KATOLJSK CERKVEN LIST. „ Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo letu 3 gl. 60 kr.,za pol leta 1 gl. 80 kr., za »/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Daniea dan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 20. grudna 1889. List 51. Mali deček Jezuščeku. Dovoli, Ježček mili! Te prosim prelepo, Naj s serčnimi čutili, Ti pojem pesmico. Oj, pesmico prekrasno, Knko bi rad zapel! Vso lično, miloglasno, Da vse bi za-Te vnčl. Hitite mi krilatci Vi rajski na pomoč, Pastirci, moji bratci, Nebesni zbor pojoč. Zapojmo pesem slavno Presladkem' Detetu, Serčno poveličavno: Oj čast. oj čast Bogu! Da, slava res Ti, Dete! Ki v jaslicah ležiš. A iz ljubezni vnete Vse hraniš, vse živiš. Te ljubav, Ježček, sama Ponižala na svet, Si smilil se Adama, Mu prišel rod otčt. Razdeni, rajsko Dete, Človeštva sužnji stan; Vse duše v mraku vjete Naj vidijo Tvoj dan! — Daj, sladki Ježček mili, Neskončnih milost vir, Da borno Te ljubili, Daj vsemu svetu mir! RadosLav. Dva zelo važna poduka: 1. Delaj dobro, dokler živiš: 2. daruj vsa svoja dobra dela velikodušno vernim dušam v vicah. i Dalje.) 2. Kar človek v svojem življenji stori, to čaka nanj po smerti: kar pa naroči, da naj se po njegovi smerti zanj stori, na to mora on čakati. To dobro pomisli, ljubi kristjan! Kajti, ako bi n. pr. danes umeri in bi bil zarad pre-mnozih, še ne dovolj zadoščenih grehov obsojen v vice. moral bi čakati, dokler bi se denar, katerega si sporočil za sv. maše. bratovščine, cerkve, milodare i. t. d. v resnici ne porabil v ta namen! In kako težko bode to čakanje na onem svetu, ako bodo tvoji prijatelji odlašali od dne do dne, od mesca do mesca, od leta do leta spolniti to, kar si jim naročil, ali pa ako bodo k večjemu v začetku dali opraviti zate nekoliko zadušnic in se potem ne brigali več zate, ker ne bodo imeli ničesar več od tebe pričakovati! Pogostoma beremo od duš, ki so morale po deset in še več let strašno v vicah terpeti, ker so bili njihovi dediči tako počasni v izverševanju njihove oporoke. Kajti, ni dovolj, da je imel umerli samo željo, da se to ali ono zanj po smerti stori: v popolno zadostenje je potreba, da se to tudi v resnici izverši. Drugač ne bi tako zelo silili cerkveni zakoni, da naj sc zadušnice kolikor mogoče kmalu opravijo: drugač ne bi grozili onemu z izobčenjem, kateri poslednje volje umerlega nočejo izpolniti ali je pa vsaj dolgo odlašajo. Kar si tedaj, ljubi kristjan, dolžan še storiti, ali pa kar hočeš prostovoljno storiti svojo dušo, ako hočeš podeliti ub >gim miloščii ali cerkvam in drugim dobrodelnim naprava ---3lO to stori raji sam, dokler živiš, nego da bi drugim naročal, naj to po smerti store zate. Daj sam opraviti svete maše, podeljuj sam denar, staro obleko, sukno in posteljno opravo revežem, vsta-novi sam obletnico i. t. d., da bodeš takoj po smerti to lahko vžival. in da ti ne bode treba z največjimi bolečinami v vicah čakati, kedaj se bode za teboj poslalo. Kajti to smeš verjeti, da bode ondi čakanje težko in da dediči ne bodejo tako zelo hiteli, te rešiti terpljenja, ker še sam nisi hitel zase skerbeti, temuč si to odlašal do svoje smerti. l>. Kar človek še sam v svojem življenji stori, je mnogo zaslužnejše in koristnejše, kakor ono. kar se še-le po smerti zanj zgodi. Kajti, kar človek sam stori, to mu pridobi, ako je v stanu milosti Božje, vselej pomnoženje milosti in zasluge za nebesa. Po smerti pa se to ne zgodi več, in človek ne prejme od tega nič druzega, kakor odpuščanje časnih kazen v vicah. Zato pravi sv. Anzelm: „Kna sama sveta maša. brana v življenji, več koristi, kot veliko število njih, ako se berejo po smerti. Pobožni škof je dejal o tem tako-le: rKar človek pri polnem zdravji stori, je zlato, kar da pred svojo smertjo, je srebro, in kar ukaže, da naj se po njegovi smerti da. je svinec." Kavno tako imenuje tudi sv. Bonaventura ono. kar se v življenji dobrega stori, ,,zlato", kar pa še-le po smerti. ..kos svinca". Podobno piše tudi sv. Katarina Genovska: ..Kdor zadostuje v življenji za svoje grehe, poplača z malo denarei tisoč cekinov: kdor pa odlaša za-dostovanje do smerti, poplača s tisoč zlatniki malo denarcev. Vzrok temu je ta. da kar človek še v življenju dobrega stori ali da, se je iz proste volje zgodilo in je radovoljno podaril Bogu, kar pa človek naroči, naj drugi po njegovi smerti store ali dajo, to prav za prav že ni več njegovo, in zato Bog takega dobrega dela ne poplača tako obilo, kakor pa ono. /Dalje nasl.) Pesem Ezekijeva.*) Xu slednja mojstersku /tesan in zatirala sta rod ar n etja pesnika hotli posrečena iskre-netim i it rterjenemu pri jute/ ju />aniearja in Daniee. /". T. rast nemilkanonika gospod u Jožefu Jlam-n, konzist. sretnikn, e. kr. f/imna-zijskem n profesorju in rerozna nskemu uee-niku. predsedniku Mntiee storenske, učenemu slu r ist u. r znak reselja in čestitanja po srečnem pn hoten ji. ■ Kzekiju bolnemu je l>il Bog naznanil |»o preroku Izaiju, mi popisuje, kako je žaloval in Boga prosil, ter bil uslišan. Sam sem tožil in govoril: Oh, kaj revež bodem storil ? Sredi dni se grob odpira. Moč mi gine in umira! Kje so moji srečni dnevi? Djal sem v svoji bridki revi. Videl že ne boni v svetiši Več Boga v njegovi hiši.') Mi pogled na ljud se skriva, Ki v deže»i mir uživa. *) Zarod moj mi je odmaknjen.') Kakor šotor — zvit pretaknjen. I)ni življenja ini prereže, Kakor tkavec nitne mreže; Mnogo mi še duh moj snuje, — 1 a življenja kal se ruje, Gine gine, naglo Ilira 31 i od jutra do večira Čakal v nadi sem odmora V hudih stiskah še do zora; Ker ko lev uie le napada, Tre kosti mi iziienada; Tak od iatra do večira Ni oddiha, ni mi mira, Cvičam — mladič lastavice, Gruliin glase golobice: Pešajo oči mi moje, V per te v veličastvo tvoje.l) Glej, Gospod, terpljenja silo : Stegni uad-me roko milo!.. Toda. kaj bom jaz govoril, Sej Gospod mi to je storil: Z bridko dušo svoja leta Vsa prevdarjal bom nesveta. Moj Bog! če že to življenje Vedno moje je terpljenje: Vse terpel bom v volji vdani — Le me lepi, — pa ohrani... Lej, ko bol naj huje pece. Že se dan mi mirno steče. ') Tvoja roka me rešila; Ni me vzela smertua sila: Moje grehe si zagernil, "i Svoj obraz od njih odvernil. Sej grob tebe več ne hvali — Ti, ki so jih pokopali, Zdaj ne bodo z groba vstali, 'j To je. v tempeljnu, kjer je pobožni kralj vesel Boga hvalil. -') T. j. : V deželi, ki je zdaj mirna, rešena Egipčanov. T. j.: Kod moj bo iziuerl, iz kterega ima priti Mesija; še le tri leta po zadobljenem zdravji mu je bil rojen sin in naslednik Manase. Primera: Tako bom uzet. kakor pastirji platneni šotor zvijejo in odmaknejo itd. *) Tako popisuje svojo bolezen. Pešajo oči, to je. ker med zdihovanjem nepremakljivo gledam v višavo k Bogu za pomoč. •'j I)o zdaj je popisoval, kako je žaloval v svoji hudi bolezni ; zdaj pa začne Boga hvaliti, ki ga je uslišal in ozdravil. Bl Tudi dušne bolezni si me ozdravil, grehe mi odpustil. Da bi tebe preslavljali.T) Živi, živi te hvalili, Kakor dans jaz, stvarnik mili! Oče sinom bo naznanil. Kak zvestč si me ohranil. Moj Bog. le me še ohrani: V tvoji hiši tebi vdani Peli bomo preveseli. Dokler bomo še živeli!*) Ogled po Slovenskem in dopisi. lz Ljubljane. (Občni shod Vincencijeve družbe 11. decembra 1 889.) Kakor navadno, pričel se je shod z molitvijo, za katero je sledilo duhovno branje. Na to je govoril preč. g. predsednik tako-le: Preteklo nedeljo kot visoki praznik brezmadežnega spočetja preblažene Device Marije obhajali smo za letos četerti in zadnji društveni praznik v družbi sv. Vincencija Pavljanskega. Imeli smo slovesno službo Božjo v Marijaniščini kapeli. Ker pa je za zadobljenje odpustkov še ta pogoja spolniti. da se Vincencijevi bratje vdeleže občnega društvenega zbora, — snidemo se danes tukaj, in mene zadene naloga, Vas, predragi sobratje, priserčno pozdraviti. Po gla.su društvenih pravil treba bi bilo naj preje poročati o spremembah, ki so se godile od zadnjega občnega zbora v osobju delavnih udov. — Ali je kak ud na novo pristopil, mi ni znano; pač pa smo zgubili jednega. Antona Cigoja smo zgubili. Ranjki je bil jako marljiv in neutrudljiv dejanski ud II. konference. Rad in z veseljem je nosil revežem darove na dom, ter še iz svojega večkrat kaj pri-dejal, akoravno je imel majhne dohodke. Naj sedaj tam gori srečno vživa obilno plačilo za neumorno svoje delovanje kot Vincenški brat! Nad njim so se popolno vresničile besede sv. Vincencija Pavlj.: ..Ljubi uboge v življenju in ne bo se ti bati smerti." Res ljubil jih je Cigoj, in umeri je mirno in poln kerščanske tolažbe. Omeniti mi je tu še enega Vincencijevega brata, sicer ne iz Kranjskega, ki je umeri na Dunaju 17. oktobra. Ta je baron Maks Gagern, večletni predsednik verhovnega opravilnega sveta; pod njim se je v Ljubljani vstanovila Vincenciieva družba. Zanjo se je ta močno zanimival, resnično katoliški mož in veliki prijatelj ubogih. — V znak sočutja se udje vzdignejo s sedežev. — V Marijanišču imamo letos 132 dečkov, od katerih jih 53 vživa vstanove iz deželnega sirotin-skega zaklada. Sedem jih obiskuje gimnazijo, 2 obert-niško šolo, drugi pa so učenci ljudske šole v domačem zavodu. Akoravno se je število gojencev v primeri s prejšnjimi leti precej pomnožilo, so se letošnji doneski nekoliko zmanjšali, posebno je živeža za sirote :) Me rtv i ne hodijo vee v tvoj sv. tempelj na zemlji tebe hvalit in tudi mnozih milosti po smerti ne morejo doseči, kakor v življenji. (Dr. Iv. M. Skarič: S. Pismo st. uvita.) *) lz hvaležnosti obeta, kako gereče bode vsih 15 let obljubljenega še daljnega življenja z ljudstvom vred v tempelj hodil Boga hvalit. vsled slabe letine letos Marijanišču manj došlo: vendar moram hvaležno spoznati, da še toliko bi ne bili pričakovali. Dobili smo živeža z Dobrove, Brezo vca, Verhnike, Ježice, s Černuč, s Polja, Št. Vida. Preske, z okolice in največ iz Sor<* in Reteč. Iz zapuščine ranjkega župnika Blaža Šokliča je Marijanišču došlo 178 gld. 77 kr.; po neimenovanem dobrotniku 90 gld.; po drugem ."»o ghl. in po enem 25 gld., kakor tudi od blagorodnoga deželnega predsednika g. barona \Vinklerja 25 gld. o priliki rojstnega dneva ces. kr. Veličanstva. V smislu objave visoke deželne vlade volil je duhoven Kerške škotije č. g. Škerjanec, rojen Kranjec. Marijanišču deržavno obligacijo za tisoč goldinarjev. Iskrena zato mu hvala! Naj zadohi tam obilno plačilo, za kar bodo pridno molili naši sirotinski dečki. Naj bi ta zgled kerščanske darežljivosti najdel mnogo posnemaveev. Bolje in koristneje za svojo dušo ne more kmalu kdo svojega premoženja oberniti. Dalje je bil pogovor in posvetovanje, kako bi se dalo pomagati, ker doneski pri obeh konferencah od leta do leta pešajo? G. župnik Rozman nasvetuje oberniti se s prošnjo do prevzvišenega gosp. knezo-škofa, da bi se pole za milodarne doneske okoli razpošiljale. — G. Polak pristavi: Na blagoslovu Božjem je naj več ležeče; zato moramo sami skerbeti. da z natančnim spolnovanjem družbenih dolžnost, s pobožnim obhajanjem društvenih praznikov, s pristopom k skupnemu obhajilu, o tacih dnevih s pridnim obiskovanjem ubogih v njihovih stanovanjih se vrline storimo blagoslova Božjega. Z Doba. (t Župnik L00p. A1 brehtJ Sicer je „Danica" že omenila prerano sinert gosp. župnika Leopolda Albreht a; vendar naj bo dovoljeno v mali. zasluženi spominek blagega gospoda še pristaviti ne-ktere verstice o njegovem slovesnem pogrebu 12. decembra. Uklub slabim potom se je o določeni uri sošlo 24 duhovnikov, med njimi več nekdanjih kaplanov ranjcega in več Dobskih rojakov, tudi več učiteljev in bližnjih Šentviških pevcev, vernega ljudstva pa brez števila, ktero se je prav spodbudno obnašalo. Ko so pevci odpeli žalostinko, so nesli merliča v lepem sprevodu po vasi; naprej je šla šolska mladina s svojo zastavo, zatem občinski odborniki z lepim vencem in trakovi. Ko se dolgi sprevod verne v cerkev, so bile navadne cerkvene bilje; na to je imel kamniški g. dekan Janez Oblak primeren govor o življenji in delovanji ranjcega. ki je bil čez 4^"» let duhovni pastir, in je služboval na Notranjskem: v Postojni, Ternji, Slavini kot administrator, na Dolenjskem: na Studencu kot. župnik, in zdaj čez 22 let v Dobu. Povsod je delal neutrudeno in goreče, v Slavini o hudi koleri 1. 1855. V Dobu je olepšal vso cerkev, omislil štiri nove stranske oltarje, prelepo obhajilno mizo in tlak pred oltarjem, vse to z radovoljnimi darovi, da ni nikogar nadleževal. še bolj je skerbel za žive tempeljne božje, za verne župljane pri otrocih in odraščenih. na leči in v spovednici. in da bi še lepši priložnost dal k pobožnosti, oskerbel je tudi sv. misijon; zato ga je toplo priporočal faranom v hvaležen in pobožen spomin. Blagega ranjcega sošolec in vedni prijatelj, ki ga je navadno vsako leto obiskal, prelat dr. Čebašek. je imel veliko čemo mašo. med ktero so omenjeni * pevci na koru izverstno peli. in spremil ga je do groba, kterega si je ranjki že zdavnej odločil, ker je že delj časa bolehal in zato gotovo prav pripravljen bil na naglo smert. Vsi smo iz serca klicali: Bog mu daj večni mir in pokoj' in se razšli tužnega serca, ko so pevci odpeli lepo zadnjo žalostinko. Bil je verli ranjki tihega, mirnega značaja, radodaren in postrežljiv. Kakor miren potoček je na tihem, pa neumorno delal v svojem lepem poklicu; povsod, kjer je delal, je ostal v blagem spominu: častno je umeri, tako rekoč na bojišču mu je padla pastirska palica iz utrujene r-.ke. Zapustil je le prav malo, in to vse odločil v dobre namene za revne posle in nektere vstanovne maše. Zato mu popolnoma veljajo znane besede: „In memoria aetema erit justus." I'parno, da je pri Bogu že prejel „ krono pravice." Vendar bodi v pobožni spomin priporočen vsim vernim, kjer koli je pastiroval. pa tudi vsim znancem in duhovnim bratom. R, I P. Iz Smlednika. (Cerkvene naprave in slovesnost.) V praznik čistega Spočetja M. IJ. je bil v Smledniku slovesno blagoslovljen novi. oziroma čisto prenovljeni tabernakelj. ki je v resnici krona mnogoterim napravam zadnjega časa. Za čast Božjo in lepoto hiše Božje ves goreči čast. g. župnik Janez Novak je prostorno in torej bolj prazno cerkev poslednji čas izverstno olepšal, da jo je veselje videti. Ni se ustrašil ne truda ne stroškov v ta vzvišeni namen. Popraševal je naj boljši mojstre in strokovnjake, omislil si naj krasneji reči. To priča čisto novi in preiepi oltar in mila podoba Lurške Matere Božje: oltar, ki bi čast delal vsaki mestni cerkvi; to kaže lepo izdelana, dolga in zato draga obhajilna miza: to svedoči lepi ch.imot-tlak pred velikim oltarjem; to kaže na stranskih korih umetno in okusno izdelano omrežje; to vsa inično prebarvana cerkev. S tem si je sam postavil stalni spominek, kteri mu v resnici dela čast, in je živa priča njegove gorečnosti za čast Božjo. S tem se je pa skazal tudi župljanom velikega dobrotnika, k« r je vse napravil brez posebnih doklad in ni stiskal sedaj obožanega ljudstva. Toda manjkalo je še nekaj bistvenega, prav potrebnega. naj imenitnišega, prebivališča za večnega Gosi »oda. Stari, za veliko cerkev zelo premajhni tabernakelj je bil že ves obleten, in na pervi pogled je mogel vsak vprašati: Kaj pa tabernakelj? In res je bil že narejen načert za prenovljenje skozi in skozi, da je videti čisto novo delo. Spodnji in zgornji del se je mogel vzdigniti, da bo v razmerje z oltar-jem in cerkvijo. Po dogovoru se je zročilo delo g. Tratniku, pasa r ju. ki je s pomočjo svojih in druzih delavcev vse prav čedno in umetno zveršil. Tako so pripeljali pervi teden v adventu dodelan, skoraj ves n«»v tabernakelj v Smlednik, in ga srečno postavili na njegov prostor. Lepi praznik Marijinega Spočetja je bil odločen za slovesno blagoslovljenje, kar se je vernikom oznanil • « Iz Ljubljane se pripeljejo trije gospodje in od bližnjih sosedov prideta dva čast. gg. župnika, namreč Senčurski in V<»diski. Strel in slovesno zvonenje privabi obilno število vernih. Ob desetih stopi sedem gospodov pred oltar, in domači rojak, gosp. prelat dr. ('ebašek. blagoslove prelepo hišico božjo. sv. križ in lepo podobo Jezusovega Serca na vratih taber- nakelj novi h, in potem v sprevodu preneso sv. Rešnje Telo z oltarja Lurške Matere Božje v lepo novo prebivališče. ktero so gospod prelat in rojak radodc.rno omislili Bogu na čast. vernim v spodbudo, pa tudi sebi v primeren spominek. Na to so gospod prelat z leče omenili lepo slovesnost in govorili o dolžnem česčenji Jezusa Kristusa v sv. Rešnjem Telesu, ki se za nas daruje, vernim vživati daje. in v svoji pre-čudni ljubezni vedno pri nas prebiva, da ga častimo in molimo. Zatem je sledila slovesna velika maša in na zadnje zahvalna pesem. Spodbujeno za veči češčenje sv. li. Telesa se je verno ljudstvo vernilo na dom. Popoldne po petih litanijali so se razšli tudi gg. du-duhovni. ktere je bil gostoljubni g. župnik po svoji navadi z vso prijaznostjo pogostoval. Tako je hitro minula lepa slovesnost, pa, kakor je pridigar omenil, nekaj naj ne mine. naj za vselej ostane, namreč: duhovni vtis, duhovni sad te slovesnosti, da bi veljalo ne le v cerkvi, temuč tudi po kerščanskih hišah: Kcce, nova faeio omnia, — glej. vse vse je prenovljeno. To bi Bogu in vsim dobrim vernikom bolj dopadlo. kakor vnanji blišč. Iz sv. Dežele. Kajfa, 24. nov. 1889. (Konec.) Ni zanikati, da tudi avstrijski katoliki precej storijo in darujejo za sv. Deželo, nje svetišča i. t. d. Ipak se mora reči: da avstrijski katoliki premalo v ta namen storijo in darujejo. Prav dobro bilo bi, da se napravijo društva in za darove naj se nakupi vedno več svete zemlje v posestvo, potem pa pomoči, da se katoliške družine naselijo; to bilo bi za sv. Deželo in svete kraje in za katoliško reč naj korist-neji. O. ko bi vse katoliške vlade in deržave bile v istini verno katoliške, ko l>i katoliki bili pravi kristi-jani — verni — Jezusa svojega Gospoda Boga in Odrešenika ljubeči, o gotovo bi se drugači zanimali, za te najsveteje. najimenitneje kraje na zemlji, jih bolj obiskovali, več storili in darovali in jih zavzemali. Zatoraj je nemško katoliško društvo pravo vkrenilo. Katoliška Avstrija posnemaj to, stori kaj zdatnega in koristnega na svojo roko za sveto Deželo in na presvetih Jezusovih in Marijinih krajih! Kakor sem omenil, je društvo .Palestina" s združenimi močmi in darovi verlih katolikov nemškega cesarstva kupilo v posest 100 oral zemlje blizo Kafar-nauma; uro hoda je še od tod iti do veličastnih razvalin tega imenitnega evangeljskega mesta. Zamore se pa kuj »iti vsa okolica od posestva družbe ..Palestine" najprej ob jezeru Genezaret z razvalinami Kafarnauma tje gori do Betzajde z okolico Betzajde vred. Na teh zemljiščih je mnogo dobrih studencev, umetno bi se voda za namakanje zemlje poleti zamogla napeljati iz Jordana, od studencev, in zajemati s kolesi na korce iz jezera. Zemlja je rodovitna, vsakoverstno drevje bi se zamoglo nasaditi, okolica jako lepa in imenitna. Kerščanski katoliški rod bi se mogel naseliti, cerkve na osobitih svetiščih postaviti. Zemljišča se sedaj lahko kupijo od turške vlade: vlada rada vidi, da se okoliea z dobrimi poljedelci naseli. Pred nekaj časom bila je zemlja tu jako drage cene, sedaj se dobi trikrat ceneje. Ako ne bo kmalo teh ss. krajev ob jezeru Genezaret katoliško ljudstvo zavzelo, prišli bodo v posest rusom. ali pa judom. Ne želim bogat biti; ipak toliko tisučev bi sedaj rad imel. da bi ves ta presv. kraj kupil za katoliško Cerkev in njeno stvar. Predragi, potrudite se, kteri več veljate, ste zmožneji in na vzvišenejih stališčih, z besedo, s peresom in dejanjem delajte, da se s združenimi močmi deluje in daruje in se ta imenitni in sveti kraj v katoliško posest kmalo dobi. Ko bi vsi katoliki in dušni pastirji cele Avstrije, ali vsaj vse Slavenije iskreno se /,;tvzeli za to sveto, imenitno in velepo-menljivo reč in bi vsi po zmožnosti darovali, gotovo bila bi ta sveta in veleimenitna okolica v posestvu katoliškem, in lahko v posestvu katolikov avstrijskih. Nikar ne preslišite tega glasu, nikar vsakoverstnih svetovno modrih ugovorov ne poslušajte. Ako je bilo mogoče protestantov^ki družbi tako cvetoče naselbine v sv. Deželi vstanoviti, ako je mogoče nemški kat. dražbi „ Palestinia to začeti in že precej storiti; zakaj bi pa ne bilo tako mogoče celi kato-lišk; \vstriji, ali Slaveniji? To bila bi velika sramota za nas in naše verno katolištvo in jako slabo, nečastno znamenje našega vernega kat. kerščanstva. Pervo nam bi morala na tem svetu biti sveta Dežela in presv. Jezusovi in Marijini kraji na tej zemlji. Naj bi sc to naznanovalo v dragi in mili „Zg. Danici14 in vseh poštenih slavenskih in nemških časopisih, prav živo in iskreno priporočevala se ta imenitna reč, ta nemalo pomenljivi misijon v najsvetejši deželi na zemlji. O, ko bi meni dano bilo in dopuščeno, povsod bi šel in iskreno in dokazljivo bi to reč priporočal in vnemal za njo. Tedaj Vi katoličani za morete to sveto stvar sprožiti in v tok spraviti. Gospod čaka in gleda tukaj na prizadevanja katolikov za sveto deželo. Storimo mi iskreno svoj del. Gospod bode gotovo storil to svoje. Pomagaj Marija Devica! Pomoč sv. Jožefa v sedanjih časih in novi odpustki. Sv. Oče Leon XIII v sedanjih časih, ko pre-derznost cerkvenih sovražnikov vedno huje kipi in raste, imajo posebno zaupanje v pomoč sv. Jožefa. K rožnovenški molitvi v mescu oktobra so 15. avg. letošnjega leta ukazali še pristavljati novo molitev k sv. Jožefu, in podelili so 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov tej molitvi za vsaki pot; 21. sept. letos so pa sv. Oče iz lastnega nagiba za ravno to molitev podelili 300 dni odpustkov tudi za vse druge letne čase po enkrat na dan tistim, ki jo tudi posebej saj s skesanim sercem obmolijo. Odpustki se zamorejo oberniti tudi za duše v vicah. To se pač lahko pripravi v navado in se obmoli n. pr. pri večernih molitvah. o priliki sv. maše, ali kadar si bodi. Dobiva se omenjena molitev, natisnjena na podobicah. v „ Katol. bukvami." — Glasi se tako-le: Molitev k sv Jožefu. K Tebi, o sv. Jožef, pribežimo v svoji bridkosti, in ko smo na pomoč klicali presveto Tvojo Nevesto, s polnim zaupanjem prosimo tudi Tvojega varstva. Pri ljubezni, ki Te je vezala z brezmadežno Devico, božjo porodnico, in pri očetovski ljubavi: s katero si objemal Dete Jezusa. Te ponižno prosimo, da se milostno oziraš na dedščino, pridobljeno s kervjo Jezusa Kristusa, in da nam pomagaš v naših potrebah z mogočno svojo priprošnjo. Čuvaj, skerbni varh svete Družine, izvoljene •otroke Jezusa Kristusa! Odvračaj od nas, ljubezni- polni Oče, vsako kugo zmot in s priče no s ti! Milostno z nebes podpiraj nas. mogočni varh, v sedanjem boju z močmi teme! In kakor si nekdaj Dete Jezusa iz smertne nevarnosti otel, tako brani sedaj sveto cerkev božjo zalezovanja sovražnikov in vsakega nasprotovanja ter varuj vsikdar nas vse, da moremo po Tvojem zgledu in s Tvojo pomočj) sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje v nebesih. Amen. Molitev za duhovnike (klerike) z odpustki. Gospod Jezus Kristus, ženin moje duše. veselje mojega serca. še več — Ti serce moje in duša moja. pred tvojim obličjem se veržein na kolena, in z naj veči gorečnostjo v duhu te prosim, živo prosim, dodeli mi, da ohranim zvestobo, ki sem jo Tebi slovesno obljubil, v sprejemi subdijakonata. Naj se tedaj, o presladki Jezus, odpovem vsi brezbožnosti, se vselej obvarujem mesnega poželenja, ki se vojskuje proti moji duši. in da s Tvojo pomočjo neomadežano čistost ohranim. 0 presveta in brezmadežna Marija, devic Devica in preljubljena Mati. očiščuj dan na dan moje serce in mojo dušo. sprosi mi strah Božji in posebno ne-zaupnost do samega sebe. Sveti Jožef, varh devištva Marijinega, obvari mojo dušo vsega greha. Vse svete device, ki povsod božje Jagnje spremljate, spremljajte skerbno vselej tudi mene grešnika, da z mislijo, z besedo ali z djanjem ne grešim. t-*r se od naj čistejšega Serca Jezusovega nikdar ne ločim. Amen. Sv. Oče Leon XIII so 10. sušca lss!i vsim. ki se v cerkvenem stana nahajajo in kteri svete redove prejemajo podelili 100 dni odpustkov po enkrat na dan, ako skesano in pobožno omenjene molitve opravijo. *) Prošnje uslišane od Marije Pomočnice Boskove. Ozdravljenje nekega dečka. Terezija Castellano v Št. Justu Canavese je imela majhnega sinčka De tninika, ki je mesca septembra 1 1SS7 bil na smert bolan, ker je imel glavo in obraz pokrit s krastami Prosila je zaupljivo Marijo Pomočnico za milostno zdravje otroku. In r»-s je sin ozdravel v malo dneh. V zahvalo za to čudežno ozdravljenje je prišla v Turin poterdit ta dogodek in prinest svoj dar v čast presv. Devici Mariji. Tri milosti. Don Bosko mi je skazal prijaznost, da je na mojo željo opravil trikrat presv. daritev in in*- priporočil Mariji Pomočnici. In te tri ss. maše so mi dobile tri milosti. Po pervi sv. maši se je odpovedal moj sin lute-ranstvu, ne brez velicega upora in zaderžkov. katere smo pa z lahkoto odstranili. Druga je pridobila postaven in verski zakon druzega mojega sina in premago zaderžkov in ovir. ki smo do tedaj menili, da se nikakor ne dajo odstraniti. *) Gl. Acta Ord. Min. XI. 1»89 Kmalu nato sem bila silno žalostna zarad raz-pora med mojim sinom in njegovo soprogo, katerega je povzročilo neprevidoma obrekovanje brez pravega vzroka. Po tretji sv. maši sta se z lepa spravila v moje nepopisljivo veselje. Florenc, 8. maja 1887. C. S. Razgled po svetu. Na Dunaju je preteklo soboto, 14. t. m., umeri kardinal knez in nadškof Cel e s t i n Jože f G a n g 1-bauer, in bil je z velikimi slovesnostmi k pokopu spremljen. sredo. 1 s. t. m. Vdeležili so se sprevoda tudi presvitli cesar, nadvojvodi, zborniški poslanci itd. itd. Rojen je bil 20. avg. 1 17 na gorenjem Av-strijanskem v Thaustetten-u od priprostih staršev; posvečen je bil ko redovnik 1. 1843; bivši duhovni pomočnik, veroznanski učenik, opat, nadškof dunajski |1.>S1>. je 1. 1884 postal kardinal. Sv. Oče Leon XIII so dunajskemu stoljnemu kapiteljnu naznanili svoje globoko sožaljenje zarad kardinalove smerti. Zelo priljubljen je bil priprosti in pobožni gospod tudi pri visokem cesarskem dvoru. Bog mu daj večni mir. Rim. (Nekoliko iz vesoljnega frančiškanskega kapiteljna v Rimu 1 889.) 1. Prečastiti P. vesoljni predstojnik je že 15. grudna 1888 o tem govoril s sv. Očetom. J. V definitorski seji 21. svečana 1889 je P. general naznanil očetom svojih definitorjev, da so sv. Oče dovolili to leto obhajati vesoljni kapitelj in da tudi dajo dispenzo oziroma časa navadno predpisanega reda za taki shod, da se namreč ne prične v binkoštni predpražnik, temuč se zdaljša do predpražnika sv. Frančiška. 3. V 5 sejah so oo. definitorji obravnavali o sklicu ves. kapiteljna, o osebah, ki se imajo sklicati, o tvarinah. o novi zbirki redovnih temeljnih pravil, ki naj se na shodu preiščejo; v ta namen je bil postavljen odsek za naprejna posvetovanja, da z ozirom na razne provincije primčrne nasvete stavi. Oo. Rafael Avrelijanski, Rvzebij Fermendzinski in Alojzij Laner so bili v tem odseku. 4. Dne 2G. mal. travna je general z okrožnico oznanil in določil začetek kapiteljna za 3. dan vinotoka (okt.) 1889 v velikem kolegiju sv. Antona Pad. v Rimu, in veleval je vsim poklicanim, da 21. kim. (sept.) naj bodo že zbrani. 5. Dne 5. kim. je general v seji vsim zbranim naznanil, da so pričujoči vsi očetje, ki sostavljajo vesoljno detinitorstvo, namreč: 3 prokuratorji, 12 definitorjev in 3 veliki tajniki. Naznanil tudi, daje pričujoč presvitli gosp. Ljudovik Piavi iz Bolonjske okra-jine. naslovni nadškof Sijunski, apost. delegat za jutrove kraje in apost. vikarij za latinske vernike, ki je v tovarstvu prečast. Andr. Lupore-a, redovnega velikega prokuratorja prišel sv. Očetu Leonu XIII zahvalit se. da je povzdignjen za patrijarha Jeru-z a 1 e m s k e g a, namreč L. Piavi. — Namestoval je pri kapiteljnu sv. Očeta, kteremu gre predsedstvo, kardinal Jan. Simeoni, predsednik v propagandi in protektor frančiškanskega reda. Red za maševanje med sejami je bil taki, da so se ss. maše pričele vsak dan ob 4ih in se doveršile ob Bih; 15 je oltarjev v novi cerkvi, torej je vsake pol ure moglo maševati 15 mašnikov. Vsak zbranih očetov je dobil novonatisnjeno zbirko redovnih vstav in pravil z nekterimi natisnjenimi opomini. Opomnjeno je n. pr.: Ker so po vsem svetu tu in tam posamezne redovne provincije imele kaj posebnega, je bila 1708 pri vel. kapiteljnu v Va-lenciji na Španjskem napravljena nova zbirka teh vstanov, ktera pa zarad nemirnih časov in druzih pritežnost ni bila nikoli preiskana in poterjena od sv. Očeta in tudi ne oklica na. In ker se dolgo časa vesoljni kapiteljni niso mogli obhajati, je prečast. general P. Janez Kapistran omenjeno zbirko oklieal. jo spravil v splošnjo veljavo in zapovedal, da se začasno mora spolnovati, dokler se ne napravi nov pregled. L. 1853 je redovni general P. Venancij Coelanski razposlal okrožnico vsim provincijam, da naj od vsih krajev pošljejo spisane naznanila oziroma na redovne opazovanja, in predlože zboljšanja, ki so se jim po raznih krajih potrebne ali primerne zdele, vendar pa tako, da se sveta in nedotakljiva vstava — „sera-phici juris Corpus" — ohrani čista. Dalje nasl.) Trapisti v Natalu. (Dalje.) Marianhillski trapisti vstanovili so na različnih krajih dežele tudi že devet poddružnic, katere so ravno toliko središč kulture in kerščanstva za bližnje kaferske rodove. Večinoma so prosili kaferski glavarji sami, velikega Inkosi ja (P. Frančiška), da bi jim vstanovil šole za njihove otroke. Deško šolo v Marianhillu obiskuje nad 100 mladih Kafro v in kacih 50 belih dečkov. Zelo enako število deklic vzgojujejo redovne sestre. Red trapistov se sicer sam na sebi ne peča z misijoni. Toda posebne razmere in pomanjkanje druzih misijonarjev so napravile v Natalu izjemo. O načinu, kako so trapisti delali pri spreobračanji, piše P. Frančišek to-le: „Ker so nam vsi pravili, da je zelo težko-spreobračati Kafre, tedaj smo se začetkoma obnašali proti njim misijonarji le bolj terpno (pasivno); kot da bi nam bilo vnčmarno, naj bodejo že oni kristjani ali pogani. Glede njihovih verskih nazorov pustili smo jih popolnoma na miru, ter jih nismo vprašali, kaj da mislijo o Bogu. Hoteli smo jih pustiti, da opazujejo, kako mi delamo, kako zgodaj vstajamo, še z zvo-nenjem napolnujmo vso okolico i. t. d. 0 tem so moraH dosti razmišljati in govoriti, zakaj resni, bradati možje iz ptujine tako zgodaj vstajajo in molijo, zakaj tako strogo živijo. In ker so vsak dan in vsako noč slišali zvonček, ni jim to več šlo iz glave. Tudi najprostejši Kafer si je moral misliti, da je Bog, katerega trapisti molijo, vendar le velik Gospod, ker toliko k njemu molijo in se mu toliko klanjajo. Kmalu so začeli tudi v obilnem številu hoditi v cerkev, in zato smo bili prisiljeni prizidati tako kapelo k naši cerkvi, da so mogli skoz omrežje videti na naš kor." Potem je prišel drugi korak. P. Frančišk je olajšal najemninske pogoje Kafrom, ki so se nahajali na kupljenem posestvu. To je privedlo tudi marsikako drugo družino bližje k samostanu. Zato pa se jim je naročilo, boljše obdelovati polje, in da bi jim bilo to možno, „dal jim je trapist v roke plug. ter jih je učil oral za oralom zasajati s turščico. krompirjem in sočivjem." In ko je ubogi Kafer pre-videl, kako dobro menijo ptuji možje ž njim, odperle se je polagoma uho in serce samo za sv. evangelij. rTako grS spreobračanje," piše priča, ki je to z lastnimi očmi videl, „ob enem z omiko, in dela velikanske napredke." V resnici je med tem nastala krog samostana katoliška cerkvena občina, ki šteje že nad 500 duš. Nekateri mlajših patrov so se kmalu naučili deželnega jezika toliko, da se more veršiti redna služba Eožja s pridigo in kerščanskim naukom. Novozidana cerkev, na lik bazilike, je dovolj prostorna za več kot tisoč ljudi. To je veliko, visoko in svetlo poslopje, okrašeno s premnogimi kipi in drugim lepotičjem, kar so skoraj vse podarili pobožni katoliški Nemci. Krasota službe Božje, ginljivi obredi pri kerščevanji in birmovanji, slovesno veličastje pri procesiji o sv. Rešnjem Telesu, sreča in pobožnost njihovih otrok pri pervem svetem obhajilu, vse to napolnilo je serca ubozih, sicer zaničevanih Kafrov z ljubeznijo in sprejemljivostjo do kerščanske vere. Zlasti o velicih praznikih privrejo Kafri od vsih strani, tudi pogani, več milj daleč s svojih gričev in kopastih hribov, kjer stoje njihovi kradli (vasi), da bi se vdeležili slovesnosti. Pri tacih priložnostih jih trapisti navadno popoldne pogostijo, ter razdelč mednje tudi oblačil. Celi vozovi obleke, katero so jim podarili katoliški Nemci, ali pa so jo napravile redovne sestre in kaferška dekleta, ki ondi službujejo, se na ta način brez odškodnine razdele med Kafre. Da bi pričeli Kafri nositi spodobno obleko, je bila ena največjih težav. Pri tem se je razodevala neka čudovita zveza med sprejetjem spodobne obleke in sprejetjem kerščanske vere. Razun rednih razdelitev obleke je pri samostanu v prid Kafrov napravljena tudi mala proda-jalnica. kjer si zamorejo Kafri poleg druzih stvari, za katere bi morali dati drugje mnogo več nego so vr« dne, kupiti tudi obleke. Popolna ženska oprava velja tu samo dve do tri marke. Blago je fabriško, z vtiskanimi cvetlicami in živimi barvami, kakoršne Kafri ljubijo. Nekatere odrasle žene v okolici so se že toliko navadile šivati, da si zamorejo s tem zaslužiti nekaj denarja. Od samostana dobe sukno. igle. niti in vse drugo: ter so plačane od komada. Kedar prineso gotovo obleko, izroeč nazaj ne samo najmanjši drobiž sukna. temuč tudi vsak kosec niti in podloge. Vspehe trapistov priznali so ne samo preč. škof dr. Jolivet, temuč tudi protestanško časnikarstvo in natalsko prebivalstvo. Iz Petermoritzburga pisal je protestant: ,.Mylord abbat! Vzrok tega pisma je moje načelo, priznati, kar je resnično dobro, in tisto pospeševati, kjer in kakor morem. Jaz častim trapiste radi njihovih čudovitih, nobenih žertev se ne stra-šečih naporov, v prospeh civilizacije in humanitete med domačini. V Vaši kontroverzi v ,.Mercury"-u, z rev. Mr. Tyler-jem (superintendentcm amerikanskega misijonskega društva, ki je napadel metodo trapistov) stojim popolnoma na Vaši strani. Moli in delaj! Samo to mere in mora biti podlaga pri spreobračanji Kafrov. Mislim, da bi moral tudi prot. Mr. Tvler, če bi le z malo manj predsodki pregledal Marianhillski misijon, se o tem prepričati. V treh letih obstanka Vašega misijona (pismo je od 1. 1880) ste z delovanjem pokazali, da so Vaši nazori pravi, da imajo vspžh, kakoršnega ne more pokazati nobeno protestanško misijonsko društvo v Natalu." Vzrok vsega tega nahaja pisec tega pisma v verski obljubi, da režiji vosti in nesebičnosti katoliških redovnikov. — ..Mi- sijon trapistov," piše drug protestant v rNatal Mer-cury" (febr. 1885), je pervi te verste v južni Afriki. Vspehi tega misijona zadnjih 3 let presezajo vse. kar se je kedaj doseglo. Slična priznanja nahajajo se pogosto v protestanških časnikih natalskih, ki prinašajo pogostoma dolge članke o misijonu. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec december (gruden i. a) Glavni namen: O znano v a v c i sv. r v a n dvemj«ni«-sovraštev in preiskav soduijskih. Več na duhu bolnih. 27. S. Janez ev. Prosp«-li Serca J«-zus<«veg<- j«»b"ž-nosti. čut za kerščausko popolnost v spolnovanji evangeljskih svetov. Kat. pisatelji. 28. Nedolžni otročiči. Mladina, kter«- uedolžuost in vera je v nevarnosti. Sola. Sirotiščnice. V •t*- ntr«»k pos.-bej. 20. S. Tomaž Kant. Da bi s. obvarovale pravi«--sv. Cerkve. Škotje in duhovni. W- vradnikov in zdravnikov. 30. S. Rajner. Moj»«K-ni in b«.. Mesca decembra umerli in pa oni udje molitvenega apost«Ij-stva in Serca Jezusovega bratovščine, ki bodo umerli iues«a januvarja. — Vse prošnje celega leta, ki š«- niso uslišane. II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. i>jo z«latno v«-v pomagati, — priporoča io v pobožno molit»-v bratovsko. da bi na pri prošnjo Naše ljube liospe presv. Ser» a Jezusov« ^a za«l«»bila pomor, kakor je bila že pred nekaj 1-ti ravno ta gospa v.** uslišana v ena»*ili zadevah. Le po tej p«»ti tipajo prosjv-i, da zainore bolna mati otročičema sh š» »hraniti. Zahvale S hvaležnim sereriu naznanjam, da je moja se.-tia v hudi in dolgi boNzni na priprošnjo Naše ljube <»osp«: presv. Jezusovega Sen a. sv. Valentina in sv. Jožefa zdravje zado-bila. Tndi v eni drugi nadlogi smo zadobili ct-ividno pomoč. «>)„>{»• sem obljubila v „Danieia naznaniti, kar zdaj s hvaležnim seieeui dopolnim. J. K. Listek za raznoterosti. Za praznike kaj. Cerkveno obleko, orodje ♦•t vse. kar se rabi pri cerkveni službi in slovesnostih ima v obilnosti gospa Ana Hofbauerova v Ljubljani _Fred mostom" št. 4. Miklavž v uršulinskem samostanu je tudi letos prinesel cnlice po 12 koscev, namreč srajčic, jopičev in rutic. Bog poverni lOOOkrat blagemu Miklavžu, da bi še prav veliko \H: Dobrim otrokom dobrote nosil, Zločestim pokoro sprosil! Novosti. Rafael, nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon. duhovni svetovalec. Založila _katol. tiskarna"* v Ljubljani 1889. Ta lična knjižica s :j:»o stranmi, po obsegu prav koristna in lična po obliki, se bode zaupljivo mladini prikupila, Privoščimo jo posebno dijakom in mladenčem. ki so šoli odrasli. Tvarine v knjižici so zelo raznotere in v marsikterem oziru bolj izvirne memo teh, ki se nahajajo v navadnih molitveniklh. Pri jutranji in večerni pobožnosti so posebne molitve za dan sv. obhajila. Med mnogoterimi pobožnostmi so tudi pobožnosti k Jezusovemu in Marijinemu Sercu, k sv. Jožefu in sv. Alojziju. Posebne vrednosti so „kratka p re m i š 1 j e v a n j a z a vse d n e v e v m e s c ua in Pri-stavek: rt'e s a se je mladini posebno skerbno varovati" in „v čem se ji je posebno odlikovati." To dvoje utegne služiti za posebne domače duhovne vaje, ali tudi za kratke š m a~-niče. zlasti domače. Kdor želi mladega človeka razveseliti (n. pr. za Božič, Novo leto, god itd.) in mu koristiti, naj mu daruje Rafaela, kteri mika že s prelepima podoboma na čelu. Drobtinice, 23. letnik. Vrednik dr. Fr. Lampe, profesor bogoslovja. Izdaje „kat. družba za Kranjsko." Tisk v _katol. bukvami." Temu, drugemu letniku, pod vredništvom dr. Lampetovim, se mora posebna hvala dati, da je ves času primeren. To so prave držinske bukve, kakor nalašč za zimske večere. I. del obsega 40letnico presvitl. cesarja Frančiška Jožefa I.; II. del : Tjh sv. Frančiška Sal.; III. del: obširen življenjopis ranjcega gorečega in mnogoslužnega stoljnega prošta ljubljanskega Jožefa Zupana; potem Ivana Belca, duhovna pisatelja, in magistratnega svetovalca L ju d. Perona-ta. IV. del: Katol. shod na Dunaju; Suženjstvo v Afriki; Katoličanje stiskani na Uusko-Poljskem; Vojska zoper versko šolo: posvečevanje pervostoljne cerkve v Sarajevu s podobo nove cerkve; Zmotnjave in zmote igovi.r g. Ant. Keržiča v kat. družbi). Nabožne pesmi. Za ljube otročiče mora tudi kaj biti. Tu so posebno prekoristne knjižice gosp. kateheta Antona Keržiča, kakor: Detoljub, Ali znaš; Mala zakladnica (zbirka krajših molitvic); Dobra spoved, Angeljček otrokom, 4. zvezki; Sv. Germana. O tej priliki naj omenimo tudi Keržičevo verlo delo: Duhovni pastir, pridigarski mesečnik za celo leto. zdaj bo že VII. letnik, v zalogi „Kat. bukvarne". tiskan v ..Kat. tiskarni," s prilogo „Apologetičnih razgovorov" in s čisto novo prilogo zanaprej z imenom: rZbirka lepih izgledov." Cena s prilogoma 4 gld. v „Katol. bukvami." V današnjih zmedenih časih je branje katoliških knjig res še posebno potrebno in priporočevanja vredno. Prestave. Č. g. J. Oblak iz ŠkoQe Loke v Žiri; č. g. V. Bernik iz Mošenj v Komendo, čast. g. Fr. G o r n i kv s Komende v Moravče. V Škednji pri Terstu je pogorela farna cerkev: ostali so sami zidovi. Zavarovana je bila za 40.000 gld. Razstava slik. Gospodičnja Ivana Kobilica, slika-rica, ki se je T let učila tudi v Monakovem, ima v realki razstavljeno precejšnje število raznih slik, ktere so priče, da je res prava umetnica. Slike kažejo veliko duhovitosti in posebno izurjenost, ki nas spominjajo na pokojno Langusovo slikarsko družino. Nam je posebno po godu izvirna slika Marije D., ko ima Marija, proseča za ljudstvo, v Jezuška oči uperte, Dete Božje pa je obernjeno na ljudi, kterim hoče pomoč deliti. Pri svetnih slikah, portretih itd. je hvale vredna spodobna postavnost na obrazih, sicer pa odveč golih rok. Slikarji morajo vseskozi na to gledati, da so mora 1 isti za občinstvo, ne pa vab-ljivci v zapeljive zanjke, s čimur storijo veliko hudega, včasi celo v slikah za cerkve, še posebno pa v podobah in slikah po sobah in salonih. Poštena slikarica Ivana se bode gotovo ogibala tacih reči v svoji umetnosti. Z Dražgoš. Memogredš Vam sporočam, da smo pretekli teden tri obesili — pa ne na vislice, ampak še malo višje — v zvonik, kjer bodo hvalo Božjo oznanovali do svojega časa. Zahvalno opravilo bilo je ravno na god sv. Lucije, patrone. Vglašeni so lepo (e-dur). Ljudstvo jih z veseljem posluša. Namesto »Vabila" prosimo danes prijazno čitatelje in čitateljicc, da bi sami od sebe blagovolili prav naglo na-roebo obnoviti, tudi se dosti novih naročnikov nakloniti, predno staro leto beži in novo na vrata poterka. Pogoji so na pervi straui Vec prihodnjič. udgjvoru; / o iu.it; Laka Jeran. — fisKarn m zalužLiki: Jože! Blaznikovi nasledniki v Ljubljaui.