Poštnina plačana T gotovini. Leto XXII., št 178 Ljubljana, četrtek ji. folija 1941XIX Cena cent. 70 Upravnlštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. .ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase is Kr. Italije ln Inozemstva ima Unione PnbbUcitš Italiana S.A-, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—* za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. SL, Milano ški prodor proti Odesi Nemško-rumunske čete so zasedle mesto Akerman ob ustju Dnjestra ter so oddaljene od Odese samo 60 km - Boji okoli Smolenska se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo Un efficace attacco aereo contro Larnata Attacchi nemiri respinti sui fronte di Tobruk e in AO Stockholm, 30. jul. d. Najšibkejši del vsega sovjetskega obrambnega sistema na vzhodni fronti je trenutno na skrajnem delu bojišča ob Dnjestru, kjer so nemške in rumunske čete zasedle mesto Akerman ob ustju Dnjestra in baje tudi že Balto, ki je severozapadno odtod ob železniški progi, ki teče sporedno z reko Dnjestrom k Odesi. Akerman je komaj 60 km oddaljen od velike sovjetske čmomorske luke Odese, ki je sedaj že direktno ogrožena. Nemško-rumunska ofenziva se tu nadaljuje z močnimi sredstvi. Pred Kijevom se glavno vojno področje okrog Zitomira ni premaknilo in se tu nadaljujejo ogorčene borbe. Sovjetske čete prehajajo v neprestane protinapade, ki pa se po večini končujejo s silnimi materialnimi in človeškimi izgubami za sovjetsko vojsko. Težišče vojnih operacij pa je še vedno na osrednjem frontnem odseku med Smo-lenskom in Vjasmo, kjer se vzdolž železniške proge in ceste nadaljujejo silovite borbe med nemškimi in sovjetskimi tanki, motorizirano pehoto in letalstvom. Položaj na tem področju je precej nepregleden, ker postojanke neprestano menjavajo svojo posadko. Sovjetska vojska nastopa tu z novimi zelo močnimi rezervami tankov ter motoriziranih čet in so sedaj tu prešle v napade tudi nove sovjetske elitne čete, oborožene z najmodernejšim avto-natskim orožjem. Videti je, kakor da je sovjetska vojska odločena za vsako ceno ustaviti tu nemški prodor proti Moskvi, vprašanje pa je, koliko časa bo mogla vztrajati na sedanjih črtah spričo neizmernih izgub na ljudeh in materialu, ki uh je utrpela v borbi, ki traja na tem področju z nepopisno srditostjo že skoraj 10 dni. Izgube so na tem operacijskem področju tolikšne, kakor doslej še nikjer niso bile zabeležene v teku vseh dosedanjih operacij na vzhodni fronti. Okrog Leningrada se borbe nadaljujejo v prvi vrsti severozapadno od Narve ter severno od Novgoroda. kjer je nemški pritisk neprekinjeno močan. Sovjetske čete se tu na vseh črtah umikajo. Finska ofenziva ob vzhodni obali Ladoškega jezera je ponovno dosegla znatne uspehe na področju pri Olonecu ter finske čete že resno ogražajo železniško progo. ki teče od Petrozavodska v jugoza-padni smeri proti Leningradu. Finsko vofno poročilo Helsinki, 30. julija d. Z uradne finske vojaške strani je bilo izdano snoči naslednje poročilo: O vojnih operacijah v ladoški Kareliji je mogoče v sedanjem trenutku sporočiti, da je vsa severno vzhodna obala Ladoškega jezera docela v naši posesti in sicer do Tuoflosa, onkraj stare finsko-sovjetske meje. Prav tako sta v naši posesti otoka Mantsin-saari in Lunkulan- saari. Poizkusi sovražnika, da bi se izkrcal na otoku Mant-san-saari, so brli zavrnjeni s huduai izgubami za swražnika, ki je imel več sto mrtvih. Vojni plen. ki je bil zajet v teh borbah, se lahko smatra za pomemben. Finske čete so vrhodno od Ladoškega jezera v manj ko treh tednih osvojile mnogokrat večje o-zemlje, kakor pa so ga sovjetsko-ruske čete zasedle v treh mesecih zadnje finsko-sovjetske vojne. Po finskih četah zasedeno ozemlje je znatno prostranejše kakor ozemlje, ki je pripadlo Sovjetski uniji po moskovskem miru. Boji pri Smolensku Rim, 30. jul. u- Kakor poroča »Cor-riere della Sera«, so se v borbah okrog Smolenska bile nemške čete proti tako zva-nim »stalinistom«, ki so specialno izvež-bane in opremljene čete rdeče vojske, sestavljene iz edinic osebne Stalinove garde. Te čete so oborožene s posebnimi brzo-strelnimi puškami in so tudi sicer bolje opremljene kakor pa ostali deli sovjetske vojske. V porušenem Smolensku Berlin. 30. juL d. Današnji nemški listi objavljajo vrsto fotografij o porušenem Smolensku, ki ga je zasedla nemška vojska Pri izbiri teh slik so nemški listi očitno upoštevali okoliščino, da so za objavo najprimernejše take slike, ki prikazujejo tiste dele porušenega mesta, na katerih se navzlic velikemu razdejanju, ki so ga v njih zapustile bežeče sovjetske čete, lahko nedvoumno spoznajo posamezni okraji Smolenska. Posebno pozornost Merilo:J klepajo kaznjence v tanke, v katerih jih spuščajo v borbo. O tem pač zelo nenavadnem odkritju podaja nemški vojni poročevalec Wachsmuth naslednje podrobnosti: Opazili smo, kako se na nekem mestu rine v ospredje ogromen sovjetski tankov-ski kolos z 72 tonami. Ta veliki tank je dokaj spretno napredoval po terenu in streljanje, ki je prihajajo iz njega, je bilo zelo močno. Nemškoprotitankovsko topništvo je tank tako dolgo obstreljevalo, dokler mu ni razbilo gonilnih verig, s katerimi se je pomikal naprej, nakar je jekleni kolos obstal Posadka je iz tanka streljala še nadalje 2e davno so bili uničeni vsi drugi sovjetski tanki v bližini, ko streljanje iz tega tanka še vedno ni ponehalo. Nemški tolmači so zato pozvali posadko, naj se vendar vda, njihov odgovor pa je bil nadaljno streljanje iz vseh cevi. Končno so se nemški topničarji pri protiletalskih topovih priplazili do tanka, splezali nanj ter hoteli odpreti lino na n Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 30 luglio il seguente bollettino di guerra n. 421: Nostri reparti aerei hanno bombardato 1 depositi e gli impianti portuali di Larnata (Cipro) provocando vasti incendi. Nell'Africa settentrionale sui fronte di Tobruk forti pattuglie nemiche che tenta-vano di avvicinarsi alle nostre poBizioni sono state accolte da pronta ed intensa reazione che ha inflitto all'awersario no-tevoli per tlite. Sui fronte di Sollom nostre formazioni da caccia hanno efficacemento mitragliato baraccamenti e mezzi mecca-nizzati incendiandone diversL Velivoli inglesi hanno bombardato Bes- gasi. In Africa orientale nel settore di Uol-chefit azioni di artiglieria. In regione Cul-quabert elementi avanzati delle nostre va-lorose truppe hanno rintuzzato tentativi nemici appoggiati dal fuoco di armi auto-matiche. Uspešen letalski napad na Larnato Sovražni napadi na odseku pri Tobruku in v vzhodni Afriki odbiti Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 30. julija naslednje 421. vojno poročilo: Skupine naših letal so bombardirale skladišča in pristaniške naprave v Larna-ti na Cipru, povzročile so obsežne požare. V severni Afriki so sovražne patrole na odseku pri Tobruku skušale približati se našim postojankam, a so naletele takoj na intenziven odpor. Sovražniku so bile prizadete znatne izgube. V odseku pri So- lumu so skupine naših lovcev učinkovito obstreljevale s strojnicami barake in mehanizirane oddelke. Nastalo je več požarov. Angleška letala so bombardirala Ben- gazi. V vzhodni Afriki delovanje topništva na odseku pri Uolkefitu. Na področju Kulquaberta so prednji oddelki naših pogumnih čet odbili poskušene napade sovražnih oddelkov, ki so nastopili s podporo avtomatskega orožja. Un grande successo delParma sottomarina germanica 19 piroscafi per 116.000 tonnellate af f ondati nelTAtlantico .aoN-or-?: ročena Ineniju. Ruska vlada se je po vesteh iz Londona odločila za ta korak na angleški nasvet, ker bi bilo ugodno za sodelovanje Anglije in Sovjetske Rusije, če i bi se vprašanje Darduuel in Bo spora ure- ' dilo, kakor »narekujejo skupni interesi zaveznikov«. Prekinitev diplomatskih stikov med Anglijo in Finsko Berlin, 30. julija. (DNB.) Prekinitev diplomatskih odnošajev med Finsko in Veliko Britanijo je zbudila živahen odmev v nemškem tisku. Tako piše »Deutsche All-gemeine Zeitung« pod naslovom »Resnično perfidno« med drugim: Nastali položaj je posledica resnično perfidnega postopanja Anglije s to hrabro deželo, ki je v borbi za osvoboditev oro-panih ji pokrajin. Ko so boljševiki pred dvema letoma napadli Finsko, je Anglija Finski sicer izražala svoje simpatije, ukrenila pa ni ničesar, da bi ji pomagala. Pod Loputa na kupoli pa je bila od zunaj pri vita z vijaki. Ko so nemški vojaki vijake odvili in odprli loputo, niso morda prilezli na površje vojaki, kakor bi bilo pričakovati, marveč na veliko iznenadenje sovjetski robijaši, ki so se končno vdali. Velik letalski napad na Moskvo Berlin, 30. jul. d. Nemško letalstvo je preteklo noč zopet izvršilo velik napad na Moskvo. Nemška letala so preletela Moskvo v več zaporednih valovih, tako da je bombardiranje trajalo vzdržema več ur. Po podatkih, ki so doslej na razpolago, je bil napad zelo uspešen. Na področju vzhodno od Moskve so bombe zažgale obsežen kompleks raznih zgradb. Tudi v drugih mestnih delih so izbruhnili izolirani požari zelo velikega obsega. Sovjetsko vojno brodovje Rim, 30. julija, u. V poslednjih letih so si sovjetske oblasti mnogo prizadevale, da bi čim bolj pospešile razvoj ruske vojne mornarice in ojačile predvsem brodovje na Baltiškem morju, enem izmed najvažnejših štirih pomorskih področij, na katerih je razmeščena sovjetska vojna mornarica. V baltiškem brodovju sta dva izmed treh bojnih ladij, ki jih ima Sovjetska zveza. Vse tri, >Marat«, »Oktobrska revolucija« in »Pariška komuna« so starejšega izdelka. V baltiških oporiščih so nadalje dve 9000-tonski križarki, 15 rušileev, 110 podmornic in nekaj manjših ladij. Na črnem morju so bile doslej 23.000- zbujata^dveTlikirkUih ob]avljatTdMaš- I ^ska0 »Pariška komuna« 4 križarke po J 6 do 8 tisoč ton, dve novi križarki po 9 kupoli, ki tvori vhod v notranjost tanka. | krinko nekakšne nameravane podpore naj bi angleške čete, namenjene Finski v pomoč, zasedle Norveško, s čimer bi Velika Britanija v resnici samo zaključila svoje obkoljevanje Nemčije. Berlino, 30 luglio. s. II Comando supre-mo delle Forze armate tedesehe comunica il seguente Bollettino speciale dal Gran Quartiere del Fiihrer: Sottomarini tedeschi hanno nuovamente conseguito nella battaglia dell'Atlantico nn grande successo. Pressati da cacciatorpediniere, corvette, trappole per sottomarini e incrociatori ausiliari, hanno canno-neggiato per giorni un convoglio britanni-co affondando complessivamente 19 vapo-ri per una stazza di 116.500 tonnellate. Inoltre sono stati distrutti un cacciatorpediniere e una corvetta facenti parte delle unita navali di seorta. Roma, 30 luglio. s. L'onore del proscenio tocca oggi alla Marina germanica per il superbo colpo eseguito nell'Atlantico dai sottomarini del Reich. Un importante convoglio britannico, attaccato a fondo da un gruppo di sottomarini, ha avuto ben 19 navi affondate per un totale di 116 mila tonnellate. L'entita qualitativa e quantitativa della seorta non ha potuto evitare l'attac-co, ma ha allungato l'elenco delle perdite inglesi, aggiungendovi un cacciatorpediniere ed una corvetta. Aneora una volta i sottomarini germanici hanno dimostrato Na Hrvatskem sestreljeno sovjetsko letalo Zagreb. 30. jul. s. Južno od Banjaluke se je pojavilo včeraj zjutraj sovjetsko letalo, ki je bilo sestreljeno. Med ruševinami so našla trupla posadke. Nemško vojno poročilo Odbiti sovjetski protinapadi pri Smolensku, na ostaS! vzhodni fronti potekajo operacije po načrtu nji nemški listi. Na eni se vidi silhueta stare grško-katoliške cerkve, v kateri so sovjetske oblasti uredile brezbožniški muzej; ostanki cerkve se še vidijo sredi po-žganih hiš. Druga fotografija prikazuje znani most, ki veže preko Dnjepra oba glavna dela Smolenska. Smolensk je že od 16. julija dalje v nemški posesti. V borbi s sovjetskimi tanki Berlin, 30. jul. (DNB) Nemški vojni poročevalec Harald Wachsmuth poroča, da se v bojih na vzhodni fronti poslužujejo sovjetske oblasti celo že svojih kaznencev, ki jih pošiljajo v borbo. Tisti roparski morilci, požigalci in robijaši, ki srečno prestanejo nekaj ekspedicij proti nemškim četam postanejo svobodni. Za čas borbe za- tisoč ton, 15 rušileev, med njimi 10 modernih, 3 torpedovke in 38 podmornic različne tonaže. Nadalje je bilo na črnem morju doslej tudi okrog 100 brzih čolnov. Na Daljnem vzhodu je rusko vojno brodovje sestavljeno pretežno iz lahkih edinic. V gradnji sta dve 25.000-tonski bojni ladji, ena 35.000-tonska ln 4 križarke po 9 odnosno 10 tisoč ton. Sovjetska unija in Dardanele Ankara, 30. julija, u. Vesti iz Moskve kažejo, da pripravljajo formalno deklaracijo, s katero bo SSSR zavzela svoje stališče glede Dardanel in Bospora. Ruska vlada ima baje namen, desinteresirati se glede teh ožin. Niso pa točne vesti iz Bejruta, da je bila taka Stalinova nota že iz- Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. jul Vrhovno vojno poveljništvo objavlja danes naslednje poročilo: Ponovni poskusi nasprotnika, da bi osvobodil z razbremenilnim napadom vzhodno od Smolenska obkoljene sile, so bili zavrnjeni. Sovražnik je trpel pri tem hude izgube. Na ostalih delih vzhodne fronte potekajo operacije po načrtu. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so podmornice v bojn proti močno zaščitenim angleškim konvojem potopile kljub hudi obrambi rušileev, kor-vet, pasti proti podmornicam in pomožnih križark 19 trgovskih ladij s skupno 116.500 tonami, kakor tudi po en rušilec in korveto. Prtu škotsko vzhodno obalo je letalstvo potopilo 6000tonski tovorni parnik. Bojna letala so zadnjo noč z dobrim uspehom bombardirala pristaniške naprave v Great Yarmouthu ter neko letališče v vzhodni Angliji. Pred severnoafriško obalo so potopila nemška in italijanska strmoglavna letala severno od Tobruka veliko petrolejsko ladjo in hudo poškodovala preskrbovalno ladjo. Drugi uspešni napadi nemških bojnih letal so bili naperjeni proti angleškim taboriščem v barakah pri Marsa Matruhu. Ob Sueškem prekopu so bile v noči na 29. julija bombardirane vojaške naprave. Bojnega delovanja sovražnika nad nemškim ozemljem ni bilo. V bitki na Atlantiku so se posebno odlikovale podmornice pod vodstvom kapitana poročnika Muetzelburga, kapitana poročnika Bauerja in pomorskega nadpo-ročnika Schiillerja. Uspeh nemških podmornic Berlin, 30. julija. (DNB.) Današnji nemški listi beležijo z zadovoljstvom izvrsten uspeh nemških podmornic, ki so potopile, kakor je bilo službeno objavljeno, nadaljnjih 21 sovražnikovih ladij s 116.000 br. reg. tonami. Tako piše »Volkischer Beo-bachter« med drugim: Vojni pohod na vzhodu ni prinesel Angležem nobenega olajšanja na Atlantiku. Borba proti angleški plovbi se z nezmanjšano silo nadaljuje. »Berliner Borsenzeitung« ugotavlja, da so nemške podmornice s svojo že prislo-vično žilavostjo dolge dneve neprestano napadale neki angleški konvoj na Atlantiku in se v tej borbi niso pustile pregnati niti od angleških rušileev niti od podmor-niških pasti niti od pomožnih križark. Ta izvrstni uspeh nemških podmornic je treba tem više ceniti, ker je ladijski promet na Atlantiku zadnji čas znatno upadel. Nemški letalski napadi na Anglijo Stockholm, 30. julija, d. Kakor poročajo iz Londona, javlja angleško letalsko ministrstvo v svojem današnjem jutranjem komunikeju, da so preteklo noč samo maloštevilna nemška letala preletela britansko otočje. Letala so metala bombe v prvi vrsti na kraje ob vzhodni angleški obali. Poročilo pravi, da je bila povzročena samo gmotna škoda, ni pa bilo človeških žrtev. Topniško obstreljevanje čez Rokavski preliv Stockholm, 30. jul d. Kakor poročajo iz Londona, so davi še pred zoro nemške daljnostrelne topovske baterije postojank ob Rokavskem prelivu oddale več salv proti jugovzhodni angleški obali. Izpustitev političnih kaznjencev v Španiji Madrid, 30. julija d. S posebnim odlokom španskega pravosodnega ministrstva je bilo včeraj izpuščenih na svobodo 2463 kaznjencev, ki so prestajali kazen zaradi raznih civilno-pravnih in političnih prestopkov. 1'alta classe dei loro equipaggi e la bontA della loro tecnica di combattimento. Le famose »invenzioni e misure« decantate da Alexander, da Halifax e da Churchill, o non erano a punto o non hanno funziona-to. A Churchill resta in ogni modo la con-solazione, in base a quanto egli dispose, di non essere obbligato alla fine del mese ad annunziare al pubblico inglese le perdite marittime di luglio, con l'inaspettato codicillo di queste 116.000 tonnellate li-quefattesi sullo scorcio del mese. Cetatea Alba raggiunta Bucarest, 30 luglio. s. Le truppe del generale Antonescu hanno raggiunto il 27 luglio la citta portuale di Cetatea Alba (Akkerman), sui Mar Nero, la quale di-sta meno di 100 km da Odessa. Un aereo sovietico abbattuto a Banjaluka Zagabria, 30 luglio. s. A sud di Banjaluka e apparso ieri mattina un aeroplano sovietico, che e stato abbattuto. Tra i rot-tami sono stati trovati i cadaveri dei com-ponenti l'equipaggio. Napetost med Japonsko in Zedinjenimi državami Tokio, 30. jul. (Domei) Glede na zaostritev napetosti med Japonsko in Zedinjenimi državami je japonski poslanik v Washingtonu poslal v Tokio svojega namestnika ministra Vakasugija, da bo j£H ponski vladi osebno poročal o položaju. Vakasugi bo odpotoval po dosedanjih dispozicijah iz Washingtona 8. avgusta. Potoval bo preko San Francisca. Tokio, 30. jul. (Domei) Finančno ministrstvo je s posebnim dodatnim odlokom razširilo vse določbe o blokadi anglo-ame-riških dobroimetij na Japonskem in na zasedenih pokrajinah tudi na otok Borneo, Tokio, 30. jul. u. »Standard Oil Com-pany« je opustila svoje poslovanje na Japonskem. Listi, ki to poročajo, beležijo, da se je za ta korak odločila zaradi japonskih gospodarskih in finančnih ukrepov proti anglosaški blokadi. Šanghaj, 30. julija (Domei) Zaradi japonske proglasitve zapore nad anglo-ame-riškimi dobroimetji je zavladala včeraj na šanghajski borzi mrzlična napetost. Vsi tečaji akcij angleških in ameriških družb, ki notirajo na šanghajski borzi, so globoka padli. Kitajci, v katerih posesti je nad polovico teh ameriških in angleških delnic, so jih prodajali globoko pod nominalnim tečajem, v bojazni, da bodo ostale docela brez vrednosti. Na Filipinih grade zaklonišča New Tork, 30. jul. d. Snočnji ameriški listi poročajo iz Manille na Filipinih, da bo občinski svet glavnega mesta Filipinskega otočja razpravljal o najetju posojila več stotisoč dolarjev za takojšnjo zgradbo protiletalskih zaklonišč. Po nadaljnjih informacijah ameriških listov bo vse civilno prebivalstvo v Manilli odstranjeno iz tistih mestnih okrajev, ld leže blizu letališča. Ameriške vojaške oblasti so prevzele strogo kontrolo nad prometoaa v mestu in okolici Obnovite naročnino! Japonska oporišča v Indokini Preprečeni anglo-ameriški načrti o hegemoniji na Tihem Šanghaj, 30. julija u. V Indokini se je včeraj izkrcalo okrog 40.000 japonskih vojakov, ki so jih prepeljali iz Kantona in Formoze. Izkrcali so se na raznih točkah južne Indokine. Nekaj letalskih eskadril je že prisipelo na indokitajska letališča, napovedanih pa je še nekaj sito jaiponskih letal. Glavne japonske sile, ki so se izkrcalo v poslednjih dveh dneh. so po večini na področju okrog Kamranškega zaliva. Japonsko poslaništvo v Šanghaju je objavilo, da je penetracija japonskih sil v Indokini in zasedba Saigona vse bolj miroljubna, kakor pa je bila n. pr. ameriška okupacija Islanda. Angleži so segli po re-presalijah proti Japonski in so jo prisilili, da je nanje reagirala. Položaj ne dopušča neutemeljenega optimizma, toda Japonska je pripravljena za vse možnosti. Pri izkr-cavanju japonskih čet v Indokini nikjer ni prišlo do incidenta. Izkrcanje novih japonskih čet Nekje v Indokini, 30. julija (Domei) Davi so se na neki točki v južni Indokini izkrcali novi oddelki japonske vojske. V neki luiki je bi) izkrcevalni manever izvršen v četrt UTe Francoske vojaške oblasti so Japoncem pri izkrcavanju vsestransko pomagale in so prav tako skrbele za naglo nastanitev japonskih čet. Francoske oblasti domačemu anamitskemu prebivalstvu niso nikjer branile bratenja z japonskimi vojaki. Izkrcevanju v neki indokitajski lluki je prisostvovalo nad 2000 domačinov, ki so se zbrali pod zastavo vzhajajočega sonca, želeč japonskim četam dobrcdošilico. Kapitan japonske vojne 'adje »Massaki«, ki je jjoveljnik novodospelega japonskega vojaškega oddelka in poveljnik nove japonske posadke, se je prisrčno pozdravil s poveljnikom krajevne francoske posadke. Komentarji japonskega tiska Tokio, 30. jul. d. Današnji japonski listi objavljajo obširne komentarje o pogodbi s Francijo za skupno obrambo Francoske Indokine, ki je bila včeraj podpisana v Vichyju. Listi ugotavljajo, da se japonske čete že izkrcavajo na obalah Indokine, ter naglaša j o, da pomeni to izkrcavanje Japonske vojske v južni Indokini hud udarec za Anglijo in Zedinjene države. Čete, ki se izkrcavajo v indokitajskih lukah, bodo skupaj s četami, ki so bile lani septembra poslane proti severni Kitajski, sedaj vse to področje vzele pod vzajemno kontrolo. Nato primerjajo listi japonsko akcijo v Indokini z raznimi angloameri-škimi avanturami, kakor n. pr. z zasedbo Grenlandije in Islanda, kakor tudi s pohodom v Sirijo, in ugotavljajo, da sta Japonska in Francija pod vzeli svoj korak na povsem drugačni osnovi. Poslužili sta se miroljubnih pogajanj po običajni diplomatski poti, ki so končno rodila tudi popoln uspeh. Skupna akcija v Indokini pomeni tako za Japonsko kakor tudi za Francija obrambni ukrep proti nameravani angloameriški zasedbi Indokine, ki bi značila atentat na miroljubno politiko teh dveh držav na jugu vzhodne Azije. Britanska zasedba Indokine bi pomenila nadalje tudi izoliran je Siama, ki se v svojih simpatijah vse bolj nagiba na ja-jx>nsko stran. Prav tako bi ta invazija pomenila tudi anglo-ameriški monopol za vse za vojno potrebne surovine jugovzhodne Azije in končno velik korak anglosaških narodov k uresničenju njihovih načrtov o svetovni hegemoniji. S svojo akcijo v Indokini namerava Japonska nadalje tudi odrezati, vse še nreostale oskrbovalne poti, ki vodijo v Čungking, razen tega pa tudi razširiti delovno področje japonskega gospodarstva na velikem vzhodnoazijskem prostoru. Glavni namen seveda je bil, utrditi obrambo tega prostora pred nevarnostjo anglo-ameriških napadov. S podpisom japonsko-francoske pogodbe o vzajemni obrambi Indokine so vsi ti anglo-ameriški načrti dokončno padli v vodo. Siam bo ostal nevtralen šanghaj, 30. jul. d. Kakor poročajo iz Bangkoka, je predstavnik siamske vlade glede na vsakovrstne govorice o siamskih vojaških pripravah in diplomatskih razgovorih ponovno z vso odločnostjo naglasil, da je vlada odločena prej ko slej ohraniti svoje sedanje stališče najstrožje nevtralnosti. Spor za petrolej iz Nizozemske Indije Japonski protiukrepi — Izgovori vlade v Bataviji Gospodarstvo Tokio, 30. jul. u. Agencija Domej objavlja vest iz Batavije, da je vlada Nizozemske Indije odpovedala petrolejsko pogodbo z Japonsko, ki je bila sklenjena preteklo leto, japonski protiukrepi pa so se pričeli med tem že izvajati. Tako so morali z več ladij, ki so bile namenjene v Ameriko, iztovoriti vse blago. Včeraj so raztovorili tudi finski parnik »Nanti«. šanghaj, 30. jul. d. Službena japonska objava, da je vlada Nizozemske Vzhodne Indije enostransko odpovedala pogodbo o dobavah petroleja Jaj>onski, je zbudila očitno celo v sami Nizozemski Indiji veliko bojazen glede posledic, ki jih utegne imeti ta svojevoljni korak vlade v Bataviji. Zaradi tega skušajo sedaj v službenih krogih v Bataviji dokazati, da Japonska trditev ni točna, češ da vlada Nizozemske Vzhodne Indije ni mogla odpovedati petrolejskega dogovora iz 1. 1940, češ da taka pogodba sploh nikoli ni bila sklenjena. Službeni krogi v Bataviji trdijo, da so bile sklenjene edinole nekatere ločene pogodbe med posameznimi petrolejskiml družbami, da pa so te pogodbe avtomatsko izgubile veljavo v trenutku, ko je Japonska proglasila blokado vseh nizozemskih dobroimetij • na Japonskem. V Washingion, 30. julija u. Medtem ko je v angleški spodnji zbornici min. predsednik Churchill izjavil, da se Zedinjene države naglo približujejo vstopu v vojno, je predsednik Roosevelt nenadno prekinil svoj dopust v Hvdeparku in se je vrnil v Washington. Imel ie že celo vrsto razgovorov s svojimi svetovalci, s katerimi je govoril o krizi na Tihem oceanu. Razgovori so se nanašali tudi na pomoč, ki naj bi jo Zedinjene države dale pristašem de Gaulilea. Roosevelt se je najprej sestal z državnim poditajnikom ministrstva za zunanje zadeve Sumnerjem \Vcllesom Nato so bili pri njem zastopniki posameznih parlamentarnih skupin. Za danes so napovedani razgovori z vodilnimi predstavniki oboroženih sil. Neki senator, ki pripada vladni večini in ki je dobro informiran o zadevah Bele hiše, je izjavil, da zasledujejo Zedinjene države, ko nameravajo podpreti de-golcvce, neposredno na mestu s posredovanjem Anglije, dva cilja. Na eni strani bodo tako lahko izvajale pritisk na vlado v Vichyju. ki bi spoznala, da so Zedinjene države pripravljene podpreti slleherni pokret, ki se bon proti osi. na drugi strani pa to še ne bi pomenilo priznanja de Gaullea za edinega predstavnika francoskega naroda. Sumner \VcIles se je med tem sestal tudi z japonskim poslanikom in mu zagotovil, da bodo lahko japonske ladje v južnoameriških lukah na tovori le blago in ga odpeljale. Tukajšnji krogi sodijo, da so hotele Zedinjene države na ta način pustiti odprta še poslednja vrata spričo česar pa bi se morala Japonska odreči »nadaljnjim napadom«. Senator Wheller proti vojnim hujskačem New York, 30. julija s V senatu so bili včeraj podani novi dokazi o dejanskem razpoloženju velike večme ameriškega naroda proti vojni. Senator Whetler jc označil z ostrimi besedami kampanjo, ki jo vodijo washingto>nski vojni hujskači proti parlamentarni opoziciji da bi terorizirali tudi ameriško javno mnenje ter državo pahnili v vojno. Whel'er je posebno hudo napadel vojnega ministra Stimsona zaradi službenih krogih v Bataviji trdijo celo, da je blokado teh dobroimetij odredila Japonska samo zaradi tega, ker je vlada Nizozemske Indije zahtevala, naj se dobave Japonski plačujejo v dolarjih. Ne\v York, 30. jul. s. »New York Times« poroča, da je vlada v Nizozemski Indiji zavzela Japoncem nasprotujoče stališče spričo močnega pritiska iz Washing-tona. V resnici je bil eden prvih ciljev ameriške politike ta, da se prepreči izvoz surovin iz Nizozemske Indije na Japonsko. Razumljivo je, da Američani spričo tega niso opustili niti vmešavanja v notranje nizozemsko-indijske zadeve. Razširjenje japonskih blokadnih ukrepov Peking, 30. jul. (Domei) Japonski generalni konzulat v Pekingu in komisija za politično službo v severni Kitajski objavljata skupni odlok, s katerim se razširja blokada tudi na dobroimetja Kanade in Nizozemske Vzhodne Indije. Vsi trgovski posli med severno Kitajsko ter Kanado in Nizozemsko Vzhodno Indijo bodo podvrženi sistemu licenc, kakor je bilo objavljeno tudi za vse druge države, katerih imetja na Japonskem so bila blokirana. njegovih izpadov proti izolacicnistom, ki jim je očital protidržavno postopanje. \Yheller je poudaril, da si izolacijski pokret prizadeva izključno le obdržati Zedinjene države izven vojne. Whellerju je večina v senatu navdušeno ploskala. Pozneje je govori I o še 13 senatorjev vfladne večine, a le dva sta polemizirala z \Vhel-lerjem. Washington, 30. julija d. Ameriški vojni minister Henrv Levvis Stimson se je javno opravičil senatorju \Vhellerju zaradi svojih žaljivk, ki jih je izrekel na Wheller-jev račun, do'.žeč ga izdajailskih namenov. Ozadje teh žaljivk, ki jih je izrekel ameriški vojni minister, so bila pisma senatorja VVhellerja predsedniku Rooseveltu, v katerih je \Vheller protestiral proti nameri vlade, da se podaljša doba vojaškega službovanja v ameriški vojski. V svojem govoru v senatu je napadeni Wheller ostro zavrnil očitke vojnega ministra Stimsona. Njegova izvajanja niso našla polnega razumevanja in odobravanja samo v vrstah izolacionističnih senatorjev, marveč tudi v nasprotnih skupinah senata, ki so obsodile zlonamerne obtožbe vojnega ministra. Zedinjene države in sosede VVaShington, 30. jul. s. Senator Clark je izjavil, da se je popolnoma ponesrečila politika dobre soseščine, kakor so jo izvajale sedanje ameriške oblasti. Zedinjene države bi morale v smislu te politike kontrolirati Kanado in južnoameriške države. V takem primeru bi njihovo politično delovanje ostalo dejansko imperialističnega značaja. Na sestanku novinarjev je bilo postavljenih v tej zvezi državnemu podtajniku ministrstva za zunanje zadeve Sumnerju Wellesu nekaj vprašanj, ki so ga pripravila v pravo zadrego. Sumner vvelles je izjavil, da je bila ta izjava povsem neumestna in da ni tolmačila niti mnenja ameriškega naroda niti intencij ameriških državnikov. Sumner Welles je šel flo tako daleč, da je dejal, da je mnenje (Senatorja Clarka v popolnem nasprotju s politiko dobre soseščine, kakor jo izvaja ameriška vlada v odnošajih z drugimi državami na kontinentu. Sam Roosevelt se je zavaroval glede na Clarkove izjave ta- | ko, da * Ji m York. 30. julija d. KakoT poročajo tukajšnji listi iz Ottavve, je v nekaterih kanadskih žitnih pokrajinah nastopilo nekoliko hladnejše vreme, ki traja že nekaj dni. V pokrajinah Alberte in Saskačevan si Je žitna letina, ki je zelo obupno kazala, sedaj nekoliko opomogla, velika suša pa traja še v pokrajinah Manitoba ter v skrajnem južnem delu Alberte. Vojaški poveljnik Srbije general Schoder smrtno ponesrečil Berlin, 30. jul. d. V Hochenlichenu je umrl generali von Schoder, vojaški poveljnik zasedenega srbskega ozemlja, ki je bil žrtev letalske nesreče v Beogradu. General von Schoder je služil 20 let v mornarici, kjer je dosegel čin podadmirala, leta 1934. pa ga je Fiihrer prevedel v letalstvo v činu generala ter ga imenoval za podpredsednika narodne zveze za protizračno zaščito. General Schoder je bil star 58 let. Beograd, 30. julija. (DNB.) Za poveljnika nemških sil v Srbiji je bil imenovan letalski general Danckelmann, ki je že prevzel svojo službo. Berlin, 30. julija d. Z ugotovitvijo, da so bile južnoameriške države posvarjene od nemške vlade, objavljajo današnji berlinski listi vest, da je nemška vlada prepis svoje protestne note, ki jo je poslala Boliviji, dostavila tudi vladam drugih južnoameriških držav. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše k temu: »Nemška nota južnoameriškim državam je postala potrebna, ker Nemčija ni hotela mirno gledati, kako Roosevelto-vo hujskaško početje v teh državah zmerom bolj narašča. Zadnji dogodki v Južni Ameriki, izgon nemškega poslanika Wen-dlerja iz Bolivije na podlagi pisma, ki je bilo dokazano ponarejeno, policijske preiskave v prostorih nemških društev v Buenos Airesu in končno po mednarodnem pravu nezaslišana zaplemba nemške kurirske prtljage na letališču v Cordobi, so pokazali veliko nevarnost, ki grozi južnoameriškim državam, da jih severnoameriška politika poniža do vloge kolonijskih narodov. Sedaj dviga Nemčija svoj svarilni glas, da se mahinacije čim najstrožje ožigosajo. Prebivalstvo južnoameriških držav si mora priti na jasno, v kako nevaren položaj so prišle zaradi brezvestnega početja tistih krogov, od katerih so že itak finančno in deloma tudi že notranjepolitično odvisne. Odvisnost Bolivije od Zedinjenih držav New York, 30. jul. d. Kakor poročajo ameriški listi, se je podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Sumner Welles baje včeraj razgovarjal z bolivijskim poslanikom Guachallo »o skupni obrambi Bolivije in Zedinjenih držav«. Kakor je Izjavil po teh razgovorih bolivijski poslanik, bo bržkone odpotovala v Bolivijo posebna ameriška vojaška misija. Dejal je, da je z Wel-lesom razpravljal tudi omožnosti, da bi Zedinjene države odkupile celokupno proizvodnjo bolivijskega bakra, cinka in an-timona. Bolivija prihaja s takimi razgovori od dneva do dneva bolj neizprosno v popolno odvisnost od Zedinjenih držav. Anglo-ameriška črna lista podjetij v Južni Ameriki Stockholm, 30. jul. d. Kakor poročajo tukajšnji listi iz Londona, je angleški go- Stroga kontrola živilskih cen v Italiji Kakor smo poročali, je vlada nedavno poverila Fašistično stranko, da nadzoruje promet z najvažnejšimi živili in zlasti razvoj cen. Kontrola se je že v prvih dneh dobro obnesla. Ves notranji trg Italije je razdeljen na 10 kontrolnih področij in je v vsakem področju vodstvo kontrole poverjeno prominentnemu pristašu Stranke. Kontrolne organizacije posameznih področij pa so med seboj tesno povezane. Glede na splošno dobro letino je ta kontrolna organizacija pred kratkim odredila takojšnje znižanje cen zelenjavi in sočivju ter sadju za 20%. Navzlic temu znižanju se ponudba na trgu ni prav nič zmanjšala. Gornji ukrep se je izkazal takoj v začetku kot zelo koristen v borbi proti neupravičenemu zvišanju cen. Po najnovejših vesteh iz Milana, je bila organizacija kontrole trga v zadnjem tednu še izpopolnjena. Po navodilih stranke je organizacija kontrole trga izvršena tako, da se vsa živila razdelijo v tri skupine. V prvo skupino spada blago, čigar cene določi v trgovini na debelo in na drobno centralni odbor Stranke. V drugo skupino spada blago notranjega trga, ki kaže v posameznih pokrajinah le manjše razlike v ceni. Za določitev cen tega blaga bo centralni odbor določil cene na debelo in navodila, po katerih bodo pokrajinski odbori določili cene na drobno. V tretjo skupino pa spada blago krajevnega trga, čigar cene določi pokrajinski odbor po splošnih navodilih centralnega odbora. Prodajalci so dolžni vidno označiti določene cene. V Milanu bodo še ta teden izvršili generalni pregled cen po trgovinah in na trgu. Pokrajinski tajnik Stranke je napovedal najstrožje nadzorstvo celotnega trga od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. Proti kršiteljem bodo najstrožje nastopali. Kršitelji bodo kaznovani po značaju kršitve v milejših primerih od same Stranke, sicer bo kazen izrekla policija, v težkih primerih pa bo kazen izrekel odbor za konfinacijo. Razdelitev železniškega parka bivše Jugoslavije Pred dnevi smo poročali, da so v teku razgovori glede razdelitve železniškega voznega parka bivše Jugoslavije na posamezne nasledstvene države in da je postavljeno načelo, naj se lokomotive in vagoni razdele na posamezne nasledstvene države, ne glede na to, kje je bil vozni park v trenutku razpada Jugoslavije, tako da bi se vozni park razdelil po dejanskih potrebah posameznih pokrajin v mirnem času. Kakor poročajo sedaj iz Zagreba, bodo v prihodnjih dneh na Dunaju pričela pogajanja za razdelitev tega voznega parka med delegati železniških uprav nasled-stvenih držav. V zagrebškem ravnateljstvu prometa je bila te dni seja železniških strokovnjakov, kjer so bila postavljena načela, ki naj jih zastopa hrvaška delegacija pod vodstvom bivšega pomočnika prometnega ministra inž. Senjanoviča. Gospodarske vesti iz Hrvatske Prve hrvatske novčanice Preteklo soboto so prišle na Hrvatskem v promet prve hrvatske novčanice, in sicer po 100 kun in 1000 kun. Kakor je izjavil predstavnik Hrvatske državne banke Ivo Pupič, je Hrvatska državna banka doslej prejela iz tiskarne v Lipskem za 650 milijonov kun novčanic po 100 in 1000 kun. Do konca meseca bo prispelo še za nadaljnjih 600 milijonov kun teh novčanic, spodarski minister Dalton izjavil, da se Velika Britanija posvetuje z ameriško vlado o koordinaciji ameriške in angleške »črne liste«. Kakor znano, so te črne liste najnoveji ameriški manever proti južnoameriškim državam. Nanje naj namreč preidejo vsa tista trgovinska podjetja v Južni Ameriki, ki naj bi s svojimi transakcijami pomagale oskrbovati države osi z industrijskimi surovinami in drugim blagom. Posvetovanja, ki jih vodi angleški minister Dalton z ameriškimi službenimi predstavniki, imajo namen doseči enotno anglo-ameriško črno listo. Vrnjena prtljaga nemškega kurirja Buenos Aires, 30. julija (DNB) V torek zvečer ob 20. so argentinske oblasti vrnile nemškemu poslaniku v Buenos Airesu dr. Meynenu tri vreče diplomatske prtljage, ki so jo organi argentinske parlamentarne komisije za preiskave proti postavno zaplenili nemškemu kurirju ter prekontrolirali njihovo vsebino. Izredna seja argentinske vlade Buenos Aires, 30. julija d. Posebni komunike argentinskega notranjega ministrstva pravi, da je za danes sklicana izredna seja argentinske vlade. Vojni minister, ki jc bil pravkar na potovanju v severne argentinske pokrajine, je potovanje prekinil ter se nemudoma vrnil v Buenos Aires, da bi mogel prisostvovati seji. | Zastoj v posredovanju med Perujem in Ekvadorjem Buenos Aires, 30. jul. d. Pogajanja med predstavniki republik Ekvadorja in Peruja ter med posredovalnimi komisijami Argentine in Brazilije še vedno niso rodila nobenega dokončnega rezultata. V perujskih službenih krogih so skrajno rezervirani glede določitve roka ustavitve sovražnosti. Po zadnjih informacijah iz Lime so pogajania, v katerih posredujejo člani diplomatskih misij Argentine in Brazilije, dospela na mrtvo točko. tako da bo imela Hrvatska državna banka ob koncu julija na razpolago za 1 in četrt milijarde kun novih novčanic. S L avgustom bo Hrvatska državna banka pričela izplačevati v novih novčanicah one zneske, ki pri zamenjavi 1000-dinarskih bankovcev niso bili izplačani in so predlagatelji 1000-dinarskih bankovcev dobili posebna potrdila. Glede zamenjave kovanih novcev je izjavil g. Pupič, da so v tem pogledu že izvršene priprave in da bodo kmalu pričeli kovati tudi hrvatske kovance. Odslej veljajo na Hrvatskem kot zakonito plačilno sredstvo novčanice po 1000 in 100 kun in do nadaljnjega še novčanice po 100, 50, 20 in 10 din, ki bodo pozneje zamenjane. Nove novčanice po 1000 in 100 kun je izdelala tvrdka Giesecke & Devrien, Leipzig, Berlin. Nadalje je g. Ivo Pupič izjavil, da že v redu funkcionira klirinški plačilni promet z Italijo in Nemčijo, v zadnjem času pa tudi s Srbijo. Gradnja novih železnic Pred štirimi tedni smo poročali o načrtu za gradnjo novih železniških prog v državi Hrvatski. Po najnovejših vesteh iz Zagreba so se že pričela dela pri gradnji nove primorske proge, ki je zamišljena kot od čepek od Tržanske Kaštele na progi Karlovac—Bihač, ki se že gradi. Od Tržanske Kaštele bodo zgradili železniško progo preko Plitvičkih jezer do Vrhovine, odtod pa preko Otočca do morja, in sicer do luke Senj ter ob morju do Kraljeviče. Ta železniška proga na Senj bo z dograditvijo železnice Karlovac—Bihač (koran-ske proge) dobila preko Bihača in Sun je priključek na glavno progo Zagreb—Ze-mun. Pred dograditvijo nnske proge Tudi dela na koranski progi od Karlovca do Bihača napredujejo. Unska proga bo prav kmalu dograjena, ker je treba le še položiti tračnice in kretnice na dolžini 25 km. Vsa ta dela si je te dni ogledal hrvatski državni tajnik za promet g. Marko-vič. Z dograditvijo novih prog bodo zlasti Plitvička jezera dobila na mah železniško zvezo tako proti morju kakor tudi proti Karlovcu in proti Bihaču. čim bo unska proga dograjena, bo Hrvatska dobila s tem novo železniško zvezo do morja na Split in šibenik, obenem pa bo področje doline Une odprto za tujski, promet. Nova unska proga bo ena najbolj zanimivih prog na Hrvatskem, saj je speljana preko številnih sotesk z mostovi in tuneli. Romantični gorski predeli Bosne bodo s tem dostopni turizmu. Prijava skritega denarja Te dni je bila objavljena zakonska odi redba o dolžnostih prijave prikritega denarja. Po tej zakonski odredbi so vsi orli., ki so po 10. aprilu t. 1. izročili svoj denar drugim osebam z namenom, da se na kakršen koli način prikrije pravi lastnik denarja, dolžni to prijaviti državnemu za-kladnemu uradu, in sicer do 2. avgusta. Fizične in pravne osebe, podjetja in ustanove (razen denarnih zavodov), ki so po 10. aprilu prejele v shrambo ali za zamenjavo ali kot vlogo tuj denar, morajo do 2. avgusta to prijaviti državnemu zaklad-nemu uradu. Z uveljavljenjem te zakonske odredbe je na Hrvatskem prepovedano vsako razpolaganje s tem denarjem brez posebnega odobrenja državnega zakladne-ga urada, kar se nanaša tako na dejanskega lastnik denarja, kakor tudi na osebo, ki ji je bil denar izročen odnosno pri kateri se nahaja. Zlasti je prepovedano vrniti skrit denar pravemu lastniku. Predpis glede dolžnosti prijave denarja se ne nanaša na denarne zavode, ki se bavijo s prejemanjem tujega denarja. Ti denarni zavodi morajo izvršiti prijavo v smislu odredbe zakladnega urada od 21. julija. Proti kršiteljem predpisov so predvidene stroge kazni, do 5 milijonov din in do 10 let ječe. Če pa je z dejanjem ogrožen življenjski interes hrvatskega naroda se uporablja zakonska odredba o obrambi naroda in države, ki predvideva smrtno kazen po prekem sodišču. Z obsojencem jamči za denarno kazen tudi dotična pravna oseba odnosno ustanova. Poslabšani izgledi za pridelek oliv v Dalmaciji Kakor poročajo iz posameznih krajev Dalmacije, je letos prvotno kazalo, da bo letina oliv prav obilna- V zadnjih tednih pa je neugodno vreme poslabšalo prvotne izglede, zlasti v južnem Primorju, kjer so se pojavili razni škodljivci. Na otoku Ko-ločepu vodi zagrebški profesor Baranov poskusno škropljenje nasadov z novim sredstvom proti škodljivcem, ki ogrožajo letino. Gospodarske vesti = Paroplovna družba Oceania je pre>-nesla sedež v Zagreb. Iz Zagreba poročajo, da je paroplovna družba Oceania, ki je imela doslej sedež v Beogradu in direkcijo na Sušaku, prenesla svoj sedež v Zagreb, kjer je vpisana v trgovinski register tozadevna sprememba pravil, odobrena od ministrstva za narodno gospodarstvo 18. V. t. 1. Družba je, kakor znano, letos zvišala svojo glavnico od 30 na 60 milijonov din. Kot člani upravnega sveta so vpisani: Bogumil Antič, Anton Huber, Marko Lu-čič-Roki, dr. Branko Pliverič, Dragutin Priča, Jovan Rankovič, Milorad Smokvi-na, Milan Stefanovič, dr. Svetislav šuma-novič, Božidar švrljuga, dr. Stanko švr-ljuga in Stevan Tubič. = Nemška udeležba v francoski kemični industriji. Prejšnji teden smo poročali o tesnih stikih med velikim nemškim kemičnim in barvnim koncernom IG Farben-industrie in francoskim kemičnim koncernom Etalissements Kuhlmann. V tej zvezi so poročali berlinski listi, da so pogajanja med obema koncernoma dovedla do sporazuma, po katerem je nemška družba IG Farbenindustrie prevzela 50o/0 delnic francoskega kemičnega koncema, čigar glavnica znaša 506 milijonov frankov. Sedaj poročajo iz Berlina, da prvotna vest ni bila povsem točna. Med koncernoma je prišlo do sporazuma glede sodelovanja v pogledu produkcije in prodaje barv ter drugih kemikalij in da bo v ta namen ustanovljena nova družba, pri kateri bosta udeležena oba koncema. Po informacijah »Frankfurter Zeitung« bo ta nova družba imela sedež v Parizu in bo imela glavnico 700 milijonov frankov. Verjetno je, da bo vsaka stran udeležena s 50%. S tem je v zvezi tudi nameravano povišanje glavnice družbe IG Farbenindustrie za 100 milijonov mark. Rooseveltova posvetovanja z zastopniki kongresa o zapleti j a jih na Daljnem vzhodu Nemško svarilo južnoameriškim državam Prepis protestne note Boliviji je bil dostavljen vsem južnoameriškim državam Hrvatski stiki z Nemci in Slovaki Hrvati so prepričani, da bo Anglija po zlomu Rusije sklenila mir 1 Zagreb, 30. julija. Ko se je hrvatski vojskovodja Slavko Kvaternik vrnil iz Nemčije, Je predvsem šel poglavniku sporočit pozdrave Adolfa Hitlerja. Potem je sprejel novinarje, katerim je obširno pripovedoval o svojih vtisih iz Nemčije in na vzhodnem bojišču. V soboto opoldne pa je preko zagrebške radijske (krugovalne) postaje spregovoril vsem Hrvatom in Hrvaticam o svoji poti v Nemčijo. V tem svojem poljudnem govoru je navedel nekatere zanimivosti, na-glašajoč, da njegov sprejem pri Adolfu Hitlerju in pri državnem maršalu ni bil sprejem tujega državnika, marveč dobrodošlica prijatelju. Vojskovodja Kvaternik je povedal, kaj je boljševizem pripravljal Evropi. Na razdaljo tisočerih kilometrov so nakopičili več milijonov vojske, blizu 20.000 oklopnih voz O lepem vedenju Knjig o lepem vedenju je bilo natisnjenih že lepo število po vsem svetu. Tudi mi imamo svojo. Žal pa jo malokdo bere. V tej lepi knjigi je natančno popisano, kako se mora civiliziran človek vesti: doma in na ulici Pred kom in kdaj mora vstati, kdaj pozdraviti — cela vrsta podobnih in drugačnih reči. Nekateri ljudje imajo knjigo lepega vedenja tako rekoč v glavi, čeprav je niso nikoli videli ne brali. Taki ljudje imaio tudi srčno kulturo in vedo, kaj se spodobi in kaj ne. O pravem času sedejo, o pra vem času vstanejo, stojijo, molčijo in govorijo. vse o pravem času. Zato uživaio velik ugled in spoštovanje od vseh strani. Pravijo, kdor nima prirojene srčne kulture, se iz knjige o lepem vedenju ničesar ne nauči; da je ne razume. Mogoče je res tako. V tramvaju je bilo, bi! je skoraj natrpan ljudi. Vsi sedeži zasedeni, četvero, pet nas je stalo. Živahen razgovor, zvonki glasovi. Skoraj same mlade ljudi je prevažal to pot tramvaj. Brhke, kodrolase damice, mladi gospodje, vsi resnih, razumnih obrazov. Nekateri so se tudi pogovarjali med seboj. Le v moji bližini je sedel star, sivolas in bradat gospod, ki je mora1 imeti najmanj sedem križev natovorjenih na svojem upognjenem hrbtu. Sedel je oprt na svojo palico in dobil sem vtis, da ne vidi in ne sliši nikogar. Ostali potniki so bili večji del dijaki, ali pa taki, ki so komaj dovršili svoje študije. Moja pozornost je seveda v prvi vrsti veljala nežnemu spolu. In kar vnel bi se bil za to ali ono z bujnimi lasmi, zapeljivimi očmi in tako pametnim obrazom.. Pa je vstopila mlada mati — mlada noseča mati. V duhu sem že z radostjo videl, kaki bodo šinile krasotic in njihovi vitezi kvišku, da dajo mladi materi prostora, da se vsede, ker brez dvoma ni stopila v tramvaj zaradi lepšega. Pa sem se razočaral, bridko razočaral. Mlada mati se je zastonj ozirala po praznem sedežu: vse je bilo zasedeno ... Že se je vdala misli, da bo morala stati, ko je vstal stari, sivolasi gospod s častitljivo brado in ponudil noseči materi svoj prostor. Mati se mu je prijazno gahvaljevala. VTendar pa dogodka od sedečih ni nihče npazil. Razen mlade damice, ki je močno zardela in napravila prostor, da je mogel tudi stari gospod spet sesti. »Bolje pozno kakor nikoli,« je tedaj za-mrmral eden izmed nas na stojišču. Razum in nagon Pes je zvesta žival in s« njegove zvestobe radi večkrat spomnimo. Najzvestejši med svojimi vrstniki pa je bil nedvomno Odisejev pes, ki je čakal svojega skitalske-ga gospodarja celih dvajset let — in ko ga je po tolikem času zagledal, je umrl; kar pred njegovimi nogami se je stegnil — od prevelikega razburjenja ga je zadela kap... Toda ne samo stari Odisejev pes, iz davnih dni, tudi moderni četveronožci so ohranili svojo lepo lastnost za naše čase ki jo skušajo uvajati med nami. Pa tudi razumna žival je pes. Včasih ce-io bolj ko človek. Posebno v kočljivih trenutkih ... Ko je one dni zavladala pasja vročina, bi bil vsakdo najrajši kožo slekel, tako mu je bilo vroče. Vsa Ljubljana je drla v vodo, mlado m sitaro, ženske in moški. No, hvaLa Bogu, vode se našemu mestu ne manjka, dovcJlj je je za vse. Tudi za tiste, ki se zaradi revmatizma in podobnih nadlog ne morejo kopati. Ob Ljubljanici, Gruberjevem prekopu, Gradaščici, Malem Grabnu in ne vem kod še. je bilo vse živo. Kopali so se na dovoljenih in nedovoljenih mestih___ Pa sta se hotela naužiti blagodati hladne kopeli v pasji vročini tudi dva kakih petnajst let stara kratkoh!ačnika. Mahnila sta jo na Ljubljanico, nc daleč više od Spice. Tam je voda prccej globoka in zahrbtna. Fantalina sta se slekla, odplavala na sredo in uganjala v mrzli vodi vse mogoče vragolije: kričala, brcala, potapljala se. lovila itd. Medtem se je mimo pritepel tuj, neznan pes. Menda je bil lovske sorte. Lepa. velika žival je močno trpela zaradi hude vročine Molela je jezik iz ust in težko dihala. Čctveronožec je opazil prc-crna fanta v vodi; zdelo se je, da malo premišljuje, nato pa je skočil v valove, se za kratek čas okopal, odplaval na svoj breg in se tam vlcgel v zeleno travo in se osvežen zadovoljno sušil na pripekajočem soncu. I Vztrajna kopalca sta se še vedno igrala v mrzli, precej deroči vodi in nenadno je enega prijel krč. Drugi mu je hotel pomagati, a ni mogel, ker ni znal ravnati s človekom, ki se potaplja. V smrtnem strahu je imel še toliko moči. da je odplaval do brega, kjer je začel obupno klicati na pomoč. Res je prihitelo nekaj ljudi in nastalo je brezglavo tekanje in kričanje po bregu. Nesrečneža pa je medtem tok odnašal naprej. Ko se je zdelo, da jc že izgubljen, je skočil v hladne valove pes. ki ga dotlej nikdo ni opazil Krepko je zaplaval do potapljajočega se fanta, ga prijel in potegnil do brega, kjer so presenečeni ljudje opravili svoje. in prav toliko letal. Namen je bil, da bi pregazili Evropo, čim bi bila nemška vojska zaposlena kje drugje. Zato je vojskovodja Kvaternik prepričan, da Adolf Hitler ni samo vojskovodja in državnik, temveč tudi rešitelj Evrope. Ko Je bil vojskovodja Kvaternik pri njem, mu je Filhrer naročil, naj pozdravi poglavnika. Kvaternik je nato vprašal Hitlerja, ali sme v njegovem imenu pozdraviti hrvatski narod. In Hitler Je odgovoril: »To me bo veselilo.« Zato je Kvaternik zaključil svoj govor v zagrebškem krugovalu z besedami: »Hrvatski narod! Pozdravlja te Vodje rajha, oni, od katerega imamo pričakovati rešitev Evrope. Danes mora vsak Hrvat v svoji molitvi misliti na Hitlerja in jaz vas prosim, da z menoj vzkliknete: sHeil Hitler! Hell Sieg!« Ko Je bil govor končan, je bila odigrana ustaika himna in Horst Wesselova pesem. »Hrvatski narod« je potem ▼ nedeljski številki objavil uvodnik, v katerem na podlagi Kvaternikovega govora razlaga hrvatske poglede na sedanje stanje v Evropi in na bodoči razvoj. Uvodničar pravi: • Nemčija gleda na Hrvatsko kot na telja nove Evrope, katere vstajenja na more nihče več preprečiti. Za to aa Ja pobrigala velika duhovna mobilizacija proti boljševizmu v vsej Evropi. Za to se bije vojska, kateri po duhu, disciplini ln opremi niso dorasle boljševiške armade, ki so čakale na zapoved Moskve, da zabodejo nož v Evropo. S tem bo splošni položaj v Evropi kakor tudi v vsej Aziji popolnoma razčiščen. Nasproti Evropi, ki bo rešena možnosti vsakega iznenadenja z vzhoda, se bo znašel anglosaški svet brez vsake nade, da bi se mogel dalje uspešno bojevati. Po zlomu boljševizma v Moskvi bo moralo nastopiti stanje, v katerem bo angleški narod hladneje in razumneje ocenjeval lastno stanje ln potem pomen pomoči z one strani Oceana. To je hrvatsko prepričanje. Zaradi tega Je vojna proti boljševizmu tem večjega zgodovinskega pomena za ves svet. Kratko: ustaška Hrvatska je prepričana, da bo Anglija po porazu boljševiške Rusije morala skleniti mir, nakar bo Nemčija z ostalimi državami Osi uredila svet. i so imeli pripravljeno posebno divizijo proti bivši Jugoslaviji Zagreb, 30. julija. Slovaški minister za narodno obrambo, general Ferdinad Catloš je na vzhodnem bojišču, nekje v Ukrajini, sprejel zastopnika hrvatske poročevalske službe in mu je dal posebno izjavo za hrvatski tisk. Izjava je tem bolj zanimiva, ker se nanaša na nedavne vojne dogodke, ko je vihra zajela vso bivšo Jugoslavijo. Zdaj Je general Catloš naknadno izpovedal stališče slovaške republike in njenega vojaškega vodstva nasproti Hrvatom in bivši Jugoslaviji. Izjavil je: »Slovaški narod se spet vojskuje. Sporočite v hrvatskem tisku, da prav zdaj, ko se bojujemo, vedno mislimo na Hrvate. To pa zato, ker je vsako vojskovanje združeno s hrabrostjo, a hrabrost in odločnost je svojstvo Hrvatov.« General Catloš je obudil nekaj spominov iz zgodovine, naglašjoč, da iz mnogih važnih razlogov ljubi vsak Slovak vsakega Hrvata kot rodnega brata. »In zavoljo tega — o tem vas obveščam prvega — smo mi Slovaki bili pripravljeni, takrat, ko so Srbi izzvali vojno, poslati na pomoč popolnoma opremljeno vojaško divizijo. Se več, lahko vam rečem, da so bile izvršene tudi že vse tehnične priprave. Skratka, vse je bilo pripravljeno in navdušeno, da bi tudi slovaški vojnik sodeloval pri obnovitvi nezavisne države Hrvatske. Vendar pa je nagli zlom srbske fronte preprečil potrebo takega posredovanja.« V nadaljnjih izvajanjih je general Catloš še izdal, da so bili Slovaki za časa Jugoslavije točno obveščeni o delovanju poglavnika Paveliča ln vojskovodje Kvaternika v borbi proti Srbom in dinastiji. Zaključil je z besedami: »Sreča in uspeh hrvatskega naroda je sreča in uspeh slovaškega naroda.« »Hrvatski narod« prinaša to Izjavo opremljeno z veliko sliko generala Cat-loša in s komentarjem, v katerem vzporeja borbo Hrvatov in Slovakov in pravi: »Ob zadnjih hrvatskih borbah so storili Slovaki Hrvatom neprecenljive usluge, še prav posebno šanjo Mach, podpredsednik slovaške vlade. Kakor pa kaže izjava generala Catloša, so bili Slovaki tudi pripravljeni prelivati kri za hrvatski narod. Zato bo hrvatski narod Slovakom večno hvaležen.« Življenje in obnova v Srbiji Nad 80.000 beguncev Srbov ln Slovencev je doslej prispelo na ozemlje Srbije. Porazdeljeni so na vse kraje z izjemo Banata. Zbiralna akcija za preskrbo beguncev in za obnovo Smedereva se nadaljuje po vsej Srbiji. Sam Beograd je do 16. t. m. dal 9 in pol milijona dinarjev. Srbska pravoslavna cerkev je primaknila 250.000 din. Osrednji odbor v Beogradu je na svoji seji 15. t. m. sklenil zaprositi komisarja ministrstva za promet, da se v korist preskrbe beguncev m obnove Smedereva neznatno povišajo železniške in ladijske tarife. V Beogradu se tudi že nekaj časa po vseh kinematografih v isti plemeniti namen pobira pri prodaji vstopnic po 1 dinar od vstopnice. V Beogradu gradijo novo kolodvorsko poslopje. Nemški poročevalski urad poroča o tem iz Beograda: Do jeseni bo zgrajen novi kolodvor in sicer poleg starega kolodvorskega poslopja, ki so ga dne 6. aprila razrušile bombe. Beograjski list »Obnova« navaja, Toske« in Chopinov Not-turno v h-duru, ki jih bodo izvajali omenjeni solisti. Z Dvoržkovim Slovanskim plesom št. 8, Leoncavallovo fantazijo iz opere »Pagliacci« in Fučikovo Florentin-sko koračnico bo salonski orkester zaključil koncert. Glede na dobrodelni in človekoljubni namen koncerta je dolžnost vsega našega kulturnega občinstva, da se polno-številno udeleži lepe prireditve. _____ __^ ___Ka meotogitMo Ji zbolel dveletni sinček posestnika Hrastar-ja iz Bršljina pri Novem mestu. V poslednjem času je to edini pojav otrpljenja tilnika. Zadnji primer je bil zabeležen v zar četku leta. Oboleli otrok je bil takoj prepeljan v novomeško bolnišnico in storjeni so bili strogi ukrepi, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. n— Osebna vest. Te dni zapustita Novo mesto po dveletnem službovanju uradnika terenskotehnične sekcije gg. inž. Rudolf Podgornik in Daniel čuk. Dodeljena sta družbi A_ A. S. S. za obnovitvena dela na državni cesti Ljubljana—Trst. Oba uradnika sta uživala v vseh krogih prebivalstva splošno priljubljenost. Na novem službenem mestu jima želimo mnogo uspehov! n— Dve nesreči. Zaradi slabega nadzorstva je enoletni sinček nekega posestnika iz Dobrave pri Dobrniču brskal z rokami po tlečem pepelu. Pri tem je dobil zelo hude opekline po rokah. — Na poti proti domu je 471etna posestnica Ivana Paviakovičeva iz Podklanca pri Vinici padla tako nesrečno, da se je nevarno poškodovala. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v novomeško žensko bolnišnico. n— Nov trgovski obrat. Te dni so odprli v Novem mestu že drugi italijanski trgovski obrat na Glavnem trgu. Novi trgovec se peča v glavnem s trgovino vin na debelo, v trgovskem lokalu pa prodaja tudi na drobno izbrana vina, čokolado, sir in marmelado. Hrvatski novinarji sprejeti pri poglavnikn Zagreb, 30. julija. Poglavnik je sprejel hrvatske novinarje, ki jih zdaj vodi glavni urednik »Hrvatskega Naroda« Matija Kovačič. Zastopana so bila uredništva vseh hrvatskih dnevnikov, ki so seveda vsi ustaško vistosmerjeni. Delegacijo hrvatskih novinarjev je pove-del v sprejemno dvorano častni predsednik Hrvatskega novinarskega društva, književnik in minister prosvete dr. Mile Budak. Predsednik Matija Kovačič je prečital svečano adreso, umetniško izdelano na per-gamentu. Adresa govori o sodelovanju novinarstva v življenju naroda ln vlade kot zrcalo celotnega političnega, gospodarskega, družabnega in prosvetnega življenja. Hrvatski novinarji izražajo v adresi prepričanje, da bo v novi državi urejeno njihovo stanje tako, da bodo lahko svoje sposobnosti nemoteno stavili v službo za srečo in napredek domovine. Poglavnik je odgovoril na adreso z daljšim govorom. Naglasil je pomen novinarskega poklica in je izrekel priznanje, da je dokončno odpravljena iz hrvatskega ti- ska kriminalna kronika, kar zasluži priznanje. Nadalje je rekel, da se morajo hrvatski novinarji boriti še z eno težavo; s čiščenjem jezika. Jezik je prva dobrina naroda- Kakor bi bil zločin, uničiti narodne dobrine, kakršne so gozdovi in rudniki, umetnost, duševno življenje naroda, narodni običaji in noše, prav tolikšen ali še večji zločin bi bil, dopustiti maličenje jezika. Zaradi tega so hrvatski novinarji predvsem poklicani, da nasproti širokim slojem naroda prevzamejo dolžnost čiščenja hrvatskega jezika. Slednjič se je poglavnik zahvalil novinarjem, da so pomagali v dneh prevrata vzdrževati red in jim je zagotovil naklonjenost hrvatske države, ker je prepričan, da so novinarji pripravljeni sodelovati pri urejanju nove države in novega reda v nji. Nato je poglavnik segel vsem članom delegacije v roko. Zanimal se je, kako je s stanjem hrvatskega novinarskega društva in kako je z Novinarskim domom. Ko je dobil ugoden odgovor, se je slikal z delegacijo na dvorišču dvorca, nakar so se novinarji poslovili. Ena ura življenja V eni uri življenja, kakor je bilo, ne kakršno je zdaj, se narodi 5440 novih občanov, umre jih pa 4630. V istem času zve-že svojo usodo 1200 parov za zakonsko življenje, 85 pa se jih loči. Vsako uro pade 15 oseb kot žrtev umora, in to v civiliziranih deželah! Nadalje se izvrši v eni uri 198.500 zločinov, 177.000 krivcev pa je obsojenih. ..... V eni uri so ljudje v normalnih razmerah popili poldrug milijon litrov vina in pol milijona litrov piva, pojedli so 25 milijonov kg krompirja in tri in pol milijona kg mesa, 30 milijonov kg kruha in dva in pol milijona jaj,c. V eni uri izkopljejo na zemlji 125.000 ton premoga, za 50.000 dolarjev zlata in trikrat toliko srebra. Vsako uro dvignejo iz zemlje 156.000 sodov petroleja. Tretjino ga predelajo v bencin. V eni sami uri gre po svetu 114.000 brzojavk, od katerih jih je polovica poslovnega značaja- Poleg tega odpremi pošta vsako uro 1141.6 milijona pisem, dopisnic, razglednic in drugih pošiljatev. Mednarodna filmska industrija porabi v eni uri 50 km negativnega filma. Od tega pride pa jedva ena petina v promet. Zemlja napravi v tem času 1776 km teka. Izvihrajo se štiri nevihte in potreso-merni aparati zabeležijo najmanj en potres. Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22 b: Erceg Ivan, Gajeva 10, Harb Boris, Milčinskega 3, Horvaš Branko, Stari trg 26, Humer Dora, Učiteljska tiskarna, Kavčič Jerica, Frankopanska 13, Lindtner ing. Viktor, Aleksandrova 6, Mrdjenova Danica, Cegnarjeva 2-II, Ra-kušček Vinko, Finančna direkcija, Velka-vrh Marica, Florjanska 40. Zaradi odpre-me pisem naj se zglase; Lampič Jožefa, Črnuče 15, Vrhove Franc, Kavškova 3, Wudler Boris, Hrenova 17. Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni: Bevc Miha, Marinko Pepca, Rusjan Evalda, Rusjan Gojko, Stojkovič Dragutin. Radijski spored Četrtek, 31. julija. Ob 7.30: Vesti v slovenščini. 7.45: Simfonska glasba, v odmoru ob 8. napoved časa. 8.15: Vesti v italijanščini. 12.30: Vesti v slovenščini. 12 45: Komorna glasba. 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Radijski orkester in solisti komornega zbora pod vodstvom prof. Draga M. šijanca: Operetna glasba. 14: Vesti v italijanščini. 14.15: Koncert v zamenjavo z Nemčijo. 14.45: Vesti v slovenščini. 17.15: Adamičev orkester. 19.30: Vesti v slovenščini. 19.45: Pesmi in melodije. 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. 20.20: Predavanje v slovenščini. 20.30: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom prof. Draga M. šijanca ob sodelovat nju sopranistke Valerije Heybalove, v odmoru predavanje v slovenščini. 21.50: Orkester pod vodstvom M. Manna. 22.25: Operetna glasba na ploščah. 22.45: Vesti v slovenščini. UMIRALA JE... Gospod Lesnik, ki se fe nedavno oženil, je moral na poslovno potovanje. Čez nekaj dni je prejel brzojavko svoje žene: — Hitro se vrni, umiram! To se ve, da se je gospod Lešnik s prvim vlakom vrnil domov. Strašno je bil iznenaden, ko je našel svojo mlado ženko zdravo in veselo. — Toda, ljubica, kaj je vendar bilo, kako si me mogla tako grozno prestrašiti? je vprašal. — Ah, dragec, hotela sem prav za prav brzojaviti: »...umiram od hrepenenja po tebi!« Toda morala sem zadnje besede črtati, ker bi bila morala sicer plačati za brzojavko dvojno pristojbino. raščajočim zanimanjem. Latinščina je postala moda. Ovid, Vergil, Horac in drugi rimski rimarji so zapuščali nezavidno ple-bejsko družbo po starinah in v rokah marljivih bravcev uživali lepoto nasadov gospoda Lapa. Povsod latinščina. Celo faliran študent je bil toliko domač s frazami advokata Cicerona, da je dobil službo, ko se je pokazala občutna vrzel v mežnarski obrti. Usoda pa ni hotela, da bi mlad študent postal star mežnar. Naneslo je, da sta z gospodom šla pokopat bogatega kmeta. Preden sta pred hišo umrlega začela s pogrebnimi molitvami, je študent na dvorišču zavil vrat tolstemu puranu in ga stisnil pod suknjo. Tako je bil z lovom zadovoljen, da ni opazil puranove glave, ki je izdajalsko bingljala izpod suknje. Gospod je ravno odprl bukvice, da bi zapel Requiem, ko je opazil tatvino. Uvidel je, da factum infeetum fieri nequit, pa je zapel: »Sursum caput indiaculi, ne videant populi!« — Kvišku glavo purana, da ne vidi narod! — študent se je takoj znašel. Dvignil je purana in obenem odpel: »Bene fecisti, domine, quia me animad-vertisti!« — Dobro si storil, o gospod, ker si me opozoril! — Po pogrebu je poklical gospod dijaka-mežnarja v župnišče, mu ukazal povrniti škodo in ga nato pognal iz službe z besedami: »Apage, satanas!« — Poberi se, satan! — Ker ni dobil plače za svojo službo, je dijak sklenil, da si jo sam poišče. V žup-nišču je namreč opazil sobico in na njenih vratih napis: Dominus est hic! — Gospod je tukaj! — Ravno za vstajenje, ko so peli zvonovi čez pomladne poljane in se je vila procesija z banderi po beli cesti, se je splazil študent v župnišče, vdrl v sobico in jooplenil. Nato je snel z vrat napis — Dominus est hic! — in obesil drugega — Non est hic, resurrexit! — Ni ga tu, vstal je! — Tako je šla latinščina v dobi Petra Žlebirja lepo v klasje, še malo, pa bi se večina pri ljudskem štetju vpisala za Latin-ce, kakor oni mežnar tam na Dunaju, ko so ga vprašali za Umgangssprache. Pa pride nemila usoda in zasadi Petru žle-birju mrzlo koso v vroče srce. In ves njegov trud je šel po zlu. Pozabljen pa Peter žlebir ne bo. še živi odbor za postavitev spomenika preblagemu pokojniku. V tem odboru, ki stalno zaseda, so ljudje iz vseh strank in krogov. Denar je že zbran, le napis na pokojnikov spomenik povzroča odboru silne težave. To ni nič čudnega, ker je na zadnji seji pred zadnjo vojno kar deževalo raznih predlogov. Iz zapisnika so razvidni nekateri predlogi in delno tudi imena predlagateljev. Kurenčkova Neža: Tuki pučiva Pitr žlebir, uzeu ga je hudir. Uima, žlebirjev kolega: Latinam grammaticam sclvit, multos do- cuitque per annos, declinare tamen non potuit tumulum. — Latinski gramatiko znal je, učil jo premnoga je leta, sklanjati (odkloniti) groba pa le niti on zmožen ni bil. — Sladič, političnik nasprotnik: Fuit! — Bil je! — Zelen, žolčnik: Hic jacet atque tacet studentium pessimus hostis: mingat in hunc tumulum, qui lacrimare nequit. — Tukaj leži in molči dijakov najhujši sovražnik: naj se požorga na grob, komur za slimpanje ni. Lazar, prijatelj žlebirjev: Vale, anima candida! — Bodi zdrav, bela duša. — Skok, športnik: Knock out (Splošno odklonjen.) Sirotka, fatalist: Huic misero fatum latina lingua fuit. — Temu revežu je bil usoden latinski jezik. — Glas iz množice na galeriji: Zakaj poprej ne umreš, kristjan, kot ravno na poslednji dan. V ploho predlogov je končno posegel iz onostranstva duh Petra žlebirja in narekoval napis za svoj spomenik: Truplo v grobu tem počiva moje, ljubše bi bilč mi, da je tvoje. »JUTRO« it 178 6 8etrteE, 31. JnHja 19€f-XIX; Italijanski tečaj lxxtv. 5. Kupcu se zdi cena previsoka. II com-pcatore e U venditore non si tr&van cfaccordo per S prezzo. A. £ troppo, non voglio speoder tanto. V. Mi dispiace, signore, sono prezzi fissL A. £ abbastanza caro. Non potete lasciarmelo per meno? ,V. Mi rincre-sce, signora, ma non k) posso fare, vi bo fatto 1'ultimo prezzo. A. £ caro fuor di modo. Prima ne chiedevano otto lire. V. Che volete, signorina mia, tutto e rincarato oggL Vendiamo a prezzi fissi. A. Costa troppo. Se non mi fate nn piccolo ribasso, non lo prendo. A que-sto prezzo non posso prenderio. V. Non e caro, proprio non lo posso. Di-ciamo sempre il prezzo giusto. A. £ troppo caro. Dite subito il ri-stretto, non mi piace stare a tirare (contrattare, mercanteggiare). V. Per non disgustare un antico cliente come voi, faro un'eccezione, ma vi assicuro che e del tutto contrario alle nostre abitudini. Non ci guadagno nemmeno un centesimo. A. £ un prezzo esagerato! C&nto lire il metro! Mai piu! Faremo ottanta. V. Non posso, davvero. Guardate, faro novanta lire, perche siete voi. A. Vi do ottantadue lire, nemmeno un centesimo di piu, e čredo di avervi pa-gato anche bene. V. Impossibile! Non l'ho mai venduto a meno di novanta lire, ci rimetterei un tanto. A. Allora dividiamo la differenza. V. Ebbene, sia, ma questo e proprio il prezzo di fabbrica. Vocaboti. faccordo soglasje, essere (trovar-si) d'accordo soglašati, mettersi d'ac-cordo sporazumeti se, abbastanza dovolj, zadosti, fuor di izven, fuor di modo, — di misura čezmerno, prima preje, nekdaj, ne = di tal cosa za to, rin-carare podražiti (se), il caroviveri draginja, mdennita caroviveri draginjska doklada, il ribasso popust, proprio lasten; adv.: zares, il (prezzo) ristretto najnižja cena, giusto pravičen, pošten, disgustare zagreniti, vznevoljiti, antico nekdanji, star, il cliente odjemalec, 1'eccezione izjema, assicurare zagotav- ljati, zagotoviti, del tutto popolnoma, contrario nasprotno, Tabitudine i navada, guadagnare zasluziti, nemmeno niti, esagerare(-a-) pretira(va)ti, mai piu nikoli več, kaj pa šel davvero prav zares, guardare gledati, čredo di avervi pagato (nedoločniška zveza) mislim, da sem vam plačal, iznpossibt-le nemogoče, a meno di za manj kot, rimettere doplačati, zgubo imeti un tanto za toliko, dividere razdeliti, la differčnza razlika, allora tedaj, ebbene, sia dobro, pa naj bo. Pršzzo cena. Buon prezzo nizka cena, a buon prezzo poceni, a caro prfez-zo drago, 1'ultimo prezzo= il prezzo ristretto, prezzo di compra nabavna cena, — di včndita prodajna cena, — di fabbrica tovarniška cena, — netto čista cena, — medio povprečna cena, — di grida izklicna cena, — di stima ce-nilna vrednost, nn prezzo mite, mddi-co moderato zmerna cena, — giusto, onesto poštena, pravična cena, — esagerato pretirana, — alto, — basso, un prezzo diminuito znižana, — aumen-tato zvišana cena. Sfesso, medčsimo, isti, sam. Sčmpre la medesima storia, sčmpre la stessa musica. Vedno ista stvar, vedno ista godba. Quei ragazzi hanno la stessa eta. Siamo arrtvati alla stessa ora. Lo portero io stesso. Nesel ga bom sam. Quel giovane deve tutto a se stesso. Ta mladenič dolguje vse le sebi samemu. II Re stesso ha inaugurato questo ponte. Kralj sam je otvoril ta most. V pomenu: isti stojita stesso m me-desimo pred samostalnikom, v pomenu sam pa za njim ali za zaimkom, v tem primeru se rabi navadno stesso, redkeje medesimo. Pomni še: Fa lo stesso nič ne de. £ lo stesso, la stessa (cosa) je vseeno, oggi stesso še danes, m quel momento stesso prav tem trenutku. Trarre vleči, izdati (menico). Pres. traggo, trai, trae, traggiamo (tragghia-mo, traiamo), traete, traggono. Pass. rem. trassi, traesti ecc. P. pass. tratto. Fut.: trarrd. Ger.: traendo. Mikula Letič: Oj ti zlato ljubljansko srce! Nisem pijanec. Včasih pa rad stopim v gostilno in sedem h kozarcu vina. Saj sem Slovenec. Kadar se bodo oblastva odločila., da raziskujejo, če smo čiste arijske pasme ali ne, 'lahko uporabijo moj nasvet: Ne bo treba krstnih in rojstnih listin očeta in matere, starega očeta in stare matere, praočeta, pradeda itbizjaka«; Zin-garellijeva razlaga iz bislajcus ni mogoča), blatterare žlobodrati (blaterare žlabudra-ti), bocchetta ustica f. (usteca npl.), bra-chetta hlačna vratica f. (vratca npl.), bra-ciaiuolo ogljar (oglar, Ramovš & Breznik sta šele 1935 dovolila j!), branca rogel (lj), brandello košček (šč), cacciavite f. svora (A. ima pravilni spolnik m, poleg nesmiselne »svorec pa je dodal še pravi pomen: izvijač), cellulare porožen (z), hai buona cera dobro izgledaš (zdrav si videti), cer-vovolante klešman (kleščman, ali rajši brez tujega obrazila: kleščar), chioccia kokla (lj), colerico bolan na koleri (za kolero), collare orgljak (ogrljak), convul-sionario bolnik na krču (krču podvržen samo telesa* ampak tudi doša Ne morene es iiiHUi, kako je človeku hudo, ko je toHko pretrpel, ko pride med bral poln zaupanja in dobre voi je, z odprtim srcem, in ko tukaj ne najde ne razumevanja, ne deJa, ampak samo zaprta vrata, ledeno hladne obraze, skomaganje z rameni, odkimavarge z glavami, pomanjkanje, glad___c StedSta je navadna, skoraj bi rekel vsakdanja zgodba: bal jo trden, priden podeželski trgovec. Vojna vihra je zajeJa njegov dom, bežati je moral gole glave in golih rok. »Glejte, zdaj sem tu že mesec dni,« je nadaljeval, »in naonesto da bi b-S človek, sem berač. Obupal bi. Nikjer ne najdem razumevanja.« »Prijatelj dragi«, sem mm odgovoril »nekoliko imate prav, nekoliko pa tudi ne. Res je, da tu ni mnogo razumevanja; saj vemo, da je Ljubljana, bogata Ljubljana, dala v treh mesecih, v današnjih časiih(!-za Rdeči križ celih, piakavih 50.000 prostovoljnih prispevkov; ni pa res, da ljudstvo ne bi bilo dobro, da ne bi poznalo usmiljenja Samo pravo pot je treba najti do tega usmiljenja m to je včasih težko. Dokazati vam hočem, da je temu tako. Poslušajte: postite na stran svojo vojno zgodbo, katero le malokdo prav spozna, in povejte ljudem rajšfi kako izmišljeno storijo, ki jim je bolj razumljiva, bolj pristopna! Recimo tako-le: Stopate v sosedno sobo, približajte se mizi in začni te: »Prosim za majhen dar. Ubil sem svojo mater, zdaj sem na poti, da se javim policiji, le prej bi še rad dal za mašo zadušnioo po ubogi materi. Prosim za majhen dar!« Spet so se mojemu znancu zaiskrrle oči. toda zdaj brez otožnega, nezaupnega izraza. Mož je bil res bister. Prožno je vstal, še enkrat se mi je zahvalil in rekel: »Oprostite, takoj bom poskusil.« Stopil je v sosedno sobo k prvi mizi. De-belušast pivec z viržinko v ustih je pazljivo poslušal, končno pokimaL, vzel denarnico in stisnil ščepec desnice v roko mojega znanca. Sledila je druga, tretja miza, povsod isti prizor. Potem pa nisem nič več videl, ker so bila vrata preozka. Nasmehnil sem se, zmajal z glavo, plačal in šeL Čez približno teden dni sem sedel v kavarni Emoni. Približal se mi je čeden, skoraj eleganten mlad mož, — kje vendar sem že videl ta obraz? Z veselim nasmehom je pograbil mojo desnico in žarečih oči ie vzkliknil: »AM me ne poznate? Oni dan ste ma plačali večerjo in mi dala imeniten recept za beračenje. Kolosallno! Poglejte me! Nova obleka, novi čevlji, nov klobuk, perilo in še denar v žepu. Za vse to se moram zahvaliti vam. Ne bom vas pozabil. Če gre tako naprej, bom v nekaj tednih »lahko odpri lastno trgovino.« »Veseli me to slišati. Ali gre posel res tako dobro?« »Imenitno, vam pravim. Hvala vam večna! Dovolj je že, da po nekaj ur na dan oblečem prejšnje cape — svojo službeno uniformo. Le pri premožnejših ljudeh ne zadostuje včasih uboj matere. Moram dodati še očeta! Habaha!« Na sredi kavarne sva se zvi jala in po kolenih tolkla... Vročinski val na španskem Nad Andaluzijo se je zgrcrfl val neznosne vročine. Toplomer kaže v zadnjih dneh tam do 50 stopinj na soncu in 42 stopinj v senci Videti je, da se bo vročina še dvigala. NALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Kdor »če službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za žalitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je X*. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Sluibodobi Besed« L —.60, taksa —.60, ie naslova ali i 2—. Postrežnico 2a navadna dela sprejmem za dopoldanske ure. Poizve se pri »Sestici«, Tyrševa 8. 13575-1 Dekle za kuhinjska dela sprejme Hotel Štrukelj. 13573-1 Sposobno služkinjo-gospodinjo zdravo, čedno, varčno, vajeno ravnanja 2 otrokom, sprejme takoj tričlanska družina. Predstaviti se med 14. in 16. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13547-1 Postrežnico mlado, pošteno, za dopoldanske ure, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13566-1 Natakarico perfektno iščemo. Nastop takoj. Gostilna Ferlič, Novo mesto. 13535-1 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro I) 2.—. Vajenca za brivsko obrt sprejme Salon »Strgar«, Miklošičeva cesta 40. 13578-44 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—s Carta per posta aerea IMPERO Papir za letalsko pošto CABTELLE tla 50/50 fogli e buste BUSTONI aa 10/10 formato QTJARTINA BUSTONI da 10/10 formato OLANDINA EICHIEDETELA OVUNQUE LISTKI po 50/50 komadov ln kuverte VELIKE KUVERTE po 10/10 četrtinskega _formata VELIKE KUVERTE po 10/10 formata OLAND1NA _ZAHTEVAJTE JIH POVSOD_ »L A NUOVISSIMA« VIA FORTAMEDINA 44 — NAPOLI Naprodaj imam dve dobroidoči gostilni s krasnim vrtom v centru mesta in na periferiji. Pojasnila JANČAR, Sv. Petra c. 27. 13579-6 Starinsko vitrino prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13546-6 Globok voziček temne barve, in star šivalni stroj, prodam. Marenči-čeva ul. 3. 13561-6 Prodam kunce orjake, stare in mhde. — Medvedova 7, dvorišče. 13544-43 Poceni prodam rabljeno spalnico in kuhinjo, več postelj z mrežami in modroci, predsobno tapecirano garnituro kot novo, veliko sobno kredenco, ši valni stroj z dolgim čolnič' kom, plinski reso, otroško košaro, otroške posteljice, otroški športni voziček, stole, mize, ogledala itd. — Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 13562-6 Fotoaparat Contax III, Sonnar 1:2, nov, s priborom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13527-6 Kupim Beseda t —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali a iifro L 2.—. Kupim opremo za eno sobo: posteljo ali kavč, omaro, mizo, če mogoče perilo in odeje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema«. 13574-7 Pouk Službe išče I z* daianje naslova ali za iifro L 2.—, Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova «11 za iifro fi 1.—s Osmošolka inštruira za popravne izpite. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 20«. 13548-4 Katera dobra dama ali gospod bi bila pripravljena kakor koli podpirati mladega, talentiranega pevca, ki mu je vsled težkih razmer zmanjkalo sredstev za nadaljnji študij. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen«. 13580-2 \Avto, moto\ Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro C 2.—. Bencin se ne bo več dobilo in se z njim brez izjeme, ne bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v SPECIALNI GE NERATOR DELAVNICI, Tyrševa 13, Figovec (levo dvorišče). 13576-10 Absolvent mešč. in zadr. šole, vešč administracije, arhive, knjigovodstva, blagajniških poslov, pisanja na stroj, do razsula bil v državni službi, išče primerne zaposlitve, po možnosti k večii firmi ali kot praktikant k lesni industriji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samski, mlad in pošten«. 13582-2 Kolesa Beseda I. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Damsko kolo najnovejše oblike, popolnoma novo, z malo napako, naprodaj mnogo izpod cene, samo četrtek, sicer vrnem tovarni. Ostrožnik, trgovina. Pasaža. 13569-11 Enosob. stanovanje ali s kabinetom, išče tričlanska družina, najraje v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno«. 13564-21a Cercansi solo per il mese agosto due camere con due letti ciascu-na e uso cucina per famiglia italiana. Rispondere tessera 327871 Jutro. 13545-21a Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60, ta daianje naslova ali u iifro t 2.—. Lepo sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Beethovnova ul. 15, desno stopnišče, vrata 17, III. nadstropje. 13570-23 Sobo v sredini mesta z dvema posteljama oddam z vso oskrbo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13572-23 Lepo veliko sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, v novi hiši v centru mesta, oddam za 1. avgust. Ogled od četrtka popoldne dalje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13560-23 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma s 1. avg. Kavškova ul. 26-1., levo. 13567-23 Veliko prazno sobo v središču mesta, solnčno, s souporabo kopalnice, oddam takoj ali 1. avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Središče«. 13568-23 Posest Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Pozor! Kupim trgovsko ali stanovanjsko hišo center Ljubljane od tristo tisoč do milijon dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nudeča prilika«. 13543-20 Dragocenosti Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vsakovrstno zlato Kupuje po aajvišjih cenah ČERNE — jnvelir, Ljubljana. Wolfova ulica 8-34 Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Zelen papagajček Keko, bolehen, je ušel. — Najditelj naj ga vrne proti nagradi: Cichocki, Gosposka 3-II. 13563-27 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L ?.—. Prstan (starinski) drag spomin, z modrim sa-firom in briljanti, sem izgubila od Strossmajerjeve do Slavije. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 13549-28 Pridelki Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro t 2.—. Maline ali sok dobavim malo ali veliko količino. Naročila na ogl. odd. Jutra pod »Koliko«. 13496-33 Opremljeno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom, oddam solidni stalni osebi. Bolgarska 17-1., desno. 13523-23 Stanovanja Beseda t —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2 v—, Lepo dvosobno stanovanje na periferiji Ljubljane, po možnosti v Šiški, blizu cestne železnice, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost v obveznostih«. 1357i-21a Čedno sobico s prostim vhodom, oddam samo solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13565-23 Pošteni sostanovalki oddam čedno sobo, najraje ženski osebi, ki je ves dan odsotna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13540-23 Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Prazno sobo lepo, s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna soba«. 13542-23a Profesorica išče sobo proti italijanski konverzaciji v pouku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesorica«. 13581-23a Informacije Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski lezik dr. Mikuletič Fortu-nat Kralia Petr« trg 9 — teL 34-32. 36-31 Beseda L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—. Boljša bodočnost dvignite pismo. 13577-24 DRVA — nudi [acn BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna I I Lokale za pisarne v pritličju ali I. nadstropju iščemo v strogem sentmi za takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »U. P. Tri.« b,), cuspidato šiljast (šilast), docciarsi pršno kopel vzeti (oprhati se, pod prho se okopati, umiti), face in fiaccola baklja (bakla, smolnica, plamenica), fungaia g6-bičast prostor (ris, pri Jurčiču, znan tudi Notran(jcem), gasosa gasoza (pokalica, kraherl, šumeča limonada, sifon, na Goriškem pašareta, od tod zdevek pašaretarji, abstinenti), ibis ali ibi gavec (ibis, saj ga-vec je po Pleteršniku = priba, vivek, piv-ra), obice h&vbica (i), pecchiaia čebeljnak, bučeljnak (-lnjak), pillola svalek, pilna (svaljek, kroglica), portello vratica f. (vratca npl.), predicare prepovedovati (pro-)., presedere načeljevati (načelo-), ramolaccio morska redkev (hren; V. je vzel Nemcem Meerrettig, ker so tudi oni pobrali pri nas Kren in ga celo naprej za-plodili proti jugu kot cren, crenno), ostico, ripugnante, schivoso zopern (zoprn), ritor-nare in salute odzdraviti (ozdraveti), ro-maiolo šefla (ramaiolo zajemalka, korču-lja), spagnoletta smodčica (smotčica), spettare slišati komu (pritikati, pripadati, iti), voraginoso poln brezdnov (brezden, Breznikove slovnice še ni bilo, da bi bila breznu priznala moštvo), zaffo rabelj (bi-rič, caf, od tod priimek Caf in Cof). Poleg tega srečate nekatere izraze, ki jih je Dalmatinec po vsej verjetnosti prenesel iz Valjavca: archivista pismohranar, ausoni(c>o laški (italijanski), mettere alla berlina sramotiti (berlina je podlaga za naš 6brlin, sramotni steber, s. oder, pisani stol, sramotišče, kakor se bere pri Mat. Valjavcu za klado ali trlico), cane in sirio kuzlak (pasja zvezda), chiassata šunder (hrup, hrušč, trušč, šum), farla ad uno nabresti jo komu, fotdgrafo svetlo-pisec, idioslncrazia (-sia!) vsečutnost, im-bricconire omalopriditi se, legnatico drva-ščina (pravica do drv), microbio nevidec, nasalata, prav: nasata nosobrc (sunek z nosom), ontologia bistvoslovje, ossidabile okisben, ovatta podmetek (egiptovska stvar in beseda »vata«, pukanica, nitje, se je zanesla v 18. stoletju k nam), palizzata gradiščnica, pioniere rovokop, polpaccio litka (štaj. izraz za meča, mehki del krače ali goleni, živ tudi v češčini in poljščini, rusko lytki = noge), rosa goščavka (vrtnica), sconcatenare razverižiti (spone sne- ti komu), sgarbato nelepoveden (neotesan, surov), soverchiare preobiliti (ostajati), viavai vrenje (od tod menda naš otroški vijavaja). Skupnih italijanskih napak imata naša romanista razmeroma malo: anticorte m. (prav f.), bacheca steklena omara, bache-co zanikarnik, malopridnež, boa udav (m.), botte f.; centuplicatamente; ciano modrica, plavica, ciano neomikanec, neolikanec, ciclamino, disuman(an)o, dramma m. igro-kaz, dramma f. drahma, giorn(ai)ante, passavia m., pomice f., recluta, riflessore (riflettore), sferoide f., vaglia postale m. * Tupatam je naslednik popravil prednika in piše: astaco nam. astace (od tod naš jastog), blasone grboslovje nam. grboslo-vec, boccone grižljaj, bambagia nam. bom-bagia, bottaccio nam. -io, brace žerjavica (drugod pa ne), colle buone, calia, caosse, caule, abbia(te) la compiacenza, gavaina nam. gavarina, mezzobusto doprsna podoba nam. dopisnik, museruola, mangiar a crepa-pancia, parasceve f., patema m., po-lizza, ritrosa vrša nam. vrste vrša, sassl-fraga, scimpanze, scrivacchiare, stalagmite f., strige zool., taffetta, Bologna, Sas-sone, Dnieper nam. Nieper (a za Dnester ima Niester). Razen tega je navzlic večjemu obsegu svojega dela (710 str. proti 380 Valjavče-vih manjše oblike) opustil redke besede: aatonico neranljiv (prim. atonico oslabel, ali grško a&atos nepoškodovan ?), abigeo, adro = atro, calcolaiuolo tkalec (ima jo stari G. Ferrari, Diet. Italien-Frangais) i. dr. Kot obširnejši pisec premore dokaj samostojnih pomot. Omenim samo nekatere: dir bugle čdvžati (plavšati, lagati ?), elšl-boro (prav -6ro), epizoozia (prvi z = dz), lemma m., mezzo srednji (dz), prezrel, (cc), narrazione = narramento, pastositš, gnetilo (vrag si ga vedi, kako je izumil ta prevod! nemara je v Rigutini & Bullejevem slovarju videl: teigige Form, meneč, da to predstavlja pripravo za gnetenje testa, medtem ko pomeni zgolj mehkobo ?), pen-tacordo peterostran (zavedel ga je Nemec s funfsaitig, kar pa pomeni peterostrun), percalle, perizoma m,, portacqua vodar (ne vododar). Privlačen primerček tiči v po-samostalnjenem pridevniku presuntuoso domišljavec. Rajni jezikotrebec Vdovič Georges je pod naslovom Mrcvarstvo bržkone kedaj ugibal, kako bi rekli po domače Hochstapler, in je bržčas omenil ruski: visokomerec. Od tod morebiti An-drovičev: merilec! Prištino nosi udar na prvem zlogu. Geslo »refuso« je posrečeno: ramena črke (pomeni: pomota v tisku, zamena črke). Naš slovarnik po vsem videzu ne pozna grščine, saj ne loči atenskega re-torja od rimskega rektorja, ko pravi: rektorika, rektorično. Kdor za glagolom scarificare naleti na rečenico: rčžice staviti, ne pride nikoli na isto misel kakor Goethe pri: schropfen, -rogč, rožice staviti, s pijavkami kri sesati, s kupicami puščati. — Debela zabavna knjiga bi se mogla sestaviti o homoni-mih ali istopisnicah. Katoliška cerkev je iz podobne pogreške povzela načelo o smrtni kazni za krivoverce, ker je rekel sv. Pavel: haereticum de vita, prav za prav: devita! razkolnika ob življenje, pravilno: se ogiblji! Tako boš po Androviču vezal jadra z luskom ali luščino nam. z vrvjo, ker pač scotta, slove v Herderjevi materinščini: Schotten (istobesednica dveh raznih izvorov). Enako neumnost je izlegel pri spianatoio: pomanjkanje drv, nem. Man-gelholz. To ni Mangel an Holz ali Holz-mangel, pač pa iz helenščine posnet pojem Mange, Mangel: valjak, likalnik, monga. Spietato ni plah, ampak silen, tarlo ne dvotoč, ampak drvotoč, ne tolga, ampak tuga, toga (slično se je uštel Frankopan pred svojim obglavljenjem v prevodu iz Moliera: molž nam. mož), trlnita je jetr-nik, ne trojica, trisma m. itd. itd. Vrli Androvič je prespal vso dobo po svetovni vojni, saj pozna le Punat (za Aleksandrovo), Peterburg (Leningrad), Loitsch za Longatico (Logatec). S sedmomiljnicami sem prebrzel samo polovico Androvičevega slovarja. Kdor je tekel z menoj, mi pritrdi, da bi bilo greh, objaviti nepopravljen ponatlsk. Ako je kje kakšna cenzura, naj posreduje, da se očisti vsaj najhujši plevel in bo zajetno delo moglo služiti svojemu vzvišenemu namenu. A. Debeljak Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za ko^orcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani