ŽELEZAR LETO XXV 1986 OKTOBER Št. 9 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Skupna seja delavskega sveta Železarne Store in skupščine KS Štore V počasitev 17. septembra, dneva, ko je bila Železarna Štore dana v upravljanje delavcem in ki se praznuje kot krajevni praznik krajevne skupnosti Štore je bila skupna seja delavskega sveta Železarne Štore in skupščine krajevne skupnosti Štore. Delegati obeh najvišjih samoupravnih organov železarne in krajevne skupnosti so se zbrali dne 16. 9. 1986 v Kulturnem domu. Skupno sejo je otvoril predsednik skupščine krajevne skupnosti tov. Kramar Jože, dipl. ing. Slavnostni govornik na seji pa je bil predsednik delavskega sveta železarne Štore, kije orisal razvoj Železarne od uvedbe delavskega samoupravljanja pa do danes. Poudaril je uspehe, ki smo jih v tem času dosegli, o sedanjem trenutku pa je govoril o težavah v katerih je naša družba in o prispevku železarjev za to da se te težave premagajo. Pri tem je poseben poudarek bil dan že znani usmeritvi v naši delovni organizaciji in sicer oprtja na lastne sile in nadaljevanju politike sprotnega razreševanja problemov. V nadaljevanju sta predsednik KPO tov. Burnik Dušan dipl. ing. in predsednik skupščine krajevne skupnosti tov. Kramar Jože, dipl. ing. predstavila srednjeročne načrte tako Železarne Štore kot Krajevne skupnosti. Predsednik KPO Železarne je v začetku orisal s konkretnimi podatki o proizvodnji nekdaj in danes razvoj, ki gaje železarna naredila. V Udeleženci slavnostne seje predstavitvi srednjeročnega programa pa je predvsem poudaril kvalitetne spremembe, kijih nameravamo v železarni izvesti v naslednjem obdobju. Predstavil je investicije v proizvodnjo, ki bodo pomenile tako količinsko, kot tudi kvalitetno povečanje. Poleg tega pa je predstavil tudi ostale razvojne programe, ki naj bi pomenili tako zboljšanje kadrovske strukture, racionalizacije dela in razvoja družbenega standarda. Na tem področju je izrazil tudi povezanost tovarne s krajevno skupnostjo saj namerava naša delovna organizacija nadaljevati stanovanjsko izgradnjo prav tu v Štorah ter razreševati probleme v zvezi s prometom skupaj s krajevno skupnostjo Štore. Predvsem je tu važen objekt nadvoza pri Godcu, ki bo v veliki meri razrešil prometne težave na tem območju. (Nadaljevanje na 2. strani) RDEČ NAGELJ ZA ZVESTOBO S pripenjanjem nageljnov so organizatorji tozda Elektroplavž toplo sprejeli svoje upokojence na letošnjem srečanju v torek, 9. 9. 1986, v Domu železarjev. Dvajset upokojencev je najprej v imenu sindikata po- zdravil tov. Sedlar Bojan, nato pa vodja tozd, tov. Kramer Jože. Pozdravil jih je v imenu delavcev tozda Elektroplavž in delovne organizacije ter izročil pozdrave tudi vsem tistim, ki se srečanja iz kakršnihkoli razlogov niso mogli udeležiti. Po predstavitvi poslovanja tozda in delovne organizacije kot celote jim je zaželel dobro počutje in obilo razvedrila z željo, da se še vrsto let srečujejo na takšnih 'in podobnih srečanjih. Ob pozdravu bivšega vodje tozda, tov. Plahute, so udeleženci spontano zaploskali, saj so pod njegovim vodstvom delali vrsto let. Nekdanji delavci tozda Elektroplavž so ob kosilu kramljali, se spominjali preteklih dogodkov in kmalu je bilo vzdušje prisrčno. Slišal seje glas ustne harmonike, pesem in smeh. Iz zadovoljnih, nekaterih že kar izmučenih obrazov, je bilo razbrati, da jim takšna oblika stikov z bivšimi sodelavci dodaja iskrico sreče v njihovem vsakdanjem življenju. To so mi potrdili tudi sogovorniki, s katerimi sem na kratko pokramljala. Tov. DEČMAN Ivan je upokojen že 16 let. Sicer je bil v železarni zaposlen od leta 1945 in opravljal različne delovne naloge. Od vse delovne dobe je črpal svoje moči prav na tozdu Elektroplavž, in sicer 32 let. Ob tolikšnih preživetih letih v eni delovni sredini res ne moreš biti ravnodušen, ko se jih spominjaš. In tudi tov. Dečman ni bil. Ob obujanju spominov na delovna leta na plavžu so se mu zaiskrile oči. Z navdušenjem je pripovedoval tiste lepe dogodke, ki so mu ostali še posebej v spominu. Svojih bivših sodelavcev se rad spominja; spoštuje jih, saj so se dobro razumeli in skupaj premagovali razne težave. Rad jih obišče tudi na delovnem mestu. Skupna seja delavskega sveta Železarne Štore in skupščine KS Štore (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik skupščine krajevne skupnosti je prav tako orisal razvoj kraja, ki raste skupaj z Železarno. Pri tem je opozoril na celo vrsto nerešenih vprašanj, ki jih bodo v okviru krajevne skupnosti skušali razrešiti v srednjeročnerO obdobju. Predvsem bo potrebno konkretno izpeljati izgradnjo tako infrastrukturnih objektov v vseh območjih krajevne skupnosti Štore kot tudi izgradnje telefonskega omrežja ter nujno potrebnih trgovinskih gostinskih in ostalih objektov na območju Lipe v Štorah, razširiti vrtec v Štorah in Osnovno šolo, saj se predvideva z novo stanovanjsko gradnjo tudi povečanje števila prebivalstva za katerega so vse te kapacitete že danes premajhne. V svojem razvoju in razreševanju problemov krajanov krajevne skupnosti še nadalje računa na pomoč železarne. Na koncu so bila podeljena priznanja krajevne skupnosti Štore in sicer: Železarni Štore, Vzgojno varstveni ustanovi Štore, Štante Rudiju, Vrečko Borku, Bokšan Dori, Šuhelj Štefanu, Pirc Cirilu in Plevnik Slavku. Po končani slavnostni seji pa je bilo tovariško srečanje delegatov delavskega sveta in skupščine krajevne skupnosti ter gostov. Priznanje je prejel tudi Vrečko Borko RDEČ NAGELJ ZA ZVESTOBO (Nadaljevanje s 1. strani) Tov. Dečman je, kot je zatrdil, še kar dobrega zdravja, tako da lahko vsak dan opravi tudi svoj redni sprehod po gozdu. Dogodke iz delovne organizacije spremlja preko našega časopisa, za katerega pravi, da ga rad prebira. Tudi tov. MERNIK Marica, ki je upokojence pozdravila kot najstarejša upokojenka, je rada poudarila, da prebira našega Železarja in da je tako povezana z DO, v kateri je delal vrsto let. Sedaj je že 6 let upokojena. Oblika teh srečanj se ji zdi dobra, čeprav se je prvič udeležila srečanja upokojencev plavža. Vedno je bila namreč odsotna, se pa redno udeležuje srečanj upokojencev delovne organizacije. Tov. Marica uživa svoja leta pokoja pestro. Razna ročna dela in planinarjenje, čeprav zadnje čase nekoliko manj, ji bogatijo njen vsakdan. Ob otrocih in vnučkih pa ji tako ne more biti nikoli dolgčas. V imenu Železarne je priznanje prejel predsednik delavskega sveta Predstavnica VVO Štore je prejela priznanje KS Štore Tov. VREČKO Karl, ki je upokojen dobra tri leta, je dobro razpoložen dejal, da Se rad vrača med svoje bivše sodelavce, kadar je pač za to možnost. Ta srečanja omogočajo, da se skupaj z bivšimi sodelavci poveselimo in poklepetamo. Tov. Karl je vseh 30 let delal na Elektroplavžu, svoje delo in sodelavce je imel rad, zato se bo srečanj z veseljem udeleževal tudi v bodoče. Takole so povedali trije upokojenci. Prepričana sem, da bi tudi vsi ostali povedali enako vsaj o tem, da so takšne oblike pozornosti ao bivših sodelavcev vredne vse pohvale. Iz razpoloženja, težko ga opišeš v nekaj vrsticah, ki je bilo prisotno vse do slovesa, se ti porodi lep občutek, občutek sreče in topline, da ne pozabljamo na svoje bivše sodelavce. Nasprotno, tesno so vpeti v vsakdanje delo naše železarne. Kako tudi ne, saj so s svojim delom in trudom pripomogli k razvoju in dobrim poslovnim rezultatom delovne organizacije. Spoštovani upokojenci, na svidenje, če ne prej, vsaj na prihodnjem srečanju! Ana T. Za veselo vzdušje je poskrbel tudi Jakob Zdolšek s svojimi orglicami Vodja TOZD Elektroplavž je pozdravil prisotne PROBLEM MERJENJA POSLOVNE USPEŠNOSTI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Merjenje kvalitete gospodarjenja v ozd je odvisno od sprememb v gospodarskem sistemu in ekonomski politiki. V obstoječi praksi se uporabljajo številni kazalniki poslovne uspešnosti, ki jih lahko grupiramo v naslednje skupine: 1. Kazalniki razvoja, izraženi z indeksi vlaganj (naložb) in rezultati reprodukcije 2. Kazalniki predvideni z odlokom o planiranju na podlagi Zakona o planiranju 3. Kazalniki iz Zakona o združenem delu 4. Kazalniki po odloku ZlS-a 5. Kvantitativni kazalniki produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. 1. Kazalniki razvoja Nekateri kazalniki razvoja se v praksi uporabljajo kot kazalniki uspešnosti poslovanja Ti kazalniki so npr. letni indeksi rasti fizičnega obsega proizvodnje delovne sile, materialnih stroškov celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov, akumulacije itd. Ti kazalniki se prikazujejo mesečno (RPT) in kvartalno (periodični obračun poslovanja) ter letno (zaključni račun poslovanja). Rast indeksov se smatra za pozitivno, padec kot negativno gibanje. Tako izolirano proučevanje se smatra za nepravilno. V praksi se dogaja, da se poveča fizični obseg proizvodnje, vendar se na drugi strani hitreje poveča zaposlenost in vlaganja. To pa pomeni, da seje fizični obseg proizvodnje povečal na račun ekstenzivnega zaposlovanja in nerentabilnih oziroma previsokih naložb, kar pa je seveda negativno. Drug primer je npr., da se dohodek izredno poveča, vendar ne na račun večjega obsega proizvodnje ob hkratnem izboljšanju kvalitete asortimenta, temveč izključno zaradi doseganja visokih prodajnih cen. To ni odraz kvalitete gospodarjenja in pozitivne poslovne uspešnosti in ne more biti merilo za realno prikazovanje uspešnosti poslovanja. 2. Kazalniki po Zakonu o planiranju Poleg predpisane metodologije planiranja je predpisan tudi minimum obveznih kazalnikov za spremljanje uresničevanja planov, ki so grupirani v 10 skupin. Ena od skupin so t. i. izvedeni kazalniki, v katere spadajo kazalniki po ZZD in še nekateri drugi izvedeni kazalniki. 1) Odlok je objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 48/79. Zaradi parcialne obravnave imajo ti kazalniki majhno izrazno moč. Večje pozornosti so deležni kazalniki, ki obravnavajo realizacijo plana, seveda če so plani realni oz. objektivni, kot je doseganje planiranega celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov, akumulacije ipd.). 3. Kazalniki iz Zakona o združenem delu (ZZD) Znano je, daje po 140. členu ZZD predpisanih 8 kazalnikov za prikaz rezpltatov dela delavcev in poslovanja ozd, kijih ni potrebno posebej naštevati. Od 8 kazalnikov sta samo prva dva dobra reprezentanta poslovodnega uspeha, tj. dohodek na delavca in dohodek glede na povprečno uporabljena sredstva, vendar pa ne morata pokriti celoten kompleks kvalitete gospodarjenja, ker ne vsebujeta vsega rezultata in ne naložb. Na strani rezultatov je zajet dohodek, manjka pa celotni prihodek in fizični obseg proizvodnje. Na strani naložb so zajeti stroški delovne sile in angažirana sredstva, manjkajo pa materialni stroški. 4. Kazalniki po odloku ZIS S ciljem, da se uspešnost poslovanja bolj kompleksno spremlja, je bilo z odlokom ZIS sprejetih nekaj predpisanih kazalnikov, od katerih pa je le eden tj. kazalnik ekonomičnosti - celotni prihodek glede na porabljena sredstva, reprezentativen in s tem objektiven predstavnik kvalitete gospodarjenja. 5. Kvantitativni kazalniki produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti Produktivnost izraža učinkovitost dela delavcev v fizični obliki. Zaradi eventuelnih sprememb proizvodnih programov in organiziranosti prihaja do pogostih deformacij kazalnika. Zelo razširjena je uporaba kazalnika produktivnosti - celotni prihodek na delavca in dohodek na delavca, vendar tudi tu prihaja do deformacij, ker se pogosto v celotni pri- hodek štejejo tudi prihodki, ki niso rezultati dela (izredni prihodki, dotacije, premije, regresi ipd.). Na drugi strani pa se zaradi sprememb obračunskega sistema dohodek različno izkazuje in cesto ni primerljiv med posameznimi obdobji. Ekonomičnost oziroma gospodarnost poslovanja se prikazuje s kazalnikom celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi. Tu se pojavlja problem vsebine celotnega prihodka in stroškov. Z ozirom na to, da so v celotni prihodek in na drugi strani stroške v različnih primerjalnih ozdih zajeti različni izredni prihodki in odhodki, pride do netočne oblike ekonomičnosti. Iz tega razloga je potrebno priti v različnih ozd do enake oz. primerljive osnove za izračun kazalnika ekonomičnosti. Rentabilnost prikazuje učinkovitost angažiranih sredstev oz. ustvarjen dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Realna predstava o doseženi rentabilnosti je pogosto zamegljena, če sta dohodek in sredstva nerealno prikazana, še posebej v pogojih visoke inflacije. Za naše razmere je v zadnjih letih značilno, daje dohodek precenjen, angažirana sredstva pa podcenjena, kar seveda privede do tega, daje rentabilnost oz. donosnost vloženih sredstev previsoka oz. neobjektivna. Na podlagi kratkega pregleda možne uporabe kazalnikov lahko zaključimo, daje uporaba kazalnikov pomembna, vendar pa je nujna realna osnova za izračun posameznih kazalnikov. Samo z analizo osnovnih podatkov je možno prikazati realne vrednosti kazalnikov, ki so lahko dobra podlaga za poslovne odločitve v stalno spremenjenih pogojih gospodarjenja. Jože Roženičnik, dipl. oec. Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje tozd Valjarna Uje na 3. seji dne 6. avgusta 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Božička Benjamina in Slaparja Bogomirja iz tozd M, tov. Godiclja Franca iz tozd L in tov. Drofenika Ivana iz tozd D št. 1109, »Števec impulzov za DOLŽINO VAUANCA PROGE 0 300 mm«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 41,905.205 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti za tov. Božička, Slaparja in Godiclja 2a ter za tov. Drofenika 2b. 2. Za inovacijo tov. Gradiča Leopolda, Rojca Martina in Kramerja Petra iz tozd L št. 973, »IZBOLJŠAVA LAMELNE SKLOPKE ZA ZAVORO NA ŠKARJAH 400 t V VALJARNI II«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 4,740.370 din in faktorja ustvarjalne sposobnosti za tov. Gradiča in Kramerja 2a ter za tov. Rojca 2b. 3. Inovacijski predlog tov. Drofenika Ivana iz tozd D in tov. Šumeja Antona in tozd L št. 1161, »ROTACIJSKA ŠČETKA ZA ClŠCENJEVAU. PROFILOV ZA VARJENJE«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 4. Inovacijski predlog tov. Mravljaka Marjana iz DS RRI št. 1067, »HIDRAVLIČNO VPETJE ARMATURE NA PROGI 0 550 mm«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 5. Inovacija tov. Groska Vilija in Verdinka Stanka iz tozd L št. 1287, »IZBOLJŠAVA VODENJA RABELJSKE VLEKE NA CM«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a. Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je na 4. seji dne 5. avgusta 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: Obravnavane inovacije (Nadaljevanje s 3. strani) 1. Inovacijski predlog tov. Krumpaka Mirka iz tozd L št. 1298, »INJEKTORSKI NAČIN DOLIVANJA KONCENTRIRANE EMULZIJE PRI EOP«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. Komisija za gospodarjenje tozd Mehanska obdelava je na 2. seji dne 15. avgusta pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Pajka Leopolda iz tozd H in Mlakarja Vlada iz DS PP št. 1089, »SPREMEMBA KASET ZA THG 125«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 4,200.813 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 2. Za inovacijo tov. Stefančiča Vlada iz tozd H št. 667, »TRN ZA PRIJEM DIAMANTNE PLOŠČE«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 61.878 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 3. Inovacijski predlog tov. Zapuška Damjana, dipl. ing. in Ocvirka Jožeta iz DS PP št. 1296, »ODREZILNI NOŽ ZA RUSKE KOLUTE«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 4. Inovacijski predlog tov. Groska Rajka iz DS PP in Logarja Branka iz tozd H št. 1299, »LINETA S STRANSKIM ODPIRANJEM 0 280 do 0 510«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 5. Inovacijski predlog tov. Groska Rajka, Zapuška Damjana, dipl. ing. in Kristana Mihaela iz DS PP št. 1303, »STOPNIČASTI SVEDER 035/054 Z IZMENU. PLOŠČICAMI«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 6. Inovacija tov. Tomšiča Vlada iz tozd H št. 1222, »IZBOLJŠAVA ČELNEGA REZKARJA«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b. Komisija za gospodarjenje tozd Transport je na 3. seji dne 6. avgusta 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa: jj Za inovacijo tov. Zupanca Jožeta iz tozd N št. 869, »ZAŠČITA LUCI NA VOZILU TATRA«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,610.619 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Za inovacijo tov. Kočevarja Ivana in Gornika Ivana iz tozd L št. 1116, »OJAČANJE MEHANIZMA PRIDRŽEVALNIH ROČIC NA SAMO-NAKLADALCU TATRA«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,576.730 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Komisija za gospodarjenje tozd Livarna II je na 5. seji dne 14. avgusta 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa: 1. Za inovacijo tov. Banjeviča Miodraga in Gradišnika Marjana iz tozd G ter tov. Vrbajaca Milana iz tozd R št. 1211, »OHIŠJE REDUKTORJA ZA KRUŠEVAC, SL 20, EŠ 8203«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 7,055.647 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti za tov. Banjeviča 2a, Gradišnika 2b in Vrbajaca 2c. 2. Inovacijski predlog tov. Korošca Alojzija iz tozd G št. 1293, »IZBOLJŠAVA NA ORODJU E-7821 I. TAM«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. Izvršilni odbor DS Priprava proizvodnje je na 5. seji dne 28. avgusta 1986 pri obravnavi inovacij sprejel naslednji sklep: 1. Inovacijski predlog tov. Bolčine Marjana iz tozd L, Jošta Matjaža iz tozd M ter tov. Mackoška Marjana, dipl. ing. in Rozmana Franca iz DS Portret sodelavca (foto Simovič) PP št. 1321, »KOMUNIKACIJA MED MIKRORAČUNALNIKOM ATARI 520 ST+ in LUKNJALNIKOM ČITALNIKOM FACIT 4042«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo. Komisija za gospodarjenje tozd Jeklarna je na 5. seji dne 29. avgusta 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. RožencVeta Darka iz tozd B št. 1290, »DRŽALO NAVOJNE ČELJUSTI NA STRUŽNICI«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 57.290 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Inovacijski predlog tov. Kacijančiča Jožeta, Jerovška Vlada in Dju-ričiča Dušana iz tozd L št. 1284, »IZBOLJŠAVA NA BBC STIKALIH 35 KV V JEKLARNI«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo. 3. Inovacijski predlog tov. Čanžka Vlada iz tozd B št. 1292, »STOJALO ZA JAREM ZA PRENOS ŽLINDRNIH KORIT«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 4. Inovacijski predlog tov. Lorgerja Alojza in Bračuna Vinka iz tozd B t. 1324, »POHODNI MOST MED ŽERJAVNIMA PROGAMA«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. Komisija za gospodarjenje tozd Energetika je na 4. seji dne 27. avgusta 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Potočnika Draga iz tozd M št. 1243, »SPREMEMBA SISTEMA OBRATOVANJA MAZUTOVODA ŠTORE I-II«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 2,130.380 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 2. Inovacijski predlog tov. Mackoška Franca in Oblaka Petra iz tozd M št. 1326, »TIRNI SISTEM NA DVA KONTEJNERJA ZA ODVOZ BLATA«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 3. Inovacija tov. Amanoviča Dušana iz tozd L in Podgornika Mirka iz tozd M št. 1270, »DILETACIJE NA SESALNIH CEVEH ČISTILNE NAPRAVE RHEINSTHAL«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b. Služba za inovacije Jazbec Andreja Družbeno-ekonomski trendi v pogledu organiziranja in večjega funkcionalnega delovanja delovnih skupnosti Neskladnost med odnosi in organiziranostjo je še vedno ena od značilnosti našega združenega dela. Še vedno je premalo prisotno obstoječe dejstvo, da samoupravna organiziranost ne predstavlja neke statične vrednostne kategorije, temveč da gre za dinamično kategorijo, katero bi bilo potrebno čimbolj »elastično« prilagajati spremembam delovnega procesa. Prav tako je precej zgrešeno in naivno prepričanje, kije evidentno v okviru združenega dela, da bodo že same reorganizacije kot takšne same po sebi doprinesle ekonomsko učinkovitejše rezultate družbene reprodukcije. Navedeno ne velja samo za tozde (v zadnjem času množično ukinjanje tozdov), temveč tudi za delovne skupnosti. Avtor zadevnega prispevka je mnenja, da je za vlogo in pomen delovne skupnosti in zadovoljevanju potreb in interesov delavcev tozda. V skladu s tem je pomembno pospešiti razvoj odnosov v svobodni menjavi dela, da bodo delavci pri opravljanju strokovno-administrativnih, pomožnih in drugih podobnih del dohodkovno motivirani za racionalnješe delo ob hkratnem doseganju kvalitetnejših rezultatov ter s tem za večji prispevek k uspehu poslovanja'tozd in nadaljnjem razvoju celotne družbe. Zdi se, daje bila prav ta osnova pri dosedanjem urejanju teh odnosov najbolj zanemarjena, prevladujoča osnova pa je bila vrsta, obseg in kvaliteta dela v DS (v nadaljevanju bo uporabljena zadevna kratica za delovno skupnost). V praksi seje doslej prispevek k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov delavcev tozd v glavnem enačil z dohodkom tozd. Res je, da obstaja v tem pogledu precej velika korelacija, vendar se prispevek ne kaže le in samo v dohodku. V našem družbenoekonomskem sistemu je dohodek osnovni, ne pa edini motiv gospodarjenja. Pomembno je vedno bolj krepiti materialni in socialni položaj delavcev, vlagati večja prizadevanja za varstvo okolja, itd. Vse to je izredne- Otvoritev ceste v Laško vas V soboto popoldne, 20.9.1986je predsednik sveta KS Ladi Žohar odprl letos največji objekt v naši Krajevni skupnosti - drugo etapo modernizirane ceste od mostu do sredine zaselka v Laški vasi. Otvoritve so se udeležili pomembni predstavniki občinskega in krajevnega javnega življenja, delavci železarne, gasilci, mladina. Ob napisu: »NOVA PRIDOBITEV KS«, zastavah in čez cestišče napetim tribarvnim trakom, je vodja akcije povedal: »Zbrali smo se ob začetku poti v zgodovinsko dokazan najstarejši naseljeni kraj v celjski regiji (6. stol. n.š.) z namenom, da bi proslavili za prebivalce vasi zelo pomemben dogodek - odprtje nove ceste. Mnogo seje spremenilo v naši vasi zadnjih 10 let, saj smo z lastnim delom in s pomočjo vodstvenih struktur štorske KS naredili marsikaj, vsekakor se je občutno dvignil družbeni standard zaselka. Lahko seveda ni bilo, tudi rezultatov ne bi bilo, če ne bi bilo navdušencev v naši vasi, ki so storili, da se lahko v zaselkujjohvalimo z vodovodom, cesto, športnim aktivom, gasilsko desetino, petjem in še čem. Majhno število koristnikov ceste je na primer opravilo 3000 ur udarniškega fizičnega dela (organizacija ni upoštevana), pri vsem tem številčno sodelujemo v samoupravnem in političnem utripu kraja. Poleg KS sta IGD Železarna in TVD Partizan tisti društvi, ki nam pri vseh naporih največ pomagata. Prav je zato, da tudi dalje ostanemo aktivni delegati in ne, da sedaj to nehamo biti, ko smo rešili v glanem komunalno problematiko, kot seje zgodilo ponekod drugje... Predsednika Sveta KS in KK SZDL, tovariša Žohar in Kaluža sta v svojih priložnostnih govorih pohvalila pridnost krajanov, aktivnost pri delegatskem delu omenila kot vzgledne brigadirje tovariše Ulaga, Sivka Draga, Kragelj Dušana, Šuhelj Pavla, Oberžan Franca, najuspešnejšemu brigadirju Ojsteršek Franciju je predsednik Sveta izročil pismeno priznanje, enako priznanje je prejel tudi župnik Rozman ža darovan material. Družbenoekonomski trendi v pogledu organiziranja in večjega funkcionalnega delovanja delovnih skupnosti (Nadaljevanje s 4. strani) ga pomena za učinkovito delo strokovnih delavcev v DS. Rezultati njihovega dela so se izražali v dohodku v zelo majhna meri, ali posredno ali pa so bili celo v nasprotju z dohodkom kot poglavitnim motivom gospodarjenja. Potrebno bi bilo torej povečati stimulacijo delavcem DS za boljše delo. Prav tako je pomemben problem v DS tudi v tem, daje njihovo delo, opredeljeno z letnimi programi dela, usmerjeno predvsem na doseganje kratkoročnih učinkov, čeprav je splošno znano, daje bistveno povečanje dohodka na kvalitativnih osnovah možno doseči le dolgoročnejše. Problem je tudi v tem, da se DS obravnava kot neka kompaktna celota, ki je kot takšna odvisna od dohodka, ustvarjenega v tozd. Jasno je, daje lahko prispevek posameznih delavcev k uspehu poslovanja in zadovoljevanja potreb in interesov tozd zelo različen. Avtor meni, da bo potrebno poiskati rešitev predvsem v večjem uveljavljanju prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov delavcev v združenih tozd. Ta osnova bi morala imeti največjo težo v ureditvi odnosov med DS in tozd. V skladu z navedenim se ponuja možnost doseganja večjega dohodka z ustrezno (boljšo) stimulacijo dela Objekt je odprl Ladi Žohar, nato pa smo se odpravili po novi cesti navzgor, si spotoma ogledali vajo - gašenje požara z našo gasilsko desetino, sireno, Edijem in vsem kar še zraven spada nato pa prišli na cilj v Žlajfo, kjer sta Drago in Tonči pripravila vse potrebno za veseli del današnjega veselega dogodka. Tja do polnočne ure sta brata Breznšeka, najstarejša muzikanta daleč naokoli, skrbela s svojimi lepimi starimi vižami, za ugodno razpoloženje. Vsem izletnikom, posebno še Štorjanom, izrekamo dobrodošlico v našo lepo vas, pridite pa po možnosti peš - šli boste po mehkem! Jok Kragelj Jože je pozdravil prisotne Predsednik sveta KS je prerazal trak delavcev DS, možnost racionalizacije (in s tem velikokrat tudi manjše birokratizacije) dela DS s povečanjem obsega in kvalitete dela, kar je nenazadnje pomemben sestavni del stabilizacijskih prizadevanj in strateških ciljev naše samoupravne družbe. Za večje uveljavljanje prispevka k uspehu poslovanja tozd bi bilo potrebno predvsem izpolniti dvoje predpostavk: jasno in konkretno opredeliti cilje in interese delavcev združenih tozd v DO oz. sodz, konkretno in realno opredeliti planske naloge za doseganje omenjenih ciljev in zadovoljevanja interesov v določenem srednjeročnem obdobju; po posameznih letih. Nejasni (posplošeni) in nekonkretno opredeljeni cilji tozd vplivajo na to, da tozdi nimajo dovolj interesa, da bi se določena dela in naloge opravljale skupno na ravni DO oz. sozd. Posledica tega pa je, da imajo neustrezen odnos do delavcev DS (ne glede na uspešnost njihovega dela) in da v posameznih tozd duplirajo strokovne skužbe, s tem pa povečujejo neproizvodne stroške. Kolikor lanske naloge niso opredeljene dovolj realno, lahko to negativno vpliva na prizadevanje DS za njihovo uresničevanje. Kolikor so cilji zastavljeni prenizko, lahko DS neupravičeno ustvarja in dosega višji dohodek; kolikor pa so zastavljeni preveč ambiciozno (nerealno), DS kljub dobremu delu ne bo ustvarila ustreznega in zadovoljivega dohodka. V vsakem primeru posebej bi bilo potrebno za posamezne DS ali posamezne dele DS v DO oz. sozd izbrati in določiti ustrezna merila in kazalce, ki bi naj ustrezneje in najbolj popolno izražali njihov prispevek k uspehu poslovanja in zadovoljevanju potreb in interesov združenih tozdov. Le resno in dosledna reševanja spornih vprašanj, z zagotavljanjem racionalnosti, znanja, spoštovanja skupnih in splošnih interesov, lahko privede do boljših ekonomskih rezultatov in večjega motiviranja gospodarskih subjektov. Vrečko Damjan, dipl. iur. ZAPOSLENI V JUGOSLOVANSKI ČRNI METALURGIJI Jugoslovansko železarstvo ima dolgoletno tradicijo z 10.000 zaposlenimi delavci. V letu 1985 pa smo proizvedli 4,4 milijone ton s 108.713 zaposlenimi. To pomeni porast fizičnega obsega proizvodnje na delavca od 23,2 ton na 40,4 tone ali za 741 %. Povečanje fizične produktivnosti je kljub visokemu odstotku razmeroma skromno ob upoštevanju vloženih sredstev in tehničnega ter tehnološkega nivoja novozgrajenih proizvodnih kapacitet. Vzrok temu je tudi v neskladju med kapacitetama primarnih in finalnih faz proizvodnje jekla. Kadrovski potencial neke ozd sestavljajo njeni delavci s svojimi sposobnostmi, znanjem in motivacijo za delo. Rezultati dela so odvisni od aktivnosti celotnega delovnega kolektiva, ki se izraža s številom delavcev ter z njihovo kvalifikacijo oziroma izobrazbeno strukturo. Potencialna delovna sposobnost kolektiva je torej toliko večja, kolikor več ima zaposlenih in kolikor višji je nivo njihove strokovnosti. V naslednji tabeli prikazujem število in strukturo zaposlenih v črni me- talurgiji SFRJ v letih 1975 in 1985. 1975 1985 Indeks Stop. kvalifik. 85/75 število % število % ' število in izobrazbe Skupaj od tega: 79.165 100,0 123.838 100,0 156,4 NK 13.819 17,5 21.633 17,4 156,5 PK 14.529 18,3 19.647 15,8 135,2 KV 26.112 33,0 43.627 35,2 167,0 VKV 9.199 11,6 9.836 7,9 106,9 Nižja izob. 2.484 3,1 2.210 1,7 88,9 Srednja izob. 8.801 11,2 18.077 14,5 205,3 Višja izob. 1.598 2,0 3.291 2,7 205,9 Visoka izob. 2.623 3,3 5.517 4,5 210,3 Iz tabele je razviden porast zaposlenih od 79.165 v letu 1975 na 123.838 v letu 1985, to je v 10 letih za 56,4 %. Največji indeksni porast je dosežen pri visoki, višji in srednji izobrazbi. Opazen pa je tudi premik k izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Zanimivo je videti, kje so Slovenske železarne glede črne metalurgije kot celote po kvalifikacijski strukturi zaposlenih v letu 1985. To je razvidno iz : naslednje tabele. Stopnja ČMJ Železarna Železarna Železarna izobrazbe Jesenice Ravne Štore % % ■ % % Skupaj od tega: 100,0 100,0 100,0 100,0 NK 17,4 26,9 27,3 17,6 PK 15,8 '18,7 6,7 28,6 KV 35,3 29,2 43,4 32,5 VKV 7,9 3,1 5,2 - Nižja izobrazba 1,8 5,5 - - - Srednja izobrazba 14,6 10,3 11,6 15,6 Višja izobrazba 2,7 3,1 3,2 3,2 Visoka izobrazba 4,5 3,1 2,6 2,5 Iz tabele je razvidno, da podatki niso najbolj primerljivi. To še zlasti velja za stopnje kvalifikacij. Če pa primerjamo stopnje izobrazbe, znaša delež zaposlenih v črni metalurgiji Jugoslavije z višjo in visoko izobrazbo 7,2 °/o, v Železarni Jesenice 6,2 %, Ravne 5,8 % in Štore 5,7 °/o. Pa poglejmo še strukturo ustvarjenega celotnega prihodka, dohodka akumulacije in števila zaposlenih v jugoslovanskih železarnah v letu 1985. Železarna Zaposleni (na podlagi del. ur) Celotni prihodek Dohodek Akumulacija AK-DOH %■ Zenica 47,4 43,5 43,6 46,7 - 0,7 Jesenice 5,7 5,5 7,6 3,8 - 1,9 Ravne 5,7 4,9 8,1 15,8 + 10,1 Štore 3,4 3,1 4,1 4,2 + 0,8 Sisak 11,3 13,2 10,9 13,2 + 1,9 Smederevo 11,1 14,5 10,9 3,5 - 7,6 Skopje 9,5 12,3 7,0 8,6 - 0,9 Nikšič 5,9 3,0 7,8 4,2 - 1,7 Preciznost pri delu Največjo negativno razliko v akumulaciji nap ram zaposlenim je imela Železarna Smederevo, saj je 11,1 °/o vseh zaposlenih ustvarilo le 3,5 % akumulacije vseh jugoslovanskih železarn. Naj večjo pozitivno razliko pa je imela Železarna Ravne, kije s 5,7 % zaposlenih ustvarila 15,8 % skupno ustvarjene akumulacije vseh železarn. Vse tri slovenske železarne skupno imajo pozitivno razliko, kar pomeni, da so z nižjim deležem zaposlenih ustvarile višji delež akumulacije. Ta gibanja so seveda tudi v dokaj močni korelaciji s kazalnikoma ustvarjeni dohodek na delavca in akumulacija na delavca, ki sta se v letu 1985 po posameznih železarnah gibala takole: Dohodek Akumulacija Železarna na delavca Rang na delavca Rang (000 din) doh. (000 din) akum. Zenica 1.434 7. 174 4. Jesenice 2.067 3. 116 7. Ravne 2.234 1. 494 1. Štore 1.872 4. > 221 2. Sisak 1.506 6. 206 3. Smederevo 1.546 5. 56 8. Skopje 1.167 8. 160 5. Nikšič 2.070 2. 125 6. Skupaj jug. železarne 1.563 / 177 Naj višji dohodek na delavca je ustvarila Železarna Ravne (2.234 tisoč din), najnižji pa Železarna SkopjeH 1.167 tisoč din ali za 1.067 tisoč din manj oz. le 52,5 % v primerjavi z Železarno Ravne. Iz rang lestvice je razvidno, da vse tri slovenske železarne dosegajo relativno visok dohodek na delavca. Slovenske železarne so dosegle akumulacije na delavca v višini 285 tisoč dinarjev, kar je 61 % več, kot znaša povprečje vseh jugoslovanskih železarn. Na podlagi obravnavanih primerjalnih rezultatov je težko dati realno oceno o vplivu števila in kvalifikacijske strukture zaposlenih na doseganje poslovnih rezultatov, ker na to korelacijo vpliva nešteto internih in eksternih faktorjev, kot je asortiment proizvodnje, struktura osnovnih sredstev, organizacija dela, sistem nagrajevanja, monopolni položaj na tržišču itd. Skupni cilj vseh delavcev v jugoslovanskem in slovenskem železarstvu je doseganje čim višjega dohodka in akumulacije na delavca, kar bo dejanski odraz večje kvalitete in kvantitete dela. Jože Roženičnik, dipl. oec. Kadrovske vesti V mesecu juniju, juliju in avgustu so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni organizaciji: Novi člani naše DO: Zupanc Stanislav, elektrikar -elektroplavž; Polšak Ciril, ključavničar -jeklarna; Keše Drago, strojni ključavničar - jeklarna; Skerbiš Peter, predelovalec kovin - valjarna II; Koželj Franc, predelovalec kovin - valjarna II; Koželj Jožef, predelovalec kovin - valjarna II; Slapšak Vojko, predelovalec kovin - valjarna II; Vulin Predrag, predelovalec kovin - valjarna II; Salamon Srečko, predelovalec kovin -valjarna II; Sotošek Marjan, predelovalec kovin - valjarna II; Jošt Peter, pridobivalec kovin - jeklarna; Dobrin Marjan, strojni livar in jedrar - livarna I; Šmarčan Franc, strojni livar in jedrar IS livarna I; Hostnik Marjan, strojni livar in jedrar - livarna II; Bojanič Drago, pridobivalec kovin - elektroplavž; Vrtarič Ivan, strojni livar in jedrar - livarna I; Bosnič Sejad, pridobivalec kovin - jeklarna; Saveljič Zoran, strojni livar in jedrar - livarna I; Jošt Pavel pridobivalec kovin -jeklarna; Snek Janko, delavec -B MO litina; Plavčak Branko, predelovalec kovin - valjarna I; Gudi-ček Tomislav, predelovalec kovin -S valjarna I; Glušič Martin, delavec -jeklarna; Sanca Angela, delavka -g* komunala; Šeško Angela, kuharica - DPG; Ojsteršek Darja, delavka DPG; Jelen Zlata, delavka - DPG; Lazarevič Veselin, žerjavovodja m elektroplavž; Kopranovič Dušanka, delavka - komunala; Korošec Jože, voznik vilič. - nakladača - livarna I; Javornik Branko, tehnik kuharstva - DPG; Fišer Vojko, delavec - MO valji; Pajk Drago, pre-oblikovalec kovin - valjarna II; Gubenšek Dane, oblikovalec kovin -valjarna II; Suhel Ivan, oblikovalec kovin - MO valji; Mlakar Jurij, oblikovalec kovin - MO litina; Žaberl Ivan, oblikovalec kovin - MO litina; Kolar Silva, delavka - komunala; Kolednik Majda, veterinski tehnik - DPG; Centrih Melita, kuharica - DPG, Fidler Ljudmila, ekonomski tehnik - jeklarna; Zagorc Miran, predelovalec kovin jek-lovlek; Ivankovič Stanko, preobli-kovalec kovin - valjarna II; Masič Senada, delavka - komunala; Kukovič Marjeta, natakarica - DPG; Jazbec Andreja, ekonomski tehnik - DS RRI; Sumej Damjana, maturant gimnazije - DS za finanč. rač. posle; Tomplak Dragica, UAT - DS za kadre; Zagajšek Vincenc, delavec - komunala; Galun Stojan, strugar - MO valji; Horjak Vinko, slikopleskar - jeklovlek; Oprešnik Janez, strugar - MO valji; Mastnak Damjana, ekonomski tehnik - DS za finance; Volf Bojan, livar in jedrar - livarna II; Kliček Karel, strugar - livarna II; Skale Bojan, livar kalupar - livarna II; Krašek Janez, strugar - MO valji; Jelenc Jože, strojni ključavničar jeklovlek; Mrki Darko, strojni ključ. - jeklovlek; Romih Dušan, avtomehanik -VTS; Žlender Darko, delavec - jeklarna; Vidmar Miloš, avtomehanik -jeklarna; Ibrahimovič Asim, delavec® jeklarna; Urlep Danijel, strugarji MO valji; Skoberne Marija, kuharica-DPG; Koprivc Stanislav, delavec - valjarna II; Jurkošek Mihaela, delavka.t; komunala; Knafelc Stanislav, delavec - valjarna II; Šuster Jožef, delavec - valjarna II; Gračnar Rudolf, delavec - valjarna II. Iz JLA so se vrnili: Skoberne Milan, strugar - obrat strojnega vzdrževanja; Leskovšek Zvonko, strojni ključavničar - obrat strojnega vzdrževanja; Stančič Nedeljko, livar kalupar - livarna II; Filipšek Stanislav, pridobivalec kovin - elektroplavž; Makuc Boris, strugar - MO litina; Gajšek Milan, pridobivalec kovin - jeklarna; Mulej Bojan, predelovalec kovin - valjarna I; Hriberšek Anton, valjavec L valjarna II; Malgaj Martin, prive-zovalec bremen - livarna II; Kopin-šek Roman, valjavec profilov - valjarna II; Arlič Jože, delavec - jeklovlek; Ozis Martin, vzdrževalec vozil in strojev - VTS; Marovšek Branko, strojni livar in jedrar - livarna II; Krajnc Drago, oblikovalec kovin - modelna mizarna; Verdi-nek Roman, strojni ključavničar -livarna I; Verdinek Aleksander, oblikovalec kovin |g MO orodjarna; Korenak Roman, predelovalec kovin - valjarna II; Štor Daniel, strojni tehnik - jeklarna; Gračnar Franc, elektrotehnik - jeklarna; Podgoršek Anton, strugar SMO litina; Klopotan Rudolf, oblikovalec kovin - obrat strojnega vzdrževanja; Završek Oto, delavec - jeklovlek; Soline Rihard, oblikovalec kovin - VTS; Gradič Alojz, delavec -1 transport; Gunzek Franc, delavec -MO litina; Žaler Marjan, predelovalec kovin - valjarna II; Filej Branko, obdelovalec kovin - valjarna I; Bele Ivan, livar-talilec -elektroplavž; Valek Venčeslav, preoblikovalec - valjarna II; Senica Bojan, voznik viličarja - jeklovlek; Hribernik Marjan, delavec -valjarna I. V JLA so odšli: Komerički Zvonko, pridobivalec kovin - jeklarna; Počivavšek Marjan, metalurški tehnik - valjarna II; Polajžer Anton, oblikovalec kovin - elektroobrat; Agrež Ivan, oblikovalec kovin - mehanična delavnica; Golež Janko, oblikovalec kovin - obrat strojnega vzdrževanja; Klinar Zlatko, upravljalec jedrarskih strojev - livarna II; Srebot Bojan, oblikovalec kovin; -.. jeklarna; B Verhovšek Alojz, oblikovalec kovin - jeklarna; Popovič Nenad, dipl. ekonomist - DS za EO; Klako-čer Damjan, oblikovalec kovin -MO litina; Kocman Srečko, oblikovalec kovin - MO valji; Cmok Martin, metalurški tehnik - jeklarna; Tadžič Refik, strojni ključavničar -valjarna II; Romih Franc, strojni livar in jedrar - livarna I; Alukič Smail, strojni ključavničar - livarna I; Bjelopavlovič Ivo, delavec - livarna I; Sabadžija Jure, metalurški tehnik - livarna II; Majoranc Anton, elektrotehnik - el. obrat; Šu-hel Jože, obratni elektrikar elektroobrat; Zupanc Miran, obratni elektrikar - elektroobrat; Plank Andrej, obratni elektrikar - elektroobrat; Gorišek Franc, obratni elektrikar - elektroobrat; Štefančič Simon, oblikovalec kovin -VTS; Toplišek Franci, oblikovalec kovin - VTS; Lubej Roman, oblikovalec kovin - MO litina; Šuligoj Roman, elektro energ. jeklarna; Šalamon Zdenko, metalurški tehnik -livarna I; Kovač Aleksander, valjavec kovin - valjarna II; Kekec Slavko, oblikovalec - elektroobrat; Marčen Štefan, oblikovalecg MO litina; Krajnc Srečko, oblikovalec -i MO litina; Gošnjak Ivan, delavec modelna mizarna; Salobir Marjan, delavec - livarna II; Obrez Dušan, oblikovalec kovin — obrat strojnega vzdrževanja; Križnik Peter, oblikovalec kovin - jeklovlek; Sebič Aleksander, oblikovalec kovin -k jeklovlek; Antlej Dušan, elektro mehanik - jeklarna. Z rednim odpovednim rokom so odšli: Arlič Alojz, delavec - valjarna I; Rezec Marija, natakar - DPG; Šmi-govc Milan, vrtalec - MO litina; Boršič Mladen, strugar - MO valji; Šoster Boris, prodajalec - skladišče prodaje; Perkovič Ivan, avtomehanik —jeklarna; Ohnjec Mirko, de-lavecij valjarna I; Golež Jože, strugar - MO litina; Spolenak Franc, strugar - MO litina; Tržan Božo, orodjar - MO orodjarna; Pirš Ivica, strugar - MO valji. Sporazumno z delovno organizacijo so odšli: Majerič Josip, strugar - MO litina; Jazbec Vinko, obratni elektrikar - elektroobrat; Fajdiga Nevenka, ekonomist - DS za RRI; Draško-vič Željko, oblikovalec kovin - MO valji; Miklavžič Alojz, strugar - MO litina; Jelenc Aleš, prodajalec-jek-, lovlek; Raušer Aleksander, strojni livar in jedrar - livarna I; Šket Martin, monter ogrevalnih naprav -jeklarna; Zupanc Borislava, natakarica- DPG; Arhanič Štefan, avtomehanik - KK; Krajnc Milan, obratni elektrikar - elektroobrat. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Zorko Bogdan, strojni kalupar -livarna I; Kolednik Majda, veterinski tehnik - DPG; Pilko Jože, pridobivalec kovin-elektroplavž; Buko-šek Mirko, strojni ključavničar -obrat strojnega vzdrževanja; Žekar Marijan, žerjavovodja - jeklarna. Po izteku pogodbe je odšel: Kolar Aleksander, oblikovalec kovin - MO valji. UPOKOJENI JANŽEKOVIČ Srečko, rojen 8. L 1931, stanujoč Ul. Karla Vovka 6, Štore. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1954. Dolga letaje opravljal dela in naloge delovodje v tozd Elektroplavž. Leta 1975 je bil zaradi zdravstvenih razlogov prerazporejen na dela skrbnika objektov, opreme in orodij. Pred upokojitvijo pa je bil organizator varstva pri delu in poučevalec praktičnega pouka. 27.6.1986 je bil redno upokojen. MULEJ Terezija, rojena 30. 4. 1934, stanujoča Vrbno 20, p. Šentjur. V železarni seje zaposlila leta 1972 kot bolničarka v DS za kadre - ambulanta. Ta dela je opravljala vse do leta 1980, nakar je pripravljala medicinske instrumente in sanitetni material in nudenje prve pomoči. 10. 7.1986 je bila redno upokojena. SOKOLI Pavel, rojen 11.8. 1930, stanujoč Kovinarska ul. 22, p. Štore. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1958 v varnostni službi. Kmalu je bil premeščen v tozd DPG na dela in naloge voznika toplega obroka. Leta 1980 pa je bil vodja delovne izmene. 27. 6. 1986 je bil predčasno upokojen. ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika — rokopisov ne vračamo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta in starega očeta ANTONA FRANULIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, nekdanjim sodelavcem, tozd Jeklarni, DPO DO, Krajevni skupnosti in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma ter godbi in pevcem Železarne Štore. Sin Tone z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi naše matere, babice, tete, sestre ALOJZIJE ŠPRAJCER se toplo zahvaljujemo vsem, ki soji v času bolezni stali ob strani in ji pomagani, ob zadnjem slovesu pa počastili njen spomin s svojo prisotnostjo. Posebna hvala velja sosedom: Tržanovi, Koroščevi, družini Kok, govorniku Tajnikarju, Društvu upokojencev in g. župniku za opravljen obred. Drago pokojnico bomo ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči sin Hinko, hči Sonja z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ELIZABETE JURKOVIČ iz Vrbnega se iskreno zahvaljujem upravi Železarne Štore in sindikal-. ni organizaciji za darovane vence, kakor tudi godbi za zaigrane žalos-tinke. Zahvaljujem se svojim sodelavcem iz tozd Energetika za darovani venec, kakor tudi sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sin Jože ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in brata ŠTEFANA KRUMPAKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in železarjem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala članom IGD Železarne Štore, štorskim pevcem in godbi na pihala, govornikom za poslovilne besede in DPO. Iskrena hvala KS Štore, OŠ Štore in mnogim drugim za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga radi imeli in spoštovali. Žalujoča žena Agica, brata Silvo in Adolf z družinama in ostalo sorodstvo KUZMAN Franc, rojen 24. 9. 1925, stanujoč Cankarjeva 13, p. Celje. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1955 v tozd Transport. Dolga leta je opravljal dela in naloge skupinovodje. V letu 1974 je bil premeščen v skladišče prodaje na dela poslovodje. Ta delaje opravljal vse do upokojitve. 27.6.1986 je bil starostno upokojen. OCVIRK Anton, rojen 1.1. 1932, stanujoč Gorica 51, p. Gorica/Sliv-nici. V železarni se je zaposlil leta 1957 v tozd Transport, kjer je ostal vso delovno dobo. Bilje posluževa-lec žerjava in posluževalec delovnih strojev in naprav s transp. em-baliranjem. 23. 6. 1986 je bil invalidsko upokojen. ZAHVALA Ob.boleči izgubi našega dragega očeta, moža in starega očeta VIKTORJA PUCA iz Ljubečne, se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč in čast ob grobu. Hvaležni žena Justika, sin Stanko z družino ŠKET Franc, rojen 30. 10. 1929, stanujoč Drevenik42, p. Podplat. V železarni seje zaposlil leta 1955 kot kurjač sušilne peči v tozd Livarna II. V istem tozdu je opravljal še dela čistilca, žarilca ter brusilca ulitkov s stabilnim in ročnim brusilnim strojem. 5.6.1986 je bil predčasno upokojen. FLORJANČIČ Jože, rojen 19. 3. 1931, stanujoč Udarniška ul. 7, p. Štore. V železarni seje zaposlil leta 1953 v tozd Livarna II. Vso delovno dobo je delal v tej tozd. Najprej je opravljal dela in naloge livarja, nato skupinovodje in od leta'1964 dalje dela delovodje. 31. 8.1986 je bil redno upokojen. KRAJNC Srečko, rojen 6. 11. 1925, stanujoč Vrbje 66, p. Žalec. V železarni se je zaposlil leta 1951 v elektroobratu kot asistent. Leta 1964 je bil premeščen v tehnični sektor na dela in naloge elektroenergetika. Vodja elektrogospodarstva pa je postal leta 1977. Ta dela je opravljal vse do upokojitve. 27.6.1986 je bil starostno upokojen. SIVKA Marija, rojena 3. 9. 1923, stanujoča Cesta XIV. divizije 13, p. Štore. V železarni se je zaposlila leta 1978 kot čistilka v komunalnem oddelku. Ta delaje opravljala vse do upokojitve. 17. 6. 1986 je bila starostno upokojena. ŠUMEJ Ivan, rojen 2.4.1929, stanujoč Cesta Valentina Orožna 5, p. Šentjur. V železarni se je zaposlil leta 1954 kot žerjavovodja v tozd Elektroplavž. Ta dela je opravljal vse do leta 1970, nakar je bil zaradi zdravstvenih razlogov prerazporejen na dela in naloge vratarja. 27. 6. 1986 je bil predčasno upokojen.