List 51.
Gospodarske stvari.
Nekoliko o pomnožitvi vinske  trte.
Precejšno je število kmetovalcu bolj ali manj koristnih rastlin , katere se ne le s pomočjo svojega semena; temuč tudi po primerno izbranih delih svojih — kosih — pomnožiti dad6. Med druzimi spada v vrsto takih kmetijskih rastlin tudi ena gotovo najvažnejših, to je, vinska trta.
Da! vinska trta pomnožuje se navadno izključljivo le po ugodno izbranih delih svojega lesa, kateri se pod pravimi pogoji v zemlji kaj rad ukoreniči, ter tako v novo rodovitno rastlino — trto —  spremeni.
Vzroki tej pomnožitvi so pa različni. Pred vsem pridemo ž njo v veliko krajšem času do zaželenega sadu, — drugič se ta pomnožitev veliko lože izpeljati dd merao one s semenom (pelkami), in tretjič smo le ž njo v stanu trte istega sadii, istega grozdja doseči katerega si želimo, to je, katerega na materni rastlini — trti —- katero hočemo pomnožiti, in na kateri smo les rezali — najdemo.
Do sadu, smo rekli, da pridemo v krajšem času, to je res; kajti trta, katero smo si s pomočjo v zemljo položenega kosa lesa — kovč imenovanega — priredili, rodi nam že v 4. letu prav gotovo; una iz semena ali iz pelkov pridobljena pa še le v 6. letu, ali cel6 še pozneje.
Prostejša je pomnožitev s kovči, ker zadostuje, da te prav izberemo ter jih potem za eno ali dve leti le tako zasadimo, da se v tem času vkoreničijo, in da jih potem še le, kakor okoreničene ko v če ali bilfe na pravo mesto v vinograd presadimo. Vsadimo jih pa tudi lahko koj na prostor, katerega jim za celi čas koristnega živenja odločimo. Iz polkov dobljene trte pa nismo v stanu pred 5. ali cel6 H. letom v vinograd presaditi, dasiravno jo moramo med tem časom na prostoru, kamor smo jo vsejali, vsako leto primerno obre-zavati, okopavati, oplesti itd. Le ž njo smo v stanu trte istega sadii, isto sorto doseči, kakoršne je mati. Kakor namreč iz pelkov najžlahnejših hrušek ali jabelk le drevje malo ali cel6 nič vrednega sadii pridelamo, tako nam tudi iz pelka izrastla trta ne donaša takega sadii, takega grozdja, kakoršnega na tisti trti vidimo, na kateri je pelk dozorel, ampak vse drugačno. Navadno se dob6 iz pelkov sicer nove, a veči del slabeje sorte trt.
O pomnožitvi vinske trte s sejanjem pelkov iz vseh ravno naštetih vzrokov ne bodemo tedaj dalje go-
vorili , marveč prepustimo ta način velikim vrtnarjem, kateri se navadno s tem le zato pečajo, da dobijo nove nepoznane sorte grozdja, bodo-si kakoršne koli.
Takim „novim" sortam dajejo v svojih katalogih kaj lepa imena, ter hvalijo njihovo dobroto in lepoto na vse kriplje, — to pa le zarad tega, da si kakega bedaka na limanice vlov6, kateri jim „novo" sorto -— zel6 drago plača.
Vinorejcu, kateremu so te vrstice namenjene, bila je, je še zdaj in bode prav gotovo tudi zmirom in vselej
Eomnožitev s pomočjo lesa najkoristnejša; zatega del očemo le o tej — posebno zdaj, ko se je čas novih zasaditev vinske trte približal — kaj več spregovoriti. Pravi povod temu našemu namenu nam je pa prav za prav resnica, da se, akoravno že od nekdaj po vseh vinorejskih deželah navadna pomnožitev vinske trte a pomočjo kovči vendar še marsikje prav pravilno ne vrši. Naravne postave o rašči jemljejo se namreč pre-rado le površno v poštev; pa še to le iz gole navade, ne pa iz prepričanja ali prave vednosti; to pa je ravno krivo, da se marsikje na velike hibe o pomnoženji trte naleti. Še cel6 med slovenskimi vinorejci ni to — večidel — nikaka redka prikazen, pa vsaj se je ravno tem do novejšega Časa tudi najmanj priložnosti naklonilo, da bi se v kmetijstvu sploh in v vinstvu kaj bolj izobrazili, in so vsled tega ostali le samouki.
Slovenskim našim vinorejcem bode naj toraj vse sledeče posebno v prevdarek priporočano.
(Dalje prihodnjič.)