254
Nove postave.
Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo
v našem cesarstvu.
Ravnokar smo navedeno postavo, ki za žandarstvo dandanes veljä v našem cesarstvu, dobili v slovenskem jeziku v roke.
Ker skušnja uči, da so ljudstvu v mestih in na kmetih le malo znane pravice in dolžnosti žandar je v, in se je zarad tega že marsikaka nesreča pripetila, zato utegne koristno biti, ako v poduk našim ljudem podamo nekoliko odlomkov te postave, ki je 26. svečana t. 1. cesarjevo potrjenje dobila. *)
Iz splošnih propisov:
Namen žandarstva je, da ohranjuje javno varnost, red in pokoj; njega vpliv na krajevno-policijske reči bodi praviloma samo v tem, da nanje pazi in da občine (soseske, komune) podpira.
V vojaških, ekonomnih in upravnih rečeh ono stoji pod svojimi vojaškimi načelniki, glede javne varnostne službe pod c. k. političnimi   okrajnimi in deželnimi ob-
*) Primerjaje nemški izvirnik s prevodom slovenskim smo zopet radostni zapazili, kakošen mojster je gospod C i-gale v prestavljanji postav. Naj bero obeh jezikov zmožni rojaki naši žandarsko postavo , pa izvirnik primerjajo s prevodom, in v svesti smo si, da bode vsak rojen Slovenec prestavo bolje razumel kakor izvirnik, nasproti mnogim prevodom, pri katerih, da jih razumemo, moramo večkrat na pomoč vzeti nemški izvirnik. Poleg jasnosti prestave pa človeku tudi to dobro de*, da se ne nahajajo v Cigaletovih spisih one neupravičene in zato neslane novotarije v pisavi, s katerimi se dandanes „producirajo'4 nekateri slovenski pisatelji, misle, da s tem kažejo velikansk ,,napredek"! Če — razen druzega — v nekaterih spisih vse mrgoli onih j7 jy j, nehote* nas ta na konceh besedi prisiljeni j vsak hip opominja izreka neke glasovite nemške zabavljice: „und der Zopf, der hängt ihm hinten*4, ki bi se v teh slučajih smela prevesti v: ,,und das j, das hängt ihm hinten.*4                                              Vred.
lastvi, a na obojno stran v zadnji vrsti pod minister-stvom za deželno bran.
Žandarstvo ima pravico, v zvršbo svojih službenih dolžnosti zahtevati podpore od vseh organov javne službe, sosebno od civilnih oblastev, drugih stražnih krdel ali stražnistev in posaroesnih njihovih stražnikov, od občinskih županstev  in   vojaških   poveljstev.
Koliko in v kateri meri so organi javne službe pod svojo odgovornostjo dolžni tem zahtevam ustrezati, to določajo posebne postave, službena pravila ali navodila, ki jim uradno dolžnost uravnujejo.
Kako naj se Žandar j i sploh drže in vedejo.
Žandarjevo vedenje bodi resnobno, spodobno in vljudno. Vsak preseg meje, vsaka podlost in surovost v besedi ali djanji z njegove strani v opravljanji službe ponižuje njega in žandarski zavod ter mu otežuje zvr-ševanje njegovih dolžnosti. Sosebno velja to, kedar biva pričujoč pri slavnostih (svečanostih), večih narodnih zborih ali taborjih itd., kjer utegne vsaka nepremišljenost, vsako brezpravično zahtevanje ali nepotrebno nadlegovanje imeti neprijetne ali nevarne nastopke.
Zandarji naj; vneti za dober glas žandarskega zavoda, eden na drugega pazijo, ter tako bode mogoče, da se napake in razvade brž v začetku zatrö.
Kedar se žandar kje očitno kaže , bodi vselej po propisu opravljen in oblečen, ter imej opasano pobočno orožje. Žandar, ki odrine kam na službo, naj bode po^ polnoma oborožen (z nasajenim bajonetom), naj vzame se sabo verigo spetnico in pa listnico, tudi mora vseg-dar svojo službeno in nadzorno kojižnico pri sebi imeti.
Držanje njegovo bodi vsak eas vojaško, hoja mirna in počasna tako, da utegne opaziti vse, kar se godi blizo njega.
Žandarju je prepovedano, tobak kaditi o službenih opravkih in kedar stopi v kako uradno izbo ali v privatno (zasebno) stanovanje, se sabo jemati psov, in tako tudi kakor koli bodi nenaravsko ali siljeno kretati z životom in prenavljati se, ker se mora ogibati vsega, zarad česar bi ljudje utegnili jezike brusiti nad njim, obiraU ali celo zasmehovati ga.
Žandarju je ostro prepovedano , dokler ima kako službo, iti v gostilnico, pivnico ali kavarno, pijančevat ali dobrovoljit se. Ako bi žandar, hodeč po svoji službi, kaj zapazil ter mu bi se zarad tega zdelo stopiti v krčmo, mora to, ko pride se službe nazaj, svojemu po 8tajnemu poveljniku posebej povedati.
Tudi zunaj službe naj se ogiblje prostaških in sla-bogla8nih pivnic.
Kaj ostro mu je prepovedano, meniti se, kakor da bi bil kak njihov znanec, z osebami bodi moškega bodi ženskega spola, katere so v slabem imenu pri ljudeh. Takosne osebe tudi ne smejo nikdar priti v žandarske kosarne ali stanišca, da bi koga obiskale, niti smejo tjekaj^s kom drugim zahajati.
Ce tudi je misliti o zandarji, da se nikoli ne vda. pijanstvu, naj bode vendar zarad nasledkov kaj živo opominjan, paziti se ga.
Nezmerno uživati opojne pijače, igrati za denar, rojiti okoli in dolgove delati; to so napake, kakoršnih pri zandarji celo ne sme biti in katere se toraj morajo z neizprosno ostrostjo odvračati. Ako bi se kateri žandar toliko pozabil ter bi se kam pijan prikazal, to imajo njegovi tovariši dolžnost, hitro odpraviti ga lju-dčm izpred oči ter o njegovem pregrešenji podati službeno naznanilo, da bode pokaznjen z zaporom, kakor je zaslužil.
Žandar naj vsacega vika. Ako bi ga kdor si bodi poprosil za kako dopoved ali ljubav, naj mu z vojaško dostojnostjo in postrežljivostjo ali stori to, za kar je pro-
šen, ali pa, ako ne bi mogel, naj se kratkoma in jasno izgovori, a nikoli ne sme nevolje kazati in še manj osorno odgovarjati.
Najpotrebniši čednosti žandarja ste nepodkupnost in resničnost.
Pod tem se razume, ne samo, da naj mu roka ne jemlje podkupila z denarjem ali denarno vrednostjo, marveč da se od svoje dolžnosti ne sme dati odvrniti ni zvezi po rodu ali prijateljstvu, ni blagovoljnosti ali sovražnosti, sploh nikakim stranskim ozirom in da mora vsegdar vsa svoja službena naznanila edino po sami goli resnici podajati.
Sosebno mu je kaj ostro prepovedano, od kake stranke o priliki službene oprave dar ali plačilo (nagrado) jemati ali pa za tuj denar jesti in piti, tudi ko bi se le-to ponudilo v takih okolnostih, da bi se ne zdelo biti nikakoršnega pomisleka.
Takisto mu je zabranjeno , dati si kaj obljubiti za to, da bi izpolnil svojo službeno dolžnost.
(Dalje prihodnjič.)
255
263
Nove postave.
Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo
v našem cesarstvu.
(Dalje.)
Navadni službeni opravki žandarstva.
Navadni službeni opravki žandarstva (po §. 26. postave) so ti-le:
1.     Kjer je moči se svojim pristopom ovirati, da se kako kažnjivo djanje ne stori ali ne dokonča, že storjene prestopke postav poizvedovati in naznanjati ter hudodelce vsakovrstne zasledovati;
2.    vse prestopnike postav svariti, v pokaznjenje ovajati, oziroma po določilih §§fov 49., 50. in 51. tega službenega navodila prijemati, doticnemu oblastvu oddajati ter poročati, za kaj je bil kdo prijet.
Prijeti človek, katerega žandar ne sme po nikakem sam izpustiti, naj se — če je le kolikanj mogoče — precej, a najpozneje v 24 urah z naznanilom odda pristojnemu oblastvu;
3.  v ohrambo javnega pokoja, reda in varnosti vsako vrevo (stekanje ljudi) ali vsak natep spuntane množice ubraniti, zatreti ter kolovodnike v pest dobiti;
4.   svojino (lastnino) in osebo vsakega državljana od katere koli sile braniti ali ščititi in če je treba s tistimi, ki eno ali drugo v nevarnost pripravljajo, ravnati tako, kakor veleva točka 2;
5.    o vseh na cesti, v vodi ali kjer 3i bodi najdenih mrličih, o vsakem požaru, o tatinskih vlomih, raz-bojnih (tolovajskih) napadih in druzih kažnjivih djanjih na tanko razpraševati ljudi in dozvedeno naznanjati oblastvu;
6.    na javnih ulicah, tržiščih, o zborih ljudstva ali taborih, za katere se je bati, da bi utegnili javnemu redu nevarni postati, o požarih, povodnjih in sploh pri vsaki občni nevarnosti pokoj, red in varnost vzdrževati in vnovič napravljati, nerednosti in napačnosti odvračati, začetnike takih nespodobnosti in druge zlobneže in upornike prijemati ter z njimi delati tako, kakor je rečeno v točki 2 ;                                                                         i
7.   paziti na to,  da se izpolnujejo propisi, izdani v    ] ta namen ,   da   bi se 'ubranila kaka nesreča in oškodba    i
državljanov na osebi ali lastnini, ter pri tem zapažene prestopke, nemarnosti in pogrešnosti, kamor kaže, naznanjati;
8.   gledati na prepoved pohišnega prodajanja tiskovin in ne trpeti, da bi se tiskovine — kolikor tega postava ne dopušča — pribijale na ulicah in drugih očitnih mestih, ter posebno imeti oko na take ljudi, katerih obrt ali zaslužek je v tem, da pohajajo od kraja do kraja;
9.   popotne ljudi, če prosijo ter služba dopušča, spremljati (sprevajati) po takih potih,  kodar ni varno;
10.    vojaške uhajavce (dezerterje) in vsakega vojaka, ki v sumljivih okolnostih ne more pokazati veljavne izkaznice , prijemati ter izročati najbližjemu vojaškemu poveljstvu, ali pa službenemu oblastvu (§. 95. službenega navodila);
11.   ubežnike pred vojaško stavo prijemati in po okolnostih postavljati pred politično oblastvo;
12.    ljudi z iskavnim listom preganjane zapirati in pazno oko imeti na vlaČugarje, ogleduhe, pod policijski nadzor djane in odpravljene osebe , po tem izpuščene kaznjence, o katerih na službeno oblastvo postajnim poveljstvom pošilja razkazilnice;
13.   na javne zavode in naprave, kakor so: železnice, telegrafi, ceste, ob cestah in potih zasajeno drevje, prekopi (kanali), mostovi, občni vodnjaki, zapornice in postavljeni spominki, na oznamenila državnih in dežel-skih mej, na kažipote (cestokaze), deske ali table z imeni krajev in hišne številke paziti, opažene, javni varnosti škodljive pomanjkljivosti ali nedostatke in poškodbe, kakor tudi pomanjkljive naprave pri železnih cestah, ladijah parnicah in drugih občilih oblastvom naznanjati ter prestopnike propisov veljavnih za takošne javne naprave in naredbe, oziroma škodnike dotične prijemati in po okolnostih pred oblastva postavljati;
14.    za prosto ali neovirano zvezo poti po suhem in na vodi skrbeti, in sploh gledati na to, da bode vsakdo pokoren temu, kar velevajo pravila cestne policije in pa propisi za vožnjo po rekah dani. Uporneže je odvajati k najbližjemu varnostnemu oblastvu.
Kedar občinski uradi (županije) potrebujejo pomoči žandarstva, naj se (po §. 31. postave) zastran tega obra* čajo na službeno oblastvo. Samo v prav silnih ali nujnih slučajih, ali če ondukaj, kjer ima žandarstvo svoje 8tajališče, ni političnega oblastva, utegnejo se obrniti neposrednje na dotičnega poveljnika žandarske postaje. Ali proseče oblastvo naj vsako tako zaprosbo brez odloga na znanje d& službenemu oblastvu. O takih za-prosbah naj žandarstvo deluje po določilih zaprosivšega oblastva ali županstva ali pa morebiti uradnika, kateremu bi oblastvo bilo tisto uradno djanje izročilo, oziroma županovega namestnika, kateri so za to odgovorni.
(Dalje prihodnjič.)
270
Nove postave.
Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo
v našem cesarstvu.
(Dalje.) Posebni propisi o tem, kako vesti se zandarjem.
Kedar koli je žandar primoran, izpolniti svojo dolžnost proti eni ali proti več osebam, vsegdar naj se posluži v deželskem jeziku besed: ,,V imenu postav e".
Načeloma sme se žandar samo tedaj poprijeti svoje službe, kedar je popolnoma oborožen. Ali kedar je nevarnost v odlogu in Če mu se je tudi tako nadjati vspeha, ima žandar pravico, poprijeti se stvari tudi tedaj, kedar ima samo pobočno orožje.
Žandarstvo naj si ima vsegdar to pred očmi, da mu je najprvi poklic, vzdržavati javno varnost, pokoj in red ter braniti državljanom osebo in imovino. Ta namen bode tem gotoveje doseglo, čim bolj se bode zdržejalo vsake svojemu poklicu tuje delavnosti.
Cuječnost žandarskih postaj se bode potrdila ne po številu storjenih služeb in podanih naznanil, temuČ samo s tem, da po njih okrajih ni nikake nevarnosti za pokoj, red in občno varnost, ali, ko bi se kje taka nevarnost prikazala, da se ročno in vspešno odpravi ter pomaga.
Da se ubranijo prestopki postav, naj žandar sodeluje in pripomaga s tem:
1.   da na tanko pazi na vlačugarje , potepuhe ali klateže in druge sumljive ali pod policijski nadzor djane in odpravljene ljudi in pa berače, oziroma, da jih prijemlje;
2.   da, kedar koli zapazi kako okolnost, razmero in naredbo ali napravo, iz katere bi utegnil nastati prestopek postave, ali sam to ubrani ali pri tej priči na-znaoi;
3.   da zvršitev in dopolnitev kacega hudodelstva, na pr. umora, razbojnega napada, tatvine z vlomom itd., ali drugega kaznjivega djanja, — s pristopom svojim, če je moči , ovira, ali si vsaj prizadeva, umanjšati škodo, katera komu preti .a življenji, na zdravji ali na lastnini.
A&o je žandar v takosnem slučaji prav sam, more mu se res priporočati rrajveča mogoča opreznost ali previdnost. On mora mahoma prevdariti, kako bode ravnal, da mu se, kolikor je mogoče, zagotovi vspeh; kolikor to dopuščajo okolnosti in če se more brez škode za namen, katerega hoče doseči, naj pomisli to, sme li nadjati se kake podpore in koiikošne — bodi od žan-darjev, kateri bi blizu bili, bodi od drugih ljudi; a vsegdar je žandarju, sosebno tam, kjer je nevarnost v odlogu, srčno, odločito in z dolžno požrtvovavnostjo poprijeti se dela ter nigdar ne sme on dovoliti ozirom na svojo lastno varnost, da bi ga odvrnili od izpolnjevanja svoje dolžnosti.
Organi varnostnih oblastev smejo človeka, ki je sumen hudodelstva ali pregreška, tudi brez pismenega zaukaza — zarad privoda pred preiskovanega sodnika — s potiro^ preganjati in za časno pripreti (pod stražo vzeti): Ce ga zatek6 na samem delu, ali če se naravnost po storjenem djanji kakor hudodelstva ali pregreška sumen z uradno potiro ali očitnim glasom zaznamuje, ali če ga zalezejo, da ima orožje ali druge take reči, ki izvirajo od hudodelstva ali pregreška ali sicer na to kažejo, da se ga je on kakö udeležil.
Kedar je nevarnost v odlogu ter za to ni lahko dobiti prej sodniškega povelja, naj se sumen človek začasno pripre in privede tudi v tehle slučajih:
b) ako se je napravljal k pobegu ali če je sumen, da bi utegnil pobegniti zarad velike kazni, katera ga verjetno čaka, ali ker se okoli potepa, ker je človek v tisti okolici nepoznan, brez izkaza ali domovja, ali iz drugih tehtnih vzrokov;
b)   ako je skušal priče, zvedence ali sokrivljenike tako nagibati, da bi se poizvedba resnice ubranila, ali pa sicer preiskavo zavirati s tem, da bi sled hudodelstva ali pregreška vnicil, ali če se je za kaj bati, da se to zgoditi utegne;
c)   kedar se je zarad posebnih okolnosti po pravici bati, da obdolženec dokončano djanje ponovi ali res zvrši djanje, katero je storiti skušal ali s katerim je komu pretil.
Kedar ob vstaji ali puntu, pri javnem posilstvu ali drugem kaznjivem djanji, katero je storilo veliko število ljudi, ni mogoče takoj najti, kdo so krivci, smejo se začasno vjeti vsi, kateri so o dogodku pričujoči bili ter niso popolnoma prosti suma deležnosti.
Zarad prestopkov , glede katerih so sodišča pristojna, sme se obdolženec v namenu privoda začasno vjeti samo v slučajih, ki jih §. 49 pod a) in b) v misel jemlje.
Ako se primeri, da kdo prestopi politično ali policijsko postavo ali ukaz , treba ga je samo opomniti in posvariti, če ni dan poseben nälog in če naznanilo v propisih ni zapovedano ter sploh postava ne dopušča, koga za to prijemati.
Glede zapiranja vojaških oseb merodavna so določila službenega pravilnika.
Prijemsi krivca naj si žandar precej, kolikor mu je koli mogoče, prizadeva zvedeti, kdo je bil priča tistega dogodka, ter zagotoviti reči, ki se tičejo djanja, in vse drugo, kar utegne služiti za nadaljšnje preiskovanje.
Kedar vjetega sprevaja, mora strogo (ostro) opazovati ga, da ničesar komu drugemu v roko ne vtakne, strani vrže, pokonča ali vniči niti da utegne komu kaj z znamenji dopovedati ali celo se sokrivci dogovoriti se.
O sprevodu naj žandar hodi vsegdar za vjetim in sicer primerno blizu, da ga labko precej dosegne, ko bi hotel uteči, a nikdar ne sme z njim v pogovor spuščati ali kako drugače baviti se.
(Dalje prihodnjič.)
271
278
Nove postave.
Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo
v našem cesarstvu.
Posebni propisi o tem, kako vesti se Žandarjem.
(Dalje.)
Kedar se sumni, da je bilo kako dete usmrteno, treba je poleg drugega pozvedovati še to, je li bilo živo rojeno.
Pri telesnih poškodbah naj žandar naznani, je li najdene telesne poškodbe ali pokvare na zdravji same za-se ali po njih vkupni moči šteti za lahke, težke ali življenju nevarne, po tem s katerimi pomočki ali s kakim orodjem in kako so bile prizadjane.
Kedar žandar zateče ponarejavca ali pačitelja (pre-narejevavca) javnih upnih (kreditnih) listov, naj s fal-sifikati vred vse pri kaznjivem djanji rabljeno orodje, vso tvarino in druge reči zaseže ter pristojnemu sodišču odda.
Pri zažigu je zlasti pozvedeti, kako je bilo zažgano, ali se je v to rabilo kako netilo in katero; dalje, kje in kdaj je bil ogenj podtaknjen, podnevi ali ponoči, in
ali se je to zgodilo v takih okolnostih , da je iz tega res na tuji lasti požar vnel se ali vsaj vstala nevarnost požara, ali da je življenje kakega človeka v nevarnost prišlo, in ali bi se bil ogenj, enkrat vnevši se, lahko razširil; naposled je pozvedeti, ako se je požar res vnel, kolika je škoda, katero je storil.
Pri hudodelstvih ali pregreškib, s katerimi je kako drugače nego se je tu omenilo, bilo življenje ali imenje poškodovano ali v nevarnost pripravljeno, pozvedeti je po ogledu sosebno, kakošna sila ali zvijača se je rabila, s kakimi pomočki ali kakim orodjem se je delalo, in koliko se je storilo ali namerjalo storiti škode in koliko je odtod poškodovancu dobička odšlo, ali kolika je bila nevarnost za življenje, zdravje ali telesno varnost ljudi in za tujo svojino ali last.
Hiša, to je stanišče in druge k hišnemu gospodarstvu spadajoče prostornine smejo se samo tedaj raziskavati, kedar biva utrjen sum, da se v njih skriva hudodelstva ali pregreška sumen človek, ali da se tam nahajajo take reči, katere v roke dobiti ali ogledati utegne biti važno za neko preiskavo. Drugo velja za osebe pod policijski nadzor djane, pri katerih je v namenu policijskega nadzora vsak čas hišna ali osebna raziskava dopuščena.
Takim, o katerih je — kakor se je prej reklo — močno verjetno, da imajo takošnih reči, ali kateri so kacega hudodelstva ali pregreška sumni, po tem slabo-glasnim ali pod policijski nadzor djanim lahko se razišče tudi oseba in obleka.
Praviloma sme se raziskavati samo vsled sodniškega z razlogi podprtega povelja. — To povelje je do-tičniku pri tej priči ali vsaj v prvih 24 urah po tem vročiti. V dvornem poslopji sme se raziskava še le po tem početi, ko se je to na znanje dalo tistim, katerim je hišni nadzor izročen.
Kedar je hišno raziskovanje opravljati v vojaškem ali takem poslopji, v katerem biva vojaščina (vojno pomorstvo ali deželna bramba), naj se to naznani poveljniku in privzame vojaška oseba, katero on pridoda.
V namen kazenskega pravosodja smejo, kedar je nevarnost v odlogu, varnostni organi tudi brez sodniškega povelja samooblastno raziskovati hišo, kedar ide za človeka , zoper katerega je že izdano privodno ali zaporno povelje, ali če je človek bil pri samem (gorkem) djanji prijet, ali če ga javna potira ali javna govorica stavi v sum kaznjivega djanja, ali če ga za-tek6, da ima take reči, ki kažejo na deležnost tacega djanja.
Dotičniku je, ako zahteva, precej ali vsaj v prvih 24 urah po tem vročiti list potrjujoč hišno raziskovanje s pristavljenimi vzroki, za kaj se je to zgodilo.
Hiše in osebe naj se vselej tako raziskujejo, da ne bode nobenega nepotrebnega hrupa, da se dotični ljudje ne nadlegujejo ali motijo čez neogibno potrebo; tudi je, kolikor je moči, varovati jim dobro ime in zasebne skrivnosti, ki niso v nikaki zvezi s predmetom preiskovanja, in paziti z največjo skrbnostjo, da se v vsem spodobno in pristojno dela.
Imetnika prostorine, katera se hoče raziskati, povabiti je, da bode pri raziskovanji; če mu kaka ovira brani ali če ga ni doma, mora se k temu povabiti odrasel ud njegove rodovine, ali če tacega ni, kdo domačih ali kak sosed.
Vrhi tega naj žandar, kateri se sam ob sebi hišnega raziskovanja loti, s seboj vzame enega izmed udov županstva ali vsaj enega občinskega služabnika, ter dela s potrebno opreznostjo (previdnostjo) tako za svojo osebo, kakor za zvršilo uradnega djanja, zlasti kedar mu je stopiti v stanišče zloglasnih ljudi.
Pri raziskovanji   papirjev  je  skrbeti za to,   da u
279
njih vsebino ne zvedo taki ljudje, kateri nimajo nobene pravice do tega.
Ako ta, kateri ima papirje, ne dopušča raziskovati jih, to jih je zapečatene izročiti sodišču. Zapečatenih pisem ali listov itd. odpirati žandarju ne pristoji.
(Konec prihodnjič.)
288
Nove postave.
Postava in službeno navodilo za c. k. žandarstvo
v našem cesarstvu.
Posebni propisi o tem, kako vesti se žandar jem.
(Dalje.)
Postava o uredbi žandarstva (§. 13) našteva tiste slučaje, v katerih sme žandar orožje rabiti (orožja poslužiti se). Vendar je tudi v teh slučajih žandarjeva dolžnost, samo po tem, če rahlejši pomočki ostanejo brez vspeha, — in še takrat kolikor je mogoče varujoč človeka — poprijeti se orožja. Torej je ondukaj , kjer razmere to dopuščajo, najprej porabiti manj nevarno orožje (sabljo ali bajonet); tukaj odločuje to, ima li prestopnik sam orožje in kakošno, ali ga nima.
Kedar se mu kdo upre ali se ga loti, mora žandar pred vsem drugim misliti na to, kako bi tistemu človeku vzel zmožnost upora in oziroma pobega.
Po le-tem je tudi — kolikor bode koli mogoče — prevdariti porabo in namero orožja, da se — će je le moči — človeku življenje ovaruje in drugih oseb življenje v nevarnost ne pripravi.
Kedar koli se žandar posluži orožja čez to pravico, odgovoren je za ta prestop.
Kedar oblastvo ne potrebuje žandarstva za kaka posebna službena opravila, dolžnost je žandarstvu, obhajati (prepatrolirati) okraj, na podlogi njegove razdelitve, kakor jo za patrole službeno oblastvo ukrene po dogovoru z oddelnim poveljstvom.
Ta služba se mora opravljati po dnevi in poglavitno po noči ter brez ozira na vreme. V navadnih okolnostih zadosti je po en mož za patrolo, in samo, kjer je v večo varnost potrebno, kakor na pr. po nevarnih krajih, kodar se je kakega posilstva bati, in pa po noči utegneta se za eno patrolo vzeti po dva žan-darja in po okolnostih še več.
Prehajati mu je dotični kraj z veliko pazljivostjo na vse strani, prisluševati na vsak hrup, vek ali klic na pomagaje ter po okolnostih kreniti v tisto stran. Preiskuje naj gozde, klance in soteske, jame, kjer pesek in brebir kopljejo, in druga skrivališča ali zakotja, a vrača naj se praviloma po drugi poti; pri teh obhodih se ne sme edino velike ceste in glavnih poti držati, temuč udari naj jo tudi po stranskih potih , bližnjicah in stezah, a včasih celo po neobhojenih mestih. Sosebno pa se morajo pridno prehoditi ceste in kraji, po katerih ni varno.
Kedar je žandar zapazil kaj tacega, kar se mu sumno zdi, pa mu stvar še ni gotova ali izvestna, svetuje opreznost, vstopiti se kolikor je mogoče blizu in tako, da ga nihče ne vidi, ter nekoliko časa opazovati vse, kar se godi, dokler se do dobrega ne prepriča, kako je stvar v resnici. Samo po sebi se razume, da mora žandar tedaj, kedar je nevarnost v odlogu, mahoma poprijeti se dela, da odvrne ali vsaj umanjša kvar ali škodo, ki komu preti.
Sploh mora se žandarju povsod in za vsegdar naložiti ta dolžnost, da kolikor je le mogoče previdno ravna; z ene strani mora on paziti se vsake prenagiice, a z druge strani zadeti pravi trenotek, v katerem se loti dela.
Hladnokrvno mu je razumeti in zapomniti vse glavne in pritične okolnosti, ker bodo naznambe njegove sodiščem potrebne v popolno poizvedbo in dopoved, kako je stvar bila.
O svojih obhodih imej žandar zlasti oko na samotne krčme, ki so v slabem glasu. Ako v taki pivnici najde človeka, ki mu se s kakega postavnega vzroka vidi sumljiv, naj mu veli pokazati svoje izkaze, in ako mu se potrebno zdi, naj ga prime.
Ako žandar naleti na človeka, pri katerem ni postavnega vzroka, da bi se zaprl, ki mu se pa vsled izdanih iskavnih listov ali iz druzega razloga zdi sumež-ljiv, naj ga spremi do najbližjega oblastva, kjer bode primoran izkazati, kdo je.
Pri tem je spraviti bajonet ter zdržati se vsega, kar v zagotovitev namena ni brezuvetno potrebno in bi lahko vredilo (žalilo) človeka, o katerem pozneje utegne na dan priti, da je suma čist. Sploh je strogo delati razloček med privodom (pripeljanjem) in spre-vajanjem.
Glede popotnih ljudi, ki žandar — okolico prehajaje — na nje naleti, naj ima pred očmi, kar piše tujska policija, ter se žandarju tu 09tro zatrjuje in v spomin   vtiska,  da  zastran   potnih  listov (poaov)   dani
policijski propisi neovirani prehod po notranjem monarhije ščitijo in branijo, da torej brez trdnega suma popotnikov, naj bodo katerega koli stanu, ne sme ustavljati , da bi pokazali svoje potne izkaznice.
(Konec prihodnjič.)
289
294
Nove postave.
Postava in službeno navodilo za e. k. žandarstvo
v našem cesarstvu.
Posebni propisi o tem, kako vesti se žandarjem.
(Konec.)
V vsakem okraji deželno-žandarskega poveljstva je ustanoviti neka znamenja, po katerih se žandari i tud od daleč med sabo spoznavajo; njih poglavitni nanenje,   žandarju   na   vnanji   službi  bivajočemu   ali
žandarskemu  oddelku  zagotoviti   podporo žandarjev ali patrol, kar bi jih bilo v obližji.
Ta znamenja so: dogovorjen klic ali žvižg in samo v najkrajni sili strel iz puške. Samo ob sebi se razume, da je vsak žandar, ki zasliši tako znamenje, dolžan pri tej priči hiteti tjekaj, odkodar ga je začul.
Kedar žandar dobi nalog, o sem njih, cerkov-nih praznikih, javnih veselicah itd. imeti nadzor, naj pred vsem drugim — kar najkrepkeje more — podpira organe krajevne policije, in samo tedaj poprime se tudi sam dela, kedar so moči krajevne policije preslabe, da bi ugnale kak hrup ali nered. Zlasti naj žandar na javnih veselicah ne hodi preveč očitno in tako , da bi se ljudje zgledovali, po tistem mestu ali prostoru, kjer biva zabava, ter naj se skrbno zdržuje vsakega vtikovanja v malovažne reči ali vsakega draž-ljivega vedenja.
Pri zborih ljudstva (taborih) ali kamor sicer privre velika množica ljudi, držati se je žandarju posebnih zaukazil, ki mu jih da službeno oblastvo.
V vseh slučajih , kjer je primoran storiti svojo dolžnost , naj najprej poglavitne začetnike odpravi, a ostale upokoji, z lepa prigovarjaje jim in svareč jih.
O kaki vrevi ljudstva mora žandar jaderno prevdariti , bode li on sam zadosti, da — brez nevarnosti za se in svojo čast — stekalico ustavi ter ljudi razkropi; ako sprevidi, da bi tega ne zmogel, mora se za podkrep o (pomoč) obrniti na svojega poveljnika ali na stražo, če je katera v tistem kraji, ali pa na župana.
Vsak vojak (brambovec) iz stanu moštva, kije dobil dopust (urlaub) na malo časa, imej pri sebi dopustno potrdnico (certifikat), a če je vojak za dolgo na dopustu, in pa vsak ne aktivni reservnik mora imeti vojaški list in ne aktivni brambovec hrambo v s k i list.
Žandar naj popis osebe, kakor stoji v izkazu, primerja z imetnikom tega izkaza ter naj pregleda uradno potrdilo na vojaškem ali brambovskem listu, da se prepriča, če je mož, ki ima dopust na dalj časa, in pa neaktivni reservnik ali brambovec zglasil svoje prebivališče, kakor veleva propis.
Kedar»žandarstvo blizo državnih mej službo vrši, mora mu se povišana pazljivost in skrbnost nalagati v dolžnost, zlasti kar se tiče izpolnjevanja propisov o potnih listih, da ne bi se v deželo prikradlo in nateplo vlačugarj e v.
Ako se pri pomejoih obhodih prime tihotapec (kontrabantar) ali drug čolnih propisov prestopnik, odpraviti ga je k najbližjemu dohodarstvenemu oblastvu, če namreč — kakor se samo po sebi razume — dotični človek ni obdolžen hudodelstva ali drugega prestopka postav, zarad katerega bi zapadel drugačnemu in ne colnijskemu postopku; kajti v takem slučaji bi ga bilo izročiti sodišču ali pa varnostnemu oblastvu.
Kedar žandar najde mrliča, naj predvsem tanko na oko vzame najbližjo okolico in razmere kraja ter si zapiše vse, kar opazi; pristavi naj dalje, kako je mrlič ležal, ko je bil najden, in, če je oblečen, zapisati mu je na tanko posamesna oblačila.
Ako bi blizo bil kak človek, na katerega ne bije sum, povpraševati ga je, kar je koli mo„oče na tanko za vse, kar bi o tej reči vedel, in sploh naj se ne opusti nič, kar bi utegnilo oblastvu kakor si bodi odkriti način ali povod smrti.
Kedar se že iz okolnosti vidi za gotovo, da smrt ni nastala iz kaznjivega djanja, temuč po naključbi, ali po samomorstvu, treba je prigodek samo službenemu oblastvu na znanje dati in poskrbeti za mrliča, da se kam spravi do mrliškega ogleda;   ako  pa to ni očitno,
naj žandar neutegoma naredi, da se stvar sodnemu oblastvu ali državnemu pravdništvu priznani, ter je napraviti vse, kar je potreba k začasnemu čuvanju mrliča.
Ce se najde človeško telö ter ni popolnoma nedvomno, da je mrtvo, in če je še kako znamenje, da bi rešitev utegnila biti mogoča, kakor na pr. pri zmrz-njencih, utopljencih, zadušenih, zasutih ali ob razpoku parnega kotla pobitih , naj žandar —- kar najhitreje more — poskrbi za to, da se pokliče zdravniška pomoč, a v tem brž začno povsod znane rešnje poskušnje. Sploh je vselej, kedar se primeri kaka poškodba ali nesreča, bodi po naključbi, iz nemarnosti ali nakane, precej narediti, da se poškodovancu na pomoč priskoči, po vzrokih prigodka slediti ter stvar pristojnemu oblastvu naznaniti.
Ako žandar najde krvavo orožje ali orodje, krvavo oblačilo in kar si bodi tacega, ki bi kazalo na kako storjeno posilstvo, mora te reči na tanko popisati in po bližnji okolici povpraševati, ako bi kdo vedel kaj več povedati in če je kateri človek sumljiv hudodelstva, ki bi se bilo tukaj zgodilo,   in kdo je ta.
Sploh je gledati na to , da se sled ali znak (znamenje) hudodelstva — kolikor je mogoče — ohrani ne-izbrisan do takrat, ko oblastvo pride na ogled.
Najdene gotove denarje, drago ti ne ali druge reči, na katerih se ne vidi znamenje hudodelstva ali drugega prestopka, izročiti je oblastvu , katero potrdi, da jih je prejelo. Sem gredo tudi ključi pravi in tatinski (vetrihi) in takošne reči.
Žandarstvo utegne pred vsakim drugim zapaziti kako vremensko ali naturno nezgodo in enakošno uimo; dolžnost mu je torej, z vsemi pomočki, ki mu so na ponudo, priskrbeti pomoč in podporo, kakor in kjer koli je mogoče, in sploh napraviti vse, česar je potreba, da se nevarnost popolnoma odvrne ali če je mogoče, umanjša.
Ob takih in podobnih nesrečah naj žandarstvo povsod, kjer je potreba, pomaga ter na vso moč priteguje, da se^ nevarnost odvrne, a red in varnost ustanovi.
Zandarstva dolžnost je, ne samo pripomagati osebno, da se otme življenje ljudem, kateri so v nevarnosti, temuč tudi skrbeti za hrambo ostale lastnine.
Tedaj se morajo iz nevarnosti rešenim otrokom ali bolnikom in ljudem tuje pomoči potrebnim, ako bi jih bilo, in pa za lastnino najti pripravna mesta ter djati pod pravšen nadzor.
O kakem požaru naj žandar pred očmi ima, kar velevajo požarno-policijski redi, veljavni v posameznih kraljevinah in deželah, ter dela po tem.
Na pogorišči naj stoji pri voditelji gasilstva ter pazi, da se na tanko izpolnuje, kar le-ta zaukaže.
Ali paznost in skrbnost mora še dalje trpeti tudi po tem, ko je ogenj že ugašen, ter je skrbeti, da se kaj marljivo zvrši vae, kar bi gasilstva voditelj zauka-zal, želeč ubraniti, da se ogenj vnovič ne vname.
O p ovo d nji je žandarstvu kolikor se more paziti na to, da se vse zarad opreznosti ali varnosti zapovedane naredbe izpolnijo.
Kedar nevarnost povodnji raste , treba je prebi-vavce, kateri so ji največ nastavljeni, pospraviti v varnejše kraje.
Ako voda res zatopi kak kraj ali kako okolico, mora se kolikor je moči skrbeti za zvezo se sosednimi vasmi ali kraji.
Tudi se mora čuti nad mlini in povodnimi napravami, da se v takih slučajih — najbolje pod vodbo tehničnega oblastva —zapornice odpro ter vodovju potrebni odtok dd. Naposled je gledati na to, da ljudje čez led hodijo samo na tistem mestu , ki ga oblastvo po komisiji najde in določi.
295
Otroke, ki so zašli ali utekli, treba je domov spremiti ali pa županu izročiti.
Ako žandar kaj otrok brez človeka, kateri bi na-nje gledal, najde blizu vode, ali splob v okolnostih, kjer jim preti kaka nevarnost (opasnost), po tem, če otroci ali dorastli ljudje z živalmi objestno delajo, jib trapijo, hudo imajo ali dražijo, naj jame svariti in po okolnostih naj tako delati brani, a v posebnih slučajih je podati naznanilo službenemu oblastvu, da se odvrne vsaka nesreča in da se odpravijo velike napake in nepristojnosti.
296