'M\. itpvillcn. Trst, v tnrrk 14. f«»Imivarija IMMJ. IVfclj XXIV. ..Edinost'1 izhaja (tviikmt 11:1 . . . irM. 5il- Z« HHIIIO večerno iz<1anje . |t>* /»H pol let«. četrt leTH in IIH mene«* rar.merno. Naročnino je plačevati naprej, Nh na- ročite brez priložene naročnine se uprav« ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut- ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; poneileljnke /jutranje Šte- vilke po 2 nvč. Izven Truta po I nvč. ver. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRIJflTTA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 41 v. H7». 4 nvč. V •'dlnofltt Je moč! Offla.i »e račiniHjo po vrMiah v petim. Z u več- kratno naročilo • primernim pnpiifttom. Vitlima, nonirtiiui* in javne zahvale. < 1«»- nuiči <>trla*i ituiiaiJ 18. Ministerskega predsednika, barona Banffv-ja je cesar (InneH opoltidne sprejel v po- sebni avdijenci. Še prej je baron HanftV imel posvetovanje z grofom Szčchčnyi-jem in grofom Thuiiom. lili«!Illlpestn Ivi. Ogerska brzojavna pisarna poroča z Dunaja: Ministerski predsednik baron Hitnrtv jo v današnji avdijenci podal cesarju ob- širno poročilo o dosedanjih razpravah glede sani- ranja parlamentaričnega položaja nu Ogerskem. Kolonj 18. KaKor poročit »Koln. Ztg.« i/ Belegngrada, je jednako francoskemu tudi nemški poslanik protestoval proti novemu posojilu na železnice. Pftl'll! l.'l. V senatu je pravosodni minister Lebret predložil zakonski načrt, s katerim se re- vizijske »tvari predložijo v razsodbo nknpnim ko- moram kasaeijskega sodišča. Carigrad 18. Zbor glavarjev Albancev, ki je bil v noči 28. januvarja v Ipeku, je podpisal pismo o zahtevah in dolžnostih Alhaneev. To pismo zaključuje z izjavo, da trpe veroizpovedanja med Alhanei vsled krvnega maščevanja, zbok česar da je nujno potreba, da se isto zaustavi do sv. f)c- metra (7. novembra.) Kakor sovražnika se bode smatralo vsacega, ki bi se dotaknil svobode orožja Albancev in ki bi hotel s silo uvesti nove zakone in reforme, ali podjarmiti Albance. Carigrad 18. Dne 7. t. m. je prišlo med Albanci pod glavarjem Issa in mohamedanskiini prebivalci v turški Mitroviei do hudih tepcžev. Vsled teh dogodkov, ki so med srbskim prebi- valstvom povzročili veliko strahu, je bil odstavljen kajmakau v Mitroviei. Mntesarif iz Triškine je POD L I S 'I1 E K. * Moderna ljubezen. Spisal Poluka. Moj prijatelj je It sreči ali nesreči poznal opisano trojico. Pozdravil jih je in predstavil tudi mene. Imel sem ravno nove, elegantne vizitke in s posebnim zadoščenjem izročil sem jedno mojemu dekadentskemu idealu. Pogledala ine je dolgo in sanjavo ter je iz- rekla počasno, z nekim posebnim tonom tisti obični : »Veseli me.« Jaz sem bil očaran. Njene kretnje so bile počasne, nekako sa- ujave, roke ozke in sube z dolgimi tenkimi prsti. Nič bujnih form, nič okroglih lic, nič iskrečih se oči. ?> jaz sem bil očaran. Kako me je jezila v tistem trenotju moja zdrava, živa barva, široka pleča in moj polni, doneči organ! Bil sem obupan, da nimam ni pičioe svojstva modernega človeka. A menda sem ji ugajal kljub temu. (iledala me je dolgo in obetajoče ter mi o slovesu dala roko z nekim posebnim rahlim stiskom. Oče, ki je bil notabene pek in bogat, po- vabil me je, naj jih ob iščem in jaz sem to seveda obljubil. Pa sem hodil tja k njim, nosil Fridi knjige in razkladal ji svoje moderne nazore. I lil sem prismoda, kaj hočeš! 1 );t sem ji nekoč, tako čez dobrih sedem dni, v spremstvu valija Meskiihskega odšel v Mitrovit'o J z orožniki. Od turške strani hm poroča, da se je zopet napravil mir in da so valiji odšli domov na svoja mesta. WaM|ihitftoil 18. Preiskovalni komisiji, ka- tero je postavil predsednik Mac Kinlev, ki se je bavila z nedostatki med vojno, je predložil Mae Kinlev poročilo, v katerem toži generala Milena, da ni izvrševal svojih dolžnosti. Poročilo hvali Algera. Italski Slovenci. Peta številka »Slov. pregleda« prinaša poleg druge zanimive vsebine tudi članek oitalskih Slovencih izpod peresa prof. Iv. Trinkn. Upamo, da ustrežemo čitateljem, ako priob- čimo člnnek v slovenskem prevodu : Ozemlje, na katerem prebivajo italski Slo- venci, se razprostira med 80° in 81° vz- hodne zemljepisne dolžine, a iji0. 8' iii 4f>° 28, severne širine. Kakor vidimo izjmJb številk, je to neznatno ozemlje j v starejših dHHA je bilo seveda obsežnejše, toda znatni del^HM^^olaščil in po- furlanščil, zlasti v ponte' slci dolini, kjer je sloven- ski živel) že izginil. Vrh tega so izgubili mnogo zemlje tarčenski Slovenci, katerih je vedno manj, tako, da jih ostane, ako se razmere ne izpremene, pri deželni meji za 100 let komaj za jedno perišče. Vse ozemlje, obljudeno od »Slovencev, je go- rato in spada k Julijskim Alpam in njih pred- gorjem. Razven rezijskih gor in pasem, ki spadajo h kaninski skupini, ter razrastkov Stolovega po- gorja, raztezajočih so od avstrijskega Kobarida na zapad, ne tvorijo gore in vrhovi italske Slovenije pravilnih pasem, ker so čisto nepravilno razmetani. prav po najnovejši maniri razkril svojo srce, to si lahko misliš. In potem sva vedno tičala ukup. »Janko, me ljubiš?« vpraševala me je z svo- jim zamolklim, malee raskavim altom in jaz sem ji prisegal v najnežnejih globooih tonih basa: »Ljubim, Prida.« No, reči moram, da mi je jela dekadenca polagoma presedati, lludeči lasje mi niso ugajali več, bela polt je izgubila za me svojo interesant- nost, posebno ko sem zapazil, da se pod pudrom skrivajo pege in obraz z dolgimi, ostrimi potezami me ni spominjal več na mistično simholistiko de- kadentskih literatov. K sreči sem moral na Dunaj. Poslovil sem se pri njej, pri debelem papačku in okrogli mamici. Pisala sva si par pisem, v katerih jo bilo več pik, vprašajev in klicajev, nego črk, in polno simbolističnih izrekov, katetre nisva razumela ni jaz ni ona. Potratila sva precej desetič za fin, mo- deren, ekstra vaganten papir in žrtvovala marši kako petico za poštne znamke. Vidiš, tako ti je bilo, ko sem neki večer zabil zadnje goldinarje in se prebudil drugi dan s praznim mošnjičkoin in kolosalnim mačkom. Janko je malce j m >ca ki d, da so malu oddahne, pa Lojze je za renčal razsrjen s klopi: »Pripoveduj, no! Samo tiste k roke in mačke lahko izpustiš, drugače ne ho konca !« »Potrpi malo, brate, a oni maček je za mojo Najviša gora je rezijski Kanin, (laško Monte Canin) gola in skalnata, visoka -«»21 m. Kanin in njega izrastki so dobro znani turistiškim dru- štvom in sploh turistom, za katere je postavljena na laški in avstrijski strani vrsta pripravnih gor- skih koč. Druge rezijske pire su Žleb (227f> m), Sart. (2841 m), Indrinica, Pusti Gozd, Kila (1422), Mur.ec (1018) in Lavora (100H). Zadnji dve delita Rezijane od tarčentskih Slovencev. V tarčentskem delu so najvišje k01'1' : tar" čentski Matajur (Monte Maggiore H>17) in Laški plac (1661), Oufin (čez 1000 m), Ivanec (112H), in Laver (101)«). V ozemlju šempcternkih Sloveneev je tudi gora Matajur (1642). Na njo je baje stopil kralj Alboin, ko je vodil svojo vojsko v Italijo, hoteči si ogledati pokrajino. Z Matajura je v resnici v vsem Furlanskem najkrasnejši razgled. Vse Fur- lansko se razprostira pred očesom opaževalca, njega pogled poletava dalje od beneške ravnine do pa- dovanskih holmcev in pregleda lep kos Jadran- skega morja od llcnetek do istrskih bregov, da, o jasnem vremenu opazuješ lahko s prostim očesom ladje, ki plovejo po tržaškem zalivu. Jednako krasen je pogled na vrhove Julijskih Alp, zlasti na ogromno skupino kaninsko in na krnovsko pogorje, na do- lino reke Soče in na kranjske vrhove. Od vseh stran ij prihajajo turisti na Matajur, nekoliko lahkih potov je na italski in avstrijskih strani. Tolminska podružnica slov. planinskega društva je zaznamo- vala pot, kakor z Bovca na Kanin, tuko tudi s Kobarida na Matajur. Druge višave so : Mija (11M), Vogel (1108), Kolovrat (U8K), llum (006) in sv. Martin (okrog 1000 m). Vse tarčantske in šenipeterske gore so do vrha gosto zarasle in dajejo vrh tega dobrih pa- povest naravnost potreben t, ga je zavrnil .Janko in je nadaljeval hudomušno: »Imel sem torej mačka, prazno mošnjo in prav sitno mi jo bilo pri duši. Od doma tako ne dobim nič, ker sami nič nimajo, izposojevati je težko in nazadnje je treba vendar-le vrniti. Kaj sem si izmislil torej ! Sel sem, vzel kos čistega pivnika in pisal Fridi. Vedeti pa moraš, da je piven papir prav spoštovan pri nekaterih dekadentih. Pisal sem torej Fridi. Slikal sem ji v črnih barvah svojo nesrečo. Nekdo me je okrni do zadnjega vinarja in zdaj sem tu brez evenku v grozni zadregi. No in koncu tistega pivnika sem zapisal, naj mi posodi dva petaka, če jo je volja.« »Kaj, kaj?« je vpraševal Lojze z svoje klopi. »Pisal sem ji, naj mi pošlje dva.petaka t. j. deset goldinarjev avstrijske veljave.« »Njej — dami si pisal ...'.'* razvnel se je Lojze in skočil kvišku. »1 da, svojemu dekadentskemu idealu«, je pritrdil Janko flegmatično in je mirno nadaljeval, če tudi je Lojze jezno glodal vanj in ponavljal zaničlji vo : »Skandal! Dami škandal!« »In dobil sem jih, drugi moj prijatelj. Saj veš, ljubezen in posebno moderna ljubezen! Prav hvaležen sem ji bil, n pameten sem bil tudi toliko, da nisem metal denarja proč za razni pismeni papir. in i kov, d« »čim so rezijski vrhovi izvečine skalnati, | goli in le deloma obrasli / smrekami. Izmed dolin je najveća rezijska (rozojrfnska dulina), dol pa čez 21 km, pa krasna dolina šem- peterska, šentlcnardska, sovodnjiška, terska in dr. Vsaka dolina ima svojo reko ali rečico. I\> re- zijski dolini teče rezijska Bela (rez. navadno »Ro- zojanska woda) ali kratko »\Voda«, laški Resia), ki izvira izpod kaninske skupine in se izliva v pontehsko Belo (laški Fellav, ž njo pa v glavno furlansko reko Tagliamento (slov. Talment ali Tul- raento). Po nadižki ali sempeterski dolini teče 1 »istra Nadiža (laški Natisone), izvira izpod tarčent-\ skega Mata jura, zavije proti Avstrijskemu, pa se vrne zopet na Laško, teče okrog Sv. Petra, Če- dada pod znanim »vragov i m mostom« in po 52 km. dolgem toku se spoji s Tero (Torre) in z Avstrij- sko Sočo. Y Nadižo se izlivata Krbeč (Erhczzo) iz šentlenardske in A borna (Alberone) iz sovodn jiške doline. Tretja veča reka je Ter, dolga skupaj 40 i km, izvirajoča pod Muzeeem in izlivajoča se v I Sočo; vanjo se iztekajo izpod tarčentskih gora ] Krnatka (laški Cornappo), Malina in drugi manjši j potoki. Vrh lega moramo imenovati Idrijo, ki tvori j znaten del avstrijsko-laške meje. Jezer ni, za to pa imamo tu jame. Najbolj J zanimiva je »Sandarska jama« (grotta d'Antro) v j strmi skalnati steni v nadižki dolini. Prednji pro- j storni del tvori kapelo sv. Ivana, li kateri vodi 11T) v skalo vsekanih stopnic. K u d ni, razveo neznatnih izjem. Posebno je to, da se nahaja pri Sv. Lenardu čisto srebro, toda le kakor nenavaden pojav, tako, da bi se kopanje ne izplačalo. Podnebje je dovolj prijazno; zime so zmerne, sneg v dolinah pada redko kdaj, zlasti v šeinpeterskem kraju. Zato pa je mnogo dežja, zlasti spomladi in jeseni. Izjemo dela Rezija, ker stoji više in je pod vplivom visoke kaninske skupine; tam je znatnih mrazov in mnogo snega. (Pride se). Valo l Ui sv. Molorja. Zopet se obračamo po stari navadi do dragih Slovencev in Slovenk, do vseh svojih rojakov sirom svetil, ter jili vabimo, naj se zopet pridružijo naši j družbi! Do prelepega števila udov seje družba po- \ vspela lani. Tudi letos naj bi ostalo tako, zakaj j geslo naše za Mohorjevo družbo mora biti: »Ne j nazaj, marveč vedno naprej in navzgor!« (»g. p o v e r j e n i k o nujno in iskreno prosimo, naj tudi letos trudoljubno zbirajo po posamičnih Zvedel sem bil tudi med tem, da moja mo- derna ljubica ni pretrdega srca glede možkih in vesel sem bil tega, že radi sebe. Tako se je lepo završila vsa stvar pred ka- cima dvema mesecema. Vse bi bilo dobro, ko bi me pred petimi dnevi ne prijela lakomnost.« »Kaj, ti si ji morda spet pisal za . . .« »No, da, pisal sem ji, naj mi vrne tisto uro, katero sem bil enkrat pozabil pri njih. Vedeti mo- raš, da sem ji v času svoje zaljubljenosti poklonil majhno srebrno urico in ker sem zdaj suh ko trska na peči, mislil sem si, da bi mi znala tista stvarica koristiti.« »Skandal, škandal!« je momljal Lojze. »K kaj škandal! Znesel sem ji knjig in cvet- lic več nego preveč in potem naj ji pustim še uro, če ima že tretjega ljubimca od mene naprej?! K«, nismo tako neumni !« »Pa ti je poslala ?« »l)a, ali... Saj to je ravno! Počitnice gredo h kraju, na Dunaj bo treba, v mojih žepih je suša, pa mi je prišlo še to !« »No in . . .« »No in . . .« pačil se je Janko, »poslala mi je uro po poštnem povzetju, amiee, plačati moram 10 gl. na pošti, če hočem imeti uro!« »A — a — a?« »Da, da, per Postnaelinalune! To je moje moderne ljubezni žalosten konec!« Zasinejala sta se glasno in potem zapela v duetu : „Imel sem ljubico, I'h sem jo zgubil . . ,u (Zvršetek.) krajih krdela Mohorjanov ter jih vneto vabijo v kolo naše družbe. Ta trud n:ij pa podpirajo vsi rojaki. Ne le, da naj ostanejo družbi zvesti vsi njeni dosedanji udje; marveč vsaki Mohoijan naj postane nekak apostol naše družbe v tem, da jo priporoča znancem svojim, vabi k njej prijatelje in nam tako pomaga približevati se eilju : da je ne bo več slovenske hiše iu rodbine, kjer bi se ne či- tah* Mohorjeve knjige! Za mali donesek 1 gld. ponuja družba svojim udom šestero lepih knjig, po katerih si morejo bistriti um, blažiti sreč, iz katerih zajemajo toliko zlatih naukov, premnogo prijetne zabave. — Tudi ne smemo zabiti premnogih duhovnih dobrot, katere ponuja družba svojim udom po mnogih od- pustkih ter skupnih molitvah in daritvah družbe- nikov ! Zato, rojaki, na delo, da se nas zbere zopet Častno, in ako Bog dif, še veče število udov. To bode vsemu narodu v največjo srečo in čast ter tudi v ponos pred vnanjim svetom. Knjige, katere se v družbeni tiskarni že marljivo pripravljajo, izidejo sledeče: 1. »Zgodbe SV. pisma«. VI. snopič. Te dra- gocene knjige Slovencem pač ni treba znova pripo- ročati. Vsaj ona naj primora vsakega uda, da vstraja pri družbi, da po nji sčasoma dobi v roke vse sv. pismo, ki nam prav odpira hram božji, ki jo edino varno zavetje zmedenega človeškega življenja. - - Najboljše priporočilo za knjigo pa je blagoslov, ka- terega so sv. Oče Leon XIII. podelili pisatelju knjige, gosp. dr. Fr. Lampč-tu in vsem, ki bero to delo. 2. Premišljevanja o presvetem Rešnjem Te- lesu «.Zadnja leta se je po vsem katoliškem svetu zelo povspela pobožnost do presv. Rešnjega Telesa, kar nam tudi po Slovenskem spričujejo mnoge bratovščine, v mnogih farah uvedeno vedno če- ščenje itd. Odbor hoče torej s to knjigo vstreči vsem udom, česti loem presvetegn Rešnjega Telesa. Knjiga obsega Jll premišljevanj pobožnega laškega duhovnika* Paganija, ter popolen molitvenik s po- sebnim ozirom na presveto Rešnje Telo. Knjiga omilila se je zelo rojakom pisateljevim in je pre- stavljena tudi že^v mnoge druge jezike. Ugajala bode gotovo tudi Slovencem, zato sezite po nji! (Zvršetek pride.) Politični pregled. TR8T. 14. februvarij« 1899. K položaju. To vriše i po vseh nemških listih radi manifesta državnih poslancev čeških! Mera češke drznosti da je polna, tako menijo. Tenor manifesta da je naravnost nečuven: to daje krvavo žaljenje dostojanstva in časti naroda nem- škeun. Sedaj da ni možno misliti na nikako spravo več. Ali na vsem tem zgražanju je videti takoj, kako umetno narejeno je vse to; na človeka na- pravlja to zgražanje u tis, kakor da so nemška gla- sila komaj pričakovala kake pretveze, da bi mogle govoriti o nezmernosti družili in da bi svoja zlo- dejstva, ki je počenjajo ona sama, mogla zvrniti na druge! Cehi so torej založili se svojim manifestom pot da sprave! Zakaj, kako?! fesa so vendar pričakovali ti ljubi obstrukoijonisti od čeških po- slancev?! Kakov bi moral biti njihov manifest prav za prav, da ne bi kazal Cehov v luči boje- v i tosti in nespravljivosti ?! Mar zahtevajo res, da porečejo zastopniki naroda češkega — in to v po- nižnem, pravem pepelničuem tonu — : grešili smo, odpovedujemo se vsakemu pravu; mi ne sinemo zahtevati ničesar več, in to malo, kar so nam dale Gautscheve naredbe, vrzimo le kar hitro od sebe! Abdikujmo, samo da bo mir! Kaj tacega, so menda — ne, delajo se, kakor da bi bili pričakovali od Cehov. In sedaj se zgra- žajo, ker je tenor češkega manifesta malce dru- gačen, ker govori jezik, kakoršen je v rabi onim, ki so svesti svojega prava ! Ker pravijo torej Cehi, da se hočejo bojevati, ako bode treba in ako bode hotel tako go- spodstvaželjni sosed, so na žalostnih razmerah krivi Oehi in ne oni sosed, ki noče v miru živeti se svojim sosedom. Seveda, ako se označa borba za jednakoprav- iiost kakoi nečuvena pretenzija in žaljenje Nemcev, potem je že res, da bodo Cehi krivi na prihodnjih t bojih, kajti o njih vemo, da se ne odpovedo svo- jemu pravu, tudi ko bi morali vzeti na-se tudi ta odi j. Zopet «konce»ija Čehom. Prvi pred- sednik najvišega sodišča, dr. St r e m a ver, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji drugi predsednik istemu sodišču, dr. H a h i e t i nek. To menda ni nič Kaj posebnega. Ali ker ta po- , slednji ni sovražnik Cehom, vidi že cNeue Freie j Presse v tem imenovanju prvi korak za temeljito preosnovo najvišega sodišča — v češkem zmislu. Tako dobivamo koncesije povsodi. Ne le tedaj, ka- dar se je kaj zgodilo za nas — o, kako redki so taki slučaji! ampak koncesija velikanska naj bi bilo za nas že to, ako se ni kaj zgodilo — proti nam ! Nekoliko statistike o Makedoniji. Neki slovanski list prinaša kratke statističke po- datke o Makedoniji, ki je zadnji čas na dnevnem redu v evropskih novinnh. Ti podatki so nnslednji : »Makedonija meri v obsegu 60.000 • m. in ima okolo 2,250.000 prebivalcev. Od teh odpada na Bolgare-kristijane nekoliko čez milijon, na pot ur- čene Bolgare okolo 115.000 duš, ki žive večinoma okolo Rudokopa; Turkov je 250,000, Grkov je 200.000, Arnavtov 100.000, Židov 70.000, ciganov ;i5.000. Ostali del prebivalstva tvorijo Čerkezi, Srbi in drugi Evropejci. Makedonija ima 17 epar- hij (škofij), od katerih je jedna čisto grška, 5 me- šano bolgarsko-grških, a ostalih endnajst so čisto bolgarske. V vsem pripada HI 0.000 Bolgarov bolgarski narodni cerkvi, a okolo 270.000 duš pri- pada grški cerkvi. Ostali izmed njih so ali zjedinjeni ali prote- stantje. Onih 270.000 Bolgarov vodijo borbo za narodno oslobojo, ostali ne sodelujejo ali pa so za jedno ali drugo. Propaganda rumunska je v obče slaba in ne igra važne uloge v Makedoniji; srbska je brez posebnega pomena, ali ipak umetno vpliva na bolgarsko gibanje; grška prevladuje v neka- terih krajih s svojo kulturo. Muhamedanski živelj je kulturno slab, ali fizično močan. Bolgari so naj- močneji element v Makedoniji in zavzemajo prvo mesto«. Domače vesti. PrOHlmo oprošfreilja. Ker po običaju trža- škem smo morali zaključiti to številko že do 2. ure popoludne, prosimo oproščenja, ako list ui tako popolen, kakor bi moral biti. Karnevalska kronika. O velikem tradicio- nalnem plesu «dei fiori», ki se je vršil sinoči v gledališču «Politeama» in ki je v prejšnjih »boljih» časih zbiral vse, kar ima Trst odličnega po rojstvu, poklicu in — denarju, povdarja »Pieeolo*, da ni bil tako animiran, «kakor je bilo pričakovati» in elegantnih inask tla je bilo sicer, vendar pa da se ne more reči, da jih je bilo več, nego «onih dru- gih*. Torej zopet fiaseo. No, svojo posebnost je vendar imel ta ples: nekega A. R. (Amilcare Raseovieh ?)je dal policijski uradnik aretovati. DotiČnik je privel seboj masko, ki je nosila v roki šopek svežih cvetlic (un belissimo mzazo) s trakovi — v italijanskih barvah. Komisar se je prebližal paru, zahtevaje, naj mu iz- rodita šopek. Toda «kavalir* se je postavil komi- sarju po robu, a posledica je bila ta, da so ga odveli najprej na inspektorat v ulici Chiozza in potem v vozu — v zapore. To ni bil baš prijeten zaključek predpustuega rajanja!! O včerajšnjem «corsu» pa kar molči »Piceolo* popolnoma. To je dovolj jasna sodba. Tem ponosneji smemo biti mi na divni vspeh «S o kol ove* maska rade. Tu nas je bilo dosti in med temi mnogimi so vladali pristno veselje, zdrav in pošten humor in — dostojnost. Več no- čemo povedati danes, ker prepuščamo besedo na- šemu poročevalcu. Ne zabite družbo sv. Cirila In Metoda! Slovensko naše občinstvo opozarjamo na kavo, ki jo je izdalo osrednje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Dobiva se pri vseh naših narodnih trgovcih, blago je dobro, priporočila vredno! Go- spodinje slovenske! zahtevajte to kavo, ker s tem podpirate našo šolsko družbo! — In vi toba- ka rji! Nikdo bi ne smel nositi se sabo družili vžigalic, nego ouili Ciril-Metodovih! Poskrbite si jih v Lovrenčičevi tobakarni na trgu Caserma! Nobena slovenska hiša naj ne bo brez njih. Proč se švedskimi, beneškimi itd. — Svoji k svojim!