855* A*
601002U(
OSRtDNJA K^J'Ž,J1CA
PRIiviukSKI dnevnik
Foitnina plačana v gotovini /*	on/1
Postale I gruppo Lena OUU UT
Leto XXXVI. Št. 71 (10.591)
TRST, sreda, 26. marca 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* JGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
francesco cossiga predlagal sestavo dvostrankarske vlade kd-psi
Craxi zahteva politično razčiščenje s KD pred vstopom socialistov v vlado
v
Se vedno odprto vprašanje sodelovanja z republikanci Socialisti naj bi v prihodnji vladi imeli 7 ministrstev '
Plina, neodvisno levico, radikalci,' Tajnik
njr'- cajniK PRI Spadolini je kistr’ da so možnosti za sestavo vejik ankarske vlade še vedno zelo še c6, • ^večer je Cossiga sprejel }»Sl n^ialiste in komuniste. Tajnik x' ie P° pogovoru z man-Pred]Jem P°vedal, da je Cossiga *ke i	oblikovanje dvostrankar-
rrm „V ade KD - PSI. Socialisti so strani’ tem Povedali, da je njihova tiet)(Kaa ,Pr'Pravbena, da prevzame |Wsredne odgovornosti v vladi, da pef z.agotoviia stabilnost. Zato je si(0 Pripravljena proučiti s krščan-'ečin 1^kracijo pogoje za sestavo tj ae m vlade. Vendar morajo bi-zadev	zelo jasni, še zlasti kar
Čej0Va Program, ker :ocialisti no-v ™ graditi «vlade na pesku*, tem-tj ,?a hdnih temeljih. Zato mora *<9env ’n pSF natančno preučiti Systl,,lce' perspektive in pogoje za skupne vlade. Komaj po tem ha ,Scenju bo delegacija socialistična	pripravljena na pogaja-
te l? naortu in sestavi vlade. Zato deleeaciji krščanske de-SedejaCl-’e -in PSI sestaI' danes na
km t Poslanske skupine KD, med-t- "O se bo jutri sestalo demo
Htj;
ansko vodstvo.
Šolske počitnice 0|l 3. do 8. aprila
h^ske velikonočne počitnice . a° letos trajale šest dni in od četrtka, 3. aprila, pa j. vključno naslednjega torka, »T, > da se bo pouk na vseh Pril nada,jeval v sredo, 9. a-d»ila' ^ posebnem ministrskem b~i je tudi rečeno, da se ^ I »piski pouk nepreklicno kon-«• junija. Kot znano, pred-Dat'3 Mkon skupnih 214 dni lioi ' kar pa letos ne bo ve-kfr1 za tiste šole, na katerih namestili volilne sedeže.
Medtem se govori že o socialističnih ministrih. PSI naj bi imela na razpolago sedem mest. Najbolj verjetni kandidati, vsaj danes, so Manca (ki je baje zase zahteval zunanje ministrstvo), Reviglio, ki ga bodo najbrž potrdili, Ai lasi, Cicchit-to, De Michelis, Lagorio in Balza-mo, vendar bi slednji lahko prevzel tudi mesto, ki je bilo doslej znotraj stranke v rokah Formice, ki si je baje z zadevo ENI zaprl možnost nadaljnje kariere v stranki, (if-pp)
_ RDI — Posvetovanja za sestavo vlade potekajo trenutno s prejšnjo hitrostjo, saj je Cossiga trdno odločen, rešiti vladno krizo m prej, saj jc sedanji politični trenutek za to zelo ugoden. Naj bo •stranska ali tristranska, bodoča vlada bo podčrtala privilegirani med krščansko demokracijo in socialistično stranko in Cossiga , Jo lahko sestavil še pred veliko nočjo: treba se je domeniti samo , o nekaterih podrobnostih, ki so sicer pomembne, o bistvu pa so se ale že domenili.
j. šem duhu je mandatar Cossiga--------------------
ceraj vodil posvetovanja s predalniki strank. Zjutraj se je naj-,J sestal z vodstvi demokristjanih parlamentarnih skupin, ki ji-,a Je potrdil svoj načrt: sestaviti
»in°Saansko vlado KD ' PSI’ v upa' vlan-a ta poseben odnos ne odtegne di podpore laičnih strank. Cossi-u Je y pogovoru z demokristjani k "“ari] tudi nekatera druga načelih ** S? i‘b bo držal pri oblikovalk S'n^6 v*ade in izdelovanju na-j. a: Predvsem bo skušal ohraniti odnos s komunisti, v ok-jJ}. s,rateg‘je demokratične enot-u, °b porajajočih se problemih, n, , Se.dogaja v tradicionalnih de-v ~at'čnih sistemih. V program no-vj^licije pa je treba po njego-viln m,neniu vključiti skrb za pra-jg 0 delovanje državnih inštitucij, ta Jvrmo javne uprave, sodstva,
Posve^v gospodarske krize in se hinJfi- 2 večjo pozornostjo zuna-^Mlitičnim vprašanjem.
skih rf°-te*1 zel° splošnih program-mpn* ' k so demokristjanski parla-hiai Ci Potrdili Cossigi, da se stri-2an;° 2 njegovimi izvajanji. Prav-teko idiličnega sestanka med % ]?kristjani že dalj časa ni bilo. dal ,cu. je vsak posameznik pove-sta4 naj se strinja s Cossigo. Pri-nunL x,nat Cattinove struje forze va Napoli je menil, da je sesta-sledic 6	" PSI neposredna po-
sl,v a zaključka zadnjega demokri-dreotrga kongresa- Pristaši An-šitevh* 80 Poudarili, da gre za rede n’aiJine ogroža perspektive vla-Dreril= >?e solidarnosti in so spet kanrmSa‘ takojšen vstop republi-2 e v vlado.
stal J^PublikanlT se je Cossiga se-PoIriiT0 opoldanskem premoru (pred niki V°m se je sestal s predstav-Pih 1 ®anjših parlamentarnih sku-
Tajništvo federacije CGIL -CISL - UIL in tajništvo sindikata delavcev papirne in grafične industrije sta proglasili za danes celodnevno stavko, ker je privatni monopol proizvajalcev papirja ukinil proizvodnjo papirja za časopise, da bi na ta način iztržil ogromne dobičke. Ukinitev proizvodnje hudo prizadene delavce v papirnicah, obenem pa otežkoča postopek za uveljavitev založniške reforme.
Zaradi današnje 24-ume stavke jutri dnevniki v Italiji ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla šele v petek.
NEUSPEH KONSERVATIVNE VLADE THATCHERJEVE
Olimpijski odbor Velike Britanije za udeležbo na moskovskih igrah
Sklep hrabri olimpijske odbore drugih držav, ki bodo lažje nasprotovali svojim vladam - Tudi britanska javnost proti bojkotu
LONDON — Britanski olimpijski odbor je včeraj vzdržal pred vsemi pritiski konservativne vlade in sklenil, da bo poslal svoje športnike na moskovske olimpijske igre.
Sklep je podprlo 15 od 20 športnih federacij, štiri so se vzdržale, samo hokejska je bila proti udeležbi in še ta je pristavila, da «za zdaj* nasprotuje, ne ve pa kako se bo položaj razvil.
Britanska vlada pa še vedno nadaljuje pohtiko bojkota. Da bi odvrnila sklep britanskega olimpijskega odbora, je sklenila, da ukine vso finančno podporo in olajšave športnikom, ki so državni uslužbenci ali pa prioadniki britanske vojske. Vlada pa bo le s težavo odvzela potne liste svojim uslužbencem, saj bi taka pobuda sprožila o-stre reakcije v državi. Laburistič-
ni parlamentarci se že sprašujejo, kako bo konservativna vlada lahko opravičevala tako diskriminacijo. ko se bodo športniki zaposleni v zasebnih družbah udeležili olimpijskih iger, državni uslužbenci in vojaki pa bodo ostali doma.
Predsednik britanskega olimpijskega odbora Dennis Follovvs se ne zmeni za take pritiske, saj ga podpira večina športnikov. Tudi nedavno glasovanje britanskega parlamenta za bojkot olimpijskih iger izgublja svoj pomen po zadnjih u-gotavljanjih javnega mnenja, saj prebivalstvo zagovarja udeležbo na moskovskih olimpijskih igrah.
Margaret Thatcher se sedaj nahaja v neprijetni zadati, njena vlada je edina brez pomislekov podnr-la Carterjev sklep o bojkotu, sedaj pa so se ji postavili po robu domači
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuuiiiifiiiiiiiiMiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiimiiiHiiiiiiimiiiiiriiiiiuiiiiuuiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
NAJUGLEDNEJŠA DEMOKRATIČNA OSERNOSI MALE DRŽAVE ŽRTEV REAKCIONARNIH SIE
V SALVADORJU UMORILI NADŠKOFA ROMERA ZAGOVORNIKA SVOBODE IN PRAVIC UUDSTVA
Ustrelili so ga pred oltarjem, ko je daroval mašo zadušnico - Žalost in zaprepadenost v Vatikanu
Nadškof Romero
SAN SALVADOR — Nadškofa Ro mera, eno najuglednejših salvadorskih osebnosti, kandidata za Nobelovo nagrado za mir v preteklem letu, so včeraj podlo ubili. Tako kot že stotinam drugih Salvador-cev, so tudi njegov protestni glas zatrli s krvjo. Štirje neznani moški so pokosili njegovo življenje, medtem ko je daroval mašo zadušnico (baje v spomin svoje matere) v neki bolnišnici salvadorskega glavnega mesta. Po atentatu so ga nemudoma prepeljali na kirurški oddelek, vendar je še pred posegom podlegel smrtnim posledicam strelov, ki so ga zadeli v prsi. Ve: liko vidnih osebnosti in političnih voditeljev v El Salvadorju je takoj po umoru izreklo najostrejšo obsodbo tega zločina in poudarilo, da je to bila provokacija hunte.
Tudi levičarske organizacije in študentje so jasno opredelili zločin kot provokacijo vladnih in desničarskih krogov; levica namreč ni ime-
la nobenega interesa ubiti zagovornika svobode in pravic ljudstva, ki se je vedno in brezkompromisno boril ob njeni strani. In tak je bil nadškof Romero.
Alberto Ramos. predstavnik levičarskih in sindikalnih organizacij v El Salvadorju, ki se nahaja v ita-liji. je zelo jasno ožigosal zločin. Njegovo oceno je v bistvu povzela KPI, ki v svojem uradnem komuni-
Pred približno leiom dni, po
(farju najvišjo se je borila za svobodo in reforme, v prid najrevnejših.
Salvador je najmanjša od srednjeameriških republik, v njej živi še v srednjeveških razmerah 4 milijone ljudi. Povečini so kmetje, od katerih več kot 60 odstotkov le obdeluje latifundistično zemljo. To je El Salvador. Maloštevilna skupina ohgarhičnih družin drži trdno v rokah glavna bogastva dežele. Državno oblast so zaupale vojaški
iiiiiiiiMmiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMifiiiiiiiMmi
ŠKANDAL O NEZAKONITIH STAVAH IN PRODANIH TEKMAH
Zasliševanja osumljenih nogometašev in napadi na FIGC še vedno v ospredju
Casarsa na začasni svobodi - Dveurno zasliševanje Paola Rossija - Predsednik Milana Colombo naj bi priznal
RIM — Italijanski nogomet si liže rane škandala o nezakonitih stavah in podkupninah ter išče izhod iz globoke krize, v katero so ga pahnile znane izjave dveh rimskih trgovcev. Massima Crucianija in Alvara Trince. Izhod iz krize pa ne bo mogoč predno ne bodo prišle na površje vse nepravilnosti, ki naj bi jih zakrivili aretirani in osumljeni nogometaši, kar bo morala razkriti sodna preiskava, ki se je tudi včeraj nadaljevala s polno paro. Poleg preiskave pa je zaznati v italijanskem nogometnem svetu še hude napade na italijansko nogometno zvezo FIGC. kateri očitajo. da ni bila zmožna razčistiti problema. preden je vsa stvar zašla tako daleč, da jo je moralo prevzeti v roke italijansko sodstvo.
Večino včerajšnjega dne so rim-___________________ ski preiskovalci spet posvetili za-
...umi..............im.MII.mi.Milim...
Multinacionalna družba bo plačala 103 milijarde
tiaiji^AN _ švicarska multinacio-t°Vav družka «Givaudan», lastnica
le FCMESA v Sevesu. kjer se stj|J '1Ja 1976 zaradi okvare sproten ai°ksin, je pripravljena i/.pla-ik0(|Yeč kot 103 milijarde lir od-ielj ,e italijanski državi in de Vfora- mbardiji- Vest je sporočil C\i2a| . Predsednik deželne vlade katp.. • na tiskovni konferenci,
bi
sta se udeležila tudi vladni ctr>io n|k Kessler in zastopnik kon-
5** -	___........
gej a- Poudaril je, da se prvič do-
?aJa , -	jc, um oc ni »n-
bg ' "a neka multinaciona’na druž to Pr,znava odgovornost za nesre-j, 'n Povzročeno škodo ter priata j. a Plačilo odškodnine.
aaJanške oblasti so bile sicer
zahtevale za povrnitev stroškov in izvajanje nadaljnjih ukrepov za odpravo posledic zastrupitve z dioksinom na področju Sevesa 119 milijard lir. Dogovorjena odškodnina je torej nekaj manjša, toda multinacionalna družba se je obvezala da bo izplačala v celoti stroške za bonifikacijo področja po kontroli.
Sporazum, ki ga bodo morali po trditi pristojni deželni in vladni organi, zadeva zgolj terjatve teh ustanov. Družba «Givaudan» bo morala posebej izplačati odškodnb ne občinam in posameznikom, ki jih je prizadela zastrupitev ozračja in ozemlja, zaradi česar je od prla v Milanu poseben urad. (Iv) _
sliševanjem osumljencev. Na vrsti je bilo tokrat 22 nogometašev, ki so jih v nedeljo pozvali na zaslišanje v vojašnico finančnih stražnikov v Ul. Olmata.
Pred vojašnico se je že ob 8.30, pred napovedanimi prihodi nogometnih zvezdnikov, zbralo krdelo navijačev, novinarjev, fotografov ir radovednežev, ki so nestrpno čakali nanje. Med prvimi so prispeli o-sumljeni nogometaši Bologne s trenerjem Peranijem, za njimi pa nato v večjih ali manjših presledkih še ostali. Publika jih je sprejela na različne načine: nekaterim so ploskali (Paolo Rossi), drugim so žvižgali ter jih psovali (Cordova, ker naj bi «izdal» ljubljenca rimskih navijačev Giordana). Finančni stražniki so imeli z navijači precej dela. saj ti večinoma sploh niso dovolili, da bi nogometaši prispeli do vhoda v vojašnico.
O zasliševanjih se je tudi včeraj bolj malo izvedelo. Gotovo je, da so sodniki izpustih igralca Perugie Casarso na začasno svobodo, skoraj gotovo pa je (o tem se je sinoči širilo mnogo vesti), da je predsednik Milana Felice Colombo priznal, da je podpisal ček za 20 milijonov lir, ki ga je Giorgio Morini izročil nekemu rimskemu igralcu na nezakonite stave kot podkupnino za nogometaše Lazia.
O zasliševanju Paola Rossija ni bilo mogoče izvedeti niti besedice. Po dveurnem pogovoru s sodnikoma Monsurrojem in Rosellijem se je «Pablito» umaknil množici novinarjem: vojašnico je namreč zapustil po stranskih vratih.
Pozno zvečer so se preiskovalci nonovno preselili v zapor Regina Coeli, kjer so nadaljevali z zaslišanji aretiranih. Na vrsti je bil kapetan Lazia Beppe Wilson, domnevalo pa. da so ga včeraj tudi soočili. s Cacciatorijem. ki so ga zaslišali že nreišnjeoa dne in ga je med zaslišanjem zaiela histerična kriza.: Mogoče bo soočanje privedlo do novih razpletov. . ..	. .
diktaturi, ki skuša ohraniti svojo premoč s pomočjo zelo ostre in krvave represije.
Tudi papež Janez Pavel H. je izrekel svojo globoko žalost in zaprepadenost nad včerajšnjim atentatom. Treba je tudi povedati, da so ga v Vatikanu imenovali na to
niku objavili intervju naše sodelavke Grazie Gaspari s škofom Romerom. V intervjuju je Romero govoril o vseh aspektih življenja- Cerkve v Latinski Ameriki, o revščini, o odnosih z oblastmi, o svojih pogledih na marksizem. Iz intervjuja povzemamo odlomek o duhovniku Ortizu, ki je ob Romero-vi smrti zelo aktualen:
Povedal mm je, kaj se je zgodilo 20. januarja, mtančno pred mesecem dni. Duhovnik Octavio Ortiz je priredil predavanje iz verouka, ko so jih napadli z brzostrelkami. Ubit je bil duhovnik in z njim štirje fantje. Najstarejšemu je bilo 22, najmlajšemu pa osem let.
«Ortiz je četrti duhovnik, ki so ga ubili. Ne vemo točno, kdo so morilci prvih dveh. Za zadnja dva pa vemo: državm varnost. Vlada sploh ne pojasnjuje, čemu to dela ali pa trdi, da so bili duhovniki ubiti v oboroženih spopadih. To pa je laž. Poznal sem jih in vem, da so bili predvsem dobri kristjani, čeprav so kdaj tudi pretiravali. Občutljivi so bili za krivice in pridigali evangelijski nauk. Ker pa je ta nauk revolucionaren so jih kratkomalo proglasili za marksiste in jih umorili. Toda jaz jih bom branil.»
Vprašala sem ga, če se boji: *Strah je nekaj človeškega», odgovarja mdškof Romero «vendar ni razlog za umik. Posebno še, če si m pravi poti.*
Medtem je bil predsednik italijanske nogometne zveze Artemio Franchi tarča številnih napadov iz italijanskih nogometnih vrst. Med vsemi je bil najbolj oster napad odvetnika Catanzara Nina Gimiglia-na, ki mu očita, da je hotel z načelnikom zveznega preiskovalnega urada De Biasejem zamižati nad vsemi dokazi o podkupovanjih nekaterih nogometašev in društev.
«Ko je postala vsa afera zelo vroča, sta jo prepustila sodstvu*, meni Gimigliano, medtem ko bi lahko na podlagi zbranih dokazov suspendirala več nogometašev ter porinila v B ligo nekaj društev*.
Franchi je včeraj prispel iz Zuri-cha v Rim. Izjavil je, da ne bo odstopil, kot so pisali nekateri časopisi ter da doslej pri zvezi še niso razpravljali o morebitnih diskvalifikacijah igralcev, (šč)
V Ljubljani umrl nadškof Jože Pogačnik
odgovorno in «vroče» mesto, ker so zaupali v njegovo zmernost in posredniško sposobnost. Vendar se je Romero nekako «spreobrnil». potem ko je spoznal velike težave salvadorskega ljudstva. Ni si umil rok, stopil je v brazdo. Pri tem pa je prekrižal račune tistim, ki imajo interese, da ljudstvo še naprej trpi revščino, (nf)
športniki in ji nasprotuje celo dobršen del javnega mnenja. Kako se bo izvlekla iz zagate, bomo videli v prihodnjih dneh, a včerajšnji sklep britanskega olimpijskega odbora je dobrodošel vsem tistim, ki so proti bojkotu plemenitih stvari. Dobrodošel je celo tistim, ki jim je plemenitosti malo mar. a kljub temu ocenjujejo Carterjev sklep o bojkotu kot neprimeren odgovor na sovjetsko invazijo Afganistana. Tako izjavo je včeraj dalo tudi francosko zunanje ministrstvo. Največji pomen in odmev oa bo imel sklep britanskega olimpi iškega odbora za druge državne olimpijske odbore, ki morajo do 24. maja sporočiti svoje sklepe organizacijskemu odboru olimpijskih iger. S tega vidika je britanski sklep toliko pomembnejši. saj daje ostalim odborom dovolj časa za premislek in dokazuje vsem, da je treba nolitiko in mednarodne interese ločiti od športa, (voc)
ANKARA — Medtem ko se v državi nadaljuje val nasilja, turški parlament še vedno išče kandidata z sl predsednika republike. Včerajšnji glasovanji sta brli neuspešni, o-pazovalci celo trdijo, da bodo kompromis našli šele čez teden dni, saj bosta v začetku obe najpomembnejši stranki vztrajali pri svojem kandidatu.
Množične manifestacije zaradi šahovega bega
TEHERAN — Tisoči so se včeraj odzvali pozivu šiitskega klera in na ulicah iranskih mest izrazili svoj gnev zaradi šahovega bega v Egipt. Najbolj bučne manifestacije so bile pred zasedenim ameriškim veleposlaništvom v Teheranu, kjer so skandirah poleg običajnih esmrt šahu in Carterju* enak konec tudi za egiptovskega predsednika Sadata. Iranski zunanji ministef’ Ghot* bzadeh pa je včeraj izjavil, da ne bodo zahtevah od Egipta šahove izrqčityei «ker je Sadat navadna lutka v Carterjevih in Beginovih rokah*.
Medtem v Kairu predsednik Sadat s ponosom trdi. da islam edini predvideva politično zatočišče za preganjence. Sadat tudi potrjuje, da bo nudil zatočišče Rezi Pahlaviju, ki' je sedaj v rokah egiptovskih zdravnikov.
OB ZNAKIH DOLOČENEGA UMIRJANJA
Titovo splošno stanje ostaja še naprej težko
S štafeto mladosti potuje skozi Jugoslavijo ljubezen do Tita in srčne želje državljanov za njegovo zdravje • Svetovni tisk o Titu in Jugoslaviji
LJUBLJANA, BEOGRAD — Zdravniški konzilij, ki v Kliničnem centru v Ljubljani že od prvih dni januarja zdravi predsednika republike Josipa Breza Tita, je včeraj sporočil, da je «splošno stanje predsednika republike še naprej težko. Pljučnica še traja. Temperatura je zvišana, vendar kaže težnjo rahlega upadanja. Kardiovaskularni sistem je razmeroma stabilen. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje.*
Kako so jugoslovanski narodi in državljani zbrani okrog svojega ljubljenega voditelja v teh težkih dneh, ki jih bojuje skupno s svojimi zdravniki v ljubljanskem Kliničnem centru, najlepše dokazuje štafeta mladosti, ki jo mladinci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije nosijo skozi jugoslovanska mesta. Štafeta, ki je predvčeraj.«'’':m šla na pot iz središča Vojvodine, Novega Sada, je še vedno v v. dinskih mestih in povsod jo sprejemajo množice državljanov, ki ..i-nifestativno izražajo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Vojvodine, te jugoslovanske Evrope v malem, štafeta je obenem izraz srčne želje za Titovo ozdravitev.
Tudi svetovni tisk z veliko pozornostjo spremlja letošnjo štafeto mladosti. Daljša poročila s slovesnosti v Novem Sadu so objavili skoraj vsi japonski časniki, dnevniki, radijske in televizijske postaje v Grčiji, Španiji, Alžiriji, Zambiji, v Veliki Britaniji, Argentini, Braziliji, Peruju in mnogih dragih državah.
Britanska agencija Reuter je zapisala, da je štafeta mladosti naj-globji izraz ljubezni Jugoslovanov do Tita in pri tem citira iz govora predsednika Zveze socialistične mladine Jugoslavije Vasila Tu-purkovskega besede: «Srečni smo, da živimo v Titovem obdobju — v obdobju svobodne Jugoslavije, ki smo jo spoznali s Titom*.
Svetovni tisk medtem še vedno objavlja številne članke in komentarje o osebnosti predsednika Tita in Jugoslaviji. Tako na primer grški tednik «Politika Temata* piše, da je predsednik Tito državnik, ki uživa svetovni ugled, da je neutruden borec in pobudnik boja za svobodo in neodvisnost ne le narodov in narodnosti Jugoslavije, ampak vseh majhnih narodov sveta našega časa. To, kar je ustvaril Tito, je trajen dosežek sodobne Jugoslavije, piše grški dnevnik.
Atenski tednik «Politika Temata* grško javnost obsežno seznanja z narodnoosvobodilnim bojem narodov in narodnosti Jugoslavije in z njeno obnovo po vojni, z gospodarskim razvojem in še posebej a izvirno jugoslovansko potjo v socializem, ki kot ugotavlja avtor, temelji na samoupravljanju na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja.
«življenje, delo in odločnost v boju za osvoboditev uvrščajo jugoslovanskega predsednika med pet vodilnih osebnosti drage svetovne vojne*, poudarja grški časopis, ki .je zapisal, da je Tito neporaženi borec in ena izmed največjih osebnosti naše dobe. Časopis nadalje piše, da Jugoslavija pod vodstvom predsednika Tita dosledno vodi neodvisno in neuvrščeho politiko, s katero je dosegla velik ugled v svetu, zlasti v neuvrščenem.
Libanonski časnik «A1 Dzumbur* je prav tako posvetil obsežnejši članek prispevku Tita in Jugoslavije k razvoju politike in gibanja neuvrščenosti, pri čemer poudarja, da svet nikoli ne pozablja na Ti-Gp»«*eomajni boj za debro čtoveštvtf Jin mednarodni mir ter pa -nje- . govo odločno nasprotovanje vsem oblikam nadvlade.
Bejrutski časnik piše o neizčrpni energiji predsednika Tita v dejavnosti neuvrščenih držav in poudarja, da je neuvrščenost, zahvaljujoč Tito, Nehruju in Naserju, dobila univerzalni, neodvisni značaj. V tej luči libanonski časopis posebej omenja vlogo in pomen dejavnosti predsednika Tita na šestem vrhunskem srečanju neuvrščenih v Havani, kjer je bil dosežen dogovor za nove, še odločnejše akcije neuvrščenih pri reševanju ključnih vprašanj sodobnega sveta.
Članek na isto temo je objavil tudi avstralski dnevnik «Avstralien», ki ocenjuje mednarodno dejavnost predsednika Tita in poudarja, da je Jugoslavija pod Titovim vodstvom kljub vsem težavam, s katerimi se je soočala, postala s svojo neuvrščeno politiko vzgled vsemu sveto.
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
URESNIČEVANJE POBUDE PREDSEDNIKA TITA
Na seji predsedstva CK ZKJ razprava o kolektivnem delu in odgovornosti
Dejavnost pri ustavnih spremembah v vseh republikah, pokrajinah in na ravni federacije
BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je včeraj proučilo informacijo o uresničevanju pobude predsednika Tita o kolektivnem delu in odgovornosti v družbenopolitičnih organizacijah v federaciji. Predsedstvo je ugotovilo, da sn po temeljitih in obsežnih razpravah v vseh družbenopolitičnih organizacijah v federaciji bili doseženi politični, statutarni in organizacijski predpogoji za izvajanje pobude predsednika Tita o krepitvi kolektivnega dela
Načelo kolektivnega dela in odgovornosti ter enoletnega mandata so že uporabili v svetu Zveze sindikatov in ZSMJ. Priprave za izvajanje tega načela so opravili tudi v zvezni konferenci SZDLJ in zveznem odboru ZZB NOV.
V vseh republikah, pokrajinah in na ravni federacije pa zdaj poteka dejavnost pri ustavnih spremembah, ki bodo omogočile uresničevanje po-
bude predsednika Tita v predsedstvih republik in pokrajin, skupščinah in izvršnih organih družbenopolitičnih skupnostih.
Predsedstvo je ocenilo, da se v državi na temelju sklepov predsedstva CK ZKJ razvija okrepljena sistematska dejavnost pri uresničevanju pobude predsednika Tita o kolektivnem delu in odgovornosti, in sicer v vseh sredstvih družbe in da uresničevanje pobude v svojem bistvu prestavlja nadaljnje poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. (dd)
Zvezni zakon o obnovi Črne gore
BEOGRAD — ZIS je na včerajšnji seji sprejel prečiščeno besedilo osnutka zakona, ki zagotavlja sred-
stva za odpravo posledic potresa v črni gori. ZIS je besedilo osnutka zakona sprejel, izvajajoč iz usklajenih stališč republik in pokrajin in predlaganih dopolnil v odboru za finance zbora republik in pokrajin.
LJUBLJANA — Včeraj zjutraj je umrl donedavni ljubljanski mdškof in slovenski metropolit dr. Jože Pogačnik. Zadela ga je srčm kap, potem ko je opravil praznično mašo v nadškofijski kapeli.
Doktor Jože Pogačnik se je u skladu z normami kongregacije, ki narekujejo za opravljanje nadško-fovske dejavnosti starostno mejo 75 let, odpovedal ljubljanski nadškofiji leta 1977. vendar ga je papež Pavel VI. prosil naj jo vodi do imenovanja njegovega naslednika. 28. februarja letos je bil dr. Aloje Šuštar imenovan za ndvega ljubljanskega nadškofa in je to dolžnost prevzel 13. marca ko se je doktor Pogačnik umaknil v pokoj.
Nekaj dni pred tem je ob ffO-letni-ci ljubljanska teološka fakulteta nadškofu Pogačniku podelila častni
doktorat za njegovo življenjsko delo na področju moralne teologije in katehetike. Ko se je umaknil v pokoj je bil odlikovan z visokim jugoslovanskim odlikovanjem in sicer z redom republike z zlatim vencem, s katerim se mu je družba zahvalila in izrekla priznanje za njegove zasluge in prizadevanja za dosežene odnose med rimskokatoliško cerkvijo na Slovenskem in samoupravno družbo.
Jože Pogačnik se je rodil v Kovorju pri Tržiču leta 1902. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani je obiskoval semenišče in končal študij teologije v Innsbrucku. Po vrnitvi na službovanje v domovino mu je pisatelj in župnik Franc Šaleški Finžgar zaupal uredništvo knjig Mohorjeve družbe in družinske revije «Mladika». Ob koncu druge sve
v Ljubljani in kasneje je opravljal vrsto visokih cerkvenih dolžnosti ter po smrti nadškofa Vovka leta 1964 prevzel ljubljansko nadškofijo, štiri leta kasneje pa je postal prvi metropolit ljubljanske cerkvene pokrajine. Tudi kasneje je opravljal visoke cerkvene dolžnosti, v vseh stikih z družbo pa si je prizadeval za aktivno sožitje in medsebojni dialog med cerkvijo ir družbo. Ob neki priložtiosti je izjavil, da katoliška duhovščina na Slovenskem ni same lojalna do samoupravne družbe, temveč ji je privržena s srcem in voljo. Ob smrti doktorja Pogačnika so poslali sožalne brzojavke številni predstavniki slovenskega družbenega in političnega življenja, med njimi v imenu predsedstva RK SZDL Slovenije predsednik Mitja Ribičič. V njej poudarja, da si je
tovne vojne je postal stolni kanonik pokojni 'doktor Pogačnik iskreno pri-
zadeval, da hipoteka žalostne preteklosti ne bi motila pozitivnega razvoja in da bi bili odnosi med družbo in cerkvijo zgledno urejeni. V tej smeri je pomembno vplival tudi na cerkvene predstavnike zunaj meja Slovenije.
Mitja Ribičič v sožalni brzojavki novemu nadškofu doktorju Šuštarju tudi poudarja, da je bil dosedanji ljubljanski nadškof vedno pripravljen mirno, kulturno in strpno graditi mostove sožitja, ter da je pri tem zavračal ekstremizem klerikalnih in politikanskih teženj. V brzojavki je Mitja Ribičič ocenil odnose med družbo tn cerkvijo na Slovenskem kot zadovoljive, kot prispevek k miru; varnosti in sreči slovenskega naroda in vse sociali-stične Jugoslavije.
JURE PENGOV
Todo Kurtovic o vlogi in pomenu SZDL Jugoslavije
BEOGRAD — Predsednik zvezne konference SZDL Todo Kurtovic se je pogovarjal s tujimi novinarji, a-kreditiranimi v Jugoslaviji, o vlogi j socialistične zveze pri izgradnji družbenih odnosov in določanju ter izvajanju zunanje politike Jugoslavije. Kurtovič je ocenil, da je delegatski sistem pripomogel, da samoupravljanje obvladuje , celotne družbene odnose. Za nadaljnji še bolj uspešen razvoj delegatskih odnosov pa je velikega pomena socialistična zveza, kjer se zbirajo pobude in ki je mesto, ki omogoča človeku, da se bojuje* za svoje zamisli, predloge in mnenja.
V zvezi z vprašanjem, ali obstajajo odpori glede uresničevanja Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti, je Kurtovič dejal, da je najpomembneje, da so pobudo sprejeli vsi delovni ljudje. »Seveda nekaterim posameznikom to ne odgovarja. vendar pa ši prizadevamo, da bi bilo takšnih pojavov čim manj,* je poudaril.
Ko je govoril o dejstvu, da jugoslovanski razvoj spremljajo tudi določena opozicijska obnašanja, je Kurtovič poudaril, da njihova objektivna moč ne bi bila pomembna, če ne bi bilo v tujini nekaterih krogov, ki niso nevtralni v odnosu do SFRJ. Kurtovič je dejal, da pri tem ne misli vlad ali strank, ampak določene kroge, katerih interes je spodkopati jugoslovansko u-trditev in ki v teli silah iščejo oporo*_	...
■■Ml
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Zaradi stavke še danes in jutri le nujne storitve v bolnišnicah
Protestna manifestacija zdravstvenega m pomožnega osebja na Goldonijevem trgu - Interpelacija senatorke Gerbčeve o zadevi SIRT-FILT - CGIL proti gradnji parkirišč v središču mesta
Včeraj se je v Trstu začela tridnevna stavka zdravstvenega iti pomožnega osebja bolnišnic. Osebie se vzdržuje dela po štiri ure v ok viru vsake delovne izmene, v tem času pa so v bolnišnicah zagotovljene vse nujne storitve po pravilih, ki veljajo za nočno delo. Kuhinje delajo, vendar je bolnikom zagotovljen le po en obrok hrane na dan. Osebje mrtvašnice glavne bolnišnice je oproščeno stavke.
Včeraj je stavkalo zdravstveno in pomožno osebje glavne bolnis niče, ki je ves dan zasedalo s pro testnimi napisi na Goldonijevem trgu (kakor smo zabeležili v vče rajšnji številki zahtevajo delavci obnovitev delovne pogobe, ki je zapadla že 30. junija lani, ter razni izboljšave v organizaciji dela), danes pa bo stavkalo osebje vseh drugih bolnišnic na Tržaškem. Jutri pa bo na vrsti stavka v vseh bolnišnicah brez izjeme. Tudi zasedba na Goldonijevem rrgu se bo nadaljevala. Stavkovno gibanje se bo zaključilo jutri zvečer.
Včeraj so v našem mestu uprizorili 4-urno stavko tudi delavci prehrambene stroke, ki jim je prav' tako potekla veljavnost delovne po godbe in katerim sta Confindustria in Intersind med pogajanji za njeno obnovitev predlagali nesprejem ljive pogoje. Stavka je zajela o-brate, ki proizvajajo živla in pijače (tovarne mesnih izdelkov, li kerjev in podobno)
V zvezi z odpadlo preosnovo bivše steklarne »Vetrobel* (SIRT) je komunistična senatorka J. Gerbec naslovila na ministra za industrijo
in za delo nujno interpelacijo, v kateri zahteva, naj bodo pojasnjene okoliščine, ki so privedle kreditni zavod ICIPU, da je odrekel posojilo e milijard lir za gradnjo nove tovarne za proizvodnjo spe cialnih jekel. Gerbčeva nadalje sprašuje ministra, kaj nameravata storiti, da bo Trstu zagotovljen nov zagon gospodarskih in predvsem industrijskih dejavnosti.
Z zadevo SIRT se je včeraj ukvarjal tudi vodilni svet Delavske zbornice UIL, ki je ostro obsodil nezmožnost vlade, da bi zagotovila pozitivno rešitev tega perečega problema. Ob koncu seje je UIL izdala poročilo, v katerem naglaša, da je treba priklicati nove pobude v žaveljsko industrijsko cono, in sicer z novimi davčnimi in finanč nimi olajšavami. Deželni organi, pravi na koncu poročilo, bi mora-
li nadalje stopiti v stik s pordt-nonsko tovarno Zanussi in preveriti, ali je res pripravljena ob do ločenih pogojih zgraditi večji obrat na Tržaškem. Vodstvo UIL je včeraj nadalje sklenilo, da bo 1. maja izročilo posebna priznanja delavcem, ki so 30 ali več let vpisani v to sindikalno organizacijo, ki je, kakor znano, te dni slavila 35 let delovanja.
Včerajšnja sindikalna kronika beleži še stališče sindikata delavcev s področja prometa FILT - CGIL gle de načrtov za gradnjo novih avtomobilskih parkirišč v središču mesta. Sindikat poudarja, da so ti načrti v nasprotju z razvojnimi smernicami 4. prometnega bazena in da bi se vprašanje parkirnih prostorov na našem območju mnogo laže rešilo z ureditvijo vrste parkirišč ob robu mesta, (ef)
NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Odložili razpravo o novem sedežu Tržaškega Lloyda
Zupan je odgovarjal na vprašanja posameznih svetovalcev in obsodil krajo količkov na Krasu
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta bi bila morala teči razprava o štirih resolucijah glede načrtovanega novega sedeža Lloyd Adriatico. Ker pa so se predhodna dela sveta zavlekla so odločili, da bodo o tem vprašanju razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Pred tem je seveda občinski svet vzel v pretres nekaj tekočih zadev in zavrnil sklep občinskega odbora, ki je predvideval namestitev novih občinskih uslužbencev in to brez vsakršnega natečaja. Nasprotno pa je skupščina sprejela sklep, ki zadeva gradnjo novih stanovanj pri Val-mauri in Naselju sv. Sergija, za kar mora občinski odbor poiskati tudi zasebna gradbena podjetja.
Župan in pristojni odborniki so odgovarjali tudi na nekatera vprašanja posameznih svetovalcev in tako odgovorili tudi na vprašanje svetovalcev Polija in Spetiča (KPI) v zvezi s krajo količkov na Krasu, ki jih je pred časom postavila
EZIT. V svojem odgovoru je župan Cecovini dejal, da občinska uprava odločno obsoja taka vandalska dejanja, ki ne koristijo nikomur. Neznani tatovi so odnesli približno 5 tisoč količkov, kar je škode za okrog 20 milijonov. S tem se bodo najbrž zavlekle raziskave o geološki sestavi kraških tal in verjetno bo zaradi tega prišlo tudi do zamud pri objavi študij o izvedljivosti industrijske proste cone na Krasu. Svetovalec Spetič se je nato v svojem posegu vprašal, ali se ne skriva za vandalskim dejanjem tudi politično ozadie in akcija, ki ima namen zavirati potek raziskav za študijo o izvedljivosti industrijske cone. Opozoril je tudi na možnost, da je prav ostra kampanja proti Osimu in količkom na Krasu izzvala krajo le-teh. Take kampanje, je zaključil Spetič, imajo lahko zelo negativne rezultate in pozval je vse sile naj ne bi vodile propagande, ki se naslanja na emocionalne faktorje.
UllllllllllllllHlllllllflllllllllllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIHIIiinillllllllliilllllliiliiitiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiilllllllilllUllllllllllllllllllllllllllllllMllinillllllllllllllllllllllllllll
PREVRATNIŠKE SILE SKUŠAJO ZAOSTRITI NAPETOST V MESTU
POSKUS ATENTATA NA KONZORCIJ CIET
Pred uradi konzorcija in gradbenega podjetja Riccesi v Ul. Diaz našli včeraj zjutraj tempirani petardi - Majhna rušilna moč obeh «bomb» - Odgovornost za ustrahovalno dejanje si je prevzela doslej neznana skupina NPC
S POSVETA V OKVIRU »NAUTICAMP 80s
V	tržaški pokrajini premalo pristanov za športne čolne
V	okviru IV. salona navtike, taborjenja in caravanninga «Nauticamp 80» na razstavišču pri Montebelu — salon bo odprt za občinstvo do nedelje, 30. marca — je bil včeraj napovedani posvet o športni plovbi v Italiji in na našem območju. Skupino strokovnjakov s tega področja, med katerimi je bil tudi podpredsednik vsedržavne organizacije «Assonai)ti-cfi» A. Mazza, je sprejel predstavnik vodstva Neodvisne u-stanove za tržaški velesejem G. Fragiacomo, ki je v uvodnem govoru poudaril, da nameravajo zainteresirani tržaški krogi za časa mednarodnega velesejma v letošnjem juniju sprožiti enotno pobudo za razvoj športne plovbe z Avstrijo, Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo.
Podpredsednik organizacije «Assonautica» Mazza je nato prikazal probleme, s katerimi se danes v Italiji srečujejo ljubitelji športne plovbe. Teh je vzdolž italijanskih obal nekaj nad 600.000 in ta številka prav gotovo ne zaobjema vseh, saj so športni čolni izpod 6 metrov dolžine oproščeni registracije in je torej njihovo število praktično neznano. Glavna problema, s katerimi se trenutno u-kvarja ta kategorija, sta problem pristanov in pa vprašanje racionalno urejenega nadzorstva nad plovbo Pristanov za športne čolne je v Italiji mnogo premalo že za same domače ljubitelje morja, to pomanjkljivost pa močno občutijo tudi tuji turisti, ki prihajajo v poletnih mesecih na italijanske obale s svojimi manjšimi ali večjimi plovili.
Pomanjkanje primernih pristanov je občutno tudi v Trstu, kjer se je že pred leti porodila zamisel, da bi tudi v okviru tržaške pokrajine ustanovili organizacijo »Assonauti-ca», ki naj bi skrbela za ugodno rešitev teea problema. To zamisel, za katero se ogreva zlasti tržaška trgovinska zbornica, so na včerajšnjem posvetu podprli tudi devinsko - na-brežinski župan Škerk, podžupan miljske občine Ciacchi in predstavniki turističnih in leto-viščarskih organizacij iz tržr ke pokrajine.
Val nasilja in ustrahovanja, ki je zajel državo, občasno pljuskne tudi do Trsta, pa čeravno ne buta s tolikšno silo kot v ostalih italijanskih mestih. Kar je drugod bridka vsakodnevna stvarnost, za katero se novinar, pa tudi poprečen Pralec skorajda ne zmeni več, je v našem mestu še vedno nekaj izrednega, senzacija, ki vzbuja občutek zaskrbljenosti in tesnobe. Tako je vzbudil znatno zaprepadenost včerajšnji poskus atentata na konzorcij tržaških gradbenih podjetij CIET in na urade gradbenega podjetja Riccesi. ki imata sedež v poslopju v Ud. Diaz 6. Bombi ali točneje petardi nista eksplodirali, kar po mnenju obiskovalcev dokazuje, da so hoteli še neznani storilci povzročiti le precejšnjo paniko, ne pa gmotne škode in človeških žrtev. U-strahovalni atentat torej, ki ga ne kaže dramatizirati, obenem pa vendarle dokaz, da so tudi v našem mestu stattb na delu sile, -ki zaostrujejo napetost, ko ta nekoliko popusti.
Poslopje 'v Ul. Diaz, kjer so včeraj zjutraj našli petardi, je last zavarovalnice Lloyd Adriatico, v njem pa so izključno uradi raznih tvrdk in podjetij. Prvo petardo je odkrila okrog 8.15 uslužbenka nekega podjetja, ki ima urade v prvem nadstropju	poslopja.	«Ko	sem	prišla
v službo — je povedala pozneje še vsa prestrašena,	sem	že v	vhodu
slišala sumljivo tik-takanje, za kaj gre pa sem ugotovila šele na vrhu stopnic,	ko sem	pred	vrati	CIET
opazila	kovinsko	škatlo, iz	katere
so molele žice povezane z budilko, na zidu pa velik rdeč napis. Ne
da bi pomišljala, sem stekla nazaj dol po stopnicah in obvestila kolego. On je nekaj minut pozneje poidical leteči oddelek kvesture.*
Odtlej, bilo je približno poldeve-tih, so se stvari odvijale po že običajnem scenariju. Agenti letečega oddelka, ki so prvi prišli na kraj atentata, so poskrbeli, da so vsi uradniki zapustili poslopje, nato pa so zaprli odsek ceste prometu, obvestili kolege Digosa in minerce oddelka «Nucleo rastrellatori civi-li». Marešalo Filippo Stumiolo je izklopil budilko, nato pa so škatlo z ustreznimi varnostnimi ukrepi odpeljali v bližino bazoviške fojbe, kjer so jo razstrelili.
Kazalo je, da je nevarnost mimo. A uredniki in novinarji, ki so se po odhodu policije v nekaj sekundah zgnetli v stavbo, so v tretjem nadstropju pred vrati podjetja Riccesi odkrili drugo bombo. Ta je bila postavljena tako, da jo je--lahko opazil le kdor je prišel peš po stopnicah, ne pa tisti, ki se je povzpel v tretje nadstropje z dvigalom j V nekaj minutah se je ponovil zgodnji jutranji prizor: policija je zaprla cestni odsek prometu, zooet poklicala minerce ... in tokrat skrbneje preiskala poslopje.
Tudi drugo škatlo so nato previdno odpeljali do bazoviške gmajne, kjer so jo razstrelili. Kaže, da je bila v škatlah neka vnetljiva snov, ki pa vsekakor ni imela velike eksplozivne moči. še ne povsem nojasnieno vprašanje oa je, ali bi petardi lahko sploh počili. Izvedenci namreč še niso pregledali mehanizma za tempiranje, govori "a se
PO OBJAVI DEKRETA PREDSEDNIKA REPU3UKE
V soboto bo stopil v veljavo statut raziskovalnega centra
S tem se zaključuje prva faza ustanavljanja te pomembne znanstvene ustanove
V soboto, 29. marca, bo stopil v veljavo statut centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje v tržaški pokrajini, ki je bil odobren z dekretom predsednika republike 11. januarja letos. Predsedniški dekret, ki nosi tudi podpise ministrskega predsednika Cossige ter ministrov za znanstveno raziskavo Scalie. za javno vzgojo Valituttija, za industrijo Bisaglie in za zaklad Pandolfija, je bil objavljen v Uradnem vestniku 14. marca.
Statut zadeva ustanovitev in poslovanje obveznega konzorcija za namestitev, upravljanje in razvoj raziskovalnega centra in z njegovo odobritvijo se tudi dejansko zaključuje prva faza ustanavljanja te pomembne znanstveno razisko-_____________________valne strukture. Istočasno se pri-
Občni zbor upokojencev
V mali dvorani Kulturnega doma jč bil včeraj 7. redni občni zbor Društva slovenskih upokojencev v Italiji, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, kot kaže gornja slika. O občnem zboru bomo še poročali
cenja druga in še zahtevnejša faza, to je faza stvarne konkretizacije centra, pri čemer bodo morale sodelovati vse kulturne in znan stvene ustanove in razni drugi javni in zasebni dejavniki, ki so zainteresirani za to pomembno pobu do, ki lahko predstavlja pomemben korak na poti resničnega družbenogospodarskega in kulturnega razvoja našega mesta in naše dežele.
Center bodo zgradili, kot znano, na obsežnem področju med Bani in Trebčami, konzorcij za namestitev, upravljanje in razvoj centra pa bodo sestavljali dežela Furlanija - Julijska krajina, tržaška pokrajinska uprava in tržaška občina. Nadalje bosta v konzorciju zastopani trža ška in videmska univerza ter vsedržavni svet za raziskave in kon zorcij za povečanje raziskav pri fakulteti .za fiziko tržaške univerze. Lahko pa se bodo konzorciju pridružile vse tiste zasebne in javne ustanove ter podjetja, katerih dejavnost bo v skladu z raziskovalnimi programi konzorcija.
Center se do torej ukvarjal z znanstvenim in tehnološkim raziskovanjem ter bo vodil vse tiste pobude, ki bodo težile k razvoju te dejavnosti ter sploh k družbenogospodarskemu razvoju. V poseb nem členu statuta je med drugim izrecno podčrtano, da bo center sodeloval pri programih za znanstveno sodelovanje v okviru raznih oblik izvajanja gospodarskih, kulturnih in znanstvenih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo ter med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnimi evropskimi državami
Po odobritvi statuta bo treba se daj izdelati izvršilne pravilnike. V ta namen so določili delovno ko misijo, ki se je že lotila dela. Po drugi strani pa bo moral deželni predsednik ali njegov namestnik poskrbeti za umestitev organov raz iskovalnega centra, kot je tudi predvideno po statutu.
Vojaški miner odstranjuje razstrelivo
vsekakor, da so atentatorji baje pozabili na baterijo in da torej «bom-. bi» sploh nista bili vklopljeni.Budilki, s katerima sta bili tempirani škatli, sta znamke Ruhla. Gre za ure, ki so na prodaj v vsaki veleblagovnici za nekaj tisočakov, zanimivo pa je vsekakor, da se je teh budilk posluževala tudi padov-ska črna celica Frede in Venture, dokler se ni odločila za bolj učinkovite timerje.
O morebitnih storilcih ni kaj dosti povedati. Edini element, s katerim razpolagajo preiskovalci je velik rdeč napis »Udariti po središčih gradbene špekulacije* s podpisom NPC in z rdečo zvezdo. Vprašanje je, kaj pomeni ta sigla: kot kratica se prvič pojavlja v našem mestu, kjer pa občasno delujejo «bor-bena proletarska jedra* (nuclei proletari di combattimento). Na vprašanje, ali je NPC kratica omenjene organizacije, se preiskovalci niso hoteli izjasniti in so izrazili sum, da je ta sled le ena od možnih.
Poskus atentata, pa čeravno je imel le ustrahovalni značaj, je vzbudil znatno zaskrbljenost v mestu, še zlasti ker je očitno, da so zanj odgovorne sile, ki bi rade dvignile politično temperaturo v Trstu tik pred spomladanskimi upravnimi volitvami. Ne glede torej na morebitni politični izvor storilcev je jasno. da napetost, ki jo skušajo le-ti ustvarjati, koristi samo desničarskim krogom, ne pa tistim, ki se zavzemajo za demokratično soočanje. napredek in za mirno sožitje med tu živečima narodnostima. (vt)
V večernih urah je neznanec, ki se je predstavil kot glasnik skupine »nuclei proletari di combattimento*, telefoniral tržaškemu uredništvu a-gencije ANSA in povedal, da je v posodi za smeti pred veleblagovnico UPIM na Trgu Stare mitnice letak. V sporočilu omenjena skupina
Delegaciji SR Slovenije in dežele o vprašanju varstva okolja
Na sedežu deželnega odbor-ništva za industrijo in trgovino bo danes srečanje med delegacijama dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in SR Slovenije, da b> se domenili za skupne po bude v prid varstva narave, predvsem kar zadeva območja vzdolž meje. Srečanje se bo za čelo ob 9.30 in se bo nadalje valo tudi popoldne.
Slovensko delegacijo bo vo dila predsednica slovenskega komiteja za varstvo okolja in planifikacijo prostora tov. Ma rija Zupančič, medtem ko bo delegacijo iz naše dežele vodil odbornik za proračun Coloni Za medsebojno sodelovanje so se dogovorili že novembra la ni ob priliki obiska deželne de legacije v Sloveniji, ko sta obe strani soglašali, da je treba iznesti konkretne pobude za var stvo okolja, tako v alpskem in kraškem območju, kot tudi pro ti onesnaževanju Jadranskega morja.
prevzema odgovornost za spodleteli atčhtat «iz tehničnih razlogov*, temu pa sledi cela vrsta obtožb na račun tržaških gradbenih podjetij in predvsem proti lastniku konzorcija Riccesiju. «S to akcijo* nadaljuje sporočilo «hočemo kaznovati tudi Lloyd Adriatico, lastnika poslopja, kjer ima sedež konzorcij in ki nadzoruje nad tisoč luksusnih stanovanj v mestu*. Letak se zaključuje s ponovnimi grožnjami na račun gradbenih podjetij ter «poziva proletariat, naj se združi v oborožena jedra*. Sporočilo je podpisano: «Za komunizem — nuclei proletari di combattimento*. Letak so zaplenili agenti Digosa, ki sedaj skušajo u-gotoviti njegovo verodostojnost.
V PETEK POMEMBNO GLASBENO SREČANJE V PRIREDBI GLASBENE MATICE
Klavirski recital Dubravke Tomšič
V njem umetniški izvedbi bomo poslušali skladbe Mozarta, Brahmsa, Srebotnjaka in Liszta
V	petek, 28. marca, bo na koncertnem odru Kulturnega doma nastopila velika jugoslovanska pianistka Dubravka Tomšič, ki se je s svojo umetniško zavzetostjo povzpela v vrh svetovnih pianistov današnjega časa.
Svoj klavirski študij je Tomšičeva pričela tuj Akademiji za glasbo v Ljubljani, nakar se je izpopolnjevala na Julliard School v New Yor ku, kjer je diplomirala z odliko in bila obenem deležna dveh izrednih priznanj.
Po recitalu v Carnegie Hall v New Yorku je pianistka študirala z Arthurjem Rubinsteinom, ki se je o njej takole izrekel: «Dubravka Tomšič je čudovita pianistka z izredno velikim in osebnim glasbenim talentom. Njeno izvajanje izraža prefinjeni glasbeni čut, umetniško dovršenost in briljantnost.»
Njeno umetniško delo je bilo bogato poplačano z vrsto najvišjih u-metniških priznanj doma in v tujini. Tako je leta 1967 zmagala na tekmovanju «Mozart Festival» v Bruslju, dve leti za tem ji je bilo podeljeno Župančičevo priznanje, leta 1974 ji je Zveza jugoslovanskih glasbenih umetnikov podelila Zlato liro, pred kratkim pa je za svoje umetniško delo dobila Prešernovo nagrado. Dubravka Tomšič je posnela tudi ploščo za jugoslovansko gramofonsko hišo Helidon.
Nastopala je kot solistka in z orkestrom v največjih gledališčih sveta ter opravila vrsto turnej v Evropi, Avstraliji, Kanadi, Vzhodni A-friki in v ZDA.
Za svoj celovečerni nastop na našem koncertnem odru je pianistka izbrala vrsto zahtevnih klavirskih skladb iz Mozartovega, Brahmsovega, Srebotnjakovega in Lisztovega repertoarja.
Najprej bomo v njeni izvedbi poslušali «Sonato v F duru, K 332» W. A. Mozarta, v kateri se umirjeni potek melodije sentimentalnega značaja prepleta s prehodi polnimi silovitosti in dramatičnega ognja, v čemer se tudi zrcali značaj skladateljevega kompozicijskega stila. V svojem času je bil namreč Mozart velik revolucionar na področju klavirske literature, posebno pa še v sonatah, ki so poleg Haydnovih najboljše tovrstne skladbe iz klavirske literature 18. stoletja.
Sledile bodo Brahmsove <Variaci-je in Fuga na Handlovo temo, op. 24», ki spadajo med skladateljeva najuspešnejša dela iz svojega zgodnjega ustvarjalnega obdobje. Za to skladbo se je skladatelj poslužil teme iz Handlove cMale suite v B duru» ter jo izpeljal v niz monumentalnih variacij z zaključno fugo, ki nekoliko poustvarja Hdndlo-vo slogovno širino. Tema je preprosta in klena, vendar prepletena z vrsto novih tehničnih domislekov tako v melodiji kot v ritmu.
V	drugem delu svojega recitala nam bo pianistka najprej predstavila niz «Makedonskih plesov» slovenskega skladatelja mlajše generacije Alojza Srebotnjaka. Ciklus obsega pet oblikovno različnih plesov, ki so zgrajeni na melodičnih in ritmičnih komponentah makedonske ljudske glasbe. Ta pride do svoje največje izrazitosti zlasti v drugem plesu, v katerem ostinatna ritmična figura ponazarja udarce na makedonski boben «topan» ter v zaključnem plesu, ki ponazarja gibanje zanosnega makedonskega ljudskega plesa tora*.
iiiuiiimiiiititiiiiiHMiiiitiiiitiiilintiiiiiiiiiiuiimiiniiiHiitiiiiimiiiiiniitiiitiiiiifimiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiii
Mladinski manjšinski seminar evropske organizacije FUENS
Tema seminarja bodo odnosi med večino in manjšino ter informiranje večine o problemih manjšine
Mladinska komisija Slovenske skupnosti je na zadnji seji razpravljala o pripravah mladinskega manjšinskega seminarja organizacije Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), ki bo v Dragi pri Trstu od 31. marca do 4. aprila. Gre za redno srečanje te manjšinske zveze, v katero je včlanjena tudi mladinska organizacija Slovenske skupnosti, ki je na lanskem seminarju v Bretanji povabila člane, da pridejo letos prvič med Slovence v Furlaniji - Julijski krajini.
Glavna tema letošnjegr seminarja bo «Odnosi med večino in manjšino ter informiranje večine o problemih manjšine*. O tem bo teoretično spregovoril dr. Emilij Susič s tržaške univerze, ki je tudi raziskovalec Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici. O položaju na posameznih manjšinskih področjih pa bodo poročale posamezne delegacije.
Celotni seminar pa bo nekako posvečen slovenski problematiki, saj bodo slovanski udeleženci lahko informirali ostale o naših problemih. Splošno poročilo bo podal deželni svetovalec dr. Drago Štoka, na vrsti pa bo tudi celodnevni poučni izlet po Tržaški in Goriški z obiskom slovenskih krajev, slovenskih ustanov ter s srečanji z oblastmi. Tržaška mladina je vabljena tudi na kultumo-družabni večer v Dragi v torek, goriška pa v sredo, in sicer v Števerjan. Sploh je seminar odprt naši javnosti, ki je vabljena, da se ga udeleži. Čc bi kak mlad človek želel sodelovati pri celotnem seminarju, naj se prijavi v popoldanskih urah na tržaškem sedežu SSk.
Udeleženci iz zahodnoevropskih in severnih držav bodo imeli letos tudi možnost, da se seznanijo z načeli in problemi manjšinske zaščite v Jugoslaviji. O tem bo govoril mag. Danilo Turk iz Ljubljane, ki o teh vprašanjih piše in ki je pred kratkim postal predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDLS.
Del seminarja bo končno posvečen društvenemu življenju, saj se bo sestal 7. redni občni zbor mladinske komisije FUENS, da začrta smernice za bodoče delo.
PROTI NOVI VEČINI NA DETELI
SSk napoveduje prehod v opozicijo
Deželno tajništvo SSk se je včeraj sestalo v Jamljah in razpravljalo o zadnjem dogovarjanju med KD, PSI in PRI za rešitev deželne krize. Ob koncu seje je izdalo tiskovno poročilo, ki ostro polemizira s socialisti, katerim očita, da so zahtevali izključitev SSk iz snujoče se nove večine. Poročilo pravi tudi, da si SSk, če bo sedanje stališče PSI potrjeno in uresničeno, pridržuje pravico, da svobodno nastopa
SSk na koncu še izjavlja, da bo primorana preiti v opoziciji proti snujoči se večini na deželi.
Pianistka bo zaključila svoj nastop z dvema skladbama iz enega tehnično najbolj zahtevnih repertoarjev klavirske literature in sicer s «.Tremi koncertnimi študijami» in z <Mefistovim valčkom» Franza Liszta. Prva skladba je bleščeč izraz skladateljeve klavirske virtuoznosti ter njegove velike moči v i-skanju vseh zvočnih in izraznih sposobnosti tega glasbila, saj je bil klavir za Liszta prava študijska klop tudi za simfonično ustvarjanje. Zaradi izredno zahtevnih tehničnih prehodov prištevamo to skladateljevo delo med njegove najbolj dovršene klavirske študije. Tehnična virtuoznost je najznačilnejša komponenta tudi sklepnega <Mefisto-vega valčka», za katerega je Liszt dobil navdih ob branju Goethejevega «Fausta», ki mu je navdihnil tudi daljše simfonično delo. V tej skladbi je Liszt odvzel valčku svoj prvotni lahkoten izraz ter mu dal tisti dramatični prizvok, ki ga lahko pozneje zasledimo v «Burleskah» Richarda Straussa, v Ravelovem «Lo valse» in v Wagnerjevem «Par-sifalu».	m. b.
Dubravka Tomšič
SEDMI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
Zbor gledališča Verdi prvič v Kulturnem domu
Krstna izvedba Vrabčeve pesmi Umetnost
tom, ki je prišel posebej do && v stavkih «Fantastiaue et l..
Sedmi abonmajski koncert Glasbene matice je prinesel prijetno osvežitev. S celovečernim koncertom se nam je predstavil Komorni zbor gledališča Verdi, ki ga vodi Andrea Giorgi. Poudariti moramo, da je bilo to sploh prvo gostovanje katerega izmed Verdijevih ansamblov v našem gledališču, kar je sad vse večjega sodelovanja na kulturnem področju med tu živečima narodoma. V prvem delu sporeda je zbor zapel Monteverdijevo mašo za štiri glasove in basso continuo ter Mozartov motet Ave verum corpus in del Reguiema v d-molu. Na orgle in kazneje še na klavir je spremljal Aleksander Vodopivec.
Občinstvu bližji je bil drugi Jel spt/reda, v katerem so prišle do izraza širše interpretativne zmogljivosti zbora. Zadnje tri skladbe so bil. posvečene slovenskim tržaškim avtorjem Franu Venturiniju ter Pavletu Merkuju in Ubaldu Vrab. sta bila v dvorani in sta topel aplavz, še več; sinočnji večer je prinesel krstno izvedbo Vrabčeve pesmi Umetnost na besedilo Rada Bordona. Izjemen u-speh je doživel J0 f enturinjjeva Nocoj pa, oh nocoj s solistoma Marjanom Dolencem in Paolom Los-som. Strokovno oceno koncerta bomo še objavili, (ris)
cu, ki požela
Duo Dumay-Labeque v gledališču Rossetti
Mlada francoska koncertanta, violinist Augustin Dumag in pianistka Marielle Labegue, ki sta nastopila v ponedeljek v gledališču Rossetti za Tržaško koncertno društvo, sta pripravila občinstvu prijeten glasbeni večer. Na sporedu sta imela Brahmsovo Sonato št. 3 v d-molu op. 108, Bartokovo Sonato št. 2, Debussyjevo Sonato za violino in klavir ter nekaj Kreisler-jevih skladb za violino in klavir. V Brahmsovi, tematsko koncertno zastavljeni štiristavčni sonati, je skupna igra na trenutke zaostajala za individualnimi odlikami obeh izvajalcev, pri čemer je bolj izstopala pianistka, ki ji tudi partitura odmerja vodilno vlogo. Violinist je briljantno zaigral zlasti drugi stavek (Adagio). Bartok je mojstrski prenašalec folklornih elementov v svojstven impresionistični izraz rapsodične razsežnosti. Duo je bil v celoti kos znatni izvajalski zahtevnosti skladbe, ki postavlja zlasti violiniste pred nemalo tehničnih in ritmičnih problemov.
Debussgjeva Sonata za violino in klavir je eno zadnjih del velikega francoskega komponista in po sodbi nekaterih kaže znake njegove utrujenosti. Izvedba francoskega dua tega nikakor ni pokazala. Nasprotno, mlada umetnika sta jo izvedla s poudarjenim temperamen-
stavkih «Fantastique --hk0 in <Finale», v katerih smo 10 . občudovali pomembno u,0rl?W.
obeh izvajalcev. Kreislerjeve sK .
be so nazadnje nudile violinistu, da je izpričal lepoto zvoka, ki ga umei iz svoje «stradmarijke». L zno eleganco je zaigral P°Puacj. Dunajski capriccio, Tambunno^ nese in Arlecchino in požel sKUf^ s svojo partnerico dolg aplavz- J
izvabi Z virtf:
Tomaž Kržišnik sinoči v SK
Gost sinočnjega torkovega ® ra v Slovenskem klubu je M .jj, ni slovenski oblikovalec in 9' p
Kržišnik, ki je za S“~L tem področja P
Tomaž
ustvarjalnost na ---- r--
petimi leti prejel tudi nagrado šernovega sklada. V včeraj pogovoru se je dotaknil Pre<t ffl. svojega osebnega gledanja na 9^ fiko ter. na ilustriranje knjiff’ ^ otroških del kot poezij sloves
^Najprej v Cappelli Undergh nato še v Slovenskem fch®«’ ju predstavil nekaj svojih izdelko ^ sicer opreme Makarovičevih »« rocijevih slikanic, Minattijev«1 P. zij in Prešernovih Sonetov n ^ če, ki so posebno doživetje *« va likovna razlaga tega nased v membnega pesnika V	Ni-
za trojno kombinacijo: hlasten . bliofilsko izdajo Sonetov, ®f ^ knjižico sonetov in ilustracij ^ mapo barvnih sitotiskov, vedno tematiko Prešernovih Sonetov ST6Č6.	§0“
Srečanje je klub pripravil J^| delovanju s centrom La
Cafi*
Avtobus linije H povozil žensko
Sinoči se je v Ul. Mazzini tila prometna nesreča, v 'iatfnjeo* bila hudo ranjena 67-letna	, AJSjlo
ka Santa Visintini iz Ul. deU ^ 5, ko jo je med prečkanjem ^ izven prehoda za pešce podrl bus proge 11. Ženska je utrpc1«*^ bitje lobanje in zlom rok m^go zaradi česar so jo sprejeli s s ^ pridržano prognozo na oddelk
oživljanje glavne bolnice, je upravljal 24-letni Alcide
paoli®^’
v nesreči pa sta bila laže *«®jfs0 tudi dva potnika avtobusa, ki P jima v bolnici nudili samo PrV° moč ii> ju takoj odslovili-
Sekcija KPI iz Lonjerja izrek« [nl
varišu Giacomu Benčini in “r .»g iskreno sožalje ob izgubi dr»e Gina Andreassija.
Vprašanje prostorov na liceju Prešeren
Vprašanje učinkovite in primerne razporeditve šolskih učilnic v sedanji prostorski stiski na liceju France Prešeren je bila osrednja tema včerajšnjega neformalnega sestanka, ki so se ga udeleži.i predstavniki zavodskega sveta, profesorji in geometer, ki vzdržuje stike med šolo in tržaško pokrajino, ki kot znano skrbi za nadgradnjo poslopja. Pred dnevi je namreč prišlo do protestne akcije s strani dijakov, ki so tako hoteli opozoriti, da pritlična prostora, kjer sta bila zasilno nameščena dva razreda, nista primerna za pouk in zato je treba nujno najti drugo rešitev. Po včerajšnjem sestanku, na katerem so se med drugim domenili tudi za postopno uporabo tretjega nadstropja, bi moral torej danes na liceju pouk ste či normalno.
Po dolgem in mučnem trpljenju, ki ga je prenašal 1 veliko vdanostjo, nas je zapustil naš dragi
ANTON KURET (C0RETTI)
(NINI)
Pogreb bo v četrtek, 27. marca, ob 13.30 iz mrtvašnic® glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Albin«’ sin Rino, snaha Gina, vnuk Radivoj (®r drugo sorodstvo
Ricmanje, 26. marca 1980
26. 3. 1978
Ob 2. obletnici smrti
26. 3. 1980
LEOPOLDA DANIELIJA
se ga spominjajo
iona z družino, sorodniki in pi
irijateU1-
Opčine, 26. marca 1980

Gledališča M Prosveta	Koncerti
ROSSETT1
Danes ob 20.30 bo Gledališče iz Rima predstavilo Goldonijevo delo <Pahljača». Režija Luigi Squarzina. V abonmaju odrezek št. 9.
VERDI
Danes ob 20. nri prva predstava Verdijeve opere «Otello». V naslovni vlogi nastopa tenorist Carlo Cos-sutta, v ostalih pa: Maria De Fran-®esca Cavazza (Desdemona), Kari Nurmela (Jago), Antonio Bevacqua (Cassio), Laura Zanini (Emilia), Dario Zerial (Roderigo), Enzo Via-r° (Lodovico), Vite Susca (Montano), Mario Sarti (glasnik).
Dirigira Bruno Bartoletti, režija Alberto Fassini. Sceno in kostume je izdelala delavnica gledališča Ver: ™ °z. krojačnica Tirelli v Rimu po Vzorcih Piera Luigija Pizzija.
Orkester in zbor gledališča Verni. zborovodja Andrea Giorgi.
Kino
Aldebaran Zaprto.
"Bzionale 15.30 «L’inferno di uha donna*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Avis ton 16,00—32.00 «92 minuti in un'altra citta*. R. Blanche, T, Blichmann. Barvni film. noen 16.00 «11 cavaliere elettrico*. R- Redford, G. Fonda. Barvni film za vsakogar, v-zcelsior 16.30 «Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep. "Vattacielo 16.30 «11 lupo e 1’agnel-pio». M. Serrault, T. Milian.
*enice 16.30 «11 gioco degli avvol-tei*. Barvni film za vsakogar, "iignon 16.30 «La mano violenta del .karate*. Barvni film za vsakogar. *'Mrammatico 15.30-22.00 «La mo Siie in calore*. Prepovedan mla nini pod 18. letom.
'***t*llo 16.30 «L’insegnante al ma-re con tutta la classe*. A. Riz-L. Banfi. Prepovedan mla-dini pod 14. letom, moderno 16.00 «Io sto con gli ippo-Potami*. B. Spencer in T. Hill Aorora 15 30 «Agenzip Riccardo Fin-®— praticamente detective*. Renato Pozzetto. Prepovedan mladi rni. Pod 14. letom.
SPitol I6.a6 «Una piccola storia darriore*. L. Oliver. Barvni film. •ttorio Vene<o 16 30 «Zombi 2». Pre-Povedan mladini pod 18. letom. v°'fa (Milje) 16.00 «H tesoro di Matcumbe*. Walt Disney. Barvni ^sani film.
mgfiSš™
GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Gostovanje Slovenskega narod-0®ga gledališča iz Maribora
RLNRY de montherlant
Po RT — R O Y A L
Režija Voja Soldatovid
Danes, 26. marca, ob 16. uri »ABONMA RED i - ob 20.30 ABONMA RED d - mladinski v sredo in RED E - mladinski v
četrtek.
Jutri, 27. marca, ob 16.
ABONMA RED H - ob ^■30 ABONMA RED A - premierski.
V	soboto, 29. marca, ob 20.30 ABONMA RED B - prva soboto Po premieri in RED F - dru-6a sobota po premieri.
V	nedeljo, 30. marca, ob 16. m ABONMA RED C - prva Nedelja po premieri in RED G -‘•ruga nedelja po premieri.
Ker ima SNG iz Maribora malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili pri-m*jeni združiti abonmaje. O-Pračamo se na cenjene abonen-te. (redov B, C, F in G) s prošti0* da dvignejo nove številke Sedežev v Kulturnem domu od to-30 do 12.30 (vsak delavnik) al> eno uro pred pričetkom Predstav. Prosimo za razumevanje.
Sekcija KP1 «Zorko Kralj* iz rrebč prireja v petek in sobo-to. 28. in 29. marca, ob 20. uri
družabni večer
s Plesom In prosto zabavo. VABLJENI!
VZPI - ANrl sekcija Opčine, ANED - ANPPIA, SPD Tabor - Opčine, Odsek za zgodovino - NŠK. Na predvečer spominske . večanosti ob obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah bo v soboto, 29. marca 1980, ob 20.30 v Prosvetnem domu «Ve-čer mednarodne partizanske in delavske pesmi*. Koncert bo izvajal TPPZ. Ob tej oriložnosti bo odprtje razstave: 71 talcev so prve zažgali v krematoriju v Rižarni. Spominska svečanost ob 36. obletnici ustrelitve 71 talcev bo na strelišču v nedeljo, 30. marca, ob 15.30. Nastopil bo moški pevski zbor Tabor.
Izleti
Ski Union priredi smučarske izlete (tudi za nesmučarje) z avtobusom na Nevejsko sedlo in sicer 30. marca ter 7. aprila v Moso -San Candido. Informacije in vpisovanje na sedežu SKI kluba Union Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459.
Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracijs ih taborišč Buchenvvald, Dachau in Mauthausen. Odhod bc 8. in povra tek 14. aprila. Izlet zaobjame tudi obisk Munchna, Weimarja, Dresdna, Prage in Čeških Budojevic. Vpisovanje še danes, 26. t.m., in v petek, 28. t.m., od 10. do 11.30 pri ANED, na sedežu VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, Trst. Prostih je še pet mest.
«
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 79/80
8. abonmajski koncert V petek, 28. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
DUBRAVKA TOMŠIČ
KLAVIRSKI RECITAL
Na sporedu: Mozart, Brahms, Srebotnjak in Liszt
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
KPD PRIMORSKO MAČKOLJE
Pripravljalni odbor obnovljenega društva vabi vse vaščane na
1. OBČNI ZBOR
ki bo danes, 26. t.m., ob 20.30 v kleti Riharda Šturmana
Dnevni red:
I. predstavitev, diskusija ter
odobritev statuta
' t fam:	....<*'"
Vabljeni!
Pripravljalni odbor KPD Primorsko . Mačkolje
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil
6. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 27. marca 1980, ob 19.30 v prvem in 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora
2.	Obračun in predračun
3.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica
4.	Izvolitev upravnega in nadzornega odbora
5.	Sprejem novih članov
6.	Razno
PD KRAŠKI DOM
REPENTABOR
sklicuje
5. redni občni zbor
v petek, 28. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetni dvorani «Albina Bubniča* v Repnu z običajnim dnevnim redom.
Vabljeni člani in prijatelji društva.
Nedeljski koncert na programu 30. t.m. ob 11. uri bo v Avditoriju v Ul. Torbandena. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija, ki bo izvajal skladbe Mozarta, Karla von Ditersdorfa, Stravvinskega. Prodaja vstopnic od jutri dalje v Pasaži Protti.
Razna obvestila
1. redni občni zbor društva naravoslovcev in tehnikov bo danes, 26. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3. Vabljeni so vsi, ki s= zanimajo za naravoslovne in tehnične vede, tudi tisti, ki niso bili prisotni na ustanovnem občnem zboru in b’ se želeli včlaniti.
Nova telefonska številka Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu je: 61-183.
ŠK Devin prireja 30. marca ob priliki veleslalomskega tekmovanja na Nevejskem sedlu avtobusni izlet. Vozni red avtobusa bo sledeč: Nabrežina - Kamnolomi ob 5.30, Nabrežina - center 5,35, Praprot 5.45, Prečnik 5.50, Mavhinje 5.55, Sesljan ob 6. uri. Vpisovanje pri Leonidi Gruden, tel. 209-506.
Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu vabi na razstavo «življenje in delo Albina Bubniča*. Razstava bo odprta do 12. aprila vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 12. ure.
Sekcija KPI iz Križa prirejo, jutri, 27. t.m., ob 20.30 v kriškem Ljudskem domu javno razpravo o terorizmu. Uvodne misli bo podal tov. Fausto Monfalcon.
'""■■••m,,,,,	...............................lin................................................................................."""""H"'"......................
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 26. marca .	MAKSIMA
vzide ob 5.56 in zatone ob , 77 Dolžina dneva 12.29 — Lu-,'de ob 13.30 in zatone ob 3.31 Jutri, ČETRTEK, 27. marca RUPERT
me včeraj: najvišja temperatu-s stopinj, najnižja 9 stopinj, ob I* «r' U.3 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, brezvetrje, vla-/8;odstotna, nebo oblačno, mor-'Pinj'00’ temperatura morja 9.6
ROJSTVA in smrti
JEDILI SO SE: Valentina Merig-^ Andrea Biagini, Daniele Bi-
SO: 89-letna Antonia Co-m .r vd- Faggiano, 78-letni Ric-•}! Timeus, 64-letni Giovanni Milin «.i Francesco Kovacich, 64-Mario Udina, 72 letna Dolores tovarn vd. Radessich, 39-letna rmda Genovese, 84-letni Gior-■let •aur°. 55-letni Enrico Berginc, Ju« Angelo Poiacco, 89-letni Er-, no Parenzan, 70-letna Vida Greta vd- Salvini, 54-letni Marcello 77-letna Genzina Croce vd. (ha 't **9'etna Dona ta Raffo, 79--lef Isabella Cubel vd. Dabono, n?,1 Cino Andreassi, 77-letna Ri-l tv • r,ande por. Brescia, 54-let-toinia Paoli por. Matteoni, 78-
letna Margherita Bullo, 89-letni Er-menegildo Pasutto, 82-letna Geroma Ceschia vd. Glavina, 83-letna Vit-toria Codogno, 82-letni Ruggero Bernardo. 66-letna Anna Pribetich vd. Verbis, 67-letni Giuseppe Topolovec, 75-letna Giovanna Fonda vd. De Meda, 74-letni Umberto Bassi, 77 letna Emina Rebolica vd. Venne, 77-letna Grazia Fiore vd. Vangi, 68-letni Rafaele Guidotti, 66-letni Mario Ostrouska.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4,-
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM od 22 do 7. ure: telef. številka 732 627.
LEKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel 228 1 24: Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: teL 213-137; Milje: teL 271-124.
f Čestitke
Draga mama JUSTINA MACAROL iz Gropade, za tvoj rojstni dan ti iz vsega srca želimo še mnogo srečnih, zdravih in veselih dni. Hči Danica z možem Brunom in tašča Marija.
Danes praznuje svoj 54. rojstni dan naša skrbna ter dobra žena in mama JUSTINA MACAROL iz Gropade. Še na mnoga leta ji kličejo mož Pepi, sin Mitko, tašča Marija ter brat Lojze z ženo.
Naši dobri in pridni noni JUSTINI MACAROL iz Gropade za njen 54. rojstni dan želimo, da bi čvrsta in vesela bila še dolgo let med nami. Vnukinje Katja, Franka in Kristina.
Danes praznuje svoj rojstni dan DUŠAN GUL-Č iz Ricmanj. Mnogo sreče in veselja mu želijo žena Matilda, mama Katerina in družina Braini iz Loga.
Danes praznuje 39. rojstni dan TANJA BARACCI. Vse najboljše ji želijo mož Berto, sinček Robi, mama in vsi, ki jo imajo radi.
Včeraj je na tržaški univerzi diplomiral za elektronskega inženirja
STOJAN BOLČINA Čestitata mu Dana in Daša.
Imamo novega elektronskega inženirja:
STOJANA BOLČINO
Da bi kmalu našel zaposlitev mu iskreno želijo prijatelji.
ANKETNE POLE MESTNE SEKCIJE KPI
Kakšno projekcijo razvoja želi prebivalstvo Gorice
Prvi del vprašanj ima splošni mestni in družbenopolitični značaj, drugi del pa se nanaša na zadeve posameznih mestnih četrti
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
DRAGO VATOVEC iz Brezovce 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko.
OSM1CO je odprl Pepi Sancin-Šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico.
UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167
ŽENA srednjih let z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine bi se zaposlila nekaj ur dnevno v trgovini ali v uradu v Gorici. Telefonirajte na številko 87538 v Gorici
ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390.
Mestni odbor KPI je natisni! vpra šalno polo ter jo razdelil med občane, da bi izvedel za njihovo mnenje o poglavitnih gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih, ki se pojavljajo v Gorici, in da bi na osnovi teh odgovorov izdelal projekcijo razvoja Gorice v osem desetih letih.
Vprašalna pola je v nekaterih poglavitnih zadevah skupna za vse četrti, v zaključnem delu pa so zastavljena vprašanja, ki se nanašajo na specifične potrebe vsake posamezne četrti.
Tako v prvem delu vprašalne pole občana sprašujejo, kako je občina uredila šole, kulturne dejavnosti, javne prevoze, ceste, čistočo, storitve (voda, elektrika, plin, kanalizacija), socialno varstvo, stanovanjski fond, javne zelene površine. zaposlitev in šport. Občanu so dali na voljo tri odgovore: dobro. slabo, ne vem.
Drugi del vprašalnika se nanaša na politično-strankarske zadeve, na sestavo občinskega odbora, občinskega sveta, na vprašanja žensk, mladine, socialnih centrov, na javne objekte kot so mejni prehod Štandrež, avtoport, vprašanja slovenske narodnostne skupnosti ter delovanje rajonskih skupščin.
V	tretjem delu sprašujejo občane, če se strinjajo z vlogo mostu, ki naj jo Gorica opravlja v odnosu do Jugoslavije in držav evropskega vzhoda, če zagovarjajo boljšo izmenjavo med obmejnima cona ma, industrijsko ter kulturno sodelovanje.
Spet drugo vprašanje se nanaša na vlogo Gorice kot pokrajinskega središča, njenega odnosa do Tržiča. S tem v zvezi želijo pobudniki te akcije izvedeti od občanov, če podpirajo pokrajinsko enotnost, za bolj trdne gospodarske stike z o-staiim predelom pokrajine, zlasti s Tržičem.
Zaskrbljujoč je splošen padec števila delovnih mest ter poskus, da se število delovnih mest v podgorski tekstilni tovarni skrči- na 500. Vprašanje se nanaša tudi na poli tiko goriške hranilnice.
Pod številko 14 je vprašanje, ki se takole glasi: «Sodite, da je sedanja občinska uprava opravljala aktivno vlogo, da slovenski manjšini zagotovi temeljne pravice, da se ovrednoti prispevek k demokratični-rasti mesta in za razvoj sodelovanja med slovenskim in italijanskim prebivalstvom?*
V	zVezi Z'bližnjimi upravnimi vo litvami želijo na mestnem odboru KPI izvedeti od občanov, če poznajo novi mehanizem, po katerem bodo na bližnjih volitvah neposredno izvolili (poleg občinskih svetovalcev) tudi svetovalce v rajonskih svetih, in če se zavzemajo zn večjo pristojnost rajonskih svetov, pristojnost, ki jo hoče sedanja ve čina KD-PSDI omejiti.
Vprašalniki za posamezne četrti so še bolj specifični. Tako se za center dotikajo tržnice. Andrejevega sejma, četrtkovega sejma, predloga za izgradnjo podzemeljske ga raže, urbanističnih vprašanj, iz gradnje vodstvenega središča. Gle de Podgore jih zanima namembnost parka, za štandrež problemi kmetijstva, cestnih povezav itd.
V	vprašalniku za severni del me sta in za Placuto je vrsta zanimivih predlogov, kot je skupno izkoriščanje Kostanjevice kot naravne ga parka, kjer bi se bilo mogoče razvedriti ter se športno udejstvovati. Izvedeti želijo za oceno novega mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici, za predlog komunistov, da bi Gorica in Nova Gorica bili tudi fizično bolj povezani. S prstom so pokarali na zahodno obvoznico, ki naj bi se začela pri kazermetah ter vadila mimo vseh mostov po levem bregu Soče ter naj bi povezala obe Gorici.
Glede slovenske narodnostne skupnosti v najbolj slovenski mestni četrti so zastavili vprašanji, če
BANGA.DI.CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TRBT -* giiicfc t*. FIUZLIO -	33?	61-4U6
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 25. 3. 1980
Ameriški dolar	868.—
Funt šterling	1910.—
Irski funt šterling	1720.—
Švicarski frank	492.—
Francoski frank	197,50
Belgijski frank	27,75
Nemška marka	463.-
Avstrijski šiling	64,25
Kanadski dolar	735,-
Holandski florint	422.—
Danska krona	148.—
Švedska kron*	196.—
Norveška krona	170,—
Drahma	19.-
Mali dinar	37,50
Veliki dinar	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
manjšina prispeva k vzajemnemu bogatenju dveh narodnih skupnosti in če Slovenci uživajo z ustavo zajamčene pravice. Glede slovenskega kulturnega doma sprašujejo, če lahko pomaga k medsebojnemu spoznavanju
Vprašalne pole so anonimne, kdor bo nanje odgovoril, bo povedal, ko liko je star, kakšnemu spolu pri pada in kakšnemu poklicu.
S posebnim obrazcem, ki so ga poslali volivcem, so dali občanom možnost, da navedejo imena kandidatov, ki naj jih vključijo v ob činsko in rajonsko kandidatno !i sto. Za občinsko po 20 (na 40 sve tovalcev), za rajonsko po 6 (na 12 izvoljenih svetovalcev). Za takšno izbiro bodočih kandidatov na
listah KPI so se odločili v centralnem komiteju stranke, da bi povečali zanimanje med volivci ta sestavo list in da bi Kandidirali ljudje, ki uživajo zaupanje in podporo občanov. Zaradi svoje strokovnosti in svoje poštenosti. Zaradi kvalitet, ki so vedno manj prisotne v javnem življenju in v živ ljenju nasploh.
Z anketo zbrani odgovori goriških občanov na poglavitna vprašanja razvoja našega mesta, odnosov v njem ter odnosov mesta s sosedi, tudi na mednarodni ravni, bodo mestni sekciji KPI ponudili dovolj gradiva za preverjanje gledanje občanov na svoje mesto in njego va vprašanja ter sprejemanje najboljših političnih izbir.
V DIJAŠKEM DOMU V GORICI
DREVI OKROGLA MIZA O «NAŠI> SLOVENŠČINI
Odkrit pogovor o ravni našega jezika, pa tudi o vzrokih za takšno stanje
Vprašanju jezika smo v vseh teh letih posvečali premalo pozornosti, istočasno pa smo otopeli tudi za nekatera druga, za obstoj in razvoj naše skupnosti prav tako pomembna vprašanja. To je sicer po eni strani razumljivo, saj so bili naši napori in so še zmeraj. usmerjeni navzven, v prizadevanja za dokončno priznanje narodnostnih in jezikovnih pravic. Nič čudnega torej, če se je jezik razvijal. spreminjal in siromašil po svoje, pod vplivom najrazličnejših sredstev javnega obveščanja pa tudi zaradi okolja samega, v katerem živimo. Gre za pojav, ki prizadeva posameznika, še bolj pa naše. narodnostno skupnost, saj bi nam moral prav jezik pomeniti veliko več kakor pa samo golo sredstvo za sporazumevanje.
Nekateri so prepričani, da je
■iiimiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitMiniHitiiitiiiuiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimimituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiHiii
PRIZADEVANJA SINDIKATOV
Aniasi na shodu v Tržiču: Moramo osamiti teroriste!
Bivši milanski župan govoril na delavskem shodu v tovarni ASGEN
Sindikati mobilizirajo delavstvo proti teroristični dejavnosti, ki izpodkopava temelje italijanske demokracije. Včeraj je bilo na pobudo tamkajšnjega tovarniškega sveta v tržiški tovarni Ansaldo San Giorgio množično zborovanje delavcev. na katerem je spregovoril poslanec Aldo Aniasi. bivši milanski župan. Prisotni so bili sindikalisti, zastopniki demokratičnih političnih strank, župani in zastopniki občin tržiškega okoliša, pokrajinske uprave in deželnega sveta, še pred A-niasijem so spregovorili član tajništva enotne sindikalne zveze Giu-liano Bon, predsednik deželnega sveta Mario Colli, predsednik goriške pokrajine Silvano Pagura in tržiški podžupan Paolo Padovan.
V svojem govoru je Aniasi orisal nastanek političnega terorizma v I-taliji. Do prvih terorističpih izpadov je prišlo pred enajstimi leti, ko je bil on župan v tem velikem mestu. Dogodki teh let nam povedo, je dejal Aniasi, da skušajo teroristi izpodkopati demokratični ustroj i-talijanske republike in da stopnjujejo swje' akcije prav v tistih trenutkih, ko kaže, da se bo položaj v Italiji’ razvil v demokratičnem smislu! “Predvsem delavskemu razredu, v katerem je demokracija globoko zakoreninjena, se moramo zahvaliti, je še dejal Aniasi, da doslej teroristi niso uspeli v svojih namenih, in da drugi, ki stoje morda za njimi, niso stopili na pot avtoritarizma.
Delavci so Aniasijevim besedam in tudi onim drugih govornikov ploskali.
SSk se pripravlja na upravne volitve
O bližajočih se upravnih volitvah so govorili na seji pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti in sklenili, da bodo svojo listo predstavili povsod tam, kjer že ima SSk svoje zastopstvo in kjer čuti potrebo po politični prisotnosti. V ta namen je tajništvo imenovalo posebno komisijo, ki mora sestaviti politične osnove za program bodočih upravnih volitev. O tej bo v kratkem razpravljal širši svet stranke. Sekcijam stranke so poverili nalogo, da začno pripravljati imena kandidatov.
V zvezi z deželno krizo je gori-ško pokrajinsko tajništvo SSk vzelo na znanje in odobrilo delovanje deželnih organov stranke. «Prav gotovo*, je rečeno v tiskovnem poročilu, «bo Slovenska skupnost, kot je to že dosedaj, dala svoj pozitiven doprinos in zastavila svoje si-
Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, ne da bi Vam pobral veliko denarja?
V najmanjši trgovini na svetu,
ELIO «IN» MODE
GORICA - Ulica Formica, 28
boste brez dvoma našli to kar Iščete In kar se Vam izplača.
EVO VAM NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V MARCU 1980.
ženska lanena krila s pasom		4.500 lir
kavbojke SUPER RIFLE		11.900 lir
otroške majice s ZIP		2.500 lir
otroške platnene kavbojke (že	oprane)	6.500 lir
ženska krila iz gabardena		8.000 lir
spomladanska ženska krila		8.000 Ur
ženska oblačila boucle		8.000 Ur
moške in ženske kavbojke (te	oprane)	8.900 Ur
moške in ženske majice		4.000 Ur
žametne hlače z naramnicami		9.900 Ur
mladeniške srajce		4.900 Ur
moške srajce z žepkom		3.500 lir
VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO		ZAPONKOl
Vaša trgovina?		
ELIO «IN» MODE		
Ob priliki odprtja novega ItallJansko-Jugoslovanskega mejnega prehoda na Škabrljelovi ulici • Erjavčevi cesti bomo v trgovini ELIO «IN> MODE ves mesec marec menjali dinar po 40
le v sodelovanju z demokratičnimi političnimi silami za rešitev omenjene krize. Vendar bo to naredila samo na enakopravni podlagi, z e-nakimi pravicami in dolžnostmi.*
Obsodili so tudi poskus misovske svetovalske skupine v goriški občini, da bi preprečila odobritev od strani nadzornih organov pravilnika za rajonske konzulte. ki predvideva med drugim tudi možnost uporabe slovenskega jezika v njihovem poslovanju. To je pač izoliran poskus nacionalistične desnice, da bi preprečila zgodovinski razvoj in priznanje osnovnih pravic slovenske manjšine.
Interpelacija KPI o plavalnem bazenu
Na zadnji skupščini članov društva «Gorizia nuoto* je predsednik Oliva predlagal in člani so sprejeli naj prevzame občinska uprava vse stroške za vzdrževanje plaval-neg: bazena in- naj se-tudi razpusti-komisija občinskih svetovalcev, ki ima nalogo nadzorovati upravo bazena. S tem v --zveni so komunistični občinski svetovalci poslali županu interpelacijo, v kateri ga sprašu-
jejo, kaj meni o tem dejstvu, kako misli izvajati tozadevna stališča občinskega sveta, ali namerava dopustiti, da se plavalni bazen, ki je bil zgrajen s strani občinske uprave, uporablja le s strani peščice plavalcev-tekmovalcev in da mora za te nositi stroške celotna občinska skupnost.
Jutri celodnevna stavka v splošni bolnišnici
Jutri bo celodnevna stavka uslužbencev goriške splošne bolnišnice. Tako so odločili na skupščini, na kateri so razpravljali o stališču vsedržavnega vodstva sindikata FLO. Celodnevna stavka bo tudi prihodnjo sredo, 2. aprila.
Med stavko bodo uslužbenci za gotovili dežurno službo za nujne posege, medtem ko druge službe ne bodo delovale (razen oddelka he-modialize).
, Uslužbenci zahtevajo čimprejšnjo sklenitev nove kolektivne delovne pogodbe, jamstva glede prekvalifi kači je .navadnih., bolničarjev in dosledno izvajanje zdravstvene reforme.
iiiiiiiiiiiimiiiiiMtiimttiiiiiiMiHiiiiiiiitiiiimiimiiianmmimHiiiiiimimttiiiimitiMiiiiimiiiimuiiitiiiiiii
V ORGANIZACIJI PD VIPAVA
Na Peči lepo proslavili praznik slovenske kulture
Slovenski kulturni praznik so prejšnjo soboto počastili tudi na Peči. Športno in prosvetno društvo Vipava je pripravilo Prešernovo proslavo z dokaj pestrim ..poredom, ki so ga poleg domačega pevskega zbora oblikevali še mladi recitatorji, na sporedu pa je bil tudi priložnostni govor Irene Ferlatove, ki je bil posvečen spominu nedavno umrlega pisatelja Cirila Kosmača.
Spored je po kratkem pozdravnem nagovoru Ivana Petejana. pričel moški pevski zbor Hupa - Peč s Prešernovo Zdravljico ter narodno. Kje so tiste stezice.
Po priložnostnem govoru Irene Ferlatove so nastopili mladi recitatorji. Barbara Kovic in Elizabeta Pavletič sta povedali dve Prešernovi pesmi, medtem ko. sta Erika Zotti in Igor Kovic podala prikaz iz življenja in dela Cirila Kosmača v Baški grapi.
Spored je sklenil zbor Rupa - Peč, ki je pod vodstvom Zdravka Klanjščka odpel še nekaj narodnih in u-metnih pesmi.
Mladinska konferenca v Tolminu
Danes popoldne bo v Tolminu, na sedežu družbenopolitičnih organizacij redna volilna programska konferenca tamkajšnje OK ZSMS. Na sestanku bodo ocenili opravljeno delo, ki je bilo v mandatni dobi. ki se izteka, vsestranske razvejano in bogato. Na današnji konfe renči bodo izvolili tudi novo vod stvo OK ZSMS.
Mlad topničar umrl pod gosenico tanka
V vojašnici Montesanto na Tržaški cesti v Gorici, kjer je nastanjen oklepni oddelek enote «Saluzzo* se je v ponedeljek popoldne pripetila strahotna nesieča, v kateri je umrl 21-letni topničar Franco San-toddi, doma iz okolice Bergama. Zmečkal ga je tank vrste leopard.
Nesreča se je pripetila na dvorišču kasarne v prvih popoldanskih u-urah, ko so bili vojaki zaposleni s čiščenjem težkih oklopnikov. Do nesreče je menda prišlo čisto naključno. Santoddi je skupaj z nekaterimi drugimi vojaki pregledoval in čistil gosenice tanka, na katerem je o-pravljal vlogo topničarja. Naenkrat je v stoječe vozilo trčil drug
oklopnik. ki je menda vozil v vzraf-ni smeri. Santoddi je v oklopnik se je premaknil, nesrečni vojak pa je padel pod gosenico.
Čeprav so nesrečniku takoj priskočili na pomoč ter ga nemudoma prepeljali v goriško splošno bolnišnico, je kmalu izdihnil. V teku je preiskava.
V vojašnici Montesanto na Trža ški cesti je to že druga huda nesreča v zadnji! dnevih. V soboto se je tam hudo ranil (.menda je šlo za zlom lobanjskega dna) 19-letni Franco Tolomeo, ki je zdaj na zdravljenju v videmski bolnišnici.
V DEŽELNEM AVDITORIJU
Jutri klavirski recital Dubravke Tomšič
Jutri zvečer bo v Gorici gostovala v okviru koncertne sezone, ki jo prirejajo Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza s1o-venske katoliške prosvete, pianistka Dubrovka Tomšič. Vrhunsko u-metnico, ki se je rodila v Dubrovniku, šolala pa v Ljubljani skorajda ne bi bilo treba posebej pred stapljati našemu občinstvu, saj je znana tako v domovini, kakor tudi širom po svetu, študij klavirja je izpopolnjevala na znani Juillard School v Neto Yorku, kjer je diplomirala z odliko, njen učitelj je bil pianist Arthur Rubinstein, nastopala je kot solistka ali v sklopu orkestrov najbolj znanih svetovnih gledališč.
Na jutrišnjem koncertu, ki bo ob 20.30 v deželnem avditoriju, bo izvedla dela Mo'.’.rta, Brahmsa, Srebotnjake in Liszta.
pojav siromašenja našega jezika nekakšen naraven pojav, ki se mu je težko ali povsem nemogoče zoperstaviti. Kje so vzroki, kdo je odgovoren (čeprav nosimo vsak svoj del odgovornosti), če je stanje v poznavanju materinščine danes tako, kakršno pač je. To bodo skušali razčleniti na javni razpravi o slovenščini med Slovenci v Italiji, drevi, ob 20. uri, v dijaškem domu v Gorici. Udeležbo toplo priporočamo predvsem vzgojiteljem in dijakom.
^1»° GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete
Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora
HENRY DE MONTHERLANT
PORT - ROYAL
V petek, 28. marca, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (goriški abonma)
Na gledališko predstavo bo u-deležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
vabita v soboto, 29. marca, ob 20.30 v avditorij v Gorico na revijo pevskih zborov
PRIMORSKA POJE
Nastopajo zbori iz Barnasa, Šte-verjana. Vogrskega, Bukovice, Mačkolj, Štandreža, Divače, Solkana, Proseka - Kon-tovela, Gorice in Branika.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici: jutri, 27. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu N. V. Gogolj: Ženitev. Predstava za red premiera ui S četrtek.
Predavanja
Drevi ob 21. uri bo na sedežu društva naravoslovcev «Alvise Comeb, Orzonijeva ulica 58 predavanje o rastlinstvu in živalstvu Rdečega morja. Predaval bo Rosario Bisesi, ki bo prikazal tudi vrsto barvnih diapozitivov. Vstopnine ne bo.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Wampyr». J. Amplas in L. Maadze. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «D ritomo di Butch Cassidy e Kid*. T. Beren-ger. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Pomo ero-tic movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 16.30-22.00 «Messaggi da forze sconosciute*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Apocalips* now».
Nova Gorica in okolica
SOČA 17.30-20.30 «Dr. Živago*. A-meriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Človek po imenu buldožer*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «V podzemlju seksa*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v
Gorici dežurna lekarna S. Giusto,
Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes je v Gorici odprta cvetličarna Tauselli «Flory day», Rafut 13.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči j. v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
Prosvetno in športno društvo Vipava izreka Ani in Andreju Koviču iskreno sožalje ob težki izgubi očeta in tasta.
Dne 24. marca nas je nenadoma zapustil
EDGARD VVEISENFELD
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Gorici naravnost na pokopališče v Zagraju.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Anita in Vida z družinama, sestra Biaaca, nečak Alessandro In nečakinje Magda, Anita in Marilena ter drugo sorodstvo
Zagraj, Trst, Melbourne, 26. marca 1980
DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA NA 19. MEDNARODNEM SEJMU ALPE-ADRIA

realizacija:
OGLASNI ODDELEK
/fill\V

AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA -JULIJSKA KRAJINA
Izreka dobrodošlico obiskovalcem deželne razstave v paviljonu B
OMNIA COMMERCE
di S. Savarin
TRST - Ul. F. Severo 21
tel. 31301 - 31880 teleks 460129 OMNIA
MEDNARODNI PREVOZI
C A Al
IkV«**
Consorzio Autotrasportatori Artigiani Isontini s.r.l.
GORICA, Ul. Giustiniani 117/1 Poštni predal 60 Telet. 87151/2 - 87230 Teleks: 460219 consotra
Cicvanni Lulli
IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 teleks 460362 Lulli
Predstavnik za:
tel. 87555, 31184
+ stroje za pomivanje posode COLGED ^ bojlerje za kopalnice BRAUN + stroje za testenine OMC ^ svetilke SUPERPILA + izdelke za kamping PLEIN AIR INTERNATIONAL in STYLE 4- lonce na pritisk ISA 4 kozice SVAI za kuhanje brez zabele 4 lovske nože MANIAGO 4 potrebščine za kopalnice METALPLASTICA
Devetnajsti mednarodni sejem •»Alpe Adria» na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija v trenutku intenzivnih prizadevanj za nov razmah gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in zunanjim svetom, predvsem z državami članicami evropske deveterice. Ta prizadevanja spremljajo z veliko pozornostjo zlasti v Italiji in morda ni naključje, da je prav Italija s 112 razstavljavci najbolj «masovno» med vsemi tujimi državami prisotna na tej prireditvi. Prav tako opazen je ponovni uradni nastop dežele Furlanije-Julijske krajine dežele, k; leži na sami meji med Evropsko gospodarsko skupnostjo m Jugoslavijo in ki predstavlja torej stično območje med deveterico in Jugoslavijo.
Zanimanje dežele Furlanije-Julijske krajine za gospodarska dogajanja v sosedni republiki iz vira v tem trenutku predvsem iz dveh realnosti: nedavno parali-rani sporazum o gospodarskem sodelovanju med EGS in SFRJ postavlja namreč v novo luč vlogo obmejne dežele pri povezovanju obeh gospodarstev, poleg tega pa obsega sporazum tudi klavzule bilateralnega osimskega dogovora iz leta 1975, kar v naj večji meri angažira prav deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Čeprav besedilo sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ni bilo še v celoti objavljeno, je njegov domet nedvomno takšen, da bo mogel odločilno vplivati tudi na gospodarski razvoj Furlanije-Julij-
m
mm ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d. d. EDITORIALE STAMPA TRIESTINA S.p.A.
Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, teleks: 460-270 EST, telefon: (040) 794-672
ZA VZPOSTAVITEV USPEŠNIH POSLOVNIH ODNOSOV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
VAM JE NA VOLJO CELOTNA ORGANIZACIJA
PRIMORSKI DNEVNIK — KNJIŽNE IZDAJE — A-GENCIJA ALPE ADRIA — OGLASNI ODDELEK — IMPORT - EXPORT — GRAFICENTER — TISKARNA — KLIŠARNA — FOTOGRAFSKI LABORATORIJ — EKSPEDIT — IBM — TRŽAŠKA KNIGAR-NA — PREDSTAVNIŠTVO V JUGOSLAVIJI: ADIT
BANCA DEL FRIULI	
BANKA,	DELNIŠKA DRUŽBA
POOBLAŠČENA	USTANOVLJENA L. 1872
ZA POSLOVANJE	Za vse bančne storitve
S TUJINO DRU2BENI SEDE2 IN GLAVNA	se poslužujte naših podružnic
	TRST - Ul. Rossini 14
DIREKCIJA:	TRBIŽ..-.,Trg Uhitg. 1,7
VIDEM	TARČENT - Ul. Roma 12
Via Vittorio Veneto 2	ČEDAD - Trg Diaz
GLAVNI SEDE2:	KRMIN - Trg Liberta 1
VIDEM	GORICA - Korzo Verdi 125
Via Prefettura 16	TRŽIČ - Trg Cavour 22
GLAVNICA IN REZERVE	35.053 MILIJONOV LIR
DEPOZITI NA DAN 31. JANUARJA 1979 1.169.000 MILIJONOV LIR	
UPRAVLJANI SKLAD	
NA DAN 31. JANUARJA	1979	1.342.000 MILIJONOV LIR
TELEGRAMI: GLAVNA DIREKCIJA IN DRUŽBENI SEDEŽ FRIULBANCA	
PAOLO
MELINGO
S. p. A.
IMPORT -EXPORT
TRST
Ul. Valdirivo 26
Tel. 64382 - 68654 - 60-765
Teleks 460-281
RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO
APARATI ZA EKSPRES KAVO GAGGIA Škropilnice «TURBINE»
Kosilnice «BEDOGNI»
ADRIANO CORSI
IMPORT-EXPORT
Sedež: Steverjan (Gorica)
Uradi in skladišče: PRADAMANO (Videm)
Strada Statale 56 km 7 - tel. 670134
•	TRAKTORJI in GOSENIČARJI «SAME» ter «ITMA»
•	KMETIJSKE NAPRAVE «AGER» in «MENGELE»
•	MOTOKULTIVATORJI «VALPADANA» od 8 do 45 KM ter na 2 in 4 gonilna kolesa
•	KOSILNICE «SEP»
SERVIS
in NADOMESTNI DELI
ske krajine in še zlasti njenega glavnega mesta Trsta. S sporazumom se torej odpira novo obdobje v razvoju medsebojnih stikov in sodelovanja, na kar se mora dežela temeljito pripraviti, in sicer toliko bolj. ker doživljajo deželne gospodarske strukture — in to velja še zlasti za Trst — hudo krizo. Za Trst. njegovo luko, njegov «emporij» in njegovo industrijo, pa je sodelovanje z Jugoslavijo in širšim zaledjem, pa tudi z deželami v razvoju, nujno potrebno, pravi imperativ današnje gospodarske in družbene stvarnosti.
Zdaj se na tem področju po nuja enkratna priložnost ovrednotenja Trsta in njegovih gospodarskih zmogljivosti, ki se najbrž ne bo ponovila nikoli več.
Blagovna menjava med Jugoslavijo in EGS se bo po uveljavitvi novega sporazuma nujno znatno povečala. V skladu z zah tevami jugoslovanske trgovinske in plačilne bilance je pričakovati, da se bo menjava v začetni fazi novega sodelovanja večala hitreje v smeri Jugoslavija - EGS, nedvomno pa se bodo trgovinski tokovi okrepili tudi v smeri EGS-Jugoslavija; znaten del te menjave bi se moral «naravno» razvijati prek dežele Furlanije Julijske krajine, v veliki meri pa bo prav od dejavnikov v tej deželi odvisno, kakšne razsežnosti bo zadobil dodaten promet čez njeno območje. Na te probleme se je treba pripraviti pravočasno, upoštevajoč po eni strani nove she me, v okviru katerih se bo razvijala splošna blagovna menjava, po drugi pa tudi pravilnike, ki se nanašajo na poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu ter po posebnih sejem-
skih operacijah, med katere sodi tudi operacija «Alpe-Adria».
Novi sporazum med Jugoslavijo in EGS pa ne nudi novih možnosti za uveljavljanje dežele Furla ni je-Julijske krajine le na izrazito trgovinskem področju: nove in zanimive priložnosti se odpirajo tudi na področju tehnično-indu-strijskega sodelovanja, saj sporazum izrecno predvideva okrepitev odnosov med gospodarski-
:.e :v
veda v tem okviru problem sodelovanja na področju industrije, ki je za Trst — poleg pristaniških dejavnosti — glavni nosilni steber lokalne ekonomije in ki ima tudi v protokolu osimskega dogovora osnovo za razmah, iz kakovostnega in količinskega vidika. ki bi ga zaman iskali v analih tržaške gospodarske zgodovine. Skupna industrijska cona na Krasu, ki jo predvidevajo
:V, 'V;:/':;":?:" '■' , .
. ..
#|:/V	-
____________________•_________________________________________________________V

mi organizacijami iz EGS in iz Jugoslavije. V tem okviru bo Jugoslavija v prihodnje nujno povečala svoj uvoz tehnologije iz posameznih članic deveterice in tudi na tem področju bo od naše dežele v veliki meri odvisno, v kakšni meri in s kakšno učinkovitostjo se bo znala vključiti v to novo stvarnost. Podobne argumentacije veljajo še za druga področja, ki so v novem sporazumu EGS - Jugoslacija izrecno omenjena, in sicer na primer za področje energetike (ugotavljanje in izkoriščanje vodnih virov in nahajališč lignita za proizvodnjo električne energije), v turizmu, kmetijstvu in varstvu naravnega okolja.
Poglavje zase predstavlja se-
istplbutplce
Mednarodno uvozno - izvozno podjetje
34132 - TRST Ulica Valdirivo 19..
Telef. 62091/2 - 60978/9 Telex: 460420 LADIST
Podjetje, specializirano za železne lege,
kovinske izdelke vseh vrst, kemijske izdelke
za usnjeno, tekstilno, steklarsko industrijo itd.,
gnojila in razni aditivi
za kmetijstvo, stroji in tehnični izdelki
vseh vrst, športna oprema za široko porabo,
nadomestni deli
za industrijske stroje, avtomobile itd.
COOPERATIVA
GORIZIANA
AUTOTRASPORTATORI ARTIGIANI S.A.R.L.
GORICA, Ul. Alviano 50 (Rdeča hiša) Tel. 81279 - 83394 Teleks 460159
MEDNARODNI PREVOZI
t
TRST
GRAD SV. JUSTA April • Junij 1980: Carlo Sbisa in Trst 30. let -Slikarska in dokumentacijska razstava
Julij - September 1980:
Razstava srebrnih in kositrovih predmetov in zbirk tržaških mestnih muzejev. Razstava starinskega o-rožja iz zbirk tržaških mestnih muzejev
V PARKU MIRAMARSKEGA DVORCA OD 14. JUNIJA DO 14. SEPTEMBRA 1980
Predstave »Luči in zvoki» v italijanščini, nemščini, angleščini, slovenščini ter srbohrvaščini
osimski sporazumi, je svojstven če ne edinstven primer takšnega sodelovanja med dvema državama z različno politično, socialno in gospodarsko ureditvijo na svetu in predstavlja torej enkratno priložnost, ki jo mora Trst že zaradi svoje sedanje strukturalne krize, izkoristiti v največji možni meri.
Jugoslavija je dalje tesno povezana s številnimi nerazvitimi deželami in je v njenem interesu, nič manj pa tudi v interesu Evropske gospodarske skupnosti, da se s temi deželami razvije in čimbolj okrepi vsestransko gospo darsko sodelovanje. Tudi v tem pogledu se Trst in dežela Furla-nija-Julijska krajina lahko učinkovito vključita v prizadevanja
za okrepitev mednarodnega sodelovanja na tej relaciji in v ta, okvir sodi tudi možnost vzpostavitve trajne kooperacije med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči ob Severnem Jadranu, o čemer govori člen 7. gospodarskega protokola, priloženega o-simskim sporazumom.
V zvezi s priporočilom, ki £a je EGS ob sklenitvi novega sporazuma z Jugoslavijo, dala Evropski investicijski banki, naj s posojilom 200 milijonov evropskih računskih enot kreditira gradnjo nove avto ceste, ki bo prek ju goslovanskega ozemlja povezovala deveterico z bodočo novo članico skupnosti, Grčijo, in s Srednjim vzhodom, pa tudi v zve® z drugimi pobudami za izboljšanje prometnega omrežja v svojem naravnem zaledju, bi moral Trst pristopiti k tej tematiki j odprtimi programi in konkretnimi predlogi za uskladitev pr^' videnih pobud na način, ki naj bi omogočil primerno zaščito tudi interesov tržaškega območju in predvsem seveda tržaškega pristanišča.
Letošnji sejem «Alpe Adria* predstavlja ugodno priložnost, <*a se med Furlanijo-Julijsko krajin® in SR Slovenijo načnejo in P° globijo številna vprašanja skupnega interesa.
Gospodarsko odposlanstvo ..(£ Furlanije-Julijske krajine, ki s® udeležuje današnjih slovesnosti ob uradnem dnevu dežele na sejmu, bo prav gotovo izkoristilo razgovore s predstavniki slovenske vlade in slovenskega gospodarstva za to, da bo utrdilo že obstoječe osnove za novo medsebojno zbližanje na gospodarskem in ne samo na gospodarskem področju.
Elio Fornazarič
Cp@dI§
■	•N'
? T1',
■ - 'rjo* '.vin ;	■:
splošna trgovina in zastopstva
D.Z.O.Z. - Uvoz - Izvoz Telef. 61579 - 69316 Teleks 460559
'l..
TRST - Ulica Geppa 9 Telegr.: Cigierre - C.P. 185
a grof o rest

TRST
Ulica Geppa 9 Telef. 31002, 61212
Tclex: 160131 agrof
X
c« U O
%
S
s
1
til
S
C
C-
u v
FIUTI
C. KRAUS
import - export
Piazza della Borsa 7
34121 TRIESTE - TRST
tel. 040/64435 - telex 460578 FIUTI I
• UVAŽAMO:
blago potom tržaškega maloobmejnega prometa (conto autonomo)
IZVA2AMO:
repromaierial za razne industrije
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA 01
Danes odločilno srečanje med Jugoslavijo in Italijo
hkma bo v Mostarju s pričetkom ob 15.30 (tudi po TV)
MOSTAR — V izločilnem sreča
za olimpijske igre v Moskvi se “»sta danes v Mostarju spoprijeli ““Opijski vrsti Jugoslavije in Ita-16. Srečanje se bo pričelo ob 15.30 ® bo prenašalo neposredno pre-"^sala tudi jugoslovanska televizija, današnja tekma bo verjetno od-f^Hna za uvrstitev na olimpijski urinr v Moskvi. V prvem medse-jnem srečanju v Rimu je Italija jJr^Sala Jugoslavijo z 1:0 z za-stkom, ki ga je dosegel srednji ^Padalec Lazia Giordano, ki je snutno y zaporu zaradi škandala j reziranih tekmah. Sicer pa je a-DHa 0 nogometnih stavah pustila 3 mladih italijanskih reprezentance. ?ren^0 razočaranje in vprašanje Uir j?'50 bodo danes «azzurri» rea-L? 1 ob vseh zadnjih polemikah in Jovanih razpletih. V zadnjem nutl<u je namreč ostal v Italiji t»ierv-n' vratar Zinetti, ki se je mo-*lnikonfr&J pre<^stav*^ rimskim so-
Jugoslovani morajo danes nujno zliiT®ati in 10 tubi z zanesljivo raka n/	ue se hočejo uvrstiti
naš*-1' ^lavi» so nedvomno v da-n.)em srečanju iudi favoriti, 10 ®san-le pa je, s kolikšnim števi-j^zadetkov bodo odpravili «az-
^eprezentanci bosta danes igrali v ^slednjih postavah:
V,f^9?SLAVIJA: Pantelič; Zoran J J0y!c, Hrstič; Cukrov, Primorac, Zl»tiC’ ?ranjčar (Pešič), Sliškovič, (p^®) Vujovič, Klinčarski, Repčič
j@pJA; Galli; Osti, Tesser; 1WC-0 ®ares>, Ferrario, Giuseppe tutos*: Fanna, Sacchetti, Altobelli, ^alossi, Ancelotti.
^NIK: Wohrer (Avstrija).
Cesarstvo
Saronni osvojil Wejo Pantalica
Bi^^ORlpIA (Siracusa) — Z odlič-vfe.^ljnčnim naletom je Saronni talnaj nebaj metrov prehitel i: s WSkeSa Prvaka Moserja in si Ui® Ugotovil že tretjo zmago na dirki za trofejo Panta-. in tn-f^ro ie osvojil že leta 1977 Včerajšnja dirka je bila ekjr/01 veljavna tudi za italijansko VP0 Prvenstvo.
j ptat red:......	. <■
i rr°nni (Gis-Gelati), ki' je 205 m dolgo pcogo. prevaziL v 5.25’-* Poprečno hitrostjo 37,846 km
i ^ uro
4	Mo: li
5	Ravazzi ' °raun (ZRN)
- 51 v Saronnijevem času
} Gav^n (Nor-)
Nogomet.
^ventus - Torino italijanski pokal
ne_ okviru italijanskega nogomet-Pokala se bosta danes zvečer stjpTr. Ju ven tu s in Torino, ki bo-Hje poigrala prvo polfinalno srečanj t^uga dva polfinalista, Tema-^ila ij1113’ sta že igrala in ize-
kvleček današnje tekme bodo tudi po prvem sporedu televizije, in sicer ob v okviru «športne srede*.
fe*1'
22.30
odbojka
V ŽENSKI C LIGI
V SOBOTO VAŽNA tTEKMA sokola
°/i1ef,,anca — Sokol 3:2 2:15, 15:11, 12:15,
■g:«)
Tis ?°i:. Capolicchio, Comelli, Kralj, 8i5a r'aa’ Grazia Legiša, Vida Le-Lozar, Mervič, Pertot, Škrk. . J®* se je vrnil poražen iz Trento prekinil pozitivno seri-v letošnjem prvenstvu. E-
kipa Torrefranca je tokrat zaigrala precej bolje kot v prvem delu prvenstva v Nabrežini in s pomočjo bučne publike presenetila naše i-gralke.
V	prvem setu sta se ekipi izme-
njavali v vodstvu do enajsterice, nakar so igralke Sokola po nepotrebnem zapravile nekaj žog in izgubile set. Drugi set je bil monolog Sokola. V tretjem je Torrefranca povedla in’ igralke Sokola so zbrale le enajst točk. Tudi v četrtem delu igre so domačinke povedle do stanja 11:7, nakar je serija odličnih servisov Sokola prisilila nasprotnice na predajo. Odločilni niz se je začel na podoben način kot tretji In četrti, Sokol je dohitel nasprotnika pri stanju 8:8 in je imel tudi priliko povesti, a jo je zapravil. To so igralke iz Trento hitro izkoristile in zmagale. V odločilnih trenutkih je tako našim igralkam zmanjkalo moči, saj so bila dekleta precej trudna že od same dolge poti do Trenta.	‘ ,
V	vrstah Sokola je tokrat odpovedal napad, z izjemo Vide Legiše, ki je bila vedno trn v peti za ekipo Trenta. Po tem porazu je zdrknil Sokol na drugo mesto lestvice, in bo že v soboto gostil v Nabrežini Frato, ki ima dve točki prednosti. V primeru zmage se lahko Sokol spet vrne na čelo lestvice in še tekmuje za končno zmago v tem prvenstvu. Nabrežinke se zavedajo, da morajo zaigrati brezhibno če hočejo zmagati, zato bodo ta teden vložile v treninge čim več truda.
Sa.
KOŠARKA
Finale- Koraravtgt’ pokala
VELESLALOM «KANIN 80» V ORGANIZACIJI SPD GORICA
Arrigoni-Gibona
Izrazitega favorita v tem srečanju ni
LIEGE — Drevi ob 20.30 bo v tem belgijskem mestu finalno srečanje Koračevega pokala med Ar-rigonijem iz Rietija in Cibono iz Zagreba. Italijanski košarkarji so v polfinalu izločili Jugoplastiko. jugoslovanski pa Hapoel iz Tel Aviva.
Favorita v tem srečanju ni. Sicer pa poglejmo, kaj sta izjavila trenerja obeh moštev pred oreviš-njdm srečanjem.
Pentassuglia: «že lani smo v polfinalu imeli s Cibono velike težave, saj so nas Zagrebčani premagali sredi Rietija. Cibcna je odlično moštvo, ki predvaja. zelo dobro skupinsko igro. Zelo cenim Knega, ki je. po mojem, eden najboljših centrov v EVropT. Poleg tega ima Cibona tudi odličnega trenerja,'kot je Mirko, Novosel. Mislim; da v tem finalnem srečanju ni, fiyorita’.»
Novosel: «Arrigpni je gotovo e-na boljših italijanskih ekip, ki ima dva odlična Američana, kot sta ’c-jcurner in Johnson. Poleg tega sem slišal, da igra zelo dobro tudi Dan-zi, katerega pa ne poznam. Zelo cenim tudi Brunamontija. Seveda bdmb dali vse od sebe. da ohranimo Keračev pokal v Jugoslaviji *
SMUČARSKI SKOKI
Sutovni pokal Avstrijcem
V včerajšnji zadnji preizkušnji letošnjega mednarodnega tekmovanja v smučarskih skokih za svetovni pokal, ki je bilo na sporedu v češkoslovaškem zimskošportnem središču štrbske Plešo, so slavili Avstrijci, ki so osvojili prva tri mesta. Na 90-metrski skakalnici, na kateri se je pomerilo 81 tekmovalcev iz 17 držav, je namreč zmagal
Kogler s skokoma 102 in 107,5 m, osvojil pa je 239,8 točke. Za njim se je uvrstil Millonig (237,9 točke), ki je skočil 103,5 m in 105 m, tretji pa je bil Neuper (236,2 točke) s skokoma 99 m in 109 m. Velja še omeniti, da je z odličnim drugim skokom Kanadčan Collins izenačil novi rekord skakainice (113 m), ki ga je predvčerajšnjim postavil Japonec Akimcto.
Jugoslovanski predstavniki se včeraj niso p"sebno dobro odrezali, saj se je med prvo petdeseterico uvrstil edinole Velikonja, ki je s skokoma 86,5 m in 93,5 m zasedel 36. mesto.
Avstrijci pa so slavili tudi v skupnem seštevku za svetovni pokal, saj so na prvi dve mesti uvrstili svoja predstavnika. Končna lestvica je taka:
1.	Neuper (Av.) - točk	238
2.	Kogler (Av.)	220
3.	Bobak (Polj.)	130
4.	Jagi (Jap.)	116
5.	Akimoto (Jap.)	109
6.	Saetre (Nor.)
in Millonig (Av.)	108
8.	Sumi (Švi.)	102
9.	Innauer (Av.)	95
10. Puikonen (Fin.)	87
Najbolje uvrščeni Jugoslovan je Bogdan Norčič, ki je zasedel končno 19. mesto.
KOŠARKA
Old Boys - Bor
Jutri bo v Dolini ob 19.00 prijateljska košarkarska tekma med člansko ekipo Bora in moštvom Old Boys iz Ljubljane, v kateri i-gra vrsta slavnih bivših ljubljanskih košarkarjev, med katerimi tudi Ivo Daneu.
Vr
Na startu bo več kot dvesto tekmovalcev
Letos je prijavljeno rekordno število udeležencev, ki bodo v nedeljo nastopili v petnajstih različnih starostnih kategorijah
sto
V nedeljo, 30. t.m., bo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo na Nevejskem sedlu tekmovanje v veleslalomu «Kanin 80». Za to tekmovanje se je tokrat prijavilo rekordno število tekmovalcev raznih društev in skupin iz zamejstva. Posamezni tekmovalci, ki so razdeljeni v razne skupine, bodo smučali z naslednjimi startnimi številkami:
BABY SPRINT
1.	Volpi Helena (SPK Čupa)
2.	Brise Barbara (Polet)
3.	Legiša Vasja (SPK Cupa)
4.	Dolhar Tatjana (TPK Sirena)
5.	Seganti Tanja (SPDT)
6.	Lutman Kristjan (SPDG)
7.	Gombač Jure (SPDT)
8.	Fachin Valentina (SPDT)
9.	Bensa Robert (SPDG)
10.	Škerk Sandi (SK Devin)
11.	Prelec Alberto (Polet)
12.	Sosič David (ŠD Mladina)
13.	Škabar Andrej (PD Kraški dom)
14.	Paulina Robert (SK Devin)
15.	Kokorovec Mitja (SPDT)
16.	Mijot Jana (SPDT)
17.	Vodopivec Erik (SPDT)
18.	Nanut Aleš (SPDG)
19.. Rudež Jasmin (SPDT)
20.	Kosmina Martina (SPK Čupa)
21.	Volpi Kristjan (SPK Čupa)
22.	Antonič David (SK Devin)
23.	Zidarič David (SK Devin)
24.	Bavcon Emi (SPDG)
25.	Tavčar Aljoša (SPDT)
26.	čok Aljoša (SPDT)
27.	Devetak Igor (SPDT)
28.	Kermec Tanja (SPDT)
29.	Turk Aleš (SPDT)
30.	Albreht Teodor (SK Devin)
31.	Guštin Miran (SPK Čupa)
32.	Žerjal David (SPDT)
33.	Fonda Rado (Polet)

SMUČARSKI TEK
V NEDELJO ZA PETI POKAL LEPI VRH*
Ob rekordni udeležbi premoč tekačev iz Slovenije
Tekmovanja se je udeležilo kar 129 tekačev - V ostri konkurenci tudi naši zadovoljili
Smučarsko tekmovanje za peti pokal «Lepi Vrh» v priredbi KD Lepi Vrh iz Ukev in SK Devin se je redno končalo v nedeljo, število udeležencev je bilo rekordno, saj še ga je udeležilo 129 tekačev iz .Slovenije, s - Tržaškega; in iz Kanalske doline. Tekmovanje, ki bi rporalo biti v Ovčji vasi ata organizatorja v zadnjem trenutku mo-ral^ prenesti y višjo Zajzero, kjer pa jb proga zahtevnejša. Kljub vsem tem težavam se je tekmovanje lepo izteklo, v zadovoljstvo vseh prisotnih. Levji delež na tem tekmovanju so seveda odnesli tekmovalci iz Slovenije, saj so v Zajzero prišli za najboljšimi tekači. Poleg dveh olimpijcev iz Lake Placida I-vana Čarmana in Toneta Juričiča so tu tekmovali vsi slovenski prvaki raznih kategorij.
Zamejski tekmovalci so se hrabro borili, vendar proti tako kvalitetnim nasprotnikom ni bdlo kaj upati. E-dini, ki so se uspeli uvrstiti med najboljše, sta bila pionir Elio lori in pionirka Roberta Sardoč (oba SK Devin) in članica Sonja Milič (Kras). Posebno zahvalo pa še zaslužita dva najmlajša tekmovalca: sedemletni Devinčan Mart'n Sosič in sedemletna Tanja Purič, predstavnica Kraškega doma.
IZIDI
MLAJŠI PIONIRJI (3 km)
Iztok Rajpš (SK Pehorje)
Matej Kordež (SK Triglav) Jožko Kavalar (ŠD Rateče)
ZAMEJCI
Elio lori (SK Devin)
Ervin lori (SK Devin)
Mitja Pernarčič (SK Devin) Marko Lettig (Ukve)
Andrej Gruden (Ukve)
Andrej Antonič (SK Devin) Martin Sosič (SK Devin) PIONIRKE (3 km)
Jana Mlakar (Kranjska gora) Andreja Smrekar (SK Dol) Karmen Rajšp (SK Pohorje) ZAMEJCI
1,	Roberta Sardoč (SK Devin)
2.	Vilma Purič (Kraški dom)
2.
3.
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
3. Tanja Purič (Kraški dom) STAREJŠI PIONIRJI
1.	Robert Slabanja (SK Dol)
2.	Bojan Flere (SK Dol)
3.	Tomaž Butinar (ŠD Rateče)
ZAMEJCI
1. Aleksander Sosič (Devin) MLADINKE (5 km)
1.	Jeli Jelovčan (SK Triglav)
2.	Simona Kmičar (SK Triglav)
3.	Andreja Vrhovec MLAJŠI MLADINCI (6 km)
1.	Jani Pustovih (SK Olimpija)
2.	Dejan Mašovič (Kranjska gora)
3.	Marko Grazer (Kranjska gora)
ZAMEJCI
1. Boris Gruden (SK Devin) STAREJŠI MLADINCI (10 km)
1.	Jani Kršinar (SK Olimpija)
2.	Peter Gregorič (SK Ihan)
3.	Miro Lebar (Kranjska gora)
ČLANI (10 km)
1.	Dušan Juričič (SF Mojstrana)
2.	Ivo Čarman (SK Triglav)
3.	Janez Reberščak (SK Triglav)
4.	Toni Juričič (Mojstrana)
ZAMEJCI
1.	Milan Škabar (Kraški dom)
2.	Zdravko Skupek (ŠK Kras)
3.	Lucijan Milič (ŠK Kras)
4.	Boris Simoneta (Kras)
5.	Jordan Purič (Kraški dom)
ČLANICE
1.	Meta Munih (SK Olimpija)
2.	Marija Kajžar (ŠD Rateče)
3.	Tončka Brudar (ŠD Rateče)
ZAMEJCI
1 Sonja Milič (ŠK Kras)
2. Dorina Terčon (ŠK Devin)
LESTVICA
1.	ŠD	Rateče	77
2.	SK	Triglav	64
3.	SK	Olimpija	62-
4.	SK	Ihan	57
5.	SK	Kranjska gora	48
6.	SK	Kamnik	40
7.	SK	Dol	39
8.	SK	Pohorje	29
9.	SK	Devin	15
10.	SK	Mojstrana	10
11.	ŠK	Kras	6
12.	SK	Brdo	3
13.	Kraški dom
Ukve in Žabnice brez točk
S tem tekmovanjem se je letošnji Lepi vrh končal. Udeležba na obeh tekmovanjih je bila izredna, saj se je borilo za' pokal’ kar. 377 tekmovalcev, ki so zastopali 25 društev iz matične domovine. Koroške, Kanalske doline, Goriške in Tržaške. Za dober uspeh, predvsem pa za nagrajevanje zmagovalcev gre zahvala organizatorjem naslednjim ustanovam in tvrdkam: Jugoslovan« ski konzulat v Trstu; Občina De-vin-Nabrežina; Teritorialni odbor SKGZ Čedad; Slovenski raziskovalni inštitut Čedad; Župnijski vesnik Ukve; Krščansko - kulturna zveza Celovec; Zveza beneških izseljencev Čedad; Dunajski center Nedda; Naš tednik Celovec; Novi Matajur Čedad; Prosvetno društvo Ivar. Trin-ko Čedad; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; Novi list; Primorski dnevnik’ Mladinska revija Galeb; SKGZ iz Trsta; Simon Prešeren, Trbiž; Sergij Kosmina, Nabrežina; Miroslav Škabar, Praprot; Drejc Terčon, Sesljan; Gruden, šempolaj; Železnina Terčon, Nabrežina: Rolič, Nabrežina; knjigarna Terčon Nabrežina; «Costa dei barbari*, Sesljan; Srečko Paulina; Tržaška kreditna banka; Hranilnica in posojilnica Nabrežina; Hranilnica in posojilnica Opčine; Centralsped; Adriaimpeks in Velox.
Š. F.
PLANINSTVO
'Kitajci so ponovno odprli meje za tuje alpiniste. Potem ko dolgo vrsto let'tuji atpinisti niso smeli na Kitajsko, sta letos prispeli v to deželo že dve tuji odpravi in sicer najprej japonska, v teh dneh pa še od-------
Sprava iz ZRN.
SMUČANJE
Danes bo na Kobli nad Bohinjsko Bistrico jugoslovansko državno prvenstvo v smuku za moške in ženske. Na Kobli imajo edino progo za smuk v Sloveniji, zato jugoslo-
vanski smučarji tudi nimajo dovolj priložnosti za trening smuka na domačem snegu. Trenutno se s to smučarsko disciplino ukvarja posebna skupina smučarjev, v kateri je več zelo nadarjenih mladincev.
OBVESTILA
ŠD Mladina iz Križa
* priredi v nedeljo, 38: marca-,' avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Odhod ob 6. uri izpred spomenika. Prijave pri Stojanu, tel. 220-423. * * •
Atletski odsek Bora sporoča, da bo seja odbora AO danes, 26. t.m., na stadionu «1. maj». Začetek ob 20.30.
* ? *
ŠD Polet
organizira ob tekmovanju SPDG v nedeljo, 30. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo.
* * *
Začetniški kotalkarski tečaj
Začetniški kotalkarski tečaj, ki ga prireja ŠD Polet, se bo začel v četrtek, 3. aprila. Udeležijo ,se ga lahko otroci obeh spolov od 5. leta dalje.
Informacije in vpisovanja pri gospe Nivei Unussi, tel. 568721.
# * # ’
ŠZ BOR
sporoča, da bo 22. REDNI OBČNI ZBOR
v ponedeljek, 31. t.m., na stadionu «1. maj» ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v'drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Izvolitev predsedstva in volilne komisije
3 Poročila
4.	Pozdravi in diskusija
5.	Razrešnica
6.	Volitve
7.	Razno
34.	Kuzmin Aljoša (SPDG)
35.	Fait Mikela (SPDG)
MIŠKE
36.	Antonič Elena (SK Devin)
37.	Kermec Vera (SPDT)
38.	Martelanc Veronika (ŠD Polet) 3J. Cotič Ingrid (SPDG)
40.	Purič Wilma (SK Devin)
41.	Fait Maja (SPDG)
42.	Vesnaver Noriš (Mladina)
43.	Sosič Alenka (ŠD Polet)
44.	Gerdol Veronika (SPDT)
45.	Bensi Sara (SPK čupa)
46.	Plet Roberta (SPDG)
47.	Bernardi Tamara (SK Devin)
48.	Gabrovec Kristina (SK Devin)
49.	Verč Elena (SK Devin)
50.	Spanghero Tan.ia (SK Devin)
51.	Kralj Irena (SPDT)
MIŠKI
52.	Gustinčič Marjan (ŠD Mladina)
53.	Gombač Davorin (SPDT)
54.	Gomizelj Dorjan (Kraški dom)
55.	Lutman Damjan (SPDG)
56.	Paulina Dean (SK Devin)
57.	Kokorovec Samo (ŠD Polet)
58.	Franza Mauro (SK Devin)
59.	Peric Silvano (ŠD Mladina)
60.	Žetko David (SPDT) j 6L Brleč Tadej (Polet)
62.	Križman Peter (Kraški dom)
63.	Battello Vanek (SPDG)
64.	Kokorovec Mojmir (Polet)
65.	Sterni Aljoša (ŠD Mladina)
68. Zavadlav Boris (SPDG)
67.	Rupel Mitja (SPDG)
68.	Ciani Edvard (Polet)
69.	Lokar Marko (SPDT)
70.	Dolhar Erik (Polet)
71.	Pahor Davorih (SPDG)
72.	Mučič Samo (SPDG) .
73.	Kralj Pavel (SK Devin)
74.	Zidarič Kristjan (SK Devin)
75.	Grahonia Boris (SPDT)
76.	Rupel Marko (Polet)
77.	Hmeljak Pavel (SPDG)
78.	šiškovič Kristjan (SPDT)
79.	Terčon Aljoša (SK Devin)
80.	De Grassi Marko (SPDG)
81.	Peric Marian (SK Devin)
82.	Križmančič Igor (SK Devin)
MEDVEDKE
83.	Corbatto Barbara C Devin)
84.	Pahor Alenka (SPDG)
85.	Škrinjar Aleksandra CDevin)
86.	Unissi Fabrizia (Polet)
87.	Stemi Aha (Mladina)
88.	Sosič Helena (Polet)
89.	Škabar Tamara jKra^ri dom)
90.	Kokorovec Tatjana (SPDT)
PL Sedmak Saria CMladm-^
92.	De Grassi CrisHna ''SPDG)
93.	Ferluea Elisabetta (Polet)
MEDVEDKI
94.	Vodopivec Igor (SPDT)
95.	Škabar Aljoša (SK Devin)
96.	Antonič Aleksandra ^(SK Devin)
97.	Kokorovec Marko’ '(Polec)
98.	Stopar Boriš (SlPDT)
99.	Pahor Jožko (SPDG)	,
100.	Fonda Peter (Polet)
101.	Jerič Ivo (Polet)
CICIBANKE
1.	Šuligoj Nadja (SPDG)
2.	Paulina Eiena (.SK. nievin)
3.	Gerdol Ivana (SPDl)
4.	Dolnar Katja (Polet)
5.	Spanghero Maura (sK Devin)
6.	Turk Katja (SPDT')
7.	Milič Katja (Sirena)
8.	Malalan Martina (Polet)
9.	Grahonja Nataša (SPDT)
10.	Adam Marjana (SK Devin)
11.	Sosič Tatjana (Polet)
12.	Sardoč Roberta (SK Devin)
13.	Filipovič Aleksandra (Polet)
14.	Milič Monika (Polet)
CICIBANI
15.	Renar Mauro (Polet)
16.	VValtritsch Dimitri (.sPDG)
17.	Pišcanc Andrej (Sirena)
18.	Sedmak Niko (Mladina)
19.	Grendene Silvan (SPDG)
20.	Fabčič Danjel (Polet)
21.	Gustinčič Igor (Mladina)
22.	Cliemelli Marko (SK Devin)
23.	Kralj Marko (SPDT)
24.	Cesar Devan (SPDT)
25.	Bensa Erik (SPDG)
26.	Rebec Boris (SPDG)
27.	Čavdek Julijan (SPDG)
28.	Bric Walter (SPDG)
29.	Košuta Devan (Polet)
30.	Lutman Edi (SPDG)
31.	Bogateč Lorenzo (Bruž) (Mladina)
32.	Žerjal Robert (SPDT)
33.	Zobec Aleksander (SPDT)
34.	Ziani David (SPDG)
35.	Paoli Boris (SPDT)
36.	Vrtovec Marko (SPDG)
PIONIRKE
37.	Salvi Sabina (SPDT)
38.	Hmeljak Tanja (SPDG)
39.	Košuta Jadranka (ŠD Polet)
40.	Škrk Aleksandra (ŠD Polet)
41.	Lutman Sonja (SPDG)
42.	Petelin Marija Tereza (Devin)
43.	Žetko Danjela (SPDT)
44.	škerk Katja (SK Devin)
45.	Jerič Alenka (ŠD Polst)
46.	Verč Sonja (SK Devin)
47.	Ziani Helena (SPDG)
48.	Korošec Vanja (SPDG)
PIONIRJI
49.	Tavčer Franko (ŠD Polet)
50.	Purič Kalvdij (Kraški dom)
51.	Pertot Marjan (Sirena)
52.	žužek Oskar (SK Devin)
53.	Bavcon Mitja (SPDG)
54.	Poljšak David (Sirena)
55.	Zidarič Darjo (SK Devin)
56.	Gombač Igor (SPDT)
57.	Vižintin Beno (SPDG)
58.	Ferluga Maks (Polet)
59.	Vodopivec Damjan (SPDT) ’’’
60.	Brecelli Štefan (SPDT)
61.	Danieli Dean (SK Devin)
62.	Gulin Igor „ (SPDG) v '
63.	Delise Mauro'' (SK Devin)
64.	Starec Pavel (SPDT)
65.	Cotič Samuel (SPDG)
66.	Maver Henrik (SPDT) s ,	,
67.	Cibič Edvard (SK. Devin) •	\
68.	Magnani Pavel (SPDT)
69.	čotar Miran (SPDG)
70.	Samsa Miha (SPDT) ..
71.	Šuligoj Aleš (SPDG)
72.	Waltritsch I<ror (SPDG)
73.	Starc Edo (SPDT)
74.	Tomšič Marko (SPDG)
75.	Purkat Borut (SK Devin)
MLADINKE
76.	Margon Adrijana (SPDT)
77.	Legiša Marija Grazia (Devin)
131.	Furlani .-Mira (rolet)
132.	čani Aleftka (Polet)
133.	Bensi Mirinda (SPK Čupa) '
134.	Legiša Vida. (Devini
135.	Gergoiet Mu1 jam (SPD*Q)
136.	Rolič Sonja 1BPK Cupa)
137.	Čok Dobrina (SPDT),:-' ,
138.	Sosič Rosšsna iPolet)'-:'
139.	Kosmina Saška (SPK ' Čupa) KO. Volpi Nataša (SPK Čupa)
141.	Rciič Sonja (Devin)
142.	Šuligoj Irma (SPDG)
143.	Petean Kozana (SPDG)
144.	Dolhar Nadja (Polet)
145.	Lutman Zmaga (SPDG)
146.	Brleč Marija (Polet)
VETERANI
147.	Gombač Boris (SPDT) l^O.. Sosič Stojan cšu Mladina)
149.	Purič Jordan (PD Krasni dom)
150.	Milič Bogdan (TPK Sirena) .151. Kuret Igor (KZ študentov) 152. Škabar Milan (Kraški dom)
' 133. 'Fakin Pavel (SPDT)
154.	Križnič Andrej (ŠD Polet)
155.	Baša Boris (SPDG)
156.	Piščanc Igor (TPK Sirena)
157.	Vatta Robi (ŠD Polet)
158.	Nanut Loris (SPDG)
15i3. Paulina Sergij (Devin)
Pripombe k startnemu vrstnemu redu
Prireditelji obveščajo, naj skupine ali posamezniki za morebitne netočnosti obvestijo Slovensko planinsko društvo v Gorici in sicer jutri, v četrtek, od 18. do 19. ure na sedežu SPD, Ulica Malta 2, tel. 26-44.
78.	Bavcon Katja (SPDG)
79.	Cliemelli Mara (SK Devin)
80.	Kuret Tanja (SPK čupa)
81.	Rupel Danjela (TPK Sirena)
82.	Vecchiet Tanja (SPDT),. .
MLADINCf ‘ -• ? *' ‘ j. ''-i
83.	Petelin Adrijano (SK Devin)
84.	Sanzin Samo (SPDG)
, 85. Sossi Maksi (SD mladina)
86.	Pertot Rajko (6PD1) '	- '
87.	Don Andrej (SPDT)
i 88. Cantelli Herman (sPDG)
89.	Baidassi Tomaž (SK Devin)
90.	Čorbo Lucio (ŠD Polet)
91.	Krpan Walter (ŠD Polet)
92.	Sedmak Aleksander (Mladina)
93.	Sosič Stojan (ŠD Polet)
94.	Gerdol Peter (SPDT)
95.	Devetak Diego (SPDG)
96.	Sirk Andrej (SPDG)
97.	Sandri Marko (SK Devin)
93. Metlikovec Renato (SK Devin)
99.	Waltritsčh .Aleš (SPDG)
100.	Cej Igor (SPDT)
101.	Sedmak Franko (ŠD Mladina)
102.	Dornik Ugo (SPDG)
103.	Pertot Igor (SPDT)
104.	Starec Robert (SPDT)
105.	Devetak Robert (SPDT)
106.	Malalan Moreno (ŠD Mladina)
107.	Pisani Marko- (ŠD Mladina)
ČLANICE
108.	Zavadlav Erika (SPDG)
109.	Mahne Bruna (KZ študentov)
110.	Sedmak Elvi (Mladina)
111.	Vižintin Marta (SPDG)
112.	Zandomeni Giorgia (Mladina)
ČLANI
113.	Malalan Egon (Polet)'
114.	Čorbo Roberto (Polet)
115.	Tretjak Aleksander (Mladina),
116.	Vogrič Marko (SPDG) '
117.	Lutman	Marko	(SPDG)	,
118.	Sedmak	Mauro	(Ajladina)	1
119.	Ridolfi Gigi (Mladina)
120.	Mužina Lucio (Mladina)
121.	Radovič	Guido	(Mladiija)
122.	Piccini	Marko	(Polet)
DAME
123.	Milič Ester (Polet)
124.	Legiša Lia (Devin)
125.	Bavcon Sandra (SPDG)
126. Bavcon Adrijana (SPDG) 12:. Čorbo Maria (Poieij 123. Fachin Ma-jda (SPDT.)
129.	”	" ’	’
130.
Tretjak >MmS' jClKiadiha) Paulina DSnft$v‘(Tjeviri) .
i?w. Ptolich Karlo (SPK čupa)
161.	Paulina Srečko (SK Devin)
162.	Kuret Stojan (KZ študentov)
163.	Bogateč Zlatan (Mladina)
164.	Vesel Gorazd (SPK Čupa)
165.	Plesničar Ivan (SPDG)
166.	Jakin Sergij (PD Naš prapor)
167.	Radikon Stanko (Naš prapor) 163. Družina Darko (SPDT)
169.	Ccloni Sandi (SPK Čupa)
170.	Fajt Radimir (SPDG)
171.	Pcntoni Bruno (SPDG)
172.	Kralj Angelo, (SPDT)
173.	Lokar Aleš (SPDT)
174.	Šuligoj Bogdan (SPDG)
175.	Drasič Franko (Mladina)
176.	Bensi Dario (SPK Čupa)
177.	Grgič Sergij (SK Devin)
178.	Bensa Niko (PD Naš prapor)
179.	Culot Natalino (SPDG)
180.	Faganel Renzo (SPDG)
181.	Trobec Klavdij (SK Devin)
182.	žužič Danilo (Sirena)
183.	Benci Dario (SPK Čupa)
184.	Žgur Aleksander (SK Devin)
185.	Grendene Berto (SPDG)	,
186.	Štule \Valter (PD Kraški dom)
187.	Daneu Andrej (Polet) m, Pahor. Drago :<SPDG)
IS* Čok . Aljoša (SPDTJ ,
190.	Nanut Ivo (SPDG)	1
191.	Žerjal Jadran (SPDT)
192.	Dolhar Miran (Sirena)
193.	Ktikorovec Marino (Polet)
194.	Rolič Karlo (SK Devin)	j
195.	Grendene Silvio (SPDG)
196.	Gravner Robert (Naš prapor)
197.	Devetak Marko (SPDT)
198.	Tomšič Marjan (SPDG)
199.	Furlani Marijo (SK Devin) 2C0, Volk Viktor (SPDG)
201.	Zhnella Oskar (SK Devin)
202.	Milič Pavel (Polet)
203.	Ziani Gerardo (SPDG)
204.	Guštin Edvin (SPK Čupa)
205.	Kuzmin Miro (SPDG)
206.	Korošec Sergij (SPDG)
207.	Milič Sergij (Sirena)
208.	Čorbo Bibo (Polet)
209.	Bensa Jordi (SPDG)
210.	Turk Glauco (SPDT)
211.	Križmančič Danilo (SK Devin)
212.	Sanzin Peter (SPDG)
213.	Volpi Oskar (SPK Čupa)
214.	Corva -Aleksander (SPDG)
215.	Pegan Boris (SK Devin)
216.	Tavčar Rudi (Polet)
217.	Hmeljak Pavel (SPK čupa) 1
218.	Legiša Igor (SPK čupa)
219.	Berdon Ivo (SPDG)
220.	Lutman Janko (SPDG)
221.	Dolhar Rafko (SK Devin)
222; Fefluga Edi	(Polet)	-	V
223; Lutman Peči (SP^G)';
224.	Starc Andrej (Sirena)'
225.	Kosmina Niko (SPK" Čupa)'
226.	Radovič, Franko (Mladina) '
227.	Košuta -DrMo ‘ (Mladina). '
228.	Terčon Arttek; (SK' Devin)"
229.	Sedmak?JPavel, (Polet)1
23Q. Kermec ■ Apgfelo (SPDT)’ .
231.	'Prašelj Andrej (Sirena)
232.	: Kuzmin ” Brailko (SPDG)
233.	Križman Edi	(Polet)
234.	Brleč Peter	(Polet)
235.	Škabar Rudi	(PD Kraški	dom)
236.	: Pertot Liri jo (Sirena)
238. Bauzon Aldo (SPDG)
S
tumor
PADEC
Bob Woodward Carl Bernstein
i
I
137.
mtmmu Prevedel Dušan Dolinar immmmmsm*
i6 ^judje, ki so za to težavo vedeli ali pa jo slutili, zlasti l6 Ziegler in Buli, so morali predsednikov koledar nehno prilagajati njegovim nepredvidljivim uram. j , dopoldne je imel za enajsto uro napovedan sestane z ministrom Simonom, Scov-croftom in novim eko-^Uskijti svetovalcem Kennethom Bushem — bil je to sestanek za. ta dan. Ko ga ob pol enajstih še ni g.0, je Ziegler poslal Judy Johnson vprašat, kje se mudi ,, lni človek, ki je o tem zanesljivo kaj vedel, je bil San-ta pa je rekel, da predsednik še spi. Sestanek so do treh popoldne. Toda opoldne se je Nixon na-, v Lincolnovo dnevno sobo poslušat nove trakove. Ob 11 le še vedno poslušal.
k* Clair bi se moral ob štirih popoldne s trakovi pri
v sodni dvorani ’	""
*,osi
**ati 'to&ali,
pri Sirici. Te pogovore so sicer res preden so objavili zredigirane prepise, vendar
je trajalo zelo dolgo, dokler niso sestavili kazala za prvi sveženj, poleg tega pa tudi seznam vseh tistih odlomkov, ki jih je hotel predsednik obdržati v tajnosti bodisi iz varnostnih razlogov bodisi zavoljo privilegija izvršne oblasti. St. Clairu se je zdelo, da vse to traja brez potrebe dolgo. Ko se je rok bližal izteku, ga je potrpežljivost pustila na cedilu. Po telefonu se je zadrl na Hauserja: -Nimam več časa, kolikor bi ga rad! Na sodišče moram! Prinesite seznam pri priči sem!»
St. Clairovi ljudje so se ubadali tudi z utrujajočim iskanjem kakršnih bodi zapiskov, ki bi jih bili Haldeman, Colson ali Ehrlichman utegnili zabeležiti med samimi pogovori. Posebni tožilec je zahteval tudi takšne zapiske.
St. Clair ni prejel pravočasno niti seznama niti zapiskov. Buzhardt, ki je to gradivo najbolje poznal, pri iskanju ni mogel pomagati. Kot Haigov neuraden osebni zastopnik je šel z generalom v zunanjepolitični odbor senata, kjer so Haiga tri ure mleli in zahtevali, da. pove, kaj vse ve o prisluškovanju, ki ga je naročila državna uprava. Buzhardtove pomoči pa skoraj rii potreboval; sam je kar vešče odgovarjal na vprdšanja ali pa.se jim izmikal.
St. Clair in nekaj njegovih sodelavcev = so se odpeljali na sodišče šele po polčetrti uri popoldne. Ko so se približali sodnemu poslopju, si je St. Clair ogledoval novinarje, ki so se zbrali ob vhodu. -Glej jih, mrhovinarje,- je zarenčal.
Dan Popeo, eden St. Clairovih sodelavcev, je rekel vozniku, naj jih odpelje k zadnjemu vhodu. -Ne, ne, ne,» se je uprl St. Clair. -Kar k sprednjemu vhodu bomo šli.»
Ko je avto pred vhodom zavrl, si je St. Clair nadel kar najširši nasmeh. -Dobro, se bomo šli pa njihovo igro,» je rekel in se odpravil pozdravit mrhovinarje.
Dvajset minut pred četrto uro je predsednikov pravni zastopnik izročil dvajset trakov in se v zadregi opravičil, češ da zapiske še vedno iščejo. Tiskano gradivo — zapiske, kazalo in seznam gradiva, ki naj bi ostalo zaupno — bodo izročili naslednji dan.
Predsednik se je naposled sestal s Simonom, Rushem in Scowcroftom. Razpravljali so o mednarodnem gospodarstvu in o nedavnem Simonovem potovanju po Bližnjem vzhodu. Videti je bilo, da se predsednik naravnost loteva osrednjih vprašanj. Scovvcroftu se je zdelo, da se vede na čisto običajen način. Simon je menil, da predsednika zlepa ni videl tako mirnega in samozavestnega. Po eni uri razprav je finančni minister zgovorno pripovedoval poročevalcem, da je predsednik pri moči kot vedno.
Zgodaj zvečer, ko je v predsednikovo pisarno v poslopju izvršnih uradov stopil Buzhardt, je bil Nixon še vedno sproščen in skoraj veder.
Predsednik t?a je vprašal, če je že slišal preostala pogovora z dne 23. junija.
Buzhardt je rekel, da ni.
No, je rekel predsednik, jaz sem ju pa. In ta dva ,pogovora dokazujeta, da so FBI potisnili na stranski tir iz zakonitih varnostnih razlogov, ne pa zaradi političnih nagibov.
Buzhardt je rekel, da se bo pri priči lotil poslušanja. Vzel je predsednikove kopije in se odpravil v svojo pisarno. Magnetni trak je previl do mesta, kjer se je začenjal drugi pogovor tega dne med Nixonom in Halde-manom — tekel je od 13.04 do 13.13. Nadel si je slušalke.
«Dobro, kar odloži,» je rekel predsednikov glas, vendar Buzhardt drugega ni razumel. Slišal je nekakšno praskanje, kot da predsednik piše, medtem ko govori. Pra-
skanje je utihnilo. -Reci samo,» je nadaljeval predsednik in dodal še nekaj, kar pa ni bilo razumljivo. In nato' «... zelo slabo, da imamo tega tipa Hunta, eh, da vse preveč ve, je pa tudi sam vpleten. To slučajno vemo.»
Buzhardt je ustavil koluta. Ta namig ni posebno slab, si je mislil. Predsednik je vedel, da je Hunt vpleten. Tega niso nikoli prikrivali. Buzhardt je spet pritisnil na gumb za ponovitev posnetka in slišal, kako Nixon ohlapno govori, da utegne -Hunt razstreliti vso zadevo s Prašičjim zalivom-. Kazalo je, da predsednik premišljuje; kakšno pretvezo za prikrivanje naj da CIA. «Na bi jih rad pripravil k sumu, da ravnamo tako, ker nas .skrbijo politične posledice,- je rekel predsednik.	:
-Prav,- je dejal Haldeman.
«Hkrati pa jim tudi ne bi rekel, da zadeva ni politična .. .»
«Prav.»
Je prav slišal? Buzhardt je previl trak nažaj in prisluhnil znova. Da.
Buzhardt je pustil pogovor steči do konca, šele potem si je snel slušalke. V njem sta bili CIA in nacior nalna varnost omenjeni nekajkrat, kakor trdi tudi sam predsednik, vendar vse skupaj zveni tako, kot da Nixon in Haldeman utrjujeta pretvezo, za katero sta se dogo-vorila malo prej. Sta se mar učila glavnih postavk? Buzhardt se je lotil naslednjega pogovora med Nixonom in Haldemanom, pogovora v poslopju izvršnih uradov, ki je tekel isto popoldne od 14.20 do 15.45.
tekel isto popoldne od 14.20 do 15.45. Ta pogovor se je sukal samo po obodu osrednjega spornega predmeta, vendar je bilo v njem nekaj krepkih namigov, češ CIA so uporabili zato, tla bi zaradi političnih razlogov ustavili preiskavo pri FBI.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul Montecchl 6 PP 559	Tel. (040)	79 48 72 (4 llnl|e|
Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprei plačano celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5.C0 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tlska. Trst 11-5374
Stran 6
26. marca 1980
Za SFRJ 2iro račun 50101 603-45361 »ADITs • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/II nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 St., »IS. 43 min) 22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sozoiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije• Juliisk«, krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih d v Italiji pri SPI.
IzdaiaLJzTT 1'”«
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska
založnikov
OSTRA REAKCIJA TAJNIKA KP FRANCIJE MARCHAISA
r ‘ ' - • ’■ ■	';	, ■ r.1.; »f ■
Negodovanje francoskih komunistov ob pogovoru Berlinguer - Mitterrand
Po mnenju socialistov je poglobitev sodelovanja med socialisti in komunisti za Evropo lahko samo koristna
STRASBOURG - Ponedeljkov sestanek med tajnikom KPI Berlin-guerjern in tajnikom francoske socialistične stranke Mitterrandom. je v krogih francoskih komunistov povzročil rpnogo slabe krvi. Sam tajnik; Marchais je izrazil obžalovanje, da je do pogovora med Ber linguerjem in Mitterrandom prišlo prav v sedanjem političnem trenutku in prav v Strasbourgu. Do sestanka naj bi prišlo prav v trc-
V Alahovo zadovoljstvo
BfeTRUT — Turistkam, ki nameravajo obiskati Saudsko Arabijo, bo odslej trda predla. Arabski kralj Khaled je namreč v nedeljo odločil, da se bodo morale tudi tuje državljanke, ki se občasno nahajajo v- mejah njegove peščene a s petrolejem dobro pognojene kraljevine, oblačiti po strogem islamskem običaju. Kralj je že naročil zunanjemu ministrstvu naj seznani s sklepom tuja veleposlaništva in konzulate, da ne bi prišle turistke v Saudsko Arabijo «nepripravljene».
Turistkah', ki bodo potovale semkaj, torej ne preostane drugega kot da v že itak , dobro natrpanem kovčku poiščejo prostor še za dolgo surovo črno tuniko, za črno pokrivalo in tančico, ki jim bo pokrivala obraz. Moški bodo nad oblačilom mogoče godrnjali, bo pa vsaj Alah zadovoljen...
nutku, ko namerava evropska skup ščina zadati nov udarec francoskim kmetom z razširitvijo evron s'-e gospodarske skupnosti na Gr čijo, Portugalsko in Španijo. Mar chais je izrazil mnenje, aa bi italijanski tovariši morali upoštevati trenutni položaj, preden so organizirali sestanek z Mitterrandom.
Berlinguer je bil ob Marchaiso-viu izjavah dokaj presenečen. Ne razumem, je rekel, zakaj so francoski komunisti mnenja, da moj pogovor z Mitterrandom lahko škoduj# KPF. Pri tem je poudaril, da je vodstvo italijanske komunistične partije odločno obsodilo obrekovat-no kampanjo proti tajniku KPF Marchaisu in izrazilo njemu in francoski partiji svojo solidarnost. Tajnik italijanske partije je rekel, da sodi njegov sestanek z Mitteran-dom v okvir podobnih sestankov, ki jih je že imel s predsednikom
nemških socialdemokratov Willyjera Brandtom in z drugimi predstavniki evropskih socialistov in komunistov in se uokvirja v prizadeva nja italijanskih komunistov, da bi vzpostavil: še tesnejše stike z vse mi levičarskimi in demokratičnim' silami v Evropi.
Kar zadeva vprašanja trancoskih kmetov pa je Berlinguer dodal, da KPI prav dobro ve za njihove zahteve. vendar da mora upoštevat; tudi zahteve italijanskih kmetov, še zlasti onih iz južne Italije,
, Pogovor med Berlinguer jem in Mitterrandom je vzbudil dokajšnjo pozornost tudi meti člani evropske ga parlamenta. Italijanski socialistični poslanec Mario Dido. ki je dopotoval v Strasbourg skupaj z
Berlinguerjem je povedal, da mu je Berlinguer osebno poročal o pogovoru s francoskim socialističnim voditeljem. Izrazil je mnenje, da je vzpostavitev tesnejših vezi med italijanskimi komunisti ter socialističnimi in socialdemokratskimi si lami Zahodne Evrope, nadvse po zitivne. To lahko samo še okrepi sodelovanje in odnose med PSI m KPI, kar je v sedanjem političnem trenutku v Italiji zelo nujno.
Francoski socialist Estier. tesen sodelavec Mitterranda pa je poudaril, da navezava stikov med KPI in socialističnimi silami Zahodne Evrope pomeni, da je KPI mnenja da so te sile sestavni del delav skega gibanja, s čemer se očivid-no Marchais ne strinja.
■llilliilMlliiiiiiiimiiimiiiiitiiimiiitiiiililiiiiiuiiilliiimiiiiiitilitlimmiliimiiHiiiliMiiiiiiiMilliiimmiiiliiiiiiiiiiitHiiimiHmimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimiiiiiiimi
«R0P LETA» V PONEDELJEK NA AVTOCESTI PRI LONDONU
{ - - ■ ■ ■ -
Deset ton srebra (8 miti jard tir) «izginilo» z domiselnimi ropar ji
Lažni policaj ustavil tovornjak z dragocenim tovorom, nato so ga napadli ostali zlikovci
LONDON — Angleško podzemlje se je v ponedeljek proslavilo z novim rekordom, ki je spet spravil v škripce preiskovalce Scotland Varda. Roparska tolpa se je pri belem dnevu v pičli minuti spretno polastila 10 ton srebra v ingotih za skupno vrednost sedmih milijard in 600 milijonov lir ter izginila Angleški novinarji so akcijo že poimenovali v «rop letaš, čeprav je bila v bistvu zelo preprosta. Roparji so se poslužili že velikokrat preizkušene variante ropa z lažnim policajem, ki jo pošteno zagode pravim miličnikom, presenetljiva pa sta bila način in brezhibna izvedba akcije ter izginitev dragocene kovine in roparjev. Da bi bila vsa stvar še bolj zapletena, kot so jo zapleli' roparji, je pripomogla še skrivnost okoli dragocenega tovora: doslej namreč še ni bilo mogoče izvedeti, kam so bile tone srebra točno namenjene. Govori se, da bi jih morali odposlati v Vzhodno Nemčijo ...
•niiiiiiiiiiumiiiiiiimiiiiiiimilMHMiiiMiiiiiiiliiiiiiiiiHimiiiniiiitiHHiliiiiilliliiiiiiliitiiiiiiiluiiiiilMiliiili
S kolesom okoli sveta
Finski upokojeni tesar Mauro VVilkkinen se je leta 1972 odpravil na pot okoli sveta s kolesom. Doslej je prevozil 75.000 kilometrov in obiskal 60 držav. Njegovo potovanje ni le najdaljše, ampak tudi najcenejše na svetu, saj vsega skupaj potroši borih 5 dolarjev na i dan. Gornjo sliko so posneli v Avstraliji	(Telefoto AP)
Rop se je — po pripovedih oropanih — odvijal približno takole.
V ponedeljek zjutraj je tovornjak s priklopnikom družbe «Jeppesen & Heaton» prevažal 321 ingotov srebra iz Londona proti Barkingu po eni od najbolj prometnih cest v Evropi. V kabini vlačilca je sedel le voznik. Tovornemu vozilu je sledil avtomobil z dvema zapriseženima stražnikoma, ki pa nista bila o-borožena (!), «da ne bi z orožjem preveč bodla v oči morebitnih zlo-namernežev» (tako je pripomnil pozneje funkcionar «J&H»).
Vozili sta složno peljali eno za drugim, dokler jima ni «policaj» ob strani ceste nakazal naj se ustavita. Voznika sta bila prepričana, da gre za običajni popis prometa, kar se v Angliji često dogaja. U-stavila sta ob robu ceste. Tedaj se je začelo.
Za obema voziloma je privozil kamper, iz katerega je pridrvelo šest oboroženih mož. Voznika dragocenega tovornjaka ter oba zaprisežena čuvaja so v nekaj sekundah potegnili iz vozil, jih stlačili v kamper, sedli za volana tovornjaka in avtomobila ter v koloni (tovornjak — kamper — avtomobil) izginili v prometnem vrvežu. Odkar je «laž-ni» policist ustavil vozili, je minila le pičla minuta.
Vest o ropu se je razširila šele tri ure pozneje, potem ko je spremstvu dragocenega tovora uspelo priti iz kamperja, ki so ga roparji pustili zaprtega v zaprti garaži približno tri kilometre stran 6d prizorišča ropa. Popoldne je angleška policija našla tudi tovornjak-vlači-lec, o priklopniku s srebrom pa seveda ni bilo več ne duha ne sluha.
Preiskovalci Scotland Yarda. tavajo v temi. Že dejstvo, da so sporočili vest o ropu javnosti šele devet ur po «mojstrski izvedbi* kaže, da So v velikih škripcih. Roparji niso pustili za sabo nobenih oprijemljivih indicev in tudi s pričevanji osuplih stražarjev si ne morejo veliko pomagati.
Doslej tudi ni znano, kam je bil namenjen tolikšen tovor srebra. Izvedelo se je le, da ga je odposlala ena od angleških trgovinskih bank, da je bil zavarovan in da je bil mogoče — tako se šušlja v londonskih bančnih krogih — namenjen v Vzhodno Nemčijo. Zakaj prav tja, ni še bilo pojasnjeno.
Ponedeljkova akcija močno spominja na dva druga ropa, ki so ju izvedli pred leti v Angliji. Leta 1963 so angleški zlikovci oropali poštni vagon vlaka London - Glasgow za dva milijona in 600 tisoč funtov (znani «rop stoletja*), pred petimi leti pa Bank of America za 8 milijonov funtov, (šč)
ZADRŽEVALI SO JO OD LANSKEGA 4, DECEMBRA
Ugrabitelji so izpustili 35-letno Josemi Parodi
Njen oče, znani podjetnik in predsednik italijanske plavalne zveze, baje izplačal 900 milijonov lir odkupnine
MILAN — V zgodnjih jutranjih urah so včeraj ugrabitelji izpustili 35-lelno Giuseppino Parodi, hčer podjetnika in znanega predsednika italijanske plavalne federacije Alda Parodija. Ugrabili so jo lanskega 4. decembra v Milanu, ko se je vračala proti domu iz očetovega podjetja, kjer je delala. Takoj po ugrabitvi so zahtevali od njene družine 2 milijardi lir odkupnine, kar je bilo, po mnenju oseb, ki so poznale Parodijevo premoženje, odločno preveč. Po zelo dolgih in mučnih pogajanjih kaže, da so ugrabitelji u-blažili svoje zahteve in po nepotrjenih vesteh naj bi Parodi izplačal okrog 900 milijonov lir.
Giuseppino Parodi, ali kakor ji pravijo domači Josemi, so ugrabitelji izpustili na podeželju blizu Milana, ob telefonski govorilnici. Pa-rodijeva je nekaj minut počakala z obvezo na očeh, nato je z žetonom, ki so ji ga ugrabitelji potisnili v dlan, obvestila starše, ki so jo prišli nemudoma iskat. Našli so jo še vedno v govorilnici, kjer je čepela vsa prestrašena.
Po prihodu na dom, kjer je spet lahko objela svojega moža in dva otroka, so njeni svojci takoj obvestili karabinjerje. Josemi, ki si je kmalu opomogla in je v zadovoljivem zdravstvenem stanju, jim je povedala, da so jo ugrabitelji zadrževali verjetno blizu Milana, na kaki osamljeni kmetiji. Ves ta čas je imela čez oči obvezo in zamašena ušesa. Zaprli so jo v sobo, kjer ni bilo oken, vsaj tako se ji je zdelo. Žena, ki je zanjo skrbela, je bila prijazna in ji je vsak dan nosila tople obroke hrane in pijačo. Enkrat na teden so jo tudi popolnoma preoblekli. Povedala je tudi, da je svojcem napisala več pisem, ki pa niso . nikoli dospela. Časopisov ni smela brati, tudi novic o otrokih ali možu ji niso nikoli posredovali. L>a bo lahko spet objela svoje-drage je izvedela maio pred izpustitvijo; ko So jo zbudili in ji veleli, naj se obleče, kajti kmalu bo doma. (nf)
Na sliki (telefoto AP): Josemi Parodi po izpustitvi.
niške civilizacije. Normalnemu bencinu so povišali ceno za 20 lir in bo stal 350 lir liter, super pa bo kar za 25 lir dražji, saj bo treba zanj odšteti kar 405 lir za liter. V tolažbo jim bo verjetno, da tostran obzidja sv. Petra plačujemo normalen bencin celih 315 lir dražje, super pa 275 lir več.
TOKIO — Po obisku ameriške jedrske križarke Long Beach na Oki-nawi, so japonski znanstveniki u-gotovili, da se je radioaktivnost v pristanišču zvišala od 30 do 40 odstotkov.
NEPOSREDNA PRODAJA
od proizvajalca do potrošnika
. * . . .. ' .•• ■;
SVININA IN MESNI IZDELKI
KUHAN PRŠUT PRAGA - PLEČA - POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA - MESNE DELIKATESE - SVEŽA SALAMA - KRANJSKE, DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE - SUROV PRŠUT - SPECK - PREKAJENA REBRCA - PRATA - SVINJSKA MEČA
NOV PRODAJNI CENTER
DllIcE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA
Strada Monte d’Oro (Dolga Krona)
URNIK: 9-13 - 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 — PROSTORNO PARKIRIŠČE
VATIKAN — Zimske tegobe prodirajo tudi v vzvišeno ozračje papeževe države. Spričo naraščajoče draginje, ki pesti ves svet, so bile tudi vatikanske oblasti prisiljene podražiti pogonsko sredstvo potroš-
NOVI PANAMSKI PREKOP
,dv- - :
PANAMA — Panamski predsed ik Aristides Royo je pred dnevi dpotoval v Tokio z upanjem, Ja 2 bo vrnil s privoljenjem in pod-oro Japonske za gradnjo novega 'anamskega prekopa, ki bi za raz ko od sedanjega dopuščal prehod :di največjim tankerjem, saj bi il speljan na višini morja.
Zamisel ni nova o njej razprav-jajo že vrsto let številni finančni rogi in zainteresirane vlade, ki fci otele odpraviti ozko grlo sedanje a Panamskega prekopa, ki dopu-ča prehod ladij do 40 tisoč ton.
Novi prekop bi prerezal Panamsko ožino vzporedno s sedanjim, kakih 15 kilometrov zahodno od glavnega mesta. Objekt bi stal približno de vet milijard dolarjev, gradili pa D1 ga vsaj eno desetletje, dolg bi bil 98 kilometrov in bi dopuščal pre hod tudi tristotisočtonskim ladjam.
Koristi take gradnje, ki bi že v nekaj letih obrestovala ogromne naložbe, so jasne vsem državam, ki se že sedaj poslužujejo starega prekopa, predvsem Ameriki ‘ in Ja ponska. Že podatek, da se razde lja med New Yorkom in Sap Fran-
ciscom skrajša kar za 14.600 kilometrov, je najbolj zgovoren. Tan kerji, ki so morali do sedaj pluti mimo Rta Horn, bi tako pridobili na času in na gorivu. Venecuelska in mehiška nafta bi poslale zanimivejša tudi za Japonsko.
"Panamska vlada je prepričana, da bodo take koristi omogočile so delovanje drugih držav pri gradnji in naložbah, zato bo avgusta sklicala mednarodno srečanje, kjer si bodo dokončno odločili o vzposta vit vi nove morske ppti med Atlan tikom irt Pacifikom, (voc) ,,
- 't '■ > -	’
vO .•v'..’*	/
. '■ \ :
%
Polica «4R»: z leti se pomladi. Od nekdaj dober zaveznik avtomobilista
MAKSI MALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike.
FRANŠIZA 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% in 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč.
EVIDENČNE TABLICE: GO - TS
Tip		FISKALNE		KM	
Polico	do 10	10-12	12-14	14-18	nad 18
4R	63900	95200	101000	133600	170000
Bonus Malus	82283	122622	130005	172056	218922
Lloyd
Adriatico
I
a
iV.
POLICA AVTO
Poiščite v rubriki «PAGINE GIALLE* agencijo Lloyd Adriatico, ki vam je najbllžja
SREDA, 26. MARCA 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja: Znanost
13.00	5. nadaljevanje Von Hagno-ve nadaljevanke
Konec potovanja
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar - ruščina
14.40	Acicatena: Kolesarstvo
15.25	Evrovizija:
Nogomet:
Jugoslavija — Italija Under 21
17.15	3, 2, 1. . stik!
17.45	Jetniki kamna, TV film
18.15	Šolska vzgoja:	Zgodovina
italijanskega risanega filma
18.45	Vesolje 1999. TV film 19.20 Nagradno tekmovanje, ki
ga vodi Raimondo Vianello
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	TV film iz serije Mash
21.10	Grand Ttalia, oddaja ki jo vodi Maurizio Costanzo
22.30	športna sreda
Ob koncu DNEVNIK,
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 — Za in proti, potrošniška oddaja
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja Program za mladino
17.00	čebelica Maja, risani film
17.30	Potovanje v neskončnost
18.00	šolska vzgoja
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50 Programi pristopanja
19.05	Dober večer z. ..
Ugom Gregorettijem vmes TV film iz serije «Lažnivi Billy»
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Korenine — Naslednje generacije. TV nadaljevanka v kateri nastopajo:
Henry Fonda, Olivia De Havilland in drugi 21.35 Ženska
22.15 TV film iz serije «Bonanza» Ob koncu DNEVNIK
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja: Turizem
19.00	DNEVNIK 2
19.30	Toskana
20.00	Malo gledališče
20.05	«Cria Cuervos* — film 21.55 DNEVNIK 3
22.25	Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.25	Nogomet:
Jugoslavija — Italija
17.25	Poročila
17.30	Z besedo in sliko:
A. Ingolič: Udarna brigada
17.45	Tisoč let bizantinskega cesarstva
18.15	Pevski tabor Šentvid: Zamejski zbori
18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka
19.30	TV DNEVNIK	,
20.00 Film tedna: Anton čarovnik*
vzhodnonemški film
21.50	Napoved programov za naslednji teden
22.30	V znamenju
Koper
19.50	Stičišče	„
20.00 2 minuti
20.05 Risanke
20.30	TV7 DNEVNIK	..
20.50	NOGOMET — kvalifikacij6 za olimpiado
22.20 Goia ob reki — film
Zagreb
19.50	Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanke
20.30	TV DNEVNIK	. ,
20.50	Nogomet — kvalifikacije » olimpiado
22.20 Gola ob reki — film ŠVICA 15.25 Nogomet:
Jugoslavija — Italija
17.15	TV DNEVNIK
17.45 Otroška oddaja	.
18.15	Zgodovina pomorstva, i®"
19.30	TV DNEVNIK 20.00 Prosta sreda 2130 Glasbena oddaja
22.30	Dokumentarni film
TRSTA
7.00, 8.00. 13.00, 14.C0, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7 45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz naših, oddaj; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnice jazza; 12.00 «Pod Mataju-rjan», posebnosti in omika Nadi-ških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence: «Odprimo knjigo pravljic*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeno popoldne; 17.10 Mi in glasba; Mladi izvajalci; 17.30 Slavni pevci! 18.00 Kulturni prostor.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasbeno prebujanje; 8.32 Glasba; 9.15 Poje Claudia Barry; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček;
10.40 Mozaik; 11.00 Kim. svet mladih; 11.32 Horoskop dneva: 11.35 Glasbena oddaja; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Posebna oddaja iz Rima; 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Zbrali smo za vas;
15.00	Kje naj se ustavimo; 15.45 Istra in njene pesmi; 16.00 Znane in neznane besede; 16.15 Laii ka glasba; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Veliki izvajalci; 18.32 Včerajšnje popevke; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila:
6.00	Glasba za dobro jutro; 13.00 Pregled dogodkov; 13.06 Zapojmo pesem; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Pri slovenskih skladateljih; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon - naš mikrofon - in narodnozabavna melodija po vaši želji; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Reklame in zabavna glasba.
LJUBLJANA
7.00. 8 00, 9.00, 10.00, 11.00. 12-«0’ 14.00, 19.00 Poročila; 7.30 Iz na‘ ših sporedov;. 8.08 Z glasb0 dober dan; 8.30 Pisan svet Pra . ljic in zgodb; 9.05	10.00 Z r
diom na poti; 9.45 Turistični na potki za naše goste iz tujk®' 10.05 - 11.35 Rezervirano za. • •• 11.35 Znano in priljubljeno: 12-Veliki zabavni orkestri:	>f-~.
Kmetijski nasveti: 12.40 Ob rih ljudske glasbene umetnosti-
13.00	Danes do 13.00 - Iz nas«1 krajev; 13.20 Obvestila in z. bavna glasba; 13.30 PripoiočaJ vam. . .; 14.05 Razmišljamo, u&. tavljamo. ..; 14.25 Naši posesa, ci, čestitajo in pozdravljajo: l4-^ Minute za EP; 15.00 Dogodki ® odmevi; 15.30 Zabavna
16.00	'Loto vrtiljak*; 17.00 st
dio ob 17.00.	18.00	ZborovsK®
glasba v prostoru in času; j8; Naš gost; 18.30 Odskočna deska. Emil Sprug - pozavna; 18.55 N nute za EP; 19.25 Obvestila ® zabavna glasba; 19.35 Lahko otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci: 20.00 Koncert z besedo - Pomlad; 20.25 Igra *" venski klavirski trio.
ČETRTEK, 27. MARCA 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Zgodovina italijanskega risanega filma
13.00	Dan za dnem, rubrika Dnevnika 1
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu Športno popoldne:
14.10 Rim; Ženska odbojka
15.30	Milan; Tenis
17.00	3, 2, 1. . . stik!
17.30	Jetnik: kamna. TV film
13.00	Šolska vzgoja:
Napotki za energetsko var čevanje
18.30	Vesolje 1999, TV film
13.00	DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Nagradno tekmovanje, ki
ga vodi Raimondo Vianello
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Varietejski program
21.45	Dollv. petnajstdnevno srečanje s kinom
22.00	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	Kako, koliko, potrošniška oddaja
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Človekovi prijatelji Živali in znanost Program za mladino:
17.00	Čebelica Maja, risani film
17.30	Nadaljevanje prihodnjič
18.00	šolska vzgoja:
Izbira bodočnosti
18.30	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50 Dober večer z. . .
Ugom Gregorettijem vmes TV film iz serije «Lažnivi Billv*
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40 Politična tribuna
21.45	Ceste v San Franciscu:
TV film
22.35 Knjižna polica — Ob koncu DNEVNIK — Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	Šolska vzgoja — Turizem
19 00 DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne vesti
20.00	Malo gledališče
20.05	Godba in vas
21.00	DNEVNIK 3 - Tednik, razprave in intervjuji o dežel nih problemih
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče (ponovitev-) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 - 10.00 in 16.10 TV v šoli
17.05	Poročila
17.10 življenje na zemlji, dokumentarni film
18.05	Otroštvo mladosti, mladinska nadaljevanka
18.35	Obzornik
18.45	Najjužnejša kronika 19.10 Risanka
19.24 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK >v . 20.00 Zdravstvo po ameriško
po angleško, dokumenta n1 oddaja
20.55 Iz koncertnih dvoran:
D. Šostakovič: 14. simfonij11
21.50	V znamenju
22.05	V labirintu bolniških, reportaža
Koper
19.50	Stičišče 20.00 2 minuti
20.05	Otroški kotiček
20.30	TV DNEVNIK
20.50	Mladi junaki v peklu, fll“ 22.40 Politična tribuna
23.15	Glasba brez meja
Zagreb
17.15	TV DNEVNIK	,
17.45	Tehtnica za natančno te tanje
18.45	Kitajski cirkus 20.00 Aktualna oddaja
20.50	Glasbena oddaja
22.05	Koliko se med seboj poznam
ŠVICA
18.05	Program za mladino
18.50	TV DNEVNIK
19.35	Manimals	.
20.45	«L’invasione degli u^raC.,a pi», film v katerem nast°P Dana Winters
TRST A
7.00, 8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Vprašanja sodobne družbe; 9.00 Iz arhiva — Riccardo Bac-chelli: «Dnevi resnice*, drama; v treh dejanjih; 9.30 Glasbeni vrtiljak; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo o-snovne šole; 11.30 Jugoslovanski pevci; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Sedem not; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: «To-mi na obisku; 14.30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.15 Najnovejša izdaja plošč: 16.00 cDvig-njena zavesa*, gledališki trenutek doma in drugod; 16.40 Diskomani-ja; 17.10 Mi in glasba: Skladbe z nabožno tematiko; 18.00 Kulturni prostor.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasična glasba; 9.15 Knjiga po radiu: Povest o dobrih ljudeh; 9.32 Lucianovi dopisniki;, 10.00 Z nami je...; 10.10
Leteči zmaj. otroška oddaja; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim. svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.32 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Leteči zmaj (ponovitev); 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Mini juke box; 16.00 Slovenski mladinski pisatelji; 16.10 Lahka glasba; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Jugoslovanska pop glasba; 18.35 Poje Santino Roc-chetti; 18.32 Orkestri lahke glasbe; 19.00 Lirična glasba; 19.45 . Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski 'program)
6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobrq jutro; 8-.00 Val 202; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Mladi izvajalci; 14.0() Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja: 16.10 Vaš telefon — naš mikrofon — in zabavna melodija po vaši želji; ’6.30 Primorski dnevnik: 16.45 Reklame in zabavna glasba.
LJUBLJANA ^
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. l^Jjj, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; Tv , Dnevni koledar; 6.50 Dobro J®■ ; otroci!; 7.30 Iz naših spored 8.08 Z glasbo v dober dan: Mladina poje; 9.05 Z radiom KJ poti: 9.45 Turistični napotai ^ naše goste iz tujine: 10.05 - 1 Rezervirano za...; 11.35 Znanei . priljubljeno: 12.00 Na (lan?o3fl dan: 12.10 Znane melodije: Kmetijski nasveti; 12.40 Od v do vasi: 13.00 Danes do 13.00 "T-jo naših krajev; 13.30 Prip°r°r, jo vam...: 14.05 Enajsta šola: j Koncert za mlade poslušalce: 1 Jezikovni pogovori; 15.30 Za° L na glasba; 16.00 «Vrtiljak»: *_jjg Studio ob 17.00; 18.00 Vsa bo z nami zapela...; 18.15 Ifka|0; radijske postaje se vključuj®-) 18.35 Slovenske glasbene re; 19.25 Zabavna glasba: ^ t Lahko noč, otroci!; 19.45 Minu ansamblom Slavka 20.00 četrtkov večer domačih v\ smi in napevov: 21.05 Literarni ^ čer; 21.45 Lepe melodije: rt0-t Informativna oddaja za WJ> 22.30 Plesna glasba iz jugQSl°va . skih studiov; 23.05 Lirični ® ki; 23.10 Paleta popevk ju^1 vanskih avtorjev.	.
T—