....... 'jjrj-.Tp IzhsTa vsak dan. udi ob nedeljah In praznikih, ijiitrij. — Uredništvo: ulica sv. FrnCiika Asllfcega «ev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSUjajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rolrepM se ne vrafiaja — Izdajatelj In odgovora! aredafc Štefan Godina. — Ustnik konaaceij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina anala na mesec L 3 —, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in npsive Stev. 11-57. V Tratil, v torek 30. decembra 119 EDINOST kotnik XtVi Posamezne Številke v Trstu tn okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo » firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot: osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po it> stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stat beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 20J . JusaslaolJa in Zveza narodov. Pariz, 25. decembra. Iz krogov jugoslovenskega mirovnega odposlanstva smo prejeli: _ Vsi jugoslovenski listi so prinesli po dunajski r Morgenzei tungi« vest, da je naša delegacija v Parizu te dni pedala izjavo, da pristopa k Zvezi Tiare dcv. Kedaj bodo .vendar enkrat naši Usti nehali posnemati iz dunajskih laži-pisov vesti o naših vprašanjih? Ona vest spominja žfvo na znano Miinclihausenovo odtaja-jočo se .trobento: Jugoslavija je sicer res pristopila k Zvezi, ali ne te dni, temveč že 28. jo-nija t. 1-, in ne s posebno izjavo, temveč s podpišem — nemške mirovne pogodbe v ver-sailiesu. Kakor je namreč znano, tvori prvo poglavje te .pogodbe pogodbo o Zvezi narodov, a v prilogi k temu poglavju je med izvirnimi člani tega društva navedeno — kraljestvo Srbov, Hrvatov ia regent odklonil. Jadransko vprašanje u italijanskem senatu. Sdaloja in Hitu o nepiaeđnlh posslanllii z JuieshraHo. RIM, 29. Na današnji seji se nadaljevala razprava o itaUijanaki izunanlli poJHiki. Senator liortis je naslašal, da- je še mm050 Italijanov, ki čakajo odrešitve izpod tujega jarma. ItaliOž imora pripasti ozemlje, ki je .je zasedla ipo določbah londonske pogodbe, a razum tesa tuii Reka, ker to zahteva pravica do samodčCočbe. Samoodločba je pravica sama po sebi, a največjo pravico do samoodločbe ima narod, ki se hoče priklopiti k nam« (Ita3:}i). »Italija, — je vzkliknil senator Hortis — tne sme nikakor propaa-tifi prebivalstva cia vzhodni obali Jadrana estiidnemu suženjstvu in inaščevaiijit krutega sovražnika, fci ne bo n^kiiar pozabil temu prebivalstva njegove L'ubezni -jo v njej storilo vse mogoče, da bi se šlo tudi ipreko Wilsonovlh predlogov. Potemtakem bi bilo to korak v italijanskem zmisln. So pa potem še Clemenceaujeve in Lloyd Georgeve izjave, namreč, da spomenica otvarja razpravo, in da bi Italija, Angleška in Francoska, če bd se sporazumele glede določenih sklepov, četudi fat le-ti sli preko Wil-sonovih predlogov, imele upanje, da bi mogle pregovoriti Wilsona da bi sprejel njihove sklepe v prid Evrope. Navajali so se tudi drugi izreki iz zadnjega Clemenceaujevega govora, toda govornik ne more polemizirati z govorom govorjenim v francoski zbornici, poudariti pa hoče dve točki, ker gre za vprašanja, o katerih se je razpravljalo v časopisju. Poudarjalo se je namreč, da prve zahteve, ki jih .je podala Italija na mirovni konferenci, vsebujejo protislovje, ker se je dejalo, da je Italija šla m konferenco, opirajoč se na londonsko pogodbo, in je zahtevala del Dalmacije na podlagi te pogodbe, dočim pa se je »javljalo t tej pogodbi, da se mora Reka prepustiti Hrvatski, in je potem Italija zahtevala tudi Reko. In toliko se je hotelo poudarjati to pretvezno protislovje, da se je tedaj, ko so italijanska odposlanstva vztrajno zahtevala Reko, hotel videti v tej zahtevi odstop od londonske pogodbe in potemtakem' tudi od onega dela Dalmacije, ki je bil na podlagi londonske pogodbe prisojen ItalijL -c Govornik hoče ugotoviti pravni položaj Italije kot temeij politične razprave. Italija namreč ima pogodbo z Angleško in Francosko, nadalj-ni pogodbenik (Rusija) pa ni več član eniente. Resnica je^da ▼ tej pogodbi nI pozabljena Reka, toda ne pravi se izrecno, dasiravno se more tako razumeti, da se prepušča Hrvatski. Ko smo prišli na konferenco smo zahtevali vsebino londonske pogodbe. Reško vprašanje je imelo drag izvor. Nismo zahtevali mi Reke, temveč je Reka hotela priti k nam. (Živahno odobravanje.) In mi amo ae potem na podlagi načel narodnosti in itaBjanaiva postavili za varuha reške zahteve in to stališče smo tudi vedno vzdrževali, ker so dogodki šli preko onega, kar je predvidevala londonska pogodba. In ker je Reka, ko je propadla krona sv. Štefana, postala gospodarica svoje usode, kakor je ostala vedno »corpoa separatom« in avtonomna, je imela pravico, da sama določi svojo usodo. Potemtakem ni mkakega protislovja in nikakršnega poizkusa, da bi zašli zavezniki v protislovje sami med seboj. Toda pravni položaj ne izčrpava političnega vprašanja. Tekom vojne so se razmere izpremenile toliko, da je prišlo do razlogov, lri so pristliM Italijo, da ne zahteva v celoti onega, kar ji je bilo obljubljeno. Toda to mora biti odvisno od svobodne odločitve Italije, od upoštevanja drujifc splošaejših korist-nostnih razlogov, ki Mitjo danes izpremeniti italijansko končni dogovor. Dogodilo pa se je prevečkrat tekom teh pogajanj, da je trpela Italija, ko je zmanjšala svojo zahtevo, ne da bi dobila, kar je zahtevala v zameno. . Kar se tiče vprašanja, da bi bila govornik in ministrski predsednik pripravljena za neposredna pogajanja z Jugosloveni, - bi bila ta mogoča samo pod enim pogojem, namreč, da bi bila jugoslovenska vlada popolnoma svobodna v teh pogajanjih, to se pravi, da bi ji ne bila od nobene glavne vlasti zajamčena niti najmanjša njena zahteva, kajti jasno je, da bi ne odstopila niti od ene točke svojih trdno zajamčenih zahtev, če bi ji ta točka dajala kaj Teč. O tem bo zahteval odgovor, la neugoden odgovor bi izključeval vsako možnost pogajanj. Na vprašanje kakšno stališče izavzame italijanska vlada na pariški konferenci, v je odgovarjal govornik, da so njeni cilji jamstvo za italijanstvo Reke, varstvo italijanstva Dalmacije in varnost v Jadranu. V .teh ciljih, je del čustvene pravne naravi, drugi del pa vojaške naravi, v svrho ,polne obrambe Italije. Po spomenici, izročeni Italiji, bi obramba Jadrana ! Obstojala v demilitarizaciji otokov in morja \ okoli njih vse do Dubrovnika. Pripominja, da j se je v spisih, prihajajočih naravnost od Wilso-na, rabil izraz »nevtralizacija«, v eni Lansin-govih brzojavk pa opredeljenejši izraz »demilitarizacija«. Vsekaker bi ta demilitarizacija puščala popolnoma brez obrambe italijansko jadransko obal od Romanje navzdol in bi izla-zala napadom Romano, Marke in Puije istim napadom, kakor so se vršili tekom vojne. Tako'Stanje stvari je nevzdržno. Nihče v Italiji ne more misliti na napad na jadransko obal, toda Italiji je treba, da brani svojo obal, ki ji •narava ni dala nikakršne naravne obrambe, V nadaijnem je poudarjal govornik italijanske zahteve po vplivnem območju v vzhodnem delu Sredozemskega morja in je zaključil, da Italija, če ne bo mogla dobiti vsega, kar se smatra za pravično, ne izgubi tega vsled slabosti svojih zastopnikov, temveč vsled zapovedujoče potrebe razmer, kajti priznati je treba, da Italija ne more v polni meri nariniti svoje volje drugim in da je tudi več drugih držav moralo žrtvovati marsikaj, da se doseže obči mir. (Medklici.) Senat naj torej izrazi na kak način svoie mnenje o govornikovih izvajanjih. Notranja politika. Ministrski predsednik Nitti ic bo omejil na nekateri splošna vprašanj i-;i bo pedal samo kratke izjave, ker sc njegovi kolesi .govorili o finančni in ZuBia-nS- politiki minago kočije, nego more on, in izrazili načela vlade. Dcbro ie, da prihaja- s strani senata zmkel zmernosti in se dokaže državi, da se ne ustvarjajo nove iluzije; boljša je resnica, čeravno neprijetna, nego najboljša iluzia. Demokratični predlog* -si sls de. in konservativna stranka smatra, tia mera -pokazati, da ni manje <3cmm. ivi _ . ______________________ Odrekali se nismo nikdar (ničemur. Tekoan občutek begazni, čeT /kakor da ibi bila Italifa pogajanj se je pač, upoštevaje stvarni položaj, sedaj osamljeaa «9 sicer bolj kot ob drn&h pri- tudi s strani Italije stavil kak spravni predlog, f. v poslanski zbornici je govornik izjavil, vendar pa se Italija ni nikdar odrekala svojim da je bila spomenica, izročena mu na scftsnku zahtevam ia se ludi ne bo. dokler se ne sklr^^ Ufa je se vedno med državami, v katerih vladajo najboljše razmere glede javnega reda. Kar se tiče zunanje politike, hoče da ,po govoru ministra izunaejih stvari samo očisti ozračje od vesti, razširjenih v teh dneh. Ca-scpioCe je zatrjevalo, da' niso naši odnošafi z zavezniki več tako prisrčni kakor prej. Ni res! Osebni odno-šajiz predsedniki- zavezniških vlad -so najprisTČ-nejš-i, asvizemši iežkoče, ki so znane. Omenila se je neka njegova ir'ava v poekutski zbornici kot ^rok teh domnevno pc-sJabšan-h odnošajev, toda one izjave niso povzročile nikakega- vznemirjenja n jie pomeniaro inič drugega ne^o ;to, da se ni sklenila ndbena mednarodna pogodba, ki bi trajao vezala JtaiiiJo ki ji naprtila odgovornost za bodoče \-ojne, ter da vlada ne želi skidati mednarodnih pogodeb, ki bi povzročile tako trajno odgovernos*. Govornik namerava s tem povedati, da morajo velike strufe javnega mnenja in zbornice izraziti svoje mnenje, preden *e prevzamejo take odgovornosti za bodočnost {odobravanja). O teh izjavah je tudi raztpravUai ^ zavezniškimi zastoiki. J^cče nikakor izrekati kake sodbe o stanju jadranskega vprašanja. DeJ gelera francoskega ministrskega predsednika je posrečil v zackijih dneh nekako razburjenost. Ta »es. sme kazati mfi zaradi be- sed. ki bi mogle na (kak način vplivati na našo raz-dražđjivost, nikakega pretira^'anja. ko se govori s prijate^L in zavezanki. Govornik obžaluje sama nekatere netočnosti čisto zgcrccvinskega tznačaja«. Francoski ntiitistrdki predsednik je rekel, da- so je ItaKja obvezala, da da Reko Hrvatski. Resnica Pa je, da Hrvatska ni bila sklepajoča stranka, tem-več situacija ki -se je morala pomatraii ne s stališča sklepajoče stranke, temveč splošnega stališča* in da se še ta položaj popolnoma iz prest en U. Res :ie, da Reka ni bila nikdar \kijuena v londonsko pogodbe, toda res je tudi, da bi Italija, če bi se morala londonska pogodba jpcpolnnui izvršiti, -lahko zahtevala, da ji pripade vsa Dalmacija londonske pogodbe. V vse nt svojem delovanju so imeli italijanski zastopniki pred očmi zaščito Italijanskih interesov, a so se tudi zavedali .težko*?. V londonski pogodbi je bila še druga stvar, in sicer, da se Italija ne. pusti nikdar sa:na proti Av-strcogrsiki; bil je to izrecen -pogoj one pogodbe v duhu in črki. Italija se ije pa vkljtab londonski pogodbi borila sama proti Avstroogrski (edebrava-nie). Med .prijatelji toro;- in zavczrrrki, ki so se rešili istih težav, ktiso imel i enake skrbi i-n trpljenje, so vprašanja, so zahteve, iki iso nastale, ne po zahtevi Italije, temveč že same po sobi. Italija zahteva od (zaveznikov prijatelfsko vedenje in ne sfxv-nmra na čas, ko ie prLjateitJiski postcpa;la- napram njim, ne čas, ko ni šlo samo za pcseist kakega o-zertvHa, temveč za njen obstoj ali pogubo (spi oš no. ponovno odobravanje, kateremu se pridružijo tudi tribune). Smatram, da se mora rabiti napram zaveznikom in pridružencem samo prijateljski Ion-Italija je bila del vladavine, ki se je oslanjala na centralne države, toda, ko so hotele lete prezreti najtemeljnejše zakone civilizacije in so povzročile svetovno vojno, je Italija smatrala, da je prosta, 4er je začutila dollnost, da stopi na stran pravice. Italija je prekinila s celim svetom in z vso tradicijo in nove obveze mora držati v dejanju in misli. Čira večji bo ugled Italije, nego se od nje zahteva, tem večja bo Bijena vera, njeno poštenje, in tem zeprnejša in ostudac-jša bo vsaka krivica, ki se ji naredi. Zaveznikom mora postati jasna lojalnost italijanskega vedenja. (Odobravanje.) Vlada želi še, naj odide na drugo stran Jadrana izraz njene misli. Jugoslovenska plemena imajo vključeno (kot centralno skupino Srbijo, za katero se je Italija borila in jo dvignila in ji pomagala v najtragičnejši uri njenega obstanka. Taki spomini boli in velikosti se ne smejo nenadoma uničiti. Jugoslovenska plemena naj slišijo, da nima Italija niti v sedanjem sporu namenov tllaČenja, temveč namene boja za državne idealnosti, in da ne želi nič drugega, nego jim dati vse gospodarske olajšave in dobrote svoje kulture ter jim odpreti italijansko tržišče. V Italiji ni nikakega nasprotstva proti Jugo-slovenom, nekakega .razpoloženja za vojna podjetja. Govornik meni, da bo en korak že storjen, ko pridejo na oni strani Jadrana do tega prepričanja. Brez dvoma pa morajo zavezniki s svoje strani s .svojim zadržanjem vcepiti jugo-slovenskemu narodu čut potrebe prijateljskega sporazuma z Italijo. (Odobravanje.) Delovanje zaveznikom ne sme torej biti usmerjeno na čisto negativno, temveč na pozitivno dejanje, namreč da mora tudi ,ji!goslovenski narod čusl*a Italijanov -presojati s simpatijo. Noben čin zavezniških vlad ne sme vzbujati v manjšinah ju-goslovenskega naroda mnenja, da vsako njihovo zahtevo podpira kaka velevlast. Čas je, da položaj v Jadranu preneha biti dejansko stanje in se izpremeni v pravno stanje. Sedanje stanje provzroča notranjemu življenu in položaju Italije ter vsega sveta veliko škodo. Jadranska vprašanja so ozko zvezana z vsemi italijanskimi vprašanji. Potrebno, da se določi položaj, ki bo dajal deželi občutek stalnosti. Upa, da složno delovanje parlamenta in vlade pripomore k prehodu iz dejanskega v pravno stanje. Vlada bo storila vse, toda podpirati jo mora zaupanje parlamenta in javnega mner.ja. Nekatera vprašanja se morajo smatrati za sveta italijanskemu čustvu, toda ta vprašanja se ne smejo smatrati za osnovna vprašanja obstoja Italije. Storiti se mora vse za obiambo čustva, toda storiti se mora tudi vse za obstoj dežele s 40 milijoni prebivalcev, katera, četudi izide iz vojne s kako težko rano, s kako bridkostjo, s kakim razočaranjem v duhu, s kako žalostjo zaradi tujih krivic, vendar izide močnejša, odličnejša, vrednejša v prepričanju, da je svobodno odločala v težavah, da je pošteno ostala na svojem mestu, da ni zahtevala nepravičnega in nič nepoštenega. (Splošno r.ajživahnejše odobravanje. Ministri in senatorji čestitajo govorniku.) Konca seje do 4 zjutraj še nisino prejeli. Domače vesti. Časnikarsko društvo za Julijsko Benečijo. V nedeljo popoldne se }c v hotelu Saveza vršil izredni občni Zbor, .katerega so se udeležili uredniki vseh tukajšnjih feltov. Pa poročilu tajnika dr. PoSL^orija o dosedanjem društvenem delovaniu, je odbornik g. Cardu, ki je predsedoval eborovanju. sporočil, du so zarakfi .pri-stopa znatnega števila- novih dru-Štvenikov, člani odbora in vM drugi člani, opravljajoči društvene posle, dali v iznak obzirnosti svoja- mesta na razpolago občnemu zboru. Na l:cu mesta izbrati volilni odbor ie predJasai nasled:tjo listo: za odbor: dr. vit. Štefani UPiccolo*), dr. Polkloro PoKdort (»Nazione*). Anten P:ttan» (•.Era Nuova«), Anton Ekar (^Edinostc), dr. J. Jakob Msnzutto (glasbeni kritik) in Atil'j Schia-voni (dopisnik); za razsodišče: Ma-rij Nordio. Karel Doketti in Jctsip Podgornik, namestnika dr. Ri-hard Guresch in Angel Scocclti; računska pregle-dovalca: ftinko Pertot in Filip PSTaiti. V ju!o sledečem .glasovanju so b«li izvoljeni vsi ipre'-Ha-ganci. Občni zbor Oe vzel nato z odobravanjem na znanje sporočilo dr, Polidorija, da> je g. OlimipiJ Lovrich za ushtgo, storjeno mu s strani društva z ozirom na prireditev 3. novembra v Pcliteama Roiisetti, daroval društvenemu podpornemu za-fckliit dva tisoč lir. Občni zbor je nato razpravljal o nekaterih gospodarskih »n »trokovaih Apraišanjili »EDINOST« Ker. 359* V Trstu, dne ao. oecemont 1*1+. in zSa&ti o nedeljskem počitku ter detovttii po-gadbi in Je poveril odboru nalogo, -da v tem pogledu do/ene -stvar z oblastmi in Haftniki listov. V snočrtV: iseii je odbor poveril, po starosti, prvi mesečni predsedstveni turnus g. Antonu pittaarifu in je odbcTniške poste razdelil tafrole: tajništvo dr. P. PoKdoriiu, blagajno dr. J J. Manmttu. [knjižnico A. Bkariu ter je ukrenil vse potrebno iza taiko«išnfo tovrlUcv s strani občnega zbora mu izročenih ■a log. t Ivan Babic pok. Kuzme »Kavalir«. Značilna oseba! Kdo *ca ni poznal? Živahne narave, mar-fev in podjeten, imel ie zveze po vseh krajih. Pridobi!- si ]e v življenj« precejšnje premoženje. Največ časa pa -je po rab H iza vsakovrstne zadruge, društva in krožke. Bil je član neštevikrih -zadrug. MeJ soustanovitelji raiznih posojilnic m gospaaar-sflcrh zadrug; ostal ie načelnik konsuma, kakor tudi posojilnice v Vangar.elu do smrti; odbornik poso-Jftnioe v Kopru je bil deset let, odbornik je bil gospodarske zadruge v Kopru, konsuma v Babicift, posDlilnice v M are žigah. — Citati čn pisati se je tiaiačH sam, brez šole. Držci pa Se vse račune, »pogodbe i. idr. najrajši »v glavi*, ki je prenesla silno tega. Duše mehke in dovzetne, ni imel velike odporne sile za vtise ter je n. pr., ko so Srbi- s skrajnim junaštvom odbili Potiorka. verjel, da bodo v kratkem v Tn-tu, in ko so zcpustfli domovino, je verjel, da je Srbija pra.zna, — vse ikakor so prepovedovati ^gespo-dje« v kaki kavarni. Zato ni čuda, da mu je voja-sko sodišče že stavbo vislice in so je z veUkim trudom ian-efcnit obsodbi. Ampak, zgodovina je potrdila ipoz-neje resničnost -njegovega tedanjega prorokovani a, da bo Srbija po vojni »še večja«. — Skromen v življenju, pa ffe ime! velikanski vpHv na maso, posebno, ker so ga LmeM za tolmača naziranj meii učenimi m med preprostimi ljudmi. Se mlad, je spoznal neiskrenost tedanjih vladajočih strank ter bil odtedaj zvest narodnjak in delaven borUec za pravice naroda. Izplačevanje pokojnin za mesec Januar. Pokojnine, vzgojcvalnine, miloščine, podpore in , drogi s Hči, i prejemki oseb, stanu j oči h v Trstu, ki so rojene ali pristojne v ozemlju, zasedenem! po kr. vedski, se bodo likvidirali in izplačevali za mesec januar 1920. v dveh hirnirsih in sicer civilni pre-gemki cd 2. tio 8. in vojaški prejemki od 12. do 13. eanuarja. Civilni prejemki: 2. januarja za prejemnike z začetnimi črkami A—C; 3. jan. D—G; 4. jan. Ji—K; 5. jen. L-^O; 6. jan. P—Q; 7 jan. R—T; & jan. U—Z. Vojaške pokojnine in podpore: 12. jan. A—M; 13. jan. N—Z. Prejemniki se v lastnem jrrtcrasij pozivajo, da pridejo po svoCe prejemke na 'gori določeni dan, ker bodo drugače morali čakati do 15. januarja 1920. Izplačevalo se bo pri računskem urad-u finančnega ravnateljstva, pokojninski ccsek, na evangelskem trgu 2, III. nadstr., soba 131. Pobotnice morafo biti cprcmTiene z vse-irf: potrebnimi izkazih, ki so se tirdi v prefinjih mesecih zahtevala. Drugim osebam se pokojnina ali podpora izplača le tedaj, če so preskrbljene z uradnim pooblastilom. Likvidacija in 'izplačevanje teh prejemkov na deželi se bosta vršila na isti račm pri tozadevnih davčnih uradih. Aprovizacijska komisija naznanja, da bodo n^ene prodajalne v četrtek, !. januarja 1920., zaprte ves dan, radi popisovanja inventarja. Občinstvo naj si torej temu primerno uredi nakupovanje živil. — Razdeljevanje kruha. fz&aznice, za nakup kruha, ki zaipadefjo koncem t. m., bodo veljamo do izdaje nevih krušnih izkaznic. Peki in prodajalci se c^osarj-ajo, naj dajejo svojim odjemalccm -kruh samo preii predložitvi gorlnavedene izkaznice. Da se prepreči, da bi mogel kakšen odjemalec kupiti kruli večkrat v istem dnevu, bodo morali peki in prodajalci dnevno zabeležiti d-dajo kruha v listo odjemalcev. Nove cene za vožnjo z električnim tramvajem. Tržaška tramvajska družba poroča, da stopijo vsled izboljšanj, ki so se dovolila tramvajskim u-službenoem, dne 31. t. m. v veljavo naslednje pristojbine: 1. Zni-žana pristojbina znaša ikakor prej 10 stotink. 2. Normalna pristojbina: a) za vožnjo dveh km se je prejšnja pristojbina 20 stotink zvi-Saia na 25 stotink; b) 'za vožnjo 4 km se je prejšnja pristojbina 30 stotink zvišala na 35 stotink; c) za vožnjo nad 4 km ostane prejšnja pristojbina 40 stotink neizpremenjena. 3. Nedeljska pristojbina: Cena vsakemu vojnemu listka se cA nedeljah zviša namesto za 5, za 10 stotink; ob praznikih pa ostane norma'na pristojbina neizpremeitfena, brez vsakega zvišanja. 4. Cene izkaznic v prid učiteljstvu in dijaštvu vseh šoi ostanejo netzpre-menjene, brez vsakega zvišanja. V tramvajskih vozovih bodo tabele, na- katerih bodo označene nove cene. Prizivna komisija za davek m večjo inihnit le pričela svoje riclovanje 27. t. m. V otvoritveni sejč je naslašal predsednik dr. Morcs*ni, da se ob tej priliki zopet (prične komisijsko delovanje pri finančnem ravnateljstvu pod novo vladavina V Ajdovščini če je vršila 21. t m. niktdmska prireditev, v tem letu driiga svoie vrste, v veliko zadevo!jnost šolskih otrok in njihovih staršev. Združevala je z boži&uco Miklavžev večer; M»-Idavž se je -namreč tete s pri itas nekcUko zakaanti. lcer |e bil, ne vem prav, ali interniran aH * vodnem ujetništvu. Vkijub teanu pa je prinesel vsem tJovcft darov m še več lepih naukov. Med dekla-macijami, petjem in igrami je vzbujala največ pozornosti »SncguVčicac. — Za Silvestrov večer je poskrbel tukajšnji > Dramatski krožek t z obširnim in zanimivim sporedom, obstoječim iz več manjših iger. kupletov in alegoričnega* prehoda iz starega v novo leto, sledeč našemu nekdanjemu predvojnemu običaju. Ker pa praznujemo ta večer pri pogrnjenih mižali iit razpolagamo komaj s kakimi 200 prostori, moramo priredčtev, žak omejiti na domače občinstvo in opozarjamo vse ostale mile nam obiskovalce naših predstav, kakor tudi vse občinstvo iz Ajdovščine, ki na Sifvestrovo ne bi dobilo več prostora v gledališki dvorani, da se vrši predstava z isfim sporedom naslednjo nedeJjo, 4. prosinca, ob štirih popoldne, ter se nadejamo, fcakcr navadno, mnogobrojne udeležbe. »Silvestrov večer« v Bark ovijata. Pevsko dru-Sfrvo »AtTrrja-« priredi tudi letos ^Silvestrov večer« v Narodnem donuL Spored je tako »zbran, da se bo gotovo včak prav dobro zabavaL Na sporedu ie med drugim petje, igra In prosta zabava. Natančnejše <«e, seveda, izve šele na ^Silvestrov večere. Silvestrov večer priredi šentjakobsko Godb eno društvo v Gospodarskem društvu pri Tirolcit, Sv. M. Alagtf. Zgornja št. 77. Po sporedu bo tudi pies do 2 zjutraj. — Začetek ob 19. Delovala bede tudi šaljiva pošta*. Stanje!. — Vsem interesirancem se naznanja, da se vrši v Štanjelu, kakor v predvojnem čarat, ži- vinski sejem po sv. Treh kraljih, 7. Januarja. — Županstvo. S £ i Občni zbor k hiba dramskih dHetaetov na Preseku se bo vršil v nedeljo, 4. januarja, v Hajdri-Irovi dvorani. Ponesrečena tatvina. V minuli noči so skočili neznani -tatovi čez zk! v dvorišče tovarne biSkdtov v USci Media 33, udrlt vrata v uraide in se spravili na blagajnico. Pri bfeigarmct pa nrasJli »delati« vsi, ne da bi'se ovirali, zato so n-dhateri porabili prosti čas in ul omili amerikansko irmzo ter jo olajšati za 378- Kr v denarju in za 490 lir biško-tih šn drugih manjših stvari. Delavci pri blagajnici so bili medtem že izvrtali majhno hrienjo v Magafrio itn, se ravno pripravili, da Jo razširijo, ko so zaslišali dogovorjeni znak nekega prijatelja na ufici, kr ^ti je }arv8, Hi v teim. Vendar tnpi festnik tovarne znatno škodo. Smrt pod tramvajem. Včera! ob 10*45 k povzročila neprevidnost dečku Brunu Petrin^ smrt Obesi! se je na sprednfrr del -tramvaja, ki vozi z Oari-baldijevega trga na trg Venezia, ne da bi ga bila voznik aii sprevodnik eapaz9a; tramvaj ie ravno stal na positaji na vagahi idice Bamera in ulice Mgiicnnina'. Ko je začel tečr voz proti lesnemu trgu, je (jKrdel šestletni Petrinja, stanujoč v ulici Mcurtecchi 15, II. nadsir_ pod kolesa; na njegovo upitje in kričanje JC-udi je voznik Jakob MartmeLč, star 58 let, stanujoč v ulici Fabio Severo 11, tav koj ustavil voz, čeravno še ni vedel pravega vzroka. Prvi', ki ie priskočil dečku na pomoč, je bil Viktor Juch, nameščenec pri Bafeovr prodajalni z žeJeznineim; ta je s pomočjo drugih Budi izvlekel ubogega dečka izpod tramvaja in ga prenesel v bližnjo lekarno »FiccioAa«. Dečkovo telo če bMo popolnoma (krvavo; irned je težko Tano pod desno ramo in močne nortranje poskodoe, vsled kaiterih je takof po prihodu v (bolnišnico, kamor so ga bih prepeljali iz lekarne, oanrJ. Desno roko mu je tuda popolnoma »zdrobilo. Voznik ie moral iti z niki ina orožniš-ko postajo, kjer se je ugutovHc4 ia ni tnl on itaiv na smrti dečkovi. Raajea pijaaec. Včeraj ob 22 so poklicali orožniki iz ulice Pascfuale Revoltella zdravnika rešilne PGtstaje, ki je prihitei na 3šce mesta, kjer je našel Ivana Oherdevioha, starega- 24 let, stefnujočega v uSdci Molin a ven to 44, kateri je imel precer&nje poškodbe na glavi; zdravnik mu je dal prve pomoči in ga nato dal odpeljati v mestno bolnišnico, k'-er se je prebudil z obvezano ®Iavo v 8. oddelku. Ranit ga je neki njegov prifatelj G vido Potnik, s katerim tsta si prišla navzkriž zaraidi nekih anseb-nih interesov; rane na glavi mu }e »prijatelj« po-vzročii z debelo palico. Patrula policijskih agentov je zasačila pred-snečnim ob 2'30 v mlekarni Jurija Ragna v ulici C. Ritfcmeter 9, 5 tičkov, ko »so bili ravno v polnem delu. Pripravili so si bili raznega blaga. Ra>-zun tega so pobili Ragmi 150 iajc in (polili 140 li-tecv mJeka ter razmetali po tleh mnogo peciva, slaščic, steklenic likerjev itd. Raignu so povzročili škodo nad 600 lir. Aretiranci so: Albert Tam, star 17 let, Alojzij Prinz, star 16 let, Josip Peftzzon, star 15 let, Marcel Gašper, star 17 let, in Josip Michehizzi, star 16 let; .mladeniči trde, da jih je naigovoriJ. Tam k tatvini in da so bili lačni. V mlekarno Her.mmia Cliazelona v ulici Dona-dani 24 so- vdrli aicznani tatovi in -ukradli za 1500 lir ir-r^aka, maršale, čokolade in slaščic. Porotno sodiSie. Včerajšnja razprava odgođena. Včeraj zjutraj bi se bila mcrali^^ršiti razprava proti Albertu Zobczynskemu, stakni 20 let, iz Trsta, obtoženemu zaradi ropa v škodo Alojziju Facchinettiju, tlanu&očemu na Škorklji št 4^. 13. aprila- t 1. se še Facdhinetti pošteno napđ dobrega vinca in se veselega srca vračal (domov na Škorkljo; ko je prišel srečno do hišnih vrat in potegnil ključ iz žepa, da bi 'jih odprl, sta nepričakovano priskočila dva človeka 3c nJemu, ga zgrabila za vrat in mu vzela verižico, zlato iglo in listnico s 30 Krami in 20 kronami. Nato eta zbežala; na Facchinetttjeve klice, sta dva vojaka u-s ta vita bežečega Zobczmsfcega. Facchinetti trdi, da je bil Zobczmski onJ možakar, ki mu Je iztrgal Ustnico jx žepa. — Ona dva vojaka, 8a sta bvla povabljena za priči, nista mogla priti k razpravi, ker se sedal nahajata v Torinu; Facchinetti, star 60 Jet, Je bolan v Piranu. Zato ie državni pravd-n*k zahteval, na$ se ra2ane, ki tehta nad 240 kg. Cena po dogovoru. 35 Ovratnice (kravate), perilo za moSke, gumbi za zapestnice ♦♦♦♦♦♦ Trst, cono v. L m., 16 MLADI gospodični iz boljše 'družine želita v svrho ž en rtv e resnega znanja z inteligentnima gospodoma. Pismene ponudbe na naslov: Enia. Klara, Gorica, Corso Verdi št. 11. 3348 Naznanilo. Naznanjamo cenj. odjemalcem, da smo prejeli veliko množino istrskega črnega in belega vina dalmatinskega opola poleg italijanskih vin. V zalogi imamo tudi vino chianti v originalnih steklenicah, asti, šampanjec, marsalo, vermouth, žganja in fina vina v steklenicah. Eraest Mmi in Mcrcovich Trst, ulica XXX„ oktobra štev. 14, Trst (prej. Caserma) JU Naznanjamo žalostno novico njegovim neSteviln/m piijateljem in znancem, da je neu-f trudi j ivi zadrugar BabK Ivan Kavalič MtalnNc posojilnice * Vaneanelu, kMiumaef« druitva v Vanganelu, •dkemik posojilnico v Kopru la io mnogih udrug In dru Sle v danes zjutraj mirno zaspal za veano. — Blag mu spomin. V Kopru-Babičih, 28. grudna 1919. Posojilnica In hranilnica v Kopru. Kmotkn posojilnico In hran. v Venganelu. Konsumno In pos. druStvo v Vsnganelv« lIZBIffil AMBULAI0S1J prej dr. BODO. ZofiozffrauniK dr. L CL0HFER3 — in — dentist STANKO PERHAVEC Trst, frg Golfloni stav. 11, II. nadstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19. Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neha, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki m ZALOGA UR IH ZLATAHIHE::: na veliko izbero so vdobi pri A. POVH v Trstu TRG GARIBALDl (BARRIEIJA) 3. HJ m Deln. gliv. K 30,033.0)3, Rsser/3 K 3,500.000 Csniral i: T.IST fia [im m mnm 5 - m s. m\\i Podružni*e: Dubrovnik, Dunaj,, Kobr, Ljubljana. Metković, Op.itijj. Split, 5ibeni:«. ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bmč.io strj\-3 spaJiji^a posla Sprejema vloga oa hranilne knjižice proti 3|/2. pogoditi od slučaja do slučaja. Csje 9 najsi rasista; pralili Inhi iyjjifj;). Blagajna posluje od 9.30—12.30 iu 14.30—10 Potpisani bolnim srcem javljaju u Ime sve rodbine i svojte, da je jutros, nakon same godine dana od smrti njezine mile djece, preminula Marija ud. Račić v brodovlasnica Sprovod će mile pokojnice krenuti prekosutra, 31. decembra, u poslije podne, iz njezinoga stana ul. Mercato Vecchio 2. ■ TRST, 29. decembra 1919. • boso Banac, zet Ana Tlronl, unuka. Kap. Vke Dr. Mlljan, unuk.