SLOVENIAN MORNINti DAILY NEWSPAFEK
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
LETO XLVII — VOL. XLVI1
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 20, 1944
Zavezniki prodirajo naravnost na Porenje
Ena tretjina trdnjave Metz je v rokah Amerikancev
% EVERY BUY A BULL'S EYE
trdnjave za umik. Vsak tak umik bi bil pod križnim ognjem topništva in tankov.
Zadnje depeše poročajo ,da se je 5. ameriška divizija pririnila v Metz od južne strani. Tudi patrulje 95. divizije so se že zrinile v Metz.
od mesta Arnhema v južni Holandiji doli do Švice.
Nemci vsipljejo proti zavezniški liniji moštvo in orožje v taki množini, da jim bo kmalu zmanjkalo rezerv, ako bodo s tem nadaljevali.
Nemci pravijo, da zavezniška ofenziva ne gre na Kolin, ampak da se je obrnila proti severu, kjer zavezniki naj-brže skušajo prekoračiti spodnji tek re. ke Rene ter se vsuli v Porursko kotlino.
Vreme se je zdaj toliko izboljšalo, da zavezniška zračna armada lahko na celi črti pomaga bojni sili na tleh. Zavezniki imajo mnogo opravka, da jemljejo nemške utrdbe, katere so imeli Nemci dovolj časa pripraviti.
General Patton, poveljnik 3. armade, je zdaj prvič poslal tanke na nemško ozemlje.
Obe ameriški diviziji 90. in 95, ki sta obšli trdnjavo Metz, prva od zapa-da ,druga od juga, sta se za Metzom že toliko približali druga drugi, da imajp Nemci samo eno miljo širok hodnik iz
štva .tankov in pehote, da bi ustavili Amerikance, ki prodirajo na središče nemške premogovne industrije.
Druga angleška armada, ki je podprla 9. ameriško, je očividno presenetila Nemce, ker je kljub blatnemu terenu dobro napredovala. Djevelja ameriiSka armada je okupirala tri nadaljna nemška mesta med temi Puffendorf ter vdrla devet milj v Nemčijo vzhodno od Gei-lenkirchen.
Na desnem krilu, kjer operira 7. ameriška armada, Nemci požigajo in dinamitirajo vasi in mesta, da ameriška armada ne bi dobfla zavetja v mrzlem vremenu. Tako so Nemci zažgali in razstrelili mesto St. Die. Ta in pa francoska armada sta prodrli že globoko v Vo-geze, ki varjejo vhod v južno Porenje.
General Eisenhower, vrhovni poveljnik vseh zavezniških bojnih sil, je tako pričel zimsko ofenzivo na 400 milj dolgi fronti ter udaril na Nemce z največjo silo od dnevov invazije v Normandijo. Ta zavezniška ofenziva je skoro v ravni črti od sevei^ proti jugu in sicer
Pariz, 19. nov. — Tri zavezniške armade si utirajo pot naravnost proti« osrčju nemškega Porenja vzhodno od Aachena, kjer se vrši danes ena največ. juh bitk v tej vojni. Druga angleška armada je planila včeraj v boj v podporo 9. ameriški armadi ter prodrla globoko v nemško linijo med Aachenom in Geilenkirchenom. Na desni je prva ameriška armada strla vse nemške protinapade ter si utrla pot v nemške trdnjave.
Južno od tukaj so pa tanki in pehota 3. ameriške armade prodrli v ulice trdnjave Metz ter odrezali Nemcem izhod iz trdnjave. Druge edinice 3. armade so pa začele z novo invazijo v Nemčijo severnovzhodno od Metza ter prodrle, do Sehndorfa, poldrugo miljo v notranjosti Raj ha.
Te tri armade so v ofenzivi na 30 milj široki fronti pred Aachenom v enem največjih vojnih pohodov te vojne. Nemci so postavili pred 9..ameriško armado vse razpoložljive rezerve topni-
Metz, 20. nov. — Največja evropska trdnjava Metz, katere ni zadnjih 1,500 let noben sovražnik zavzel, pada sedaj v roke Amerikancem, to je 3. ameriški armadi.
Ameriška pehota je nenadno planila v mesto in včeraj proti večeru so imeli Amerikanci eno tretjino trdnjav-skega mesta v rokah. Amerikanci pritiskajo na mesto od štirih strani in na več krajih se vrše boji z Nemci od ulice do ulice, od hiše do hiše.
Devetp ameriška armada je najnovejših poročil zavzela utrjeno postojanko Geilenkirchen v Siegfried liniji, do-čim je na desnem zavezniškem krilu prodrlaj francoska armada devet milj v notranjost Alzacije.
Telefonski uslužbenci na stavki; lokalna postrežba še dela
Cleveland, O. — Zadnji petek s0 šle na stavko telefonske opera-torice v Dayton, 0. Potem so pa začeli stavkati iz ^impatije telefonski uslužbenci in uslužbenke v raznih centrih po državi Ohio tako, da je danes prizadetih 26 izmed 51 telefonskih centrov v državi.
V	Clevelandu telefonska postrežba še |posluje, samo kdor hoče klicati na daljavo ne dobi postrežbe. Ravno tako dobi postrežbo vojna industrija, 'armada in mornarica.
Kjer imajo telefone na "dial" ni nobenei sitnosti, ker deta j o avtomatično. V koliko bo stavka prizadela telefonsko postrežbo bo pa razvidno šele danes. Ako se položaj ne bo izboljšal, bo vladni delavski odbor poklical unijske voditelje v Washington.
V	Daytonu so šle operatorice na stavko, ker s0 dobili uslužbenke izven mesta, ker domačih primanjkuje in ker imajo tuje uslužbenke večjo plačo, kot domače, dobivajoč nekak bonus za vzdrževanje v tujem meštu.
Katoliški škofje so proti oblasti samo nekaterih velesil
Za naše ponesrečene rojake zbiramo milodare
Prinesite ali poSljtte na AMERIŠKO DOMOVINO 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
V fari sv. Lovrenca so nabrali za naše pogorelce lepo vsoto j>2,702.10 in sicer je izročil Rev. Julius Slapšak relifni komisiji ček za $2,202.10, poprej je 3al pa dr. Anthony J. Perko zek za $500.	*
Sledeči so nabirali po naselbini : Joseph Lekan, Anton Šraj in Frank Gliha so nabrali $574 po 82., 81., 80. in 78. cesti.
Mrs. Jennie Blatnik in Mrs. Magdalena Volčanšek sta nabrali po Union Ave. in okolici $327.25.
Mrs. Helen Mirtell in Mrs. Josephine Hočevar sta nabrali po Prince, Reno in okolici $305.50.
Frank Stavec in Charles Hočevar sta nabrala v Maple Heights, O., $280.
Frank Stemberger je nabral v Garfield Heights in okolici $173.
Mrs. Ana Yakich je nabrala po Forest City in okolici $122.50.
Anton Meljač in John Zupančič sta nabrala po Union Ave. in 78. cesti $100.
Mrs. Louise Turk in Mrs. Mary Walter sta nabrali v Warrensville $76.10.
Ignac Okoren je nabral med prijatelji $41.50.
Iz raznih krajev je bilo do-poslanih $100.25.
Direktorij SND na 80. cesti je odločil na seji 12. nov. za pogorelce vsoto $100.
Dr. Anthony J. Perko je daroval $500, kot že omenjeno, torej skupaj nabranega v New-burgu in bližnji okolici $2,-702.10.
Ta denar bo razdelila Slovenska relifna komisija med pogorelce. Naj sprejmejo požrtvovalni nabiralci in nabiral-: ke ter dobri ljudje, ki so daro-. vali tako lepo vsoto, iskreno ' zahvalo v imenu naših nesrečnih rojakov.
Washington. — Katoliški škofje v Ameriki so izjavili, da bi se morala ustanoviti mednarodna mirovna organizacija na podlagi moralnih zakonov in da so proti politiki posameznih velesil za nadmoč nad drugimi. Mednarodna mirovna organizacija ne bi smela biti orodje nekaj velesil za imperialistično oblast ali nadvlado.
"Ako hočemo pravi in trajni mir na svetu, mora vsaka članica svetovne mirovne organizacije garantirati, da bo spoštovala pravice posameznikov, družin in manjšinskih skupin v njih civilnem in verskem življenju," se glasi izjava ameriških katoliških škofov.
"Naša generacija bi morala vedeti, da. tiranstvo v vsaki deželi ogroža svetovni mir. Dežela, ki ne prizna pravic svojemu lastnemu narodu, tudi ne bo sodelovala za ohranitev svetovnega miru. Kakor ne prizna svobode svojemu lastnemu narodu, tako bo zasledovala tudi na zunaj samopašno politiko za nadmoč in nadvlado."
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva sv. Marije Magd. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev.
Dež in sneg
Vremenski urad napoveduje za danes dež in sneg. Včeraj je kazal toplomer 33 stopinj.
Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama
Tedenski koledar za racioniranje
KONZERVE — Plave znamke A-8 do Z-8 in A-5 do W-5 iz knjige 4 so veljavne zdaj.
MESO, sirovo maslo, sir itd. — Rdeče znamke A-8 do Z-8 ter A-5 do P-5 iz knjige 4 so veljavne zdaj.
SLADKOR — Znamke 30, 31, 32, 33 in 34 iz knjige 4, vsaka za 5 fufntov, so veljavne zdaj. Znamka 40 je za prezerviranje in veljavna do 28. febr. 1945.
ČEVLJI — Znamki 1 in 2 iz knjige 3sta veljavni do preklica,
GAZOLIN — Cuponi A-13, vsak za 4 galone, so veljavni do 21. decembra; B-4 ter C-4 in B-5 ter C-5 dokler jih imate kaj.
KOLESA — Avtnih koles pri potniških avtih hi treba dati pregledati, razen če potrebujete nova. Kolesa komercijalnih vozil je pa treba dati pregladati na vsakih 5,000 milj ali vsakih 6. mesecev, kar pride prej.
DOMOVINA
AMERICAN HOME
AMERIŠKA
Lom,do(h. — Jugoslovanska vlada v pregnanstvu in pa Tito so se, glasom poročil, sporazumeli glede bodoče vlade v Jugo-saviji. Glavne točke sporazuma so sledeče:
Do tega časa, da narod pri volitvah odloči ,če se kralj Peter vrne na prestol ali ne, bo vladala vlada regentov, obstoječa iz treh oseb. Sedanji premier Ivan šubašič bo eden isjmed regentov, dočim bo Tito ministrski predsednik
Vladni kabinet bo sestoj al iz 28 oseb in sicer bodo v kabinetu zastopniki sedanje vlade in pa osvobodilne fronte.
Rusi so predrli nemško linijo 4 milje globoko pred Budimpešto
London, 19. nov.—Ruski tanki in pehota se predrli štiri milje skozi nemško obrambno linijo 15 milj severnovzhodno od Budimpešte. Rusi so samo 19 milj oddaljeni od glavne dežele ceste, ki vodi ob Donavi iz Budimpešte na Dunaj.
Neka ruska kolona prodira proti Donavi severno od madžarske prestolnice. Ako se jim to posreči, bodo Rusi na glavnih cestah od Budimpešte na Cehoslovaško in proti Avstriji.
Nemci so danes priznali, da ae Rusi pripravljajo za naskok na Budimpešto. Nemci tudi poročajo, da se Rusi pripravljajo na zimsko ofenzivo v Vzhodni Prusiji ill skozi Poljsko._
Vsaka izmed šestih jugoslovanskih provinc b0 dobila svojega guvernerja ali bana, nekako na tak način kot pred vojno. Te province so: Srbija, Hrvaška, Hercegovina, črna gora, Slovenija in Bosna.
Kot se doznava bodo člani nove vlade razglašeni v dveh tednih. Tito je sedaj v Moskvi in šubašič najbrže tudi. Zato se sodi, da bo uradna objava nove vlade prišla iz Moskve potem, ko se bosta šubašič in Tito posvetovala s Stalinom.
Kot se zatrjuje, sta Anglija in Rusija pritiskala na Jugoslovane, da se zedinijo v sporazumu. Kompromis je bil dosežen, ko je Anglija stala za kraljem Petrom, Rusija pa za Titom, zato so izbrali srednjo pot, da se zadovolji obe strani.
-—o-
Nov grob
Včeraj zjutraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici po 10 dnevni bolezni Mirko Serazin ,star 52 let, stanujoč na 19801 Kildeer Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Petrič, sinove: S/Sgt. Milan se nahaja v Burmi, Arthur in Wiliam, brata Josipa v Lorainu, sestro Mildred tukaj in sestro Frances v Južni Ameriki ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Vrabče pri Vipavi, kjer zapušča sestri Rose in Marijo, brata Franceta in več sorodnikov. Tukaj je bival 31 let, ter je bil član društva Kras št. 8 SDZ, št. 312 SNPJ ter delničar SDD na Waterloo Rd. Pogreb bo v sredo zjutraj iz želeto. vega pogrebnega zavoda, ura še ni določena. Naj počiva v miru, preostalim sožalie.
Poročila trdijo, da je prišlo do sporazuma med jugoslovansko vlado in pa Titom
sin mornar Albin James, star 18 let, pogrešan v bojni akciji. Dneva ne poročajo. Zadnjič so starši slišali o njem 4. oktobra. Mlad Albin je služil na torpednem čolnu v sektorju Nove Gvineje. Graduiral je iz Collinwood višje šole ter je stopil k mornarici 10. februarja letos. Zadnjih šest mesecev je bil v bojni službi.
Pvt. James J. Hočevar, ki je svoje čase stanoval na 61. cesti, je prišel na dopust iz Greensboro, N. C. Doma bo os-stal samo 5 dni in sicer bo stanoval pri svoji soprogi Christi-ni na 731 E. 250. St.
M M M
Mornariški oddelek je obve-: stil Mr. in Mrs. A. J. Kremžar,
18526 St. Clair Ave., da je njun
li so jih jemati na muho s streli 1 iz pušk.
Eden izmed fantov je tedaj rekel ostalim: "Vsa znamenja kažejo, da se nahajamo prav v Metzu, pa čisto sami. Kaj pra- 1 vite, če bi kar sami naskočili in zavzeli t0 največjo trdnjavo na svetu?" Ostali ameriški fantje so mu naglo dokazali, da bo nekaj narobe v njegovi glavi, potem je pa Tyler, ki je vozil prvi jeep, vozilo bliskovito obrnil, drugi mu je sledil in predno so naciji vedeli kako in kaj so bili ameriški fantje zopet iz trdnjave.
mornarji so bili obsojeni radi nepokorščine
San Francisco. — 50 zamorskih monarjev je bilo obsojenih v ječo od 8 do 15 let, ker so se i protivili nalagati municijo v r pristanišču na Mare otoku ne-• kaj tednov zatem, ko se je pri-; petila razstrelba v bližnjem 5 pristanišču Port Chicago, te-i kom katere je izgubilo življenje i 322 mož.
Vojaška sodnija je sprva ob-1 sodila mornarje na 50 let ječe i radi nepokoščine. Toda admi-ijral Wright jim je kazen znižal -j radi njih mladosti in pa ker so ft imeli dozdaj čist rekord, e,	-o-
li.	Na operaciji
'iI Zadnjo sredo je srečno pre-i- stala operacijo Mrs. Matt Inti-v har iz 21491 Nauman Ave. Nahaja se v Womans bolnišnici na E. 701. St. in Chester." Obiski a so. dovoljeni od 2 do 3 popoldne s- ter od 7 do 7:30 zvečer.
ieriških fantov se danes ] t! \a U®esi in se vprašuje, i i"' ^ priti prav na glasi 1 k Metzu in priti z zdravo j« \ p iz nemškega gnezda ; 4 \ IPo Pomoti. Itt tj JeeP-a" 11. ameriškega K \ telefonsko posadko sta ,it 5j nna3ti poveljniški stan, o< ^ Sijali telefonske žice / \ .f)a nazaj v zaledje. V ' ^Pu So bili: Pfc. Eu-' S/Sgt. Frank Kotch j ' je *"al Paul Keown. V dru-ifcju sta bila pa Pvt. Ha-/ • 0t*iy in Pvt. Henry Cor-
Ne
. 'Do 80 v obeh vozilih dr-^avni cesti, ki vodi v ^ 'J.e še vedno v nemških ^ itj *so se mogli dosti obi-j l^edati za pot, ker nad s0 žvižgale topov-e iz ameriških baterij, 'it; ^tom bi morali fantje vij|j levo, toda cesto so
V	'n drveli naravnost v $ ' '^gledali so ob cesti na-
znamenje, da so že $ S\{ mejah, pa niso se to in vozili še kaki / naravnost proti osrčju
^ V
r'iv .^o so se začele pred \ s ^ati topovske krogle na
V	je šele zazdelo, da \ 3 Narobe. Na levo in de-,'lti vozili mimo nemških
/ >L° 8icer začudeno gledale Z \ Vozil, vendar jim ni misel, da bi mogli biti ;; 5 %erikanci, ki bi se, sa. iS} SnQ ®tevilu, upali prav v 1 ^žnika.
; !(o 0 ^e prav na glavnem tr-/ '^i J® Je nacijem zdelo, da ne bo prav in zače-
n
. ammeriških fantov je prišlo y v središče metza, pomotoma
c 5 I o.	I" Packer—Dressier Editorial Cartoons, Inc.
lijjk V.
e sCyP&°Ci ^ Predsednik Roosevelt z apelom na ves ameriški na-®vWJa ^amPanJ0 za 6- vojno posojilo. Poudarjal je, da je treba fj^mogo denarja, da dovršimo započeto delo, da stremo r^Iu in da pripeljemo i|ašo zmagoslavno armado zopet do-'iž^ih bojišč. it teater Cleveland je določena kvota $219,618,000, za
for? k Moramo
po pisati oziroma kupiti vojnih obveznic v 6.
i;!i CsojilLl-
l°l'\ m° Stricu Samu denar, da bo mogel nadaljevati in i tip v°jno z zmago našega orožja. To je najbolj varno poso-■ l i
ki nosi lepe obresti. Vsak razpoložljiv cent naj bi v vojne obveznice Zed. držav.
Hupujmo
vojne ftOKDE in
BIAMKE
-o-
Seja zbora SDD
Nocoj ob osmih bo seja staršev mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Kei je več važnih točk na dnevnem redu, je potrebno, da se starš: udeležijo v polnem številu.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 20, 1944
"AMERIŠKA DOMOVINA"
KMIIICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMBS DEBEVEO. Editor) •117 St. Clair Ave.	HEndersoa M28	Clevetand S. Ohl*.
Published daily »xcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Eucild, po razna&alclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Potametma ItcvlUca 1 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 mt year. Cleveland, by mail. $7.50 per y«ax U. 5. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. M.00 for 6 month« 0. a. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.3« for I month* Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for • month«. $2.00 for 3 month*.
Single copies I cents	____
Entered as second-class matter January 5th, l$0t. at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 270 Mon., Nov. 20, 1944
Grand finale
Kadar pri operni ali kaki drugi predstavi zaključijo prizor z vsemi razpoložljivimi sredstvi, fanfarami, trobami in vsemi registri, pravimo temu — grand finale ali veličasten zaključek. S takim grand finale bo zaključil predsednik Roosevelt svoj posel v Beli hiši, v katerega smo ga izvolili. 7. novembra za četrti termin. Če bo termin dokončal ali ne, to zdaj ni vprašanje. Glavno je, da je to brez ugovora njegov zadnji termin v Beli hiši.
In zdaj, ko ve, da je to njegov zadnji termin, bo vladal kot mož, ki hoče ostati v očeh ameriškega naroda za vedno neizbrisljiv. Nobenega dvoma ni, da je predsednik Roosevelt največji politik, kar jih je še imela Amerika. Prav brez skrbi lahko zapišemo, da je bil dozdaj Mr. Roosevelt najprej politik in potem šele predsednik. Vsaka njegova poteza je bila dobro preračunana vnaprej in vse delo je bilo pretehtano z ozirom napolitične posledice. Naklonjen je bil temu ali onemu sloju iz političnih vzrokov, to se pravi — radi glasov pri bodočih volitvah. Kadar je udaril po businessu je bilo to samo iz dobro preračunanih političnih nagibov, ker on ni nasproten businessu, kot to morda misli delavec. Vedeti je treba da je bil Mr. Roosevelt rojen in vzgojen kot aristokrat, ki ni pohajal niti v javno šolo z drugimi otroci, ampak je imel svojega posebnega učitelja in vzgojitelja doma.
Toda najsi je bil oziroma je aristokrat, pa je znal dobro preračunati, da je delavski in fararski stan tisti, ki da največ glasov. Ta dva sloja sta, ki se največ udeležujeta, volitev, višjim slojem se navadno ne zljubi iti na volišče. Računi so se Mr. Rooseveltu dobro unesli in žel je bogato žetev
—	štiri termine kot najvišji uradnik dežele.
Dosegel je, kar je hotel in zdaj svojo politično kariero zaključuje. Zdaj, ko mu ni treba gledati ne na levo ne na desno za glasove, bo lahko vladal in tudi mislimo, da bo kot
—	predsednik in ne kot politikar. Zdaj bo lahko vladal brez političnih motivov in zato ima zdaj tudi priliko, da se izkaže res kot velikega moža, ki bo ostal za vedno v spominu ameriškemu narodu. Mr. Rooseveft je človek kot je vsak izmed nas in kot tak ima v sebi gotovo samoljubje in pohlep po časti, kot večinoma vsi ljudje. Zato si bo skušal, tako sodimo mi, postaviti v teh zadnjih letih vladanja v Beli hiši spomenik, ki bo ovekovečil njegova dela kot predsednik Zed. držav. Ako bo svoje predsedstvo dobro zaključil, bodo ostali med narodom v spominu samo njegovi zadnji čini. Vse njegove prejšnje napake bodo pozabljene.
Njegov kabinet ni bil najboljši, pa ga ni hotel dosti spreminjati ,ker se ni hotel zameriti ne na levo ne na desno. Zdaj bo to drugače in sodimo, da bo zbral zdaj okrog sebe najboljše može, ne pa take, katerim bi moral plačevati politične usluge, kot je to delal po prejšnjih izvolitvah, ko se je pripravljal obenem za bodoče. Dozdaj je Roosevelt nastavljal na odgovorna mesta ljudi, ki so imeli za seboj politični vpliv po deželi, vsak v svojem okraju. S tem si je gradil svoj četrti termin. Tem politikarjem je zdaj odklenkalo, ker Roosevelt ne potrebuje več njihove politične moči in pomoči.
Iz gornjih razlogov lahko pričakujemo, da bo predsednik Roosevelt oral naravnost in za korist vse dežele. Ako nas vse ne vara, potem se naš predsednik zdaj pripravlja na •— grand finale. Bomo videli. . .
Končno plača pa le narod za muziko
James Petrillo, predsednik unije ameriških godbenikov, je eno zaigral, kot se še ni slišala v zgodovini Zed. držav. Polnih 27 mesecev je držal v šahu vse kompanije, ki izdelujejo graofonske plošče in brez njegovega dovoljenja niso smeli plošč igrati niti na radiu, niti ni smel noben orkester igrati za gramofonske plošče, ako ni tega dovo?il James Petrillo.
Kompanije se niso hotele podati in niso izdelovale plošč. Apelirale so na vladni posredovalni odbor, ki je ukazal Petrillu, naj odneha. Smejal se je. Prišel je sam predsednik Roosevelt in rekel Petrillu, naj odneha. Bob ob steno! Petrillo je bil v mejah zakonov in nihče mu ni mogel blizu. Stal je za svojo unijo in ukazoval, kdo bo muziciral in kdo ne v Ameriki.
Družbam, ki izdelujejo gramofonske plošče in radijske družbe, ki jih igrajo na radiu, so se morale podati, ali pa zapreti štacuno. Izbrale so si prvo in plačale. Unijski godbeniki bodo dobili po tej pogodbi unijsko plačo, vrhu tega morajo pa družbe dati v unijsko blagajno gotove odstotke od vsake prodane plošče, kar znese letno nekako čedno vsoto $4,000,000. Torej to bo dobila unija poleg unijskih plač, ki jih bodo dobili člani.
Nam se družbe prav nič ne smilijo. Zakaj pa, sa*j ne bodo plačale tistega davka Petrillu oziroma njegovi uniji iz svojega žepa. Tiste 4 milijone na leto boš plačal ti in jaz, ki bova kupila gramofonske plošče. Petrillo naj se torej ne ba-ha, kako je namahal kompanije, ker jih -ni, ampak pošteno je nabrisal ameriški narod, zlasti delavski razred, ki največ kupuje gramofonske plošče. V hišah kapitalistov ne boste dobili gramofona, dobite ga pa skoro v vsaki delavski hiši. Torej za muziko bo zopet plačal delavec kot navadno.
BESEDA IZ NARODA
Iz urada glavnega predsednika S. M. Z.
Po konvenciji, ki se je prili-čno dobro završila, je postalo zopet nekam vse tiho. Da pa članstvo in uradniki delajo za Zvezo mi je dokaz pošiljka novih certifikatov za podpis. Prav lepo je to od vas bratje in me prav veseli, ko je zopet toliko novih. Le tako naprej, da se podružnice povečajo in tako tudi .Zveza. Kampanja še vedn0 ni zaključena in to velja dokonča tega leta, torej imate še čas, da članstvo podvojite in nagrade prislužite. Radoveden sem, kateri bodo na površju do 31. decembra 1944. Ne pozabite tega, storite vse kar je v vaši moči, da dose-žete kvoto.
Pa-se vrnimo k zaključku konvencije. Kot glavni predsednik se zahvaljujem vsem glavnim uradnikom kakor tudi vsem delegatom za lep red in pridno sodelovanje v času konvencije. Zahvaljujem se konvenčnem odboru in drugim odsekom za njih lepo sodelovanje; dalje se zahvaljujem pripravljalnemu odboru za ves trud in delo s pripravami za konvencijo. Torej, 0dbor in članstvo podružnice št. 8 SMZ, najlepša vam hvala za tako lep sprejem in požrtvovalnost nam izkazano tekom našega bivanja med vami. Dalje se zahvaljujem tudi prijaznim ženam-kuharicam za lepo gostoljubnost in postrežbo ter prisrčnost, s katero so nas gostile zvečer na banketu. Prisrčna hvala dekletom iz Eu-clida za tako lepe cvetlice, kar presenečen sem bil nad toliko pozornostjo. Opazil sem bil že prej in posebno pa še, ko se nam je odkazovalo sedeže, da stoji ravno pred mojim sedežem ogromen "cake" in pozneje se mi je reklo, da naj se spravim nanj, da se tako izrazim in rečem, da bi bil precej težko opravil brez vas.
Najlepša hvala vsem cenjenim gostom izven mesta in ravno tako tudi občinstvu iz Euclida za lepo udeležbo omenjeni večer'. Kakor sem že pri banketu omenil, da vas ne bomo pozabili, še enkrat ponavljam, da nam bo to ostalo v trajnem spominu, ičlo-vek si večkrat želi biti med prijaznimi rojaki v Euclidu, če bi le bilo to mogoče. Ravno sedaj se otepavam z nepovabljenim gostom, "španska" me je namreč obiskala že pred več tedni, pa me nikakor noče zapustit, Ne grožnje in ne prošnje, vse skupaj nič ne pomaga. Ne gre od mene pa ne gre. Drži se me kot klop in prav nič ne vem še kdo bo zmagal ,ali jaz ali ona. No, pa upajmo vedno na najboljše.
Vsem glavnim odbornikom še enkrat hvala za vse, kar stesto-rili za Zvezo d0 sedaj in čestitam na ponovni izvolitvi in novoizvoljenim. Zavedajte se in imejte vedno pred očmi, kaj ste prisegli. Pojdite na delo za odrasli kakor tudi mladinski oddelek pri svojih podružnicah. Ne pozabite kampanje in na nagrade. Jaz sem vedno z vami, dokler mi bo le mogoče. Še enkrat vam kličem vsem skupaj, najlepša hvala vsem in za vse. Bog vas živi!
Za Slovensko moško zvezo, Anthony Rudman, gl. pfreds. -o-
Za ponesrečene rojake v Clevelandu od faranov j
Sv. Štefana v Chicago i
_ i
$Po $25.00 so darovali:
Očetje frančiškani pri Sv. Štefanu. Društvo Sv. Mohorja. ;
Po $10.00 so darovali: '
Družina Carl Boncha, Mr. in Mrs. Gfegor Gregorich, Mr. in Mrs. Andrew Kozel.
Po $5.00 so darovali:
Mrs. Frances Cvenk, Miss Anna Ahacic, Mr. in Mrs. John Stayer, Mr. in Mrs. Frank
Borštnik, Mr. in Mrs. Rudolph Jerin, Mr. John Terselich, Mr. in Mrs. Frank Simonelich, Mr. in Mrs. Martin Foys, Mr. in Mrs. Jerry Pire, Družina Peter Coff, Jacob Matjas (Wauke-gan), Amerikanski Slovenec, Mr. in Mrs. Math Kremesec, Mrs. Anna Stare, Mr. Anton Ko. rpn, Mr. in Mrs. John Ozbolt. Mr. Anton Kukman, Mr. in Mrs. John Stare, Mrs. Mary Kaiser, Mr. in Mrs. Frank Kosak, Mr. in Mrs. John Polajnar. Po $4.00 je darovala: Družina John Mladic. Po $3.00 so darovali: Mr. in Mrs. John Mlakar, Mr. in Mrs. John Zelig, Mrs. Frank Vaupotich, Mrs. Ursula Svetina, Mr. in Mrs. Martin Miller, Mr. in Mrs. John Sever, Družina Mrs. Mary Korenchan, Mr. in Mrs. Joseph Perko Sr., Mr. in Mrs. John Margetich, Mr. in Mrs. Jacob Tursich, Mr. in Mrs. Joseph Oblak Sr. Mr. in Mrs. Anton Bogolin Sr. Po $2.50 so darovali: Družina Mrs. Anna Retel, Mr. in Mrs. John Gerdovich. Po $2.00 so darovali: Družina Leo Mladic Sr., Mrs. Frances Starman, Miss Anna Muha, Družina Mrs. Mary Spil-lar, Mary Racic, Mary Colnar, Mrs. Agnes Frenchak, Frances Rozman, Družina Joseph Zorko. Mr. in Mrs. Guido Salmich, Mary Polden, Mrs. Mary Klacyzin-ski, Mrs. Agnes Rojevski, Mrs. Anna Koss, Mr. in Mrs. Frank Kr^cnik, Mr. in Mrs. Anton Ba. hor, Frank Fedran, Martin Golobic (Pullman, 111.), Mrs. Julia Jelencich, Mr. in Mrs. Peter Chemazar, Mr. in Mrs. John Je-rich, Mr. Paul Cerar, Mrs. Fran, ces Jerina, Mr. in Mrs. John Kosmach, Mr. Frank Wolsic, Mr. in Mrs. Peter Kure, Mr. in Mi> John Kozar,_ Mr. in Mrs. Martin Foys Jr., Družina John Turner, Mr. in Mrs. Michael Haklin Jr., Mr. in Mrs. Math Grill, Mr. in Mrs. Victor Mladic. Frances Cerar, Mr. in Mrs Louis Skrlep.
Po $1.25 je darovala: Mrs. Elizabeth Ulie. Po $1.00 so darovali: Mr. in Mrs. Peter Prah Sr., Mr. in Mrs. Joseph Obalk Jr., Mrs. Caroline Pichman, Lt. in Mrs. Arthur Strauss, Frances Rak, Mr. in Mrs. Joseph Zupancich, Mary Jersic, Mr. in Mrs. Andrew Cieblinski, Miss Sally Kau-cic, Mrs. Mary Kaucic, Mr. in Mrs. Stephen Zabcic, Mrs. Anna Grum, Mr. in Mrs. Math Haidi-njak, Mr. in Mrs. Frank Zupancich, Rose Skriner, Mrs. Barbara Sajovic, Mr. in Mrs. Anton Zidarich, Mr. in Mrs. Joseph Osterman Sr., Mrs. Mary Jen-skovec, Angeline Austin, Mrs. Agnes Fabian, Mr. in Mrs. Frank Zumer, Mr. Antno Zor-man, Mr. in Mrs. John Hozian, Mr. in Mrs. Edward Asich, Mr. in Mrs. John Toplak, Mr. John Gyorkos, Mr. Math Kobe, Mrs. Mary Zugich, Mrs. Mary Pa-quette, Mr. in Mrs. Joseph Ko-bal, Mrs. Mary Schiffler, Mr. in Mrs. Louis Winter. Skupaj $332.25.
Novice s Hubbard Rd.
Ko serh se oni dan peljal mi-mo Babičevih, ki žive ob tisti lepi cesti, ki so je navadno tega razširili in se ji pravi Hubbard Rd., torej ima tista cesta isto ime kot naša, ker se skupaj držita, sem jih videl, ko so ravno kopali krompir. Tone, Babičev sfn, je prav ponosno korakal sem in tja in nadzoroval pobirače, ki so pobirali krompir, saj jih je pa tudi bilo precej. Bil je pa tudi res lahko ponosen na tako lep pridelek, ko se mu j« pa tako debel krompir valil iz zemlje, da ga je bilo kar veselje gledati. Pobirači pa so hiteli pobirat, da je bilo veselje, niti ust niso imeli časa odpret, ko sem jih
obgovarjal in nadlegoval z mojo govoranco. Prav nič ne morem pomagat, če sem pa take sorte, da mi jezik kar naprej teče.
Med tem, ko sem se jaz raz-govarjal in nadlegoval pobirače, mi je pa Tone nabral krompirja, da sem ga imel dovolj-nest in ker je bil en sam tako debel, da sem ga imel dovolj trikrat za jest. Dober in okusen pa že tako, da sem mislil, da jem pečen dunajski kostanj'. Temu krompirju pravijo "Ohio rusets" in je pozni krompir. Razumet se mora, pa je. Pri Babičevih so v resnici pravi ča-mpini za pridelavo krompirja. Saj pravim, razumet se je tre-na na krompir, zato jim pa tudi tako lepo obrodi. Imajo pa pri njih že tako lepo tudi vse obdelano, da je res veselje videt. To so vam pridni ljudje in pa tudi usmiljenega srca.
Ker je Tone zidarski mojster, se vedno katerega usmili, da mu gre zložit opeko in vmes pa devlje malto, da bolje drži. Pravijo, da ga nihče ne prekosi v tem delu, saj pa tudi vselej napravi res lično delo. Ravno sedaj sklada opeko v North Madisonu, kjer grade novo restavracijo, ki bo prav pod nosom našega prijaznega Mohor Drobniča na 20. eseti, kjer imajo on svoje lepo posestvo. Samo to je šment, ko se naš Mohor vedno nekaj kuja in nas namerava zapustit. P,ravi, da dokler še živi, bi rad videl Kalifornijo in če nas bo res zapustil, bo meni jako žal, ker sem ga vselej, kadar je prilika nanesla, rad obiskal.	»
Torej, ko bo tisto Babičevo delo dokončano, tedaj si bom pa malo ogledal tisto stavbo. Slišal sem tudi, da je prišel na dopust Babičev sin Louis, ki služi pri mornarici v Fort Dix, N. J. Babičevi imajo tri sinove v armadi in vem, da jih prav željno pričakujejo domov.
Danes, ko to pišem, je dan premirja. Nekateri so razobesili zastave, a jaz jo nisem, dasi sem jako patriotičen v tem ozi-ru in ponosen na našo zvezdnato zastavo, a v takem času, ko se sedaj nahajamo, pa mi srce nikakor ne veleva, da bi obhajal dan premirja, ko se pa nahajamo še v večjem klanju in pobijanju, kot je sploh kdaj bilo. Obhajan je današnjega dne bi se mi zdelo bolj hinav-ščina, ko se bodo narodi po končani tej vojni pa že pripravljali na tretjo in morda še hujšo vojno.
Nek tukajšnji rojak mi je rekel, da se on ne briga če je vsega konec, samo da se dobro zasluži in da ima polne žepe denarja. Tako je, in zato pa so vojne in jih menda tudi nikdar konec ne bo. Milijone mladih fantov in mož strašno trpi in svoja mlada življenja dajejo v tej prosperiteti za nekatere.
Kakor izgleda, naš Hribar ni bil izvoljen za komisarja. Izvoljen pa zato ni bil, ker k ta pravi stranki za te kraje ne spada. Kajti stranko, h kateri on spada, tukajšnji volivci ne odobravajo. Torej, če hoče Mr. Hribar kdaj zmagati in biti izvoljen, mora prestopiti v stranko, ki je tukaj v premoči. Pa se kaj pri nas oglasite Mr. Hribar, kadar vas pot nanese tukaj mimo.
Mnogim našim prijateljem, ki nas obiskujejo, je tudi znano, da imam .precej lepo število mladih pujskov, ki so prav pripravni kar celi za peč in tudi spitani so tako lepo, da je le kaj in že skoraj po grlu lezejo, ko se jih ogleduje in domiš-Jjuje, kako dobra pečenka bi se dala napraviti iz njih. To najbolje ve naš prijazni Tone Dežman iz Euclida, ko je oni dan prišel po enega in kar živega na svojem avtu odplejal. Torej, kdor želi kaj takega za izreden priboljšek, naj kar pride ponj.
Tako si čas preganjam in se ukvarjam s tem in onim. Ka-
)MM«IHMMII»r
če
verjamete al' pa ne
INIIEllIllilllHII)
"Bogata nevesta snubcu: "Pa bi maral zame, dragec moj, tudi če bi bil moj oče ob vse premoženje."
"Ali je?"
"O, ne!"
"I, saj veš, da te ne jemljem radi denarja, avša," se je snubec globoko oddahnil.
Well ,welil in še enkrat >—. well. Tako pravi Amerikanec, ki izgovori te tri besede počasi in s poudarkom, medtem pa premišlja, kaj bi povedal potem. Tudi jaz sem izrekel te tri preroške besede ter tako dal moji koloni zelo lep začetek.
Torej z volitvami smo srečno opleli in bo za nekaj časa mir. Naš novi guverner France je za dve leti dobro spravljen v Co-lumbusu in dokler mu ne pade zopet kaka muha v glavo, to se pravi, dokler se ne bo naveličal Columbusa, toliko časa bomo tudi mi brez skrbi dihali. Kadar ga bo zopet kaj vščipnilo in bi se ga morda polotila kaka nesrČ-ena misel ali želja po Washing-tonu, na primer ,bo treba pa zo-
mor se zapodim, se nič ne pozna. Dostikrat se spomnim tudi na našega Toneta Stroj ina, pa kaj mi koristi, ko mi pa moje finančne razmere lie dovoljujejo, da bi se mogel udeleževat takih izletov. Se reče, saj Mr. Stroj in itak ne gleda na mojo financo, ker ve, da je ni in sem radi tega vseeno dobrodošel pri njem. Zato mu pa Bog tudi srečo da.
Na vse mile viže se tudi mar-tram z listjem, ki je letos izredno dobro obrodilo, da ga je po tleh kar na debelo. Velika žalost me navdaja, ko ga ogledujem in ker v takem lepem miru počiva, niti najmanjše sapice ni odnikoder, da bi ga kam prenesla izpod nog in izpred oči, da bi mi ga ne bilo treba gledat. Saj veste, kako neskončno veliko sence je pri nas poleti, da takrat listje zakriva nebo in sedaj pa zemljo. Vse drugače je pa pri sosedih Perpar-jevih in Žužkovih, kjer imajo vse lepo pometeno krog hiše, kot bi pričakovali žegnanje. To se vidi, kakšni gospodarji so pri hiši, kajti njim niti na misel ne pride, da bi posedali krog furneza. Njih prva in zadnja briga je delo in zopet delo in brez vsakega jamranja. Jaz sem pa menda preveč razvajen, to pa menda radi tega, ker sem imel zadnjih 25 let vedno pomočnika, da je delal namesto mene. Jaz sem pa samo okrog hodil in pripovedoval, kako in kaj se dela.
Še ko sem imel v Clevelandu štacuno, sem imel vedno pomočnika, da je delal in prenašal, da se ja nisem jaz kakšne reči pritaknil še manj pa da bi kaj prevzdignil. Iz tega lahko razvidite, da sem iz nebes v vice prišel, pred mano samo še pekel stoji in s tistim jo bom pa o predel.
Velika žalost me včasih prime, ko se spomnim nazaj v čase, ko sem še imel trgovino tam na Glass Ave., ko so mi nekateri dobri prijatelji zagotavljali v slabili časih, da me ne bodo niikdar pozabili. Nekateri me res niso, a veliko pa jih je, ki so me pozabili takoj, ko sem od tam odšel. Kljub vsej prosperiteti, ki jo imamo sedaj, pa se me niti za trenutek ne spomnijo, da bi se kdo izgovarjal, da ne ve kje živim, nima pomena, ker imajo moj naslov v Ameriški Domovini pred očmi kar naprej in to že lepo število let. Tudi tam na južno stran od St." Clairja na 62. cesti mora biti nekaj narobe, ker se nič ne oglasijo. Mogoče so tudi (Nadaljevanje na 3. strani)
pet pljuniti v roke. N^ kot je, ne bo dolgo pr«» žavnem kapitolu. In ker ko lepo skrbeli zanj teh z ^ 44 let (pet let je hodil W se jih ne šteje), bomo se» Nič se ne ve (brez cig^ ni nekje zapisano, da bo ^ prišel na žernado še v . v Washington.
Jaz si veliko obetam o*1 a« boi"
ga m prepriča nsem, Ql\ enem s Francetom tu m kam naprej prišel. ŠeJr začel svoje politično veliko šaržo vardnega v naši 23. vardi, sem ®a ^ sledeče pogoje, ki jih gf niti, če hoče kam Prlt1^ sem mu: zdaj te bomP°s. vardnega vodjo. To jej ^ žna Čast in včasih tu L) da brez tega niti _PreJ Zed. držav ne more biti i Da je šarža vardnega v j, imenitna dokazuje deJs v ^ se nekateri tepejo ja me se, da ne boš imel s . v vardi nobene besede.a mo čast. Drugo Pa nan' sti.
Ako boš dober varJ1^ { to se pravi, da boš de | kot bodo hoteli drugi- D ^ za sodnika. Takrat b° p, dobil besedo. Potem ^^ pa za župana. Do tl^a![i htevam od tebe nič. . ^ bom pa enkrat post*^ panski stolček, mi h°s ^ čevati za mojo Poc,P0f0'j;lJpil pan mi boš dal ali Pa ^
nja. Mesto ima precej s j{i
felnov in če mi eneg?0„\$ odstopiš, se ne bo davkj^ f cem nič poznalo. JaZ reč ves mrtev na konje pit življenje gledam »a prišel do kakega konJ ^ ^ ja poceni. Potem te " gtsc vil za guvernerja, "y^tf' moral odrešiti in J11' zoi
cesarsko-kraljevo sluZslalf
ja. Potem te bom P^d« Belo hišo in tedaj m'icjjoi» vso t0 mojo skrb an(la me ga življenja, namreč- ^ vzel za svojega koči.1'1' ^ tukaj ti obljubim, d'a. j,i! vse boljši kočijaž, kot ^ jj že, ki je imel to šarz ^ Jegliču. Vselej nam^' gg p: Jože peljal škofa ve®^: vsi trije vsak zase a prej so prišli konji, z?^: že in končno pa sain ^ meni tega ne bo, kef mandirati s konji.
France si je vzel te ^ ^ tovske besede £loboK^ K»r mu vestno obljubil zahteval. Well, kar se^ f ne izgleda poseno ce ima še poldrugi ^ ^ novanja, obljubljen^, p ni od nikoder, ne p p ska spredaj, ne ts»111
• v . .	- <V If 1 -110
na južni strani. ^ j,rv' dal, bi bila to nje£°v litična polomija, kl ^ pregledati. Ako ub]j< verner ne bo dal obU žbe zogarja, bo stvalgi ^
precej sumljiva. da dal dopovedati- ^ bi se pa primerilo, ^ v Belo hišo ne V'>e ^ j,i" potem bova pa op Igiii''1 mezincem ne bom veC Pa naj si potem s®"1 kor ve in zna.	\jo'
Zdaj pa mislir* J^PJ iti zopet pogledat farmah. Politike * $. J sti.' Morda bom se' ^ JJ ar j a v Columbus. J ce ^ firbec, kako se boj» ^ ko mu bodo daja^ tuj žezlo v roke in sl ,.sl{i =%
dal, če je v gi-vei-ne,e ^lo. prostorček ,kjer ^ $o, jašat. Dobro bi tifi. e„o ; nas šlo več, da bi ^ Sr li. Jim, France i" d„ J: John so že oblj»b1"': pf pravi j eni iti z m mu tisto: Ko bi ne ^ je moj ljubi . • ■ ^ e, da bi guverner vse c nas zaslišal, Pust'' gl K "'t nije ustoličenja, sK^ ^ I . pritisnil z basom- )' ■ bi zapeli pa Se nJ Dve leti in pol • • • bu? ^ bi ne bil ves Co'lf^ kaj pravite ,fantje to?
B
j Ue se z njim o našem ( ' Sodim, da lahko raču-1 , la njegovo zvestobo in. lb0J motim, tudi na njego-il JJ :tlno za našo službo. Go-•reiij ;!°ro5nik." J'e nato rekla iv''jii !^ tajnik vam odkrije
n »o v
.j, v«a bomo morda prisi-llU ill j.rSilti' Sicer še vedno mi-fV i,8116 bo Potreben. A prav
priPravimo- in J'az
tak« li na vas' in v prvi , JL vašega starejšega pri-
id«4h Redillga- da bi
J poniagala. Zato sem vodje ifaro«ila k sebi, ko sem ;tv0>nJ v parku. Kar vam j0 P L fUgeard sedaj razo-; ,e Pozneje odkrili svo-'n!piil Sj ljatel j u Redingu, seve-'n, p« ^strožjo tajnost, in L nJim bosta potem vse , J. "krenila." 1,1 \ ''besedami je kraljica
•	< ilkl°nivši mi še enkrat
boS!j ,, V° v pozdrav. ioS 1	•
- pl " tajnik, gibčen moz
5 ■ ne ti-'1' mi je izbranimi be-
0d8MieStital k visokemu kra-
.,jlii» ^ županja ter pove-
1 jell |0' ^a mora njeno veli-
, Kot v«led vedno bolj ne-
ppil ^p0^°žaja v deželi, mi-
3tfril1 Cl' ^ sv°Je zakla-V't! bi izven države. Zato ^ ( „ dober in zložen voz sen11,1 j.,stirimi konji; ne bi 5juže ^ Previdno, rabiti v , ^ ^ ^onje in vozove kra-iel^ i Voz in konji mo-jjn P0 iiijj 0 teden biti pri-,etfC \ Za vsako uro, da pridati * ^ vrata Trianonove-bol0i prejmejo zaklad. s)a! r ij .^tvar nekoliko prikri-,o5 ^ %razlagal gospod Au-ii0^ ^ i6' "smo iznašli lju-j la1,18 fy en roman. Vsa za-
#	;„,, Se zdi odpeljava de-b<# jj ^a Ivanka, kateri bo jebi' liji2adnji uri povedala,i! pri ', imej vlogo odpe-j V, aH vaš prijatelj i
t, Je'jevavca. Najbolje i ^ a vi prevzamete to in t ste na pristavi že P1 t0 edaj tudi morate — z"' ^Jitno—dvorjaniti le-(	Eh dobro," je
m^j L^iofi, "ni treba, da K 5 , ;'C*tj sele razlagam za-častniku! Vse ti^«	nobenemu člo-
'o■ ,, bo čudno zdelo, da *ec ii h? mlad častnik po-^ lm dekletom. Saj t*', j W1 Zadnjih sto let sem }\t Wdan ponavlja. Ali tj in pogum za to P'of; \fc vščino. Razume se,
"lot Kfta P°sreči — in mo-1K j ščitil — zadobite s
^ kraljice in kra-** %1S''i meri in namah bV \ čSreČ0 življenja — ;(!i Cast, kar vaše srce
K
. ni" iiitj Sem bil ves v og-W	da me je kra-'
Lif- \ X 2a tako podjetje, V28ati. Pri tem mi tre i Slavo mis 1: Vere-,]i!C \(\ 'le gotova, ako ot-^ zaklad; tako za-fi ^v v ki sodnik zelo ce-oJfl P1': l štel, imeti take-. ^ <() ei)dar sem ohranil y ^^''^darka, da sem J* I j,enil> da sva moj pri-; sjji X** vojaka, in bo to-[gio ?! l kovnika vprašati il"' j •. t'oii,.
„10 fj : je °vnik je grof d'-$te{ j 'K tekel gospod Au-i ^J "Sii v,' mi P° misli, da
w\ D?aŠali d°Pusta- D' jl'1'^	kraljice, in
e	utegnila spra-
j, ^ V.>VH0Bt v nevarnost. c({\ Za to, da dobite ob' iH^.^kaj pismen, od fj -Ji b'la Potrjen dopust, l'1 j i	liste, privilegi-
3 ^ S in drugo, vse "v
p° , ii :V enu-'' Ali imate še
X^io'!"
si mislil, da moža nakup potne
Junaštvo iti zvestoba '
ovinski roman iz časov francoske revolucije.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER:
26.	— Miss Ann Svigel priredi koncert v SND. DECEMBBER:
31. — SND in Klub društev SND prirede Silvestrov večer v obeh dvoranah. JANUAR:
13. Glasbena matica, plesna veselica v SND.
20. — Društvo Kristusa Kralja 226 KSKJ plesna veselica v SND.
27.	— St. Vitus Boosters klub ples v SND.
FEBRUAR:
3. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND.
11. — Dramski zbor Ivan Cankar vprizori igro v SND. APRIL:
14.—Slovenska	ženska zveza priredi veselico v SND.
15.	— Glasbena matica priredi koncert v SND.
MAJ:
27. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ proslavlja 50 letnico v SND.
NOVICE S HUBBARD RD.
(Nadaljevanje z 2 strani)
tam pogoreli, jaz ne vem. Mislil bi si, da nekdanji cleve-iandski župan, kateremu je vsa stvar izročena v roke, bi j a moral nekaj prav ukreniti in ure-Jiti. Ker sem pa tako oddaljen in mi ni mogoče kaj bolj podrobnega izvedeti, zato bi želel kaj pojasnila, da bi vsaj v'edel, kako zadeva stoji, ker me j ako firbec lomi in se bojim, da ne bi prej izdihnil in potem pasel firbec na onem svetu na vse večne čase — amen.
Ker sem v času, ko sem prodal trgovino, pobral vsa šila in kopita s seboj, zato imam v zalogi še fin kot nov register in računski stroj (Adding mach-ne) prav kot nov. Ce kateri trgovec kaj takegla potrebuje, iaj pride pogledat, pa bomo aapravili kupčijo. Še je precej .lovic, ki pa bodo prišle prihodnjič na vrsto in pa tudi vreme ie preveč lepo, da bi se s pisavo motil. Pozdrav,
Frank Leskovic.
-?
Lokalni odbor št. 2 JPO-SS
Iz urada JPO-SS št. 2 imamo sporočiti ter se javno zahvaliti cenjenim darovalcem. Darovali so:
Društvo Delavec št. 44 S. N. P. J. $50; John Selak iz Los Angeles, Cal., $40.
Po $25: The Bar Product Co., Peter Lustrig; po $20: John Urbančič in Frank Rich, to je ravno isti, ki je že toliko prispeval v preteklosti, on ima v resnici za narod v domovini čuteče srce.
Po $15: Edward Branisel in neimenovan. Veselo omizje na 25. obletnici društva Ivan Cankar $11.50.
Po $10: Filip Furlan, društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Louis Dular, Frank česen, Tony Janše, Frank Ziherl, ponovno društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Jakob Obed, društvo Cleveland št. 126 SNPJ in John Keržišnik. .
Po $5: Yale and Norwood Theatre, Anton Lazar (gostilničar), Vincenc Jurman, John Krebel, Math Petrovich", Karol Skufca, John čopič, Glavas Beauty Shop, Joe Kodrich, Ivan Babnik, John Zavrl, Jas. Kos, John Mi'helich.
Po $3: Frank Kern, Victory Lunch St. Clair Ave. in E. 72 St., Tony and Ann Delicatessen', John Kozlevcar, Joseph Sparax, Frances Ponikvar, Mary Bradač in Joseph Centa iz Addison Rd.
Po $2: Frank Kokal, prijatelj delavca, M. Sterbenc, J. Wolf Variety Store, Benno B. Le ust i g, Louis Gaich Shoe Shop, Joseph Hrovatin, James Olsepky, Martha White, Anton Lozarn, Mary Somrak.
Po $1: Peter Raptis, Thomas C. Willis, Victor Prijatelj, John J. Babich, John Coutrie, Geo. Cobas, Lockar Grocery, Frank Malner, Elsie R. Kapel, Fry's Market, Smith Dress Shop, Helen M. Troha, J. Pe-terlin, Frank Kožar, Leonard Montarian, Tony Lombardo, Arctic Tavern, Barber, 6704 St. Clair Ave., Union Restaurant, 12833 St. Clair Ave., jChil's Market, Ernest Adamič, | Lovrence J. Zupančič, Carl Spretnak, Louis Cimperman, Joe Birk, John Barkovich, Math Sušel, John Zupančič, Wm. Hunsberger, Wm. Fried-ling, Longar and Shay, Barber on 941 E. 77 St., John Stark, Kewinich Jeweler, Inc., Doans Shoe Store, Polito Beverage, Chuska Food Market, Ruth Stone, Jennie Zele, Sophie Po-lunas, N. Schnyder, Burger Food Store, Anton Debevec, A. Drukan, Harvey Sushko, Barber, neimenovan, Frank Silc.
V imenu odbora in v imenu trpečega naroda vsem, ki ste prispevali, najlepša hvala, tudi nabiralcem in nabiralkam prav lepa hvala.
Napočil je čas, da se sedaj zganemo ter po možnosti prispevamo tako da nas slovenskega naroda ne bo sram, češ, da smo pozabili na naše drage v domovini. Mnogi, ki so pri-
spevali so apelirali na odbor, naj se takoj pomaga; ni potreba čakati ,da bo vojna minila. Pomaga naj se takoj, ker danes so potrebni kakor nikoli poprej, mogoče da se še reši življenj^ marsikomu. Prihajale bodo ladje, katere bodo odpeljale nabrano blago, in ko bo naš slovenski narod videl pomoč prihajati, jim bo lažje prenašati gorje.
Daruj Slovenec in ti Slovenka, daruj, poseži v žep in pomagaj svojim tam v stari domovini. Srečni smo, da smo tako daleč eden od drugega, ker ako bi jih samo slišali, pa bi Se nam zasmilili v dno srca, tako pa, ko jih ne vidimo in ne slišimo, pa smo nekako trpki, mračni, da, še najbolje povedano, vsi skupaj smo pravi skopuhi.
Otresimo se te grde navade, katere ne bi smeli imeti, ako hočemo,; da bomo Slovenci v tujini vpoštevani. Pozabimo kar je bilo slabega, podajmo si bratsko roko in tako roka v roki prehodimo to kratko pot našega življenja v dobri nadi, da smo napravili najbolje v razmerah, v katerih smo živeli.
Vas kliče v imenu odbora in v imenu trpečega naroda, — POMAGAJ BRAT, POMAGAJ SESTRA!
Joseph Okorn, blagajnik. -o-
Domača fronta
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Načelnik WPB poziva na delo na Zahvalni dan
Washington. — J. A. Krug, Chairman War Production Board-a, poživlja, naj se v vseh vojnih tovarnah dela s polno paro na Zahvalni dan in skozi ves konec tedna. "Večji del naših nalog v produkciji je še ne-dovršen," je poudaril g. Krug. "Najboljši način proslave tega praznika je ta, da se posvetimo z vsemi silami velikim nalogam, ki so še pred nami." (OW)I)
Peki, ki žele dobiti več moke morajo brzo napraviti prošnje
Washington. — Peki, slaščičarji in izdelovalci cereal-ov, ter drugi industrijski obrati, ki uporabljajo racionirana živila, morajo nasloviti svoje prošnje OPA še pred 15. decembra 1944, ako žele prejeti večje količine kot dozdaj, ali pa če žele spremeniti osnove njihovega ra-cioniranja, ker so že pred ra-cioniranjem investirali denar v opremo za povečanje svoje produkcije. Ta vest prihaja od Office of Price Administration. Poziv delavcem v ladjedelnicah: ostanite na delu!
Washington. — Paul V. Mc-Nutt je naslovil del.avcem v ladjedelnicah, ki izdelujejo udarne transportne ladje in tovorne parnike, nujen poziv naj ostanejo na delu. Chairman War Manpower komisije je na-glasil in še podčrtal prošnje za večjo produkcijo, katere so prišle od uradnikov mornarice in pomorske komisije; dejal je, da program za produkcijo udar-
kočije 'in četverih konj ne bo zadostovala. A sram me je bilo, tajniku priznati svoje ubo-štvo. Sodil sem tudi, da bo že Reding našel potrebna sredstva. Tedaj sem rekel, da le dobim dopust, pa sem k vsemu pripravljen in rad tvegam življenje za kraljico. On je dejal, da je njeno veličanstvo to od mene pričakovalo, in da mi bo ta viteški odlok gotovo v čast in korist. Potem mi je kazal na zemljevidu, ki je bil pred nama na mizi, pot od Marley-a čez Saint Germain, Argenteuil in Saint Deni severno od Pariza in celo do meje. Pot je bila narisana na fin papir v dveh izvodih, in vsaka poštna postaja označena z rdečim križcem.
"Ako bi se vaši konji upehali, bi morali poštne konje vzeti in brez odmora naprej voziti," je rekel gospod Augeard. "Najbolje bo torej, ako eden od vaju naprej jezdi, da bo konje pripravljal. Zato sem načrt poti v dveh izvodih izdelal. Zdaj pa dobro srečo, mladi prijatelj! Cim bodo konji in voz pripravljeni, javite meni—bre* podpisa — in sicer le z besedo "parat" pod tem le naslovom.''
Tajnik mi je izročil naslov in vstal. Podal mi je tri prste svoje roke, in ločila sva se.
Ko sem šel po lesenem mo-stovžu in po stolbah navzdol, se mi je vrtelo po glavi kakor mlinsko kolo.
Naglo sem shranil slikarsko šatuljo, zmetavši čopiče in svinčnike skupaj, ter zadrgnil svojo mapo. Na pristavi sem našel Ivanko. Spomnil sem se migljaja, ki mi ga je dal tajnik, ter se pomudil pri dekletu, poprosivši jo šopka jesenskih cvetic iz njenega vrta. Dala mi je blede slezene, pisanih as-:er, sladkodišeče resede in nekaj zapoznelih rožnih popkov, sraven se je smejala in mi nagajivo govorila.
Ko sem se okrenil, sem v bližini videl mladega, po modi spravljenega gospoda, ki naju je z mrkim obrazom opazoval. Vprašal sem Ivanko, kdo je; in ona je nejevoljna odgovorila: "To zijalo! Nečak je gospoda Augearda; ne da mi miru z šenitnimi ponudbami, dasi sem ?a dovolj razločno že večkrat Ddbila."
Govorila je tako naglas, da sodim, da je slišal njene bese-ie. Vsekakor se je naenkrat abrnil in odšel, zapretivši z roko. Nato sva še skupaj stopila v hlev, in občudoval sem krave in koze. Tudi starega očeta Valy-ja sem šel pozdravit. Sedel je v izbi; vlažno jesensko vreme mu je bilo malo stopilo v sklepe. Prisedel sem za ča-sek k njemu, in nalil mi je dobrega Švicarskega češnjeVca. "Takšna češnjeva vodka je še zmerom najboljše zdravilo," je dejal in tlesknil z jezikom. Pritrdil sem mu in vstal z obljubo, da kmalu zopet pridem. Potem sem hitel, kar moči, v Versailles.
V krčmi, kjer sem bil pustil konja, je bilo vse živo gostov, večinoma meščani in udi narodne straže, in vsi so bili močno razvneti. Govorjenje, vpitje, kretnje, vse vprek! "Svoboda je izdana, narodna čast je osramočena!" sem čul od vseh strani, ko sem vstopil. Potem je ob mojem pojavu mahoma nastala tišina in pridušeno šepetanje. Kmalu je stopila k meni krč-marica, čokata gospa, in vprašala, če nisem morda od Flan-dernskega polka. "Ne, kaj ne poznate moje uniforme? Švicarske garde častnik sem."
(Dalje prihodnjič) -o---
Do konca tega leta potrebuje armada še 48,000 dodatnih WAGS.
Da bi bili Nemci kolikor mogoče otežlco čili zaveznikom dohod v> mesto Aachen, glavno mesto v Siegfried Uniji, so razstrelili glavni viadukt, ki je vodil v mesto. Na sliki vidimo amerišlcti tank, na katerega je pripet tako zvani "bulldozer" in si utira pot ,v mesto skozi železniško poslopje v mesto Aachen.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
ijih ladij kritično nujen.
"Zdaj, ko se je začela ofen živa proti Japonski, so postala sredstva za prenos materijala na bojno polje, ladje za izkr-cavanje najvažnejša zahteva mornarice. Ako hočemo izkoristiti ugodnosti, katere nam nudi naše izkrcanje na Filipinih, moramo imeti dovolj ladij za izkrcavanje in imeti jih moramo takoj. Eden potov, ki nas bodo povedli do hitrejše zmage na Pacifiku, je ta, da vsak delavec, ki pomaga pri gradnji teh življenjsko važnih udarnih ladij, ostane pri svojem poslu prav do konca." (OWI) Pomanjkanje mornarjev grozi zakasniti prevoz Washington. — Skupna izjava Vice-Admirala Emery S. Land, USN, (v pokoju), War Shipping Administrator in Chairman U. S. Maritime Commission, in Paul V. McNutt-a, Chairmana War Manpower komisije pravi, da grozi kritično pomanjkanje mornarjev in častnikov za trgovske ladje, ki vozijo na različna vojna ozemlja, zakasniti že v teku prihodnjih tednov dobave na fronte v Evropi in na Dalnjem Vzhodu. Oba urada sta radi tega začela skupno akcijo, da se prijavijo zadostne množine potrebnega moštva, izurjenih mornarjev in tudi novincev, ki bi hoteli služiti na morju. (OWI) Trgovska mornarica bo služila še dolgo po koncu vojne Wsahington.—Office of War Information je objavil nekatere podatke iz poročila o tovorni mornarici v vojni in o izgledih ameriškega trgovskega bro-dovja v miru. Iz tega je razvidno, da bo repatriacija vojaštva, prevažanje potrebnih dobav in delo za obnovo zaposlilo večino ameriške trgovske mornarice najmanj za šest mesecev, morda pa celo še za tri leta po koncu vojne proti Japonski. (OWI)
V novembru bo na razpolago dodatnih 250,000 avtomobilskih plaščev Washington. — War Production Board bo dal na razpolago v novembru 1,850,000 plaščev— 250,000 več kot v oktobru, javlja Office of Price Administration. _ OWI.
Ženske za čiščenje
Ne nad 50 let stare Ali bi radi
STALNO DELO
Eno najfinejših poslopij v mestu ima odprto za
ŽENSKE
Dobra plača, overtime in bonus
Plačane počitnice Blizu vseh uličnih železnic in busnih linij
Pokličite CHerry 7094
_(272)
ženska se sprejme
za čiščenje uradov
2	ali 3 dni na teden
3	do 4 ure na dan. Ure si lahko uredi sama,
kakor ji bolj prija. 3573 E. 78. St. The Cleveland Wire Cloth & Mfg. Co. Tel. DI 1832 ________(270)
ženske za čiščenje
Stalno delo Od 11:30 zveč. do 6 zj. Zglasite se popoldne ali večer Hippodrome Theatre 720 Euclid Ave.
(271)
Dekle ali žena
se potrebuje, da bi čistila 2 dni ali več na teden. Plačamo $5 na dan. Podrobnosti o tem delu izveste, če pokličete ENdicott 0852._' (270)
Hotel Statler "
ima odprto za
KUHARJE, moške, POMOČNIKE V KUHINJI,
moške in ženske POMOČNIKE V PRALNICI, moške
ŽENSKE ZA KOUNTROM BUS BOYS
Zglasite se
Hotel Statler
E. 12th St. in Euclid
(272)
............... 1 .................. - ^
MALI OGLASI
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Za dve družini, 6 sob in kopalnica vsaka, z garažo. V j ako do_ brem stanju zunaj in znotraj. Nahaja se na 802 E. 99. St. Pokličite CHerry 3232. Hiša je odprta za ogled. Vprašajte zgorej istotam.	(x)
ženitna ponudba
V svrho ženitve želim znanja s Hrvatico ali Slovenko v starosti od 40 do 50 let. Sčm vdovec brez otrok; imam nekaj prihrankov in stalno delo. Katero zanima, naj piše na Martin Payech, 2307 Prospect Ave., Cleveland, Ohio.	(270)
Soba v najem
Poštenemu moškemu se da v najem čista soba. Zglasite se na 1081 E. 71. St__(270)
Stanovanje v najem
Vnajem se odda 3 sobe zgorej, front, pripravno za 2 človeka. Vprašajte na 1090 E. 66. St. zadnja hiša.	(270)
Peč naprodaj
Proda se dobro ohranjena peč na premog (viktrola style) za gretje. Vprašajte na 967 E. 69. St. spodaj. EN 0399. (271)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 6 družin, 4 po 3 sobe; 2 po 4 sobe; cena $4,300; mesečni domodki $63. Nahaja se na 2169 Thurman Ave. Za nadaljna pojasnila pokličite ME 4067.	(271)
Zgradite aH kupite hišo
Zakaj bi plačevali najemnino? Pridite k nam, da vam pomagamo zgraditi ali kupiti hišo. Mi imamo na stotine načrtov, iz katerih lahko izberete.
Mavec & Co.
Gradbeniki in prodajalci zemljiš
17110 Lake Shore Blvd.
IVanhoe 4900
'	(Fri. Mon—x)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
ENdicott 4213
1944		NOV. 1944	
s-i	Mo	Ta	
J 151	□		IfflSjffl
	6 i	7	8I[?J;10L11
[121131		14	IllS
|19|[20|		21	Mmm&\
I26|!27|		28	lloEu
>.....-......■■•■■■ - j,
Denarja na kupe. — V mnogih predelih %	, 0]
zavladala inflacija in ljudje že skoro potrebujejo l" ^ ^ % denar mesto navadnih žepnih denarnic. Če fant vZll0, (*: Ide na večerno zabavo, ga tak večer stane krog	^oj
tem je vključeno: izvošček, večerja in gledališče)- ^ s slika nam kaže moža, ki je vložil svoj denar v	^
je lahko dostavil, je moral najeti postreščka, ker )e % ja kar na kupe
i ^' fjih c{ m
PACIFIC FRONT
Tomsui
Tokoo
JAP FLECr APPEAREP HER£, TOOK ONE LOOK AND fL EP.
B-29s continue bombing Formosa air, naval bases
CALAYAN
LUZON
1» w. Palawan %
Lingayen
MILES
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 20, 1944
haja kje v divjini in živi kot pušeavnik; — kaj takega se ne da nikakor izključiti, da nebi uganjal po zarušenem rudniku tako početje."
Ce stvar tako obstoji potem se mora dotičnega človeka prijeti, naj stane kar hoče, ker on delavstvo plaši in skozi to nastaja škoda! Potem bomo ljudem lahko dokazali, da so se prestrašili samo svojega praznoverja," reče Jozua odločno, "mogoče se nam posreči pravo struno zasečti in z osebe resnico izprešati, o kateri se trdi, da se od časa do časa na Plattbergu prikaže."
"Mislim, da bo kaj takega težko, Mylord; taki lov izpeljati," odgovori oskrbnik, "taki poizkus sem jaz že napravil, toda izjalovil se mi je popolnoma, in tako izjalovljeni lov je še tečnejša hrana govorici!"
"Mora se posrečiti enega človeka vloviti, jaz rečem, mora!" kriči Jozua.	0
"To zapoved je težje izpeljati, kot pa se vidi, Mylord," pripoveduje Marwell, "jaz se ne smem prištevati ravno med najbojazljivejše ljudi, kateri bi
Vse naokoli, kar so mu dovoljevale oči videti, je bilo njegovo! Vse delo je bilo od njega odvisno in vsi dimniki, iz katerih se je valil gost dim, so bili njegova last. Kakor kralj Matjaž je sedel na konju in ponosno • pregledaval svoje velikansko premoženje.
"Ha, ha, prehitro ste trium-firali, vi hitro obogateli malopridneži," godrnja z zadovoljnim nasmehom, "vi ste že mislili z vašimi nogami na Jozua Wilsonov vrat stopiti in mu iztrgati premogove rove in srebrne rudnike, toda jaz imam neprecenljivo zadoščenje tako, da vam lahko z zaničljivim nasmehom odgovarjam. Kako bodo pobledeli od jeze in sramu, ko se bodo spomnili na mojo preteklost.
Tak užitek je imela moja duša, ko sem vam zamogel pokazati moje zaničevanje. Vem, da ste že dobili kako sporočilo od delavcev iz Wilson City, in s tem poročilom vam pa je gotovo tudi nasmeh izginil. Jaz vem, da boste pomagali na vse pretege, da bi me ugonobili, ker me strašno zavidate sedaj in bi ,me zopet radi videli naokoli dirjati kot poprej enkrat, ko ste lačnega Wilsona z enim borim dolarjem nasitili, — vi požeruhi nenasitljivi, ležite vedno na preži v vašimi ostrimi kremplji, da bi mi iztrgali moje rudnike, in kaj porečete sedaj, ha? Kam je izginil vaš zaničljiv na-
Vam zatekajo noge?
Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do zvečer.
Zaprta ves dan ob svedah.
? Ha, ha, Jozua Wil-e delo brzo in v kratkem času bodo rudniki zopet dajali svoj zaklad iz osrčja na beli dan!"
Njegovi bliščeči pogledi so plavali po celi okolici. Trenutno pa je nekaj zagledal. Po-mignil je oskrbniku Maxwellu, da se mu naj približa, kateri se je tudi nahajal v njegovem spremstvu.
"Kaj pa to pomen j a, Mr. Maxwell," reče on, "da se še ni pričelo z delom pri onem zasutem rudniku?"
"To je rudnik Sam, Mylord!"
"No j a, jaz samo vprašam radi česa se še ni tam pričelo z delom," reče Jozua.
Maxwell je bil v zadregi z odgovorom.
"Ali ima to kak pomen, Mr. Maxwell?" vpraša Jozua dalje.
"Na vsak način, Mylord," odgovori oskrbnik, toda nikakor še ni mogel s pravim odgovorom ha dan, "bilo je bolj potrebno pri drugih rudnikih prej delo pričeti."
"Zakaj pa? Ali ni mogoče dovolj delavcev pri rokah? Vzemite potem še več delavcev v delo; saj veste, da jaz ne ljubim nepopolnosti."
"Delavcev je dovolj, Mylord, ali —"
"No? Kaj pomenja ta ali?"
"Ljudje ne marajo iti v Sa-mov rudnik!"
"Nečejo? Kaj takega se malo kedaj sliši! Zakaj vendar ne marajo?"
"Neka pripovedka se suče med delavci, Mylord" —--
Jozua je postal pozoren.
"Pravljica? Kaj pa je to za-ena pripovedka?" vpraša Jozua.
"Bolje bi bilo, da zamolčim, Mylord!" pripomni oskrbnik.
"Vi me s tem nerazumljivim besedičenjem še vedno bolj radovednega delate, in ravno ra-ditega hočem vedeti, kaj pomenja ta pripovedka."
"Ljudje se bojijo, da bi se zopet ne porušilo kaj."
"Ali so kaka znamenja vidljiva?" vpraša Jozua in polah-ko jezdi proti Samovemu rudniku.
"Vedno se govori o nekakih znamenjih Mylord," odgovori Mr. Maxwell.
"Kakor vidim, se vam ne ljubi z resnico na dan, in zakaj to? Zakaj se pa vendar gre?"
"Prosim, da mi pustite stvar zamolčati," reče Maxwell; on se je bal Jozuata pripraviti v nevoljo, ker poznal je njegovo trenutno jezo.
"Prosim vas, da pridete z resnico na dan, ker jaz jo ho-
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA, OČETA. SINA IN BRATA
{Anton Fabec
ki je sta vedno v Bogu zaspal dne 20. novembra 1942.
Življenja vihre tamkaj nI, kjer v miru zdaj počivaš Ti, soprog in oče ljubljeni, do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
SOPROGA, OTROCI, OČE. MATI, BRAT in SESTRI.
Cleveland, O. 20. novembra 1944.
čem vedeti!" reče Jozua.
"Delavstvo je videlo v Sa-movem rudniku nekega človeka, Mylord, in v katerem je izpoznalo Sir Sama, vašega jako spoštovanega in dobrosrčnega očeta."
"Ali so ljudje ponoreli?" godrnja Jozua, "kdo so oni ljudje, kateri so govorili o taki izmišljotini? Jaz vam z'apovedu-jem, da one ljudi na mestu odpustite iz služba, ker taki ljudje okužijo še drugo delavstvo, da nima potem veselja do dela!"
"No j a, potem moramo vse delavstvo odpustiti, Mylord, ker med njimi se ne nahaja niti eden, kateri ne bi vrjel v to govorjenje."
"Potem verujete tudi vi v to neumnost, ker zagovarjete delavstvo?" vpraša Jozua.
"Če tudi ne verjamem v vse kar se govori, Mylord, sem pa vendar prepričan, da nekaj mora biti resnice na stvai'i," odgovori Maxwell.
"Stvar? Kake vrste stvar pa je?"
"Neki človeški duh se večkrat prikaže v Samovem rudniku, kateri prav nenavadno izgleda."
"Kaki človek pa je to?"
"To ga še ni dognano, Mylord."
"In zakaj se tega še ni dognalo?"
"Ni še bilo nobene prave priložnosti!"
"Ali mislite, da me zamorete s takimi nepopolnimi pripovedki zadovoljiti?" godrnja Jozua, in obraz se mu porudeči jeze, "ne govorite mi o nemogočno-sti; kaj se je zgodilo? Pripovedujte?"
"Prikazal se je ponovno zunaj in v Samovem rudniku človek, Mylord, o katerem ljudje •trdijo, da tako izgleda kot ona prikazen na Plattbergu. Jiaz sam sem se o resnični govorici prepričal. Tudi jaz sem videl tisto sivo, nenavadno postavo, vendar pa se mi ni posrečilo, da bi jo dosegel, ker je v Samovem rudniku po taki poti odšla, da ji ni_bilo mogoče nikakor slediti." ~
"In potem ste tudi vi vrjeli, da se gre za kako nenaravno bitje Mr. Maxwell?"
"Tega ravno ne, Mylord, verjamem pa toliko bolj, da se gre za enega človeka, kateri se na-
se vsake malenkosti prestrašili. Jaz sem šel mnogokrat na najnevarnejše prostore, da sem pokazal boječim delavcem, da pogum premaga vsako še tako težko stvar."
"To mi je dobro znano, in ra-ditega se toliko bolj čudim vašemu pripovedovanju! Meni pride tako naprej kot da niste
več oni, kot ste bili nekdaj prej _j"
Maxwell se zadovoljno smeje.
"Pristojim, da je ni stvari, katere bi se jaz prestrašil, in se tudi pred onim človekom nisem prestrašil, da bi mu ne sledil," odgovori on, "toda držala me je nazaj nemogočnost, ker sprevidel sem, da ni bilo mogoče onega človeka v zarušenem rovu nikakor vjeti."
"In zakaj, ker je po strmini odšel?" vpraša Jozua.
"Ja, vaja in izvanredna hitrost ste omogočili temu človeku, da je plezal kot kaka mačka," pripoveduje Maxwell, "iz-ventega pa je tudi tako hitro izginil, da ni bilo niti zamisliti, na kako zasledovanje."
"Vaše pripovedovanje me ve-
dno bolj navdušuje k odločitvi, da se mora zasledovati onega človeka; pg naj stane kar hoče in ga tudi prijeti," T-----
MM
"mi moramo delavstvu P . ti, da imamo zaopraviti-^ janim človekom, kak<>r' nokar vi rekli.
Cast China Sea ^
china m
Foochp«^ Chqngchow^^
a feMIYAKOI. ISHJGAKI I.
ToiŽHf!o,enko^uRo *•
^IsftftMOSA T
Pacific
Ocean
Gornji zemljevid nam kaže, kje so v zadnjih tednih deževale bombe na japonske postojanke na Formosi, kjer so uničile važne tovarne zrakoplovov, popravljalnice istih in skladišča. Japonska mmnarica je pobegnila, ko je ugledala ameriško mornarico pod poveljstvom admirala William F. Halseyja.
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
Boksarski campion Sgt. Joe Louis Barrow se je pred kratkem vrnil iz bojišč Evrope in Severne Afrike. Sedaj služi v armadi že tri leta in pravi, da je sedaj za 110 funtov težji, kot v času predno je stopil v armado, ko je tehtal 205 funtov.
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
rece Jozua,
ŽENSKE SUKNJE
Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling sukf volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko n» kakor kje drugje na WILL-Call pri
BENNO B. LEUSTIG-U	K
ENdicott 3426	1034 A^
Rodney Adams Keating Service
Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ,	i!l S
tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste J ^» , š rji FURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete vas ^Pft l hranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. Mi s^otCje , pQ AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo° ^ t^f«, TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termostate ^ ou tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izy pertov.	^ j
21601 Westport Ave.	KEN**0.
NAZNANILO IN ZAHVAL*
m
Vsem sorodnikom, prijateljem in znanc ročamo žalostno vest, da nam je umrl dragi ljeni sin in brat
Jack (Jacob) htf.
Pokojnik je bil star 35 let. Umrl je na dan ^ ^
gusta 1944, pokopali smo ga na dan 81. aVgU" katoliškem pokopališču Kalvarija.
S hvaležnostjo in upoštevanjem izrekafl10^.^. in srčno zahvalo vsem številnim sorodnikom- ^ si-tel jem in znancem, ki so prišli pokropit pokoJ1^^^-na in brata, ko je ležal -na mrtvaškem odru* ^ yy ljujemo se vsem, ki so nam nudili tolažillie drilne besede ob našem bridkem žalovanju^ ^etje no smo hvaležni vsem, ki so prispevali	^
in vence; topla zahvala onim, ki so darovali z in za dobre namene; in hvala onim, ki so s avtomobili zapeljali pogrebce na pokopališče-
Hvala Želetovemu pogrebnemu zavodu
2»
Pr»'
0 ^
prave in tako lepo urejeni pogreb in soČu^oV^ njenost. Hvala Rev. Francis Baraga za na pogrebne molitve.	^
Našega sina in brata ni več. Odšel je kjer ni več usodnega zemeljskega trpljenja- ^tf v tihi žalosti kličemo: Mirno počivaj, sla^k0 v svojem prezgodnjem grobu.
Žalujoči:
JAKOB, oče; AGNES, mati; ' tf9; LT. STANLEY, brat; CPL. ANTONIA, geS in mnogo sorodnikov.
Cleveland, O., 20. nov. 1944.
20E30E
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
A
Ali iščete delol