Dopisi. lz Maribora. (Konfiskacija. Tatje. Voda) Prva izdaja denešnje številke je oatala v rokah c. kr. okr. glavarstva in sicer za voljo dopisa od av. Vrbana pri Ptuji. Da ne trpč naši bralci škode, priredili smo drugo izdajo, izpustivši zasežene vrste dopisa. — Tatov, ki so vlomili v noči od 6 na 7. aprila v pisarno vinotržcev Pugel in Rossmann v našem mestu, ae goaposka nima. Tacib tičkov ujeti ni tako lehko. Ukradli pa so poštnih. znamk za 100 goldinarjev, 2 cekina in še nekaj srebrnib denarjev. Eden izmed drznih tatov ae je vrezal v roko, ko je aegel skoz okno. Mogoče, da ga tedaj izda njegova rana. — V našem meatu imamo veliko studencev in v njih še precej dobro vodo in če je v katerem ni, kriv je tega le bišni^gospodar, ki ne akrbi za snaženje atudenca. Cudimo ae pa zato, da se v novem časn peča nekaj naših mož z vprašanjem, odkod da naj dobi mesto vode, kedar si napravi vodotok. Ljudem. ki plačujejo mestno priklado, to ne gre v glavo in aploh je pri njih še misel, da mestu ni treba vodotoka, najmanj pa je treba beliti si za to glavo gospodi, ki ne šteje ničesar v mestno kaao. Iz Preborja. (Spomin blage žene. Dne 27. febr. t. 1. so zvonovi s prijaznega briba naSe farne oerkve tako tužno doneli čez dol iu plan: ta dan pokopali smo namreč truplo rajne gospodinje Marije Vrečko, matere tuk. cerkvenega ključarja. Čudno naključje je bilo rea iati teden: v nedeljo po noči je nagloma umrla žena enemu cerkv. ključarju (Tomažu Kotnik), ter je bila v torek pokopana in isti dan zvečer je umrla rajna Marija Vreeko. Vrečkova hiša v Žegru je pa tudi znaua po našej domovini; v tej hiši je tekla zibelka rajnemu preč. g. Celjskemu opatu, Ant. vitezu Vreeko in izmed 6 sinov rajne blage žene so trije doktorji, namreč: c. kr. okrajni šolski nadzornik dr. Andrej Vrečko, profesor na Celjskej gimnaziji, dr. Josip Vrečko, dobro znan odvetnik v Celji in dr. Franc Vrečko pri c. kr. deželnej aodniji na Dunaji; najmlajši Jakob Vrečko je letoa osmošolec na Celjskej gimnaziji, Mihael Vrečko je uradnik v Celji in Martin Vrečko je gospadar doma, cerkv. ključar, šolski ogleda in ud obt-inakega in šolakega odbora ; bci Marija je omožena na Lahovetn domu v Dobjem, domače fare. Koliko sta se morala pač rajna blaga stariša truditi, koliko žrtvovati, preden sta videla svoje otroke v tako častnih, imenitnih službah, to pač blagi čitatelj razumeš, poaebno ako imaš ainove v višjih šolah. Ginljivo je bilo pa tudi videti, koliko so se aedaj tudi hvaležni sinovi trudili, da bi bolnej materi podaljšali ali vsaj nekaj čaaa še ohranili življenje, a Bog je drugače aklenil, ter je poklical rajno sprejet in vživat toli zasluženo plačilo! Ko se je žalostna novica o amrti rajne izvedela, hiteli ao hvaležni ainovi in hči aicer potrtega a ljubečega srca, da še enkrat — zadnjokrat vidijo, ter pokropijo mili obraz najdražjega, kar ima človek na zemlji — rajne matere. (Konec prib.) Od Slatine. (Nemška šola.) V našej občini ao nam naši velikaši, tisti, ki ao, kakor je že bilo v vašem listu rečeno, večkrat zavozili. vložili pred štirimi leti temeljni kamen za dekliško šolo ali kakor ji je ime ,,Deutsche VolkaSchule." — Pri njibovem imenitnem delu sem bil jaz navzoč, ker aem moral iti rad ali nerad tje, kjer ao možnarji pokali in tje, kjer je godba svirala, da se prepričam, kaj da je posebnega. Tamje nek mali gospodek, okaterega velikanskib. zaslugah sem že veliko ališal in bral, neko pergametno piamo ali ,,oslovo kožo" izpotegnil ter svojim nemškim bratom prečital, se ve, da po nemški, po tem pa jo je v pušico zapečatil in v votlino temeljnega kamena položil. Ljudi je bilo zares veliko, ali Nemcev prav malo, pa čital je le vse, se ve, da po nemški. Med poslušalci je bilo veliko Ijudi, ki nemačine ne razumejo, vendar aem ališal govoriti: ta je dober (oj, oj!) govornik, ta nam je dobro in lepo povedal. Po tem obredu aem šel v Slatino na vrček piva. Tam se pa pogovarjam z velikim Nerocem J. 0, On je tu4i poleg bil tam, ko so temeljni kamen vlagali in mi je napovedoval, da bo šola še v tiatem letu dozidana in davjesen, dne 1. novembra, se že bo v tej šoli podučevalo v nemščini. Jaz aem trdil, da šola ne bo v tem letu dogotovljena, zaradi pomanjkanja denarjev, in da poduk se ne more v jeseni začeti, ker bo najmanj 7 občin naaproti. Ko bi še jaz bil dalje čaaa v gostilni poleg tega posili ,,Nemca" ostal, bila bi se do hudega sprla, pa sem si mialil: bolje je bolje ter aem jo potegnil. Z milimi darovi, po celej deželi na branimi, ae je sola v treh letib zarea dozidala, z napisom ,,Deutsche Volks-Scbule." Dragi bralec, ako se za to šolo kaj zanimaš, poglej, kedar greš, ali če ae peljaš po veliki cesti — od Slatine ^proti Takalcam, nad Krumpakom, po domače Cobavnjekom, na hribček na levo — tam zapaziš rea lepo veliko poalopje in beri nemški napia: ,,Volka-Schule."Pri tem pogledu te sicer malo po trebuhu kolje in misliti ai moreš : saj dobro vem, da je bilo v začetku ,,deutache Volksschule" — zdaj pa še le ,,Volkaacbule" — kje so neki pismenke ,,deutsche?" Najbrž jib je oglodal zob časa, ali morebiti zob podgane. V računu krajnega aolakega sveta sv. Križ namreč se bere za leto 1890: neinen neuen Offen geaetzt," meni se dozdeva 80 fl. Kaj pa je beseda offen? Offen zniiraj pomeni v nemščini in za nas Slovence: odprto. V razdelitvi ravno tistega aveta se vidi: ,,fiir die . . . Ratte. . fl. . . kr. . ." Kaj pa je to ,,Ratte;<? Kolikor jaz razumem, pravi se ,,Ratte" po alovenaki: podgana. In ker je predsednik krajnega šolskega aveta offen — odprto pustil, ao Ratte, podgane. ven prišle in so morda te piamenke anedle. Omenjena letna poročila še imam hranjena in jih na zabtevanje rad vsakemu pokažem, v dokaz, da resnico pišem. Tudi ae moram omeniti, da so predstojniki veseli bili, da so ta pisma v roke dobili in brali ,,Gemeinde N. N. fiir die. . . Ratte... fl. .. kr.," kajti mialili so: tam pač ne znajo predobro nemški, da predsednik rfur n. pr. 16. Ratte 24 fl. 50 kr " plača. Dolgo sem o teh šmentanih ,,Rattah" molčal, ali zdaj ne morem več. ker Nemci zmiraj pravijo. da slov. jezik je ,,Bauernsprache." Bolje bi pač bilo, ko bi naši ,,burgermeiatri" v slovenščini uradovali, ker takih kozlov ne bi mogli streljati, kakor jih včaaih dozdaj v nemščini. Šola v Slatini je bila v treb letib. dozidana, in še zdaj stoji prazna. Kedaj se bo pa v njej poduk v nemščini začel, tega vam pa ne morem povedati, ker nisem prerok. Iz Ptuja. (Posojilnica.) Iz poročil na eelstva in nadzorstva hran. in posoj. društva v Ptuji, katera so se prečitala in odobrila pri občnem zboru dne 15. marca t. 1. povzamemo aledete: 1. Zadruga štela je koncem leta 1889 2139 udov, leta 188~i 2005 udov. 2. Deležev bilo je vplačanib do konca leta 1889. 38,123.56 gld., leta 1888 32.275 gld. 3. Hranilnih vlog imela je zadruga koncem 1. 1889. 264.775 31 gld. do konca leta 1888. 209,325.03 gld 4. Razpo aojeno pri zadružnikih je imela zadruga koncem leta 1889. 319,173 34 gld., koncem leta 1888. 253,668.57 gld. 5. Reservna fonda za alučajne izgube znašala sta koncem 1889. leta z všteto vstopnino in doneakotn za posebni reservni fond skupaj 14,460.16 gld. 6. Od čistega dobička z leta 1889. izplačajo se za leto 1889. na vse deleže 5°/0 obresti (dividenda) v zneaku od 1716 20 gld. 7. Za dobre naraene dovolilo ae je iz dobička iz leta 1889. 1050 82 gld iz leta 1888. 531-62 gld. 8. Ostali dobiček z leta 1889. v znesku od 4339 84 gld. ae ima pripiaati posebnemu reserv. fondu: 1889. se je pripisalo 16U0 gld. 9. Vsled omenjene dotacije znaša reservni fond od 16/3. t. 1. naprej 18 800 gld. zadružno premoženje po vštetib deležih po 38,123.59 gld. pa skupaj 56,923.59 gld. 10. Denarni promet znašal je v 6. letu 684,468.24 gld. 11. Izgube zadruga dozdaj ni imela. 12. a) V načelstvo za dobo dveh let ao ae izvolili. G. A. Jurca, Dr. Jak. Ploj, Mibael Brenoič, Dr. Fr. Jurtela, Tomaž Mikl, Fr. Urbas in na novo g. Jožef Zelenik. b) V nadzorstvo so ae izvolili: G. Bened. Hrtiš, Simon Oschgan, Andr. Brenčič, Alojzij (>h, Martin Rodošek in Tone Sok. Iz Šmarskega okraja (Zdravilo.) Zoper nahod pomoček priporočuje dunajaki Volksblatt. Trdi, da ao ga krojači velikokrat krivi, ker ne delajo prav telovnikov ali lajbelčkov, ter svetuje : krojači jemljite za hrbet ali zadnji stantelovnikablizotakotoplo blago kakor spredi, drugače se morajo pljuča prebladiti. Pljuča ae namreč zakrivajo spredi od reber, obilnejšega mesa in masti, na hrbtu so pa bliže povraja, tedaj menj zapažena, in jib doseže popred mrzlota. Liat še pripoveduje, da niso nekateri gospodje že prav dolgo nič več nahoda imeli, ker ao ai dali potem nasvetu telovnik in topel hrbet narediti. S Ptuja. (Za dijaško kuhinjo) v samoatanu č. gg. oo. minoritov na Ptujem so znova naslednji p. n. čestiti goapodje blagodušno darove poslati blagoizvolili Vnanji: Domoljubi v Ljubnem na gornjem Štirskem 10 fl., g. Zelenik Jožef, velepoaestnik pri sv. Vrbanu v slov. gor. 20 fl., g. dr. Dragotin Prua, zdravnik v Konjicah ii fl., č. g. Trstenjak Jakob, župnik in duh. avetovalec pri sv. Marjeti pod Ptujem 2 fl., č g. Kukovec Jožef, župnik pri av. Andraža v elovenskih goricab, 5 fl., č. g. Vido Janžekovič, kapelan na Sladki gori 2 H., č. g. Pernat Jernej, kapelan v Majšbergu 1 fl , 5. g. Cuš Janez, duhovnik v Wettmannstattenu 5 fl., po č. g. Ferdo Majcenu: preč. g. Meško Jakob, župnik in dub. avetovalec v št. Lovrenci v v slov. gor. 5 fl. in e. g. Slekovec Matevž, župnik pri sv. Marku pod Ptujem 5 fl. Ptujaki: g. dr. Ploj Jakob. odvetnik 8 fl., g. Kunstek Lukež, profesor 4 fl., g. Klobučar Anton, c. kr. sod. pristav 4 fl., g. Uilenšek Martin, profesor 2 fl., č. g. Majcen Ferdo, profesor 2 fl., č. g. Bratuga Alojz, beneficijat 2 fl. 10 kr., č^g Črnko Marko, korvikar 2 fl. 10 kr, č. g. Šalamon Fr., mestni kaplan 2 fl. 10 kr., g. Ze lezinger Fr., profeaor 5 11. Vsem veledušnim dobrotnikom in uzornim ljubiteljem naše gimnazijake mladine izrekamo najprisrčnejšo zabvalo in stoterni: ,,Bog plati!" Nadaljne milodare vaprejema preč. g. v. Benko Hrtiš, g\ardijan in župnik na Ptuji.