XV. letnik. V Gorici, 31. oktobra 1907. 44. številka. ilovensko.. ljudstvo' n&Ffa lihaja vsak četrtek ob 4 uri popoldne. Rokopisi te ne Tratijo. Nefrankorana piima *e ne ipre-jemajo Gena liitu mala aa celo leto 4 krone, ta pol leta S krom. Za raanj premolne aa oeto leto B krone, ta pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena lil.u b K, aa druge aelele iiTen Ara trije r, K. Rokopise sprejelha , Narodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vot-urini It. 9. ^---------------------------------------- Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. <——{5 — Naročnino in naznanila 8 prej ema uprnvništvo, Gorica Semenilka ulica St. 16. Posamezne Številko bo prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliSču nasproti me-■tnem vrlu, pri Vaclavu Ilaumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če bo liska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat l'l) v. Večkrat po pogodbi. Tiska „Naro«lna TiHkarua“ (odgov. L. Lnkežič) v Gorici. Grobokopi. V ponedeljek so je vršila pred go-riškim okrožnim sodiščem zanimiva razprava, ki je pokazal«, kako nelepo jedo-lal s kmečkimi posestniki liberalnega dež. poslanca Treota uslužbenec Gilčverl. Liberalec dr. Vodušek, ki jo zagovarjal Gilčverta, je pri razpravi sam priznal, da je bilo doslej z imenom Glčvert združeno ime oderuha. Sidišče jo sicer oprostilo Gilčverta; a pristavilo, da njegovo dejanje ni bilo pruvilno. Vsakdo se je moral zgražati nad nečednimi stvarmi, ki so prišle pri obravnavi na dan. Zgražal se je vsak, da se z našim ljudstvom more tako postopati. Edino naši libemlci so ne zgražajo nad tem, temveč oni zagovarjajo G Ič-verts. Zadnja „Soča“ odkrito kuže veselje, da je oproščen Gilčverl. Zakaj ? Ker je liberalec I »Soča11 piše, da se je sam državni pravdnik moral prepr čati, da so izpovedbe prizadetih kmetov nezanesljivo in je moral priznati veljavo le Gilčver-tovim izpovedim, iz česar sledi, da je drž. pravdnik priznal Gilčvertovo nedolžnost. Ne bomo zagovarjali državnega pravdnika. Njegova stvar je, da to zavrne, če se mu zli vredno. A pribiti moramo sledeče : Drž. pravdnik je izrecno dejal, da se bo držal le tegr, kar G.lč-vert sam prizna in da bo na podlagi tega dokazal, da je Gilčverl odiral ljudi. In res se je držal le Gilčvertouh besed ter dokazoval njegovo oderuško postopanje. Če to sodnemu dvoru ni zadustovulo, je to druga stvar in nikakor ni še vse končano, ker državni pravdnik se je pritožil na najvišje sodišče. Gičvert in trtna uš sta uničila po- LISTEK. Dan vernih duš. S ika. Napisal Zorko (i. Človeku, ki ima čuteče srce, je jako težko, ko Be spominja tega dne svojih morda umrlih sturišev, odarito-srčnih prijateljev in znancev, ki so ga zapustili ... In tesno mu je pri srcu, v prsih čuti neko bol, izvirajočo iz sredine človeškega srca . . . Tudi v vasi Selško se čujejo oni turobno žalostni glasovi zvonov. Pripovedujejo nama tožno, mrtvo melodijo, da je danes praznik vernih duš; dan, ko tudi verne duše praznujejo in se vesele. Za nas je ta dan mrtev . . . Da, danes neprestano pojo zvonovi, oni zvonovi, ki bodo i nas nekdaj spremljali k večnemu počitku. In ti zvonovi bodo tudi nam, ko bode naše telo počivalo mirno tam v črnem, hladnem grobu pele uspavanko ter nas a svojimi milimi glasovi spominjali davne preteklosti .. . Tam na božji njivi, tam, kjer jih toliko in toliko spi nevzdramno spanje, tam je na grobovih vse živo. Pobožni ljudje so okrasili z raznimi jesenskimi cvetlicami grobove svojih nepozabnih ter tu molijo za nje .. . Tudi Zalesnikov Dragotin bi od srca rad prišel tu sem na njivo miru in počitka molit ter se priporočat svoji seBtvo Kil novo I Tako je izpovedala pred sodiščem Kalinova žsna. Priznajmo sicer, da je tudi Kalinova lahkomišljneost bila kriva propada. A dokazano je, da je Gdč-vert porabljal to Kalinovo lahkomišlje za svoje denarne posle. Kaj nas torej uči ta razprava? Prvič treba kmetu vsestranske izobrazbe, da ga ne bo mogel vsakdo izkoriščat1 v svoje nečedne namene. Treba mu je poznati svoj položaj, da ne zabrede po nepotrebnem v dolgove. Naša stranka hoče dati kmetu izobrazbe, »Kmečko zveze11 delujejo za pov-zdigo stanovske kmečko zavesti I To je neobhodno potrebno I A dosti je kmetov, ki so v dolgovih po tuji krivdi! Trtna uš je bila tak sovražnik, toča, suša itd. Kmetu je treba v takih časih iskati posojila I Kje ga naj išče? Snujejo naj se povsodi malo domače posojilnice, ki naj posojujejo kmetu denar I Take domače posojilnice najbolj vedo, kdo res potrebuje denarja ter se tako prepreči marsikatero nepotrebno posojilo. Dobiček teh posojilnic pride zopet v korist kmetu. Tudi drugih zadrug potrebujemo! Ztdruge naj posredujejo prodajo kmetov,h pridelkov in kupovanje njegovih potrebščin. Mastni dobiček, ki ga dants vlečejo razni prekupci, ostane potem doma. Treba je več zadružnega smisla I Človek bi mislil, da bo vsak ljudski prijatelj se poprijel teh misli I A ne ! Liberalci, ki se sicer kažejo povsodi tako radi za ljudsko stranko, so doslej vedno nasprotovali vsemu temu. Nasprotujejo »Kmečkim zvezam1*, ker nočejo, da bi bil kmet izobražen in samostojen; nočejo zadružništva in ga pobijajo, ker hočejo imeti ljudstvo v denarni odvisnosti. Li- Ijubljeni, no davno umrli mamici. Revež pa ne more. Bolan je. Tudi on čaka mirnim srcem, čeravno še mlad, one slepe, brezmesne žene — blede smrti. Upa v gotovi nadi, da je tam, kjer biva sedaj njegova mamica, da je tam mnogo bolje, da tam nikdo ne moti človeka v mirnem Bpanju, da se tam bolj brez skrbi počiva .. . Vernih duš dan je. V prsih ga duš'. Govori težko. Včeraj je opravil svojo zadnjo dušno dolžnost — spravil se je z Bogom. Zato pa tudi z mirnim srcem pričakuje, da bi ga skuro oni smrtni krilatec poljubil na čelo ter da bi se niegova duša ločila iz le ilnate posode tja v nebeške prostore .. . Zvonovi zvodč. Tudi njemu, na postelji ležečemu, prihajajo ti tužni, v srce segajoči glasovi do ušes. In milo mu je pri srcu. Njegova duša je polna lepih nazorov, srce pa mu v duhu gleda veselo bodočnost ... la vendar bi še rad živel, nadaljeval svoje študije, a ona kruta sovražnica človeštva — sušica se i.a je oklenila s svojimi koščenimi rokami, in on se ji je moral podvreči. — Zvonovi zvone ... On vzdihuje in jadikuje na postelji. Prsi se mu vedno bolj vzdigujejo .. . Tik njega ob postelji sedi oče njegov. Nemo zre v umirajočega sina. S solzami v očeh in z molkom v roki prosi sestrica Dragotinova Vsemogočnega, naj bi dragemu bratu povrnil ljubo zdravje. beralci nimajo srca za kmeta 1 Če bi ga imeli, bi morali vedeti, kako potrebno jo zadružništvo, že iz tega, kar jo prišlo na dan pri ruzprHti proti G Ičvertu. Libiralci v svojih listih zagovarjajo Gilčverta! Že večkrat smo jim rekli, da so stranka oderuhov. Vedno rekli, da nel Z ozirom na to, da sedaj zagovarjajo Gilčverta, ponavljamo z vso odločnostjo, da: Liberalci so stranka krneč-kih oderuhovi To ime jim po Gil-čvertovi razpravi ostane za večne čase ! Gospodarska odvisnost kmetova je njegov grob. OJeruštvo je tisto zlo, na katerem boleha in umira naš kmečki stan. Kdor zagovarja to zlo, kdor zagovarja odoruštvu, ta jo grobokop slovenskega kmečkega stanu. Naj bi se že naše ljudstvo zuvedlo, naj bi že zapustilo svoje grobove, naj se reši gospodarske komande liberalnih oderuhov ter naj se poprime zadružne misli,, ki edina bo rešila našega kmeta. Naše geslo naj bo: Proč s Btranko oderuhov ! Proč z grobokopi slovenskega ljudstva ! Za naše kmetovalce. Kakor znano, e »Uorisna zveza11 v sporam nu s »Kmečko zvezo" za goriški okraj, odposlala na železniško minister-stvo prošnjo, da bi železniška uprava znatno zuižala prevoz sena onim kmetovalcem, ki so trpeli vsled suše, ali pa »oznino sploh odpustili), Z ozirom na to železniško minister-stvo odgovorilo »Goriški zvezi" sledeče : »Z ozirom na vlogo z dne 30. sept. 1907, v kateri prosite, naj bi se napravili potrebni koraki v pomoč okrajem v Jasen je. Narava umirB. In kdor ni za življenje, la mora liki cvetica sedaj z naravo umreti. Tudi Dragotin se zaveda tega. V nadi pa, da se mu bode bolje godilo tam gori nad zvozlami, pri ljubi mamici, vendarle rad zapušča ta svet. . . Bliža se poldne. Zvonovi prenehajo zvoniti. Njemu, na postelji ležečemu, pa ni nič bolje. Oče je te prižgal blagoslovljeno svečo ter mu jo položil v bledo koščeno roke. Sestrica joče . . . Oče s težkim srcem boječe pricakuie trenutka, onega usodopolnega trenutka, ko izdihne njegov ljubljeni sin svojo blago dušo. Nestrpno zre oce v sina, in čaka . . . Sinove ustnico se jamejo premikati. Oče nastavi svojo glavo tik sinove. Posluša ... In zazdi se mo, da mu je sin šepnil v slovo: »Oče, z Bogom I" Burno je bilo srce očetovo, a sinovo, to je nehale biti v tem trenutku. Očetu, videčemu, da mn je nad vse ljubljeni sin preminul, se mu vtrne solza iz že objokanega očesa. In oče in hčerka sta plakala . . . Zvonovi spet zazvone. Ljudem naznanjajo, da jih danes na praznik vernih duš, zapušča Zalesnikov Dragotin za vedno. * * * Zopet bodo zvonili zvonovi in zopet se bo pel v cerkvi »miserere", grobove bomo zopet obiskovali ter krasili, in molili bomo za verne duše ... poknežni gre liji goriški-gradiški, kjer je radi suše veliko pomanjkanje sena, odgovarjamo, da se bodo storili po končanih poizvedbah, katere vodi poljedelsko ministerAvo, nemudoma primerni ko-riki, o katorih bomo potem obvestili deželni odbor poknežene grofije goriške-gradiške. Za c. k. železniškega ministra. Schenke." Tudi deželni odbor je takoj storil vso potrebno v korist našega kmečkega stanu. Ko jo držolni odbor izvedel o katastre fah, ki so zadele našo deželo dne 1. avguita, odposlal je c. kr. namestništvo v Trstu, c. kr. poljedelskemu mi-nisterslvu, ministerstvu notranjih zadev, domobranskemu, finančnemu, trgovioske-mu, železniškemu in c. in kr. vojnemu ministerstvu spomenico, s katero so se zahtevali sledeči ukrepi : 1. Da se izda prepoved glede izvažanja krmo iz naše dežele. 2. Da se določi krmi normalna cena, in da plača država diferenčne prispevke. 3. Da se dovole znižane železniške vozarine za uvoz krme v našo dežblo. 4. Da bo dovoli vojakom, pripadajočim kmetskemu stanu in pristojnim v po uimah prizadete kraje, dopusti v svrho, da bodo mogli pomagati pri delu, ki so je izkazalo potrebno. 5. Da so pričnejo nemudoma izvrševali javna dela (areditev Verse, prekop ob Idriji pri Versi in z istim zadružen« zgradba mosta na državni cesti, ureditev Korna, razna ureditvena dela v gorenjem, srednjem in spodnjem Sočinem toku, nasipi ob Teru pri Viacone, Ta- Jesenski cvefi... (šl.-fka I..) V svoji sobici sedim oprta ob mizo ter premišljujem. — Pred mano stoji šopek priprostih krizantem, teh ljubkih, meni tako dragih cvetlic. Zrem v te blede krizanteme, ki so videti pri odsevu svetike še bledejše — — — Zunaj je noč, otožna jesenska noč — — — Počasi, počasi se vsipljejo izpod temnega neba težke deževno kaplje, zdajpazdaj zaječi mrzli veter. — Utrga se veja ter žalostno zahreči pade na tla. A meni se zdi to hreščanje kakor vzdih trpečega, umirajočega, kateri bi na veko rad živel, a že ga neusmiljena roka davi in mori. — — -— Na veke bi rad živel, da, marsikdo. Življenje mu je drag, neprecenljiv dar. Kako nerad se spominja onih malih, preprostih beseb : Memento mori ! Misli na smrt! Kako neprijetno ga dime pogled na orumenelo jesensko vejevjo, kako težko mu je ko vidi, kako se trga list za listom, se še nekoliko zasuče v lahkem vrtincu, slednjič pa obleži na tleh, odkoder se ne dvigne nikdar več. — — — In to tožno jesensko cvetje, te blede krizanteme kako so neljube, ker ga nečesa spominjajo.------------- Ne, ne, umreti še ne, treba je živeti, živeti. — A jaz, ki cenim, življenje tako malo, ljubim one orume- pogliano itd., zgradba ceste Tolmin-Kamno, osušilev močvirij v Oglejn in Tercu, ureditev Štjaka, Ranca itd.) za katera so denarna sreditva na razpolago. Prvi neposredni uspeh zgoraj navedene spomenice je bil, da je c. in kr, vojno ministerstvo naročilo z odločbo z dne Ib. avgusta t. I. štev. 7198 odd. 2., naslovljeno na c. in kr. nadomestno okrajno poveljništvo štev. 97. v Trstu Bledeče: »Prošnje neaktivnih vojakov (pristojnih v občine, katere so bile huio poškodovane po uimah in so navedene v spomenici deželnega odbora) — za oprostitev manevrskih vaj, smejo se □godno rešili.u To je naznanil deželni odbor prizadetim občinam z naročilom, da obvestijo o odloku c. in kr. ministerstva vse prebivalstvo. Dne 3. avgusta je ukrenil deželni odbor vse česar treba, da se zagotove občinam, prizadetim po uimuh, vsaj ■redstva za vzdrževanje goveda, katere bi se moralo inače, vsled pomanjkanja krme, prodati, kar hi bilo v neprecenljivo škodo vsega prebivalstva. Dobava krme se je telegrafičnim potem zajamčila v Vidmu, Padovi ia v Črna, tako, da je mogel deželni odbor že prve dni preskrbeti e krmo najbolj poškodorane občine. Po tem nnjnem ukrepu be je obrnil deželni odbor do deželnih odborov na Dunaj, v Ivnca, Gradcu, Inomostu, Sol-nogradu, Celovcu in Ljubljani s povabilom, da ga obveBte, katere dežele so imele dobro krnsko letino in da mu naznanijo cene stlačenega sena in do-tične tvrdke, ki bi je mogle prodati. Istodobno bo se opozorili intere-sentje v»eh občin naše dežele, naj naznanijo množino krme, ki bi jo potrebovali. Konečno se je odposlala koncem avgusta c. kr. namestništva in c. kr. mi-nisterslvu notranjih zadev, poljedelskemu železniškemu in trgovinskemu minister-stvu pospešnica, v katerej je deželni odbor nujno prosil, naj se takoj dovoli brezplačno prevaženje krme, ali pa vsaj po znižanih cenah; nadalje, da se določijo normalne cene; da se podele diferenčne podpore za v slučajih, ko se prekoračijo normalne cene, kar se je prosilo že v prvi spomenici in kar bi bilo smatrati za nujen ukrep visoke vlade v prid obubožanemu ljudstvu. Politični pregled. Državni zbor. Danes teden je bil v državnem zboru precejšen vihar. Grof Sternberg je razjezil socialiste in ti so ga hoteli natepsti; a zadeta se je mirno rešila. Prvo čitanje pogodbe se vrši mirno. Govorilo bo skupaj 84 govornikov. Državni zbor je izrekel sožalje laški vladi radi strašnega potresa v Kalabriji. V torek je govoril baron Beck, ki je branil nagodbo. Priznal je, da nagodba ni popolna. Pogodba je kompromis. Zmagala ni ne avstrijska, ne ogrska vlada, zmagale so le velike gospodarske koristi podunavske monarhije, zmagalo je spoznanje, da obestranski državi v gospo- nele jesenske liste, ki padajo in ne vstanejo, ljubim tudi preproste krizanteme, te tožne cvetke. Pogled nanje mi je tako drag. — — — Ne umejem li živeti ali kaj ?----------- Bog ve ko jaz ne umejem sveta, a mene ta svet ne umeje — —. Zdi se mi življenje polno borb in težav ogrnjeno z belim, fiaim pajčolonom in nehote ga primerjam onim pobeljenim grobovom — — —. In to imenuje marsikdo življenje, življenje tako krasno in mično?--------------- — S trpkim catmehom na ustnicam mu pritrdim in odobravam njegove misli. Čemu li tudi drugače? Čemu bi mu slikala življenje tako, kanoršno je v resnici? Saj ne mara sreči i svet gorja, trpinov ne umeje; ko tožbe čaje godrnja in Bolzam se le smeje. Tako pravi pesnik in vaaj ta, mislim, da čuti z menoj. * * * Imela sem sestro, draga, dobro se-strico. Polna življenja je bila, razvijajoča se kot svež, nedotaknjen cvet. Veliko je darskem oziru fpopolnujeta druga drugo. Ju prevzamem in nosim vso odgovornot za to pogodbo. Ne bi pH mogel prevzeti odgovornosti za tiste, ki bi hiteli preprečiti to pogodbo. Sodite stvarno in trezno Sedanja pogodba more /a desetletje zagotoviti državi in delnvskim stanovom mir in d e I o I Za njim je govoril dr. Liginja, ki je izjavil, da ne ve, kako bodo Jugoslovani glasovali. Posl. Abrabamovič se je v imenn „Poljskega kola" izjavil za nagodbo. Poslanec Zahradnik je v včerajšnji seji državnega zbora v imenu vseh slovanskih poslancev in v imenu vseh pra-viooljnbmh poslancev protestiral proti dogodkom v Černovi, kjer je trinajst ne-dolžaih Slovakov bilo ustreljenih. Govornik je izražal simpatije vsem nomažar-skim narodom na Odrskem. Nato se je prečitala tozadevna interpelacija. Č'tanje so spremljali burni klici ogorčenja. „S'ovenski klub" je interpeliral radi □ tihotapljenja srbske živine v Avstrijo. Včeraj je govoril dr. Šušteršič. Njegov govor je napravil velik vtis. Kmečki uemirl v Černovi. — Uradno so dognali, da ao ustrelili ob kmečkih nemirih v Černovi na Ogrskem 12 oseb, 3 osebe bo nevarno in 12 lahko ranjenih. Z iprli so sedem oseb. Trgovinska pogajanja ined Avstrijo iu Srni j o. — Dae 28. t. m. so nadaljevali na Dunaju pogajanja o trgovinski pogodbi z Srbijo. Pričeli so že s tretjim branjem pogodbenega načrta. Darovi. Za Slov.-»AlojKijevišče": Blag. g. Fr. Zacckiati 10 K; Slavno županstvo v Medani 20 K; preč. g, Josip Kosec 20 K. Za Slov. »Sirotišče", — Uprava „Prim. Lista* je prejela : Visokorodni gosp. Andrej baron Winkler, 10 K; Nekdo za prodana odeja 5 K; Frančišek Cotič Vi h. 80 vin,; Štefan Hiede Št. Ferjan 50 vin.; Josip Golob, kurat 3 K. Bog stotero poplačaj I S. K. S. Z. Sinočnje ^rctiavniije g. Abrami' o krščanskih demokratih Gregorčiča in Mi-loruiu Ševčenku je bilo jako lepo. Gosp. predavatelj je pojasnil kaj imata skupno Gregorčič io Ševčenko. S etati obeh pesnikov je pokazal v obeh prava krščanska demokrata. Prihodnje predavanje bo v sredo ob 8h zvečer. Ker pa so ti prostori za predavanja premajhni se bodo pre- davanja vršila odslej v steklenem salonu restavracije »Central*. Prihodnje sredo bo predavanje dr. Capuder o suženjstva v rimski državi. Prihodnjo sredo vsi k predavanja : V stekleni salon restavracije .Central" ! Novice. 1*. n. gg- naročniki, ki še niso plačali zaostale naročnine, pro- obetala. Tudi ona je nekdaj sedevala v tej sobici za to mizo ter premišljevala. L' misli tudi tako otožne, kakor jaz ? Bog ve ? — — — A sestrice drage ni več —. Zgodilo se je tako naglo m nepričakovano — — —. Šiloma jo je pograbila nensmiljena roka ter jo zadavila, zamorila — — —. Neusmiljena roka, pravim ? Oh ne I Morem li imenovati roko, ki nas reši lega težkega, bednega življenja, roko, ki nas odpelje iz te tožne doline solz neusmiljeno? — — — Žilostno so hreščale veje, lomeče se in padajoče na tla, mrzlično je vel jesenski veter, ko smo jo spremili k večnemu počitku. Dolgo je od tam popolnoma zanikal vse, kar .Soča" piše. — L pi < bodomisleci so ti cerkljanski liberalc . Niti za groš boljši ud naših goriškib. Vredni so, da jih htali uSoča". — Krvav pretep — V nedeljo so igrali na večer v neki krčmi nu karte. Meil igro i” prišlo do prepira in do grdih kini. iii. 27 letni Anton S lič >h je nad takimi kletvinami zgr S. uri zvečer. Iz goriške okolice. g Iz Št Petra nam poročajo, da so zsčeli bile prtd cerkvijo že podirati. L? hiša Petra Brumata, ki se je pritožil proti temu, da je hišo prodal, je ostala še, dokler se pritožba ne reši pred okrožnim sodiščem. g Legar v Šempasu. — Dne 23. oktobra je bil v Šempasu c. kr. okrajni zdravnik iz Gorice. Konstatiral je kuiljivi bolezni legar in Škrlatico. Bazne bolnike imajo v Šempasa približno v tridesetih hišah. Večinoma imajo v hišah po več bolnikov. V takih slučajih se navadno odrede varstvene naredbe. V Šempasu so pa „naprednl možje" naznanili v liberalnih časopisih javni ples, in so ga imeli v nedelje dne 27 oktobra. G. kr. okrajnemu glavarstva so bolezen naznanili od raznih stran*. To je storilo županstvo, šolsko vodstvo, c. kr. orožništvo, zdravnik dr. Marpurgo in c. kr. okrajni zdravnik. Preklicala je oblast semenj v Vipavi; ples v Šempasu pa je moral biti. g Neki Živec nad Šempasom (Vitovlje) žuga šempa*Kemu župniku: — pa ne, da je ta oni Živec, ki je.napraril svojo „ohcet“ v petek zvečer, da so gostje menda ložje jeli meso?! g 17 ran je dobil Anton Murovec iz Paštal od nekega fintalina tisto noč, ko je bil pleH v Čepovanu pri Šavletu: — pa pravijo, d« se na plesih nič ha-dega ne zgodi I g Od trebuške strani. — Po golcih trebuških pušk* pokajo, v pečinah pa divji koli stekajo: — oj stokajo, če jih zadene -trel, a mnog mimo strelcev oii-kaka vesel — in cel... Iz ajdovskega okraja. a 1z n rji. — V gnojni koš jnakla-damo gnoj m odpadke. Kaj je potem „Soča“, ki sprejema v svoje predale samo umazane reči ? Pri nas imamo takega junaka, ki skrbi za to »kidanje". Ob vsakega poštenega človeka se obregne z umazano roko. Pred nedavnim se je Bpravil na tiste mladeniče, ki so se začeli učiti petja v Rihemberku in bodo začeli tudi s tamburanjem. Tema kljakcu seveda ni prav, ker ti mladeniči nočejo poslušati z „dratom“ zvezane vijoline in se nočejo učiti tistih lesičjih glasov. Gospoda župnika ta „Sočin“ dopisnik po-dačuje, da si ni izbral dostojnih tamburašev iz Brji. Res. g. župnik niste pravo zadel. Dopisnik „Soče“ vas je hotel opo zoriti, da bi morali morali vi izvoliti nov zbor iz tistih slavnih muzikantov iz Brji, ko so tamburali tistikrat ko je bila neka znana žena s polenom od svojega moža s silo iz svojega stanovanja pregnana v drago vas rodit. Tisti muzikanti so bili bolj ogledni, da še zdaj so upehane ženice, ki so pele glorijo pri tem vandrav-skem rojstvo. Ojoj, zdaj pa gospod župniki Zadnji „Primorec“ ! Batina, batina ! Tam se nekdo pritožuje, da mu niste v slovenščini dali na pepelnico pepela, saj vendar kot tak zasluži, da bi se mu ga naenkrat porinil cel „dopjo“ v oči, da Bi zapomni in bi nikdar več ne pisal takih lažnjivih člankov v rSočo“ in „Pri-morca“. Cel tucat prestopkov vam je naštel, a vi ste trmasti, ker liberalcev ne vprašate, kako hočete v cerkvi službo božjo opravljati. Tako »te Hedaj poln liberalnih grehov. Najbrže se pa ne spominjate, največjega prestopka, ki ste ga rihemberškim liberalcem napravili, ste res vrodni, da vas primejo za ušesa, ker ste brez njih dovoljenja pobelili tiste starodavne slike na župnijskem zida, ki so jih liberalci najbrže šteli v svojo čast in ponos! Še se Spominjajo pokojnega žup nika, ki jim je ta cenjeni zaklad hranil nad 30 let. Tedaj, s tem ste se pregreš I, da nimate več nobenega usmiljenja. P;av vam je! a Kdo razume v Selu ? V prelzad-njem „Zamorčku“ pravi nekdo, ki se je podpisal „Selski kmetje", da v Selu ne ve nobeden klerikalec kaj je novi deželni volilni red. Povem mu pa da mi o njem prav dobro vemo. Mi vemo, da imajo Lahi večino iu Slovenci manjšino v dež. zbora. Mi vemo da 11 je več kot 10. Vemo da Slovenci bi morali imeti več poslancev kakor Lahi. Pj to bi bilo mogoče če bi bilo lOveč kot 11. S cer smo vendar zadovoljni z novim volilnim redom, zato ker mi kmetje bomo imeli več poslancev. Poleg tega bomo volili od zdaj dalje naravnost in tajno svoje poslance. Volili bomo za goriško okolico v kmečki skupini mesto 2 tri poslance in splošni skupini vsi Slovenci še tri poslance. Imeli bomo torej mi kmetje namesto 6 kmetskih poslancev 10. Tudi Lahi bodo imeli mesto 2 kmetskih poslancev 6; tako da bo vseh kmetskih poslsncev 16, ki bodo imeli večino in bodo gotovo skapno glasovali za kmetske koristi. Kar je pa najvažnejše nas bo volilo v Sela namesto okrog 20 volilcev, okrog 100. Če bi pa ne bilo novega volilnega reda bi vsi ti zadnji ne volili. Tako ratumem jaz in vsi ki so brali zakon o novi volilni pravici za dež. zbor. Tone Kosovelov. a Surovost. — Kakor smo slišali je pisalo neko človeče v „Soči“ in »Primorcu" o nekih „kutarjih". Povemo ma pa, da naj nikar ne blati nas Selcev v teh časopisih ker če je kak P. tako surov, mi dragi nismo. Nam je letos B g obilno dal, in od tega vedno radi damo. Naj gledala pa tista P, in .oni sin", da ne bosta sama ali pa njih otroci kdaj prosili, pa jih bodo dragi podili od hiše proč. S e 1 s k i p o s es t n i ki. a Prašičja bolezen. — V našem okraju so skoro vsi prašiči bolehali za za vročnico*. Ker so si ljudje pa o pravom času pomagali, je le malo prašičev poginilo. a Velika povodenj. — Pretekli teden je bila pri nas taka povodenj, ka-keršne se ne spominjajo ljudje že 23 let. Reka Vipava je napravila mnogo škode ki je povsod prestopila bregove. Pod Selom je nek hudournik vdrl čez železniški tir kakih 50 m na dolgo. Ča-dno je da se ni pripetila nobena nesreča. a Cigani. — Med Batujami in Črničami se je pred kratkem nastanila cela kolonija c'giuov. N -»jeli so prostor na kterem so razpeli svoje šotore, v kterib prebivajo. Pečajo se 8 popravljanjem starih kotlov. C ganke pa pravijo ljudem srečo. Njih poglavar se hvali, da je silno bogat, da ima 5 hiš, 30 glav živine, mnogo denarja itd. Mnogi so ki jim verujejo. Gotovo ako bi bili tako bogati bi ne hodili okrog na pol nagi, in tudi sreče bi ne pravili drugim, ampak bi se je sami prislužil'. Minulo nedeljo, so ljudem še celo natvezili, da bodo imeli novo poroko. Ljudje tuli iz drugih vaaij so popraše-vali o tem in hodili gledat cigane, ali poroke vendar ni bilo. a Prafiičja bolezen. V vipavski dolini pod Čivncm je bolezen „rdečica“ pokončala precejšnje število prašičev. Proti tej bolezni pravijo, da je najboljše zdravilo čiščenje in puščanje na ušesih in repu. Iz kanalskega okraja. ki Iz Lokovca. — Dobro je „Pr. L.“ posvetil že parkrat našim čudnim mogočnežem. Nekaj posebnega je biio pri sodnijaki obravnavi. Gre se m neki preklic, ki so ga goupodje okrog župana stuhtali. Vprašamo vas, kje v obravnavi je bil omenjen oni preklic? S kakšno pravico ste ga izdali na očitnem mestu? Pokažite original ali prepii pogodbe ! Vid,te, ljudje božji, taka vlada je v Lokovca. Kdor se tem ljudem ne pokori slepo, ga strahujejo, da je joj. Pa še več! Prigodilo se je že tudi, da je nekdo prišel liadi strašit v hišo s pviko Ali ni tako? Hočete dokazov? Da bi se pač kdo našel, da bi posvetil malo v te ko-tiče saroopašnosti ! Le počasi v klane gospod Pepč! Imate Hic°r svetovalca, pa tudi temu človeku b kmalu odklenkalo z vami vred v Lokovcu. Najlepšo vlogo sle igrali g. Pepžk v zadevi z g. učiteljem Reja. Večje surovosti bi pač ne mogel pokazati nihče kakor ste jo vi, da ste napadli tega vzgledneg* učitelja v SoUki sobi vpričo šolskih otrok. Vi ste mu vzeli veselje za šolo ! Vi ste bili ki ste šli v šolo, ko ga ni bilo doma in ste mu vzeli posojeno posteljo in opravo iz njegove sobe, da je moral potem revež ležati na golih tleh in nazadnje je moriti hoditi prenočevat v Cepovan, če je hotel sploh priti pod streho. O tem ve tudi šolska oblast in krajni šol. svet. Koliko je pretrpel radi vaše prevzetnosti g. učitelj, povedal bo lahko sam. Sploh bi že bil čas, da bi se Lokovčani otresli takega strahovale* ! Še še imamo smodnika ! Krščanski sociale c. ki Iz Lokovca nam pišejo : 01 čepovanske pošte pa do lokovške poštne nabiralnice ni dalje nego le 8 km. Pri vsem tem pa potrebuje priporočeno piBino ali pa poštna nakuznica po 6 do 7 dni, predno jo naslovljenec dobi v roke. Ali niso to lepe razmere. Čodno je tadi to. da moramo plačati poštnemu sela od vsakeg« pisma 8 vin. in od vsake razglednice 4 vin. Opozarjamo slavno poštno vodstvo v Trsta na te nerede s primerno prošnjo, da jih preišče in da v tem pregledu napravi red. Iz tolminskega okraja. t Za poRorelce na Pouikvili. — Županstvu Ponikve go doslej došli sledeči darovi: Gg. Oskar Gibršček, župan in nač. cesl. odb. v Tolminu 50 K; dr. Peter Laharnar vi. svel. v Cernovicah, Bukovina 100 K; Franc Bajt, nadačitelj v Ajdovčšini 10 K; tvrdka Savnik & Dekleva v Gorici 10 K; dr. Pavel pl. Mašil, c. kr. okr. komis, v Trstu 10 K; Ig. Bajt r. kr. učit. v kaznilnici v Gradišču 30 K; županstvo Bdje 15 K; žnpan«tvo v Soči 11 K; županstvo v Solkanu 100 K; preč. g. C'Bon vikar v Vojščici 10 K. Gg. Teodor Hribar v Gorici 5 K; M&ruzig 5 K; An. Damjelič, Sovodnje 1 K; Helena Vuk, Sovodnje 1 K. Skupaj 358 K. V imenu pegoreleev se zahvaljuje županstvo Ponikve dne 27. oktobra 1907. — Župan : Kuštrin. t Idrija ob Bači: Brez podpisa r koš ! Iz cerkljanskega okraja. c r K mečka zveza" za sodni okraj G<*rkno, imu v nedeljo dne 3 novembra 1907 od borov o »h j o ob 2. uri popoldan v dvorani .G ispid*r7 od 4 R 99 p izravnega davka do najmanjega zneska. Voli se vsaki dan od 9. do 12. ure predpoldan in od 2. do 5. ure popoldan II. Volilna skupščina voli: V četrtek dne 14. novembra 1907 od b. do 12 ure predpoldan. pričenši z davkom 32 K 88 v do 13 K 93 v. I. volilna skupščina voli: V četrtek, dne 14. novembra 1907 od 2. do 5. ure popoldan, pričenši a častnimi volilci ; potem volilo davkoplačevalci po imeniku do 32 K 60 v izravnega davka. — Vsak volilec voli 10 starešin resolucije glede usnševanja kobaridske ravani, ursvnave Nadiže in njenih pritD-kov in gledrt ureditve državne_ ceste pri Kobarida še-le, ko se uravna Šijak, kajti potem še-le bode mogoče natančno presoditi razmere na kobaridski ravani. Ker se tiče sistematične oravnare Nadiže in njenih pritokov, p opustilo je ministerslvo deželnemu odbora, da sestavi konkretne predloge, ki jih naj predloži skupno z dotičnim nazrtora. Deželni odbor je naprosil nato c. kr. namestništvo, naj kolikor mognee pospeši dovršitav ureditvenih del ob Ši-jaku in naj izposluie od c. kr. vlade, da poveri izdelanje načrtov v nreditev Na-diše c. kr. gozdnotehničnema oddelka v Beljaka, to pa iz razlog«, ker razpolaga deželni odbor le z neznatnim številom tehničnih moči. — V takem položaja je stvar sedaj. kd Kramarjev Tomaž na L:bušjnem se jezi, ker ga je „Primorski List" malo okrcal. Naj še jaz opomnim, da je ponujal eno krono nekemu krnskemu fantu naj si naroči „Primorca“. A opravil ni nič. Tako zna naš Tomaž. Dokler bo čital „Sočo“, ne bo nič opravil. Tak pri nas nima veljave. Iz bovškega okraja. b I/, Bovca. (Občinske volitve,). Z žalostjo moram poročati, da je naša ljudska stranka pri obč. volitvah dne 28. okt. prodadla v tretjem razreda proti majhni večini nasprotnih glasov. Možatost in vstrajnost stranke pakazala se je sicer tudi pri tej volitvi, kakor drugače, a pri naravnost divje — besni agitaciji od strani nasprotnikov ni kar nič čuda, da se je to zgodilo, posebno če pomislimo, da so nasprotniki zbobnali skupaj vse „kar lejze in kar gre 1* Nezaslišano do sedaj, da so bili Žsgarji na dveh vozeh pripeljeui k volitvam, in tisti imenitni posestniki, ki plačajo pod bovški kataster komaj kac h 20 bi davka so vničili zmsgo prave ljudske stranki in pridobili vlado znani stranki mogotcev. Zi vsa-cega treznomišlečega je to dejstvo bridko, a propadla stranka naj vstraja v svojem delovanju in pomisli, da če j« prav zgubljen 8. razred, ni pa zgubljena poštenost stranke. Čednost, ki je vedno di-čila. 29. t. m. voli drugi;razred, ki skoro gotovo pripade ljuds. stranki, prvi razred bo pa več kot gotovo liberalen, tako da ne moremo drugače, nego li reči: Vlada krčmarjev in mogotcev je v Bovcu spet ta. ---------------------- i Iz korminskega okraja. kr Iz kožbanske občine. — Dne 17. sept. t. I. so bile v Kožbani občinske volitve. Dogovorili so se volivci, da izvolijo 7 starešin iz katastra Mirnik, 5 pa iz katastra Kožbana. Ker so se tega tudi držali, so bile letošnje občinske volitve mirne, kakor uže davno ne. Na dan 24. okt. je povabil najstarejši starešina Dominik Skubin, vse starešine v Mirnik, da bi v šolski sobi izvolili župana in podžupane. V ta namen prišel je v Mirnik gosp. komisar iz Gradišča. A starešini so se zbrali namestu na prostora, določenem za volitev, v roševi krčmi, kjer bo se pogajali, naj bo novi župan, še več pa, kje bo občinska pisarna. Nekateri so jo teli imeti v Kožbani, drugi v Mirniku, tretji pa v Skrljevem. Zastonj je čakal gosp. komisar v šolski sobi in zastonj je hodil klicat g. tajnik Mondo starešine, naj vendar pridejo na volišče. Volitev župana se je morale odnesti. Prihodnji četrtak se bodo možje zopet zbrali. Kdo ve, ali se bodo do tedaj domenili, da ne bo zopet prišel v Mirnik zastonj gosp. komisar iz Gradišče? — kr Lepa slovesnost je bila v ned. v Mirniku. V procesiji so prinesli kip farne piitrone sv. Helene v cerkev, ga postavili v kameniti altar, kterega je letos cerkev dobila. Novi altar je cerkev res predrugačil. Ves drugi pogled ima sedaj mirniika cerkev. Kdaj pa pride oni čas, da jo bodo povečali in ji še zvonik prinidali, da ne bodo več viseli zvonovi na tramovih zraven cerkve ? Potreba je res uže skrajna, saj je pod strohnelim tramovjem cerkvenikovo življenje vsakikrat v nevarnosti, kadar zvoni. — To- kdo naj ho- listih. Vprašujemo se, kam so šli oni dopisniki. ki so toliko dopisovali v rSofo“ in „Primorcau. Sadaj vidimo, da so samo lagali. Pa naj bo ; saj jih radi izgovorimo, kakor s'» so sami izgovorili takrat, ko so šli na „kraljevo večerjo1*. Žito uaj pa jaz napravim par novic. Imamo novega g učitelja. Pa po večini ne vemo, kako se piše in tuli drugače ne vemo nič o njem, kakor le to, da ga ni nikdar v cerkev, razun ob šolskih mašah. Večina sta-rišev ni nič zadovoljna s tem, da njihove otroke poučuje učitelj, ki ne hodi rad v cerkev. Zidnjič, ko je bila šolska rnaša, sem slišal, kako »o se pogovarjali dečki, domov grede: flUiitelj kriči nad nami, da naj klečimo m roke gor držimo, on pa celo mašo klobuk na hrbtu drži.u Glede letine se ne moremo pritožiti, ker je letina precej dobra, hvala Bogu ) Tisti kupci ki žele ^terana, naj lo pridejo. Prav veseli jih bomo. L? sena manjka za živino. Tudi druga nadloga nas tare. V občini je dosti bolnih živin-čet ki potrebujejo živinozdravniške pomoči. A ravno za živinozdravnike sn nihče ne zmeni. Kam naj gre ubogi kmetič, ko smo tako oddaljeni in brez vsake ceste. Predno pride živinozdravnik, mu ži-vinče že pogine. Bolj potrebujemo živi-nozdravnikov, ko pa potovalnih učiteljev. Zskaj je živina pri nas tako slaba? Pr vič, ker je bilo tako slabo, da se živina > ni mogla pasti zunaj; drugič oa, ker nimamo niti kaplje čiste vode. Nimamo napajališča za živino. Naš župan ne gleda na take stvari; njegova skrb je obrnjena le na to, kakor bi se vzdržal na županskem stolcu, da bi ga drugi ne nesli ž njega. Ob času državnozborskih volitev sem še jaz mislil, da ne bo manjkalo vode, če bo izvoljen Štrekelj. Na dan Štrekljeve zmage ao peli z praznim trebuhom in suhim grlom, češ da bomo sedaj na vsaki križadi imeli vodujak, ki ga bo napravil Štrekelj. A sedaj smo že vsi obupali. Za danes dovolj. Iz sežanskega okraja. s Sežana dobi vojake. — Lieti poročajo, da dobi Sežana stalno vojaško posadke. Ondi bo nastanjeno poveljstvo dopolnilnega okraja pa en bataljon 97. pešpolka. S tržaškega ozemlja. ta Slovensko krscitiioHo-nočnino izobraževalno društvo pri Sv. Ivanu je imelo dne 20. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Uatanovnik g. kaplan je pozdravil zborovalce v krasnih besedah in nam pojasnil namen društvu. Sledile bo volitve. Predsednikom je bil izvoljen g. kaplan Anton Čok; podpredsednik gosp. Vinko Mislej; tajnik gosp. Ivan Križman; njega namestnik g. Furlan Edvard, blagajnik g. Josip Stranj; njega namestnik g. Ivan Marc in knjižičar gosp. Udovič Franc. Pregledovalca računov ste za redne ude g. Maks Baretto in za podporne ade g. Ivan Marija Marc. G. Franc Sila je izrazal radost o ustanovitvi tega društva in g. Ivan Križman je navduševal člane in jasno razložil rek „v slogi je moč 1“ Nato sledila je prosta zabava. Gospodarske vesli. = Vinska razstava in semenj v Dorbergu. — Letos obrodila je vinska trta v dornberški občini prav dobro. Posebno dobrota vina je izborna. Da si nabavijo vinokupci na lahek način in po primerni ceni dobro kapljico, prideta županstvo in vinorejsko društvo v Dorn-bergu dne 9., 10. in 11. novembra vinsko razstavo in vinski semenj, na katerem bodo zbrani uzorci raznih vin dorn-berške občine. Obenem bodo kupcem na razpolago tudi cene teb vin. Ker bodo posestniki doma, sklene lahko vsak ku pec kupčijo na podlagi uzorca v razstavi ali tudi pri sodu. S tem se torej nadi kupcem posebno ugodna prilika, da pokušajo v kratkem času mnogo vin. Na sejmu bode na razpolago kapcem poseben ■trokovnjaški odbor, ki bode na zavtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin j»m,či županstvo in vinorejsko društvo. Dornberg je postaja vipavske železnice in 10 minut oddaljen od postaje Prvačina na novi državni železnici. in 5 namestnikov. Kdor bi na volišče kasneje došel, kakor bode klican po imenika, glaroval bode potrm, ko bode, ves imenik prečitan ter se mora v to zglasiti pri volilni komisiji. Volitve vršile se bodo v dvorani ^Gospodarskega doma“ v Cerknem hšt, 202 v I. nadstropju Županstvo v Cerknem, dne 24. obtobra 1907. Upravitelj: A. Kosmač. c Liberalne laži. — Hudi bližajo-č h se novih volitev občinskega stsrešin-slva, ki se vrše dne 12. 13. inJ4. novembra t. I. so vže nekateri ..napredni" agentje na delu ter begajo naše volivce, Češ da oni klerikalni starešini, kt so iz-ulopili iz prejšnjega starešinstva in s tem provzročili razpust, ne morejo biti več v novo starešinstvo izvoljeni. Opozarjamo vse volivce, da se ne dajo z enakimi neslanostmi od nikogar begati, ker vsakteri bivših starešin, ki so prostovoljno izstopili, so zopet lahko ▼ novo izvoljeni, ravno tako kakor oni starešini, ki so bili z razpustom primorani izstopiti c Novi faro vi v Otnležu jo vže pod streho. Hudobni jeziki govorijo, da je delo zelo slabo. Vendar mi tema ne verjamemo, ker je redno vsak teden delo nadzoroval znani snubač Peter iz Cerkns. Gotovi smo lahko, da je bil pri teLj nadzorstvu dovolj strog in natančen, ker je bil kot prvi podžupan do zadnjega proti zidanju farovža. Ako je torej delo res slabo, naj otaležki nezadovoljneži tožijo radi nemarnosti „nadzornika* Petra in ne nedolžni stavbeni odbori c Jabolka je pokupil v tnkajšnemu okraju g. Ant. Kosmač, župan v Cerknem. Nakupil jih jo čez 10 vagonov, za koje je prišlo v naš okraj čez 11.000 kron. Ako pomislimo, da so se oddala vse jabolka tudi najslabša, kojih bi bilo polovico gotovo doma segnilo, a največ bi jih bilo šlo za žganje, moramo žnpanu pač častilati, da se je potrudil dobiti odjemalcev, s čemur je koristil celemu okraju in gotovo dosegel, da se bode marsikateri glažek žganja manj spilo. c Šebreljske novce. — V Ja-gerščah je kmet Janez Svetičič kupil k s\oji žagi parni motor za 10 konjskih ail. Poprej je mogel sežagati nekaj malega lesa ravno ob povodnji, sedaj pa žaga dan za dnem obilno lesa. Motor j«i postavil inženir g. Hanhart v Ljubljani v popolno zadovoljnost gospodarja. Motor je jako pripraven radi tega ker se kuri le z drvami in ni potreba izkušenega kurjača. — Stavbinskega mojstra imamo tudi takaj in sicer g. Kacina v Jagerščeb. Mož je jako podjeten, ima vso leto nad 200 delavcev, ter dela na Je-senichb, na Rakeku, v Idriji itd. Največ koristi njegovo podjetništvo domačinom, ker sprejemlje po večem le domače delavce, tako, da ves zaslužek ostane doma. — Revizijo pri tukajšnji posojilnici je napravil revizor gosdod S»i-toslav Premrou od »Zadružne zveze" v Ljubljani dne 28. t. m. Revizor je našel pri posojilnici vse v dobrem redu, ter je vodstvo pohvalil, kar je gotovo v čast posojilnici. Iz kobariškega okraja. kd OsuSevanje kobaridske ravan!. — Na predlog deželnega poslanca gospoda Ivana Lapanja sklenil je deželni zbor v svoji seji z dne 16. marcija t. I. nujnim potom sledečo resolucijo: 1. Da Be Bkonča oanšenje kobarid-ske ravani, zapričeto na podlagi deželnega zakona z dne 27. oktobra 1873 št. 33 dež. zakonika in ukaznika, stopi naj deželni odbor v dogovor z državnimi oblastni radi revizije in dopolnitve do-tičnih načrtov ter naj stavi v prihodnjem zasedanju visokemu deželnemu zboru za pokritje stroškov potrebne predloge. 2. Naroča se deželnemu odboru, da izposluje od c. kr. vlade načrte is stroškovnike zastran regulacije gorenje Nadiže in njenih hudournikov v občinah Breginj, Sedlo in Kred, ter naj stavi visokemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju predloge za pokritje stroškov in izvršitev teh del. 3. Visoka c. kr. vlada se poživlja, da uravna in razširi erarsko cesto skozi Kobarid, in jo čimprej preskrbi z napravami za nagli odtok padavin. To resolucijo je naznanil deželni odbor osrednji vladi aprila meseca tekočega leta. Prve dvi avgusta je odgovorilo c. kr. namestništvo na ukaz poljedelskega mmiiterstva, da bode slednje imenovana oblaat upoštevala točke deielnozborske Iz komenskega okraja. km Iz Temnice. — Mnogo čitamo pri nas; a iz naie občine ni ničesar v = Nevarnost jesenske paše. Jesenska paša je po naših krajih zelo važna. Posebno veliko nam koristi, če je jesen dolga in lepa. V takih letih si prihranimo veliko krme, ki smo jo pripravili za zimo in veliko lažje Izhajamo spomlad:. Z je-gensko pašo se pa (udi živina ntrdi okrepče. Kaj pa je boljega za živino’ kakor dobra paša na svežem zraku, posebno pri na», ko imamo povsod nizke in tesne hleve? J renska paša ima pa tudi svoje nevarne in slabe strani, in na to hočemo opozoriti danes naše gospodarje. S f herno leto se pripeli, da nam gre na jesenski paši kako živinče po zln, ker se je preobjelo. Posebno nevarna je paša po mladi detelji. Pašo po mladi detelji je zaradi tega izkoriščati z vso previdnostjo, sicer amo sami krivi nesreč, ki Be nam lahko pripetijo. Posebno moramo svariti naše gospodarja pred ja-tranjo pašo po rosni detelji in sploh pred pašo po mokri detelji, kajti mokra detelja je silno nevarna za napenjanje. Tako imenovana strniščna detelja je zh zmiraj nevarni-, tudi če ni mokra ali rosna. Žito se morimj lake paš« kolikor mogcče ogibati. Strniščna detelja je še nsjbdj porabna. kaiar jo je že slana oparila in je vsled lega nekoliko ostarela. Pa še v tem slučaju naj se živina najprej drugje napase, predno se žene na tako deteljo. Zjutraj, ko je rosa, se tudi pripnroča, da položimo živini nekaj suhe ali druge zelene krme v jasli, predno se žene govedo na pašo, da ne pride s teščim želodcem na mrzlo in rosno pašo. Dobro de tudi, da se živina v tem slučaju pred pašo napaja. Jesenska paša je za molzno krave najbolj ugodna po lepem in suhem vremenu. Ce nastopi mrzlo deževje, potem ni dobra za mrzlo goved. Izkušnje uče, du krave ob taki paši manj molzejo. Živali se ua taki paši sicer utrjujejo, t >da na škodo mlečnosti, ki začne pri slabem vremena pojemati. = Žetev na Ogrskem. — Uradno poročilo k. ogrskigt« pjljedelskega ministrstva z dne 18. m. m. navaja sledeče stanie prieelka: 32 44 (53 73), rž 10 53 (1415), ječmen 1399 (16 19), in oves 1200 (1273) milj. q. Koruza zgodnje setve bo še precej dobra, slabša pa ona poznejše setve, ker je suša zelo Blabo uplivala na tvorbo zrnja. Koruzni pridelek se ceni na 438 milijonov kvintalov. Krompiuja se je pridelalo za 4483 milj. q. Zelenjava, sladkorna in klajna repu in druge krmske selve po izpalu precej slabo, kar se tiče mnrž'ne, dobro pa, kar se tiče kakovosti. Trla rodi dobro. = Žetev na Ruskem je letoa mnogo slabše izpadla, nego se jo prej pričakovalo. Trgovci morajo znižati sklepne pogodbe za izvoz, ki so jih prej bili sklenili. Letne in zimske pšenice se letos pričakuje za 128 6 milj. q, dočim se je pridelalo I. 1906 1372 milj. q, I. 1905-173*2, 1. 1904 pa 181’5 milj. q. Loterijske številke. 26. oktobra. Trst............ 64 6 36 34 30 Line ........ 43 74 71 49 27 Uršula in Ana Vovk izurjene šivilje, z dobrim spričevalom se priporočajo za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najmodernejšem kroju. Delo se izvršuje po želji tudi na domu cenj. naročevalcev, kakor ludi na svojem domu. V Gorici Via Trieute št. 3* Svoji k svojim! J. ZBIL con Gosposka ulica št. 10, priporoma svojo največjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, j ager srajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd. Vse potrebščine za g» šivilje in krojače. Prilogo ..Prim. Listu" št. M z dne 31. ohtobra 1907. Poglavje o kmetovih »prijateljih". Čedna slika o nečednih dogodkih, ki so prišli na dan pred okrožnim sodiščem v Gorici. V ponedeljek se je začela zanimiva obravnava pred goriškim okrožnim sodiščem proti vodju pisarne dr. Tre o ta Dragotinu Gilčvertu radi oderušt-r a. To je eno izmed mnogih poglavij liberalne „ljubezni“ do našega kmeta. Eno se je odkrilo, koliko drogih takih Gil-čvertov pa t znamenja solz in bede ie „pomaga“ slovenskemu kmeta. Za našo javnost je značilno to, da je bil pri razpravi navzoč izmed časnikarjev le n a d poročevalec. Obravnava se je pričela kmala po 9h. Sodnema dvora predseduje svetnik M. Ra tar, votaotje so svet. grt f Co-ronini, Kuhačevič, M n a c h i n a, zapisnikar Š a p 1 j a. Državno pravdništvo zastopa državni pravdnik Jeglič. Zagovornika sta dr. Tre o in dr. Konrad V o d a š e k iz Trsta. Uradni steno-grkf Š k a p i n se zapriseže, nakar ae prebere obtožnica, ki se glasi: Obtožnica dri. pravdništva v Gorici zoper Drag. G i 1 č v e r t a radi pregreška po § 1. drž. zak. z dne 28. maja 1881 drž. zak. štev. 47. Državno pravdništvo obtožuje Dragotina Gilčverta, rojenega dae 14. oktobra 1877 v Špitališča pri Konjicah, občina Tolsti vrb, tja pristojnega, sedaj bivajočega v Gorici, rim. kat. veroizpovedanja, pisarnovodja pri advokata dr. Treota, oženjenega, s premoženjem, nekaznovanega —, da je — dajoč oz. podaljšujoč kredit Franceta Kalin, njegovi ženi Ani in Jožefa Poljšaka — le teh lahkomišlje-nost, znano ma stisko ter Blabo razumnost s tem v svojo korist obrnil, da si je dal sebi nakloniti imovinBke dobičke in sicer: a) v Gorici dne 9. septembra 1905 zadolžnico in izjavo od Fr. Kalin in Jož. Poljšaka za 1440 K 87 hi, istega dne 4 menice od Franceta Kalina in Jož. Poljšaka za 300 K -f- 300 K -)-300 K -f- 362 K ter 4 menice za iste zneske od Ane Kalin. b) v Gorici dne 13. febr. 1906 kupno pogodbo od Jož. Poljšaka in Fr. Kalina za 1388 K; c) v Ajdovščini dne 2. oktobra 1906 menico za 160 K od Fr. Kalina in d) v Vrtovčah dne 29. dec. 1905. menico za 384 K od Jož. Poljšaka. Ti imovinski dobički so po svoji brezmernoati omenjenim dolžnikom pospešili pogubo v gospodarstva. Gilčvert je s tem zakrivil pregrešek zoper nepošteno postopanje v kreditnih opravilih. Za priče predlaga drž. pravdništvo : Franceta Kalin, Ano Kalin, Jožefa Poljšak, Alojzija in Jožef« Marc in notarja Lokarja. Razlogi bo sledeči: France Kalin iz Lisjakov, občina Šmarje pri Ajdovščini je posedoval lepo posestvo, ki je je pa vsled trtne nši moral zadolžiti. 34.000 K vrodno posestvo je bilo koncem I. 1904 obremenjeno blizu okrog 22.000 K, med temi je bila za 12.000 K vknjižena liberalna »Goriška ljudska posojilnica11 in za 8000 K žena Ana. Ker je Kalin zaostajal s plačili, ga je »Goriška Ijud. pos.“ gnala na dražbo premičnin, ki bi se bila imela vršiti dne 23. dec. 1804. A pri tej dražbi ni bilo kupca. Druga dražba se je vršila 23 febr. 1905 in tu je Fr. Kalin prvič prišel skupaj z Gilčvertcm, vodjo pisarne dr. Treota, ki je zastopal „Gor. Ijud. pos.“. Na tej dražbi je Gilčvert kupil na svoj račun za 439 K (I): 2 bednja, 40 hektov vina in en koleselj, kar pa je bilo c e- njeno (I) za 1275 K. Po izvršeni dražbi je Kalin od Gilčverta kupil premičnine za 800 K; torej skoro za 400 K dražji, kakor pa jih je kupil Gilčvert na dražbi. Ker pa Kalin ni imel denarja, sta se ob udeležbi Ane Kalin in sodnega cenilca, Jož. Poljšaka domenila sledeče: Gilčvert je napravil kupno pogodbo, glasom katere sta Fr. in Ana Kalin plačala kopnino z menico 800 K ter dovolila vknjižbo na nepremičnine Franceta Kalin in na doto Ane Kalin, ki je bila zavarovana pri istem premoženju. Jožef Poljšak pa je bil kot porok. Gilčvert se je zavezal, da čaka na 800 K 4 mesece proti 6% obrestim Istočasno so podpisali Fr. in Ana Kalin ter Jož. Poljšak menico za 800 K, s katero so se zavezali plačati 800 K že naslednjega dne, dasi je Gilčvert dobro vedel, da tega ne bodo mogli storiti. Sedaj vsi trije z a t r j n-j e j o, da se je g o v o r il o 1 e o tem, da bodo 800 kron morali plačati v 4 mesecih. Gilčvert je že res takoj 25. febr. 1905, torej dva dni pozneje, vložil tožbo ter uvedel vsestranska izvršila proti vsem trem, ne zmeneč se za svojo obveznost, da čaka na plačilo 800 K do 23. junija. Tožbe in eksekucije so se vlekle do 9. septembra 1905. Prvi slučaj! Tega dne je Dragotin G i 1 č v e r t poračunil svojo tirjatev s Fr. Kalin in Jož. Poljšakom na način, da je, ne glede na okolnost, da je 23. februarja 1905 za 439 K kupljene premičnine za 800 K nazaj prodal Franceta Kalin, uračunil je na svojo korist cenilno vrednost onih premičnin K 1275, tožbe-ne in izvršilne stroške do 9. sept. 1906 K 25851, od zneska 1240 K 8 7. v. obresti za 4 mesece naprej K 2113, vsled česar si je uračunil tirjatev za K 155464, od tega zneska je odpustil K 92 64 in tako ugotovil tirjatev 1402 kron. Na račun teh 1462 K je Kalin plačal 200 K. Ta račan pa ue odgovarja dejanskemu položaju. Na podlagi sodnih spisov je obstojala tirjatev Gilčverta dne 9./9. 1905 iz glavnice 800 kron, iz obresti od 24./2.—9./9. 1905 26 kron in iz sodnih sodnih stroškov 213 kron 69 vin. Skupaj 1039 kron 69 vin. Po tem računu, glasečem se na 1262 K, je sestavil Gilčvert 9/905 zadolžnico na 1262 kron, kjer so vsi trije dolžniki zavezujejo plačati ta znesek v sledečih obrokih : 300 kron dne 9. okt. 1905, 300 kron dne 9. nov. 1905, 300 kron dne 9. dec. 1905, 862 kron dne 9. jan. 1906. Kljcb temu proračunu, oziroma novaciji pa so dolžniki morali izjaviti, da vse vknjižbe do 9 sept. 1905 na podlagi prejšnjih menic ostanejo v polni veljavi do plačila tega novega dolga. To izjavo in zadolžnico sta podpisala France Kalin in Jožef Poljšak sam8, ker Ane Kalin istega dneva ni bilo v Gorici. Istega dne pa sta France Kalin in Jož. Poljšak morala Gilčvertu podpisati 4 menice za 300 -f 300 -f 300 -j- 362 K z za-padnim rokom 9. sept. 1905, 9. okt. 1905, 9. nov. 1905, 9. dec. 1905, 9. jan. 1906. Čez nekaj dni pa je droge 4 menice poslal Ani Kalin na dom, da jih je podpisala. Na ta način si je Gilčvert, ki je dne 23. februarja 1906 zdražil premičnine za 439 K, dne 9. mji. it j » i i Idt dal priznati terjatev za 1462 kron in dobil v ta naslov zadolžnico in 4 menice od Franceta Kalin in Jož. Poljšaka ter 4 menice od Ane Kalin ter si s tem dal nakloniti imovinske določbe. Da je mrgel Gilčvert svoje dolžnike tako izkoriščati, bo da razlagati iz tega vzroka, ker se se vsi trije nahajali v veliki stiski, in so poleg tega še precej nerazumni ljudje. Na ta način je vse tri pripravil na rob gospodarskega propada, da jih je zasledoval z vsemi možnimi izvršbami, kakor kažejo sodne listine. Drugi slučaj! Dne 12. febravarja 1906 je bila dražba premičnin pri Jožefu Poljšaku, na kateri je Gilčvert kupil dva vola, dve kravi, 3 sode in dva bednja za 432 I< (!) To vsoto, odbivši 7 K 10 vinarjev, pa mu je sodni sluga takoj zopet izročil na račan njegove tirjatve. Gilčvert pa je za 432 Kron zdražene premičnine prodal nazaj Jožefa Poljšaku za cenilno vrednost 1288 kron. Drugi dan so sestavili kupno pogodbo, o kateri se Poljšak zavezuje plačati kupnino 1288 kron s 6% obresmi, in sicer 644 K 11. nov. 1906 in 644 K do 11. fabr. 1907. Porok je bil pa France Kalin. Oba istočasno sta mu dovolila vknjižbi) zastavno pravice na svoje nepremičnine. Tudi ta imovinski dobiček, ki si ga je Gilčvert na novo pridobil vrh onega z dne 9. Bept. 1905, pripomogel je k gospodarskemu propadu dolžnikov. Na podlagi posameznih meničnih povelj je Gilčvert kopičil odslej eksekucijo na eksekucijo, dokler ni slednjič iztožil menici po 362 K, ki ste zapadli 9 nov. 1906 ter na podlagi dotičnih meničnih povelj zarobil posestvo in [nepremičnine Frana Kalina in Jožefa Poljšaka ter dne 31. jan. 1906 predlagal rubež in jprodajo premičnin Ane Kalin, akoravno je dva dni poprej izvedel, da la ničesar nima. Ako tudi vsi doslej navedeni slačaji zadostno podkrepljujejo trditev, da so bili imovinski dobički brezmerni, upoštevati je dalje, da je Gilčvert vkljub dne 8 sepi. 1905 sklenjeni inknmovani zadolžnici, s katero se je ustanovila no-vacija, nadaljeval z izvršbo, poslužuje Be prvega meničnega povelja od dne 25. febr. 1905. Tretji slučaj! Tekom mnogobrojnih izvršb dogodil se je dne 20. okt. 1905 še tretji bIu-čaj, pri katerem se je Gilčvert, upora-bivši stisko v kateri se je nahajal France Kalin, dal nakloniti imovinski dobiček, ki je brezmeren vsled zveze z ostalimi pripomogel k gospodarkkemu polomu. Omenjenega dno bi Be bila pred ajdovskim okr. sodiščem imela vršiti vsled predloga „Gor. ljudske posojilnice* dražba nepremičnin Franceta Kalina. Prisostvoval je tudi Gilčvert in leta, ki je imel od posojilnice strog nalog, izvršiti dražbo, jo je uttavil, ker se je Fr. Kalin zavezal plačati 150 K za stroške udeležbe pri dražbi. Gilčvert si je dal sprejeti od Fr. Kalina za 150 K, katero je dva dni pozneje iztožil na podlagi dotičnega meničnega povelja je vse mogoče izvršbe. Kalin je, kakor rečeno plačal stroške ndeležbe pri dražbi Gilčvertu kot odposlancu „Gor. ljudske posojilnice 150 K. Vkljub tema pa je „Gor, ljudska posojilnica" pet dni pozneje poBebej predlagala ugotovitev stroš-1<\ ic< lilf ] ri ditili E 49 70, td la- terih so pa bili sodno ugotovljeni Ie stroški za K 3 70. Četrti slučaj! Konečno je še četrti slučaj, radi katerega v zvezi z ostalimi se smatra utemeljeno zvati Drag. Gilčverta h kazenski odgovornosti. Dne 29. dec. 1905 ko je bilo mnogo izvršb, imela ae je vršiti dražba nepremišnin omenjenega obve-zanca na njegovem domu t Vrtovčah. Gilčvert se je osebno pripeljal k dražbi in ker ga je Jožef Poljšak prosil, naj ustavi dražbo, napravil mo je kakor on sam razlaga, račan, pri katerem je vpo-števal glavnin 300 K s pripadki, do tedaj nezavarovane stroške iz nekaj brezo-spešnih izvršb radi drogih glavnic. Račan je baje pokazal, da dolguje Poljšak 484 K. Poljšak je takoj na račun plačal 100 K in za ostalo vsoto sprejel menico 384 K, ki jo je Gilčvert iztožil Jdne 10. jan. 1906 in na podlagi katere je dosegel izvršbo s prisilno osnovo zastavne pravice na nepremičnine Poljšakove. To so v kratkih potezah dejstva, ki povsem opravičujejo trditev o brez-mernosti postopanja od strani Dragotina Gilčverta. Vsi sodni predlogi Gilčverta so bili vloženi a podpisom odvetnika dr. Dragotina Treota. Ta pa je tudi vedel, da je od druge strani „Goriška ljudska posojilnica" konečno sklenila spraviti na vsaki način na dražbo Kalinovo premoženje. Dne 4. marca 1906 je posojilnica vnovič predlagala dražbo nepremičnin Kalina. Dne 15. maja 1906 ae je cenilo premoženje Kalinovo na 32.784 K 52 vin. in prodalo 2. julija 1906 za 22.572 kron. Brez-dvomno bi bil Gilčvert od svoje strani spravil na dražbo Poljšakovo premoženje, ako bi se ta konečno vendar ne uveril, da se mu bliža gospodarski polom. Odločil se je najeti posojilo pri „Centralni posojilnici" v Gorici in plačati Gilčverta. Dne 8. junija se je napravil ko n eč n i račun, ki jasno dokazuje, kako daleč je Gilčvert v 16 mesecih dospel s svojo izvirno terjatvijo v znesku 860 K. Do 8. junija 1906 je prejel Gilčvert na račun 777 K 50 vin. in omenjenega dne mu je Poljšak plačal vsoto 3750 kron!!! Tedaj še-le so se oprostili France in Ana Kalin ter Jožef Poljšak Dragotina Gilčverta, kateregaslovom oblastvenih i n f o r m a ci j s p I o š n o smatrajo sposobnim za dejanje, katerega se mora braniti pred sodnikom. Z ozirom na vse to je obtožba opravičena. Gilčvert — zaslišan. Obtošenec se ne čnti krivega. Vsa tožba temelji na lastni izpovedi. Prvikrat je prišel v dotiko s Kalinom meseca maj-nika 1904 v pisarni dr. Treota. Dne 23. februvarja 1905 «e je vršila že tretja dražba pri Kalinu. Ni imel namena kaj kupiti; vender je ponudil najnižji ponudek in ostalo je njemu za 439 K, cenilna vrednost pa je bila 1275 K. Njemu je ostalo 36 hi vina, en koleselj in dva bednja. Kupljene stvari je hotel spraviti proč, a Kalin ga je prosjl, naj mn jih proda nazaj. In res mu jih je prodal nazaj za 800 K. Kalina je rekel, da njemu samema ne more dati, ker nič nima; naj podpišeta menico še žena in en porok. To je bil Poljšak. Na menico je dal radi tega, ker je to hitrejše in cenejše (!) ko dolžno pismo. Obljubil je, da bo čakal 4 mesece; a menica je zapadla že drngi dan radi tega, da se je na podlagi istega plačilnega povelja lahko vknjižil. Obenem si je pridržal lastninsko pravico kupljenih stvari, dokler jih Kalin ne plača. Kalin je inteligenten, je napravil 4 razrede realke, zato je lahko vedel za posledice menice. Vino, ki je je prepasti! Kalinu, bi bil prav lahko z velikim dobičkom prodal v Bukovici. S prodajo zemljišča bi si bil nerad spravil nase odij oderuha, ker bo Vipavci že itak mnogo o njem govorili. Tudi z ozirom na svojega šefa to ni hotel. Da si pridrži prodajalec lastninsko pravico prodanih stvari, je to zato, da se zavaruje. To delajo tudi drugi gospodje v Gorici, ki so Bplošno znani. I’ redsednik: To nas nič ne briga, kaj drugi delajo, ampak le, kaj ste delili vi. Obtoženec pravi, da mu jo bilo to znano že iz pisarne, kjer se to večkrat zgodi. — Kalin je brez njegove vednosti vino prodal, ne da bil kaj njemu dal na račun od tistih 800 K, a dal ni nič. Ko sta prišla Kalin in Poljšak k njemu ter mu vsled pritiskanja prinesla 200 K, je spremenil prvotni račun s tem, da jo namestu 800 K zahteval cenilno vrednost 1275 K. To priznava, da ni bilo lepo. Napravili so zopet nove menice; a prve od 800 K so ostale še tudi v veljavi. To pa le radi svoje varnosti. Sodnik: Ali je bil Kalin z vašim povišanjem zadovoljen? Obt.: Opiral se ni nič. Le rekel je: E gospod, malo veliko je. Dr. Treo in Gilčvert. Dr. Treo hoče obtoženca nekaj vprašati. Sodnik pravi, da ni mogoče, da bi bila dva zagovornika. Dr. Treo pojasni, da bo on zagovarjal v zadevi eknekucij in menic. Hiče pa poprej pra-šati obl. nekaj, od česar je odvisno njegovo zagovorniško stališče. Dr. Treo: Ali ste smatrali to vse za svojo zasebno zadevo, ali sle tadi mene hoteli noter vmešavati? O b t.: Za zasebno zadevo I Dr. Treo: Ali sem jaz o lem kaj vedel? Ali je meni bilo o tem kaj znanega? Obl.: Ni se mi zdelo potrebno, take stvari pripovedovati. Saj iz svoje prakse dovolj znam. Predsednik: Ali niste podpisa-vali aktov? Dr. Treo zahteva bolj natančnega pojasnila. Obtož.: Nekaj je vedel, vsega pa ne. Prosil je dr. Treola, naj prevzame zastopstvo. Dr. Treo je podpisaval, kakor vBako drugo reč, ne da bi se brigal za te stvari : saj je moral vedeti, da znam sam napraviti. V naši pisarni je mnogo plačilnih nalogov in izvršil. Na dan 20— 25 predlogov. Šef ni mogel vedeti, koliko je bilo mojih; saj je bilo v naši pisarni v tem času nad 3000 vlog. Pred s. konštatira, da dr. Traotu nihče nič ne predbuciva. Dr. Treo: Saj konec obtožnice govori o meni. O b t. pojasnjuje, da je šef tudi odpotoval večkrat, da je šel na dopust in tedaj ni mogel vedeti, kaj se godi v pisarni. Pred?.: Sedaj se ne vrši razprava proti dr. Treotu. Na zahtevo državnega pravdnikase še konštatuje, da je obtoženec, kakor razvidno iz aktov, v nekem rekurzu pov-darjal, da vino ni bilo njegova last in da je drugič vračnnil tudi še one bednje in koleselj, ko je delal račun, akoravno je bilo to že poprej v računu. Obt.: se izgovarja za morebitne napake na pisarno. Dr. Treo praša obtoženca, kaj se je zgodilo 9. febr. 1906 v njegovi pisarni. Obt. pojasnjuje, da je bila 8. fibr. neka dražba v Rihenbergu, pri kateri je bil navzoč tudi dr. Treo in notar Lokar. Tu je pravil Lokar šefu, kaj ljudje po Vipavskem govore o Gilčvertu. Drugi dan ga je šef poklical v pisarno in ga ostro prijel. Ta strogost je bila več ali manj opravičena. Ker je izvedel, da je govoril okrog take stvari Kalin, je bil nanj hud. Gilčvertov račun. 1 Glede onih 150 K, za katere mn ' je dal v Ajdovščini Kalin menico, je vra-: čunil Kalinu v korist pri „Gor. ljudski posojilnici". Nato izkaže račun: 77750 je dobil na račun; ko je dobil Pol šak | pri „C^ntraIni“, je plačal obtožencu še 3750 K. Ta vsa Bvota je nastala tako. Glavnica............................. 1275 K Posojilo Poljšaku za Kovača . . 1288 „ Posojilo Poljšaku za notarja . . . 200 . 6% obresti...........................102 „ Z* „Gor. ljudsko posojilnico" . . 150 „ R*zni stroški........................G31 . Koleki............................... 495 „ Grdojebilood mene le, da sem 800 K povišal na 1275 K. Gilčvert — siromak. Na vprašanje, koliko ima premoženja, izjavi obtoženec: Posestvo v Bukovici je vredno 38.000 K, dolga pa je gori 34000 K; hiša v Gorci je vredna 32.000 K, dolga na njej je 28.000 K. Vrhu tega ima še nekaj drugih vknjiženih tirjatev in pa nekaj osebnega dolga. Tako da bi bilo I čistega le 7-8 tisoč kron. Pa nekaj je že tudi poprej imel. Nh vprašanje drž. pravdnika, koliko ima n e vknjiži e n e g a dolga pridolžnikih, obtoženec noče dati odgovora. Priče. Zasliši se priča notar Lokar, ki pove, da je v R hembergu na dražbi opozarjal dr. Treota na govorice, ki bo širijo po Vipavskem o njegovem solic -tatorju Giičverlu. O tem sta večkrat govorila Poljšak in Kalin, ki sta prihajala k njemu po svete, kaj jima je storiti. Oa jima ni vedel pomagati. Zdelo pa se mu je, da je preveč eksekucij in da imata dolžnika preveč stroškov. Treo je rekel, da se bo doma informiral. Priča Alojzij Marc iz Planine na Kranjskem je Kalinov svak. Kot porok je v Bratinovi gostilni v Ajdovščini podpisal za Kalina eno menico za 70—80 gl. Gilčvert ga je rubil. Slišal je praviti, da' G 1 Svert ljudi odira. Priča Jože M a rc, gostilničar in me-sar v Ajdovščini pravi, da mu je G Ič-vert ponujal vino, ki ga je za '/„ cenilne vrednosti kupil pri Kalinu ; a on ga ni hotel, ker vino ni bilo zanič. Priča je pri Kalinu kupil sode in hi jih bil rad za kupno ceno dal nazai Kalinu, ko bi vedel, da se bo Kalin rešil. Priča je kupil pozneje na dražbi tudi Kalinovo posestvo za 22.000 K, ki pa zanj ni bilo dosti vredno. Prodal ga je Čibeju. Kon-statuje se, da je Čibej sedaj razprodal i še le polovico posestva ter za to dobil že 17.000 K. Kalin ni bil dober gospodar. Nato se je ob 3/42 popoldne razprava prekinila in nadaljevala ob */24 popoldne. Priča Fran Kalin. Dr. Treo predlaga, naj bi sodni dvor pričo prašal, če je sovražen Gilčvertu ; ker v tem slučaju se ne sme zapriseči. Kalin se zapriseže. Pripoveduje, kako je zašel v dolgove vsled trtne uši, prosil je za obrestno posojilo; a ga ni dobil, h njegovega pričevanja se pa tudi vidi da je priča precej lahkomišljen. Pravi, j da ga je Gilčvert prsšal, če hoče nazaj j kupiti ono vino in bednje, kar je priča i z veseljem zagrabil. Gilčvert je zahteval 800 K za b'ago, pa ga je zdražil le za 400 K. To se mu je zdelo preveč, a si I ni vedel pomagati. Za podpis je še> prosit . Poljšaka; a ni vedel da ga Gilčvert zahteva kot poroka ; mislil je le da kot * pričo. Če bi bil vedel, da se bo tudi Poljšak obvezal, bi ne bil šel ponj. — Gilčvert je pogodbo prebral; a ni povedal nič o Poljšakovem poroštvu, niti ni povedal, da menica zapade drngi dan, pač pa je rekel, da bo čakal 6 mesecev, pa ne 4 kakor se je pozneje izkazalo, da je v pogodbi. Priča pogodbe ni bral, ki ni mogel brati hitre Gilčvertove pisave. Rekel je to Gilčvertu ; a ta je dejal: Veste pri razpravah moramo tako pisati. Ko je bilo vse gotovo, je rekel Gilčvert: Sedaj je to vaše I Proti vednim plačilnim nalogom se je bal ogovarjati. Gilčvert, ko je pogodbo prebral, tudi ni nič govoril, da si pridrži lastninsko pravico. Če bi bil o tem priča kaj vedel, bi pogodbe ne bil sklenil. — Gilčvert ga je seveda silil, naj parcelira ; a ni mogel dobiti kupcev, ker so čakali na dražbo. Bil je nekoč pri Gilčvertu v Gorici. Rekel maje, naj prideta v pondeljek 12. fabr. k njemu, da napravijo račun, ker bi bil Poljšak rad plačal s pomočjo »Centralne posojilnice". Prišla sta tedaj v Gorico ; a Gilčverta, ki je bil Poljšaku pisal, da ga v pondeljek ne bo v Gorici, res ni bilo doma. Dfugi dan sta pa izvedela, da je bil v Vrtovčah, kjer je bila dražba Poljšakovih zemljišč I kjer je dražil in kupil. Poljšak je potem kupil nazaj, ko mn je posodila „Cen-tralna posojilnica". Tistega dne, ko sta iskala Gilčverta, ju je prašal dr. Treo, če reB Gilčvert ž : njima tako postopa, kakor se sliši. Odgovorila sta, da ne, in podpisala izjavo, ki jo je sestavil Treo. — Ko je bil Gilčvert plačan, so zahtevali menice nazaj. A Gilčvert jih ni hotel dati, češ da jih bo hranil, da jih pokaže otrokom. Dr. Treo praša, zakaj nista njemu povedala, če jima je Gilčvert delal take krivice. Priča: Sem se vas bal. Dr. Treo: Izgovor I Priči je še to nedeljo v Gabrijah neki mož dejal, da ga je Gilčvert ogoljufal ! za 1400 K. Obtoženec: Jaz o tem nič ne i vem! Priča: Danes je zopet eden zunaj govoril, da ga je Gilčvert osleparil. Ana Kalin To je žena Franceta Kalina in meni, da sta G Ičvert ter trtna uš kriva pro-1 pade.. V glavnem potrdi izjavo moževo. Poljšak Jožef. Priča se ravno vsled hude bolezni i slabo spominja. V bistvu potrdi izjave ' Kalinove. V teku izpraševanja izjavi I dr. Treo, da bi bila največa goljufija, če je bil Gilčvert res povabil pričo in Kalina v Gorico ; v istem čcsu pa se on i odpeljal dražit k Poljšaku. Priča pravi, da so ga vsi svarili pred Gilčvertom in mu svetovali, naj se ga reši, ker je oderuh. Renško in vrtojbensko županstvo hvali Gilčverta. Prebere ro izjava renškega županstva o G Ičvertu. On je dober gospodar. Njegovi ljudje v Bukovici hodijo pridio v cerkev, plesov se pa pridno ogibljejo. On ni oderuh. Tudi vrtojbensko županstvo neve, da bi se kdo kedaj kaj čez Gilčverta pritoževal. Predsednik opomni, da sije ti dve izpričevali priskrbel obtoženec sam. Prečitala so se tudi ugodna spričevala prejšnjik obt. šef jv. Dvoje zanimivih policijskih izjav. Prebere se prvo policijsko spričevalo, daje Gilčvert splošno znan oderuh. Drugo spričevalo pa pravi, da to n i re s in da je bilo prvo spričevalo izdano po napačnih informacijah. Dr. Treo se brani pričevanja. Drž. pravdnik predlaga dr. Treota za pričo radi ekspenzarja, koliko mu ga plačuje Gilčvert, da mu Treova pisarna izvršuje posle. Dr. Treo odklanja izpoved, izjavi pa, da je že opozoril Gilčverta, naj mu plača stroške. Nekaj jih je že, nekaj jih še bo. Predsednik: Pa mu jih tudi lahko darujete ! Dr. Treo: Tndi I Pa mu jih naj-brže ne bom, ker mi je naredil preveč sitnosti. Tudi dr. Vodušek predlaga Treota za pričo in še nekaj drugih. A sodni dvor odkloni vse predloge. Državni pravdn k govori. Nato je v poldrngournem temeljitem govoru drž. pravdnik Jeglič dokazal krivdo Gilčvertva radi oderuštva. Dr. Treo. Potem je govoril dr. Treo o menicah in eksekucijah. A je bolj branil Bebe, kot Gilčverta. Pravi, da radi tega, ker ve, da bodo od te ali one strani mahnili po njem radi te afare. (Gospod doktor! Ali ste čudni! Kdo Vam je kaj očital in že tak neum'jiv strah ! To je več ko čudno ! Por.) Priznava dr. Treo, da je bilo Gilčvertovo dejanje nespodobno, ker je to delal kot uslužbenec pisarne in ker jih eksekviral večkrat zaporedoma. Pravi, da bi 69 moralo skoro vsakega odvetnika obsoditi radi eksekucij, če se Gilčverta. (Tako?) Dr. Vodušek. Dr. Vodušek najprvo čestita Gil-čvertu na današnji razpravi. Pravi o sebi, da se hvala Bogu ne briga več za politiko. A to bodo gotovo nekateri listi pograbili in so že v politične svrhe. Govoril je isti v duhu pravega liberalca, kateremu je oderuštvo nekaj dovoljenega Špekulacija. Prebral je tretje pismo na Nj. Velič. cesarja, ki ga je Kalin pisal. V tem pismu se giasi: Bog in Vaše Velič. naj mi pomaga! — Razsodba. Ko je na kratko odgovorjal še dr!, pravdnik, je sodišče ob polnoči izreklo oprostilno razsodbo, češ da Gilčvertovo dejanje res ni bilo korektno; a po zakonu radi oderuštva ga ni mogoče obsoditi. Drž. pravdnik je prijavi pritožbo. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosp oska t lica št. 25 pripoioča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob ‘/t kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Saunig in Dekleva ulien Munlcipio št. 1. Gorica. Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, drevljarj« in tudi za umetno vezanje (reka-niranje). V zalopi su tudi nahajajo angleška dvokolesa »Ilelical Premier« in slUmorezni stroji, samokresi in razne puške, lastim mehamška po-pravljalnica. Podpisana imam na prodaj Novodošlo blago za nastopno dobo pe i-dobi po zmrrnih cenah v delaunici in trgovini z gotovimi oblekami Delavnica 'cerfteniii posod in cerkvenega orodja Fr. Leban Gorica, Magistratna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k_ enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. t r •• j • v oeiavmci in trgovini z goiovimi onienam k°P? stF°i flnfon Krušič Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovnišče nlrnberškeg« in drobnega baga ter tk »niti, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalno stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letna čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. za segrevanje vode. Marija Zidarič ulica Boschetto št. 8. Nezaslišano po ceni! = GOO komadov le za 1ZS fl. = Eno krasno garant, dobro idočo precizijsko uro l pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravalno iglo s ponarejenim briljantom; 1 prstan v ognju poslačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. 1 krasno garnituro, gumbe za manšete, ovratnike in naprsnikc gnr. 3°/0 double zlato; 6 komadov linili platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; 1 krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in še 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le I '85 fl. Po povzetju pošilja trgovina II. SPINGABN, Krakau St. 206 Če se naroči ? zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodam še vsakemu en tak nožiček. — Če vam ne ugaja, vam vrnem denar. krojaški mojster in trgovec v Gorici Tekališče Josipa Verdi štev. 33 in v podružni delavnici na Tržašk5 cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi '• službeni stan in činovni j razred. N. pr.: Okr. sodnik; j šolski svetnik, sodni pri- , stav, profesor IX. čin. raz- I dre itd. Izdelek ix lastnega blaga ! ——jamčim. j UJ iJj 447 Lekarna tiislofdleiti v Gorici Prave In edine žel. kapljice II i anamko sv. Antona* Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vur.tven* znamka) popjje _ Okrepi ielodcc, storš, da sgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice todi Btor6, da človek raje ji. Cera steklenici 60 vin. rt' Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne šobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida. posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. %E PATEMT Št. 3. Srebrna anker Roskopf s 3 mučnimi pokrovi, močno kolesje................gld. 8 — Št. i-. Nikel. anker remonl. na kamnih tekoča, lino in natančno idoča . . . gld. 7’— Št. 5. Nikcln. Hoskopf na kamnih tekoča, pokrovi stanovitni . gld. 8’20 Št. 11. lira »kukavica« lepo izrezana močno kolesje s koščenimi kazalci . . gld. 12*50 Št. 1. Srebrna cilindor. rem. s 3 močnimi pokrovi, lino kolesje...................gld. (i'75. PATENT 'Št. 6. Srebrna cilinder, s .3 Št. 7. Srebrna cilinder, lepo Št. 8. Srebrna s tremi moč- pokrovi...............gld. (»*.'j0 s pozlačenim okvirj. gld. 7’— (iravirana gld. 0 50 nimi pokrovi 71 zlata Kin. . , gld. 7'50 . gld. 19— St. 2. Srebrna anker remont, na 15 kamnov s 3 močnimi pokrovi............gld. N‘60 iinejše natančno regulirane prav lino .... gld. 12-— Št. Sl. Hoskopf lepo izdelana ................gld. 4-— St. 10. Tra z nihalom brez uteži +8 ur idoča . gld. G"— 8 ilni idoča..............12“— 14 dni idoča ... 13'50 Za vsako ur« jamčim eno leto pismeno. Ako eenj. naročniku blago ne ugaja, lahko vrne v teku 8 dni, ali pa ne mu denar nazaj pošlje. Vse ure se pregledane in točno urejene. Cenike razpošiljam zastonj Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani Jakob Šuligoj, urar c. kr. drž. železnic, Gorica, Gosposka ulica 25. J Centralna posojilnica v Gorici ( f se je ¥ | H PRESELILA ^ na tekališče J. Verdija št. 32. ■*—-O--'* V ia(^ OOOOOOOOOOO-OOOI Ustanovljena tvrdka leta 1866. I. PRUFOVKA - (SORICA. Glavna zaloga Gosposka ulica št. 3, filialka Raštelj št. 3. Stroj arna v Črničah. Trgovina s ko-nopcem Gosposka ulica št. 1 Zaloga usnja, podplatov ter vseli potrebščin za čevljarje. Usnje za sedlarje, knjigoveze itd. Glavna zaloga ličila v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Odlikovana tvornica nadplatov. Delavnica jermenov za stroje, bičev, itd. <5-€3-€>0-0€>-0-€>€>00 6>€H>0^ ■ Prosiva zahtevati listke' ■ ————a—————tiMMMaiHBaaaMB Restavracija,.Central' PPIIEHI iifi » ; • ~J/ Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo „CčnCRdL“ Corso G. Verdi št. 32, v niši „Ceut. posojilnice" v kateri bode točil pristna bela in črna vina kakor tudi dobro pivo iz slavuoznaniii Dreherjevih in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen jedilni salon, kakor tudi veliko dvorano za veselice, plese in raznovrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno in po zimi zakurjeno. Za mnogobrojen obisk se priporoča Pavel Honsch, restavrater. Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna K. Draščik v Gorici na Kornu (v lastni hifil) izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače /.n birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in likerjev na droliuo ali v orig. butcllkah. Priporoča He sl. občinstvu. Cene jako nizke. ***** ^VIKTOR TOFFOLI velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev. Gorica, vla Teatro št. 20 Gorica, vin Semlnarlo št. 10 OI]e za luč 40 kr. lit. „ flne|a 56 „ „ „ bol|e 56 „ „ „ dalmat. 56 „ „ „ Istrsko 56 „ „ Priporočam 66. duhovščini in cerkvenim oskrbnlštvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. Olje corfu 60 kr. lil. „ bari 60 „ „ „ iucca 70 „ ,, „ nizza 80 „ „ najfln. I gl. „ • • P o ■d «3 «S d . o d o 3 w u o H O p- k Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrad«* izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nove araerlkanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. E N.ro 715/07. o M O M 0 o o 0 o p v 8» P- © i OBMVH. • • Prosiva gahtevati liatk«! Upoštevaje nadaljevano negotovost na denarnem trgu in oziraje se na izvanredno dohajanje prošenj za posojila je sklenil kuratorij podpisanega zavoda znižati vnovič merilo za eskoinpl zastavnih pisem od dosedanjega merila 1)5"/o njihove nominalne vrednosti na 94"/» za posojila, ki ne presegajo 20.000 K, in na 93"/o za posojila nad 20 000 K. V Gorici, 24 oktobra 1907. Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. M Jea, te 1 m mmum »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" im Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in *3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji 2s ©vejim! EffibnOl