LETO XXIII. MAJ 1974 VI.' lil'.!.. ..... MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI * USTANOVLJEN LETA 1952 * Izdajajo slovenski frančilkani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: 867787 * Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 * Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $5.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprmt Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria. 3121 VSEBINA Matere, Bog vas živi! — stran 113 O mati, zdaj vem ... — Ivan Cankar — stran 115 Zvonovi zvonijo, prav milo pojo ... — škof dr. S. Lenič — stran 11® Romarji (pesem) — Ivan Pregelj — stran 117 Malo družinske geometrije (Iz Družine) — stran 118 Zakaj je osamljena? — Danica Novak — stran 119 Matere nimam (pesem) — Silvin Sardenko — stran 120 Slovenska nedelja — F. S. Finžgar — stran 121 Jurij Vega — ga poznaš? — Janez Primožič — stran 121 Marijina kapela (pesem) — Pavel Golia — stran 122 MINORES bodo med nami! — stran 123 P. Bazilij spet tipka ... — stran 124 Nekaj zapiskov Društva sv. Eme — Antonija Plesničar — stran 126 Izpod Triglava — stran 126 V času obiskanja (Mesto oznanjenja) — stran 128 Naši zdravilni vrelci (Geološka katastrofa — slovenska krasota VII) — Stanko Ozimič, B.Sc. (Geology) — stran 13® Z vseh vetrov — stran 132 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 134 Pamet se je odprla (povest-nadaljevanje) — P. Bernard — stran 137 Gradimo slovensko prihodnost! — stran 137 Naše nabirke — stran 138 Kotiček naših malih — stran 140 Križem avstralske Slovenije — stran 141 PAPEŽ JANEZ DOBRI (življenjepis) NAROČI IN BERI! cena 75 c-cr KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena 50 centov. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (IL in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (H., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti študentom. Za nekoga, ki je študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo nati dobo tudi z druge strani. JEZUSOVO ŽIVLJENJE (Franfois Mauriac) na $1.—. MATI MLADIH CERKVA (Franc Svoljšak) — ceO* 50 centov. PLAMTEČI OGENJ (življenjepis W. HUnermafl119 o Piju X.) — cena 75 centov. KNJIGA O INDUANCIH — Njih življenje m n“' vade zanimivo opisuje škof Friderik Baraga. Cena * dolar. ZADNJI DNEVI JERUZALEMA (Svetovnoznani ^ man J. Spillmanna) — Cena $1.50 LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod F resa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji 111 in po vojni) — Cena vseh treh delov je s poštni®0 vred $7.— PASTIRJEV GLAS V TUJINI a del) — Zbil** pisem, govorov, pridig, duhovnih misli in člankov P®! kojnega škofa dr. G. Rožmana zdomcem. — Cena $2-* Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izda)8' SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Življenjepis"0 povest o Frideriku Baragu je napisal Amerika!^ Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstr*1' skemu prijatelju. Cena en dolar. fr ti' 'f/l/ f/jr* v THatcrc, Bog vas živil šn LEPEGA so že napisali o materi in kak- v 6 ^udovite stavke imamo tudi v slovenskem slovstvu na mater, n)eno ljubezen in njeno žrtev. pre° bi našteval imena pisateljev, saj bi jih bilo s| ec- Kaj debela knjiga bi nastala, če bi zbral vsa JeenSka dcla' ki govore o tem. Biseri so, k§r so begala 'z srca> Prav lz nje8ove globine. Nareko- v, . J|h je otroška ljubezen, hvaležnost, občudovanje, Pom tUd‘ Prc^asno 'n gren^° spoznanje, kaj mati eni v slehernem življenju. Če v Vo ] ze v pregovoru pravimo, da žena podpira tri •"ati Pr* s*e^ern' hiši, lahko temu mimo dodamo, da Hj^n' tr> vogle slehernega naroda. Z materjo, z „j 0 domačo vzgojo, njenim prepričljivim zgledom, Sla ° ^rtv‘i° sleherni narod stoji ali pade. Kaj ni žina^3 Ce*'ca sleherne narodne skupine ravno dru-(jen' A da družino oblikuje mati, ni skrivnost. No-v d °^e mi ne bo zameril: on ima svojo važno nalogo ^aie lni> srce družine je pa le mati, pa jo glejmo iz e§a koli zornega kota. *ato ^rV' v čudno temno bodočnost. Morda prav ^er v moderni ženi hoče videti samo ženo, n^^edno moškemu. Materinstvo ji je komaj za na-^80' ' ne*ca*i0 mimogrede. In ker mimogrede, tudi P^ča* .°tro^a n' ve^ njena prvobitna naloga — pre-1^0 J° šoli, ki matere žal nadomestiti ne more. ^ Ptlde misel za žrtev, pa s tem pade tudi ljubezen in •• opevana materinska ljubezen, ki ji ni meja ^ n‘ primerjave pod soncem, nii ^,a^'na dorašča, izbira si svoja pota in pod razmik arnimi zunanjimi vplivi tudi materin vpliv lah-šleda^6 V P^teklcst in pozabo. Zlasti še, ko svet toVa mater danes z “modernimi očali”, jo poriva v e’ podcenjuje materinsko poslanstvo, se norčuje iz števila otrok in ponuja mladim materam vsa mogoča sredstva za “manjšanje” njihovih žrtev. Z vsem tem se izgublja naravni, prirojeni čut, ki ga tako bogato vsebuje že sam pojem matere in materinstva. Pri vsem zmaličenem “modernem” gledanju na poslanstvo matere — recimo naše slovenske matere — padajo kot tolažilna rosa sledeče izjave slovenskih mater. Okrog sto mater se je zbralo letos v marcu na proslavo v celjsk9 gledališče in vse so rodile vsaj po deset otrok. Med njimi je bila tuda Suhovršnikova mama iz Lenarta nad Novo Štifto pri Gornjem gradu: enaindvajsetim otrokom je dala življenje. “Ljudje so me pogosto spraševali, kako zmorem nahraniti toliko ust. Danes, ko sedim med temi materami. ki so spravile k življenju toliko ali še več otrok kot jaz, se mi zdi. da bi na to vprašanje, vse enako odgovorile. Večkrat so me spraševali, če bi še enkrat bila mlada, ali bi še rodila toliko otrok? Bi! Zdaj pa sploh. Poglejte: tu je elektrika, tu je družbena oskrba, to so pralni stroji. Me pa smo poznale le en stroj: svoje roke . . Tako se glasi izjava ene izmed njih. In spet druga: “Otroci so veselje in bogastvo. Nekateri trdijo, da rodi mnogo otrok beda. Jaz trdim, da to ni res. Otroci so ljubezen. Kaj ima žena več, če ima le enega otroka? Jaz sem polovico svoje ljubezni razdelila med otroke, polovico pa darovala možu. Nihče ni bil prikrajšan. Sama pa sem bila pogosto neizmerno srečna. Za mater je največ, ko zasliši prvi otroški glas. vidi prvi korak, prisostvuje poroki svojega otroka in rojstvu vnuka. Škoda je le v tem. da ob tem spoznaš, kako se staraš, pa še nisi oddal vsega kar nosiš v sebi . . Šesnajst otrok je rodila ta žena. Časnikar Janez Sever, ki je o teh izjavah in razgo- vorih s slovenskimi materami poročal, je moral priznati: “Zanimivo je, da matere, s katerimi smo se prej in zdaj pogovarjali, ne sprejemajo idej o tem, da je materinstvo prevelik napor sodobne žene. Materinstvo je dragoceno poslanstvo, trdijo. Prvo in največje poslanstvo. Večina se ne strinja s kakršnimi koli posegi zoper rojstva. Ne, ne gre za prepovedi Cerkve ali drug kakršen koli tu ali onostranski strah. Materinstvo je poslanstvo, za katerega si rojen, trdijo in ponavljajo . . Kakšna naravna modrost zveni iz trditev mater. Pred njo zardi od sramu moderni čas, ki uzakonjuje splav in hoče na sto načinov kratiti pravice in dolžnosti materinega poslanstva. Pred njo padejo vsi izgovori, ki so tako hitro na jeziku mnogih ob preprečevanju spočetja ali umoru nerojenih. Tudi marsikatera naša izseljenska mati lahko zardi in povesi oči, ker ji je pri vsem udobju moderni in zmateriali-zirani svet uničil idejo, kaj je njeno resnično poslanstvo v življenju. Da, svet stoji in pade s tem poslanstvom matere. Tudi naš narod je na isti poti. In ko se ob materinskem dnevu spominjamo svojih mater, si obenem osvežimo in vtisnimo v srce tudi resnično, nepotvorje- no sliko poslanstva materinstva kot takega, kakor & je določil Bog in položil v naravo žene. Nimamo n1' kake pravice, da bi ga krojili po svoje. Še celo tc lahko dodamo: kjer koli so ga in ga krojijo po svoje' se to slej ko prej maščuje. Narod, ki je zavrgel m8" terinsko poslanstvo, pada v brezno, iz katerega ^ težko vstati. Kaj bo dala moderna mati svoji v življenje, če je sama zapravila bogato dediščin0 lastne matere, ki jo je prav vzgajala, prav učila? Če vse to velja za narod doma, velja v nič man)*1 meri, če ne v večji, za sleherni izseljenski narod. seljenske skupine so še bolj izpostavljene, zato pa bolj potrebne dobrih mater. Naloga izseljenske mate** je gotovo še težja, pa zato tudi nujnejša. Novi r<^ dorašča sredi tujih vplivov, kaj bo iz njega? Z lju^ znijo do matere in njenega poslanstva padejo tu zadnje vezi s slovenstvom — utonil bo v tujel® morju . . . MATI — DOMOVINA — BOG! Tri čudovite & sede. Geslo, ki mu ni primere. Odbij eno, pade tu®1 drugo in tretje! Temelj celotne zgradbe pa je MA^’’ ki se zaveda svojega poslanstva v polni meri. jo živi! In naj jih bo veliko tudi med nami: dol"3' v zamejstvu in zdomstvu! Med polji sc vrača od nedeljske maše, kjer je molila za svoje otroke. Kam po svetu so se razkropili? 114 Misli, Maj ,VAN CANKAR: 0 mati, zdaj vem... „ hetero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in smo Cakali. Spočetka smo se smejali in razgovarjali, 1ato smo igrali domino, naposled smo se naveli-Cq^ ter smo umolknili. Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajše-f>u< bratcu pet. V srcih pa smo bili stari: poznali Sfr>0 skrb in strah. Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli Pr°ti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprti-^ usti, sapa nam je zastajala. "pnhaja!” Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; °Cl So bile solzne, ustna so se tresla. Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere 1 Pred dobro uro se je bila napotila, Bog kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Jai’ nič nismo dvomili. Kajti večerilo se je in ZVečer je treba večerje. Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. 6cer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v It veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi in nesi jo, iz zemlje jo izkoplji, iz oblakov jo ,rgaj! K bol<0 ,€ ^a’ VS(i mafina ln sključena; glo- a brazda je bila na njenem čelu. Kmalu se vrnem!” je rekla, dal ' smo, da gre samo k peku, sto korakov *; Minuto tja, minuto nazaj: recimo, da bi ^ Se malo pokramljala, bi bilo pet ali kvečjemu set minut. Gledali smo na uro, ki je visela na teni Ir le Kral peči. Počasi se je pomikal dolgi kaza-? ' ali kakor se mu ni mudilo, je bil preromal es črni kolobar. Saj niso šli k peku!” je rekla Hanca. ,,p štacuncirju so šli!” je rekla Francka. , 0 če jim ne dajo?” je obstrmela Hanca, večer je treba večerje!” je rekla Francka. še dremal večer, v izbi je bila noč. p OQi so bile mlade in bistre, vajene teme. fe-.e‘ smo se iz lica v lice — vsi smo bili sta-IS^.ne8° uro poprej. 1srno se bali belih žena, ne vedomca, ne torklie. Nekoč sva šla z najmljašo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem, da tam straši, so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala. Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izkušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, zmerom više in ogromneje, črno in strašno; skoraj že je zastiralo vse obzorje. Videli smo življenje in smo se ga bali... Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotilije bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla. “Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — umrimo!” Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, strašnejšega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno sovraštvo do matere. “Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči! Tam stoji, Bog vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura... nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!” V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drug za drugega: “Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!” In v tistem trenutku tudi med nami ni bilo več ljubezni. Noč je bila, ali še smo si videli v oči. Oči so govorile: “Poznam te, sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisan!” “Poznam te, bratec, bistro vem, kaj si mi na tihem očital! Tudi tvoj greh nikoli ne bo izbrisan!'’ Zunaj, mislim, da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten, zategnjen glas je bil. “Lačen je ,pa cvili!” je rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma na glas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cviljenju. “Nehaj!” se je razljutila sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje: gledali smo na mizo, vsi smo trepetali. “Pogledam na cesto!” sem rekel. “Kaj bi gledal? Ne pride prej, če še pride!” ... Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu f stala mati. Kakor od belem dnevu smo razločili njen obrO~' Ves bel in tanek je bil, oči pa so bile objokane1 so gledale plaho; tako gleda grešnik na sv°ll trdosrčne sodnike. Mati se nas je bala... “Ali ste dolgo čakali?” je rekla s tihim Pr° „ čim glasom. “Nisem mogla prej... niso dali--' K životu je tiščala hleb kruha; že od smo videli, da je skorja lepo rumena . . . O, mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali tvojo kri smo pili! Zato si šla tako 'zgodaj 0 nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sred našem nehanju!.. . ZVONOVI ZVONIJO, PRAV MILO POJO . . . Tele lepe misli nam je poslal škof dr. STANISLAV LENIČ. Pisane so bile sicer sydney-skim rojakom za priliko blagoslovitve zvonov (5. maja) — koristijo pa lahko nam vsem. - Ur. Nobene pridobitve se naši verni Slovenci v župniji tako ne veselijo kakor novih zvonov. Sprejemajo jih z velikim veseljem, kakor da bi sprejeli žive člane svojega občestva. Saj so zares zvonovi kakor neke vrste živa bitja med farani. Zaživijo z vernim ljudstvom, z njim čustvujejo, z njim se veselijo ob veselih dneh z veselim pritrkovanjem, z njim pa tudi žalujejo ob žalostnih dnevih, posebno ob smrti naših dragih. Slovensko ljudstvo je vedno zvonove poosebljajo. Na veliki petek “so odpotovali v Rim” in so se za veliko noč “vrnili”, potopljeni zvon se oglaša iz jezera in podobno . .. Cerkev je zvonove prevzela v bogoslužno rabo. Kakor je že Mojzes naročal izdelati trombe, s katerimi bi vabili ljudi k božji službi in k molitvi, tako so kmalu po svobodi katoliške vere začeli vlivati zvonove, ki so jih postavljali ob cerkev in z njimi dajali znamenja za molitev in za božjo službo. Zvonovi opravljajo trojno službo: Vabijo veselo k molitvi in sveti maši. Tako še danes po našem običaju zvonimo trikrat na dan angelsko češčenje in dajemo tudi znak za začetek božje službe. Človeka, ki je zaverovan v svoje vsakdanje skrbi in v 116 Tile bodo vabili sydneyske Slovence . . • dobrine tega sveta, zvonovi s svojim zvonjenjem j kako predramijo in mu obrnejo pozornost na duh°v nadnaravni, božji svet. Nimamo tukaj stalnega fie Naša domovina je zgoraj. Zato dvigajmo svojega ^ k Bogu v molitvi! Zato pojdimo v božjo hišo, & ^ tam poživimo in okrepimo z božjimi darovi, praznično nas vabijo zvonovi ob posebnih PT^p o božiču, veliki noči, Marijinih praznikih, praZt11 ^ cerkvenega zavetnika . . . Njih veseli glasovi h01 tudi dušo kristjana napolniti z veseljem, ki ga 5 okrog nas dati ne more. ^ Tako naj tudi vaši novi zvonovi opravljajo ^ vami uspešno to svojo službo. Naj vam bodo ^ ^ neprestani pridigarji, ki vas s svojimi milimi opozarjajo, da se ne zaglejte preveč v dobrine ^ sveta, da ne boste zgubili iz vida duhovno stran sv°l življenja. - ■ t91* Misli, Maj 17 v°novi odvračajo nevarnosti. Stara navada je bila P^1 nas in je po kmetih še vedno, da ob hudi uri zvo-Po Z Ve'**c'm zvonom, da bi odvrnili točo in vihar. eni strani lahko rečemo, da so s tem v zvezi fizikalni ( °ni. Ce je kje cerkev na zelo izpostavljenem hribu, , zv°novi s svojim brnenjem lahko zaobrnejo pot akov in obvarujejo kraj pred hudo uro. Po drugi . ni pa vemo, da so cerkveni zvonovi blagoslovljeni ^ Posvečeni. Maziljeni so s sveto krizmo, kakor otrok krstu, brimanec pri birmi, duhovnik pri mašniškem na ecenju' Skratka, na zvonovih počiva molitev Cerkve, sm n)'^ P°^‘va Kristusova odrešilna kri, v moči katere no^e Cerkev posvečavati in blagoslavljati. Zato zvo- 1 skupaj z verniki zares molijo in odvračajo od sfce vse nevarnosti za dušo in telo. Posebno lepo ,0 vidno iz molitev, ki jih Cerkev moli ob posvetitvi ov- Zvonovi se zlijejo skupaj z molitvijo vernih. siti V°n°V' Z nam' žaluiej0- Prastara je navada, da po na J farana zapoje zvonček, mrtvaški zvonček ali j 'ki vsej fari oznani, da je prav sedajle eden tem naS odše' Prec* ve5nega Sodnika. Kristjani so s ji Zv°njenjem povabljeni, da za rajnega prosijo bo-d usmiljenja. In potem zvonovi zvonijo trikrat na s ’ d®kler mrlič leži na domu. Ob pogrebu pa ga ua 1l)ajo v cerkev in na pokopališče. Tiste dni se ^i, da zvonovi bolj žalostno pojo kakor sicer. S |ej. Cerkev z nami sočustvuje in izraža tudi svojo bo-C '!*0' da je enega farana manj tukaj. Še bolj pa hoče so V’ llste dni zvonovi s svojim zvonjenjem, ker dal ^ Posve^en'- prosijo za rajnega, da bi mu Bog pa lrnPrej večni mir in pokoj pri sebi. Naše molitve ;.a naj bi se s tem zvonjenjem zlile v eno samo prošnjo kev')?nC"a' — Nekaj ne smemo pri tem pozabiti: Cer-^ŠČe Z mr*'^k'm zvonjenjem svojim rajnim dati po-kev n'C' ker so bili njeni zvesti otroci. Zato ima Cer-„a ,ud‘ svoje predpise glede zvonjenja mrličem. Sme da t_Cc zvoniti le tistim, ki so se za življenja izkazali, Se za Cerkev menijo in skušajo izpolnjevati njene ne e 'n predpise, posebno še predpis glede cerkve-P°roke. Zato se moramo v življenju truditi, da bo- ?akone mo z ires vredni, da rm zvonovi ob smrti počastijo in za nas prosijo. Drugi slovenski verniki, ki imate svoje središče pri cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu! Dobili ste nove zvonove. Želim vam, da bi vas ti zvonovi prebujali iz mlačnosti, da bi imeli vedno odprte oči in srce za Boga. Bodite z Njim združeni po molitvi in po svetih mašah, h kat rim vas bodo zvonovi vabili. Naša slovenska pesem peje: Le doni, zvon, iz temnih lin, le vzbujaj mi na dom spomin . .. Naj tud: ti novi zvonovi v vaših srcih vzbujajo spomine na domovino, na domače zvonove in domače cerkvice. Naj ob veselih dnevih z vami veselo pojo, ob žalostnih pa z vami žalujejo. Vzemite jih v svojo sredo kakor nekaj živega, naj z vami zaživijo skupno življenje, da se bo tudi med vami nenehno vrstila med delom tudi molitev. Romarji Na Brezjah vstal je glas zvonov, je trudnim nogam blagoslov, je dobre Matere pozdrav. Z Otoč od vlaka romarji: “Bogdaj, sestre, bogdaj, bratje mi!” “Hvaljen Jezus!” “Vekomaj!” “Dobro jutro!” “Bog ga daj!” Jutro pa tako. Bog sam ga je vesel! Glejte, kako je planine razvnel, cvetje ob potu v vseh rosah umil, v razor in leho vonjav razlil, pesein obudil iz lazov in lesov, v čudež preobrnil klic zvonov, da kot nova šume blagovest iz neznano večnih dalj v sveti dom naših svetih tal, kjer med nami Mati božja živi, z nami se smeje, z nami trpi, čaka v posete in vabi vse dni, da bi prišli, da bi prišli mi vsi, mi vsi, žalostni romarji mi. Da bi prišli, Marija, pomagaj nam Ti! . . IVAN PREGELJ Takole jih je pripeljal p. Valerijan iz pristanišča MALO DRUŽINSKE GEOMETRIJE Kratek jc članek, pa pove marsikaj zanimivega. -— ga v "Družini” in je vreden branja. — Ur. smo Družina je najlepša priložnost za vzpostavljanje medosebnih razmerij: nikjer drugje niso tako prisrčna in življenjska kakor ta. Za duševno ravnotežje potrebuje človek večje število različnih odnosov — do starejših, enakih, mlajših, moških, žensk . . . Koliko mu jih omogoča družina? 1. Najmanjša — DVOČLANSKA — družina omogoča en sam odnos. Lahko bi ga ponazorili s črto, ki jo omejujeta točki 1 in 2 — oba zakonca. 2. Družina Z ENIM OTROKOM vsebuje že tri medosebna razmerja. To naj ponazori trikotnik. 3. DVA OTROKA prineseta v družino kar šest razmerij — kakor je razvidno iz risbe kvadrata z diagonalama. 4. S tremi otroki postane družina PETČLANSKA in v njej je število razmerij poraslo na deset. 5. ŠESTČLANSKA družina (štirje otroci) pozna že petnajst možni odnosov. Kdor je nadarjen za matematiko, bo takoj odkril zakonitost: Vsak novi družinski član poveča število razmerij za toliko, kolikor je bilo članov pred njim. Naravno: saj z vsakim od njih naveže novo razmerje. SEDEMČLANSKA družina bo imela torej 21 odnosov, OSEMČLANSKA 28, DEVETČLANSKA 36, DESETČLANSKA 45 itd. Kdor ne verjame, naj na- je riše deseterokotnik z vsemi možnimi diagonalami seveda prej ne izgubi volje do risanja. PETNAJSTČLANSKA družina bi imela že 105 notranjih razmerij. Zdaj bomo razumeli, kako se otrok v več člaD^1 družini veliko bolje in hitreje “socializira”. Morda bo kdo pripomnil: Že, že, toda če je prev ^ razmerij, jih otrok ne obvlada; čuti se kakor eden 0 mnogih, kakor neznatno kolesce v mehanizmu ^ žine, postaja nepomemben, morda celo odvečen. A prav to ni res. Družina ni nikoli mehaniz011' Družina ima edina od vseh družbenih skupnosti 10 odliko, da v njej prav nihče ni brezpomem^^' nasprotno: vsadko tem bolj občuti, kako je obdan ljubeznijo, čim več ljudi ga ljubi. Trdnost družinskih vezi ne trpi na račun razsež®0 sti odnosov in veliko število družinskih članov ne f"0 re razvodeniti kakovosti družinske ljubezni. Zato je veččlanska družina za otrokov razvoj veli*'9 prednost. Kako “revna” je na primer družina z eni"1 otrokom že v primerjavi s tisto, ki ima štiri otro^1 Družine torej, ki iz kateregakoli razloga nimajo ',e liko članov, naj skušajo to nadomestiti z večjo poveZ^ nostjo. z drugimi družinami. To jim bo — če n« celoti, ker so družinske vezi pač nekaj posebnega vsaj delno pomagalo k človeškemu razvoju. KDO BI MOGEL POMAGATI? Zopet imamo nekaj imen “pogrešanih”, ki jih iščejo svojci.. Morda jih kdo le pozna in bo pomagal upo-staviti zvezo: OSKARJA MARKOČIČA iz Šmartnega pri Kojskem bi rad nekdo našel preko uredništva. Če je komu bralcev Oskar poznan, naj mu prosim sporoči! Iščemo JANKA KORITNIKA (zadnji znani naslov je bil Yagoona. N.SAV.), doma iz Podnanosa. Oglasi naj sc na MISLI, ali pa naravnost na naslov: Franc Horvat, 4 Ronald Ave., Earlvvood, N.S.VV. 2206. Kje je JOŽE CIZERL? Rojen 1945. v Zgornji goti, odšel v Avstralijo 1964, bil v Sydneyu, Nov' ^ landiji in Melbournu. Zadnjikrat se je oglasil v dec bru 1969 iz Melbourna (Rescrvoir), nato so se n'a^f rina pisma vrnila. Mamo skrbi, če je sin še ž*v-vnaprej zahvala za sleherno sporočilo uredništvo-JUSTIN IVAN JUVANČIČ, r. 25.1.26 v LjubU^ sin Juvančič Antonije iz Begunj pri Cerknici, Je poročilu iz Shenton Parka, VV.A., pred leti po časop^ iskal sorodnike. Zvedeli smo za strica (brata in sorodnike v Begunjah pri Cerknici. Naj se ogls>sl uredništvo MISLI! Zakaj ie osamljena? 'Iz naše vsakdanjosti) Jakega IZMED NAS se ie dotaknilo zi-enie in vsakomur je prineslo svojo usodo. 'Z**' sem človeka, ki me je znal pritegniti, °liti — [n sem j~f)ra[a najslabšega p1,e‘l vseh, sebi in za očeta svojemu otroku. ^ SfHa sem mu, da si je življenje krojil po svoje, J ,Sem bila prepričana, da je lahko nahraniti a usteča, da vse moralne in materialne ob-niso tako težke kot se je pokazalo pozneje. Poznimi rokami, brez vsega, sem ostala na Sg 8u Življenja nebogljenega otroka. Leta in leta ^ Sl nato krivila hrbtenico ob pisalnem stroju, Us/6 ^ 'Z /10 da bi bilo nebogljeno bitje oblečeno ... n i >a^a ^ela so Polzela kakor deževne kaplje, 'sn°, vendar vztrajno in hitro. Vedno mi je Pr ^ikovalo časa, vedno me je spremljal strah »io n°Vlm' poznanstvi; tisti, ki bi me ljubil, bi ^ imeti rad tudi mojega otroka. , ecavala sem poročene zene, ki so bile raz-skrbi; ki so bile ljubljene in niso •nat Sam°te srca in odgovornosti osamljene io 6re ^°ie r°ke, tako polne poleta in moči, 5l, 0itale prazne in nikogar ni bilo, ki bi hotel °l° pot deliti z mojo. tQpleta so minevala, sla po iskanju dobrote in S(. ‘ne je skoraj usahnila. Ostajale so le dolžno-čene°^8e samotne n°č‘> ure> ki niso bile posveta,i n,k°mur. Moje roke so lahko objemale ° otroka, lahko so le delale, in r°k ie zrasel v dekle, dekle se je poročilo j° l T'a Sem sama’ tu<*‘ brez tiste ljubezni, ki kak otr°k da materi. Ne še stara pa vendar fQda StQrka strmlm v ta neizprosni svet. Kako si poiskala sorodno dušo (in kako strah ti'e te8o), da bi mi pomagala doživeti jesen s0J~nja' Pomagala iti v meglo in dež, ali pa v dan. dne^r ni ,uc^ z nami tako, kakor z jesenskimi '• ki odsevajo v premnogih barvnih odtenkih? Nekaj srečnih uric ob otroku . . . Mar se tudi v nas ne preliva in v vseh odtenkih izraža življenje? Ali nismo zmožni dobrote in iskrenosti, ali nismo kakor čaše krepilnega sekta in ali niso robovi čaš še nedotaknjeni? Mnogo nas je, ki bi želeli peneče se vino ponuditi v okrepčilo, v spodbudo, v zadovoljstvo. Včasih sem v svoji osamljenosti kakor beračica, ki se z iskrami v očeh zahvaljuje za milosten dar, za vsak iskren nasmeh, za vsako najmanjšo naklonjenost. Mnogi mi govore, da mi je lepo, češ, da nimam obveznosti. Ne razumejo, da si včasih želim biti nekomu še potrebna, da bi rada v očeh bližnjega videla žar sreče, da si želim, da bi moj dan postal stvar tihega dogovora. Vendar, če je človek neštetokrat ogoljufan, če se leta in leta bojuje za svoj in otrokov obstanek, ali je čudno, če postane v svoji osamljenosti tudi nezaupljiv in če se ga poloti strah?! Kako lepo je dejal Cankar: “Človek zaupa, a je ogoljufan, kolikor bolj zaupa, toliko bolj je ogoljufan! “Od daleč jutranja zarja, od blizu pust večer. Tudi perzijska modrost nam pove: “Prišel bo čas, ko več ne boš čutila, ne sreče, ne gorja — vse je ničevo”. — Res je vse ničevo. Samo eno pa je res, da življenje kleše krivde v skale, dobrote v vodne vale. To sem jaz. Samota boli. Ostala mi je hči, ki mi bo morda podarila vnuka in spet bodo polne moje roke. Želim si tudi, da bi prišel dan, ko se bom lahko vključila v delo in postala enakopraven član družbe. Kljub bolezni, ki je ni bilo nemogoče zatreti po vseh naporih za obstanek za vsakdanji kruh. Spet bi rada našla cilj, ki se imenuje: delo. Vse preveč boleče je čakati, da se iz ene same sobice preseliš pod Plečnikove arkade* Saj * Plečnikove arkade krasijo vhod liubjanskega pokopališča Žale. poleg vsega, kar sem doživela, niti ena “vratu niso razumela, da tudi mati z otrokom potrt' buje življenjski prostor. Cigaretni dim je ugasnil, skodelici kave s,° prazni, besede so izvenele. Poleg sveta, ki za užitkom, za boljšim standardom in z.ap'irn ni ga gnala skrb. Slovesen jc bil in umerjen; Se spodobi svetišču in zvon je spremenil v sve-polje in travnik, log in goro. v na 'asi! Kdo bi si upal nespodobno teči skozi 1^11 a'* da bi zaškripalo kolo težkega voza, da bi porot ^ ’n voznik — danes, na sveto nedeljo? Beli Ill^aVci dvigajo škafe ob studencu, pri koritu se zlago-oLi 1c Hospitalu v Kew in je istočasno ugasnil kakor s vetru. Samo Bog ve, kaj vse mu je bilo prizaneseno v življenju. Dragec je bil pokopan v trtek po veliki noči (18. aprila) na keilorsko pot:0 pališče. O Kar preveč imen naenkrat za našo MAl"I^ MRTVIH. Zato naj raje pogledam, kaj smo v njem času napisali v krstno knjigo: Dne 24. marca J Tudi kadilo se je na našem pikniku . . . wood) je 7. februarja zatisnil oči osamljen samski r0". jak MATTHE\V RIBER, katerega ni nihče poznal, s se je zaradi podnebja nedavno preselil iz Queenslanda' Slučajno smo zvedeli zanj in je dobil med bolezni)0 vsaj nekaj obiskov. Težko pa je bilo od njega izve’ deti kaj več podatkov, ker ni dosti zaupal nikoin^ ter se je proti koncu že zelo izgubljal. Pokojni Matevž je bil rojen pred nekako 60 l*1'; : Po vsej verjetnosti je njegov rojstni kraj Strmec Pn Vojniku, Nova Cerkev, kjer naj bi imel še bratI! Franca Reberška. Kot mi je omenil, je ime za&. lažje izgovorjave spremenil iz Reberšek v Riber. ž>v£ je okrog deset let v Zagrebu, nato pa nekako m je, da vse še prav lepo obvladajo enski jezik. de£e Ponočne praznike smo kar lepo obhajali. Kljub Sjjiio nernu vremenu na veliko soboto se je zvečer zja-proc 'n smo mogli imeti obrede z mašo vigilije ter bi]a e.Sl)0 vstajenja na dvorišču pri votlini. Enako je liri i v s'avna maša velike nedelje na prostem. Števi]0 * 'ePa' spovedi in obhajil kar visoko ki st°’ *car me najbolj veseli. Prisrčna zahvala vsem, nočni na*emu verskemu središču poklonili svoj Velikonj' ^ar- Letošnja vsota je znesla $1,161.37. dežej 'r^a Ve'ikega petka za vzdrževanje svetišč Svete Prinesla $46.87. Za postno nabirko Project $ljj4 aSS’0n po šparovčkih pa smo letos nabrali Še v„, ' vsota še ni končna, ker družine šparovčke e no prinašajo. Bog plačaj vsem! pikni]!3 n^eljo 31. marca je Društvo sv. Eme priredilo Za starše in otroke Slomškove šole. Jutro je bilo kislo in deževno, a ko so avtobusi prišli na našo izletno tačko You Yangs pri Geelongu, je bilo kar flet-no: ne vročine in ne mraza, pa tudi vetra in dežja ne. Otroci so se naletali, nekateri tudi naplezali po skalah, čevapčiči so bili odlični. Se je pa ves piknik proti pričakovanju “malo drugače obrnil”: Brožičev osemletni Jožek se je izgubil v goščavi, ko se je premislil z ostalo skupino doseči vrh. Izgubil je smer in tako nam je vse popoldne poteklo v kaj zanimivem (žal tudi zaskrbljenem) iskanju. Že je kazalo, da bodo morali moški ostati za večer tam in pomagati policiji, ko je Joška o mraku policijski avto pripeljal do skupine. Našli so ga na cesti skoraj tri milje od nas . . . Vesela pesem je zadonela, smeh se je vrnil na obraze in prav dobro razpoloženi smo se vračali proti Melbournu. Konec dober — vse dobro! “Vidiš, ker smo molili, je pa Bogec Jošku pomagal, da smo ga našli”, je gospa Tončka poučila hčerko Anito. Brihtna bučka pa je hitro odgovorila: “Ja, pa tudi športni čeveljčki so mu pomagali, da je lažje hodil...” Anita že dolgo pesti mamo za športne čeveljčke, ki so danes v modi in jih je nosil tudi Jožek. Zdaj je imela priliko pristaviti svoj piskrček in “okrog vogala” zopet omeniti mamici svojo “nujno potrebo”. . . Če ji je uspelo pretentati mamico, da so poleg molitve imeli tudi čevlji svoje pri iskanju Joška, pa ne bi znal povedati. 0 O letošnji MATERINSKI PROSLAVl bom moral poročati prihodnjič. Mamice bodo v nedeljo počastili gojenci Slomškove šole z nastopom, članice Društva sv. Eme pa z zakusko. Da bo prijetno domače kot na vseh naših prireditvah, o tem sem prepričan. 0 Očetje, ki med poukom v Slomškovi šoli okrog cerkve čakajo na svoje otroke, se bodo kmalu lahko zabavali z balinanjem. Balinišče za cerkvijo sem že parkrat omenil, zdaj pa bo postal dejstvo. Skupina članov PLANICE ga bo napravila pod vodstvom Pavleta Sedmaka in se vsem za uslugo že zdaj iskreno zahvaljujem. 0 Z junijem bomo začeli na vsako tretjo nedeljo v mesecu v Baragovi dvorani DOMAČE POPOLDNE S PLESOM. Od 3—6 ure. Prilika bo tudi za plesni pouk. Vstop ima mladina od 16. leta dalje, pod tem letom le s spremstvom. Odgovornost sprejemamo le za mladino, dokler je v dvorani. — Nudimo lepo priliko, da se slovenska mladina sreča in spozna ter tudi poveseli. Prvi datum je torej 16. junija. VABLJENI! 0 Večerno mašo bomo imeli na VNEBOHOD (četrtek 23. maja, zapovedan praznik), na praznik MARIJE POMAGAJ (petek 24. maja) in na petek 31. maja (praznik Marijinega obiskanja), ko bomo zaključili letošnje šmarnice. Večerna maša bo kot običajno tudi na prvi petek v mesecu, 7. junija. Pridite! 0 Adelaida ima redno slovensko mašo 26. maja ob štirih popoldne v Hindmarshu, Berri pa naslednji dan, v ponedeljek zvečer. — Tasmanske Slovence bo duhovnik obiskal zadnji teden junija. Slovensko mašo bodo imeli na nedeljo 30. junija v Hobartu (Moonah, ob šestih zvečer). Povejte o obisku še drugim! NEKAJ ZAPISKOV DRUŠTVA SV. EME MED DUHOVNO OBNOVO dne 26. in 27. avgusta 1972 se je rodila ideja, naj bi se žene povezale v krožek, ki bi bil karitativna veja našega verskega centra v Kew. Tako je nastalo naše Društvo sv. Eme, jaz pa izbrana za prvo voditeljico. Naše prvo delo je bilo organiziranje članic. Kar lepo število marljivih sodelavk je napravilo naš krožek živahen in razgiban. Vedele smo, da je pred nami Kongresno leto, prihod škofa dr. Leniča z ostalimi gosti, sveta birma in vse ostalo s tem v zvezi. Torej dela za pridne ženske roke dovolj. Prevzele smo kuhinjo Baragove dvorane pod cerkvijo, kjer smo ob raznih prilikah za skromne cente delile kavo, v vročih dneh sladoled in brezalkoholne pijače. Redna aktivnost te vrste je prišla v poštev zlasti vsako drugo nedeljo po deseti maši za starše otrok Slomškove šole, med pavzo pa za otroke. Na naši skrbi je bila tudi zakuska ob priliki birme. Izvedle smo v teku leta dva koncerta-s preko štirideset nastopajočimi Otroki in dva srečolova, za katere sni° posrečene dobitke ročnih del povečini same napravila Veliko je bilo skrbi in priprav za Slovensko razstav° v lanskem avgustu, ki je lepo uspela. Organizirale s®° Bar-B-Q na igrišču za cerkvijo in sodelovale pri šd' skem izletu. Kar veliko, aktivnosti za prvo leto. Vseh dohodkov v tej dobi je imelo Društvo sv' Eme $1,037,izdale pa smo za razne izdatke, 0a' kupe in pomoči $723.00. V blagajni je torej ostal® $314.00. Iz gornjega poročila je razvidno, da je zavetni^ sv. Ema držala obe roki nad nami. Lahko še dodan1’ da nam je bila tudi sestra Ema vedno blizu in v p°' moč. Bogu hvala za vse, pa tudi vsem sodelavka* ki so mi v začetem letu tako velikodušno pomaga'5, Bog povrni vsem! Dne 17. februarja letos je bila izvoljena nova v°’ diteljica, nam vsem dobro poznana in priljubijo113 gdč. Francka Anžinova. Njej in Društvu želim obi'0 uspeha v bodoče! Antonija plesniča* NOVI ODLOK o javnem pogrebnem obredu pripravlja ljubljanska mestna skupščina, kakor beremo v verskem listu DRUŽINA. Izraženo je upanje, da se bodo “pred dokončnim sprejemom obrednika” posvetovali tudi s posameznimi zastopniki verskih skupnosti. Saj so mnogokrat novi odloki lahko na lep način izražene prepovedi in zapreke, ki otežkočajo duhovniku vršiti svojo dolžnost. Članek omenja, da je pod besedo “insignije” v novem odloku verjetno mišljen tudi “tolikokrat sporni križ”, ki je nekaterim oči-vidno celo pri cerkvenem pogrebu odveč . . . PODZEMSKIH JAM je v Sloveniji, na Tržaškem krasu ter v Benečiji raziskanih blizu 150. Na Tržaškem in Benečiji jih je 50, v Slovenskem primorju 26, v slovenskem delu Istre 6, v Pivški kotlini 19, na Gorenjskem 12, na Štajerskem 12, na Dolenjskem 21 in na Koroškem 2. V vseh so našli ostanke, ki pričajo, da so po teh votlinah našli zavetje bivši prebivalci naše domovine. Največ jamskih najdb je iz bakrene dobe (3500—2000 let pred Kr.), nato slede rimske in staroslovanske najdbe. Med temi jamami so najbolj poznane Potočka zijalka na Olševi, Ajdovska jama pri Brežicah, Ciganska jama nad Podnartom in jama na Vipavskem. ORGANISTI so imeli takoj po vojni doma kaj žaven položaj. Nekdanje orglarske šole ni bilo več 111 bogata kultura našega cerkvenega petja je toni’a nevarnosti, da popolnoma zamre. Iz leta v leto pa sC stanje izboljšuje. Orglarska šola je spet zaživela, P9 tudi z- raznimi tečaji seznanjajo organiste o nove”1 bogoslužju ter sodelovanju v besedi in pesmi. Zadfl)e ga tečaja te vrste v februarju (uporabljali so prost°re teološke fakultete v Ljubljani) se je udeležilo 86 °r ganistov iz vse Slovenije. 40-LETNICO prvih skakalnih tekem v Planici letos počastili s tem, da so priredili od 15. do J. marca na velikanki pod Poncami polete najbolj’1 skakalcev na svetu in seveda domačih prvakov. ^ venija je že pred vojno prodrla v svetovno javfl° prav po zaslugi te največje skakalnice. V teku 1 e* S.^ jo znova povečavali in dosegla je priznanje za večje svetovne rekorde na tem polju športa. RIBNICA se je zopet postavila in poudarila doD1^ vini, da je tudi s Prešernom “v žlahti”. Na ŠteKl' kovi hiši, kjer je svoj čas stala prva ribniška & ' so 8. februarja odkrili spominsko ploščo. Tu se ) namreč šolal mladi Prešeren. Iz Gorenjske ga je ^ k sebi v Ribnico njegov stric duhovnik ter mu P magal v šole. Prešeren je bil v Ribnici za svojo ^ ljivost nagrajen z vpisom v Zlato knjigo. TOLMINU grozi črna bodočnost, če bo šlo tals» ikei” le^ naprej: v zadnjih tridesetih letih se je na Tolmin^ število prebivalstva zmanjšalo za tretjino. Vsako se odseli 250 ljudi. Od 20.000 prebivalcev jih je lovica zaradi starosti nesposobna za delo. Predv°) ‘e'.ilka «0% prebivalcev živečih od kmetij se je na današnjo 13%. jt ® že več slovenskih krajev, ki takole padajo s v h' °ni prebivalstva. Edino boljši pogoji zaslužka 0rria£ih krajih bi ustavili žalosten razvoj v propast. sku^*** SMO v ■ Avstraliji vajeni raznih hipijevskih § pm’ to poročilo pa je iz Slovenije: V Tacen pod diharn°8°ro se ,e Pred nekai leti Prisclila skupina mla-jj ..V P*sanih oblačilih, z dolgami lasmi, s kitarami in s hin'^airi' V cu^ca^- Bili so nekaka “družina”, prava p0 v^ka skupina, ki si je po svoje uredila življenje, prj Sv°ie pobarvala stanovanje, si kuhala čaj in mleko ognju ter običajno tiho in mimo posedala, so A..ni'rno*do^in'> so radi ponudili svoj čaj. Sosedje Vze]j'1 z njinii kar zadovoljni, saj nikoli niso ničesar no . ne da bi jih prej vprašali. Vse imetje je bilo skup-Vsej,Jn tUd' otroci» ki so se jim rodili, so bili skrb • Kar na lepem pa so se mirno in tiho razšli Iz8leda> da so končno le prišli do spo- ■ )a. da otrok in družina vsekakor zahtevata ure- ' n° življenje. ske deseto obletnico svoje umestitve za ljubljan- nadškofa je 6. aprila praznoval dr. Jože Pogač- h te I nr111 L' i ir» /'iict if l/n f11/-11 /~\/A •'avla tej priliki je prejel čestitke tudi od papeža ra?„ z željo, da bi bil deležen “še večje pomoči, Vet,jenjfi in tolažbe”. Br Poko61^6 škofovske službe ni lahko že samo po sebi: Uvaj nci*ski čas je prinesel še več odgovornosti, saj je blei}^nje. koncilskih reform združeno z mnogimi pro-Pri J’ jih PreJŠnji, “mirni” čas ni kazal. Če moraš Sv°j r tem Še Paziti na vsak° svojo besedo, na vsak tiijU[j da ne °eitai° “yerske nestrpnosti”, “pro- UV0jn r lil puuuunu, Ul guiuvu 5k0fa° 'n prinaša nove napore. Prav je, da se nad-d ,udi izseljenci spominjamo v svojih molitvah. ^ JE LUKA KRAMOLC, priznani skladatelj, r0(jn!^Pa Znan kot zbiratelj in prireditelj koroških na-VasjCe Pesrn'- Bil je rojen Korošec, doma iz gorske Sentanel nad Prevaljami. Tudi za slovensko nebr 6110 Pesem je v življenju mnogo storil. Izdal je peSrn-J j^irk in rešil mnogo narodnih in tudi cerkvenih rei) ’’ bi šle drugače v pozabo. Bil je globoko ve-hu^o^0? vedrega značaja, poln pristnega kmečkega naš n )a in do zadnjega čil ter delaven. Z njim je b0 (n*r0(* izgubil velikega kulturnega delavca, ki ga e ko kdo mlajših nadomestil. tifnen^1^1 KRST” so uvedli na mariborskem ma-cerkvj Uradu- Gre za poskus nadomestka krsta v cerem’ da bi staršem nudili s svoje strani vsaj nekaj Qe]t0]-?nialne§a blišča, krščanskemu obredu pa vsaj precg* ° odvzeli pomen in privlačnost. Pravijo, da je Sni P°.dol5en cerkvenemu obredu. Ob navezovanju tro-žanjo 6. Je izrečena pomembna formula krsta: “Živi vljei)jaJn ”osi jo v svojem srcu skozi vse viharje ži- MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 če in v koliko jim bo s tem uspelo izpodriniti cerkve-, ne krste otrok vernih družin, je zelo dvomljivo. Morda pri mlačnežih, ki jim tudi krst v cerkvi ne pomeni več kot zunanja slovesnost, tradicija, nekaka folklora. Cerkev zadnji čas zelo poudarja, da to s strani staršev ni dovolj: krst prinaša tudi resne dolžnosti za bodočnost in versko vzgojo otroka. Sprejem teh dolžnosti je pogoj, da otrok krst sploh more sprejeti. Nesmisel mu je naložiti breme, ki ga brez resne verske brige staršev ne bo mogel nositi kasneje v življenju. NA MEJI ITALIJA-SLOVENUA je nedavno zavrelo. V Rimu se še niso sprijaznili z izgubo Slovenskega Primorja v minuli vojni in smatrajo, da ga ima Slovenija oz. Jugoslavija le v “začasni upravi”. Italijansko zunanje ministrstvo vsa leta to poudarja ob sleherni priliki. Verjetno so zadnja poročila o morebitni sovjetski zasedbi Jugoslavije povzročila, da je Italija nenadoma opazila na ozemlju bivše cone B napise “SRS” in “SFRJ” ter jih v posebni noti Belgradu označila kot “kršitev sporazuma”. Na nesmiselnost odpiranja vprašanja takoimenova-ne cone B je pokazal milanski Corriere della sera in svetoval: “Italijanska vlada bi morala imati pogum dokončno urediti pravni položaj cone B, kjer — in to je nesporno dejstvo — živi 6,000 Italijanov ter 80,000 Jugoslovanov.” Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK 1 MESTO OZNANJENJA Poslan z nebes je angel na širni grešni svet, k brezmadežni Devici tja v mesto Nazaret... Tako poje naša stara cerkvena pesem. Preprosto govori o skrivnosti božjega učlovečenja, ki je neznatno vasico Nazaret povzdignilo med najbolj poznane kraje sveta. Lepo mestece NAZARET leži v severnem delu Palestine, v Galileji. Po današnji cesti je oddaljeno od Jeruzalema 140 kilometrov, v Jezusovem času pa se je vijugasta kolovozna pot verjetno še bolj vlekla. Saj takrat prave zveze z ostalo deželo Nazaret skoraj ni imel, tako je bil "Bogu za hrbtom”. Danes šteje mestece 10.000 prebivalcev. Med njimi sta dve tretjini kristjanov, ostali so muslimanski Arabci. Nahaja se v državi Izrael. Je pa zanimivo dejstvo, da v obeh tisočletjih v njem v glavnem niso živeli Judje in jih razen oblasti tudi danes v Nazaretu ni. V času Gospodovega oznanjenja je bil Nazaret vse prej kot lepo mestece: bil je navadna brezpomembna palestinska vas, ki ni imela nikake zgodovine. V stari zavezi naselje ni omenjeno niti enkrat, pa tudi drugi takratni zgodovinski viri o njem molče. Vendar o starosti naselja pričajo arheološka izkopavanja okoli starodavne cerkve Oznanjenja: odkrila so mnogo umetno izkopanih votlin na pobočju griča. Nekatere imajo surovo obdelane stene: uporabljali so jih za shram- Marijin vodnjak v Nazaretu be. Druge udobnejše in s preprostimi dozidki v ospredju pa so služile za stanovanja. Ostale razvaline v Nazaretu pričajo o nizkih, štirioglatih hišicah iz. ilovice, mešane z rezanico, ki so bile raztresene po oljčnih nasadih. Mnogi v dvoje razdeljeni prostori kažejo, da je polovica stavbe služila živini, polovica pa ljudem. To je med preprostimi Palestinci na podeželju še danes v navadi. V Jezusovih časih je po vsej verjetnosti Nazaret obsegal le vzhodni del današnjega mesteca, to je visoki del na pobočju, ki je obrnjen proti Ezdrelonovi dolini. In ker vemo, da so v stari Palestini nastajala naselja vselej ob kakem izviru> ki je dajal prebivalcem zaželjeno pitno vodo, tudi v Nazaretu ne iščemo zaman studenca. Še danes je v dnevni uporabi in se imenuje “Marijin vodnjak” — v tistih časih verjetno edina nazareška mikavna stvar za žejne karavane, ki so potovale tod mimo. Že v času cesarja Konštantina je .vv. Makarij na kraju Oznanjenja zgradil cerkvico, ki pa so jo kasneje porušili Saraceni. Zgradili so novo ter jo v teku stoletij prezidali. V votlini pod glavnint oltarjem je krščansko izročilo vsa stoletja gledalo preprosto izbo, v kateri je angel oznani' Mariji, da je bila izbrana za božjo Mater. Tu ie leta 1219 klečal ves zamaknjen .sv. Frančišek, ** je za svoj red sprejel v varstvo svete kraje in jih frančiškani oskrbujejo še danes. Ta kraj je v teku stoletij obiskalo na milijone romarjev, da s° počastili mesto, kjer je Gospod stopil na zemlj°- V zadnjih letih (graditi so jo začeli kmalu P° vojni) je v Nazaretu zrastla nova veličastna cerkev skrivnosti Oznanjenja v čast. O njej smo poročali v zadnji številki MISLI, da bo v svojo sten0 dobila tudi mozaično sliko slovenske Marije P°' magaj, ki bo odkrita in blagoslovljena prihodnje leto v maju. Zanjo po vsem svetu zbirajo slovenski izseljenci. Poleg frančiškanov, ki skrbe za svetišče in romarje, so v Nazaretu tudi mnogi drugi moški "J ženski redovi. Oskrbujejo več cerkva. Ne dalec od cerkve Oznanjenja stoji cerkev sv. Jožef0’ po izročilu na kraju, kjer je nekoč stala delavnic0 “Ampak blizu NOVE ZAVEZE bo treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. Bernarda bralcem MISLI. božjega rednika. V Nazaretu je ohranjena tudi 0fia mala in nepomembna sinagoga, v katero je Zahajala sveta Družina k branju in razlagi svetega Pisma. Danes služi za župno cerkev grko-katoli-canom. V tej sinagogi je Jezus nekoč razlagal besede preroka Izaija o pričakovanem Mesi ju, i kakor beremo v evangeliju. Pa je moral slišati Mrmranje Nazarečanov, kaj si vendar domišljuje, Sai poznajo njegovo mater in očeta ter je samo tesarjev sin”. V jezi so ga odvedli iz naselja, da bi ga strmoglavili v prepad. Ta kraj blizu Nazareta se danes imenuje “Hrib strmoglavljenja”. daleč od sinagoge stoji starodavna cerkvica, ^i se imenuje “Gospodova miza”. V njej je mizi Podobna skala, o kateri govori izročilo, da je Gospod enkrat med vstajenjem in vnebohodom ,lt z apostoli obedoval, dasi evangeliji o tem ne Poročajo ničesar. Pod enim izmed nazareških Samostanov, kjer je svoj čas stala bizantinska, kasneje križarska, danes pa stoji moderna cerkev, '° odkrili veliko judovsko pokopališče z značil-n‘mi kamnitimi grobovi. Ker je to edino starodavno pokopališče Nazareta, brez dvoma mo-remo sklepati, daje bil tu pokopan sveti Jožef. * V enem izmed zgoraj opisanih preprostih bivališč Na zareta je živela Marija. Mirjam bi se n!eno ime glasilo v hebrejščini, v njenem času Pa je bila prvotna izgovorjava po vsej verjetno-stl ze spremenjena v Marjam. Devica je bila za-r°cena mladeniču Jožefu, oba pa sta bila iz Davidove rodovine. Ne smemo se čuditi, da so potnici nekdaj tako slavnega kraljevega rodu bivali v tej neznatni vasici, ki je bila povrh še tako daleč od zibelke rodovine, od Betlehema. Že mno-§° stoletij je živel Davidov rod skrito in skrom-n°' Verjetno je bilo prav preprosto zasebno živi je-nie povod, da so se potomci rodovine■ oddaljili °‘i Prvotnega središča. Mnogi so se naselili po rQZnih palestinskih krajih, kamor jih je pač na-po,H Zaslužek. Pri tem pa po svojem orientalskem SJ / GOBA\»^AMON TRAHONITIO JBetsajda lGen«z«relko jezero SAMARIJA Samarij/ I \ AEBAL Sihem ArheU| V M GARIClM \ V 0,d. Jeruzalem v Amon VADI GAZA JDUMEJA U7) čutu za tradicijo gotovo niso nikoli pozabili vezi, ki so jih vezale na prvotno domačijo. Zaroka je bila pri Judih pravilna in popolna zakonska pogodba; zaročenka je bila po postavi prava žena in zaročenec pravi mož■ Ostala pa sta po običaju še nekaj časa (do enega leta), vsak pri svojih sorodnikih, da sta si medtem pripravila stanovanje in družinsko opravo. Poroko pa so obhajali s tern, da so nevesto po zaročni dobi pripeljali v ženinovo hišo. Dekle so navadno v Palestini (in jih po mnogih deželah Orienta še danes) zaročili, ko ji je bilo komaj dvanajst ali trinajst let. Torej so jo pripeljali na novi dom nekako med trinajstim in štirinajstim letom. Nobenega vzroka ni za misli, da bi bila Marija izjema: komaj toliko je bila verjetno stara, ko se ji je prikaza! angel. Zaročenec je imel navadno 18do 24 let, zato je bil gotovo tudi Jožef takrat pri teh letih. V času oranja... NASI ZDRAVILNI VRELCI Geološka katastrofa — slovenska krasota (VII.) STANKO OZIMIC, B.Sc. (Geology>, B.M.R. Canberra, A.C.T. SLOVENIJA velja za deželo, ki je zelo bogata po svojih slatinskih vrelcih, raznih mineralnih vodah in pa toplicah. Dolgo vrsto imen bi lahko našteval, ki so znana tudi tujcem, ne le nam. Nekateri naši zdravilni vrelci so znani daleč v zgodovini. Saj so jih našli in izrabljali že Rimljani, ki so gradili svoje ceste proti severni Germaniji in vzhodni Panoniji ter po ozemlju današnje Slovenije ustanavljali svoje vojaške postojanke. Ko so deželo naselili v šestem stoletju naši predniki, so se začeli takoj posluževati tudi tega daru tal svoje nove domovine. . Uporaba slatinske vode je v domovini zelo visoka — večinoma jo uživajo kot okusno osvežilno pijačo. Domačim pivcem kjer koli v domovini ,pa tudi tujcem je kaj všeč naš “špricar” — mešanica vina in slatine. Ko sem začel zbirati gradivo za tale moj članek, sem se mimogrede spomnil, da še nikjer nisem zasledil kake pesmi, ki bi omenjala naše mineralne vode. Nehote sem zastavil pero in tole je prišlo na papir: SLOVENSKE SLATINE ROGAŠKA res je dobra za križ in pa glavo, in RADENSKA pomeša se z vinčkom prav lepo. Je ČATEŠKA okusna, zdravilna za srce, atomska v PODČETRTKU, pri PTUJU nova vre. Prav vse vam priporočam, a tole naj priznam: zdravilne so, 'četudi jim vinca ne dodam . . . . ,$UTiNA RADENCI \ i i Slovenski literati mi bodo že oprostili Sem P učenec kamnin in se zavedam, da kake Prešern0'1, nagrade za. svoje verze ne bom zaslužil. Kažejo P3 le mojo ljubezen do vsega, kar je v zvezi s katn®1’ nami. Če bi naše slatine, mineralne vode in topl'^ ne bile v zvezi s kamni, bi o njih najbrž ne p'sa' Tako pa bi vam rad le po domače razložil, kaj so vode. kako so nastale, kaj imajo v sebi posebnega 1,1 kako dolgo nas bodo svežile — v nekaj stavkih pred vami vsa njihova geološka zgodovina. Najprej moram bralce spomniti na to, da so v S' 10- binah našega planeta stopljene kamnine. Geološki |Z raz za to tekočo maso sem že v enem prejšnjih čla® n3 S* kov omenil: pravimo ji MAGMA. Včasih privre površje Zemlje skozi žrela vulkanov. Ko se ohladi, skristalizira in strdi v kamnino. V gotovih primerih podzemeljske sile niso dostl močne, da bi magmo potisnile na površje. Ostane ^ kaj kilometrov pod površino in se tam počasi obla)3' Kamnine, ki ji branijo izbruh, vroča magma naraVI,cl segreje; če vsebujejo snovi, ki se v topli vodi h'tr° tope, je v tem začetek mineralne vode. Ko se magma ohlaja, izpušča tudi pline, nava^0 žveplene. Ako vsaj ti plini najdejo pot na povTŠJe’ zavisi od tega, če je v kamnini med njimi in P vršjem kaj razpok. Skozi razpoke bo plin prihajal n. dan kot razne vrste gejzir, kot pravimo takim rom. Če pa bo ostal v globočini, se bo iz njega k0l\j no skristaliziral mineral, ki pa bo ostal v pl'”5 formi. Da se vrnemo k mineralni vodi in njenemu p°staI*j ku: zavedati se moramo, da v notranjosti Zeffllje.je vode. Vsa voda, ki je v zemlji in iz nje izvira, Prl^. tja kot deževnica. Ko dež pade na zemeljsko P vršino, pronica skozi razpoke v globino. Kako t boko pride, zavisi od kamnin. Če so špranje zelo S °Ke> polem bo voda naravno pronicala v velike globočine. zernimo primer, da pod plastjo nekaj kilometrov enca leži velika količina magme, ki se pod tem ncem ohlaja. Kot vemo, ima ravno apnenec lah-^loboke razpoke. Voda pronica do globočin, kjer vročini magme tudi sama segrela. Če je vro-v Previsoka, se bo voda seveda takoj spremenila Poro. v tej obliki se bo hitro vrnila po razpokah , J proti površini. Na tej svoji poti se bo v višjih > kjer je temperatura nižja, ponovno spremenila tekoče stanje in prišla na površje kot topli vrelec. Se . tem primeru še ne gre za mineralno vodo. Ko ** bo ob cin. le8ah )e namreč voda v globinah spremenila v paro, je ♦p ska lz8«-ibila vse svoje mineralne snovi Isto kot mor-v°da, ki izhlapi, pusti za sabo sol in gre v ozračje 1 Čistih hlapov, ki se ohlajeni spremene v čisto (H2O). Naj tu omenim, da ima morska voda topiti kamnine, nima pa moči držati v sebi več oblik v°do moč r*11 ivciiin KeI'lent0V ^ot j'*1 ze vsebuje. 'Z njimi je že prebogata. ^ormu'a morske vode je tako dolga, da bi Vrs(e zanjo verjetno uporabiti dolžino cele tiskane J^-alno vodo ustvarja deževnica, ki pronica skozi » nine, topi njihove elemente in jih zadrži v sebi. ne Se v globini segreje na pr. samo do 80°C ter se P°tek remCni V Paro’ se s tem za^ne ec*en najvažnejših P°vrS°V m‘nera,'zac'je vode. Taka voda priteče na a]j Je bogata mineralnih' snovi, pa naj bo še topla dež, Pa se je že popolnoma ohladila. Ni več običajna tv.,eVn*ca' Cista voda ali mehka, kot ji pravimo, Pak zdaj ji eje ~“J J* po domače pravimo trda. Koliko in kakšne je . ®nte vsebuje, .zavisi seveda od kamnin, skozi katere e 'a in jih topila. MoškS se na razliko med mehko in trdo vodo ne ra- ePoto Pisne: S01 obraza. Vsaj tako beremo včasih v kakem ča- ni Članku o kozmetiki obraza. lažja. En liter vode segret na 80°C bo tehtal 7% manj kot pa liter vode segret le na 10°C. Zato segreta voda sili navzgor in da na dnu lonca mesto mrzli,, dokler se tudi ta ne segreje in sili navzgor. Ta potek se imenuje konvektivni proces. Prav isti zakon velja, ko deževnica pronica v globino, se tam segreje in po konvektivnem procesu vrača nazaj na površje zemlje. Kot smo omenili prej, med gretjem topi kamnine in sprejema iz njih različne minerale, ki jo s tem spreminjajo v mineralno vodo. Včasih se na poti do izvira že popolnoma ohladi. Četudi pri tem pridobi na teži, nazaj ne more več, ker jo potiska navzgor topla voda pod njo. Druge vrste mineralnih vod pridejo na površje skozi razne pline, ki prihajajo iz globočin. Ko sem bil študent Industrijske šole v Ravnah na Koroškem, se spominjam, da smo imeli v 'bližini mali izvir, ki je domala petdeset metrov okrog smrdel po žveplu.'Nekajkrat sem v žeji njegovo vodo prehitro pil; dobil sem toliko žveplenovega plina v nos, das sem pomalo krvavel. Voda tega izvira je bila zelo dobra kot pijača pred kosilom — kot nalašč za apetit. Po njej si zlahka pojedel že enkrat toliko kot običajno. Najbolj znane in priljubljene slatine so n. pr. kot naša Radenska, ki vsebuje precejšnjo mero raztopljenega karbonata v plinski formi. Ko ta plin zapušča vodo, jo nekako poživi in dela iz nje zares osvežilno pijačo. Trajanje teh izvirov je lahko tudi samo začasno. Kak zemeljski potres, premik podzemeljskih plasti lahko zamaši r e? poke, skozi katere pronica voda v globino — in izvira je konec. Prav tako se topli izvir s časom lahko ohladi, a to se ne zgodi v človeški življenjski dobi. Toplina pod zemljo se ohlaja zelo Preveč. ženski svet pa mi bo rad potrdil, da ijHa Pere v mehki kot pa trdi vodi. Zakaj pa? Ker lij Cista voda večjo moč sprejeti umazanijo, T0r„- Prav za prav tudi sestavina raznih elementov. t**Hiv k° 'eP*e °Prala- Tudi je znano, da je za telesno Up0r, mehka voda mnogo boljša; mnogo lepotic lepot )a ^eževnico, ker se je izkazala uspešnejša za Kar ° Pa vo- Živi samo v Yellingbo rezervaciji, 2d, otrlo milj ;z Melbourna — ostalo pa jih ni niti 300. J se je oblast posebej zavzela za skoraj izu še sd°lariev- 412 akrom rezervacije bodo dokupili akrov, da bo ptičevo življenje v naravi ostalo teno in uredili bodo druge potrebne stvari za zerv°V Board of Works, ki polaga preko re- hal aC')e odvodne cevi, je med časom gnezdenja prene- * delom, da so imeli ti redki ptiči svoj mir. . . ^ *c nimam proti tej skrbi za skoraj izumrlo ptičko. vali T Pa tem 'e’ smo ’iudje dostikrat do ži- ^edi '•*oveški kot do soljudi. Ko gre za boj proti '«žko za pomoč človeštvu v raznih nadlogah, je tako Seiah na^* c*enar' Dosti je prerekanja pri vladnih ga h’ Predno nekaj le odštejejo —že zaradi svoje-brega imena, če že ne iz usmiljenja . . . .i^S-n JEZE povzroča šoferjem parkiranje po me-§e ' Vedno več je prepovedi in omejitev vseh vrst. na • s'a^e volje je, ko se vrneš k avtomobilu in je i))lin,em zataknjen listič, ki pomeni kazen. Brezbrižne- N; ko]j POMAGA — mrčesa ne bomo menda ni- pr0(j sPravili s sveta. Vsa sredstva, ki jih uporabljajo v>ta ,TrČesu>so se doslej pokazala le delno učinko proti zgradil v sebi odpornost in zmanjšal njih učinek. Prašek DDT je še vedno najbolj uspešen in baje nepogrešljiv v borbi proti komarjem, ki prenašajo malarijo. Znanstveniki pa so ugotovili, da je postalo odpornih proti DDT že 38 prenašalcev bolezni, celo prenašalci rumene mrzlice in spalne bolezni. Tako kar računajo, da bodo tudi komarji slej ali prej proti DDT postali imuni. Ker imajo vsa ta sredstva več ali manj stranski škodljivi učinek na naravo in človeka, imajo znanstveniki en vzrok več, da bolj in bolj poudarjajo v boju zcper mrčes “biološko orožje”: gojiti ribe, ki žro ličinke, iskati zajedalca, glivice in viruse, ki napadajo komarje . . . človek je pri vsem tehničnem razvoju končno le revež. Vse zna in vse poskuša, pa se dostikrat pri tem tudi vara. AVSTRONAVTI niso za človeštvo nobena atrakcija več. Zadnji trije, ki so se srečno vrnili na zemljo iz Skylaba, še na prve strani dnevnikov niso več prišli. In vendar so imeli za sabo dvanajst hudih tednov kroženja okrog zemlje, ne brez nevarnosti in skrbi. Še se spominjam, kako smo zasledovali uspehe prvih poskusov poletov v vsemirje .. . Zanimiva pa je izjava enega izmed astronavtov, Williama Pogue. V samoti vsemirja se je “zaljubil v človeštvo”, je povedal po pristanku. “Zdaj imam zares rad slehernega posameznika, ki ga srečam.. Daleč je šel iskat to spoznanje — no, glavno je, da ga je našel. Ko *bi mogli človeka za človekom poslati v vsemirje za nekaj časa — morda bi bilo počasi le drugače na svetu ... v°zniku te kazni krepko suše denarnico... ■uq lo'a^b° vsem tem nam govori zgodovina, V sta-Kr|0 ih zapiskih beremo, da je že sedemsto let pred US°m asirski kralj Senaherib izdal prepoved par-l0v ,a na glavni ulici pred svojo palačo. Avtomobi-bi]j seveda takrat še ni bilo, konji z vozovi pa so se ■Za Pakiranje še manj pripravni. Kdor voznikov ;>lob sP°zabil, ni dobil listka, naj plača za prestopek Up0. ' Kazen je bila takrat precej drugačna: kdor ni ?eri v kraljevega odloka, ga je čakala smrtna ka-0(jred, ili so £a na poseben drog kršilcev prometnih Haj j, ’ ^er je bilo njegovo truplo drugim v opomin, v02jj S'avna ulica po kraljevem ukazu brez stoječih j>'edal se spomni, dragi šofer, kadar boš spet za-listek na svojem parkiranem avtomobilu! vsem je mrčes, ki prenaša razne bolezni, TISKARNA POLYPRINT mr. ltd. 7a RAILWAY PLAČE, RICHMOND, VIC S111 TEL. 42-7417 m priponi« melbournskim Slovencem ja dovcoaUm podjetjem za razna rečja ali maa£a thlranka dela IZPOD SYDNEYSKIH STOLPOV Fr. Valcrian Jenko O.F.M. St. RaphaeFs Slovene Mission 313 Mcrrjlands Rd., Mcrrvlands, N.S.\V. 2160 (Vhud v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 DVA NOVA GROBOVA. — Poročati moram o dveh tragičnih smrtnih slučajih. To pot smrt ni posegla po osebah v visoki starosti. Oba pokojna sta bila v najlepših letih. Prva žrtev je bil LUDVIK KOREN, ki je živel v canberrskem okraju Holt. Preminul je v soboto 23. 3. 1973 v tamkajšnji bolnišnici. Pred smrtjo mu je še avstralski duhovnik iz Manuke podelil svete zakramente za umirajoče. Vzrok smrti so bile telesne po-kodbe, ki jih je prejel nekaj dni preje v avtomobilski nesreči. Pokojnik je bil rojen 10. januarja 1929. v Turnišču v Prekmurju. Leta 1955. se je tam poročil z Barbaro Vegi, ki je po rodu iz Renkovcev. Družina je 5. maja 1960. prispela v Avstralijo na ladji “Aure-lia” in se naselila v St. Albansu, Viktorija. Pred dvema letoma je pokojnik prišel v Canberro in kmalu nato dobil za sabo ostalo družino. Tu si je postavil dom. Toda ni mu bilo dano, da bi užival sad svojega truda. — Slovenska pogrebna maša za pokojnega Ludvika je bila opravljena v Manuki v sredo 27. marca. Nato smo ga spremili na tamkajšnje pokopališče, kjer čaka dan vstajenja. — Ludvik je prišel v Canberro, ko se je gradil tamkajšnji Slovenski Dom. Rade volje je priskočil na pomoč. Zato se je ob odprtem grobu poslovil od njega predsednik g. Cvetko Falež in se mu zahvalil za njegovo pomoč pri gradnji Doma. Ludvik je bil po poklicu gradbeni delavec. Njegova družina je že eno leto zaposlena v slovenskem Domu v Canberri v kuhinji in pri postrežbi s hrano. Zato je Korenova družina vsem znana in priljubljena. To je pokazala številna udeležba pri pogrebni maši in na pokopališču. Pokojnik zapušča ženo Barbaro, sina Ludvika ml. (18 let), hčerko Silvano (16 let) in Sonjo (13 let — rojena v Avstraliji). Druga žrtev tragične smrti je bil 32 letni VLADO GOMBOC iz Granville.V nedeljo, 24. marca 1974. je s svojim prijateljem ribaril na morski obali blizu Shellharbourja. Nenadoma je prišel izza njegovega hrbta močan val in ga odplavil v morje. Vsi poskusi, da bi ga rešili iz vode, so bili zaman. Vladovo truplo so našli šest dni pozneje. Pokojnik je bil rojen pri Sv. Juriju v Prekmurju (Rogaševci) 3. marca 1942. Bil je najstarejši v družini šestih otrok: tri dekleta in trije fantje. Pred odhodom v Avstralijo se je poročil z Uršulo Primožič, ki je po rodu iz Tržiča. Med nas sta prispela z letalom 24. 3. Slovenske sestre — frančiškankc Brezmadežne St. RaphaeFs Convent 311 Merrjlands Rd.. Merrylands, N.S.W„ 2160 Telefon kot zgoraj. • 1966. Torej je bil za Vladota dan osme obletni prihoda v Avstralijo obenem tudi dan njegovega hoda iz solzne doline v boljšo, nebeško domovin0' Poleg žene Uršule zapušča tudi osemletno hčer^ Olgo, v domovini pa še očeta, brata in sestre; mat' L umrla predlanskim prav v času, ko se je Vlado mu na obisku v domovini. Zaposlen je bil v tovarni lop, Drummoyne. Zadnje leto je živel v Granvillu, $ si je nedavno kupil hišo. Rad je prihajal v našo <*r" kev v Merrylandsu. Pokojnikovo truplo bo prepeljano v rojstni kraj z# pokop. Tik pred odpravo trupla bo opravljena sv. P13 ša-zadušnica. Ženam in družinam obeh pokojnikov naše iskre00 sožalje. Naj jim bo Sveti Duh — Tolažnik in rija. Tolažnica žalostnih, uteha v njihovi žal°stl' Spomnimo se obeh pokojnikov v molitvi in pri sV mašah! R.I.P. SLUŽBE BOŽJE V Merrylandsu je slovenska služba božja vsako °e deljo ob 9.30 dopoldan. Pravtako velja za nedelj5''0 e*e’ mašo sobotna maša ob sedmih zvečer. Na prve V6 ki so posvečeni Srcu Jezusovemu, je tudi večerna 1 ša ob sedmih in nato litanije Srca Jezusovega ter ^ goslov. Večerne maše so tudi na zapovedane praZD^ in na nekatere važnejše godove. Wollongong ima slovensko službo božjo vsako drtf nedeljo v mesecu, torej 9. junija, ob 5. popoldan 1,1 14. julija izjemoma že ob 4. popoldan (zaradi nasta pa “Minores”). treti0 19■ Canberra ima slovensko službo božjo vsako nedeljo v mesecu ob 6. zvečer v Garranu. Torej 1 ' maja, 16. junija. V juliju izjemoma na četrto deljo, to je 28. julija. Nevvcastle ima slovensko službo božjo vsako PcK’ nedeljo v mesecu, kadar jo mesec ima. Torej 30- J11 nija. Kraj je Hamilton, ob 6.30 zvečer. Na VNEBOHOD, zapovedan praznik, v četrtek maja, bo v Merrylandsu dvojna služba božja- ^ 3q j’ dopoldan bo sv. maša za srečno pot in povra-tistih, ki gredo letos na obisk domačih v domova0' Pravtako bo tudi večerna maša ob 7.00 zve-r’ kot je vselej na zapovedane praznike. ^SMARNICNA POBOŽNOST bo vsako soboto v )u po večerni maši. Slišali boste isto branje, kot a bodo za to priliko imeli v domovini. Radi priha-e k šmarnični pobožnosti, kakor nekoč doma. koSVETOLETNA TRI DNEVNICA. Sydneyskim roja-loplo priporočam, da si že zdaj rezervirajo dneve jV’ in 20. julija za obisk svetoletne tridnevnice v tj erry)an(Jsu. Vodil jo bo minoritski provincial p. Mar-y”_^'d°vič (pride v Avstralijo skupaj z “Minores”). ^ večer ob 7. uri bo sv. maša s priložnostno pri-' Po končani pobožnosti nam bodo še “Minores” 8 al' in zapeli nekaj duhovnih pesmi. Ponovitev novih maš . Trije člani “Minores” bod0 ip* v .. . . . sv. .. ,et°snji novomašniki. Takoj po novih mašah na n rojstnih farah pridejo k nam. Zato je prav, da tej V.im° lepo slovesnost ponovitve novih maš. Ob °shfn*'k' se b°mo Bogu iskreno zahvalili za te in Pa h (^u*lovn*^e poklice letos v domovini. Obenem nied °m° prosili, da naj tudi kateremu fantu ^ nami izseljenci podeli poklic. Slovesnost bo v errylandsu v nedeljo 21. julija. Krsti ti. ne? 'ža*>eta Marija Meznarič, Croydon Park. Oče Ja- > > niati Marinka, rojena Završnik. Botra sta bila Mitja l9^snik in Bruna Falvo — Merrylands, 17. marca ason Michael Farkaš, Mt Druitt. Oče Mihael, mati Mat» —• _ . kas •l^ta _ ’ r°jena Ratko. Botrovala sta Jože in Heidi Far- Sl, Merrylands, 23. marca 1974. eVen Knafelc, Fairfield West. Oče Bruno, mati Ana, rojena Kambouri. Botrovala sta Jože in Ana Kučko — Merrylands, 31. marca 1974. Robert Rafael Daniel Terlikar, Auburn. Oče Mario, mati Lidia, rojena Hamaty. Botrovala sta Mario Terlikar in Judy Kenda — Merrylands, 31. marca 1974. Alojz Magdič, Rooty Hill. Oče Kristjan, mati Zorka, rojena Božinovska. Boter je bil Srečko Hren — Merry-lands, 7. aprila 1974. Vida Istenič, Petersham. Oče Viktor, mati Terezija, rojena Šemrl. Botrovala sta Alojz Tominc in Greta Šavli — Merrylands, 21. aprila 1974. Daniel Brekan, Greystanes. Oče Martin, mati Alojzija, rojena Hočevar. Boter je bil Ignac Drevenšek — Merrylands, 27. aprila 1974. Robert Viktor Erzetič, Burvvood. Oče Ivan, mati Kati, rojena Zoretič. Botrovala sta Rok in Dragica Baričič — Merrylands, 27. aprila 1974. Michclle Bcrkopec, Ashfield. Oče Martin, mati Ljerka, rojena Albert. Botrovala sta Zdravko in Slavica Ružič ■— Merrylands, 27. aprila 1974. Robert Ostrič, Rooty Hill. Oče Milan, mati Marija, rojena Talaber. Botrovala sta Franc in Terezija Matuš — Merrylands, 28. aprila 1974. Venessa Marija Fabjančič, Bankstovvn. Oče Anton, mati Marija, rojena Gustinčič. Botrovala sta Emil in Viktorija Fabjančič — Merrylands, 28. aprila 1974. Poroke Nevenko Komadina. Vlašiči in Angela Kolenko, Črenšovci, Prekmurje. Priči sta bila Štefan Vrkic in Vali Komadina — Merrylands, 23. marca 1974. Janko Kenda iz Čiginja pri Volčah in Vera Kos iz Ročinja. Priči sta bila Jože Bregantič in Ida Terlikar — Merrylands, 6. aprila 1974. Vabljeni ste na DrUžABNO PRIREDITEV v Merrjlands Masonic Hall cPharlane in Pitt Streets v s°boto, 1. junija 1974 začetek ob 8. zvečer, doprinos je za odplačilo cerkvenega dolga. Dobrodošli! P. Valerijan Ht.de|.n° Popoldne pred cvetno f«rkv Da dvorišču za sydneysko Rafaela: ‘lrke delajo ^islj . Branislav Jamšek, Tenja (Osijek) in Tania Maree Clayton, Canberra. Priči sta bila Alojz in Teresa Jamšek — Merrylands, 13. aprila 1974. VELIKONOČNI PRAZNIKI so tudi letos lepo potekli. Že na cvetno nedeljo je bilo premalo prostora v klopeh in je dosti rojakov stalo zadaj pri vratih. Med velikim tednom (veliki čertek), je bila udeležba zmerna. Na veliki petek pa je bila kar številna udeležba v Leichhardtu popoldan, kakor tudi v Merrylandsu zvečer. Velikosobotna vigilna maša je pritegnila veliko število rojakov. Pevski zbor je s svojim ubranim petjem povzdignil slovesnost. Na velikonočno nedeljo je bila cerkev obakrat premajhna. Pri prvi službi božji je bilo ljudsko petje velikonočnih pesmi. Pri drugi, ob pol enajstih, pa je zopet prepeval mešani pevski zbor (kakor že prejšnji večer). Cerkev je bila nabito polna. Pravili so, da je bilo zunaj cerkve še enkrat toliko rojakov, kot znotraj. Sv. obhajil sem pri obeh mašah razdelil okrog štiristo. BOG PLAČAJ vsem rojakom, ki so o veliki noči kar velikodušno darovali za potrebe naše cerkve (za odplačilo dolga), čeprav se je pri vsotah poznalo, da so bile zadnje tedne pred veliko nočjo številne stavke. Hvala tudi vsem, ki so svoj dar poslali po pošti. (Ti darovi še prihajajo). Hvaležen bom vsem rojakom, ki dosedaj niso mogli darovati, da to store pozneje. DAROVI ZA NAŠ CERKVENI FOND so prosti davka le še do konca finančne.ga leta, to je do 30. junija 1974. Zato izrabite priliko in se poslužite ugodnosti, dokler je v veljavi! Nekaj rojakov je obljubilo (nekaj pa že storilo), da bodo z ozirom na to še pred koncem finančnega leta darovali že tudi vsoto, ki so jo nameravali darovati naslednje leto. Trdno upam in pričakujem, da boste tudi v bodočih letih velikodušno stali na strani našemu verskemu centru v Merrylandsu, četudi darovi ne bodo takse prosti. Bog povrni vsem že v naprej! SLOVENSKO TELOVSKO PROCESIJO bomo imeli letos zopet po nekaj letih. To bo v nedeljo, 23. junija. Vršila se bo na slovenski zemlji, 45 Ferrers Rd., Hors-ley Park. Ob 12. uri (opoldan) bo slovesna sv. maša nato pa procesija. Sodeluje seveda naš neumorni O1®" šani pevski zbor pod vodstvom g. Klakočerja, ki n31” bo prepeval priložnostne pesmi, kot smo jih slišali ' domovini za to priliko. Procesiji sledi piknik in prO’1® zabava v organizaciji Slovenskega društva. NAROD^ NOŠE in vsi ROJAKI, rezervirajte to nedeljo za pristno slovensko procesijo Sv. Rešnjega Telesa! prosim vse, da gotovo pridete, in bo udeležba števil"* kakor je potrebno za tako slovesnost. Naročite otr° kom. naj opravijo sveto spoved v domači fari, da va’ bo čimveč prejelo sveto obhajilo! Naša sestra Ksaverija Jerebič, se je na belo sob0**’ poslovila od nas in od Sydneya, ter odletela v MoresleJ Francija. Šla je tja, da si utrdi razrahljano zdravje-njo smo izgubili neutrudno delavko, polno novdušenij za vse dobro. Pogrešali jo bomo. Izgubo pa ni utfp* samo Sydney in naš center v Merrylandsu, ampak t\>i' sestre in slovenska cerkev v Melbournu. Saj so na s. Ksaverije morali v Sydney poslati sestro Hilarii0 Šanc, ki je marljiva kakor mravlja. S. Hilariji kliče*11*! dobrodošlico in upamo, da se bo dobro počutila 1,1 nami. “PIRHOVANJE" na velikonočni ponedeljek v Pa<^ ington Town Hall je privabilo blizu dvesto roja''0'. Bog plačaj vsem za udeležbo! Hvaležen sem tud1 gospem, ki so za to priliko spekle potice in pec'v°’ pomagale v kuhinji; enako tudi ga. Rudolfi Nusdorfer' ki je za licitacijo napravila in darovala punčko v rodni noši, ter g. Sevčku. ki je za prireditev daf°' klobase. OSEM NOVIH KLOPI je dobila naša cerkev, pravil jih je Štefan Šernek s svojimi pomočniki-delo so opravili zastonj, šest starih klopi (še iz flr Vse sti^' bivše prezbiterijanske cerkve), pa smo dali delom® kor, ena je ob oltarju za ministrante, ena pa je v s* ski sprejemni sobi. Štefanu in pomočnikom isk^3 hvala in Bog plačaj! P. Vale1’)*1' Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED Via S. Croce in Ctnaltuc, 44 »0184 — ROMA (Tel. 777162 in 757*941) in Hotel DANIELA Via L. Lozzatti, 31 #•185 — ROMA (Tel. 75*587 tn 771851) Lastnik: Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale moderne udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! P- BERNARD AMBROŽIČ O.F.M. Povest iz zgodnje mladosti Nadaljevanje (11. CVETNA BUTARA) . Kmalu so mi prinesli dvoje ocvrtih jajc in skledico kozjega seiri k' sem se je*a ‘n se Prav 'men‘tno počutil. Škoda, da j?1 bil tako sam. Rad bi imel poleg sebe koga od domačih. Na niner Tičeta. Bi moja veljava v domači hiši precej zrasla, če bi ^deli, kako me Podganarjev stric lepo goste! tal(e Posladkai se’ fantič moj! Vem, da doma ne dobiš kaj “Nak!” sem kratko pa dovolj prepričevalno pritrdil. pr pri nas ne jemo tako gosposko. Pa danes sem ti to na- ln ^a s* ^oš zaPornr,il' kdaj si prvič nesel butaro Podganarju. Pa da ne bo zadnjič”. Ne bo!” sem obljubil s polnimi usti. dob em so me samo gledali,. kako sem s slastjo pospravljal reči. Končno so položili predme svetlo desetico. uNa, to pa za povrhu!” Boglonaj”, sem rekel in jo zadovoljno spravil. Če . §e nekaj bi ti dal, pa ne vem, če maraš. Slišim, da ste Dmulj- 1 d°t>rih glav. Ali znaš že kaj brati?” Znam”, sem se gladko pohvalil. ~egli so nekam med šaro in privlekli nekako knjigo. (Pa mi preberi, kaj stoji na platnicah”. t Janez — Cigler sreča — v nesreči”. Srgv. Bo že. Pa bi bilo bolje tako: Janez Cigler — Sreča v ne-Jjj '■ Moraš lepo vezati besede, kadar bereš. To se pravi, da je b0^e? Cigler napisal povest, ki ima naslov “Sreča v nesreči”. Se jo unavadil, saj hodiš v šolo. Veš, to je prva povest, ki sem Wr Pa sem bil že velik, ko sem se naučil brati. Takrat nismo bji0 ' v šolo tako kot zdaj. Naučiti sem se moral sam. Takole je jih 7 atj so vsak večer molili z nami lavretanske litanije, da sem kn,"al že davno na pamet. Potem sem enkrat dobil molitveno lahif . v nJei Pa našel litanije. Ker sem vedel vse iz glave, je bilo sa] jrat‘- Potem sem počasi razbral posamezne črke, pa posku-težfc6 »u8e molitve, dokler nisem vseh strani prebral. To je bila Pono So*a’ amPak k° sem jo enkrat naredil, sem bil sam nase p0Vesten- Tako sem dobil veselje do branja in sem začel brati tudi stl- Boš videl, kako lepa je ta povest”. v*el ^as sem držal knjigo pod pazduho, zdaj sem jo spet pa v-riroke- Naenkrat je dobila v mojih očeh novo veljavo. Ko sem UlJ koliko strani je v njej, sem postal malodušen. Stric so “Nič3 -1* na mojem obrazu, da mi upada pogum. Rekli so: jaz l nai te ne plaši! Počasi beri, vsak dan boš več razumel. Veš, ve£ 1 rad, da bi imel komu dati vse svoje knjige. Moje oči niso a branje, pa tudi sem vse že po večkrat prebral. Saj veliko GRADIMO SLOVENSKO PRIHODNOST! To jc bilo geslo letošnjega — že devetnajstega — SLOVENSKEGA DNE v Argentini na 21. aprila. Slovesna maša, zborovanje, nastopi, razstava ... vse to v enem dnevu združi izseljence nove dežele v eno narodno družino, četudi so osebno različnih gledanj. Eno imajo vsi skupno: v tujini so, iz enega ali drugega vzroka so bili prisiljeni zapustiti domovino, ki jih je rodila. Take redne SLOVENSKE DNEVE prirejajo tudi v Združenih državah, Kanadi in še marsikje. Med izseljenci so kot nujno potrebne injekcije, ki dajejo našemu narodu v zdomstvu novih pobud za delo in podaljšujejo njegovo življenje. Poudarek teh prireditev je na narodni zavesti in na naši kulturi, ne na zabavi, pijači in kranjskih klobasah. Prireja jih svoboden slovenski človek v svobodni zemlji, v svoji ljubezni do naroda in domovine in svoje tradicije, ki naj oplaja tudi naš izseljenski rod. Ni prav nobene potrebe po vmešavanju Matice in režima doma. ki bi zelo verjetno prav rad imel glavno besedo, pa predpisoval tudi spored in izbiral govornike • ter snov njihovih govorov. SLOVENSKI DAN jc povsod po zdomstvu dan slovenskih svobodnjakov, ne tlačanov. Svobodno izmenjati svoje misli in znova navdušiti množico za slovenske ideale je več kot kak izseljenski piknik nekje v domovini. Kaj smo si avstralski Slovenci zmožni ustvariti redni, vsakoletni SLOVENSKI DAN? Ko bi en dan v letu znali pozabiti na vse in bili zares samo Slovenci? Mislim, da bi Zvezi slovenskih društev lahko uspelo, da bi tudi z ozirom na SLOVENSKI DAN napravila korak naprej. Zdi se mi, da bi bila naša narodna skupina kaj takega prav potrebna, če noče le životariti. Morda bo kdo rekel: Prepozno je po tolikih letih! Nikdar ni prepozno, ko gre za življenje! Tudi mi gradimo prihodnost, nam in rodu, ki raste med nami. Tudi nam ne more biti vseno, kako dolgo bo po Avstraliji odmevala slovenska govorica in se bo čulo priznanje: Slovenskega rodu sem! DAROVI ZA BERNARDOV TISKOVNI SKLAD: $10.— Vladimir Trampuž; $6.— Kancijan Kobal, N.N., Sylvia Gotzl, Franc Uršič; $5.— Alfred Brežnik, Vanda Sper-ne, Franc Kmetič; $4.— Josip Rijavec, Jože Težak; $3.— Margaret Hatežič, Miha Hovar, Silva Jereb, Ivan Kavčič; $2.— Franc Mautner, Franc činč, Lubi Pirnat, Jurij Sušnik, Vinko Lovrek, Janez Zust, Ludvik Truden, Vinko Danjko, Terezija Simunkovič, Miro Penca; $1.— Katica Tkalčevič, Josipa Ku-nek, Ivan Damiš, Vinko Tomazin, Jože Zupančič, Francka Persico, Milka Tomažič, Amalija Maljevac, Pavel Zavrl, Olga Mezinec, Evgen Braidot, Alojz Ludvik, Marija Ha-benschuss, Jože Mravljak, Janez Krušeč, M.J., Jože Krušeč, Alojz Ličen, Julija Beilharz, Martin Pirc, Miro Bole, Albin Kurinčič, Anton Pa-sič, Jože Gros, Justa Grajnarič, Franc Obid, Marija Jurševič, Gabrijel Pirc, Franc Rojko, Janez Pristov, Ivanka Penca, Hermina Koroša, Ing. Ivan Žigon, Daniela Slavez, Albina Barbiš, Franc Prosenik. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $5.— M.J., Julka Mrčun; $4.— Andrej Udovič; $2.— Janez Primožič, Janez Kampuš, Helena Pirc, Pavla Pirc. P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $100.— Mirko Šveb; $5.— N.N.; $4.— Marija Golčman. P. HUGO DELČNJAK. AFRIKA: $150,— N.N.; $22,— Julka Mrčun; $13.— Ivan Kovačič; $6.— Ana Ku-stec (za lačne); $5.— Terezija Smolič, Milan Kavic, Andre Zaccutti, Antonija Šabec (za lačne), N.N. (za lačne), Druž. Franc Prosenik, Maria Zai, Marija Radin (za lačne); $4,— N.N.; $3,— N.N., Karolina jih nimam, to je res. Pa bi bilo le prav, če bi jih kdo vzel, pred«11 umrjem. Ko boš to prebral, le pridi še k nam, vse bodo tvoje, hočeš”. .. Dobro mi je delo, da mi stric govore kot bi bil jaz že veli* fant. Zaupajo mi in k njim lahko pridem, kadar bom hotel. Znov2 sem pogledal po hiši, da si jo zapomnim tudi od znotraj. Ted®) mi je prišlo nekaj na misel. “Stric, ali ste vi od zmerom takole sami pri vas?” “Zmerom sam, odkar sem v tejle hiši. Ko sem bil mlad, sA10 bili gostači na Gontah.” Mislim, da so povedali zgodbo svojega življenja. Jaz P5 nisem poslušal, le beseda “gostač” se mi je zapičila v glavo. kal sem, da so prenehali. Zdaj sva bila že tako domača, da sem j11” prav od srca vse povedal, zakaj me gostač zmerom tako dirnf. Morebiti bi vedeli povedati, zakaj so me rajni Žirovčev tako ozmerjali... Stric so zvesto poslušali. Včasih so se vmes nasmejali, sih so si pogladili brado, ki pa ni bila potem nič bolj gladka- P0-tem so začeli praviti: “Pred leti je bil tamle doli, ki je zdaj P vas, čisto drug Drnulje. Star in samoten je tičal v svoji bajti ta* kot zdaj jaz tukajle .. “V kateri bajti, stric?” “Tiste bajte že dolgo ni več. Stala je malo više kot sedat1)? vaša hiša, prav pod tisto vašo največjo hruško. Ozmica se ji pra.vl’ saj veš. Zato, ker njene trde hruške šele pozimi dozore. — ■. počakaj, ti bom pa res vse povedal, ko že govoriva. Stari Drugje čisto opešal, da ni mogel več sam zase skrbeti. Svojih ljud’, imel, začel je misliti, da bi koga dobil k sebi, ki bi mogel lovati zanj meline. Pa se ni posrečilo. Bal se je že, da bo kar ta. umrl. Tega pa tudi ni vedel, komu bi zapisal meline in bajto. Pott’fl je dal ljudem vedeti, da ima vse naprodaj. Če bi dobil kaj denarr se bo že nekam spravil. Prvi se je oglasil stari Žirovec, saj veš, / rovčev oče. Takoj se je pa ponudil tudi stari češnjič iz Hrastn|Ct. da bi kupil. Ta je zdaj že dolgo v grobu. Takrat sta bila trdna kmeta. Oba sta hotela dobiti v roke Drnuljčeve meline ! bajto. Drug drugemu sta podirala ceno. Tudi brez prepirov kreganja ni bilo. Nazadnje je zmagal češnjič. Napravil je p£j dobro ponudbo. Veliko hišo imam in dekleta so pri hiši, je Drnuljcu, prodaj meni, pa se preseli k nam. Do smrti boš Pr, skrbljen. ne bo te skrbelo, kam se boš dejal in kje boš ufl1.. Drnulje je od zadovoljnosti kar svetlo pogledal in udaril ču v nastavljeno dlan. Res se je stari preselil v Hrastnico in P češnjiču je bil leto dni za strica, potem je umrl.” “Tega nisem nikoli slišal.” “Le poslušaj. Žirovec je bil hudo nataknjen in hud na °^j na Drnuljca in češnjiča. V tisto bajto, če bi jo kupil, je dobiti gostača. Imel je že izbranega, češnjič je bajto podrl, miline pa dal hčeri, ki je zdaj tvoja mama. Ž njo je prišel na čevino vaš ata, pa sta postavila novo hišo, ki ste zdaj v Vse to je pa Žirovca strašno jezilo. Nikoli ni mogel s prijaZ^t očesom pogledati gor k vam. Vašemu atu ni rekel drugače K češnjičev gostač, čeprav je vedel, da je hiša vaša, pa seveda ne tudi. To je bilo vse samo za zdražbo.” Stric je utihnil, jaz pa tudi nisem nič rekel. Grebel vase, kako čudno je to, da se mi je vendar enkrat razodela s#* nost o gostaču. Še bolj čudno je bilo, da sem zvedel, kako s!jn mi prišli k nam. Ugibal sem, če Tiče ve te reči. Le zakaj ata nista nikoli pravila? Toliko zanimivega moraš zvedeti od ljudl> ki niso naši! Sreda mojega razmišljanja se je od nekje oglasila koza. kd ' -C P^an^ pokonci: “Zdaj me pa čaka delo. Pa še drugič Pridi! Bova že še kakšno rekla. Midva bova zmerom prijatelja.” do °dšel seni 'n ve^ko sem imel misliti med potjo. Šele pred hišo sem se spomnil, da sem se gotovo zelo dolgo za-al Pri Podganarju. Kaj bodo neki rekli? zal ir - Se tud' doma v?e dobro izšlo. Desetico sem poka-v n - ^ drugega me skoraj niso vprašali. Videl sem, da je bilo je tasi hiši tako: Teta je bila pri nas in Tiče je bil doma. Mama je vT'a yanj- da je moral na dolgo in široko pripovedovati, kako njvv Hubljani in v šoli in v tistem zavodu, ki se mu pravi Marija-°troc' namre^ stanoval. Tudi ata je poslušal, pa seveda da '' j‘h naša dva nista rada slišala. utroci t - ■ — — 3 ^ da ? Je zna^ *eP° pripovedovati. Tako so vklenili teto, ni mogla do besede o rečeh, ki jih je imela zmerom na srcu biti Jf u° se je zgodilo, da mene niso kaj prida pogrešili. More-sPloh ne. Seveda sem zdaj tudi jaz poslušal pogovore o Lju- biji uiiani T.v— —— j ~ p0d me je z drugimi vred potegnil za seboj v mesto, na Š^rjevega strica sem kmalu pozabil. teta ^°. Je bilo čas zakuriti za večerjo, je šla mama v kuhinjo, Se Je pa poslovila. Mene se je loteval spanec. 12. RAZBURKANA VELIKA NOČ w Melika noč je prinesla več kot dogodke. Prinesla je celo 0 Presenečenj in celo pretresov. Pridi 7j°^etka je kazalo vse dobro. Gospod kaplan je izjemoma setll Sal tako kot bi ne bil kaplan, ampak samo katehet. Strašno venrl vesel. Prvič bo, da bom znal doma povedati pridigo. Bom M en^rat nehal biti mule! °dkr ■ °ram povedati, kakšna je bila ta pridiga. Ne bom začel g0s aJa 'n tudi ne po vrsti. Moralo je biti že nekje v sredi, ko je Povzdignil glas in vreel dol v cerkev besedo: Prismode!” besed • s^oz* °b°je u^es naravnost v pamet. Zavoljo te Cedilo osta'a Pamet odprta, da sem z lahkoto ujel vanjo, kar je ste '^e er|krat: prismode! Kaj drugeea naj vam rečem? Spali VstpraV,tf' zdaJ nam pa hočete povedati, kaj se je zgodilo, ko stC « Kristusovo mrtvo telo so ukradli iz groba, pVavite, tepc-e sPah- Kako pa veste, da je kdo kaj kradel, ko ste spali? nič vin Zt*aj s.e nam Pa ponujate za priče, ko vendar niste mogli etl, saj ste spali!” Dalje prihodnjič Čargo; $2.50 Francka Anžin; $2.— Druž. Silvo Miklavec, Roman Zrim, Frances Stibilij; $1.— Ivan Horvat, Emilija Kregar, Marta Jakša. FRANČIŠKOVA MLADINA: $5.— Julija Mrčun; $4.— Ivan Le-giša; $3.— Ivan Kavčič; 2.— Janez Primožič. BARAGOVA ZADEVA: $2.— Roman Zrim. Za NADG ROBNI SPOMENIK P. BERNARDU preko “MISLI” poslali: $5.— Ivan Kovačič, $2.— Avgust Žagar, Janez Primožič. Za MOZAIK MARIJE POMAGAJ V NAZARETU preko “MISLI” poslali: $10.— Druž. Alojz Butinar, Julija Mrčun; $6,—Janez Krušeč; $5.— M.J., $2.— Marija Radin; $1.— Druž. Alojz Valenčič, Olga Todorovski. Dobrotnikom Bog povrni! Večina je z darom poslala tudi naročnino za MISLI. Naj jim bo tu tiskano ime v potrdilo, da je tudi naročnina v redu sprejeta in vpisana. Hvaležen sem Vam za to razumevanje, saj s tem naš mesečnik prihrani veliko na poštnini, urednik oz. upravnik pa .na času. Kdor pa izrecno želi potrdilo za naročnino, mu ga bom seveda poslal. — Urednik. Kljub temu, da sem velikonočno številko MISLI oddal na pošto polna dva tedna pred veliko nočjo, mi poročila iz N.S.W. povedo, da so nekateri prejeli MISLI dva tedna po praznikih. Kriva je bila poštna stavka in ne naša uprava. To v vednost tistim, ki se jezijo na nas. — Upravnik. VTKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundarv Road. 329 6144 MALVERN, 1382 Higb Street, 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highway, Noble Park. 546 7860 MENTONE, 3 Station Street. 93 2460 IRANKSTON, 232 Cranbourne Road. 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA TOBIN BROTHERS funeral direetors p LJUBIM CVETJE NA VRTU IN SONCE NA NJEM, KRUH V NAMIZNEM PRTU IN MAMIN OBJEM. O, JAZ SEM BOGAT IN MARSIKAJ ZNAM. VES SVET MI JE ZLAT, KER MAMICO IMAM. FRANC LOKAR Rada bi napisala nekaj vrstic za Kotičkarje. Materinski dan prihaja zdaj v maju. Upava, da nihče ne bo pozabil svoje mamice. Tudi midva jo ne bova. Naši mamici želiva boljše zdravje, da bi praznovala še veliko Materinskih dni. Ni več dosti veselja pri nas, odkar smo izgubili ljubega ata. Bova pa zato midva še bolj pridn,a, da bova mamico potolažila. Vesel Materinski dan vsem mamam! — Romeo in Marko Iskra, Leichhardt, N.S.W. Dragi Kotičkarji! Naj se spet malo oglasim. Opisal vam bi rad svojo plesno šolo. Ko sem začel hoditi k baletu, nisem znal še nič in tudi veselja nisem imel. Ko pa smo v slovenski dvorani nastopili na Materinski proslavi jaz, moj brat Peter in sestrična Linette, mi je to dalo veliko veselja in poguma. Potem smo se začeli učiti tudi za Očetovsko proslavo. Zopet smo vsi trije nastopili v čast očetom. Tako sem z veseljem vztrajal v baletni šoli. Težko smo se pripravljali za izpite, na koncu pa sem le zaslužil tri zlate medalje in še posebno nagrado, ker sem se redno udeleževal pouka. — Danici Bračko, II let, North Caulfield, Vic. Vsakih počitnic se zelo veselim. Posebno še božičnih, ker so najdaljše. Med počitnicami se rad igram s svojim psičkom. Včasih se tudi kaj učim, še bolj pa me vabi kopanje. A letos je bilo za kopanje bolj malo lepih dni, ker je bilo preveč dežja. Nekaj pa je le bilo. Letos moji starši zidajo hišo, zato nismo šli nikamor med počitnicami. Večkrat sem tudi jaz pomagal kaj lažjega. Kadar sem imel obisk prijateljev, smo se pa raje šli vojake. — Robert Cucek, 11 let, West Ryde, N.S.VV. KOTIČEK NAŠIH MALIH Otroci! Ste pozabili na natečaj opisa letošnje glflU Kotička tukaj na levi? Doslej so se oglasili samo štiri1’ s svojimi prispevki. Pohitite! — Striček. Letos je prvo leto, kar sem začel hoditi v “H'?*1 School''. Ko sem se 31. januarja prvikrat odpravil , lo sem šel najprej do svojega prijatelja, potem sva Pa oba skupaj šla v šolo. Oba sva bila vesela, pa tudi v skrbeh, kako bo v novi šoli. Res je tukaj precej ^ j gače. kakor je bilo prej. Vsak dan imamo več uč,te j ljev, za vsak predmet drugega. To je zame bolj zal" I mivo in ni tako enolično. Všeč mi je tudi, da igra”10 več različnih športov, ker sem velik ljubitelj športa. Šolo začnemo od devetih zjutraj. Za kosilo nafl1 dajo na razpolago kar celo uro: od pol ene do P | dveh. Pouk končamo vsak dan ob 3:20. Vsem šolarjem, zlasti tistim, ki hodijo že v H1® School, želim obilo uspehov. Na slovenski jezik pa ® ne pozabijo. Tudi jaz s svojim bratom redno obis^ jem slovensko šolo v Merrylandsu. — Boris Toi°’1 14 let. Ashburj, N.S.VV. DRAGI OTROCI! Danes vam predstavljam sliko slovenskega fanta, ki ga s starši dostikrat vidim v slovenski cerkvi v Kew. Dobro se ga spominjam tudi iz Boncgillc, takoj po prihodu družine Grlj v Avstralijo. Ladja “ROMA” jih je pripeljala leta 1960 v novo deželo. A takrat je bil Rajko komaj tri leta star, f danes pa ima sedemnajst let. Rojen je bil leta 1^ Opatiji, saj je družina iz Slovenskega Primorja. NaS^. nili so se v Melbournu in si postavili svoj donie1' East Burnoodu. RAJKO GRLJ je končal šest razredov katoliške $°‘ zdaj pa hodi v Bunvood High School (Form <>)• priden in resen študent ter upa, da ga bo študij sreCt> pripeljal na univerzo f o-Sl°' “Zelo sem vesel, da znam govoriti slovensko, sebno zdaj mi bo prav prišlo, ko mislimo obiskati S venijo”, mi je nedavno pisal Rajko. Da zna lepo vensko govoriti, sem vedel, bil pa sem presenečen^ tudi piše tako dobro. To vem, da ga v Sloveniji ne bo mogel prodati; pa tudi v življenju kasneje n'1* . bo prav nič škodilo, da obvlada en jezik več. ali Rajko ni vreden posnemanja? žlatoporocenca imamo letos tudi med rojaki ^ Queensland u: naša dolgoletna naročnika in zavedna ‘»venca ANTON in ANA KUSTEC, ki živita v ^dleyu. Doma sta iz Prekmurja, oba rojena v Gor-J')1 Bistrici in krščena v Črensovcih, kjer sta 24. fe- I rUarja 1924 stopila tudi pred oltar. Tako jima je s poteklo petdeset let zakonskega življenja. Žal je v jubilejni dan Anton obhajal v brisbanski bolnici. ^daj je hvala Bogu že zopet doma in se bolje Počuti. Zlatoporočencema izrekamo iskrene če- yl|*ie k jubileju in jima želimo še. veliko srečnih let. prvi vrsti pa tudi zdravih. Da imata oba veliko n°sti v božjo voljo, vemo iz njunih pisem. I ^n'on Kustec je odšel v Avstralijo že v januarju 1928, ko je dosti Prekmurcev odšlo po svetu s j)0 °m za kruhom, kot pravimo. Verjetno se je j P° nekaj letih vrniti, a razmere so pokazale Sače. Nastala je še nesrečna vojna. Tako je prišla v.)e žena Ana za njim, kar pa ji je bilo mogoče šele Septembru 1952. Z njo je prišel tudi že dorastli sin, niegoVE 'Va žena in 18 mesecev stari vnuček. Tu se je (1^1Ina jubilantoma rodila še hčerka Anica, ki ima es osemnajst let. Tudi ona še prav dobro “guči” Sli*13*6 ^ Kustecevo družino že dolgo prihajajo MI-’ zato je prav, da se jubileja na svojih straneh ni tudi naš list. Va^jatoPoročencema še enkrat: Na mnoga mnoga zdraha! Bog in Marija z Vama! — Urednik. ra^^®-ENACRE, N.S.W. — Misli zares radi prebi- 0 ter so nam sleherni mesec v prijetno razvedrilo. ,, r°korna nudijo priliko, da se učita slovenski jezik. $ai _ snio 'nie Pa poleg člankov rad stikam za novicami, saj v Avstraliji že dvajset let in nam je marsikatero v Mislih poznano. tel' P°k°jnim P- Bernardom sva si bila zares prija-cj0>g' ^a<3a sva igrala šah in ga kar pogrešam. V za-p ®nJe nam je, da so MISLI kljub bolezni in smrti ernarda ostale ter nadaljujejo svoje poslanstvo nami. Le tako naprej! — Franc Mimik. peiJkLBOURNE, Vic. — Že dolgo let se upiram da bi odgovoril na vprašanja radovednih in opi-skeStanje bogastva ali revščine našega slovenskega pev-je 3 **>ora Triglav v Melbournu. Moj rajnki oče mi a Poudarjal: Kdor molči, devetim odgovori! Zdaj 011 zdi, da le moram iti mimo tega pregovora. pre ,^nančnem blagostanju našega pevskega zbora se da ^ *ušlja in obenem sprašuje, kje je denar. Mislim, 9|. Sakdo ve, da zbor ni nikoli pobiral kake članarine e|° stotakov po slovenskih družinah, pa pri tem Naša zlata jubilanta obljubljal ustanovitev kake slovenske opere s stalno igralsko skupino, ali kake zidane palače Triglava. Pevski zbor se ni nikoli obvezal za kaj podobnega in ni nikomur nič dolžan, še najmanj naš mali slovenski zbor Triglav. Le ob vhodu v dvorano ob priliki naših zabav smo vselej upali na dober obisk, pa — o tem sem prepričan — tudi nudili vsakemu dovolj za ceno vstopnine. Denar je šel za potrebe boljšega vzdrževanja našega pevskega zbora, iz svoje siromaščine pa smo dali tudi nekaj stotakov v dobre namene potrebnim. Tudi Children Hospital je dobil naš dar. (Pa tudi slovenska cerkev ob zidavi. Op. ur.) Vsakdo lahko razume, da smo bili vedno v vsem odvisni samo od naše lastne dobre volje in seveda od števila obiskovalcev zabav. Ni nobene glasbene ali prosvetne ustanove, ki bi finančno podprla življenje izseljenskega pevskega zbora in je prav za prav v svojem narodnem ponosu tudi nočemo. Samostojno smo začeli in edini namen vsa leta je bil širiti in ohranjati med izseljenci drago slovensko pesem. V tem je pevski zbor kot kulturna ustanova zelo različna od kake organizacije, ki ima redno članstvo, sestanke, ki dela in razpravlja ter predpisuje in pobira članarino. Za zbor so potrebne stalne vaje, na katere prihajajo vsi in redno; potrebna nam je bila torej soba in klavir, pa še marsikaj z vajami v zvezi — vse to pa ni zastonj. Omenil sem redno prihajanje vseh: ne glede na vreme, na osebno razpoloženje, na morebitne nadure pri delu, ki jih mora pustiti. Mislim, da je vsaj delna odškodnina v takih primerih nujna. Srečal sem že tudi take pevce, ki so se ponujali za visoko vsoto. Tudi vstopnina na vratih ni čisti dobiček, kot si nekateri predstavljajo: kdor je kdaj koli prirejal zabavo, bo razumel, kako so stroški prireditev visoki. Pa pride še kaj vmes, kot na primer tisti, ki je po zabavi zahteval gotov denar nazaj, češ da se je pri vratih zmotil in dal preveč. In če po zabavi najdeš v lepi torbici ene izmed dam kar šest triglavskih kozarcev, te skoraj mine veselje za vse . .. Naše resnično bogastvo so štiri gramofonske plošče, ki bi res bile lahko bolj kvalitetne, ako bi bilo med nami več razumevanja in tudi poguma. Precej nasprot-stev je bilo treba premagati, da so zgledale beli dan. Naše bogastvo je poleg dobre volje članov zbora tudi hvaležnost mnogih, da smo toliko let ohranjali našo pesem in z njo slovensko zavest. Mnogim pa žal te narodne zavesti ni več dosti mar. Pozabili so na tiste mogočne zglede, ki jih imamo zlasti po Primorskem polno. Kdo ne pozna imena gori-škega nadškofa Sedeja ali tržaškega Fogarja, kamen-skega dekana Bogomila Nemca in mnogih drugih! Skladatelj Lojze Bratuž je z življenjem plačal svojo ljubezen do slovenske pesmi in štirje junaki so padli pod kroglo na bazoviški gmajni. Tudi moj rajni oče Benedikt si je za ZDRAVICO zaslužil pet let p°£°j. no . . . Kaj pa’se nam obeta, ki smo se pomehku^ v zlati svobodi? Kaj nam obeta novi svet in mladifl3' Mislim in žal mi je reči, da se vse naše minulo, t3**0 polno žtrve, prodaja za okroglo in za steklenico piv8''' Vsaj že prej omenjene naše plošče bodo ostale f rojake opominjale ter vzpodbujale, naj ostanejo zvestl slovenski besedi in pesmi. To je imovina pevski® zbora Triglav, ki je nihče ne bo uničil, saj ni v stavb3 ali baliniščih, da se lahko spodsuje, razorje ali pr°^a' Le pevaj to pesem s Triglava, narod zlati, čez sever in jug, čez vzhod, zahod nam, mati! Ob pesmi slovenski mogočna smo sila, ob misli na mater, ki nas je rodila. Res strma je pot do tebe, pesem mila . . . Naj kdo mi šteje v greh, ker pevam te, da ne bi utonila in mnogim nezvestim bila le v posmeh? Vladimir Tranip1 ill l f Slovenska agencija Jelene in Alfreda Brežnik EMONA ENTERPRISES P.O. BOX 188, COOGEE, N.S.W., 2034 Tel. 399 9061 Nudimo Vani najnovejše SLOVENSKE PLOŠČE in KASETE ter KNJIGE vseh slovenskih založb. Delni seznam plošč in kaset je bil objavljen v zadnjih dveh številkah MISLI. Pišite nam. pa Vam bomo postregli s popolnim seznamom naše bogate zaloge. Če živite v Sydneyu so Vam plošče in vse drugo na razpolago tudi pri sestri Miriam, Slovenski Center sv. Rafaela, 311 Merrylands Road, Merrylands. — — — — — Izrežite in pošljite — — — — — EMONA ENTERPRISES, P.O. Box 188, Coogee, N.S.W., 2034 Prosim pošljite mi seznam in cenik plošč □ kaset [j knjig [7] (Označite kvadratek) Naročam plošče: Naročam kasete: Prilagam ček, money order za vsoto Ime in priimek Polni naslov Država Postcode Se it lite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 2 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 21« NJ.W. TELEFON: 72-1583 SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar m drugega pohištva po zmerni ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 45 7275 HEIDELBERG, Vic. .'-EJCHHARDT, N.S.W. — Malo pozne so te če- e> pa zato ne pridejo nič manj iz srca. V aprilu to Prazn°vala svoj rojstni dan naša draga botra An- in -,a ^ra- Želimo njej in njeni deci polno zdravja in e mno8° let v naši sredi. — Olga špirič z Meryann Dlalo Katarino. ^NBERRA, A.C.T. — Obisk smo imeli za veliko „ • strokovnjaki balinskih krogel iz Melbourna, „ °n8a in Adelaide so prišli, da bi se pomerili z ^a*'ncarj‘- ^ nj'mi )e prišlo lepo število navi- tej. ’ Pa Ulcii Sydneyčane je zanimalo, kako bodo jgreme potekle. Dva polna dneva so balinali in vse Še , so spremljali z uglušljivim vikom in krikom, bi u- ^ n‘ Pregnal z balinišč. Eno pa rečem: ne ^bn fat^ športni sodnik. Slovenska kri je vroča, pobi 0 k° gre za naslov zmagovalca. Šport zlahka izgu-^Vso privlačnost, če čustva prevladajo merila pravil. 2a, Sekakor se je tekmovanje na velikonočno nedeljo so '!° Z„ domačo zabavo. Po dvorani našega Doma kar ^ Vrle'* mladostni pari, da smo jim mi “stari" lej ^av'c*a''- Razumem, da je predsednik Cvetko Fa-net', 8r °dlašal z oznanilom, da oba pokala osta- ‘ v Canberri (Sprejeto od gostov drugih društev z asnim ‘Bu! , , S|e.. nai bi prvemu poskusu tekmovanja med društvi brat u Ve^: z 'zboljšanim dogovorom in v pravem ^ em športnem vzdušju. Sos( P* pozdrave zlasti vsem našim velikonočnim ,0« GERTRUDE STREET, FITZROY PHOTO STUDIO VARDAR MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne. 1‘feslikava in povečuje fotografije, črno-bele in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Pri nas dobite lahko tudi poročne vence •o cvetje ter ostale poročne potrebščine. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9____6. Govorimo slovensko P° sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733. PAUL NIKOLICH KRIŽANKA (Ivanka Žabkar) n S DOPOLNILNA ZLOGOVNICA v prejšnji številki se glasi takole: BESEDA. KI JO MOŽ VELI. BESED ODTEHTA ŽENSKIH PET; SOLZA. KI MOŽU PRIKIPI, ODTEHTA ŽENSKIH SOLZ DESET. Uganko so pravilno rešili: Emilija Šerek, Sestra Silvestra, Vinko Jager. Marija Bizjak, Lidija Čušin, Tone Perin, Janez Kum. Gospa Lidija Čušin je rešitvi dodala tudi tele vrstice: Upam, da sem Zlogovnico pravilno rešila. Povedati pa Vam moram, da tega pregovora nisem še nikoli slišala Pač pa poznam pregovor, ki pravi: “Zenska podpira tri vogale pri hiši in še četrtega pol!” V zlogovnem pregovoru pa ste moški postavljeni na kar “zavidljivo” višino. No, naj bo — a vseeno ne verjamem, da so vse moške besede in solze tako “prepričljive”.. . . Lepe pozdrave! — Lidija Čušin.. Hej, moški ugankarji in bralci, kaj pa Vi pravite k temu? Se boste kaj branili in povedali svoje? Ali pa ima gospa Lidija prav? — Vsekakor ji je dal prav žreb, ki je — kot nalašč — ravno njo izbral za nagrado. — Urednik. IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: 0 “Zakaj bi rad, da ti komisija za ugotavljanje premoženja potrka na vrata?” — “Zato, ker nimam niti stanovanja niti vrat.” £ Ta bo polagal račune, so mislili naivneži. In jih je res polagal — na svoj konto. 9 Korupcija je legalna konkurenca tatovom. Vodoravno: 1. zaljubljenec, ljubimec; 9. S°' tov pralni prašek; 10. prerijski volk; 13. nU' jen, pomemben; 15. je odvraten, gre čez ž'a' vo; 17. konec molitve; 18. eden poklicev; ^ gozdni delavec: D . . a . (Črke, ki v besedi mart' kajo, vstavi v Križanko!); 20. sadna tekočin9’ 21. mamilo; 22. plemiški naslov; 23. drobu0 rečno kamenje; 24. nagaja, zeza; 26. lovec ®ej sme domov brez njega; 27. zaimek; 28. n'e' sec v letu; 30. eden svarilnih znakov vozn®^’ 32. prestol; 33. oblika glagola imeti; 34. lZ mleka ga delajo: 36. vrsta: 37. jarec; ^ težna enota; 39. Jezusov spremljevalec; pijačo ima rad; 42. diktat; 43. oče v čju; 44. ptica selivka. Navpično: 2. moško ime (pomanjševal*'’ ca); 3. pameten, bister; 4. vrednosti papir! ' ribja jajčeca (ena množinskih oblik); 6. celote; 7. pri nogavicah se upotrebljava; pri peki bi ga pogrešal; 11. moško ime; .j znana povestna oseba iz džungle; 14. rin'5^ bog ljubezni; 15. korist; 16. stara beseda z 'Sli ples; 18. na, nad (angl.); 21. divja ptica; * vrela voda; 23. kuhamo z njim; 24. nezaUP® ki nje, zdvajanje; 25. črna gosta tekočina, varuje pred gnitjem; 26. preskok sovražne linije; * ' bivališče; 29. brezno; 30. drzen, pogumen; 31. poljs^° orodje; 33. moško ime; 34. oslu ali konju pravijo ^ sih tako; 35. med perutnino spada; 37. del pluga; ’ včasih sta bili ponos deklet: 40. poslanec, kurir; zelo lepa ptica. J Rešitev pošljite najkasneje do 3. junija, ko bo žreb9 j nagrajenec. ■ TEL. 47-2363 TEL. 47-Z3*3 ! I j STANISLAV FRANK j 174 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S. A. I LICENSED LAND AGENT: ! •Posreduje pri nakupu in prodaji zemljiSč in j DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posrednie! I redno m po zmerni ceni. ! • * ; SERVICE ZA LIST INE: napravi vam razne ^\ j kumente, pooblastila, testamente itd. ! ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte n* ot>i ; v teh zadevah! I TEL. 47-2363 TEL. 47-230 ■ • ,,<> 0 Pri nekaterih poklicih izvira beseda “plača” iz g> gola “plakati”. . y: £ Z vsakim dnem smo pametnejši za eno reŠ' in bogatejši za tri nove probleme. DR. J. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 L Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. 2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav. 3* Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno, če želite, vam pošljemo cenik. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OL1P 65 MONCUR ST, VVOOLLAHRA, NAW. Tel. 32-48*6 Zastopnik za Queensland Mr. J. PRIM02IC 39 DICKENSON ST, CARINA, QLD, 4152 VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odlične ugodnosti in najniife cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa Se posebne popuste. * Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati % Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu, sfc Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Valih rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE ali tndi samo na eno stran MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.1* (Melbourne — An.erika — Jugoslavija — Melbourne) POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE PUTI1I 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in I. Adamič TURISTIČNA AGENCIJA Theodore Travel Service P7L ^ton^T 66 Oxford St<’ (Darlinghurst), Sydney, 2010. au pišite. Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano v uradu: agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas RATKO OLlP PODRUŽNICE: SYDNEY 241 Elizabeth St., Tel. 265-778, 26-5940, A.H. 32-4806 BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4806. NEWTOWN 62 Enmore Rd., Tel. 51-5547, A.H. 32-4806 MELBOURNE - LJUBLJANA VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ker je Junijsko letalo i* zasedeno, smo organi zirali Se en polet z odhodom iz Melbourna dne 16. JULUA 1974. Prijavite ae Cimprej po telefona, pismeno ali osebno. Dokler bo kaj mest* na letala, Vam bomo radi ustregli. Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali dragih delov sveta. Z nami se morete pogovoriti v domačem Jezika glede raznih potovalnih Informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi In hitro Vam bomo ustregli. SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich Čez dan: Po urah: 72 Smith Street, Paul Nikolich, Tel. 44-6733 Collingwood, 3066, Vic. Ivan Gregorich, Tel. 419-1584 - 419-2163 Tel. 842-1755