novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis^O^o « Tednik / settimanale « Cena 700 lir Leto XII. št. 35 (345) • Čedad, 18. septembra 1986 QUALE SCUOLA? IL DIRITTO DI SCEGLIERE NA VRŠNEM PRI KOBARIDU Poklon slovenskih spominu na Non mi va di usare l’espressione «storico» di cui si fa abuso per ogni fatto nuovo che accade nella Benecia. Tuttavia dirò che l’ingresso di sei bambini in un’aula di prima elementare del Centro Scolastico Sloveno di San Pietro al Natisone per studiare la lingua slovena e nella lingua slovena, assieme all’italiano, è un fatto nuovo importante. Per il terzo anno, inoltre, il primo settembre si sono puntualmente aperte le aule della scuola materna bilingue per venti bambini di nostre famiglie. Un’esperienza, questa, in via di consolidamento e con proiezioni per il momento positive delle frequenze nell’immediato futuro. Fatti nuovi e positivi che vengono avanti proprio quando più profonda è. la crisi dell’istituzione scolastica statale locale, dovuta - detto molto succintamente - al gravissimo tracollo della popolazione scolastica, alla drastica chiusura di scuole materne ed elementari nei paesi di montagna. La crisi ha anche caratteri culturali. Se ne accorgono gli insegnanti della scuola statale più aperti che si sforzano di rompere la cappa di ghiaccio dell’educazione monoculturale e monolinguistica. Il fatto che oggi si avvii l’istruzione slovena in una prima elementare, sia pure in una scuola privata, non è nato dal nulla. C’è stato nelle Valli del Natisone un movimento culturale spontaneo, uno sforzo di animazione culturale della popolazione, c’è stata e c’è l’esperienza delle scuole slovene di Trieste e Gorizia, c’è stata una sperimentazione più che decennale (tuttora in atto) di interventi specifici per i bambini (dovuti in buona parte al Centro Studi Nediža ed all’Istituto per l’Istruzione Slovena), c’è stata un’analisi rigorosa, ma fiduciosa, della nuova situazione economica, sociale e culturale della Benecia. Il modello uscito da quell’analisi è stato il contrario della cittadella arroccata sui principi e presuntuosa della sua perfezione - ma assediata in campo avverso -, ma quello di un centro vivo, aperto a tutti, alla ricerca del meglio, di sintesi tra l’utopia dell’ottimo ed il possibile. È stato offerto un arco di esperienze didattiche e pedagogiche agli interessi delle famiglie: musica, cultura, teatro, attività espressive, ecc. Oggi la comunità slovena in Italia ha a disposizione, con l’Istituto per l’Istruzione Slovena e la sua esprienza, uno strumento capace di definire ed attuare nel concreto i programmi di intervento scolastico bilingue, di tenere aperto il contatto con decine e decine di famiglie, di tenere rapporti con gli istituti pedagogici e di ricerca della regione e della Slovenia. Con ciò tuttavia la comunità slovena in Italia si è assunta un carico non da poco. Una struttura come questa, che grava quasi del tutto sulla comunità slovena, è una anomalia che andrà gradualmente rimossa. Non è possibile nè tollerabile all’infinito una situazione in cui lo stato vede e finge di non vedere, sente e finge di non sentire. Soprattutto se il Centro di S. Pietro si affermerà non sarà più possibile a chi è lo Stato, perchè si trova ai vertici degli organi costituzionali, di affidarsi a veline vecchie di trent’anni, ai luoghi comuni, alle incompetenze, ai ricatti. Se le commissioni parlamentari, il governo, il parlamento nel suo complesso, osservassero davvero il principio per cui i cittadini sono lo stato e per cui - nel nostro caso - sloveni in Italia e stato sono la stessa cosa, allora davvero sarebbe vicino il momento «storico» di una scuola dello stato per la minoranza slovena dell’udinese. È quella che aspettiamo, perchè solo lo stato può garantire - attraverso un reditev, posvečenih tej obletnici, Ciril Zlobec. Naj povemo, da tako v častnem kot v delovnem odboru sodelujejo Slovenci z obeh strani meje in sicer predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in verskega življenja. Gregorčičevo kulturno leto se počasi izteka, vendar so v programu še nekatere pomembne pobude. V ta okvir sodi množični pohod na vrh Krna, ki bo 28. septembra. Na tej manifestaciji, ki predstavlja osrednji politični mo- Beri na 2. strani Obisk v SZDL Slo pri Novoizvoljeni predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole in podpredsednik Ciril Zlobec sta prejšnji teden obiskala slovensko narodnostno skupnost v Italiji. S predstavniki Slovencev sta se sestala v prostorih jugoslovanskega konzulata v Trstu, kjer so po uvodnem pozdravu konzula Mirošiča člani enotne slovenske delegacije seznanili ugledna gosta z najbolj perečimi problemi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pri tem so izhajali iz zaskrbljujočega političnega ozračja na Tržaškem in Goriškem pa tudi na Videmskem, kar ne daje upati da bodo Slovenci v Italiji kmalu dobili zadovoljivo zaščito. Negativna krajevna stališča namreč negativno pogojujejo Rim, je bilo poudarjeno. Glede samega življenja v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa je enotna delegacija predstavila tako sončne kot senčne strani. Pozitivno so bili ocenjeni gospodarska rast, živahno kulturno življenje, vse višja izobrazba mladih, pobude za dvojezično izobraževanje v videmski pokrajini in razvoj narodne zavesti. Vsak dan pa postaja bolj zaskrbljujoč pojav asimilacije, je bilo ugutovljeno, zoper katerega se je treba odločno boriti. Predsednik Smole in podpredsednik Zlobec sta zagotovila vso podporo Slovencem v Italiji, kar predstavlja stalno skrb SZDL obenem pa poudarila pomen skupnega kulturnega prostora. S tem v zvezi je bil oblikovan tudi pomemben dokument, ki je bil pozitivno sprejet v vsem jugoslovanskem prostoru. Popoldne se je delegacija SZDL sestala v Gorici z vodstvom SGKZ. Nato je obiskala podjetje Mipot v Krminu. Za vas slovenski narod poteka letošnje leto v znamenju Trubarja, pionirja, očeta slovenske knjige. Na Primorskem je kulturno leto 1986 še toliko bolj bogato, ker je posvečeno tudi spominu na Simona Gregorčiča ob 80-letnici njegove smrti. Namen celoletnega programa za počastitev pesnikove smrti, ki se je začel s prireditvijo Primorske poje, je seveda vsestransko osvetliti lik in ustvarjalno delo Gregorčiča, obuditi zanimanje za njegovo kulturno in politično izročilo in istočasno uveljaviti in uresničiti načelo skupnega kulturnega prostora. V tem duhu se je v soboto popoldne odvijala v Gregorčičevim rosjtnem kraju, na Vršnem blizu Kobarida, ena izmed osrednjih prireditev. Pred spomenikom pesniku se je zbrala skupina slovenskih pesnikov, ki so Gregorčiča počastili s svojim ustvarjalnim delom. Slovence iz videmske pokrajine je zastopal rezijanski pesnik Renato Quaglia, ki je recitiral nekatere pesmi iz njegove zbirke Baside. Na literarnem srečanju, na katerem so s svojimi pesmi nastopili Ciril Zlobec, Jaša Zlobec, Milan Jesih, Milan Kleč, Gregor Strniša, Ivan Volarič Feo, Darko Kosmač in Tone Kuntner, sta sodelovala tudi tržaška pesnika Marko Kravos in Aleksij Pregare. Lepo prireditev, na katerem so sodelovali še oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in gojenca Glasbene šole iz Tolmina, je z nagovorom odprl pesnik in predsednik častnega odbora vseh pri- Cerkvica S. Silviestra je nazaj zaživiela considerevole impegno finanziario, sedi scolastiche ed assunzioni di insegnanti - una struttura completa e diffusa nel territorio. Intanto - come si vede - non stiamo con le mani in mano. Torniamo a dirlo. Una soluzione del problema dell’istruzione slovena nella nostra provincia deve partire dal concetto che alla libertà del dire di no si accompagni quella del dire di sì. La gente non vuole? La solfa è vecchia, mentre la nostra società è cambiata. Alla gente sia data per prima cosa la possibilità di scegliere, nel concreto, ma senza proporre trucchi e trappole per rendere inutile la scelta. Secondo: l’attuazione completa di un sistema scola- stico nel medio termine ci va bene, a patto però di partire da una proposta positiva e corretta. Terzo: il punto di partenza del dialetto non va scambiato per quello di arrivo con il sostenere la risibile tesi che la lingua slovena sia una nube tossica esiziale per il dialetto sloveno. Quarto: che la scuola offra reali possibilità di apprendere bene la lingua slovena quanto quella italiana e che all’intero processo partecipi chi ha cuore e testa per queste cose, alla gestione ed alla verifica ci siano persone che vivono la realtà della minoranza slovena in modo sereno e costruttivo. Paolo Petricig Dvojezični šolski center v Špetru: prvi dan šole Votivna cierkvica Sv. Silviestra se spet smeje z nami, nas vabi k ljubezni, naj se ne sovražimo, nas vabi naj ne zgubimo naših lepih tradicij, ki so nam jih naši te stari z veliko ljubeznijo zapustil. Takuo so napisal člani študijskega centra 1’Arengo an tuole je sporočilo (messaggio), pomien, ki so ga želiel dat prazniku, ki je biu v nedieljo pri cierkvici Sv. Silviestra bližu Pikona. Cierkuca je bila spet odparta vierske-mu življenju potle, ko je bila popravljena. Za tuole je poskarbeu Zavod za spomeniško varstvo (Sovrintendenza alle belle arti), saj je cierkuca Sv. Silviestra iz konca 15. stoletja pomemben kulturni spomenik. Puno truda, cajta pa tudi ljubezni so diel v tole dielo tudi volontari med telimi je trieba še posebno pohvalit Renza Tropina, Pro loco iz Špietra, podutanska fara - cierku je tele fare, čeglih je v špietarskem ka-ntunu - kamun Špietar an študijski center 1’Arengo. Na nedielskem senjamu se je zbralo puno ljudi že od 9 zjutra, ko je začela «marcialonga» votivnih cierkvic Benečije. Še vič se jih je zbralo predpudnem, ker so požegnal nove zvonove an je bila sveta maša. Maševala sta gaspuoda Adolfo Dorbolò an Luciano Slobbe, pieu je pa pevski zbor iz Sv. Lienarta. Popudan so paršli na varsto domači pevski zbori an fisarmonicisti iz Azza-na Decima. V svojih besiedah so podutanski fa-mošter Dorbolò, podpredsednik društva l’Arengo Michele Carlig an špie-tarski šindik Marinig pohvalil vse tiste ljudi, aministratorje, ustanove, kulturna društva an politične sile, ki so se an še se trudijo za de se rieš tista velika bogatija, ki sò za nas - pa ne samuo za nas - leseni oltarji an votivne cierkuce, zazidane proti koncu 15. stoletja. Vsi pa so pokazal trošt, de dežela an «sovrintendenza» bojo pomagale an gledale ušafat potriebne sude, za de se pode napriej po teli pot an de se riešijo, priet ko bo prepozno an druge votivne cierkuce iz naših dolin. Sa literarnem srečanju je sodeloval tudi Renato Quaglia S. PIETRO AL NATISONE Al via diversi pro pubbliche e igien Prima convocazione del consiglio comunale di S. Pietro al Natisone dopo il periodo estivo. L’assemblea civica, convocata in seduta straordinaria dal sindaco Giuseppe Marinig martedì 9 settembre, ha approvato la nutrita serie di argomenti inclusi nell’ordine del giorno. Dopo la lettura e l’approvazione dei verbali della seduta precedente e preso atto delle comunicazioni del sindaco sull’attività svolta dalla giunta municipale nel corso dell’ultimo mese, il consiglio ha esaminato i seguenti progetti di opere pubbliche ed igienico-sanitarie: costruzione del collettore provinciale del 4° lotto delle fognature del capoluogo (145 milioni); costruzione del depuratore del 1 ° lotto (90 milioni) e del 2° lotto del collettore generale delle fognature (100 milioni) di Vernasso; costruzione della rete di collegamento delle fognature al depuratore in località Ponteacco - Biarzo (100 milioni). Il consiglio ha poi approvato il progetto di realizzazione del Piano particolareggiato di Puoie - 2° lotto - scaduto per decorrenza dei termini e il progetto - 2° lotto di posa delle pensiline stradali per l’attesa degli autobus in località Cedron, Tarpezzo e Capoluogo (10 milioni). Sono stati pure approvati il programma di interventi per l’anno 1987 sulla ristrutturazione antisismica, ricostruzione e le opere pubbliche ai sensi dell’art. 20 della L.R. 63/77 per un preventivo di circa 9.000.000.000 e la convenzione con la ditta Vetrical per la posa e la gestione dei raccoglitori di vetro. Sentita la relazione dei revisori dei conti l’assemblea ha approvato il conto consuntivo dell’esercizio 1985 ed ha modificato il bilancio preventivo 1986 per un’ulteriore assegnazione di fondi (15 milioni) in base all’art. 54 dello Statuto regionale per la funzione sovraco-munale e comprensoriale che l’Ente locale svolge a favore di un’area geografica e socio-economica più vasta, quale quella delle Valli del Natisone. Dopo l’approvazione di una modifica alla convenzione con l’Istituto del Credito Sportivo per la concessione del mutuo di 100 milioni per la realizzazione del 4° lotto del polisportivo comunale, il consiglio ha autorizzato il sindaco a presentare domanda di contributo regionale ai sensi della L.R. 33/86 a ripiano del disavanzo di 177 milioni sul funzionamento della Casa dello Studente, gestita dal Comune di S. Pietro al Natisone e posta al servizio dei Comuni delle Valli, del Cividalese e del Friuli Orientale. Sono stati anche approvati i verbali e le graduatorie del concorso a posti d’istitutore della Casa dello Studente e nominati i vincitori. Successivamente sono state apportate modifiche al regolamento comunale per l’espletamento dei concorsi del personale e la concessione ai privati mediante asta pubblica d’area comunale nella frazione di Ponteacco. Nel prosieguo dei lavori l’asssemblea civica ha deliberato sull’impiego dei fondi assegnati per l’assistenza scolastica per l’anno scolastico 1986/87, ha approvato il rendiconto dell’anno precedente sulla gestione dei fondi per il diritto allo studio e l’acquisto di libri vari riguardanti le Valli del Natisone. Dopo l’approvazione di alcune deliberazioni adottate dalla Giunta municipale in via d’urgenza e la comunicazione di delibere di giunta adottate per delega, il sindaco ha risposto ad alcune interrogazioni presentate da vari consiglieri, invitando infine il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone ad approvare un ordine del giorno predisposto dalla giunta sul potenziamento e funzionamento dell’Ufficio tecnicourbanistico della Comunità Montana Valli del Natisone e la richiesta di uno strumento urbanistico comunitario a quello comprensoriale. A proposito di «Tragične smarti» O naših «tragičnih smarteh» je pisu «Novemu Matajurju» Adriano Gariup. Ga ne poznam in ne viem odkod je. Po njega preimku pa sem siguran, da je naš človek. O tragičnih in hitrih smarteh je po-viedu svoje misli in naš odgovorni direktor, Jole Namor, mu je v odgovoru povedala svoje misli in jaz mislim, da lahko povem tudi jaz svoje misli o tem vprašanju, saj sem biu v Adrianovem pismu brez imenovanja dvakrat, direktno in indirektno, poklican. Poklican zatuo, ker sem biu nad 11 let neštudian s 1. strani Poklon... ment proslav, bo slavnostni govornik predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Svoj vrh pa bo program prireditev dosegel 23. novembra v Drežnici. V tamkajšnji cerkvi bo namreč krstna izvedba glasbene pesnitve o življenju Simona Gregorčiča, ki jo pripravlja skladatelj Avgust Ipavec in na kateri bo med drugim sodeloval tudi sinfonični orkester RTV Ljubljana. odgovorni urednik (direttore responsabile) Novega Matajurja. Za kaj se gre? Parvo, de bom direktiven, bi vas prosu, dragi bralci, da preberete njega pismo na drugi strani Novega Matajurja, od četrtka 11. septembra, pod rubriko «Lettere al direttore». Gariup se jezi, zatuo, ker pišemo tragična smart, kadar si kajšan sam uza-me živlienje, kadar napravi samomor (suicidio) in ne povemo, da se je človek obiesu, ustreliu, vargu pod čelo, za-strupiu, umaru zavojo droge, zatuo smo za Adriana ipokriti. Gariup je adan od naših zvestih bralcev, ki se je užalu, al pa ki ga jezi naša «ipokrizija». Na tavžente pa bi jih bilo užaljenih, če bi mi napisali da se je ta obiesu, ta ustreliu, ta vargu pod rob, drugi zastrupu. Naša «ipokrizija» je človekoljubna, umana, pietozna, polna usmiljenosti do bližnjega. Ko sta družina in žlahta ta-kuo huduo prizadeta ob samomoru njih bližnjega, ali naj mi obesimo to grenko in žalostno novico na zvon domače in drugih far? To nam brani naša vest in novinarska, žurnalistična etika! Sem pa dakordo z Gariupom, da je zaskarbljujoče, vznemirljivo, preoku- ln questa rubrica diamo spazio ai comunicati di partiti ed organizzazioni che possono esprimere liberamente le loro opinioni. Queste non necessariamente rispecchiano la linea del nostro giornale. Komunisti o obnovi po potresu V najkrajšem času, je treba, da Parlament sprejme tretji vsedržavni zakon za obnovo po potresu. Nova sredstva morajo pa težiti k reševanju najbolj perečih in še odprtih vprašanj, V prvi vrsti je treba zagotoviti stanovanje 5 tisočem ljudi, ki še vedno živijo v «barakah». Potrebni so dalje določeni posegi na področju, kjer je visoka nevarnost potresa a hkrati niso še bile protipotresno obnovljene stavbe, ki imajo visoko stopnjo ranljivosti. Treba je nato urediti površine, kjer so bila zgrajena zasilna bivališča in plačati morebitno škodo lastnikom omenjenih površin. Istočasno je treba še poskrbeti za javna dela in zgraditi infrastrukture potrebne prebivalstvu. To so po mnenju Kumunistov bistvena vprašanja, ki morajo biti v središču pozornosti v tej fazi, ko se zaključuje v naši dežela obnova po potresu, oziroma od reševanja zgoraj navedenih problemov je odvisna tudi sama zaključite v obnove. O tem je bil govor pred nekaj dnevi na deželnem obdoru KPI, na katerem je tudi prišlo do izraza, kot pišejo komunisti na tiskovnem sporočilu, nesoglasje med KPI po eni strani in KD ter deželnim odborom po drugi, ki predlagajo nove posege. V tem vidijo komunisti veliko nevarnost, predvsem možnost, da se med prebivalstvom sprožijo nova pričakovanja, za katera v tretjem vsedržavnem zakonu o obnovi ni rečeno, da bo finančno kritje. pantno naraščanje samomorov (suicidi) po naših vaseh. Sem dakordo z vzroki (motivi), ki pripeljejo človeka, da si sam usarne življenje. Gariup jih je našteu in more bit so še drugi. Nisem pa dakordo, glede očitkov Novemu Matarjurju, kadar pravi «Siamo di fronte ad una catena di suicidi, che io ritengo impressionante, ma per il Novi Matajur tutto questo merita meno spazio di un disegno fatto a Mlada brieza». Vidiš, Gariup. Za ti odgovorit na kratko pismo, bi ti muoru napisat buk-va, debele bukva. Naši martvi so naši in zatuo pišemo o njih. Smart pa je le smart, ki žanje življenje. Tudi Mlada brieza je naša in je nasprotna smarti. Naznanja upanje, trošt v novo življenje, zatuo ne čudise, da dobi svoj prostor (spazio) v Novem Matarjurju. Mi nimamo samo tistih problemov, ki so za vse te mlade, v naši Benečiji, v Italiji in po svetu, problemi, ki se tičejo življenja ljudi. Mi imamo tudi drugi problem. Problem preživljanja (sopravvivenza) naše narodnostne skupnosti, naše etnične identitete, kulture in jezika. O alkoholu, drogi, roku, o starih, ki so zapuščeni, so v Novem Matajurju pisali strokovni, eksperti ljudje. Od konca zadnje uej-ske se tučemo proti brezposelnosti (disoccupazione), proti emigracjonu, ki je največja rana za našo narodnostno skupnost. Če bereš par «Novih Matajurjev», lahko da problemi, kijih Gariup našteva niso obravnavani. Ce pa prebereš vse «Nove Matarjurje» in stari Matajur, boš videu, da nismo nič zamučali, nič zamudili. Kar pa se tiče študianega al pa ne šu-tudianega direktorja Novega Matajurja, bi bluo buojš, če bi ti ne biu ironiziral o tem problemu. Srečen je tist, ki je mu študiat in je s študiji dosegu zadoščenje v življenju. Na žalost pa poznam tajšne, ki imajo dve lauree v gajuf al na harbatu, pa niso eno figo, suho, belo figo napravli za našo domovino. Tiho so gledali iz-karvavitev naših vasi zavojo emigracio-na. Nič niso napravli proti drogi, proti brezposelnosti mladih (contro la disoccupazione), nič za te stare, nič za našo kulturo. Kar je najbolj žalostno pa je to, da se niso niti sami realizirali. Hvala Bogu, da imamo sada boljše intelektualce. Kadar smo 1950. leta analfabeti na transparenti pokazali predsedniku vlade de Gasperiu v Čedadu tiste probleme, o katerih ti pišeš, smo jih dobili po glavi. Intelektualcev ni bilo in danes smo srečni, da so z nami. Brez analfabetov ni revolucije. Izidor Predan Dorič Nagrade Gorske skupnosti študentom ki raziskujejo Nadiške doline Zgodovina, kultura, ekonomska situacija, jezik v Nadiških dolinah nedvomno predstavljajo veliko zanimanje in so bili predmet študij in raziskav večkrat. Vedno bolj pogosto se zanimajo in raziskujejo različne aspekte življenja in zgodovine svojih krajev tudi naši domači študenti. Prav njim je namenjen natečaj, ki ga je razpisala Gorska skupnost. Univerzitetni študentje, ki so napisali diplomsko nalogo o zgoraj navedenih temah in so jo branili med 1. januarjem 1984 in 30. novembrom 1986 se lahko ude-ležjio natečaja. Na razpolago sta dve nagradi: 1) 2 milijona lir, 2) 1 milijon lir. Zainteresirani se morajo pismeno prijaviti (do 31. decembra letos! na taj- ništvo Gorske skupnosti. Poleg prošnje morajo poslati še dva izvoda diplomske naloge, potrdilo univerze o opravljenem diplomskem izpitu ter o oceni in potrdilo o bivališču oziroma o rojstvu v enem izmed 10 občin gorske skupnosti. Lahko se natečaja udeležijo tudi študentje, starši katerih (vsaj eden) so se rodili v naših dolinah. O posameznih delih bo razpravljala in odločala posebna komisija, ki jo bodo sestavljali člani vodstva in nekateri strokovnjaki, en izvod diplomske naloge pa vsekakor postane last Gorske skupnosti, ki si pridružuje pravico objaviti delo. Za podrobnejše informacije se je treba neposredno obrniti na tajništvo na Gorske skupnosti v Špeter. Tradicionalno srečanje med SZDL Uresničevanje skupnega kulturnega prostora, medsebojno sodelovanje na različnih področjih od kulturnega do gospodarskega in prizadevanja Slovencev v Italiji za dosego globalnega zaščitnega zakona. To so bila glavna vprašanja v središču pozornosti na srečanju med predstavniki SZDL severnoprimorskih občin in odboroma SKGZ za videmsko in goriško pokrajino. Srečanje, ki je v prijateljskem in sproščenem vzdušju potekalo v koči Kuhinja nad Vršnem, je odprl predsednik medobčinske konference SZDL severnoprimorskih občin Marjan Tavčar. Za njim sta prevzela besedo Mirko Primožič in Viljem Černo, ki sta predstavila politični trenutek Slovencev na Goriškem oziroma v videmski pokrajini. Slavica Plahuta, sekretar odbora za počastitev 80-letnice smrti Gregorčiča v katerem sodelujejo Slovenci z obeh strani meje, je nato seznanila prisotne o dosedanjem poteku prireditev in o pobudah, ki so v programu v prihodnjih mesecih. Naj povemo, da so se srečanja poleg predstavnikov pokrajinskih odborov SKGZ za videmsko in goriško pokrajino, udeležili Zdravko Likar, predsednik SZDL občine Tolmin, Vlado Uršič, predsednik koordinacijskega obora za sodelovanje z zamejci pri SZDL severno primorskih občin, Branko Dolenc in Andrej Kompara za SZDL občine Nova Gorica, Zorko Velikonja in Marjan Platiša za občino Idrija, Nevenka Murn in Artur Lipovž za Ajdovščino. Po delovnem srečanju sta se obe delegaciji udeležili literarnega večera slovenskih pesnikov, ki se je odvijal v popoldanskih urah v Gregorčičevim rojstnem kraju, na Vršnem. Spominska slika pred kočo Kuhinja Anche in settembre fiori e piante a Cividale e nelle Valli! L’Azienda autonoma di soggiorno e turismo di Cividale e delle Valli del Natisone, visti il successo ed i consensi nell’edizione precedente, ha indetto anche per quest’anno il concorso «Settembre in fiore a Cividale e nelle Valli» che interessa i comuni di Cividale, Torreano, S. Pietro al Natisone, Pulfero, Savo-gna, S. Leonardo, Grimacco, Dren-chia, Stregna, Prepotto. I sindaci e i delegati dei comuni succitati si sono incontrati con il presidente dell’Azienda di Soggiorno e Turismo cav. Giuseppe Paussa ed hanno assicurato la loro collaborazione nell’iniziativa con la costituzione di commissioni comunali che visiteranno i balconi, terrazzi, angoli o spazi addobbati con fiori e piante secondo il gusto e la libera fantasia e regia di ciascun partecipante. Chiunque intenda aderire al concorso deve segnalare, anche telefonicamente, agli Uffici del Comune di residenza o a quello dell’Azienda nome, cognome, via, numero civico e località entro il 20 settembre. I sopraluoghi saranno effettuati dalle commissioni comunali e da quella sovracomunale nell’arco di tempo che va dal 20 al 30 settembre; sarà quest’ultima a formulare la scala di merito definitiva. Consistenti premi, come lo scorso anno, andranno ai primi tre classificati in assoluto, targhe dal quarto al decimo e diplomi di partecipazione ai rimanenti. Lo scopo precipuo, sottolinea il presidente Paussa, è quello di stimolare i cittadini a contribuire alla bellezza ed al decoro delle loro località con l’ornare i loro balconi, terrazzi o poggioli con fiori. E stato scelto, continua il Presidente, il mese di settembre per mettere alla prova i cultori dei fiori nel loro mantenimento anche in una parte dell’anno un pò avanzata, quindi non del tutto idonea a questa pratica, ed allungare così nel tempo la stagione floreale da ornamento. Chi desidera ulteriori informazioni può rivolgersi all’Azienda di soggiorno e turismo, largo Boiani, 4 - Cividale. 25 LIET PRE AZEGLIA ROM ANIN V LIEŠKI FARI kuart naše farske družine zrasu pod njega suhnjo Za lieško faro 8. septemberja ratava en posebni dan. Lieto 1936 na tisti dan so požegnal farsko cierku Liesah, le na 8. septemberja lieta 1961 v lieško faro je paršu za famoštra pre Azeglio Romanin. Takuo lietos je 25 liet, ki pre Azeglio je med nami in v nediejo so ga počastili vsi garmičani z pieto mašo, kako darilo in puno liepih besied. Od tistega 8. septemberja 1961 lieta, ki vode se je steklo po rečanski dolini. Videl in čul smo jih puno. In če pomislimo, da tisti, ki so se tenčas rodil donas se žen-jo, moremo lahko reč, de an kuart naše farške družine je zrasu pod njega suknjo. Guorit ob anj in ob njega dielo nie lahko, je tarkaj reči nardiu, da mi je težkuo se jih zmislit. Začnimo s cierk-vijo, jo je postroju na viem dost krat, zmisnimose da kar je paršu je ušafu turam razbit, iz kore je teklo in parvo zimo je šu snieh po okneh notar, ker lastre so ble ubite. Takuo je začeu s tistim, ki je bluo buj potriebno in je v malo liet deu na mest vso cierku. Kar je mu mašuvat brez težav, je začeu s faružan in ga je deu na mest, ker tudi on je bluo pru, de je imeu hišo čedno za živiet. Potle je začeu mislit na druge cierk-va, ki so mu paršle na gobo, ker so začenjal zmanjkovat fari in ljudje, parvo tapoluško, potle Kosco. Le grede je začeu gradit telovadnico, palestra, ker se nie pozabu na mladino. Potle so paršle na varsto cierkva Svetega Martina in Svetega Matija, potle znamunja, faruža an takuo napri. Če pomislemo kakuo je težkuo za vsakega človieka se zazidat svojo hišo, mor-mo videt ki dost diela je nardiu pre Azeglio, an gor na vse je ratala lieška fara premajhana, se je začeu zanimat in gradit hiša tudi drugod, zmisnimose na «Pawaga» in na kar je do sada v črni Afrik napravila naša skupnost, naša lie- An je ška družina, pod vodstvom pre Azeglia. Ries je, de smo vsi pomagal, pa ta velika skarb je bla zmieram na njega ramanah. Skarb za duge, za zbrat sude, ljudi da so mu dielal, za paršparat se mu nie stragalo nobedne dielo, zidar Buoh vie kikrat, pa tudi maringon, po potriebah je uzeu v roke vsako orodje in se par-luožu vsakemu dielu. Pa pujmo na socialne probleme. Tudi tle je veliko napravu četudi mu nie šlo vse po pot. Pri nas, kar je paršu se je sreču s tisto veliko bolieznijo, ki je bla an je emi-gracion. Vsi teli naš ljudie razstreseni po sviete so ga prepričal de tisti gior-nal «Svet Martin», ki je priet izhaju vsako antarkaj, je biu zlo pomemben za emigrante, takuo se je veliko potru-diu, da bi Svet Martin nesu po sviete naše novice narmanj štier krat na lieto. Emigrant so mu preča odguoril in puno mu pomagal za potriebe naše fare. Veliko se je tudi potrudiu za de bi naši mladi ušafal dielo doma, pomislimo na «Cooperativa Svetega Mihiela» v Tapoluovem, na Piuromauro in nje tapete. Tle reči nieso šle zmieram po pot, pa če pogledamo nazaj bomo vidli, da nie veliko on kriv, sami sebe se muor-mo pokregat. Kar pa je zraslo, more bit še vič ku kar on je mislu, je kulturno društvo Rečan od katerega je biu parvi predsednik in član zdaržano do donašnjih dnevu. Tle je pokazu svojo muoc in svoje misli in tudi svoje demokratične idee. Že od parvih liet nie zaparu nobedne-mu urat na šobe an kar je društvo začelo teč tudi brez njega, je zmieram pa-zu da ostane kot na miza za katero se je mu sednit vsak faran, ki je teu die-lat četudi je imeu drugačne idee. Na zadnjo kot duhovnik, ker je največje njega dielo med nami. Parve lieta je dielu duhovnik po tra-dicionu, pa preča je vidu, de par nas sviet je biu nieko drugač ku kier je biu priet in je začeu tisto dielo za obnovit našo zaspano viero, da bi ratala nieki buj glabokega. Je preča sparieu vse nove idee, ki so paršle von iz «Concilio Vaticano II» in gledu jih zasjat med nas. Dost krat ljudje ga nieso razumel in so ble polemike, donas moremo pogledat kuo so ble prave in so zganile vse nas, tudi tiste ki so mu bli pruot. Pogledimo samuo en par telih idei, ki more bit nieso narbuj važne, pa nam dajo en dobar primier. Pogledimo na kuo je parpeju na buj resno varsto vse tiste etape človieškega živlienja, ki so buj zanimive: rojstvo, poroko, smart. Priet je bluo no lovienje na narlieuš, narbuojš, narbuj veliko in takuo napri in kar je ries pobožnega in velikega v telih prazniku, veselih al pa ne, je bluo par kraj. Kake polemike so ble kar je ukuazu, da na funerale je bla ura gen- jat jo z varsto girland, je bluo zadost adne ker pred smartjo smo vsi glih! In donas smo vsi za tuo, in mislem, de kar je buj realnega v vieri je zaries paršlo von tudi v teli žalostni parložnosti. Polemike tudi za ojceta za stran posebne maše. Polemike za karst vsi kupe in pri maši pred vsiem, in donas smo vsi za tuo. Kar je zapustu lotrino in je začeu hodit učit božjo besiedo v šuole, je vič ku kajšan imeu ki za reč, obedan nie po-mislu, kuo tuole je bluo buj pametno za vse, pa narbuj za otroke, ki od gorskih vasi nieso vič hodil v cierku. Še donas mu kajšni tuole očitajo, ker le malo vedo od telega diela. Drugi teren po katerim nam je pokazu svojo dobro viersko dielo, je njega romanje po špitaleh, kier so se zdravil naši buniki in po vaseh, kier naši te stari, dost krat sami doma, so miei samuo pre Azeglia, ki se je zmislu na nje. In še in še bi mogli iti napri, pa mislem de za vse tiste, ki ga poznajo tuole nie trieba jim pravt, in za tiste, ki ga ne poznajo, naj vedo, de cierku na Liesah je dobro velika, da lieška fara ima •zlo malo judi, pa pridita gledat in bota sami videl, de duhovno dielo ki don Azeglio je napravu se pozna in na moremo bit navošljivi na obedno drugo faro, ker je bluo nareto malomanj vse, kar se je moglo narest. Še no rieč vam poviem, ker čene telo pismo vam more se pariet obiuno. Ist parvikrat, ki sam imeu opravilo s pre Azegliom sam se z njim skregu, more bit sada 24 liet, in potle sam se veliko krat ušafu pruot njega ideam v skupnim diele za našo družino in še donas mu jo na parpustim, kar mi se pari pru mu kako poviedat, 'pa ne morem nič manj ku zahvalit Boga, ki nam ga je posodu za tarkaj liet in se troštam, da nam ga ne bo preča odzeu. A.C. V nediejo 14. setemberja so farani praznoval 25. lietnico prihoda don Azeglio na Liesa. Nie mogla manjkat tradicionalna «foto-ricordo» TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Gasparutti vìnc Claudio Qualizza si è ricordato finalmente che ci sono anche atleti validi che corrono per il Veloclub Cividale-Valnatisone. Ci sembra che ultimamente, forse anche per non fare brutta figura, abbia cominciato a convocare alcuni per le rappresentative regionali. Ai campionati italiani non c’è andato nessuno, al giro dellTstria Luciano Gasparutti ha fatto vedere di meritarsi il posto vincendo la terza tappa e classificandosi nono nella prima. 11 compagno di squadra Ferruccio Cencig è stato convocato per gli allenamenti per il trofeo delle Regioni di cronometro a squadre. Mentre il dominatore incontrastato nelle ultime gare Sandro Modonutti, vincitore a Valvasone ed a Manzano, è stato dimenticato. Speriamo sia un «lapsus» a cui si porrà rimedio in tem- po? Se lo augurano tutti, sportivi ed atleti. C.G. Il campionato di calcetto non è più un sogno! Con inizio il mese di aprile si disputerà il campionato regionale denominato Coppa «Valli del Natisone» di Calcetto patrocinata dalla F.l.G.C. riservato a formazioni della zona; le formazioni vincenti parteciperanno alla fase regionale a Grado. L’interesse per il calcetto cresce sia tra gli atleti che tra il pubblico anche grazie all’azione di propaganda del torneo di calcetto di Liessa. Peruzzi vittorioso nella 10a S. Pietro-M. Rinviati i campionati dei dilettanti A seguito del ritardo nello stilare i gironi ed i calendari di Serie A, B, Cl, C2 ed Interregionale da parte della Federazione Italiana Gioco Calcio a seguito del Totonero, si è reso necessario lo slittamento di una settimana dei calendari e dei campionati di 1a, '2a, 3a Categoria dilettanti ed Under 18. L’inizio è stato fissato per i campionati di 1“, 2“ Categoria per domenica 28 settembre, mentre la 3a Categoria c gli Under 18 inizicranno il 5 ottobre. Salvo eventuali sorprese che potrebbero rappresentare ulteriori ostacoli all’inizio programmato. 1 campionati del settore giovanile di Allievi, Giovanissimi, Esordienti, avranno regolare inizio il 21 (i primi) ed il 20 settembre (tutti gli altri). I GIRONI DI 3a CATEGORIA ED UNDER 18 La F.l.G.C. ha reso noti i gironi di 3a Categoria ed Under 18, nei quali sono inserite Savognese e Pulfero e Valnatisone. 3a Categoria, Girone E: Alta Valtor-re, Bearzi, Chiavris, Ciseriis, Faedis, Fulgor, Nimis, Pulfero, Reanese, Savognese, Savorgnanese, Tricesimo. Under 18 Girone F: Aurora Linea Zeta, Bearzi, Chiavris, Donatello, Faedis, Forti & Liberi, Martignacco, Nuova Udine, Olimpia, Rizzi, Stella Azzurra, Torreanese, Valnatisone. DIRIGENTI ARBITRI F.l.G.C. Audace; Walter Zorzutti, Bruno Chiuch; Aurora Linea Zeta: Raffaele Traisi, Sergio Cicuttini, Gilberto Ber-tolutti, Giuliano Cibert; Azzurra: Franco Coppetti, Ardeo Modonutti, Gianni Giacomello; Buttrio: Giancarlo Po-tocco; Cividalese; Enzo Bernard, Alessandro Cecotti, Marco Grassi, Anelio Vieira; Gaglianese; Renato Canalaz, Walter Marinig, Ivano Iob, Augusto Tullio; Manzanese; Guido Crainich, Giordano Cristancigh, Roberto Ferrara, Enzo Baolini; Percoto; Mauro Matteioni, Daniele Mattelone, Renato Gar-zitto; Serenissima: Sergio Didone, Elio Miculan, Antonio Malisani; Valnatisone: Tiziano Manzini, Aldo Sturam, Paolo Caffi. RADUNO DEGLI ARBITRI A S. PIETRO AL NATISONE Presso la casa dello studente di S. Pietro al Natisone c’è stata l’ormai tradizionale riunione dei direttori di gara del calcio regionale. Per tre giorni, 12, 13, 14 settembre, hanno usufruito degli impianti sportivi del Comunale. Vi hanno preso parte un centinaio fra arbitri e direttori di gara, con lezioni, test atletici ecc. discutendo dei problemi della categoria, sulla scorsa stagione e sulle esperienze maturate nella propria attività. COPPA REGIONE Girone N Valnatisone - Manzano 4-1 Audace - Corno 1-3 Classifica finale Valnatisone 5, Corno 4, Manzano 2, Audace 1. Girone O Torreanese - Atletica Buiese 3-0 Maianese - Cividalese 2-2 Classifica finale Torreanese 5, Cividalese, Maianese 3, Atletica Buiese 1. Nel primo incontro casalingo, la Valnatisone ha surclassato con un perentorio 4-1 il Manzano con una tripletta di Roberto Sedi e la quarta rete di Daniele Stacco, classificandosi così al primo posto del girone N. L’altra gara del girone si è disputata a Scrutto: l’Audace ha perso di fronte ad un Corno più preparato e trasformato con l’innesto dell’Under 18 della passata stagione. Dopo che gli ospiti si sono portati sul La rete dell'Audace segnata da Walter Chiacig PROSSIMO TURNO Domenica 21 settembre - ore 15.00 V alnatisone-Serenissima Torreanese-Tavagnafelet Valnatisone e vittoriose tre a zero, i padroni di casa hanno tentato di raddrizzare il risultato in diverse occasioni ma la fortuna ha girato loro le spalle. Nel girone O, la Torreanese ha rifi- lato un tre a zero alla Atletica Buiese che le permette di vincere meritatamente il proprio girone, davanti alla sorpresa Maianese ed alla Cividalese (pari a Maiano). Il torneo proseguirà con i sorteggi e le gare cne si disputeranno domenica prossima, per le squadre classificate. Organizzata domenica 7 settembre dal-l’U .C. Cividalesi in collaborazione con la Comunità Montana, la 10a Edizione della S. Pietra-Monte Matajur, trofeo Macellerie F.lli Beuzer. Alla gara hanno preso parte una sessantina di corridori provenienti dal Veneto, dalla regione e dalla vicina Slovenia, fra i quali una ragazza nella categoria debuttanti. Com’è ormai tradizione la vit- toria è andata a Giancarlo Peruzzi, che per la terza volta consecutiva si è portato in solitudine sotto lo striscione del traguardo presso il Rifugio Pelizzo. I vincitori per categoria: Veterani: Roberto Sava (U.C. Cividalesi); Debuttanti: Borut Vodopovec (K.k. Soča); Ju-niores: Giancarlo Peruzzi (G.S. Cam-poplast Tanga Vicenza); Cadetti: Stefano Pravisano (Gs. Se-Al). Bruno Bellina ed Ivo Krajnik con la giovane ciclista Milena Kolmen di Tolmino Stran 4 ■GB Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska ^ ^ zŽJT’7' Trst / Trieste f ^ 75&rj]' Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 600 N D OGLASI: 1 modulo 34 mm X 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18