Cpna 5 din 21. julija 1978 * G^/o Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin DELAVSKA ENOTNOST št. 28 — Leto XXXVII 1 " ^°Sovor s Cvetom Plevnikom, družbenim pravobranilcem JP Soupravljanja v zasavskih revirjih »Samoupravna spovednica« Ni, Delovnik pri ljubljanskih nočnih telefonistih 988 namesto budilke in še kaj 'erite na tretji strani Preberite na šesti strani S ot' _ - ■ ..I .L. . -Jčkdkčt. ~ ----------—_____------------------------------------—— ------------------------ nff0 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda. Ob tej priložnosti smo obiskali brigadirje mladinske delovne akcije » Pot tovarištva in spomi-v Murglah in se z njimi pogovarjali o globljem, čustvenem stiku z njihovim delom. Reportažo o tem objavljamo na zadnji strani 'e analize ovirajo načrtovanje družbenoekonomskega razvoja Načrtovanje na pamet? 0r‘s Rugelj O ^ re<^' izpolnjevanja srednje-načrta družbenoeko-lore: razvoja smo — v času 'lito p 0 Je treba nadvse teme-Pot jfepledati doslej prehojeno '1teSpj.3l °d načrtovanega smo dati šp1 ’ 'n kaj ne in k temu do-^a zakaj ne) in ko je tre-% 33 osnovi doslej uresni-2ačeti razmišljati, kako 1 načrte v naslednjem 'Job,uJe;očnem razvojnem ob-,etl’eli /0da kaže, da ne bo moč opraviti ne analiz, ne f°djet: anja za naprej. Cela vrsta ‘^nih ' lntudi SOZD nima izde-Sn, aaliz o opravljenih ra-^nij, naipgah, niti dobro izde-Pod^:ojnih načrtov. ^jih | kažejo, da v 90 naj-Vhlu^^kih delovnih orga-- jah kar tri četrtine TOZD ni uskladilo svojih razvojnih načrtov z zakonom o združenem delu, pa tudi vse SOZD (47 jih je) imajo vsebinsko slabe razvojne načrte. Poleg tega pa veliko število TOZD in OZD ni izdelalo analiz o doslej uresničenih načrtih. In prav tako tudi ne občinske skupščine (približno polovica). Na istem so tudi v prene-katerih samoupravnih interesnih skupnostih. Osnovno vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je: kako naj na takšnih temeljih načrtujemo nadaljnji razvoj v preostalem delu tekočega Srednjeročnega obdobja, ali pa celo pripravljamo osnove za naslednje srednjeročno obdobje? Kajpak tako ne gre. In tu bi morale družbenopolitične orga- nizacije v združenem delu pocukati odgovorne za rokav in pobarati »zakaj tako?« Čeprav ni moč zanikati vpliva nekaterih objektivnih okoliščin, ki zavirajo uresničevanje zastavljenih planskih nalog — tako tekočih kot srednjeročnih — je vendarle teža »krivde« za slabe analize dosedanjega dela in planiranja na tako imenovanih notranjih silah v TOZD, občinskih skupščinah, SIS in tako naprej. Zakaj analitiki v združenem delu ne opravljajo analiz o uresničevanju načrtov, zakaj ne odkrivajo vzrokov za odstopanja od začrtanih poti? Zakaj razvojni plani ne vsebujejo vseh komponent, ki bi jih morali? Katera sila zavira tovrstno delo? Na ta vprašanja bi morali iskati odgovor tudi komunisti in člani sindikatov v združenem delu, v družbenopolitičnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih. Njihova pozornost se bo morala usmeriti v raziskovanje dejavnosti tistih sil v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih, ki jim na primer tako imenovani gospodarski liberalizem ali monopolistično obnašanje pomenita osnovo za njihovo eksistenco. Načrtovanja razvoja na pamet si pač ne moremo privoščiti... Dan ponosa Julij Planinc 22. julij je dan, ki se ga slovenski narod spominja z upravičenim ponosom in se ga bo tudi spominjal, dokler bo živel. Ne le zaradi tega, ker je s puško v roki začel junaški boj proti grozljivo mogočnemu nacističnemu in fašističnemu vojaškemu stroju za osvoboditev, ampak tudi zato, ker si je prvič v svoji zgodovini začel krojiti svojo usodo sam. Dekleta in fantje, ki so odhajali v gozdove, so vedeli, da ne odhajajo samo v boj proti okupatorju, temveč da se bodo skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi borili za boljše in pravičnejše življenje v času po zmagi. Dogodki v mračnem, hkrati pa slavnem letu 1941 niso bili naključni. Bili so plod dela in trdnega prepričanja komunistične partije, ki je pod Titovim vodstvom opozarjala na nujnost narodnoosvobodilnega boja, ki naj preraste v socialno revolucijo, ki je opozarjala na nujnost boja za novo Jugoslavijo, v kateri bodo vsi narodi enakopravni in bratsko povezani v demokratični skupnosti, delavski razred pa osvobojen izkoriščanja. Vizija svobode in pravičnejše družbene ureditve je bila za partizanske borke in borce močnejša od strahu za lastno življenje. Mnogi uresničitve teh idej niso dočakali. Padli so v bojih, kot talci, izčrpani v taborišču, umrli po strahotnih mučenjih, kot aktivisti. Zelo drago in s krvjo smo plačali to, kar imamo danes. Zato 22. julij ni le simbol vstaje, temveč tudi simbol ohranjanja pridobitev naše revolucije. Simbol, ki je s svojimi velikimi spomini, vtkanimi v sedanjost kot uresničitev sanj neke generacije o svetu poštenih in delovnih ljudi, sreče in zadovoljstva, mnogo več kot slovesna priložnost. S seboj nosi dragoceno sporočilo, ki nas navdaja s ponosom, da ta revolucija, začeta pred 37 leti, še traja. Ni usahnila, ker je imela in ima prave revolucionarje. Samo ime je spremenila: pravimo ji boj za dosledno uresničitev socialističnega samoupravljanja. Tako kot smo svoja pota ubrali v boju proti okupatorju, smo jih ubrali tudi v socialistični graditvi in osvobajanju človeka. Na tej poti so si naši ljudje s požrtvovalnostjo in junaštvom v boju in z delovnimi napori in ustvarjalnostjo pozneje gradili revolucionarne izkušnje ter tradicije kot temelje časa, ki ga živijo in ki ga pripravljajo. Zato so zmagovali in zato zmagujemo. Zmagujemo v utrjevanju oblasti in položaja delavca ter delovnega človeka, da sam neposredno upravlja z družbenim bogastvom, ki ga ustvarja in da sam odloča o svoji usodi. Zmagujemo v neprestanem poglabljanju naše politične enotnosti, enotnosti narodov in narodnosti SFRJ, naše narodne obrambne sposobnosti in državne varnosti. Zmagujemo v utrjevanju našega mednarodnega ugleda in položaja, v uveljavljanju naše neuvrščene politike. Zmagujemo v neprestanem izboljševanju naših življenjskih in delovnih pogojev. Priborili, izgradili in uredili smo si resnično svobodno življenje, domovino, ki je bila in bo vsak dan lepša, bogatejša. Nihče nam je ne bo vzel. faradi učbenikov se jeseni bomo več jezili S0nin „ Priprave na 11. srečanje samoupravljavcev Jugoslavije v Kragujevcu O svobodni menjavi dela °nh Gašperšič S v j!°datk'h, ki jih je 0swJuni]u in ■ z an- 0Cp Slovenije ter na u ''je Tovr^' j"1 Je zbralo zdru-'J^ke h ■ založniške in knji- »5; ^STr Gospo' Janiču;* bialce o tem, kako se planji drdJ.u*beni dogovor o t^irann Uzbene akcije za or-cbenjkj ^reskrbo osnovnih šol Lahko rečemo, da je akcija za organizirano preskrbo z učbeniki zelo dobro uspela v 40 oziroma v dveh tretinah občin, da je bila torej dobro pripravljena in učinkovito izvedena. V 15 občinah je bila akcija izvedena bodisi le na nekaterih šolah, bodisi ni bila dovolj široko organizirana, zato so tudi njeni učinki manjši. V Kranju in Izoli dogovorjene akcije niso organizirali, medtem ko iz občin Ormož in Hrastnik niso bili posredovani nikakršni podatki o tem, kaj je storjenega. V občinah, koder so akcijo najbolje izvedli, so zbrali rabljene učbenike in organizirali njih izposojo, organizirali so direktno nabavo manjkajočih učbenikov ob delni participaciji občinskih izobraževalnih skupnosti. Nadaljevanje na 9. strani Brane Mišič Na prvi seji Odbora 11. srečanja samoupravljalcev Jugoslavije, ki jo je vodil tovariš Petar Stambolič, je bilo sklenjeno, da bo srečanje 15. in 16. februarja 1979. leta v Kragujevcu. Na 11. srečanju bodo obravnavane in izmenjane izkušnje na področju svobodne menjave dela. Tovariš Stambolič je poudaril, da uveljavljanje odnosov iz svobodne menjave ni enostaven proces in da bo srečanje samoupravljalcev poglobilo spoznanja, do katerih prihajamo v praksi. To bo prispevalo poleg izmenjave spoznanj tudi k uresničevanju sklepov 11. kongresa ZKJ v našem celotnem samoupravnem sistemu. Uveljavljanje odnosov svobodne menjave dela — kot je zapisano v ustavi in zakonu o združenem delu — predstavlja vsebinsko prelomnico s starimi državnimi odnosi, v katerih država določa odnose v družbenih dejavnostih. Namesto teh odnosov je potrebno vzpostaviti nove odnose, v katerih ima združeno delo odločilno vlogo. Na seji odbora je izvoljen sekretariat in komisije, ki bodo opravile pomembno delo v organiziranju srečanja. Določeno je tudi, da srečanju prisostvuje 700 delegatov iz organizacij združenega dela posameznih republik in pokrajin. Iz organizacij združenega dela SR Slovenije naj bi 11. srečanju samoupravljavcev prisostvovalo 60 delegatov. KAJ SMO STORILI? Bolj angažirani IO RO Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije p Sfl Korak k dohodkovnim odnosom ) 5 Sonja Gašperšič M. Horvat Ko je svet centra za družbeno izobraževanje republiškega sveta Zveze sindikatov in republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije na svoji zadnji julijski seji obravnaval poročilo o tem, kako je potekalo družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje v letu 1976-77 (zapoznelosti poročila sta botrovala zamudništvo ali neodzivnost nekaterih občinskih sindikalnih svetov!), so sklenili predlagati republiškemu svetu, naj bi v septembru, v okviru skupnega programa predkongresne dejavnosti, sklical posvetovanje, na katerem naj bi ocenili dosedanje delovanje sindikatov na področju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Hkrati bi obravnavali predlagani sistem družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, ki je zdaj v javni razpravi. Center že peto leto statistično sledi dogajanju na tem področju, zato bo za oceno kot tudi za nadaljnje usmerjanje družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja na razpolago dovolj podatkov. V jesensko-spomladanski sezoni 1977-78 je center pripravil in izvedel 13., 14. in 15. dvomesečni politični tečaj za sindikalne in mladinske aktiviste ter samoupravljavce. Za naslednji tečaj, ki se bo začel septembra, bo program izobraževanja in usposabljanja potrebno vsekakor aktualizirati, upoštevati kongresno gradivo in sklepe tako obeh letošnjih kongresov Zveze komunistov kot 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Svet centra za družbeno izobraževanje pa resno opozarja na slabosti kadrovanja za dvomesečne politične tečaje. Težave in slabosti se takorekoč ponavljajo od tečaja do tečaja. Se vse premalo so storili v občinskih in osnovnih organizacijah sindikata, da bi kadrovanje za dvomesečne politične tečaje postalo trajna skrb in funkcija kadrovske politike. Glede tega so razmere po občinah še zelo različne. Redno in načrtovano kadrovanje je zaslediti v občinah Maribor, Ljubljana-Center, Trbovlje, Slovenska Bistrica, Laško, Celje in še v nekaterih občinah. V marsikateri občini pa se že kar rutinsko izgovarjajo, češ da »ne morejo za tečaj nikogar dobiti.« Ne glede na take pojave, ki seveda niso tako redki, pa vendarle moramo zabeležiti tudi zelo spodbuden premik v kadrovanju tečajnikov v nekaterih delovnih organizacijah. Ta izreden premik je viden zlasti v tistih delovnih organizacijah, v katerih načrtno izbirajo kandidate za konkretne družbenopolitične in samoupravne funkcije (Impol Slovenska Bistrica, Tovarna obutve Turnišče, železarni Štore in Ravne na Koroškem, Tomos Koper, KLI Logatec, Transport Postojna, Zasavski premogovniki, IMP Ljubljana, Novoteks Novo mesto, gostinsko podjetje Šestica Ljubljana in še mnoge druge delovne organizacije). Zanimivo je tudi, da iz teh delovnih organizacij predstavniki sindikata kdaj pa kdaj obiščejo tečajnike tudi ria tečaju, da bi se spoznali z vsebino in organizacijo tečaja in s sodelovanjem njihovega tečajnika na tečaju. Na majskem seminarju za vse dosedanje tečajnike jih je 170 izpolnilo poseben vprašalnik, ki je povpraševal po tem, kako so bivši tečajniki zdaj družbenopolitično aktivni. Seveda tak vprašalnik in odgovori nanj ne morejo povedati mnogo o vsebini in kvaliteti njihovega družbenopolitičnega delovanja. Nekaj kvan-tificiranih podatkov pa vendarle nekaj pove. Zanimivo je, da se od 170 tečajnikov zdaj 43 tečajnikov tudi strokovno izobražuje in usposablja, da jih 131 deluje v osnovnih organizacijah sindikata kot predsedniki, namestniki ali blagajniki, da je 170 tečajnikov ob prihodu na tečaj imelo poprečno 1,8 funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in društvih, da pa imajo zdaj v poprečju 3,7 funkcije. Pomeni, da so mnogo bolj angažirani, kot so bili poprej: 54 tečajnikov ima 1 do 2 funkciji, 81 tečajnikov 2 do 5 funkcij, 45 tečajnikov pa celo od 5 do 11 funkcij, Za to zadnjo skupino tečajnikov, ki ima po največ funkcij, velja nemara opozoriti na star rek, da »preveč dobrega tudi ni dobro« in da so ti tečajniki morda »nabrali« toliko funkcij zaradi preproste rutinske ugotovitve pri evidentiranju kandidatov: »Ta je bil na tečaju, tega dajmo«, namesto da bi na svoje večje kadrovske potrebe mislili že v času, ko kadrujejo za tečaje. Na ponedeljkovi seji so člani izvršnega odbora RO Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije ocenjevali osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka med gozdarstvom in celulozno industrijo v naši republiki. Gre za samoupravni sporazum med največjim porabnikom celuloznega lesa, krško tovarno celuloze »Djuro Salaj« in temeljnimi organizacijami združenega dela slovenskih gozdnih gospodarstev. Ta sporazum je hvalevreden korak, saj smo že mnoga leta nazaj ugotavljali, da je preskrba celulozne industrije z lesom prešibka, često tudi neredna. Tudi nepotrebni uvoz celuloznega lesa je prispeval svoj delež k slabi zunanjetrgovinski bilanci. Ker pa že govorimo o hvalevrednem koraku, dodajmo, da je v osnutku samoupravnega sporazuma, ki ga bodo še letos podpisali pred- stavniki delovnih organizacij, da je v njem tudi zapisano, da slovenski gozdarji zaradi podpisa tega sporazuma ne bodo zmanjšali dobavnih količin drugim porabnikom te vrste lesa. Kaj so najpomembnejše sestavine osnutka samoupravnega sporazuma? Vsi podpisniki se dogovarjajo o enotnih načelih, kako bodo delili skupni prihodek, o vlaganjih v razširjeno reprodukcijo in tudi o skupnem ri-ziku. Normativi in standardi za ugotavljanje tega, koliko katera temeljna organizacija prispeva k skupnemu prihodku so morebiti neke vrste kompromis, rezultat, ki je nastal na podlagi povprečij z vsemi šibkostmi, vendar pa je notranja ekonomika temeljnih organizacij združenega dela za področje celuloznega lesa in predelovalcev povsem ohranjena. Preprosto: tisti, ki bodo dosegali večjo produktivnost, kot je poprečna, ki se bodo znali boljše organizirati in z manj dela ustvariti večji dohodek, bodo na bolj- šem. Tiste temeljne organizacije združenega dela, ki pa ne bodo dosegale niti povprečnih rezultatov, bodo nosile breme same, saj je samoupravni sporazum naravnan tudi h krepitvi družbene produktivnosti in ne samo k zagotovitvi zadostnih količin potrebnih surovin za celulozno in-dustrijb. Kljub vsemu pa so standardi in normativi, ki so zapisani v samoupravnemu sporazumu, verjetno le začasni. Poročevalci so na seji izvršnega odbora to še posebej poudarili, kajti graditi in dograjevati jih bo še in še potrebno. So pa dobra osnova za red na tem področju gospodarjenja. Ni pa odveč, če takoj ob tem opozorimo tudi na spoštovanje dogovorjenih »pravil« vedenja, saj se često dogaja, da nekateri »prodajo« isto količino še drugim porabnikom takšnega lesa. Žal pa ima ta sporazum še neko napako. Samoupravno sporazumevanje namreč ne »prestopa« republiških meja. Že do- NOVICE IZ ORGANIZACIJ Iskra, Kranj Da bi bolje delali Kot poroča zadnja »Iskra« — tednik delavcev v SOZD Iskra - imajo novoizvoljeni predsedniki osnovnih organizacij sindikata in nosilci raznih drugih sindikalnih funkcij običajno na začetku svojega dela določene težave. Zategadelj sta organizacijska in kadrovska komisija pri sindikalni konferenci Elektro- mehanike tudi letos organizirali seminar za člane izvršnega odbora sindikalne organizacije in predsednike njenih komisij. Seminarja na Jezerskem se je udeležilo 40 sindikalistov. Prvi dan so se seznanili z organiziranostjo zveze sindikatov v Iskri Elek-tromehaniki ter gospodarjenjem in programskim razvojem delovne organizacije. Drugi dan seminarja so posvetili obveščanju in samoupravnemu komuniciranju. Ob koncu pa so se udeleženci seminarja poglobili v dosežene rezultate pri uveljavljanju določil zakona o združenem delu na področju samoupravljanja, nove organiziranosti v delovni organizaciji in medsebojnih dohodkovnih povezav. Ingrad, Celje So si dobro zamislili? Kaj naj bi storil sindikat v GIP Ingrad Celje, da bi se v njihovi delovni organizaciji kar najbolj uveljavila delegatska oblika urejanja samoupravnih odnosov? To je vprašanje na katero smo dobili odgovor v zadnji številki njihovega kolektivnega glasila. Takole so zapisali: »Za boljše delo delegacij moramo le-tem v sindikalni organizaciji nuditi strokovno pomoč. Hkrati s tem moramo delegacije tudi tako organizirati, da bodo svoja stališča lažje oblikovale in jih usklajevale na konferencah delegacij. Doseči moramo tako stopnjo organiziranosti, v dele- gatskem delu, da bodo posamezne delegacije imele svoja stališča do obravnavanih zadev, ki pa ne bodo le delo posameznika, temveč celotne sredine, v kateri delegat deluje/ GIP Gradis, Ljubljana Sindikat odkriva nepravilnosti Julijski »Gradisov Vestnik« — glasilo delovnih ljudi OZD GIP Gradis — prinaša med drugim tudi zanimiv sestavek Valterja Maslena, v katerem le-ta obravnava stališča njihove sindikalne konference, ki zadevajo vprašanja o angažiranju zasebnih obrtnikov v Gradisu. Le-ta so se izkristalizirala na nedavni seji predsedstva konference OOS. Delegati so namreč ugotovili, da prek 80 odstotkov privatnikov (prevoznikov in mehanizacije) druge TOZD najemajo mimo njihove TOZD Strojno prometni obrat, čeprav je s poslovnikom, ki ureja odnose pri koriščenju slej smo v slovenski celulozo11; lei dustriji dobivali precejšnjo ^ itii čine potrebnega lesa iz dM ir republik. Vsekakor bi kazalo1; » zmišljati o »razširitvi« takš^' Š( sporazuma tudi na druge r£f blike. Seveda pa ta in še neka1*' kj druge pomanjkljivosti ne 0“, £ htajo pripravljenosti terne')? k organizacij v celulozni indusj k . c# d? in gozdarstvu za urejanje - . sov na novih ustavnih in za*^ ja skih določbah. Zavoljo teg^ F tudi člani izvršnega odbora ^ Sindikata delavcev lesne -.s strije in gozdarstva Slov^ ja podprli akcijo za podpis saOV gi pravnega sporazuma. predstavniki bodo seznanili lišči izvršnega odbora tudi s", si ° c|li ustrezne republiške odbore dikata ter mobilizirali osn°v organizacije sindikata za p01 I'-' J/j F strojev in vozil določeno- 0 prepovedano najemati tuja^L stva, če so v tem času v ,i razpolago primerna sredstv i da manjkajoča izven p0^, preskrbi TOZD SPO. Poleg1) so delegati tudi ugotovili, ^ vsaka TOZD s privatniki P bej dogovarja ter da ima zat£j; delj tudi vsaka svoje cene; ,f tem so menili, da bo treba 1 * lati enoten cenik »zasebnih5^ tev« za celoten Gradis. P°s J so tudi poudarili, da v m11 .j primerih »lepa dela« izV,Mi • •• • • • »tez* privatniki, medtem ko prevzema TOZD SPO, kar f0., zroča pretirano trošenje in kamionov. Glede tega eVl, . delegati strinjali v zahtev začnejo s takojšnjo akcijo, tero naj bi preprečili neg3* j. trenja pri poslovanju s ki, hkrati pa tudi omogočili cioniranje zavoljo neizvaJ.^f določil samoupravnih SP'°‘ aktov. PRIPRA VIL ■ l ^ Seja IO konference organizacije sindikata LJA O Dosledno uresničevanje nalog V Domu JLA v Ljubljani je bila pred dnevi prva redna seja Izvršnega odbora Konference organizacije sindikata Ljubljanskega armadnega območja, ki sta se je udeležila tudi v imenu Komiteja konference ZK LJAO tovariš Ivo Bajt in Republiške konference SZDL Slovenije tovariš Karel Lipič. Razpravljali so o uresničevanju sklepov, sprejetih na nedavni volilni konferenci sindikata LJAO in njihovem doslednem realiziranju do konca leta. Razen tega so se člani odbora seznanili tudi z novim plačilnim sistemom oseb, zaposlenih v JLA. V razpravi so izmenjali izkušnje o dosedanjem delu ter poudarili pomembnost stalnega in celovitega obveščanja članov vseh pomembnih vprašanj: Sprejeli so tudi sklep, da se v te pomembnem letu člani sindika vključijo v tekmovanje za n; boljšo sindikalno organizacijo LJAO ter da izdelajo program navodila za to tekmovanje. Tovariš Ivo Bajt je v razprt seznanil člane odbora s pom nom temeljnih sklepov in odlo< tev XI. kongresa ZKJ ter vklj čevanjem sindikata v njihovo d sledno uresničevanje. Po por Čilu tovariša Bajta so spreji konkretne naloge v zvezi s pro čitvijo dokumentov XI. kongr sa, kakor tudi o smereh in deja nostih, s katerimi se bodo sine kati vključili v neposredne pi prave za bližnja kongresa sine kata Slovenije in Jugoslavije. Člani odbora so podprli prizadevanja Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za solidarnost z narodnoosvobodilnimi gibanji v svetu ter akcijo koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperializma, o čemer je spregovoril sekretar odbora tovariš Karel Lipič. Spregovorili so tudi o široki akciji vključevanja sindikata LJAO v športne in druge psihofizične rekreativne dejavnosti občanov, ki izhajajo iz sklepov sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, posvečenih športu in rekreaciji delovnih ljudi. 5. Nikolič PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI (23. julij 1948) Zaupamo našemu partijskemu vodstvu Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije pozdravlja v imenu vseh delovnih kolektivov in vseh sindikalnih organizacij Slovenije in v svojem imenu V. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Ob tej priliki sporočamo našemu najvišjemu partijskemu vodstvu, Kongresu naše partije, Centralnemu komiteju in tovarišu Titu, da se zavedamo v celoti, da so ustvarjalni uspehi naših delovnih kolektivov, častno izpolnjene in prekoračene planske naloge in tekmovalne obveze najdostojnejši izraz prave ljubezni do naše Partije, katero uživa v srcu slehernega delovnega človeka, predvsem pa delovnih množic v naši domovini in najlepši dokaz pravilnosti borbe za socializem v naši domovini, ki jo vodi naša Partija, zvesta načelom marksizma-leninizma. Prav zato obljubljamo v imenu vseh delovnih kolektivov V. kongresu, da ne bomo štedili svojih sil pri graditvi socializma v naši lepi domovini, ker zvesto zaupamo našemu partijskemu vodstvu, ker smo globoko prepričani, da je to, kar nas uči naša Partija — gradnja socializma v naši domovini. Naj živi V. kongres, borbeni štab nezlomljivih delovnih zmag naših narodov! Naj živi Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije! Naj živi naš ljubljeni tovariš Tito! -vita' Naj živi naša mlada, pr0,u^ joča svobodna domovina ^ slavija, v kateri pod v0 nožič6 6 Slo^ Partije milijonske mne socializem! M! 1 Glavni^ t Enotnih sin^jl | ( ! 1 Ogovor s Cvetom Plevnikom, družbenim pravobranilcem Soupravljanja v zasavskih revirjih »Samoupravna spovednica« J“nez Voljč lZlii> |e( ''Veto Plevnik je že poltretje e fcoji ^ružbeni pravobranilec sa- dvi? I'rasfrav^ania za trboveljsko> alo1* vt» vSko *n zagorsko občino, in šj.?1' času je pridobil obilo izku- r£pl On-u nJin pripoveduje: Itatrf l;a^v0Pe moje delo je kot ne-od^j Ca ?na samoupravna spovedni-jelji*! kri,,; Judie- ki se jim je zgodila justii! kav'Ca a** Pa mislijo, da so bili pri (# da Snj.svoji pravici prikrajšani in jakot ja^° jih »okrog prinesli«, priha-ega' PonrV.moj° Pisarno, potožijo, ra P Vaj 0S11° za nasvet ali pa zahte-jnd? obl ’ nai začnem postopek za lVeJl jajr,arnč’° njihovih pravic. Priha-an# pjm Pa tudi tisti ljudje, ki so dru-jjjtr prj(jStorili krivico. Vsak dan jih lisstfj si i,6 najmanj šest in zgodi se, da dfUf pa£kljuko podajajo.« a a.hrska po pisalni mizi in med ^ ' ,oiiUo vsebinskih sprememb s k a,i1 jjSi 0sebnJO . delitev lošf’1 Polni'"11 zePo komplicirano, tetnatjv°.težko razumljivih ma-^ Prav BCnib formul, kar delavcem Sa 9tejaj 0uPravni splošni akti, ki Qsobn° delitev sredstev za ^apisg6 dohodke, so velikokrat •/. Pti ji tovo ni omogočalo, da bi 1,10d»n ]enianju le-teh zavestno PristQn^0rno odločali; s takšnim XP°m je bilo delavcem Sv°je ®°Ceno, da bi realizirali [•jsoj. Sarri0upravne pravice, ker 1 Odlo^Jj6*’ tistega, o čemer naj la ?.^Va kvalitete dela, ozi- •# f* $ (. !°vnega rezultata z vi-^'kjer ebnih dohodkov, ni še acenjev strezno urejena. Razen (1atn0s^nja kvalitete in gospo-?staja ■ , dela vseh delavcev «Vne£a P5rto tudi vprašanje de-!uahvnn naSrajevanja admini-> dtem k tehničnih delavcev, fodnjj ko v neposredni proi-rt^o1 ,ezujej0 vsaj količino h0h°dkoa dela z višino osebnih b aduim'-’ Pa so osebni dohodki aVeth n lstrativno tehničnih de-,, UPoe , težno odvisni le od ^bne ^Pešnosti OZD in od le dividiiai0Cenjevanja njihovega nega delovnega učin B^ja ddohak'nih razmer na po-*0trebno °dkovnih odnosov bo 9iriega dela0r8anizacijah zdru' ia?UPravnPd •angazirati vse sa* a'ke h ln subjektivne de->UPraa oodo prek sistema liiStem nega odločanja in ob obvP'P°lnenl in razum 0^Zao .SCan.ju delavcev v ^ofovili, da bodo ti od- Kako si zadovoljen z uresničevanjem zakona o združenem delu? nosi urejeni tako, kot določa zakon o združenem delu. Iz dosedanjih ocen je razvidno, da svobodna menjava dela ni zaživela tako, kot določata ustava in zakon o združenem delu. Niso še sklenili samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, oziroma njihova vsebina ne daje konkretnih rešitev za uveljavitev svobodne menjave v praksi; niso določili načina za vrednotenje del, ki jih delovna skupnost opravlja za temeljne organizacije, in ni konkretizirana odvisnost dohodka delovnih skupnosti skupnih služb od dohodka in uspeha poslovanja temeljne organizacije. Vrednotenje dela delovne skupnosti v večini primerov ni prešlo okvirov proračunskega financiranja. Te nepravilnosti (in še številne druge, o katerih bom pisal kdaj drugič) pa povzročajo resne kršitve samoupravnih pravic delavcev, ki jih obravnava družbeni pravobranilec samoupravljanja. Ovako se više ne može« Cveto Plevnik mi pokaže pismo skupine delavcev SGP Hrastnik, ki so nedavno tega zapisali v svoji nepodpisani pritožbi: »Ovako se više ne može. Podpisa nesmijemo dat, radi naši posledica. Drugovi, ovo naše podu-zeče več je evo dve godine u deficitu negde oko 800 miljuna...« Potem so zapisali, da so direktorja odpustili, pa tudi sekretarja in še nekatere druge uslužbence, vendar nihče med njimi ni odgovarjal za izgubo. Delavci garajo, pa letos še niso dobili regresa za dopust in že tri mesece prejemajo le 80 % osebnih dohodkov. Zdaj je ta pritožba gradbenih delavcev »v postopku« in kot kaže, gre za resne nepravilnosti, ki bi jih morali urediti v delovni organizaciji sami. Ker pa delavci, med katerimi jih je večina iz drugih republik, ne vedo, kako bi to storili, in ker njihova samouprava, sindikat in partija slabo delujejo, so se obrnili na družbenega pravobranilca samoupravljanja. Dve strani kolajne Skoraj vedno bi probleme, s katerimi se ukvarja družbeni pravobranilec, lahko uredili v delovni organizaciji in jih končno tamkaj tudi morajo urediti. Med našim pomenkom je obiskal tovariša Plevnika direktor trboveljske komunale in se pozanimal, kaj je s pritožbo delavca, ki je bil do nedavnega zaposlen kot odčitovalec števcev in inkasant, zdaj pa je samo odčitovalec. Delavec trdi, da so mu vzeli delo inkasanta in zavoljo tega tudi del osebnega dohodka samo zato, ker se je zameril ne- Koliko organizacij združenega dela je dobro uredilo svoje samoupravne akte? kemu vodilnemu delavcu in torej gre za šikaniranje, direktor pa pravi, da to ni res, in da gre za slabega delavca; Plevnik naj pride v podjetje, pa bo spoznal resnico. »Zdaj si slišal, sčim se ubadam. Dostikrat ima kolajna dve plati in težko je ugotoviti, katera je prava.« Potlej pride v pisarno zakonski par, doma iz Ključa. Mož je že nekaj let zaposlen v Trbovljah, žena pa je šele pred nedavnim prišla za njim. Vendar ne dobi zaposlitve, ker se je nekaj sporekla z zdravnikom, direktorjem zdravstvenega doma v Hrastniku. Trdi, da mu je resda povedala nekaj psdvk, toda to je »pri njih v navadi«, on pa jo je klofnil in od takrat ji noče napisati zdravniškega potrdila, ki ga potrebuje za zaposlitev, ali pa kar telefonira podjetju, v katerem prosi za delo, naj je ne zaposlijo. In Plevnik jima obljubi, da bo zadevo proučil in zagotovil upoštevanje zakona tudi na tem področju. Tepeni samoupravljavci Ta klofuta pa v revirjih ni bila edina. V Hrastniku je neki delovodja udaril svojega delavca, isto pa se je zgodilo tudi v trboveljski komunali. Nekateri vodilni delavci pravijo: »Človeku popustijo živci, pa se spozabi.« »Če se nekdo tolikanj spozabi,« pripoveduje Plevnik, potlej ga morajo zamenjati ali odpustiti. Kdor udari delavca, ne more biti mojster ali preddelavec. Te klofute pričajo, da je v naših medsebojnih odnosih še veliko starega. Vem za preddelavca na gver-ku, ki snažilki rudnika ukaže, naj mu spravi drva v drvarnico. Nekateri mojstri so tolikanj ponosni na svoje delovno mesto, da so arogantni do svojih podrejenih sodelavcev, jih šikanirajo in jim ukazujejo kot nekakšni starojugoslovanski kaplarji. Pa-tudi v naših šolah nekaj ne velja; strokovni delavci bi se morali v šolah razen stroke naučiti tudi dela z ljudmi, in kdor ne zna reči »ne«, ne da bi delavca nahrulil ali celo udaril, ni dober vodilni delavec.« Direktorjeva samovolja Čveko Plevnik mi pokaže tudi zapisnik seje predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v GSP Rudar v Trbovljah, na kateri so govorili o številnih nepravilnostih direktorja Laznika in o njegovem slabem odnosu do sodelavcev in samoupravnih organov. V zapisniku je med drugim rečeno: »Tovariš Debelič, vodja strežbe v hotelu, je povedal, zakaj odhaja iz naše delovne organizacije: »Zavedam se, da to ni rešitev, toda želim delati v ureje- Vsak delavec mora dobro poznati svoje samoupravne pravice in dolžnosti; če človek ve, za kaj gre, ga nihče ne bo mogel žejnega popeljati čez vodo B88K88888888£®::;:«»^^ .............. ........ Kako sodeluješ s sindikatom in z Ali res že vsi delavci vedo, da jih Ti ob vsem tem delu ostane še kaj zvezo komunistov? žejnih ni moč popeljati čez vodo? časa za študij samoupravljanja na FSPN? nih odnosih, v kolektivu, kjer se več pozornosti posveča osnovni dejavnosti — gostinstvu. Želim delati tam, kjer stremijo k napredku, zboljšanju delovnih pogojev in kjer se posveča večja skrb delovnemu človeku. Vprašam vas, kaj smo naredili na področju organiziranosti, kako bomo pravzaprav organizirani, če pa niso urejeni odnosi. Če po izjavi računovodkinje direktor z njo sploh ne kontaktira, če s poslovodjem hotela ne koordinira dela, če izjavlja, da z menoj ne more delati, kaj naj potlej še delam tukaj? Danes smo se znašli v kolektivni krizi, ki je posledica dveletnega slabega dela, nepovezovanja, slabega usklajevanja in samoupravnega dogovarjanja in ne nazadnje neaktivnosti in samovolje direktorja.« Draga Pinter, računovodkinja, pa je rekla: »Izjavljam, da so tudi pri nas v skupnih službah nemogoči odnosi, da takih primerov ne pomnim, pa sem že 30 let v podjetju. Osebno se čutim prizadeto, ker želim sodelovati, vendar kaže, da direktor ne more sodelovati z menoj, ker sem po njegovih izjavah prestara, da ne bi ponavljala še vse druge žaljivke, ki jih je izrekel na moj račun.« Vida Potrata, predsednica delavskega sveta je med drugim povedala: »Poudarjam, da velikokrat nisem bila zadovoljna in v srcu nisem soglašala s sprejetimi sklepi delavskega sklepa, vendar je bila prenekatera odločitev izsiljena.« Zora Stakne, predsed- nica osnovne organizacije sindikata pa je sporočila, da je zaradi nemogočih odnosov direktorja dala ostavko na funkcijo predsednika sindikata. S skupnimi močmi Ta sestanek so sklicali na pobudo občinskega komiteja ZKS, s katerim družbeni pravobranilec samoupravljanja tesno sodeluje. Pa tudi z občinskim svetom zveze sindikatov. »V takih primerih se odločimo za skupno akcijo v delovni organizaciji,« pravi tovariš Plevnik. »Če pa gre za večje kršitve samoupravnih pravic, predamo zadevo sodišču združenega dela, hkrati pa v delovni organizaciji spodbudimo prizadevanja za zboljšanje samoupravnih razmer in spoštovanje zakona o združenem delu.« Ima pa tudi tesne stike s službo družbenega knjigovodstva, ki ga obvešča o vseh nepravilnostih, ki jih odkrije pri svojih pregledih poslovanja v organizacijah združenega dela. Družbeni pravobranilec samoupravljanja mora tesno sodelovati tudi z osnovnimi organizacijami sindikata, saj morajo le-te »podati svoje mnenje« o vlogi delavca, ki zahteva zaščito svojih pravic, še pred začetkom postopka, torej še pred razpravljanjem in odločanjem o vlogi delavca. Dogaja pa se, da so ta mnenja zgolj formalna ali pa da izvršni odbor osnovne organizacije ne ve, za kaj bi se odločil, ker se njegovi člani ne bi radi nikomur zamerili. Teh nekaj primerov in izkušenj iz bogate delovne prakse tovariša Plevnika sem zapisal zato, da bi v teh dneh, ko se pripravljamo na naš 9. kongres in ko ugotavljamo, kako smo izpolnili sklepe 8. kongresa slovenskih sindikatov, tudi proučili, kaj smo naredili za zaščito samoupravnih pravic delavcev in kaj bomo morali še storiti za dobro počutje samoupravljavcev. S srcem v socializmu Zazvoni telefon. Sekretar partije iz Zagorja kliče Plevnika na sejo komiteja, na kateri bodo govorili o dohodkovnih odnosih. Seveda bo prišel. Bo na dopustu, toda kaj zato! Saj bo delal tudi med dopustom. In študiral. »Že na gverku,« pravi, »kjer sem bil varnostni tehnik, sem začel ugotavljati kaj je prav in kaj ni. Pa tudi potem, ko sem bil predsednik občinskega sveta zveze sindikatov in direktor Dinosa. Študiral sem ekonomijo, da bi spoznal resnico, da bi se oborožil za te naše bitke, zdaj pa študiram sarhoupravljanje.« Drži, kot je dejal: Z nogami moraš stati na znanstveni osnovi, z glavo moraš biti v družbeni praksi, s srcem pa v socializmu. In Cveto Plevnik to je. Ob 26. juliju, dnevu solidarnosti V nesrečah nikoli nismo bili sami Solidarnost. V slovarju tujk suhoparno piše, naj pod to latinsko besedo razumemo »vzajemnost, vzajemno pomoč, soglasnost, druž-nost, čut za skupno odgovornost in korist (po načelu: vsi za enega, eden za vse).« Seveda pa tam ne more biti zapisano, koliko topline in človečnosti se skriva za tem izrazom. To bi nam lahko najbolj plastično izpričali Skop-janci, Kozjanci, Tolminci..., v zadnjem času pa tudi Velolučani, Gorenjci, Štajerci, Prekmurci... Enega najbolj črnih dni je 26. julija 1963 preživelo glavno mesto Makedonije, ko so se tam katastrofalno zamajala tla in v hipu porušila tisto, kar so desetletja, stoletja, pa tudi tisočletja marljivo gradile roke generacij tega ponosnega ljudstva. Pa naj se je zgodilo karkoli že, Skop-janci tedaj niso ostali sami na ru- ševinah svojega mesta. Solidarnost pa ni nenadoma vznikla ob skopski katastrofi. Z njo je prepletena vsa novejša medvojna pridobitev revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti, kajti med okupacijo je povezovala Jugoslovane v trdno celoto. Solidarnost je bila eden izmed temeljev uresničevanja povojne izgradnje, ko skorajda nismo imeli kaj in kje vzeti. Izkazala se je tudi v najtežjih dnevih povojnega obdobja, ko so se morali naši narodi spet trdo, čeprav ne z orožjem v rokah, boriti za ohranitev dosežkov socialistične revolucije in bratske enotnosti. Solidarnost pa seveda ni le pomoč ob naravnih katastrofah, ki se jim tudi mi ne moremo vselej upreti. Pomeni tudi pomoč tistim, ki jih pestijo objektivne gospodarske težave, pomoč krajem, ki veljajo za nerazvite. Soli- darnost so mladinske delovne brigade, solidarnost so akcije za zbiranje pomoči socialno ogroženim, krvodajalske akcije in dejavnost Rdečega križa... Solidarnost je skratka pripravljenost nuditi pomoč vsakomur, ki mu usoda ni naklonjena. Je zavest, da v težavah nisi sam, je izraz dobre volje in plemenitosti. Ni pa vbogajme nikomur, kajri ko smo solidarni, nikomur ničesar ne podarjamo, saj smo vsi člani velike družine: skupaj se bojujemo s težavami, vsi smo deležni skupnega uspeha. Tudi zavoljo tega je dan solidarnosti — 26. julij — spomin na skopsko katastrofo, solidarnost pa še mnogo mnogo več kot akcije, ki se jih bomo lotili na ta dan in ki smo se jih ob tednu solidarnosti (bil je od 1. do 7. junija). Damjan Križnik Po sledeh dogovarjanja 21. julija 1978 Kaj je pokazala prva analiza samoupravnih odnosov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah (II.) IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Delovna razmerja Ilija Globočnik Rentna psihoza Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja v ustanavljanju je na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiškega sekretariata za delo izvršnega sveta Skupščine SRS prevzel izvedbo prve analize samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Iz obsežnega gradiva bodo posamezni avtorji analize v nekaj nadaljevanjih skušali prikazati temeljne značilnosti analiziranih sporazumov. Delovni čas je eno izmed tistih področij, ki predstavlja klasično domeno tako sindikalnega boja za delavske pravice, kot tudi ogledalo razvitosti posamezne družbe. Zaradi tega posvečamo prav delovnemu času pri nas veliko pozornosti. Tudi Zakon o delovnih razmerjih v 48. členu pravi: »V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji določajo delavci svobodno in enakopravno medsebojne pravi- Še zdaleč ne mislimo, da vse to niso pomembna določila za človekovo zdravje, počutje in zadovoljstvo pri delu. Toda vse to je že zakonsko zagotovljeno. In še našo zakonodajo ter prakso vežejo na striktno izvajanje zgornjih in še nekaterih drugih določil sprejete mednarodne konvencije. Zato smatramo, da naj to temeljne organizacije urejajo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih ■ razmerjih, ne pa obremenjujejo že tako preobsežen samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. VARSTVO PRI DELU Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o združenem delu predvidevata, da imajo delavci pravico in obveznost, da v skladu z zakonom ustvarjajo in zagotavljajo takšno delovno okolje ter takšne delovne in življenjske razmere, ki zagotavljajo njihovo telesno integriteto, zdravje in osebno varnost pri delu ter varstvo pred drugimi nevarnimi in škodljivimi vplivi na delavčevo zdravstveno ce, obveznosti in odgovornosti pri delu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.« Torej je zakon nedvoumen. Delovni čas je del pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu in to naj določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih. Zatorej je popolnoma nerazumljivo, da so sporazumi o združevanju dela delavcev tako bogati pri opredeljevanju pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz delovnega časa, medtem ko o odločanju o sredstvih, dohodku in delitvi le-tega tako skrbno molčijo. Da ne bomo ostali le pri razmišljanjih, si poglejmo objektivno sliko, ki izvira iz analiziranih sporazumov. Podatki sami so namreč najbolj zgovorni. Le štirje sporazumi nimajo nikakršnih opredelitev glede delovnega časa, medtem ko so v preostalih 156 sledeča določila, ki so dokaj konkretna. Poglejmo jih po pomembnosti pojavljanja. in delovno zmožnost. Analiza je pokazala, da okrog dve tretjini sporazumov obravnava tudi to področje, medtem ko ena tretjina sporazumov varstva pri delu ne opredeljuje. Poglejmo nekoliko natančneje. Osnove za zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev določajo 103 sporazumi ali 64%, medtem ko 57 sporazumov (36%) ne določa niti teh osnov. Tisti sporazumi, ki dajejo osnove, jih gradijo na načelih solidarnosti (51%), načelu vzajemnosti (42 %), zagotovitvi zajamčenega osebnega dohodka, medtem ko druge osnove niso opredeljene. Sporazumi tudi v veliki meri opredeljujejo varstvo mladoletnih delavcev, žensk nosečnic in invalidnih delavcev. 114 sporazumov ali 71 % opredeljuje tovrstne varstvene ukrepe, 46 sporazumov (29%) pa takšnih opredelitev nima. Glede opredelitve nevarnih in zdravju škodljivih del pa je stanje skoraj obrnjeno. Le 38 sporazumov ima te določbe, 122 pa jih je brez. Enako stanje je v zvezi s tem tudi glede varnostnih ukrepov. K varstvu pri delu spada brez dvoma tudi zaščita okolja kot vedno pomembnejše področje varstva v današnji hitro razvijajoči se družbi. To se kaže tudi v sporazumih, kjer je že v več kot polovici sporazumov prodrlo spoznanje o nujnosti razreševanja problemov zaščite okolja. Ta določila so sicer v glavnem še splošna in nekonkretna, pa vendar je v 27 sporazumih že določena obveznost preprečevanja odplak, v 12 sporazumih obveznost preprečevanja onesnaževanja zraka, v preostalih 50 sporazumih pa se pojavlja cela vrsta različnih možnih rešitev. Naj nekatere naštejemo: zavarovanje človekovega okolja (9 sporazumov), dolžnost ukrepanja za varstvo (1), paziti na varstvo okolja in ljudi (5), s posebnim samoupravnim aktom se podrobneje uredijo pravne obveznosti glede varstva okolja in človeka pri delu (27) in še nekatere druge določbe. Mnenja smo, da je popolnoma pravilno, da tudi področje varstva pri delu najde svoje mesto v tem sporazumu, vendar nikakor ne v takem obsegu. To naj ureja samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih, vključno z varstvom okolja. Odgovornost Odgovornost je zelo konkretno opredeljena. V 108 sporazumih je opredeljena materialno, v 75 sporazumih je odgovornost določena glede na opravljanje delovnih obveznosti, v 68 sporazumih obravnavaja odgovornost kot moralno kategorijo, v 42 sporazumih je odgovornost opredeljena glede na konkretne naloge, medtem ko je v le 14 sporazumih zapisano, da odgovornost določajo delavci v drugih aktih. Smeli bi reči, da je odgovornost kategorija, ki je v sporazumu našla dovolj ustrezno mesto. V sporazumu pa so še omenjena dela in naloge, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti. V največji meri (23 sporazumov) se to nanaša na individualnega poslovodnega organa, v manj primerih pa na člane kolegijskega poslovodnega organa, na delavce, ki so neposredno odgovorni delavskemu svetu, na vodje posameznih sektorjev in še nekatere druge delavce. PRIHODNJIČ: ILIJA GLO-BAČNIK: RAZLOGI ZA ZDRUŽEVANJE % L Opredeljene so pravice do odmora in tedenskega počitka 153 96 2. Merila za koriščenje dopustov 123 77 3. Omenjena je razporeditev delovnega časa na izmensko delo in deljen delovni čas 122 77 4. Določila, ki se nanašajo na posebnosti mimo polnega delovnega časa 113 71 5. Določila, ki se nanašajo na nočno delo 87 54 6. Prerazporeditev delovnega časa 40 25 Ker so nesreče pri delu v Sloveniji pogoste oziroma prepogoste, in ker se mnogi delavci v temeljnih organizacijah ne morejo dogovoriti o povračilu odškodnine zaradi utrpelih poškodb, se zatekajo na sodišča združenega dela zaradi sodnega varstva. Nekateri delavci uveljavljajo nesorazmerno visoke odškodnine in pri tem navajajo najrazličnejše težave, bolečine, zmanjšanje življenjskih sposobnosti itd., kar ni vselej v sorazmerju s poškodbo, ki so jo dobili na delu. Izvedenci medicinske stroke imenujejo tako pretiravanje s kratko oznako: rentna psihoza. Ta rentna psihoza se pojavlja pogostokrat v najmilejših oblikah, včasih pa preraste v pravo bolezen, ki delavca pripelje kot pacienta v psihiatrično bolnico. Delavka se je leta 1973 ponesrečila pri delu in si poškodovala tri vretenca hrbtenice. Po krajšem zdravljenju je zdravnik—ortoped ugotovil, da je za svoje delo sposobna in da ga lahko opravlja s polnim delovnim časom. Delavka je res hodila na delo približno eno leto, vendar se je med tem časom pogosto zatekala k zdravnikom. Zahtevala je bolniški stalež in končno je celo uveljavljala pravico do invalidske pokojnine. Invalidske komisije so ugotovile, da pri njej invalidnosti ni zaslediti, zato so njen zahtevek zavrnile. Ne glede na to pa je delavka tožila, da ne more več delati in je delo enostavno pustila ter ostala doma. Delavci delovne organizacije so zahtevali, da delavka opraviči izostanek in predloži zdravniško potrdilo o nezmožnosti za delo. Delavka tega ni storila, kljub temu, da je obiskovala svojega zdravnika. Zdravnik je namreč menil, da je delavka sposobna za delo. Sindikalna organizacija v delovni organizaciji je skušala na vse načine delavki pomagati, toda delavka ni hotela sprejeti nobene pomoči, niti ni hotela prihajati na delo. Delovna organizacija je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, ne da bi uvedla disciplinski postopek. Zoper tak sklep je delavka zahtevala sodno varstvo, ker je zatrjevala, da delati ne more zaradi poškodbe, ki jo je utrpela pri delu. Sodišče je postavilo izvedenca medicinske stroke, ki je poudaril, da je delavka zaradi organske okvare povsem sposobna za delo, ki ga je opravljala, da pa je spričo vpliva rentne psihoze postala psihiatrični bolnik. Njeno psihično bolezensko stanje je postalo tako akutno, da je morala zanj poskrbeti socialna služba in jo nastaniti v domu onemoglih. Delavka je postala nepokretna, čeprav bi po vseh izvidih zdravnikov—ortopedov morala celo delati. Sodišče združenega dela se je torej znašlo pred težko nalogo, ki jo bo rešilo le s pomočjo izvedencev raznih medicinskih zvrsti, in sicer ne samo zdravnikov—ortopedov, ampak tudi nevropsihiatrov oziroma psihiatrov. Morda delavka ne bi imela tako hudih posledic, če bi se po končanem zdravljenju vključila v delo in življenje delovne organizacije, če bi zanjo poskrbela socialna služba v delovni organizaciji, se zanimala za njeno življenje, stanovanje itd., zlasti pa bi morala delovna organizacija poskrbeti, da bi delavka dobila primerno odškodnino, saj je bila delovna organizacija odgovorna za nesrečo. Odpoved stanovanjske pogodbe Po členu 67. Zakona o stanovanjskih razmerjih lahko delovna organizacija kot stanodajalec odpove stanovanjsko pogodbo delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje po lastni odpovedi, ali pa zaradi nastopa zaporne kazni daljše od šestih mesecev, oziroma zaradi izreka disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. V letu 1976 in 1977 so se odpovedi iz tega razloga obravnavale tako na rednih sodiščih, kot tudi pred sodiščem združenega dela. Na prvi skupni seji Vrhovnega sodišča SR Slovenije in Sodišča združenega dela SR Slovenije je bilo dogovorjeno, da o tem odpovednem razlogu odločajo le sodišča združenega dela. Odpovedni razlog je namreč prenehanje delovnega razmerja, zato je potrebno v vsakem sporu razčistiti zlasti naslednja vprašanja: L Ali je delavec dobil stanovanje v zvezi z delom pri delovni organizaciji, ki odpoveduje stanovanjsko pogodbo? 2. Ali mu je prenehalo delovno razmerje na način, ki pomeni odpovedni razlog? 3. Ali delavec morda ne izpolnjuje pogojev, zaradi katerih mu delovna organizacija stanovanjske pogodbe ne more odpovedati. 4. Ali je bila stanovanjska pogodba odpovedana pravočasno? Najmanj sporov je seveda glede vprašanja pod točko 1, stran 4 v'nkc H lil razen takrat, kadar gre zazd^ itD , tev dveh ali več delovmh orgfl k. Il: zacij in ko nastopa ko ude!e(r j^0'' ' nec v sporu nova delovna org^ ča P°l zacija in ne tista, ki je bila st^j n,. a dajalec. Največ sporov pa K, ia|a zvezi z vprašanjem pod točko J Sj jja kajti prizadeti delavci največn ^ a zatrjujejo, da so bili pri5'^ 8ov0ra podati odpoved delovnega '1 o^,. zmerja zaradi neurejenih y 1 ■ sebojnih odnosov, šikaniranj3'1 (o, K drugačnega ravnanja. nesamoupfavHen Pt\ IV Stanovanjske pogodbe ni ^ goče odpovedati delavcu, ki ‘ dika 0D( ^na L ko1 S ra dopolnil 10 let delovne dobe od tega neprekinjeno pet le1", stanodjalcu. S samouprava1, -v splošnim aktom delovne org3lj. 8. zacije te dobe ni možno pod3 be,u ra sevati, pač pa jo je možno ^ šati. Po prvotnem besedila v teh i. odst. 67. člena Zakona o stan Uti, . vanjskih razmerjih je bila dok tia|0g . čena le desetletna delovna do^ pri čemer se ni upoštevalo, a*1 J je delavec dopolnil v delovni J ganizaciji, pri kateri je dobil*1., Ptip,. novanje, ali v drugih delov^ Dje^ organizacijah. S spremembo L kona (Uradni list SRS, št. lO-U j '8 j > { vanjska pogodba le v treh pPjhn cih po prenehanju delovnega1^: zmerja. Menijo namreč, & ^ ko da*t I*,-- zadostili zakonu in da roka ^ ejšg •»Til* prekoračili, če so delavcu, k1 ,£ ^ Ole, je prenehalo delovno razfl^jl ^epit( odpovedali stanovanjsko L. .■ v. Stanovanj ^ soveduje meru spora le pred so0!’^j( godbo pismeno. .T^K: zato mora delovna organiz3 pogodba se odpoveduje ^ ra: z.aiu muid uciuvna uigcu** . ifl' kot stanodajalec odpovedati novanjsko pogodbo le v treh r , secih po prenehanju delov** *. razmerja. Ta rok je prekl4f^{ nega značaja, zato ga soletnici, dasiravno je imel tedaj že 29 let delovne dobe, je letos dopolnil 30 let delovne dobe in mu gre jubilejna nagrada tudi letos, za 30 let dela. Določilo sindikalne liste za leto 1978, ki ga omenjate in na katero se v vaši organizaciji nekateri tudi sklicujejo, češ da gre v primerih, ki jih navajate, delavcu le ena nagrada, v danem primeru ne velja. To določilo sindikalne liste sicer res navaja, da se izplača delavcu nagrada le za en jubilej, vendar le tedaj, če delovna organizacija šele uvaja nagrade za delovne jubileje. Ko se torej prvič uvajajo nagrade, lahko delavec dobi le eno nagrado, čeprav je v podjetju že 29 let in bi pričakoval nagrado za 10 in 20 let, gre mu pa le nagrada za 20 let. Glede na to, da ste pri vas uvedli nagrade za delovne jubileje že leta 1976, imate potemtakem te že uvedene, navedeno določilo sindikalne liste ne velja in kot že povedano, delavcu, ki ga omenjate, gre nagrada za 30 let delovne dobe. ft- St. St. St. St. St. 1: 6: 20.' St. St. 7: 8: 40.' 30.' PREGLED IZDANIH BROŠUR V ZBIRKI KNJIŽNICA SINDIKATI, KI JO LAHKO ŠE DOBITE: Cena v ^ Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV 20- O. Bručan in S. Grčar: FINANČNO POSLOVANJE V SINDIKATIH SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA -TEMELJNA NALOGA SINDIKATOV Bogdan Kavčič: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU R. Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE Gabrijel Sfiligoj: GOSPODARJENJE V ZDRUŽENEM DELU TEHNOLOGIJA IN SAMOUPRAVLJANJE SINDIKATI IN UVELJAVLJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU St. 14: DRUŽBENA PREOBRAZBA ODNOSOV MED DELAVCI V PROIZVODNIH IN TRGOVSKIH ORGANIZACIJAH St. St. 9: 10: 30.' 40-' 11: 12: 13: 8.' 30.' 35.' 40.' Naročila pošljite na naslov: CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinom K Lgra< Pc t: Ur 'olj 1 Vii% V. Polc 'Ur, \ sledeh dogovarjanja ------------------------------------------ V' "ko Hafner med pogovorom z novinarji časnika »RAD« »Ce hočeš biti glasen, tooraš vedeti, za kaj gre!« jfU* , ^>nko Hafner, predsednik rgJr" u™liškega sveta Zveze sindi-j: 0v Slovenije, je med večur- rgaP ; n Pogovorom s člani redakcije ^ »Rad« odgovarjal ]£, vprašanja, ki so se nana- rt* . ^ Da A a k0’. (i«“,.na vsebino in metode dela 0 7kata. ,ilj‘' j. aradi aktualnosti gradiva po-' oljli^ povzemamo v skrajšani 80Vf)r _ ;a ^ oh|j^j Povzemamo n ja; VPRAŠANJE: Oktobra bo vfl£? „ Prvi v vrsti sindikalnih kon- ! S^so- j. -jv deveti kongres Zveze sin-i i# Va.a,0v Slovenije. Kako bo po ki f sjj.111 mnenju ocenjeno delo bes^^atov pri uresničevanju »t f qP^v minulega kongresa? e. s'61;” o uresr uja'!' ^ . °ngresa pozitivna. 1 razvoj kot celota, s v i.l 1ejavnost sindikata, je bil vnr ^^GOVOR: Menim da bo 0 j 'J® o uresničevanju sklepov Druž- kraf (J. razvoj kot celota, s tem pa la • v 'dejavnost sindikata, je bil lan0'; m, h jtirih letih v stalnem vzpo- dol«- naj Uresničevanje sprejetih ' tar zat0 v teh štirih letih Ptj . 'dejno-politične enotnosti lažje. Tu mislim predvsem 0 ali)1' ,jof \j r o 211! a^a^ona o združenem delu ter )A df-j/ere sistemske zakone in ptjjjresničevanje ustave, nato na pravo, sprejem in uresničeva- a ic )h bene sklepe širšega pomena. (jf' ^c^OliWn duhci nH mvvnia na išč>' ru(] vO*'k° slabši od razvoja na o# Sovr°Gu samoupravnih odno-; ’ nm,' ipst’. Predvsem organizacijsko- a n3' aa Ucionalnega, je napredek sifl11' lij P°dročju gospodarstva. Še r l1'' wjej se pojavljajo določene le P1 Sibj .yne težnje v gospodarskih lob'1 icjo^ih, ki v veliki meri omeju-o 1} KrisPremembe družbenih od- 2rf tadiT’ Ovirajo učinek naših pri-< $ rjttieJa.nj in aktivnosti, s tem pa 0 jaVn)ujejo tudi sindikalno de-Av Tu mislim še na vedno č^l 'idrj0 st°pnjo inflacije, na ne-. 'no vključevanje našega aS!f iite^darstva v mednarodno de- . b v j dela, ki povzroča nejasnosti j 1 o n r>I na maihnr^ a# lo^itost na- tiaW] investicijskih tem povezano pre- f bt9v "o rast produktivnosti dela. s« "ii faradi tega bo naša bilanca ni'1 ^j^ngresu nekoliko neugod-i it1 Ouj0 pa vsekakor ni dobro. eif' drugih nalog, kot so fO Cev e.v družbene zavesti delav- ifi' 'tboij, 'aobraževanje, varstvo, lih ' anje življenjskih in delov- č^' '•cit ?ŽJr,er> menim, da je napre velik, vključujoč tudi stanovanjsko gradnjo, z vsemi slabostmi, ki jo spremljajo. VPRAŠANJE: Že minuli kongresi sindikatov, tako republiški kot zvezni, so dali poudarek na osnovno organizacijo sindikata. Zdaj pa pred bližnjimi kongresi spet govorimo o potrebi krepitve osnovne organizacije. Kako jo je mogoče resnično okrepiti? ODGOVOR: V Sloveniji zelo poudarjamo pomen sindikalnih skupin znotraj osnovnih organizacij. V osnovni organizaciji v Sloveniji je povprečno 120 članov. Celo taka osnovna organizacija se ne more zbrati kar naenkrat, še posebej, če upoštevamo delovne izmene ali pa so delavci razpršen r>n številnih obratih. Zato iskati poti za neposredno delo z delavci. Če pa gre za organizacijo s 300 ali več člani, kakršnih je še vedno veliko, potem so sindikalne skupine nujno potrebne. To je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti osnovnih organizacij. Drugi, ki ga prav zdaj uvajamo v statutarno ureditev, v status organiziranosti osnovne organizacije, pa-je, da so izvršni odbori osnovne organizacije izvršno-politični organi. Do zdaj smo poudarjali samo njihovo izvršilno funkcijo. Na videz kaže, da želimo okrepiti moč manjšega števila ljudi v tem izvršilnem odboru. Mi pa nasprotno mislimo, da je nujno krepiti politično jedro v organizaciji sindikatov, to se pravi izvr- šilnega organa, ki mora politično odgovarjati za izvajanje stališč in sklepov osnovne organizacije, da bo dovolj samostojen in politično močan. Zato smo začeli poudarjati tudi njegovo politično funkcijo. Razumljivo pa je, da je sestavljen iz delegatov iz sindikalnih enot ter da deluje v imenu in za osnovno organizacijo. Še en pomemben dejavnik, ki ga poudarjajo nosilci za organiziranost sindikata, je v tem, da morajo biti vsi vidiki organiziranosti sindikata na ravneh, ki so višje od osnovne organizacije — torej v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji, različnih poslovnih skupnostih in drugih oblikah — vedno podrejeni funkciji osnovne organizacije. Zato še posebej poudarjamo, da je konferenca sindikatov organ koordinacije, usklajevanja in pomoč osnovnim organizacijam. Zato smo prenehali ustvarjati kakršenkoli stalni organ sindikata na ravni sestavljene organizacije. Tu bi moral, po našem predlogu, obstajati samo koordinacijski odbor sindikata, ki povezuje osnovne organizacije in konference na ravni delovnih organizacij in prispeva, da se sčasoma s tematskimi konferencami poenotijo stališča vseh delavcev v sestavljeni organizaciji združenega dela. Se en vidik krepitve osnovne organizacije je poskus, da bi se neposredno povezale z občinskim sindikalnim svetom in občinskimi odbori sindikatov posameznih dejavnosti. To pa ne bo lahko uresničiti zaradi dveh razlogov. Prvi je povsem objektiven, saj vodi usmeritev odnosov in komuniciranja ene osnovne organizacije najprej v delovno organizacijo. Tu se združujejo delo in sredstva delavcev. Največ komunikacij bo teklo prav tja, kar je sicer naravno, obenem pa vsebuje tudi možnost zatiranja samostojnosti identitete osnovne organizacije. Drugo težavo predstavlja veliko število osnovnih organizacij v posameznih občinah. Na primer, občinsko organizacijo sindikata občine Center v Ljubljani sestavlja 600 osnovnih organizacij, mariborske občine pa pri- fye. ^meritev celjske Obnove Ifdnejša trajnejša perspektiva Sejv^ka OBNOVA, ki se je s ))r;t(|kVe^jern obsegu ukvarjala TOp. en° dejavnostjo, je po načrtutod °zpredpreusmentvi- 0>r reh hmeljnih organizacij Sti °brtna dela, TOZD bherativatlu TozD Gradbena s Slast- °° novo funkcijo do- k‘sf bo preu‘ st Vani ^ključna dela, to je iz-tl r'tve k ‘asad, tlakov in druge dV^abi ar naJ bi tudi pripomo-hV hitrp®radbena operativa gra-s'° ceneje. S tem bi se jv'litina e dohodkovno pove- i'Itti ^ StODati sltnrtoi t rtrcHttp. j z gradbe-r, . ___jijah ter se . Vj^8radtiUSmerjeni Stan°' 'žloPnme"u °brtnih delih bo htv° „i..err|bno mesto kamno- rstvo '.Pleskarstvo, parke-^^Pečarji ali oblagalci itd. V montaži bodo delali inštalaterji vodovoda in centralnega ogrevanja, ključavničarji in mizarji, krovci, kleparji itd. OBNOVA je letos zgradila 50 stanovanj in tako prispevala svoj delež k začrtanemu programu stanovanjske gradnje. Ker lokacij v Celju nima več, bo v jeseni začela graditi v Dobrni 27 stanovanj. Letos naj bi 470 zaposlenih ustvarilo 140 milijonov din dohodka, pri čemer menijo, da takšnega cilja ne bo težko doseči. Načrtujejo tudi drugo fazo svojega razvoja — graditev nove dvorane v podaljšku obstoječe. V OBNOVI seveda niso brez težav, teh je največ v delitvi osebnih dohodkov, ker imajo množico poklicnih profilov in ker posamezne profile nekatera podjetja plačujejo znatno bolje. Če bi jim lahko sledili, bi imelo to za posledico enake zahteve tudi v drugih poklicih, česar seveda finančno ne bi mogli vzdržati. Vseeno upajo, da bodo zadržali fluktuacijo — kot posledico tega pojava — v normalnih okvirih. Za OBNOVO je vsekakor pomembno, da je našla trdnejšo in trajnejšo perspektivo v okviru celjskega in širšega gradbeništva, in prihodn ji razvoj bo nedvomno pokazal pravilnost takšne odločitve. E. P. bližno 500. Torej praktično ni možnosti, da bi občinski svet sindikatov redno komuniciral s takim številom osnovnih organizacij. V prihodnje bo to moral izvajati s pomočjo občinskih odborov posameznih sindikatov ter preko sindikalnih konferenc v delovnih organizacijah. Prave metode še nismo povsem izdelali. Preprosto je tam, kjer se osnovna organizacija pokriva z delovno organizacijo, ki ni razdeljena na tozde, težje pa je, kjer je združenih več tozdov v eno delovno organizacijo. VPRAŠANJE: Sindikat je po eni strani pomembna družbena sila, ki lahko vpliva na razvoj delegatskega sistema v celoti, hkrati pa je tudi sam organiziran po delegatskih načelih. V čem je torej razlika med delegatskim sistemom v družbenopolitičnih skupnostih, interesnih skupnostih in v sindikatih? ODGOVOR: V Sloveniji smo med 1,800.000 prebivalci izvolili 200.000 delegatov. To je ogromna številka, vendar pa to še ne pomeni, da je tudi ogromna sila. Sila je le tedaj, če se uveljavi, drugače je le sila na papirju. Ko smo začeli kritizirati dosedanji način delovanja delegatskega sistema v sindikatih in se pogovarjali o potrebi, da mora biti član sindikalnega organa odgovoren tudi za stališča organa, ki ga je sprejel in ne le za stališča sredine, ki ga je delegirala, se je uveljavilo prepričanje, da v zvezo sindikatov vnašamo metodo demokratičnega centralizma. To je načelo organiziranosti zveze komunistov, po katerem se stališča in sklepi osnovne organizacije in organov oblikujejo na temeljnih obravnave v bazi in demokratičnega soočanja alternativ, ko pa se sprejmejo, so obvezni tudi za manjšine, ki jih niso sprejele. Kljub temu pa je tudi v zvezi komunistov načelo demokratičnega centralizma v bistvu odvisno od enotnosti interesov komunistov. To torej pomeni, da je podlaga vsake idejne enotnosti čim večja enotnost dejanskih socialnih interesov. Pravim, čim večje, ker interesi nikoli niso popolnoma enotni. V sindikatu je razveja- nost teh interesov večja, nižja je povprečna osveščenost članov kot v zvezi komunistov in je zato povsem jasno, da te heterogene sile delujejo močneje kot v osnovnih organizacijah zveze komunistov. Žato iz več razlogov ne moremo govoriti o demokratičnem centralizmu kot o načelu delovanja sindikata. Nekateri taki dejavniki morajo obstajati, saj smo tudi mi pozitivna sila delavskega razreda, sicer množična, drugače organizirana kot zveza komunistov, toda tudi mi si moramo prizadevati za enotnost interesov, za ustvarjanje stališč in sklepov, ki so uresničljivi in sprejemljivi za večino, če ne tudi za vse člane sindikata. Ne bi mogel sprejeti stališča, da je načelo demokratičnega centralizma tudi načelo delovanja sindikata, vendar so njegovi dejavniki v nekem smislu le prisotni. VPRAŠANJE: Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je maja na konferenci slovenskih sindikatov ugotovil, da sindikati do zdaj niso bili dovolj »glasni« ob sprejemanju samoupravnih sporazumov in načrtov, torej dokumentov, s katerimi delavci urejajo svoje odnose z drugimi delavci. In prav zaradi tega se med drugim dogaja, da se o pomembnih vprašanjih odloča mimo sindikata. Kaj ovira sindikate, da bi bili odločnejši? ODGOVOR: Najpogostejši vzrok je, da so sindikalni organi in članstvo pomanjkljivo obveščeni, ponekod tudi nezadostno usposobljeni za razumevanje predlagane tematike. Zato se preprosto ne znajdejo in le nekako pasivno spremljajo pripravljanje in sprejemanje posameznih samoupravnih aktov. Pogosto je sindikat ugotovil, da to ni pravilno, vendar pa ni bil dovolj močan, da bi se temu uprl in se je zato raje umaknil. VPRAŠANJE: Kakšno pozornost namenja sindikat varstveni funkciji in ali ni prav tu vzrok nezadostne priljubljenosti sindikata med delavci? ODGOVOR: S tem vprašanjem se tudi sam najbolj ukvarjam, odkar sem prevzel to dolžnost. Menim, da sindikat tudi v naših razmerah ohranja določene funkcije, ki jih ima v katerikoli družbi. Ko te funkcije ne bodo več potrebne, ne bo potreben več tudi sindikat. Pri nas se varstvene funcije kažejo na drugačen način. Po eni strani se zavedamo, da je velik del delavstva še vedno v najemniškem odnosu. Formalno je v samoupravni družbi, dejansko pa je po svojem položaju in po svojem razmišljanju še vedno v najemniški. Že iz tega izhaja potreba boja za varstvo njegovih pravic v dveh smereh. Najprej ga je treba narediti gospodarja, in nato, če se čuti najemniškega delavca, ga je treba zaščititi pred tistimi, ki z njim manipulirajo. To je čudno sožitje dveh različnih funkcij sindikata v naših razmerah. Ali je sindikat priljubljen? Ni bilo težko v kapitalistični družbi postati priljubljen z organizacijo stavk, če so bile uspešne. Zdaj imamo celo večje možnosti postati priljubljeni kot pa sindikat v okviru kapitalistične družbe in v starih časih. Namreč, mi imamo obe možnosti — zavarovati delavca, obenem pa se pojavljati kot sooblikovalec družbenih odnosov, družbenih dogajanj in celo gospodarstva. Pojavljamo se s svojimi stališči glede načrtov razvoja investicij, delitve dohodka in vrste stvari, ki so drugod v rokah lastnikov kapitala in tu imamo celo večje možnosti, da postanemo v očeh delavca ustvarjalna sila kot predstavniki njegovih interesov. Toda kako? Tu je vmes še vedno deloma neznanje. Tega še vedno ne znamo delati tako, da bi se afirmirali v obeh smereh. Tu je še vedno tudi birokratizem, nepravilnosti v političnih organizacijah, oddaljevanje od prave dejanske funkcije predstavnika delavskega razreda. To je v mnogo-čem tudi vzrok, da smo še premalo priljubljeni in da nam delavci sem pa tja ne priznavajo niti ustvarjalne udeležbe pri izboljšanju njihovega položaja. Aurea osvaja najsodobnejšo tehnologijo V znanem celjskem podjetju naredijo mesečno od 800 tisoč do 1 milijon značk — Kos najzahtevnejšim naročnikom — Nova tovarna postaja pretesna AUREA Celje spada med na j večje tovrstne tovarne v državi, kjer se je uveljavila predvsem s kakovostjo svojih izdelkov, to pa ji odpira tudi vedno večje možnosti v izvozu. Da je to res, dokazuje na primer zmaga na natečaju za izdelavo značke 11. kongresa ZKJ, ki je pomenila doslej najzahtevnejšo nalogo, ki pa so jo odlično opravili. AUREA, ki zaposluje 225 delavcev, od tega kar 80 odstotkov žena, naredi mesečno od' 800 tisoč do 1 milijon značk. Ker ima svoje oblikovalce, je sposobna ustreči še tako zahtevnim naroč- nikom, seveda pa bi mnogi od teh morali v večji meri upoštevati normalne časovne termine, ki presegajo 60 dni, saj je za izdelavo značke potrebno poprečno 20 operacij. V AUREI so sicer dokazali, da so v izjemnih primerih lahko roki izdelave tudi znatno krajši, a to seveda zelo moti normalno proizvodnjo. S tem, ko bodo kupili opremo za diamantiranje, bodo osvojili praktično vso najsodobnejšo tehnologijo, ki je danes na tem področju znana v svetu. V AUREI delajo tudi srebrne kontakte in izdelke kovinske galanterije, pokrove za kolesa avtomobilov za Cimos, opravljajo storitve v galvanizaciji in imajo gotovo najbolje razvito graviranje v naši republiki. Takšna programska usmeritev in ob tem presenetljivo skromna režija dosega komaj 9 odstotkov od vseh zaposelnih, ima nedvomno poglavitno zaslugo za solidno gospodarjenje. Čeprav jim ni uspelo dobiti vse predvidene opreme, so presegli letošnji polletni plan, kot bodo gotovo presegli tudi letnega. Tako šele pred nedavnim zgrajena nova tovarna postaja pretesna in že razmišljajo o graditvi dodatne proizvodne dvorane, za katero bo elaborat pripravil Razvojni center. E. P. Novatorstvo Novator po sili V tovarni so mi zaupali bager, da bi na njem preizkusil svojo inovacijo. Seveda so nekateri zmajevali z glavami, češ, tako drag stroj, pa še stoji povrhu, zato, da bo neki »šlosar« učil tujce. Zdaj pa so vsi zadovoljni. J. Sever S K, %ij 8 Nekega vsakdanjika je FRANC HRUSTELJ, tehnični vodja TOZD kamionski prevoz pri ZTP v Celju, onemel. Pri razkladanju visokostraničnega vagona je voznik bagerja iz vagona skupaj s tovorom dvignil tudi delavca, ki je iz vagona usmerjal voznika bagerja, kot to velevajo predpisi za varnost pri delu. »K sreči se je vse skupaj dobro končalo, toda ta zadeva mi ni dala miru,« pripoveduje F. Hru-stelj potem, ko smo mu obljubili, da ne bomo nič zapisovali, temveč samo poslušali. Predtem je bilo treba skoraj celo uro, da smo skromnega moža prepričali, kako njegovo novatorstvo ali tehnična izboljšava, kot jo on uradno imenuje, le ni od muh. »Čisto od muh res ni, če mi je predstavnik vzhodnonemške tovarne, ki proizvaja tovrstne stroje, dal na razpolago stroj, da sem na njem preizkusil svojo idejo o rešitvi težav z vidljivostjo voznika. Tak stroj velja lepe milijone in ti ni vseeno, če miruje. Inženir je vsakokrat zadevo pogledal, se vračal in čakal, kaj bo. Nestrpni so bili tudi naši v vodstvu TOZD, saj ni šala, če stoji stroj, za katerega smo odrinih to- likšen denar, zdaj pa na njem »neki šlosar« uči Nemce... Franc Hrustelj, po osnovnem poklicu avtomehanik, je tudi strojni ključavničar, poklicni voznik tovornjakov, viličarjev, nakladalcev, avtoelektričar... Vse te poklice si je z leti nabral, ker je sodil, da se mora še vedno učiti, če hoče dobro delati. To je kot kratkohlačnik spoznal že doma, v številni kmečki družini na Ponikvi nad Žalcem, ko je kmetiji obrnil hrbet in se podal v svet. Njegova skromnost mu je nenehno velevala opazovati in se učiti. Že zgodaj je ugotovil, da nobena reč ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Svoje prve izboljšave in inovacije je uveljavil že pred več kot dvajsetimi leti, ko je bil še uslužbenec armade. Čeprav je bil deležen priznanj in nagrad, mu te niso toliko pomenile kot zadovoljstvo, da je s svojo zamislijo in rešitvijo uspel nekaj izboljšati, poenostaviti in olajšati delo. To je tudi bistvo novotarije pri nakladalcu. »Železniški transport zahteva specifične stroje. Teh pa ni. Zato uporabljamo sicer posebne vrste strojev, ki pa niso rešile varnosti delavcev, ekonomičnosti in s tem učinka. Pri raztovarjanju ali natovarjanju železniških vagonov, ti niso vsi enaki, niti nimajo enako visokih stranic, smo težave reševali z dvema delavcema. Eden je upravljal stroj, drugi pa mu je iz vagona signaliziral delokrog. Po tisti nesreči sem začel razmišljati, kako bi rešil problem vidljivosti upravljalca stroja. Ta sedi v kabini ali ob stroju in upravlja delovno ročico, in najpogosteje tovora v vagonu ne vidi. Ko sem tako razmišljal in tuhtal, sem ugotovil, to so seveda že tudi pred mano ugotovili, da je rešitev v premični kabini. Toda kako rešiti ta problem. Potem sem našel rešitev. Uspelo mi je, da se kabina z voznikom lahko samodejno premika gor in dol, nazaj in naprej in pri tem ostanejo funkcije stroja iste. Z mojo idejo sem seznanil inženirja, ki je po nakupu teh strojev v Nemčiji prišel k nam. Najprej se je samo dobrohotno smehljal. Razumel sem ga, saj ideja ni nova, toda rešitve so bile predrage ah neuresničljive. Potem pa je stroj izločil iz dela in prinesel iz tovarne dovoljenje, da naj svojo zamisel praktično preizkusim. Na koncu me je potrepljal po ramenu in mi brez besed stisnil roko. Stroj je bil testiran, dobili smo vse ateste, ki zadovoljujejo zakonodajo, pri vsakem stroju bomo prihranili enega človeka, varnost je večja, učinek opravljenega dela tudi, torej mi je uspelo...« »Kot rečeno, so v začetku na Hrusteljevo novatorstvo tudi v njegovi TOZD »postrani« gledali. Zdaj predsednik sindikata s ponosom pomoli vsakemu pod nos dejstvo, da je Hrustelja sindikat od vsega začetka podpiral. Tudi zato, ker je bilo lani leto inovacij, da je to prvi primer pri železnici v Celju, čeprav v isti^ sapi grenko pristavlja, da bo zdaj treba pripraviti samoupravne akte, pravilnike, prepričevati tega ali onega, ki je še vedno v tirnici stare miselnosti o državni žejeznici (kjer dinar več ali manj ne pomeni dosti...). 988 namesto budilke in še kaj Ciril Brajer Čeprav se mnogi pritožujejo, da se televizijski program prezgodaj konča, se včasih precej zavleče. Tudi tarok s prijatelji, različne predstave, kozarček po njih in druge nočne radosti nas kaj rade odvrnejo od misli, da bo treba zjutraj vstati »sredi noči«. »Kaj pa zdaj?!« — če je budilka pri urarju, če smo jo kakšno podobno jutro treščili ob steno... »Le mimo«, si rečemo, »saj imamo telefonsko številko 988!« Tudi neponočnjakom se zdi včasih ta način bujenja najzanesljivejši. Ima pa ta 988 včasih salamensko neprijetno lastnost — posebno onim, ki so pozno v noč gledali razburljivo nogometno tekmo, se rado zgodi, da to številko vrte in vrte, pa je kar naprej zasedena. Sledi seveda preklinjanje telefonista, ki »gotovo dremlje, rešuje križanke ali počne vrag si ga vedi kaj.« Hotel sem se prepričati, kako je s to rečjo — in verjemite, vse take in podobne »zle misli« so hudo krivične. Telefonska centrala na Cigaletovi 10 v Ljubljani je bila ob 22 uri na prvi pogled puščobna. Telefonske mize so v srednjeve-liki sobi v petem nadstropju na gosto razvrščene. Na šolske klopi spominjajo. Čez dan na vseh mizah živahno utripajo večbarvne lučke, glasovi številnih telefonistk se zlivajo v nerazločno šumenje čebeljaka, šušte listi imenikov, dekleta tekajo v informacijsko sobo... Na začetku noči pa — razred med počitnicami. Le v kotu sedita, kot izgubljena, dva fanta. Ko sem se jima približal, je vtis zapuščenosti izginil. Bila sta še kako dejavna. Neprestano govorjenje v slušalke, ki jih imata na glavah, prsti so jima brzeh po tipkah, gumbih in vzvodih na ploščici, ki spominja na armaturo sodobnega letala. Dobršen del noči sem moral preživeti z njima, da sem iz stalno premikajočih se ust lahko razbral, kaj je namenjeno meni in kaj v slušalko. Za križanke prav gotovo nimata časa. Šele po polnoči sem in tja izmenoma odideta na hodnik pokadit cigareto, skuhat kavo ah razgibat otrple ude. Tudi oči se morajo utruditi od večbarvnega utripanja, v katerega po nekaj urah strme že kot hipnotizirane. Tak delni počitek traja do malo pred četrto, ko je nujno delo spet na vrhuncu — in krivulja ne pade vse do šestih, ko lahko odideta domov. Andrej Benko, dvajsetletni telefonist, doma iz Zagorja, tega dela še ne opravlja dolgo. Nekaj mesecev po končani strokovni šoli za ptt manipulante je odšel v vojsko in vrnil se je pred dvema mesecema: »Ta poklic je v moji družini že kar deden, pa sem se še sam odločil zanj. Menda res le zato, saj si dela v centrali nisem niti približno predstavljal. Ko sem prvič stopil v ta prostor, se mi je kar zavrtelo. Pa sem se kar hitro vživel, čeprav mi do res dobrega telefonista še mnogo manjka. Znanje je nekaj, a za moje delo so najpomembnejše izkušnje. Čim več v glavi, laže gre od rok. Če bi moral iskati prav vse številke in podatke, bi bilo bolje to delo pustiti. Seveda, tudi sam sem že slišal za pritožbe, da ponoči ne delamo vestno. Prav nič ne bom razlagal, sami boste lahko videli. Povprečno sprejmeva s kolegom 400 pozivov vsako noč le za jutranje bujenje. Jasno, prav tolikokrat morava klicati nazaj (in če ima kdo bolj medvedje spanje, se pošteno nakličeš). Če bi se vse to razporedilo, bi še kar šlo. A večina hoče gledati TV film do konca, potem pa hajd telefonirat! Če tako navalijo, ni nič čudnega, da je naša številka tudi po pol ure zasedena. No, tu so še pozivi za mednarodne zveze, vprašanja o nočnih dežurstvih... pa kaj bi našteval, dosti je tega. Zjezijo me pa ljudje, ki menda iz samega dolgočasja mislijo, da smo le zato na svetu, da jih zabavamo — no, to je pa kot nalašč, poslušajte:« In ponudil mi je slušalko, iz katere sem zaslišal (res še kar ubrano) požvižgavanje poskočne pesemice. Veseljak je Andreja menda zamenjal z vodjo oddaje »Pokaži kaj znaš«. Zijo Jusič je prišel k nam iz Bjeline in v Ljubljani končal poklicno gradbeno šolo. Ker ni videl možnosti, da bi nadaljeval na srednji tehnični, je opravil trimesečni tečaj telefonije in v centrali dela zdaj dve leti (vmes je odslužil vojsko): »Za to delo me je navdušil prijatelj, ki je tu že delal. Zdaj ob delu obiskujem še šolo, ki jo je končal Andrej. Nekaj izpitov so mi priznali, tako da bo kar šlo. Že po tem lahko sodite, da sem zadovoljen in mislim ostati. Hm, nočno delo? Ne bom rekel, da me navdušuje, a da se zdržati. Zdaj, ko ponoči delamo le moški, je res malo nerodno — a navajamo se in upam, da nas bo počasi več. Važno je, da so po- goji dela v redu. Dopoldne dobimo malico, ki jo po polnoči, ko je malo več časa, lahko pogrejemo. Tudi kavo ali čaj si lahko skuhamo. Prejle sem vam pravil, da ponoči delamo le moški. To so opazili tudi tisti, ki bolj pogosto kličejo našo številko. Večkrat, ko se oglasim, slišim razočaran glas — hej, kje imate pa kolegico? — Ponoči menda pogrešajo nežne ženske glasove. Pa dovolj o nočnem delu. Dokler sem mlad in »ledik«, nimam nič proti njemu. Sploh sem tu zadovoljen, še posebno, ko sem spoznal, da imam možnost učenja tujih jezikov. Osnove iz nekaterih jezikov moramo obvladati, brez tega pri mednarodnih zvezah ne gre. Direktor se zelo potrudi z nami, saj nas vsak dan uvaja v francosščino in angleščino. Jeseni bomo začeli še z nemščino, mislim pa tudi na nadaljevalne tečaje. Zdaj, ko se vse hitreje vključujemo v mednarodno telefonsko omrežje, nas menda čaka celo kitajščina.« Andrej in Zijo sta mi povedala, da je njuno delo tudi zabavno: »Zadnjič je precej pozno klical možakar in prosil, če ga lahko pridemo ob šestih zjutraj zbudit. Z razlago, da ga lahko le pokličemo, se je milostno strinjal, važno je, da ne bo zamudil avtobusa.« Ko so signalne lučke spet »pobesnele«, sem se še malo razgledal naokrog. V centralni je prostor le za imenike in podatke, ki jih uporabljajo najbolj pogosto, listat po drugih, ki jih je cela gora, pa je treba v drug prostor čez hodnik — dodatna zamuda! Ta soba je polna leksikonov, zemljevidov, atlasov, vsemogočih slovarjev... Celo majhen televizor je tu, da »dodatna moč« lahko spremlja pomembne dogodke, o katerih lahko pričakujejo vprašanja. Tega nisem vprašal, a prepričan sem, da je največ zanimanja za izide nogometnih tekem — še tako zagrizen igralec Ui -na "Niv iS i ■%voč sc c* /S? športne stave včasih kaj spf^ ^il\ da- . Pogovoril sem se tudi z a torjem tozd Telegraf-16’4 k Francem Cvahtetom: jf rA f 1V*V »Z nočnim delom je pri ^ f' malo nerodno. Ženske fr * smejo več opravljati, fan10^- !_______i _ ______ • y i, „ • fSv1.1 imamo le osem — nič kajf3 ne odločajo za ta poklic : “aj i- . >k>ic ' V dve do tri leta traja, da s6 11 šobijo. Dela je res velik0’ naj bodo naročniki mal° ’ / pežljivi. Predvsem bujeaj4 vsak dan sprejeti 400 klic6 vrniti... Pa še neki predP's J one, ki naroče bujenje >>s3||Cperj(J’ ’ vo« zgodaj, moramo nazaj, preveriti. To je delo in če sta fanta Pre0^j; dpiil)r< njena, se prav lahko • »sumljivi« ni prav nič [ le zaspal je že, preden se.Pf J' p" cC- ^ " Trudimo se, da bi naroČfll/ >1^ e. Ne vem, ali smo Slovenci j ^ smislom za humor ali ne, P' % 1 je »šal« vsekakor preveč- .(f ^ sebe vseh sitnosti rešiliJ ^ ^ matsko napravo za Ogledali smo si švicarski &0 J i« p , Lahko bi pokrival celo Sl°v ]j^ 5 milijonov dinarjev bi Ji1 ^0 a Ta sredstva bi lahko zbral* Jr ate ^ letih, a tu je še naša uvo tika... tako žal ne moren10 'i r1 ts sar obljubiti.« Pa še kratek poziv za 'HJ'1 r omaga naj fantoma, ki66 f ^ strmita v migetajoče % n onim, ki besno vrte zas6 S ^ Ne naročajte bujenja ^h. koncu TV filma. Če se16 fc, rabite avtomatske medn3f J \j ‘Je- zveze — in predvsem n6^' |j?viti| šujte opolnoči na 988, ^ J*' piše filmska igralka na B P Arn vodoravno. s 0 Dr i1* 1 *iws •N 'Of' 1 »h ^ -No v Se too JE KDO Konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav OD SOBOTE DO SOBOTE Reševanje poglavitnih problemov človeštva S Kuo-Feng leli SOO-milijonskega naroda , K, la!a'U P° smrt' dolgoletnega - ^ega voditelja Mao Ce- ~ . . —.—---------- — Itii,Se J6 na Kitajskem z vso : 0zastavilo vprašanje »Kdo 1,.. sposoben naslediti?« Na površju, ki je bilo v |w5niu boja pripadnikov m? struj v Kitajski, so bili Predstavniki »tolpe štirih« % ,a najbolj radikalne poli-W iUpine v partiji. V bitki je i 'top- ^Ua Kuo-feng, ki je s po-Jtili, .Jlvostjo razbil »tolpo šti-X S' utrdil položaj. Pri tem f ii i,: n,ajbolj pomagala armada, Piv ''i^nli prišla pod odločilni ■ (iliaC£tVerice<<' .Kuo-feng je tako rekoč .Vh v vu^>-icng je iaKU ickui P°stal voditelj 800-mili naroda, kajti do tedaj Svetu skoraj neznana »po-Jodji °sebnost« LR Kitajske. %£Se je leta 1921 v mestecu P-U^gu v pokrajini Šansi. Kot f%$ uiladenič se je leta 1938 v gverilsko gibanje v pro- tijaponski vojni. Celih 11 let je bil »vojak revolucije« in organiziranega odpora v gorovju Lu-liang. V tistem obdobju je bil vodja odporniškega gibanja v svojem kraju, predsednik okrajnega vojaškega komiteja, sekretar okrajnega partijskega komiteja ter politični inštruktor oboroženih sil. Z domiselno taktiko in junaštvom se je proslavil v tolikšni meri, da ga je Mao Ce-tung dajal za zgled borcem. Vse povojno obdobje je Hua preživel v Hunanu (Maova rojstna pokrajina). Svojo kariero partijskega voditelja je začel na krajevni ravni, v živem stiku z življenjem, kar mu je pozneje prineslo sloves dobrega poznavalca gospodarstva, zlasti kmetijstva in tudi velike »voditeljske« izkušnje. V času kulturne revolucije se je tudi Hua kot mnogi drugi pokrajinski voditelji znašel pod udarci kritike, ki pa ni bila tako močna, da bi onemogočila njegovo napredovanje na partijski lestvici. Na 9. kongresu KP Kitajske leta 1969 je bil izvoljen v centralni komite, na 10. kongresu 4 leta pozneje pa v politbiro kot prva politična osebnost iz Hunana ter kot politični komisar hunanske vojaške oblasti. Hua Kuo-feng si je zadal težko nalogo, da bi do konca tega stoletja spremenil Kitajsko v sodobno državo. Ta sprememba pa terja tudi daljnosežne spremembe vseh drugih odnosov življenja kot tudi v njenih odnosih z svetom. Branko Kastelic Beograd in kongresni center SAVA sta znova gostitelja izredno pomembnega mednarodnega zborovanja — konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo od 25 do 29 tega meseca. (Danes se začenja pripravljalni sestanek na ravni veleposlanikov) Gre za eno izmed najpomembnejših mednarodnih srečanj v novejšem času in tudi najbolj množično politično konferenco predstavnikov vlad, osvobodilnih gibanj in medvladnih organizacij do zdaj pri nas. (Konference se bo poleg šestinosemdesetih polnopravnih članic gibanja neuvrščenosti udeležilo še okrog 24 delegacij, skupaj torej 110 delegacij, kar je zgovorna številka.) Konferenci velja toliko večja pozornost, ker bo v izredno pomembnem času oziroma mednarodnem trenutku, ki je v znamenju predvsem nadaljnjega pozitivnega uveljavljanja vloge neuvrščenosti v reševanju poglavitnih problemov človeštva, resnih motenj v mednarodnih odnosih (zaostritve in krepitve blokovskih konfrontacij, nova kriza v popuščanju napetosti) ter razmer v samem gibanju, ki se je znašlo pred vrsto problemov v odnosih med posameznimi neuvrščenimi državami kakor tudi pred raznimi zunanjimi in notranjimi pritiski, ki so naravnani v razcepitev gibanja in ki ogrožajo njegovo enotnost in akcijsko sposobnost. Časi so torej takšni, da terjajo od neuvrščenih poseben trud prav na vseh področjih mednarodnega življenja (v prizadeva- njih za konkretne razorožitvene korake, vsebinsko in ozemeljsko širjenje politike popuščanja napetosti, odpravljanje kriznih žarišč, upostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve) prav tako pa tudi, kar zadeva samo gibanje neuvrščenosti. Beograjska konferenca bi morala — tako sodi velika večina neuvrščenih držav in med njimi tudi Jugoslavija — ne le potrditi, marveč okrepiti, vnovič uveljaviti tiste težnje, zaradi katerih je gibanje neuvrščenosti nastalo, zaradi katerih se je razvilo v resnično nenadomestljiv dejavnik miru, varnosti in boja za boljši, enakopravnejši svet in nenazadnje, zaradi katerih so konference neuvrščenih poleg zasedanj generalne skupščine OZN najbolj množična mednarodna zborovanja. Z drugimi besedami povedano — gibanje neuvrščenosti ne sme dovoliti, da bi sedanji notranji spori in spopadi ter zunanji in notranji pritiski povzročili kakršnokoli krčenje vsebine neuvrščenosti kot širokega, naprednega, demokratičnega, protiim-perialističnega in protiblokov-skega gibanja, ker bi to, kot je nedavno v jugoslovanski skupščini dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, »vodilo k zmanjševanju njegove aktivnosti, notranji polarizaciji na raznih podlagah, s tem pa tudi k ogrožanju samega gibanja.« »Naša dolžnost je, da tudi v Beogradu storimo vse, kar moremo, da bomo potrdili bistvo gibanja in pripomogli k odpravljanju spopadov, zlasti oboroženih, v vrstah neuvrščenih«, je dejal Josip Vrhovec. Akcijsko enotnost in sposobnost neuvrščenih namreč danes bolj kot kdaj koli prej zavirajo tako spori in oboroženi spopadi med posameznimi neuvrščenimi deželami, ki skoraj praviloma preraščajo v krize širših mednarodnih razsežnosti kot poskusi vnašanja blokovskih elementov v gibanje neuvrščenih, poskusi cepljenja na ideoloških in drugih merilih ter zunanji pritiski sil neokolonializma, imperializma in hegemonizma. Gre za pritiske in poskuse, ki so medsebojno vzročno in tesno povezani. Beograjsko zborovanje, ki v svetu zbuja izredno pozornost — to med drugim dokazuje tudi navzočnost številnih novinarjev iz tako rekoč vsega sveta — bo moralo vse to upoštevati, da bo sprejelo ocene doseženega in akcijski program, ki bo pomenil nadaljnjo krepitev notranje trdnosti, solidarnosti in akcijske enotnosti gibanja in njegovo še dejavnejše delovanje v prid reševanja nakopičenih svetovnih problemov. Konferenca bo resda v oteženih mednarodnih razmerah, kar pa njenega pomena ne zmanjšuje, marveč povečuje. Jugoslavija si je kot država gostiteljica konference v pripravah nanjo kar najbolj prizadevala, da bi se končala uspešno, da bi kar največ prispevala k odpravljanju težav v samem gibanju, k njegovi boljši organiziranosti, poglobitvi akcijske enotnosti in učinkovitosti in odpravljanju sedanjih težav v mednarodnih odnosih. Branko Kastelic h teden v žarišču KOMUNIST ZA DE Poglavitna naloga /j fH^pGRAD — Te dni po-v’ Si/ePne priprave na mini-JfAv Konferenco neuvrščenih 1 bo prihodnji teden v 1 ir,l'$o'U' Jugoslovanski diplo-/.hsp 'nteli številna posvetova-e,^5avnibi drugih neuvrš-e*’ da bi zagotovili A^Ce. -r^6!0 beograjske konfe-5v%.,° je bila tudi tema dr-'h. Pogovorov, ki sta jih KtC|»ier l011'6 dni v Beogradu ! :|Mpr bR Kongo Gomma in [l \ ribnik kampučijske i » \y!nPg Sari. { Na ^HINGTON - Dele-if r pJ^Pscine Jugoslavije, ki i > v !j%kl-JV0<^stvom predsednika '1 v aVa Markoviča na obisku t)0|e s L]e 'mela številne pogo-'C iN^v^Pivniki ameriškega d Augi/^kega doma in senata a Po) P°btičnimi predstav-j, 0hSniag Parlamentarnega so-j J?vhavaiimed državama so i virt-i vse najpomemb- 0 d PrtvN dvostranskih odno- • HiNcih nja'* pa so tu^* mnenja ) 1'h. Mednarodnih vprašanj k "je ~~ Dvodnevno zase- flNtih N^jev sedmih najbolj itiN ni . dnih industrijskih 1 bi| rniK Prineslo kakih spekta-A,'1 PriČKi.ezubat°v, kar tudi ni tjkNi na kati’ pač Pa 80 se dr~ st! sPor b°nsKem »vrhu boga->itv^Unievali o skupnih ŽSa Va, —•■v.vaii o skupnih , Pr’ vprašanjih dolgo- tsa n ■ ■ 'FiaaaTlJlll uuigu- ^li Cal° V oN113' Vse to Se 1 ^ ^ni ® avnem z nekaj bolj ’ ^^bli .Obveznimi pozivi in ! se ^ jjenia svetu, izkazalo I N^v^a s' najbogatejši in najmočnejši še vedno jemljejo pravico, da preostalemu svetu vsiljujejo svoja pravila igre. LONDON — Prvi krog pogovorov med zunanjima ministroma Egipta in Izraela Kame-lom in Dajanom ob navzočnosti ameriškega državnega sekretarja Vancea je bil po pričakovanjih brezploden. Vnovič so se pokazala vsa poglavitna nasprotja med stališči Kaira in Tel Aviva, ko gre za mirno reševanje bliž-njevzhodnega zapleta in seveda za osrednji problem, za palestinsko vprašanje, ki mu pa ne eni ne drugi ne pripisujejo pravega pomena. KARTUM — Afriška in tudi svetovna javnost z zanimanjem spremlja vrhunski sestanek Organizacije afriške enotnosti v sudanskem glavnem mestu. Zasedanje poteka v obdobju zelo burnih dogodkov na črni celini, ko so Ogaden, Zahodna Sahara, Namibija in Zimbabve zelo kritična, vendar ne edina krizna žarišča meddržavnih spopadov in obroženega boja, v katerega so vpletene tudi neafriške države in velesile. Med zanimivimi točkami dnevnega reda je zlasti razprava o ustanovitvi vseafriških vojaških sil in o tujem vmešavanju v dogodke na afriških tleh. SANA — Jemenska arabska republika je dobila novega predsednika. To je podpolkovnik Ali Abdulah Saleh, eden od štirih članov začasnega predsedniškega sveta, ki je upravljal državo, odkar so pred mesecem dni ubili predsednika el Gašmija. Te dni bodo še zadnje seje občinskih konferenc, na katerih se bodo konstituirala nova vodstva — občinski komiteji, izvršni sekretarji in komisije. Doslej je tekla ta akcija ne v znamenju nekakšne nove reorganizacije ZK, ampak v znamenju dograjevanja metod in oblik organiziranosti ZK Slovenije. Kakor je znano, je predsedstvo CK takoj po VIII. kongresu ZKS prišlo do spoznanja, da bi bilo potrebno zmanjšati članstvo dotedanjih občinskih komitejev na razumno številko (največ do 15), prav tako pa tudi občinske konference (največ do 60 članov). Do tega spoznanja je predsedstvo prišlo na podlagi analize članstva teh forumov in ugotovilo, da so zelo veliki in okorni, tako da ne enemu ne drugemu forumu ne omogočajo in ne zagotavljajo pogojev za izpolnjevanje statutarnih in programskih nalog. Tedaj so še sklenili, da se občinska vodstva organizirajo podobno kakor republiško, kar je pomenilo, da morajo le-ta prav tako imeti komisije in izvršne sekretarje. Ob tej priložnosti so preanalizirali tudi delo osnovnih organizacij in ugotovili, da so zelo slabo povezane z občinskimi vodstvi. Eden izmed razlogov za to je bila določena nesposobnost komitejev in občinskih konferenc za opravljanje te funkcije in pa da so zlasti komiteji komunicirali z osnovnimi organizacijami največ prek vmesnih oblik organiziranosti, kakor so bili sveti ZK v delovnih orga- nizacijah, krajevnih skupnostih in podobno. Zato je razumljivo vztrajanje, tudi na VIII. kongresu ZKS, da se osnovne organizacije neposredno povežejo z občinskimi vodstvi. Da bi občinska vodstva lahko izpolnjevala to obveznost, jih je bilo treba organizacijsko, vsebinsko in akcijsko pripraviti. Del tega usposabljanja so opravile tudi zadnje seje občinskih konferenc. Toda zelo bi se motili, če bi mislili, da smo s tem, ko smo imeli novo volilno konferenco, ko smo zmanjšali število članov konference, izvolili nov občinski komite, izvršne sekretarje in nove komisije, opravili že vse delo in da lahko mirne duše malce iztirjeno kolo gibanja spet vrnemo v stare kolesnice ritma in dela. Če bi tako ravnali, bi to bila največja napaka. Tisto, kar je bilo doslej narejeno, je dobro in predstavlja pomemben dosežek. Vendar je to šele začetek dela v tej smeri. Še vedno je potrebno razmišljati in delati v tem smislu, da bomo občinsko konferenco ZK usposobili do tistih meja, da bo premagala določene ostanke dosedanjega dela, ko je obstajala kot forum ZK, ki je sprejemal, ne pa tudi vodil politiko ZK v občini. Zato se je tudi dogajalo, da so bili posamezni njeni člani zadolženi za delo in aktivnost posameznih osnovnih organizacij ZK in — nič več. To pa je bilo veliko premalo, da bi ta forum postal najvažnejša oblika in aktivnost ZK v občini in da ne bi bilo nobenega vprašanja ali problema, o katerih ne bi povedal svoje besede in sodbe. Zato nas tu čakajo velike obveznosti. Občinsko konferenco moramo usposobiti do tiste meje, da bo suvereno začela iz polnjevati svoje statutarne in programske naloge ter postala v občini tisto, kar je predsedstvo v republiki. Če sodimo po dosedanjih izkušnjah, to resnično ni bila. Tudi občinske komiteje velja usposabljati tako, da bodo postali pravi štabi, ki bodo skupaj z izvršnimi sekretarji bdeli nad izpolnjevanjem nalog, ne pa kreirali ali celo samo kreirali politiko. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da so komiteji največ svojih sil in volje uporabljali za sprejemanje raznih načrtov in programov dela, zelo malo ali v nekaterih primerih sploh nič pa za izpolnjevanje teh planov in programov oziroma delo in aktivnost, s katerim bi zagotavljali pogoje za njihovo uresničevanje. Da bi to dosegli, morajo garant za to postati tudi izvršni sekretarji. To nalogo pa bodo opravili samo tedaj, če bodo postali osebnosti, ki bodo znale na svojih področjih najti vse elemente za uspešno delo. Izrednega pomena za njihovo delo bosta vztrajnost in doslednost v analizah in uresničevanju svojih delovnih načrtov, ki bodo izhajali iz delovnih programov konference in komiteja. Komisije pa morajo postati sredstvo za programiranje in analiziranje občinskih konferenc. V. K. NEDELJA, 16. JULIJA — V enotah tankistov in pripadnikov motoriziranih enot JLA so slovesno proslavili 34-letnico ustanovitve teh enot. — V Ljubljano se je vrnila pohodna brigada 105 mladincev in mladink, ki so odšli 4. julija iz Dobrepolja po poteh AVNOJ. PONEDELJEK, 17. JULIJA — Družbenopolitični zbor skupščine SRS je imel redno sejo, na kateri je obravnaval med drugim predloga zakonov o organu samoupravne delavske kontrole ter izvrševanju kazenskih sankcij. Razpravljali so tudi o osnutku zakona o pravni pomoči ter predloge nekaterih odlokov, ki se nanašajo na dolgoročni plan razvoja Šlovenije ter na število delavcev v višjih sodiščih in tožilstvih. — V Ljubljani se je začela prva skupščina mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini. TOREK, 18. JULIJA — Občinska skupščina v Mariboru je na svoji slavnostni seji podelila najvišje priznanje občine — maketo spomenika revolucije s posebno listino — predsedniku republike Titu pred letošnjim dnevom vstaje slovenskega ljudstva. — Na skupni seji so člani izvršnih svetov Slovenije in Hr-vatske obravnavali nekatera tekoča vprašanja gospodarskega sodelovanja med obema republikama, zlasti na področju energetike in petrokemije. — Na seji zveznega zbora ZZB NOV Jugoslavije so sprejeli rok za sklicanje kongresa borčevskih organizacij, ki bo med 17. in 19. oktobrom letos v Budvi.- SREDA, 19. JULIJA — Zbor .združenega dela in zbor občin skupščine SRS sta na svojih sejah obravnavala predloge in osnutke nekaterih zakonov ter odlokov, ki se nanašajo na samoupravno delavsko kontrolo, izvrševanje kazenskih sankcij, prav no pomoč ter kadrovsko zasedbo v višjih organih pravosodja. Pomemben je bil tudi sprejeti zakon o investicijskih vlaganjih v SR Sloveniji v graditev objektov in nabavo opreme do leta 1982. — Na skupščini mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini so sprejeli vrsto pomembnih sklepov in dogovorov. Izvolili so tudi upravni svet centra, za izvršnega direktorja pa imenovali dr. Žigo Voduška. Četrtek, 20. julija — Na svoji redni seji je izvršni svet skupščine SRS obravnaval nekatera tekoča vprašanja v delu uprave ter analizo izvajanja dogovora o razvoju malega gospodarstva v republiki. Sprejel je tudi sklep o cenah dnevnikov. PETEK, SOBOTA, 21., 22. JULIJA — V vsej Sloveniji so pripravili številne proslave ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega ljudstva. V Dešnu nad Moravčami, kjer je bila februarja 1943 pomembna partijska konferenca PK KPS za Štajersko, so se zbra li nekdanji udeleženci NOB s tega območja in odkrili v soboto spominsko ploščo na Osoletovi d< -mačiji. Razvoj energetike v naši republiki gre v novo smer Cilj — interesna skupnost energetike Ciril Brajer Odbor za družbenoekonomsko ureditev, družbeni plan in razvoj pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije je predlagal program dejavnosti za izpolnitev koncepta razvoja naftno — plinskega gospodarstva v naši republiki. O tem programu so že razpravljali drugi organi republiškega Izvršnega sveta, družbenopolitični organi, nosilci iz združenega dela in predstavniki občinskih skupščin, ki jih program zadeva. Posebna komisija, ki jo je imenoval Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ga je podrobno proučila in izdelala poročilo. Program določa nosilce in dinamiko izgradnje dogovorjenih zmogljivosti, razširitev že obstoječih in možnosti za nove. O teh vprašanjih se v Jugoslaviji že lep čas razpravlja, le sklenjenega je bilo bolj malo na primer o bistvenih stvareh, kot je število rafinerij, katere in v kakšnem obsegu naj bi bile zgrajene do leta 1980 in kasneje. Poraba in razdelitev uvoženega zemeljskega plina tudi še nista usklajeni... Pogoste in znatne spremembe cen nafte in njenih derivatov so pomembno vplivale na predelavo nafte in na gospodarjenje nasploh. K vsem težavam lahko dodamo še slabo samoupravno dohodkovno povezanost med proizvodnjo in prodajo, pomanjkljivo trajno sodelovanje, prelivanje akumulacije, zaprtost sistemov___ Iz takšne ocene sedanjega stanja mora izhajati enotno izvajanje programa, ki bo lahko zagotovil uresničevanje dolgoročnih interesov Slovenije na področju energetike. Program vsebuje predloge sprememb in nosilce razvoja, ki bo v tem in naslednjem planskem obdobju dosledno uveljavil skupne ekonomske interese in uredil dohodkovne odnose po načelu združevanja sredstev, skupnih vlaganj na osnovi skupnih interesov. Poudarjen je pomen čimhitrej-šega oblikovanja ene same poslovne skupnosti naftnoplin-skega gospodarstva in petrokemije ter pospešenega samoupravnega organiziranja v interesne skupnosti energetike Slovenije. Med njimi bo treba naloge podrobno opredeliti, da ne bo prihajafo do nejasnosti in nesoglasij. Naslednja pomembna stvar je poslovno sodelovanje z deželami dobaviteljicami nafte in drugimi neuvrščenimi deželami, ki mora potekati na trajnih osnovah. Gospodarsko sodelovanje z njimi je treba razširiti in točno določiti naloge konzorcijem za sodelovanje z deželami v razvoju. Čim širše in trajnejše sodelovanje je potrebno doseči tudi z OZD iz drugih republik, predvsem se mora uspešno povezovati združeno delo. Koordinacija tega sodelovanja naj bi potekala predvsem na nivoju zbornice. Da bi se pospešil izvoz derivatov in petrokemičnih izdelkov, bo treba obnoviti dogovarjanje z ZRN in uresničiti možnosti izvoza v Avstrijo in Madžarsko. Projekti, ki bodo lahko uresničili zadovoljevanje teh dolgoročnih interesov, bodo potekali v treh stopnjah: od leta 1978 — 80, 1981—85 in po letu 1985. Pogoj je priprava in sklenitev samoupravnega sporazuma vseh zainteresiranih partnerjev v okviru poslovne skupnosti o temeljih plana do leta 1980 in 1985. Predsedstvo Gospodarske zbornice SR Slovenije je o tej usmeritvi razpravljalo in jo podprlo. Slovenija se v to področje šele vključuje, zato bo potrebno vse dogajanje skrbno spremljati, upoštevati določene spremembe, predlagane nove roke, predvsem pa skrbeti za dolgoročnost, uveljavljanje skupnega ekonomskega interesa in dohodkovno povezanost združenega dela v jugoslovanskem merilu. Otiški vrh Napori niso zaman! Delavke Tekstilne industrije v Otiškem vrhu so proslavile 45-letnico obstoja svoje delovne organizacije z odpiranjem nove delovne hale. Začetki so bili skromni. V sredini leta 1933 so v starih mlinih pognali prve statve, to pa je hkrati tudi pričetek industrializacije tega območja. Hkrati so se v naporno delo vključile tudi ženske. Delo se je nemalokdaj pričelo že ob treh zjutraj in potekalo po ves dan! Ni bilo urejenih prevozov, niti delovne zaščite, tople prehrane! Takoj po vojni se je tudi ta industrija z vsemi napori vključila v potrebe povojnega razvoja. Leta 1970 so so se preusmerili v konfekcionarstvo v kooperaciji s tujim partnerjem ter pričeli s konfekcioniranjem in barvanjem hlačnih nogavic. Leta 1971 je pričela delati še tovarna v Prevaljah in danes šteje celotni kolektiv že 861 delavk. Danes jim delo v redu poteka, niso za zadovoljne z nekaterimi zakonskimi predpisi in predvsem počasnostjo administrativnega reševanja izvozno uvoznih problemov ter stimuliranja izvoza. Zadnja tri leta se aktivno vključujejo tudi v delitev dela v okviru sorodne industrije v Sloveniji, predvsem s tovarno v Polzeli in drugimi. Kristl Valtl Ljubljana Dražji rezani les Predstavniki jugoslovanskih proizvajalcev in porabnikov rezanega lesa so se pred dnevi sporazumeli o povečanju cen rezanega lesa za skoraj 50 odstotkov! S povečanjem, za katerega mora dati soglasje še zvezni sekretariat za trg in cene, želijo proizvajalci rezanega lesa izboljšati neugodni materialni položaj svoje panoge. Tako so dosedaj, denimo, znašali osebni dohodki v tej panogi komaj 83,8 odstotka od povprečnega osebnega dohodka delavcev v jugoslovanski industriji in rudarstvu. Njihov položaj bi bil še slabši, če rezani les ne bi dosegel ugodnih izvoznih cen, ki so precej večje od domačih in so tako doslej pokrivale izgube na domačem trgu. S predlaganim povišanjem cen rezanega lesa bi se v glavnem cene na domačem trgu izenačile z izvoznimi. Upoštevaje dejstvo, da se cene rezanega lesa niso spreminjale zadnja štiri leta, opozarjajo proizvajalci te prepotrebne lesne surovine, gre pravzaprav za letno povečanje cen za samo 12 odstotkov. I. V. Vevče 135 let Papirnice Prve resnejše začetke industrijskega izdelovanja papirja na Slovenskem zasledimo v letih od 1840 do 1843, ko je takratni največji tovarnar Fidelis Terpinc na Vevčah organiziral podjetje, v katerem je postavil Donkinov papirni stroj. Tako je v drugi polovici junija 1843, torej pred 135 leti , stekel v vevški papirnici, najstarejši v Sloveniji, prvi trak papirja. Danes so Vevčani med vodilnimi jugoslovanskimi proizvajalci na področju specializacije in modernizacije papirne tehnologije. Pred leti so opustili proizvodnjo pisalnih papirjev običajnih vrst in so ostali samo pri proizvodnji zahtevnih tiskovnih papirjev, vrh zahtevnosti pa predstavljajo vevški papirji za umetni tisk. Tak razvoj so terjale nove razmere v papirništvu doma in v svetu. Sicer izvažajo največ premaznih in brezlesnih papirjev ter ku-lerjev, med glavnimi kupci pa so Iran, ZRN, Libanon, Indija in Egipt, kar pomeni, da prodajajo svoje izdelke izključno z izredno močno konkurenco, ki v splošni krizi znižuje cene, temu pojavu pa se pogosto pridružuje še nezanesljiv plasman na tržišču nekaterih držav zahodne Afrike. Poleg teh, bolj ali manj objektivnih težav jih pri širšem prodoru na tuja tržišča ovirajo nekateri naši zunanjetrgovinski predpisi in ukrepi. Ker gredo v izvoz zvečine le visokokvalitetni papirji, za katere je treba surovine uvažati, prihaja zaradi neurejenih uvoznih režimov do precejšnjih težav pri načrtovanju izvoza. Ob vseh težavah pa se je s svojim letošnjim izvoznim načrtom vevška papirnica vseeno uvrstila v skupino desetih največjih slovenskih izvoznikov. I. V. NAMESTO KOMENTARJA Kako opredeliti (ne)razvitost Vinko Blatnik Iz programa dela zvezne skupščine izhaja, da se bo v jeseni v naši javnosti začela zanimiva razprava o tem, katere dele države bomo po 1980. letu še vrednotili kot ekonomsko premalo razvite. Čeprav gre za vprašanje, ki ima izrazito političen pomen in ki bi ga morali reševati predvsem s političnimi sredstvi, so na zvezni ravni vseeno sklenili, naj ga vsaj v prvi fazi preučijo ekonomske ustanove. ZIS se je obrnil na 9 takšnih ustanov iz vse države. Na podlagi skupnega projekta naj bi poiskali merila, po katerih bi ocenjevali, kateri kraji naj bi v prihodnje še imeli status nerazvitih. Teh 9 inštitutov je ustanovilo 3 znanstvene konzorcije, tako da je danes celotna jugoslovanska ekonomska misel usmerjena v reševanje tega občutljivega družbenoekonomskega vprašanja. Iz pogodbe z ekonomskimi inštituti izhaja, da bi lahko ob koncu julija pričakovali prve rezultate raziskav. Zatem naj bi se začela razprava najprej v znanstvenih krogih in z ljudmi iz republik in pokrajin, nato pa tudi v najširši javnosti. Vseh 9 inštitutov si hkrati prizadeva priti tudi do kriterijev, na podlagi katerih bi lahko določali obseg dopolnilnih sredstev proračunov ekonomsko premalo razvitih republik in pokrajin. Poleg tega išče najboljše sisteme za vzpodbujanje razvoja krajev, ki zaostajajo. To delo naj bi dokončali do julija prihodnjega leta. Stopnja nerazvitosti se najpogosteje meri po višini nacionalnega dohodka ali družbenega proizvoda na prebivalca. Na ta kriterij pa so pri nas dodajali tudi nekatere druge: stopnjo zaposlenosti, opremljenost delavcev z delovnimi sredstvi, možnost republike ali pokrajine, da z lastnimi viri krije stroške šolstva, uprave itd. Toda vsa ta merila vendarle niso dovolj reprezentativna. To je eden od razlogov za sklep, naj bi znanstveno združili metode in ukrepe, s katerimi bi določali, kje je kdo po stopnji razvitosti. Do takšnih kazalcev seveda ni lahko priti. Težava je v tem, ker se je treba dokopati do zanesljivih spoznanj, katera možna merila imajo dejansko večji, katera pa manjši pomen. Pri nas o tem, kdo pripada »družini nerazvitih«, odločamo ob sprejemanju srednjeročnih načrtov. Da bi torej lahko pripravili ta dokument za obdobje po 1980. letu, bi moraliv Pred i kateri kraji ekonomsko za°s,' jo, že do konca letošnjeg3 Stenje v Po splošno sprejeti konv j to^ra( smo doslej kot ekonoms^1 %cey malo razvite kraje opredel %rjev tiste dele države, v kateri^1 ^reL ;bl odstotne obresti, za ostal6 IV odstotne. Denar začenja)0 > . čati tri leta po odobritvi kj \ bje Kosovo odplačuje posoj’1 J|(’aS( drugi pa 15 let. Za sredstva’^ Phi namenjajo za nerazvite, P Jnlai majo delovne organizacij L. veznice. ^ : blt< Da bi spodbujali naj manj razvite kraje, je b^jfblj’^ a možnost, da se skupna obveznost republike in P0.*^ iktfrin zmanjša na odstotek, ^ lektivov nerazvitih. T0<^A,J0 njene OZD vložile v oblika podpore se, žal, doS!ji8r[1'' pokazala kot posebno Pr!V*Jity rjP ne za tiste, ki dajejo poffl06’ R- s tiste, ki jo prejemajo. Zadnja leta ie slišatl.jor besed o tem, da bi se kaZa‘JO' sloviti od sklada in P neke vrste banko za razv°L ' P zvitih republik in Kosova-Jb^i ka bi bila v tem, da bi določene projekte, ne b' i:. dela sedaj sklad, sredstva P sto usmerjala v ekonomsk % . f predlog temelji na prcPr^ hQ |J zvito republiko ali da bi bile v tem primeru cije bolj učinkovite. i* Združevanje slovenskega vodnega gospodarstva Celovite povezave Novi proizvodni prostori »Roga« v Se bomo vrteli pedala Delavci vodnogospodarskih podjetij Ljubljana, Kranj, Koper, Nova Gorica in Novo mesto ter Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane so že dalj časa razmišljali o svojem prispevku k boljši, predvsem pa bolj učinkoviti samoupravni in poslovni organiziranosti pri urejanju, vzdrževanju in varovanju voda. Dosedanja organizacijska in poslovna razdrobljenost na tem področju ni bila zadostna osnova za razvoj dejavnosti. Naslanjanje na zgolj ozke okvire ni nudilo dovolj širokih možnosti samoupravnim in poslovnim dejavnostim in oviralo njihov razvoj in posodabljanje. Razvijanja in posodabljanja pa si ni bilo mogoče predstavljati brez medsebojnega samoupravnega povezovanja. Ocenjujoč dosedanje stanje in malo prej navedena dejstva so se delavci omenjenih organizacij združenega dela dokopali do spoznanja, da bo njihovo delovanje, njihova samoupravna, poslovna in družbenoekonomska učinkovitost nasploh prišla do izraza in dobila svoje pravo mesto v procesu družbene reprodukcije le, če trdno in celovito združijo delo in sredstva. Tako so predstavniki naštetih slovenskih vodnogospodarskih organizacij podpisali samoupravni sporazum o združitvi v SOZD — ZDRUŽENO PODJETJE VODNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. Sestavljena organizacija bo združevala več kot 1.200 delavcev, načrtujejo pa, da bo imela okoli 500 milijonov prihodka na leto. Štefan Grah V zahodnoevropskih deža-lah in v Združenih državah Amerike je prometni režim kolesarjem menda bolj naklonjen kot v Ljubljani — vsaj če sodimo po prodaji koles, ki že nekaj let močno narašča. Vse večje potrebe tujega trga in do skrajnosti izkoriščeni proizvodni prostori v stari tovarni Rog so vzrok, da so prejšnjo soboto začeli graditi novo tovarno koles v industrijski coni Moste. Naložba bo po predračunih vredna približno 200 milijonov dinarjev in sami bodo prispevali tretjino. Poudarjajo pomembnost samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, ki so ga podpisali s sovlagatelji Tomosom, Slovenija-avtom in Tehnoimpexom, saj so v naložbo pritegnili trgovce, ki se zanimajo za njihove izdelke. Nova okvirnica, lakirnica in montaža bodo dale Rogovim delavcem več kot 11 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, v katerih bo po predvidevanjih stekla proizvodnja že prihodnje leto. V drugi stopnji, ki se bo začela po letu 1980, bodo zazidali nadaljnjih 8.500 kvadratnih metrov. Po zaključni naložbi bodo čez dobro leto v Rogu naredili 265 tisoč koles, 60 tisoč motorjev in 200 tisoč okvirov. Pr v bo usmerjena predvsc^.^j htevnejša kolesa je f športna in zložljiva, ‘•o« •' krili domače potrebe (p’ vozi vsak drugi jugosloVa3)af, lesar rogovo kolo)p°ve t\jJ3 bo možnost prodora na ^ tj žišča. Ta zahtevajo in v Rogu računajo, °a K 1980 lahko izvozih koles, 15 tisoč motorje', vso proizvodnjo okvir i J Kulturnega življenja , Ustvarjanja pprava na pragu ^°i2vodnih dvoran JL lOili . nedavnim so pripravili jjotJfn' gospodinjske opreme jvA, t^e v Velenju tradicional-l^i Crat že peto razstavo del eljf tialee.v Gorenja — likovnih b i1 tore?!- Letošnja razstava, bi1'' J*0* na pragu proizvodnih je v ln ?ekočih trakov kaže, da ja« ^0 Pe'ih letih tovrstnaustvar-ijf me<^ delavci Gorenja er® razmahnila, čeprav na i# i, ^ 1 niso predstavljeni prav v«* p9rj^ Prostem času slikajo ali vjLvo, kakršna je bila zdaj lij in na kateri so sodelo-tf^ ijr e*^vci-likovni amaterji iz \e< Din ^0renje iz Velenja, Slo-■jo radca, Mute in Rušna Ko-bodo pripravili še v (it1 i;jjr.Vl 'n Kikindi, da bi se kar •isf tva 1 krog pobliže seznanil z ;a otJ. ninii hotenji delavcev to j!1?’njihovo likovno govo-ttijijijj '^Povednostjo, hkrati pa r, V°lla to nova spodbuda za ji Vr.ialno kulturno delo. sjo ^tenju pa si tudi prizade-)3s>j. a bi likovna slovenskih umetnikov čim bolj približali delavcem ob tekočih trakovih. Gorenje je bilo doslej pokrovitelj več likovnih razstav v galerijskem kotičku velenjske knjižnice. Zdaj pa načrtujejo novo, zanimivo akcijo. V ljubljanski Moderni galeriji želijo predstaviti slovensko grafiko 20. stoletja. S tem bo Gorenje omogočilo širši slovenski javnosti zanimivo razstavo. Delavce svojih temeljnih organizacij združenega dela pa bi popeljali v Ljubljano na ogled razstave, zatem pa bi izbrali dela, ki so jim bila najbolj všeč. Ta pa bi si prislužila g posebno nagrado oziroma priznanje delavcev Gorenja. P. O. j°ber začetek T^arne šole v Kopru M^ihht Jfe !‘,terarno šolo za men-eratov. Nad tride-j^-orjev slavistov in dru-P : je'teljev slovenskega jezika d* 1% , 2bralo v obalnemm jjf bi teden dni sledili po-■i t5sti jlr?. razpravam in mislim 5C n Urjenju lepe slovenske kr. ,v 3 Krihcno je potekal po-|C%j.° Pogovornem jeziku in lafiu s?reki. O tem je na semi-liR. ^Pregovoril Marko Slod-A Izreri smo navdušeni (VŽ3 j.' interpretaciji pesni-ki ga je odlično i0' Scp t Pesnik in novinar vse i'°rstnerič. 'Mi sej!1Znanie za organizacijo Vu>narja gre literarnemu jiC'i SlnfVe.2e kulturnih organi-|jt Venije, ki želi spodbuditi .(jiteii^mo gibanje, odkrivati 1» in ;• In oblikovalce lepe be-ItVv.Jir- r vjJ te °niogočati predstavi-i>o |j. 0sti. Prepričani smo, da ,„Vlrarno gibanje razširilo ,!i- V0? maloštevilnim men-usmerjali mlade pesnike in pisatelje, pridružilo še več novih. V zaključnih razgovorih so seminaristi tudi izdelali predloge za literarno mentorsko revijo, ki naj bi izhajala enkrat mesečno. Bila bi strokovni vodnik vsem, ki bodo spodbujali in usmerjali mlado in samoniklo pišočo generacijo. Naslednje leto se bodo mentorji spet srečali, so sklenili. Takrat bodo še razširili tematiko seminarja, ki je bila tudi tokrat dokaj pestra. Gotovo pa bodo poslej še bolj zaživeli tudi literarni odbori pri občinskih zvezah kulturnih organizacij, ki naj bi s svojo pobudo in akcijo poskrbeli, da bo odnos do literarnega ustvarjanja in odnos do branja še boljši. Po sledeh družbene akcije: organizirana preskrba osnovnih šol z učbeniki Zaradi učbenikov se jeseni ne bomo več jezili V Velenju, kjer je bila akcija za oskrbo učencev z učbeniki odlično izvedena, je skrb širše družbene skupnosti za osnovne šole tudi sicer velika. Tako je na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo ob zaključku šolskega leta bila posebna slovesnost pod geslom »Človek, znanje, produktivnost«. Ob navzočnosti vseh učencev osmih razredov, učiteljev, predstavnikov sveta šole, krajevne skupnosti, komiteja O K ZK, tovarniške sindikalne konference Gorenje, je predstavnik kolektiva Gorenje, ki je pokrovitelj te šole, podelil posebna priznanja učencem za uspehe na učnem in drugih delovnih področjih. Zlato značko bratov Ribar za odlični uspeh v osmem razredu je prejelo osem učenk in učencev, zlato medaljo bratov Ribar za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole pa štirje učenci in učenke. Tako je pred časom poroča! naš dopisnik H. Jerčič. Nadaljevanje s 1. strani Prispevki izobraževalnih skupnosti so bili različni, od 45 din na učenca denimo v občini Radlje ob Dravi, 50 din v občini Vrhnika, 60 din v občinah Celje, Kočevje, Nova Gorica, 68 din v občini Šentjur pri Celju, pa do 80 din na učenca recimo v občinah Brežice, Krško in celo 120 din v občini Radovljica. V občinah, koder so akcijo najbolje izvedli, so učencem nekaterih šol zagotovili v celoti brezplačne učbenike, ali pa le ob minimalnem prispevku staršev, saj so ostale stroške nabave knjig krili iz izposo-jevalnine in prispevka občinske izobraževalne skupnosti. Najbolje pa je seveda akcija uspela v tistih občinah, kjer poteka že vrsto let: v občini Škofja Loka je izobraževalna skupnost prispevala denar za nabavo vseh novih učbenikov; v občini Velenje poteka akcija prav tako že več let preko 'izobraževalne skupnosti; enako že več let v občini Trebnje; vse učbenike brezplačno imajo na razpolago že učenci v občini Slovenske Konjice; v občini Slovenska Bistrica imajo brezplačne učbenike že skoraj v celoti; v občini Žalec prispeva denar občinska izobraževalna skupnost. Lahko rečemo, da je akcija le deloma bila organizirana v 15 občinah. V teh občinah so bodisi nabavili nove učbenike le s sredstvi staršev in potem nOve učbenike kompletirali z rabljenimi, bodisi da so le staršem na šolah' organizirali možnost organiziranega nakupa knjig za njihove otroke. So pa tudi primeri, kot npr. v občini Ljubljana-Šiška, koder akcije razen v redkih izjemah niso organizirali in so v glavnem prepustili staršem individualni nakup učbenikov v knjigarnah. Vidi se, da je akcija le deloma uspela ali ne v vseh tistih primerih, ko je bila prepuščena izključno učiteljem in ko se vanjo niso vključili samoupravni organi, sveti šol, družbenopolitične organizacije, učenci in starši. V takih primerih se je pogosto dogajalo, da so tarča nejevolje učiteljev postali knjigarnarji in da so morali ti poslušati očitke, češ »še to delo ste nam nakopali«! Kjer so akcijo peljali le osamljeni učitelji, so se seveda pritoževali, da je to zanje nova obremenitev. Tudi letos smo imeli primere, ko so učenci šele ob koncu šolskega leta izvedeli, da naj bi prepustili v šolski fond rabljene učbenike. In ker potem rabljenih učbenikov niso dovolj selekcionirali glede na njihovo izrabljenost, so jih starši in učenci, ki naj bi jih drugo leto uporabljali, odklonili. Seveda je treba povedati, da v takih primerih poprej učencev nihče ni motiviral za to, da bi s knjigo čimlepše ravnali (da bi koristila še drugemu učencu!). Res pa je tudi, da je vezava dosedanjih učbenikov mnogo slabša, kot bi že po sedanjih normativih morala biti. Pač niso bili tudi založniki doslej za boljšo vezavo motivirani, saj so starši učbenike kupovali vsako leto. Prvo leto bolj množičnega zbiranja rabljenih učbenikov je torej resno opozorilo, da s tako slabo vezavo ni mogoče rabiti učbenikov več let. Pohvaliti je treba učence, ki so pri tehničnem pouku sami na novo vezali rabljene učbenike, toda to prav gotovo ne more biti v prihodnje zadovoljiva rešitev. Kakorkoli so se nekateri bali, da se bodo založbe s svojimi knjigarnami pri tej družbeni akciji obirale, pa je treba pohvaliti tako založbe, ki so dogovore v celoti spoštovale, knjigotržci pa so se zelo izkazali, saj so obiskali vse šole. Nemara zdaj knjigarnarji jasneje vidijo svojo perspektivo za trajnejše sodelovanje s šolami, saj bo to sodelovanje dalo rezultate gotovo tudi pri drugih akcijah, npr. pri akciji za bralne značke, za nabavo leposlovnih knjig za šolske knjižnice. Knjigarnarji vedo, da bo na začetku šolskega leta po knjigarnah manj gneče, manj nerganja in jeze kupcev. Seveda bo tako predvsem na območjih, kjer je akcija oskrbe z učbeniki najbolje potekala, kar velja še posebej za širše mariborsko in celjsko območje. Marsikod pa bodo starši seveda še nabavljali ob začetku šolskega leta zvezke in učne pripomočke in tiste učbenike (teh je nekaj), ki bodo dotiskani šele konec avgusta. Seveda pa bomo vrli Slovenci zagotovo srečavali po knjigarnah tudi mamice in očke, ki bodo svojim šolarjem kupovali nove učbenike, ker imajo doma samo »že rabljene«. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o družbeni akciji za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki in za postopno zagotovitev brezplačnih učbenikov bo celotno letošnjo akcijo ob začetku šolskega leta moral temeljito oceniti: predvsem bo treba oceniti, kako so se v akcijo vključile družbenopolitične organizacije in še posebej sindikati, kako izobraževalne skupnosti in sveti šol. In oceniti bo tudi treba, koliko sredstev smo za učbenike poleg sredstev izobraževalnih skupnosti in staršev še uspeli zbrati in kje. Znan je le primer iz Litije, koder bodo menda delovne organizacije prispevale svoj delež iz sredstev, ki so jih doslej prispevale za praznovanje dedka Mraza in podobne akcije. Odbor podpisnikov pa bo moral tudi oceniti, koliko so bili pritegnjeni k akciji učenci, mentorji mladinske organizacije, mladinski aktivi. Najkasneje do septembra pa naj bi tudi že pripravili samoupravni sporazum o družbenem nadzoru nad cenami učbenikov in pa o pogojih, standardih in normativih za izdajanje učbenikov (specializirani TOZD založb za učbenike), da bi s pripravami učbenikov za šolsko leto 1879-80 še celoviteje lahko uresničevali celotno zasnovo družbenega dogovora o učbenikih. _ O S N O V IM I M UK ORGANIZACIJAM 11 SINDIKATA! ^ Sindikalnem poročevalcu št. 11 je objavljeno gradivo za javno razpravo: Osnutki dokumentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije Sindikalni poročevalec št. 11 lahko naročite skupaj z Delavsko enotnostjo pri : Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite neposredno v naši trgovini na Tavčarjevi ulici 5, v Ljubljani. Cena za izvod: 5 din NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri ČGP delo-TOZD DELAVSKA ENOT- nosti, Ljubljana, Dalamtinova 4,. izvodov Sindikalnega- poročevalca št. 11. Naročeno pošljite na naslov:. (ulica, poštna številka, kraj) Naročeno, dne: .............................. Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga ŽIG (Čitljiv podpis naročnika) Organizacija in delo slovenskih sindikatov v letih 1945—1953 (III.) Od obnove do samouprave o Jera Vodušek-Starič h O ki/lturrfc-prosvetnem delu so razpravljali tudi na posvetovanju, xi ga je oktobra 1947 sklical GO ESS, kjer so bila sprejeta načela^za-organizacijo te dejavnosti. Bilo je še mnogo takih posvetov, kjer so razčiščevali tekoča vprašanja te oblike dela. Tako so februarja 1948 na posvetovanju predsednikov sindikalnih kulturno-prosvetnih društev sklenili ustanoviti sindikalna kulturno-umetniška društva. Kako se je razmahnilo delo leteti, je razvidno iz podatkov o III. republiški reviji Skud-ov leta 1949 v Mariboru, katere se je udeležilo preko 50 izbranih društev z različnimi programi (zbori, dramske skupine, solisti in godbeniki). VI. plenum CO ESJ: nekaj novosti v organizaciji Po uspešno zaključenem prvem letu petletke se je sestal VI. plenum CO ESJ, ki je prinesel nekaj novosti na področju organizacije. Zaradi opažanja pojavov birokratskega poslovanja je bilo sklenjeno posvetiti več pozornosti delu na terenu in manj papirnatemu poslovanju. Na novo so uveljavili pri volitvah tajno glasovanje in volilne pravilnike, ki naj jih izdela CO EZDNJ. Natančno so bile opredeljene naloge posameznih sindikalnih organizacij, pri tem je glavnim odborom bila dana sa- mostojnost pri ustanavljanju potrebnih odsekov in naloga, da ponovno prouče delo nekaterih krajevnih odborov in sklepajo o potrebi njihovega obstoja. Zavzeli so se za izdelavo načrtov dela znotraj organizacij samih in za manjšo fluktuacijo kadrov. Ocenili so tudi dotedanje delo na področju fizkulture in odnos sindikata do organizacije »Tehnika in šport« ter se zavzeli za večjo angažiranost pri tej vrsti dela. 33 V smislu sklepov VI. plenuma so bile priprave na letne občne zbore sindikalnih podružnic, ki so potekale hkrati s pripravami na II. kongres OFS, katerega osrednja tema je bila gospodarski dvig dežele (bil je od 26. do 28. aprila 1948). Pritisk informbiroja V poletnih mesecih 1948, ko se je začel pritisk članic Informbiroja, se je sestal III. plenum GO ESS. V svojem poročilu na plenumu je predsednik GO Janko Rudolf podal tudi podatke o izpolnjevanju polletnega plana. Izkazalo se je, da je poprečno vsa industrija plan izpolnila s 102 % (kemična, rudarska, grafična, tekstilna, živilska so ga presegle, zaostajale so industrija gradbenega materiala, električne centrale in lesna industrija). V sklepih se je plenum zavzel za nadaljnje znižanje proizvodnih stroškov, za dosledno izdelavo notranjih planov delovnih kolektivov ter za čim boljše delo na vseh ostalih področjih sindikalne aktivnosti. Obsodil je napad na Jugoslavijo, kar je Janko Rudolf ocenil takole: »Tudi danes, ko nas je naša partija pozvala k boju za plan, je ideja ekonomske izgradnje naše države, ideja gradnje socializma postala politični program delavskega razreda in delavskih množic v naši deželi. In zato danes ni mogoče postaviti kakršnikoli program, ki bi bil odkrito naperjen proti planu, proti ekonomski izgradnji naše države, proti izgradnji socializma«. 34 Pod pritiskom napada na Jugoslavijo se je ob pripravah na V. kongres KPJ in ob vpisu ljudskega posojila še povečala enotnost sindikalnih vrst v borbi za plan. Napovedana so bila številna tekmovanja. Sama organizacija tekmovanj se je uresničila tako, da so med seboj tekmovale brigade, tudi znotraj podjetij. Vpis posojila je v Sloveniji dosegel visoke številke: 199.241 članov sindikata je vpisalo 191,542 pa 250 din posojila. 35 Delavska enotnost je takrat zapisala: »Ljudsko posojilo postaja mogočna manifestacija jugoslovanskega patriotizma«. V duhu sklepov V. kongresa KPJ so potekale jeseni priprave na I. kongres ESJ. Kongres, ok- tobra 1948, je podrobno analiziral nadaljnje naloge sindikalnih organizacij. V čast kongresu so delovni kolektivi med seboj tekmovali in veliko njih je pri tem poslalo resolucije GO ESS z obljubo, da bodo vložili vse napore za dosego delovnih nalog. Konkretne naloge je sindikalnim organizacijam v Sloveniji zastavil tudi II. kongres KPS novembra 1948. Ko je bilo koriec leta 1948 ocenjeno delo naših kolektivov, je bilo ugotovljeno, da je kljub prenehanju dobav surovin iz držav ljudske demokracije letni načrt v poprečju dosežene s 105,6%. 36 Vzporedno s temi političnimi gospodarskimi akcijami so sindikalne organizacije skrbele še naprej za dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Zavzemale so se za pravilno izpolnjevanje uredb o ustanavljanju magazinov delavske preskrbe, o dodelitvi zemlje za obratne ekonomije, o delavsko uslužbenskih restavracijah. Sprožili so akcijo za revizijo potrošniških kategorij in prioritete v preskrbi na ta način, da bi bila preskrba zagotovljena glede na težavnost dela. V letu 1948 so se zaradi slabe distribucije začeli ustanavljati industrijski magaci-ni. Sindikalne podružnice so sodelovale še pri ustanavljanju domov igre in dela, pri gradnji stanovanj, pri sečnji lesa, gradnji zadružnih domov itd. V Jugoslaviji leta 1948: nov plačilni sistem Z letom 1948 je Jugoslavija prešla tudi na nov plačilni sistem. Izhodišče pri tem je bilo delo, opravljeno po normah ali akordih. tam kjer je delo bilo možno meriti po učinku (pri tem naj bi bile upoštevane še kakovost dela, strokovne sposobnosti, odgovornost, itd.). Ob tem so bili sprejeti tudi predpisi o delovnih pogodbah, odpustih, izstopih iz delovnega razmerja ter uvedene komisije za delovne spore. Zato, da bi bile norme pravilno razporejene, so ustanovili po kolektivih posebne komisije, ki so določale norme in v katerih so bili poleg delavcev in strokovnjakov tudi predstavniki sindikata. 37 Z nastopom tretjega leta petletke se je sestal četrti plenum glavnega odbora ESS in razpravljal o tekočih nalogah. V ospredje so prišle težave, ki so nastopile kot posledica resolucije informbiroja, kakor tudi vprašanje graditve socializma na vasi. Z zadnjim je bil povezan problem preskrbe prebivalstva v mestih. Razvoj kmetijske politike je bil hkrati ena glavnih postavk republiškega proračuna za leto 1949. 38 Na plenumu je bilo odločeno, da se skliče II. kongres Zveze sindikatov za Slovenijo, kongresa se je razvila tekmovalna aktivnost a3, dročju pomoči pri izgrati: družnih domov, did-ov kulturno-prosvetnega d' vasi in dviga produktivno: ,sti' lovnih organizacijah. ii 'Hj bil ‘Saj id1’ ; do, ganizacij je svoj polletni p113 T polnilo že do kongresa, nP j mična tovarna v Celju, ^ Krmelj, tovarna verig Le: druge. Drugi kongres ZSS je 27. do 29. maja v Ljubija11^ ročilo o delu med kongres0 podal Janko Rudolf, o b0' nalogah sindikata pa je j tj. Roman Potočnik, tajnik ZSS. Kongres se je zavzel2 daljnjo izgradnjo soeializjjC vodstvom partije in tov in za podvojene napore tedaj uspešnem izvajanju P ; ^ nega načrta. Obravnaval) ^ vse ostale vidike sindikal11 ^ tivnosti: organizacijo, kadr^ ilizn1"; ,•« variš3 J?1 politiko, tekmovanja, tam1^ litiko, zaščito pri delu, pr kulturno-ideološko de!° Ndse ok “som »po cSa o !aDa S 1 si, SP vb lcela >d< "“gre k ‘H Wr 33 DE, 27. 2. 1948 34 DE, 2. 7. 1948 35 Poročilo na //. kongre^ zapisnik, arhiv ZSS 36 Ibicl. 37 38 DE, 14. 1. 1949 DE, 18. 2. 1949 Letos bolje kot lani Poslovne rezultate celjskega kolektiva najbolj zmanjšuje prepoved uvoza elektronike in pomanjkanje delavcev Industrija tehtnic in fino-mehanike LIBELA, v zadnjem času ena najuspešnejših delovnih organizacij v celjski občini, načrtuje v letošnjem letu 320 milijonov din dohodka ali v povprečju za 27 odstotkov večji dohodek na zaposlenega in za 40 odstotkov večjo prodajo, medtem ko bo izvoz nižji od lanskega, predvsem zaradi potreb domačega trga, ki jih ne morejo zadovoljiti. Med letošnjimi cilji je tudi znižanje stroškov (v povprečju za 4 odstotke) in zaposlitev 155 novih delavcev. Ob tem pa v Libeli ugotavljajo, da načrtovanega v celoti vsaj doslej niso mogli izpolniti. Primanjkuje delavcev (kvalifikacije različnih profilov), saj so jih od predvidenega števila lahko zaposlili le 2 do 3 odstotke. Zavoljo tega načrtovanega obsega proizvodnje v letošnjem prvem polletju niso dosegli, čeprav pomenijo indeksi od 92 zaradi zelo napetega plana precej boljše poslovne rezultate od lanskih. Ocena, pravijo, je dobra, pričakovali pa so prav dobro. Drugi vzrok je težavna oskrba z reprodukcijskim materialom, zlasti z elektroniko iz uvoza. Restrikcije, ki v tem primeru niso utemeljene in logične (saj je doma nihče ne dela), so »krive«, da v LIBELI v proizvodnji industrijskih tehtnic že več mesecev ne morejo dokončati kar 54 elektronskih dozirnih tehtnic (komandni pulti), od katerih je vsaka vredna do 800 tisoč din. Pri tem seveda ne ere za to, da bi želeli kak privilegiran ali izjemen položaj, radi pa bi uveljavili uvozne pravice, ki so si jih zagotovili z izvozom. V resnici po- trebna elektronika ne bi dosegla niti polovične vrednosti izvozne devizne vsote. In da je nerazumljivost sedanjega uvoznega režima še večja, pomenijo elektronski elementi komaj 5 odstotkov vrednosti posameznega izdelka. Takšen režim otežkoča proizvodnjo elektronskih tehtnic in uvajanje novih proizvodov. Ne glede na to pa so optimisti in pričakujejo rešitev, obenem pa tudi odpravo neenakopravnega položaja na domačem trgu, kjer se srečujejo z enakimi izdelki tujih proizvajalcev, le da so ti, ker lahko cene prosto oblikujejo, tudi enkrat dražji in v privilegiranem položaju. Problem zaposlitve novih delavcev bodo v LIBELI skušali rešiti tako, da bodo del proizvodnje preusmerili v dislociran obrat, kjer je možnost zaposlitve novih delavcev večja. Konkretno so v teku pogovori z ROSLO v Rogaški Slatini, s katero že sedaj poslovno sodelujejo. Istočasno pa so v letošnjem letu posvetili posebno skrb tudi pridobitvi novih učencev za razne deficitarne profile. Računajo, da bodo pridobili 45 novih vajencev, šolanje pa bi jih moralo končati vsaj 30. Prav tako pa je kadrovska politika usmerjena tudi k internemu izobraževanju delavcev na delovnih mestih. V ta namen so organizirali interni strokovni tečaj, na katerem so seznanili delavce — predvsem serviserje, s tehniko montaže in servisiranja njihovih najzahtevnejših proizvodov. Na ta način želijo dvigniti strokovni nivo že zaposlenih delavcev. Nov proizvodni program Da bi se še bolj uveljavila na zunanjem tržišču, je LIBELA ponudila inženiring za zgraditev tovarne tehtnic Indoneziji in Kubi, pri čemer je slednja pokazala veliko zanimanje. Vrednost izvoza v to deželo dosega 100 tisoč dolarjev. Sploh bi bil lahko tudi izvoz večji, če ga ne bi omejevale zahteve domačega trga in visoke cene domačih surovin, kar pogosto vpliva na nelojalno konkurenčnost. To pa seveda ne omejuje načrtovanja vedno novih proizvodnih programov. Tako bodo iz letošnjega programa predstavili na zagrebškem velesejmu digitalno elektronsko poštno tehtnico — za 2 in 20 kg, prilagojeno izračunavanju poštnih tarif. Poleg tega bodo izdelali še več drugih tehtnic, namenjenih opremi poštnih centrov z elektroniko za avtomatsko izračunavanje poštnih tarif. Na velesejmu bodo prikazali tudi novo železniško in cestno mostno tehtnico D 6000, z digitalno opremo, ki bo omogočala avtomatsko tariranje, avtomatski zapis in prenos podatkov v računalnik. V TOZD finomehanika pa bodo začeli izdelovati novo risalno mizo z izpopolnjenim stojalom in risalnim mehanizmom, ki so jo pohvalili francoski gosti ob svojem obisku. V LIBELI pripravljajo novosti za prihodnje leto — predvsem na področju elektronskih prin-terjev in naprav za doziranje oziroma programiranje dozirnih tehtnic. Vsekakor bi lahko rekli, da so povsem v koraku z razvo- H LIBELA jem najsodobnejše tehnike v svetu. Nova obrata do konca 1980. leta Takšen razvoj bo v še večji meri omogočila predvidena nova naložba, ki naj bi jo uresničili v okviru srednjeročnega načrta do 1980. Po dolgih razpravah, ki jim je botroval v tem primeru neupravičen strah pred onesnaževanjem — gre namreč za ekološko čisto investicijo — je LIBELA dobila lokacijo na prostoru v bližini obstoječe tovarne, kamor bodo preselili finomehaniko. V teku je priprava ustreznih projektov za postavitev industrijske dvorane (obrat za proizvodnjo oljnih in plinskih gorilcev) v velikosti 100 krat 25 metrov v dveh etažah in nove galvane, ki bo merila predvidoma 50 do 60 metrov (tudi dve etaži). V celoti bosta objekta zavzela od 7500 do 10.000 kvadratnih metrov površine, kar pomeni slabo polovico sedanjega obsega LIBELE. Z graditvijo bodo pričeli prihodnje leto, končali pa predvidoma 1980. leta. Denar bodo zagoto- ntfal vili z združevanjem z*1.. BELE in v širšem me*'*/. Investicija odpira perspektive, ker je bila potrjeno koopera^ godbo za gorilce, kar ^ J. možnosti sodelovanja j/, nonemškim partnerjem ■ j» X. LIN obrat Ifa je tudi e pAN. žavi, ki izdeluje celo '• t, ^ gorilcev od 50.000 do * *“Kcai cbpi) Postavitev teh pomenila polno srednjeročnega načrt3- i D a kratek čas in razvedrilo DE 21. julija 1978 stran 11 freska NAGRADNA KRIŽANKA obude tirno ušesa "s ^jj^dsednik Sindik je bil H-okega poletja (z rahlim M 'iair°m dežja) precej akcij' (idju [Jen, ker se na njegovem n.. i[Saa nent sektorju ni dogajalo h r Pomembnega. Še z ob-f ;[) .^odbora sindikata ali iz ^ | Palmatinovi ga niso kli-^ ^odgovore, tako da je bil tjtj te*ef°nu ali mu pošiljali ,i inj511'!1 anketnih pol s proš- ^ docela brez oprijemljive l,jl isaenoPolitične orientacije, i ■ torS' Vendar ne morem po-11 ' s Poročili o žetvi pšenice b5 SivaKieTzaradi toče’<< si ie V Cbrado’zravensiPa'?ni l i \ ' a gotov, ce ni kakšne 'k ,te>« docela nedoumljive tihe »»^aBvr::r med poletnimi vre-’rl1 j Cln'> poročili in pripravami J£tl tvi| 1 delati?« si je Sindik za-m 1 Pomembno vprašanje, toti i^okoč Lenin in še pred rmontov (in morda še d^rie, dr°'i'■•). 5K- Kakor naročen se mu je sredi programskega razmišljanja »naslikal« večno nepomirljivi član TOZD (in osnovne organizacije sindikata) tovariš Koder: »Daj, povej mi, če se morda le kaj zanimivega dogaja v naši interni samoupravi. Tako dolg čas mi je, da bi kar crknil...« »Le daj!« bi mu skoraj zabrusil Sindik, vendar je molčal, ker se za predsednika sindikata vsekakor ne spodobijo enostranske in prenagljene usmeritve. »Saj vem, da bi me najraje nekam poslal,« je neustavljivo modroval tovariš Koder. »Zadeva pa je v tem, da bom to — pošiljanje namreč —- opravil sam. Le nekaj se bova pred tem še pogovorila... Kakor veš, se bom čez nekaj mesecev odstrelil v pokoj. Kakšnih petnajst let bom prav gotovo črpal sredstva iz pokojninskega sklada. Ima to kakšen smisel? Veš, strašansko rad bi šel na po- tovanje okoli sveta in še kakšno ringarajo z mladimi puncami na Tahitiju bi vrgel zraven... Saj si gledal serialko o Gauginu. ne? Težava je le v tem, ker penczov ne spravim skupaj, kakorkoli se že obrnem. Poslušaj, če si kakšen predsednik sindikata, mi boš pomagal. Prepričaj tiste pri pokojninskih denarjih, naj mi dajo dinarje za pet let vnaprej, jaz pa se obvežem, da se bom takoj po svetovni turneji sam spravil pod rušo. Si predstavljaš, kakšna sredstva bom prihranil!?« »Zgini!« je rekel Sindik. »Sindikat vendar ni pogrebna posredovalnica!« »A da ni...« je razočarano dihnil tovariš Koder. »Jaz pa sem mislil, da imaš povsod zveze... Ali pa si čez poletje tudi ti počitniško otopel, kakor naša samouprava...« Morda gre za eksperiment v breztežnostnem prostoru... ali pa za dokaz statistične tehtnice, kako so življenjski stroški za obe tovarišici docela uravnoteženi...? trem, SPREMSTVO UVObNA, iJAČETtJA PRIPRAVA UDELEJt-E£ REVO-LUCPE USTROJ VAPRAVA SlOV.POLI- IČKIlbElA |VEC4*.Mtt- RAVrJOST IMORAUA |?>UU.OV nob [SESTAVIL 'to.M. 8-Toku I&1ASE0JI IIMTCRVAL RCE1AM-SKfl SLINA SARMO]?®! VRSTA ■Ruške IZPA- tolLNIK, OSKAR KO&OO ITALD. ŽEN.lME |ANbRE0 PAVLOVEC. IKOCIMA |NARCi)MI IkONCAft IPESUIK I^RUTfPJ loTOCER VPRESfA+J IOEZERU |Shcw za NjEMOl]El/ fkSTATD IT.PCPEV- KAR&oP'] fbNAREJEK pEVkA ■bAy NAČRT NAfiLAVNi ROfcEC mesto (JA PELlEŠtU TlESALkE baleta IVAN CANKAK Raznasa-l£C POŠTE REKA V TRDINA TANE2. int NlTLČRlA ZAČETek TEkME SESLO Plesalec. V feR.bRAMl IT MESTO 88 tADRAHtl VRTEČI SE Lel elek- TitOMOTORJA KOToR HEKOANJI Prvi TROŠEN-TačRIhN. ORKESTRA Cerkveno IZCBCEN]€, TREKIfOTvO C£ TUNS Sešitih i LEL,KOM-PONFNTA ČUVANJE ARTHUR, NA- PITNICA STEFAN ERŽEN vzlrzeN Človek stropna ČREDA VRSTA METULJA TEKMECI ved} A VIOLINA VOTANT SREDSTVO ZA mj.TESTA STATUA AROMA, ilfAvA, TORINO TRUSO NMVEČTE MESTO k/A [TAtoNSKEM SRM.RUiO-Dl KAKAV TANTAL ODZAfeAN KosmR MESTO NA ALASIU 3U60JL.tW! ARMUA POSIP STRITAR NEMSko PLEME.fc-TOMCI SEM NONOV 1 KOSITER AM.PljA TEL? IN LRAMATiK. (E1MER) ALPREl) N05EL Rešitve pošljite do 9. avgusta 1978 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 28. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. CENJENI REŠEVALCI! Pri križanki številka 26 se nam je pri opisu za navpično besedo v zadnji desni koloni vrinila napaka, saj bi se le-ta moral glasiti: »mačja dlaka« in ne »botra, kuma«. Pravilna rešitev je zato »srtina«, vendar smo pri žrebanju upoštevali tudi tiste rešitve, kjer je bilo na tem mestu vpisano strina. Prosimo za opravičilo, v prihodnje pa si bomo prizadevali, da do take napake ne ho več prišlo. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 26 Arheopteriks, Simon Bolivar, agent, tihost, Dol, AO, Sa, Ti, Ljerka, rman, JA, Siam, diva, enakonočje, ajda, realka, Neale, skiro, kapa, nota, skat, trapist, milo, balista, Omersa, OČ, AL*-LA, Arp, ave, iva, Vargazon, keton, urnost, Aceva, skavt. Izžrebani reševalci L nagrada 200 din: Tini Lužar, Postojnska 14, 61000 Ljubljana; 2. nagrada 150 din: Ivica Justin, Rožna dolina VII-5, 61000 Ljubljana; 3. nagrada 100 din: Sergij Orel, 15. maja 21,66000 Koper. Nagrade bomo poslali po pošti. J^ŽBOSLOVNI ZBIRKI DELAVSKE ENOTNOSTI Davkar izšla nova knjiga: e,a Mlakar; tonomski problemi graditve socializma HgT16kohomski problemi terjajo vse več teoretičnih analiz ih Narf Us,reznih praktičnih rešitev... l av,°rice, ki je sicer redna profesorica za področje po-N * 0nomije na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljub- ^ar^0 usmerjeni v to, da pride do konkretne uporabnosti venih ugotovitev za našo družbenoekonomsko prak- NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.......izvodov knjige dr. Cvete Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA Knjige nam pošljite na naslov: ........................... (ulica, poštna št., kraj) Naročeno, dne, kraj: ..................................... Žig (čitljiv podpis naročnika) -v J® knjigo razdelila na štiri dele, ki obravnavajo: f2no gospodarstvo v socialističnih samoupravnih od- ^hjžbeno reprodukcijski proces . radbene in msstn© rGnts v komunsInGm gospodarstvu bfJ^rašanja meščanske in marksistične teorije cen Srčika, ki Jo knjiga obravnava, Ja tako aktualna, Hi »Trki sa poklicno ukvarjajo z ekonomskimi odnosi v rt ^SeCialisti^ni samoupravni družbi. \ 9 336 strani, vezano v platno, ščitni ovitek, cena 250 SKUPNA IZDAJA ZALOŽB MLADINSKA KNJIGA IN DELAVSKA ENOTNOST OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA, KONFERENCAM OOS V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, PREDSEDNIKOM KOMISIJ ZA URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU POSLOVODNIM ORGANOM TOZD IN DO, STROKOVNIM SODELAVCEM V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Avtorizirano predavanje Romana Albrehta sindikalnim delavcem NAROČILNICA Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo.... izvodov brošure Knjižnica SINDIKATI št. 14: DRUŽBENA PREOBRAZBA ODNOSOV MED DELAVCI V PROIZVODNIH IN TRGOVINSKIH ORGANIZACIJAH Brošure pošljite na naslov: (ulica, poštna številka, kraj) Naročeno, dne: (čitljiv podpis naročnika) Družbena preobrazba odnosov med delavci v proizvodnih in trgovinskih organizacijah je izšlo v brošuri 8. junija 1978 — v zbirki Knjižnica SINDIKATI št. 14. Cena brošure: 40 din. Obseg 90 strani. Naročila sprejema TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Kupite jo lahko v naši trgovini na Tavčarjevi ulici 5, v Ljubljani Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin (odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana. DE na obisku pri MDB, ki urejata spominsko pot ob nekdanji žici okupirane Ljubljane Brigadirske roke (in misli) ob nekdanji žici Vode, vode, vode... Ivo Kuljaj Najlaže je reči: »Slavimo praznik.« Tokrat je to dan vstaje slovenskega naroda 22. julij. Nas seveda ne zanima, kako kdo praznuje, saj je praznovanje le zunanji izraz globljega razpoloženja. V takem razmišljanju utegne biti zanimivo, kako mlado pokolenje lahko najde stik z dogajanji pred trideset in več leti, torej s »preteklim časom«, ki pa je vendar izvor ustvarjalnosti in ponosa. Ali lahko čustveni stik s preteklostjo doživi mladinec, ko kot član mladinske delovne brigade urejuje spominsko pot in nasade ob nedkanji žici okupirane Ljubljane? Poskušali smo odgovoriti na to vprašanje... Žica je grenak spomin, zategadelj so tolikanj bolj prijetni pogovori z mladimi brigadirji, ki jim brigadirski dan pomeni dragocen in neusahljiv utrinek mladostnih dni. Brigadirji, ali takrat, ko posadite v svežo zemljo mlado drevo, pomislite na čase izpred trideset in več let? Da? Povejte nam nekaj o tem, kajti prav to nas zanima, ker ne gre samo za praznovanje, temveč za čustveni, globlji stik s praznikom. Bil je vroč julijski dan in sonce je žgalo po zagorelih telesih brigadirjev, ko sva jih obiskala z Adnrejem Agničem, obiskala na delovišču v Murgljah. Polegli smo v travo in brigadirji so jeli pripovedovati. Andrej Božič, brigadir — komandir IV.p čete brigade Danile Kumar iz OK ZSMS Ljubljana-Bežigrad, drugače referent za vhodne in izhodne podatke pri službi za avtomatsko obdelavo podatkov v Ljubljanskih mlekarnah,! je pravil: »Tod, kjer so Italijani pred več kot 35 leti obdali »slovensko srce« z bodečo žico, bomo mi naredili sprehajališče. Koder je bila nekoč žica in ob njej italijanski vojaki s puškami, bo poslej prijetna pot s hladno senco. Na mladinski delovni akciji »Pot tovarištva in spominov 78« sodelujeta dve brigadi in sicer brigada Strašo Pindjur iz Kava-darcev v Makedoniji ter brigada Danile Kumar iz OK ZSMS Ljubljana-Bežigrad. Vseh skupaj nas je 83 brigadirjev. Se vam ne zdi, da je za tolikanj dela kot ga imamo mi, to število premajhno. Prepričan sem, da bi se akcije udeležilo neprimerno več mladih, če bi se nanjo bolje organizacijsko pripravili. Če sem Mren, moram tudi povedati, da akcija »pot tovarištva in spomi- Mile Simovič in Vlado Janič nov« ni samo stvar mladih, temveč vseh nas, stvar slehernega zavednega slovenskega in jugoslovanskega srca. Želel bi, da bi na akciji sodelovali tudi »stari« Ljubljančani in pripadniki JLA, ki bi tako lahko z delom ohranjali tradicijo NOB, hkrati pa se tudi skozi to obliko nazorno spoznali njeno zgodovino. Potlej je za mojim hrbtom začel pripovedovati brigadir Blažo Nikolov. »Prišli smo v Ljubljano, da bi se pobliže spoznali z njenimi mladimi in da bi jim pomagali pri njihovem delu. Ce vemo, da to ni le mladinska delovna akcija? Kako bi ne vedeli, saj smo o zgodovini Ljubljane marsikaj slišali že v šoli. Vendarle pa se mi zdi, da sem se v teh nekaj dneh bolj seznanil z zgodovino slovenskega NOB kot vsa leta v šoli. Samo nikakor si ne morem predstavljati, kako so Italijani lahko obkrožili vso Ljubljano z žico. Le kje so je dobili toliko. Najbrž pa so imeli lažje delo z žico kot mi s potjo in sajenjem. Pa vseeno. Stokrat rajši kopljem in sadim, kakor pa da bi napeljeval žico, zavoljo katere so ljudje toliko pretrpeli. Delamo pot spominov in tovarištva in rad bi videl, da bi vsi narodi kar najhitreje zgradili pot prijateljstva med seboj.« Premotila nas je pesem dveh fantov. Objeta sta nam prihajala Foto: A. Agnič Blažo Nikolov nasproti in prešerno veselje jima je sijalo z obrazov. Bolj »korajžen« je bil Mile Simovič, ki je povedal, da ima 17 let, da je doma iz Šiške ter da dela pri mizarstvu »Škof« v Ljubljani. Glede akcije pa je takole menil: »Akcije »Pot tovarištva in spominov« sem se udeležil predvsem zategadelj, ker menim, da moram storiti nekaj za počastitev spomina ljudi, ki so preživeli toliko gorja-skupaj je naša svetla zg0"? '•si/o z prav zavoljo tega sem tu “ nekaj narediti, da boffl rodovom lahko pripoved0’ sem tudi sam nekaj s*^ ohranjanje tradicij NO0; generacije bodo videle 0% in zgodovina iz šolskih k0” bo bližja.« j. Miletu je vskočil v bese0' gov prijatelj Vlado Janič ki je sicer dijak tretjega , Gradbeno-tehniške šole v Ijani. Povedal je, da bi letos opravljati obvezno in da je šel rajši v brig3' »Lepo mi je tu in z brig? Makedonije smo veliki P11? h I ijif iviancuumjc sinu vcu»‘ r. i Večkrat me sprašujejo, U nas je tako malo briga0'! e Ljubljane. Po pravici p° j - • y Zl ne vem jim odgovoriti, samim pomenom te ak01r zgolj navadna brigadirska pa moram reči, da je fll ohranimo živi stik z deja11) i prednikov in staršev.« -Potlej so mi brigadir j1 kedonije povedali, da ) njimi tudi Margaret brigadirka iz Avstralije- K h c c/h sem se pogovoril z njo. mi je, da so njeni s njo.* \i tarši »V > donije in da zdaj živijo ^, liji. Tudi ona se je rodilj^ ^ n straliji, zdaj je pri nas na cah. Prav zanimivo pa JoJj 'totj . poslušati, ko je govorila »Ko sem prišla v Kav^ ^ sem slišala besedo akcija- ■ nisem vedela, kaj je to, me je pa vseeno. Povpra5 . >iv prijatelje, ki so mi vse razložili in na mah sem s la. Ni mi žal. Pri nas v /''jRij, tovrstnih oblik druženja ^ •« ^ . ^ Cni- "te in dela ne poznamo. Pa J* i Sj,.1 da jih ne. Koliko vesel) 'ttijj -žabnosti, prijateljstva je ^ 'Pr^ ne morem vsega opisati-.. sicer je lepše v Jugosla^P . pri nas. Povedali so mi. . ^ , vas v is. Povedali so mi. rj Aaj. tovarnah vsi delav01^ w0s ' pri nas poznam0 nHaria tl 0 ^ 'Hikv darji, enega gospodarja, ki o 1 vm V0Jj loča. O drugi svetovni v?Jj| ’l!% se učila v šoli, tudi o M a \p0] sem se precej naučila, j povedati, da je ta-ista Zg0^ «;'4 ru. o kateri mi pripoveduje^ %r ljubljanski prijatelji Pr ,£ t gačna od tiste, ki sem 8% Jtj ^ čila v avstralski šoli. ye°tf ; ] bolj zaupala prijatelje111^: %0r učiteljem, tudi tokrat je { CS Jv Y Za občinski praznik caruKARi%iA CELOI E C* ^ist % "S r--. -• L Pti PŠf čestitamo občanom, delovnim ljudem in organizacijam združenega dela ter pozdravljamo vse poslovne prijatelje