Štev. 16.	Y Mariboru 18. aprila 1889, Tečaj XXIII.
List ljudstvu "v poduk.
Izhaja Tsttk četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom z. celo leto 3 gld,. za pol leta 1 srld. 60 kr., za četrt
let. 80 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštro v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 1« kr., trikrat 16 kr.
Novi okraj, zastop v Cel j i.
(Dalje.)
Zadnjič smo se hvaležno spominjali vseh onih vrlih volilcev, ki so pripomogli k tako važnej slovenskej zmagi, kakor je bila zmaga v okrajni zastop Celjski. Ogledajmo si danes tufii še, kdo da je prav za prav bil proti nam, in vtisnimo si njihova imena v spomin za bodoče čase; kajti dobro je, če človek pozna tudi svoje nasprotnike, da se jih vč čuvati in ogibati.
Proti nam je volila pred vsem dežela Šta-jarska kot posestnica kopeli Dobrnske. Ker smo mi Slovenci ravno tako Stajarci, kakor naši Nemci, plačujemo isto tako davke in deželne doklade, je to postopanje deželnega odbora zoper nas Slovence žaljivo; kaže nam, kako gospodje v Gradcu, ki imajo v rokah deželno upravo štajarske dežele, nimajo niti pojma o nepristranskem postopanju, kako da le mislijo in povsod skušajo pomagati, da bi nas Slovence potlačili. To si moramo Slovenci posebno globoko na rovaš zarezati.
Zoper nas so bili potem posebno grajščaki: Kari Striicker v Maierbergu, baron flackelberg in baronica Hackelberg v Št. Pavlu pri Pri-boldu, Kari Puthon v Gorici, Fric Bruck v gornjem Lahnhofu, dr. Langer v Lembergu, Vilj Engel v Teharju, Ana Heidl pri Dobrni in Walter Gustav v Creškovi. Tem gospodom se še pač vedno menda dozdeva, da živijo v srednjem veku, ter mislijo, ker je bil Slovenec nekdaj njihov tlačan, da mora tudi sedaj biti njim pokoren in podložen, ter tako plesati, kakor bodo mu oni piskali.
Kakor je vsaka volitev okoli Celja v zad njem času skoraj le borba Celjskih meščanov zoper Slovence, tako je tudi razumljivo, da je tudi pri tej volitvi vse, kar v Cel j i nemškega leze in gre, bilo po konci zoper nas Na čelu te brihtne čete bilo je mesto Celje samo, ki je volilo po županu dr Neckermannu Za njim so vdrli: Koscher Leopoldina, mjilarka (po tr-
W Onnešnii list ima 'i, poln
govcu Alojzu Wallandu), Karolina Wokaun, Zorzini Andrej, gostilničar „k zlatemu angelju", Walland Franc (za svoje otroke), Jože Herz-mann, usnjar, Bahr Franc, Lenko Ana po Fricu Raschu, knjigotržcu, Sima Jožefa po dr. Glantsch-niggu, odvetniku, Heritsch Treza po učitelju Jožefu Weissu, Herzman Treza po Janezu Herz-manu, usnjarju, Kari Traun, trgovec (za Frica Brucka), dr. Schurbi, odvetnik (za Hausenbich-lerja Frica, vpok. uradnika) in Stiger Gustav (za Heidl Ano); konečno je prilezel še Negri Jože, lesni trgovec, baje kot pooblaščenec Treze Kožuh iz Ivence.
Z nasprotniki je volil tudi Janez Brauner trgovec na Dobrni. Kjer je kaki volilni boj zoper Slovence, tam se vč, da ne sme manjkati tudi slavni opat Anton vitez Wretschko. Nek slovenski volilec menil je hudomušno: Tudi nasprotniki morajo imeti vsaj enega duhovnika, za slučaj, če bi kateremu hudo postalo, da ga potem vsaj njihov duhovnik sprevidi.
Daljni junaki te nemške armade bili so : ravnatelj JelJ^k iz Štor, dr. Cypl, zdravnik, rodom Čeh,	'se dozdaj ni nobene volitve
vdeležil, tep,]e;,bil tako rekoč zadnja rezerva nasprotnikov; Or<Jsel .'fff-anc, gostilničar na Dobrni, Marija %fi|a, ijfpitilničarka iz Žalca, ki si je izbrala; za pooblaščenca nekega Zottl-na, trgovca v Voj&'iku, Lenko Jože in Wolf Jože, oba iz Št Petra v Sav. dolini, dr. Ignac Berze odvetnik v Gradci, Moric Stalhier od Nove cerkve, Walland Adalbert, lesni trgovec iz Konjic po Okornu iz Škofije vesi, Jakbb Ješovnik, vulgo Vervega iz Velike Pirešice, Jože Ješov-nik iz Arje vesi in Pevec Jože iz Vojnika. Edina dva kmeta, ki sta v svojem imenu volila zoper Slovence sta Janez Kožuh iz Škofije vesi in Valentin Kova<- iz Kresnik; hvala Bogn, da so med našimi kmeti taki čudni strici, ki hočejo po vsej sili, da bi Slovenci bili sluge Nemcev, redki, kakor bele vrane.
Omeniti še moramo tiste komune ali gmaj-ščine, ki so tudi potegnile v „nemški koš," nam-Inseratov kot prilogo, ffltl
reč komuna v Št. Petru, za katero je volil žu-van Jože Lenko, spodnje Grrušovlje, po Jožefu Udrihu, gornje Grrušovlje po Blažu Horvatu in Arja ves po Jožefu Ješovniku. V vseh teh vaseh so skorej sami zavedni narodni kmetje; ali ni to žalostno pa tudi sramotilno, da si sami Slovenci zberejo može, ki kleče plazijo za Nemci ali mrzijo slovenski jezik in slovenski narod? Ali ni to žalostno, ako si morajo Št. Peterčani dati očitati, da so oni edini v celej Savinjskej dolini, ki imajo še predstojnika, ki ni slovenskega mišljenja? Zdramite se Slovenci in operite si pri prihodnjih volitvah ta madež, ki Vas grdi in pači pred slovenskim svetom!
(Konec prih.)
Namen in pomen verske šole.
(Dalje.)
In kar se tiče druzega znamenja verske šole, namreč dovoljnega verskega poduka, imajo v Prusiji štiri do pet ur v tednu za veronauk, toraj še enkrat več, kakor pri nas. Duhovnik podučuje veronauk in učitelj ukazuje, da se otroci ucé in ponavljajo naloge duhovnikove, on torej večinoma ponavlja, pa tudi pomaga. Dve uri na teden je petje in od teh je jedna ura odločena za cerkveno petje. Otroci pojó pri službi božji ob nedeljah in vsak dan med šolsko mašo po povzdigovanji, učitelj jih vodi in stariši so po členu 23. šolskega reda primorani pod kaznijo, otroke pošiljati o pravem času k sv. maši. Po členu 19. se šola pričenja in konča z versko molitvijo.
Tretja torka v Prusiji je šolsko nadzorstvo.
Šolsko nadzorstvo je bilo do dne 11. marcija 1872, to je do kulturnega boja, s cerkvenim uradom zvezano. Umevno je, da se je državna oblast delila v cerkveno šolsko nadzorstvo. V kulturnem boji paje Prusko postavodajalstvo iskalo sredstvo, da ne bi škodovalo protestantski cerkvi, dočim se je bojevalo s katoliško cerkvijo. Šolska postava o nadzorstvu z dne lt. marcija 1872 pod ministrom Falkom je to razmero tako , premenila, da je država prosto imenovala krajne in okrajne šolske nadzornike, kar prej ni bilo. Vendar nalaga za nadzorstvo opravičenim duhovniškim uradom, da na povelje države izvršujejo nadzorstvo; temu se po svoji volji ne morejo upirati.
Ta postava torej je posledica kulturnega | boja ter je protestantski cerkvi pustila vse pravice, za katoliške šole pa je morala za časno posebej skrbeti, ker so bili duhovniki prognani, zaprti ali pa so bili v boji z državno oblastjo. Navadno so jih nadomestovali gimnazijski učitelji; toda po kulturnem boji se je zopet poleglo. Danes ima duhovščina skoraj praviloma kraj no šolsko nadzorstvo, in tudi okrožno šolsko nadzorstvo, katero so imeli dekani, nalagajo zopet
po časi katoliškim duhovnikom, in za to sem si nabral statističnih podatkov.
Že leta 1884 je bilo 181 stalnih, večinoma duhovniških okrožnih nadzornikov. 720 duhovniških in le 32 posvetnih, ki so ob jednem bili okrožni šolski nadzorniki. Krajnih šolskih nadzornikov je že 9668 duhovnikov in le 1270 posvetnih. Od istega časa pa se je še mnogo zbolj-šalo. Torej je „de fac.to" šolsko nadzorstvo zopet v rokah duhovnikov.
Kako je na Bavarskem glede ločitve vero-izpovedanj v šoli? Na Bavarskem občine določajo, ali so šole verske ali vkupne. Vsled tega so večinoma verske. Akoravno so veroizpove-danja bolj mešana, kakor pri nas, vendar je prav malo vkupnih šol, Učitelji so iste vere, kakor otroci. Učiteljišč je 24 katoliških, 11 protestantskih in 3 mešana. Cerkvena oblast ima nadzorstvo nad versko in nravno vzgojo pripravnikov.
Gledč dovoljnega verskega poduka so odločene v prvem in drugem razredu po štiri ure na teden, v tretjem in četrtem razredu po šest ur, v petem, šestem in sedmem razredu po pet ur, torej skoraj po trikrat več, kakor pri nas.
(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Mleko prašiče.
Večkrat se izgodi, da povrže prašiča srečno, toda človek le nima veselja, da mu vzrasto mlada praseta po sreči. Sem ter tje izgubi namreč prašiča svoje mleko že drugi ali tretji dan in skrbeti je prasetom za hrano, za mleko na drugačnji poti. Ali to ni tako lehko, kajti kravje mleko tudi ni vselej pri rokah in potlej je tudi težko, kako ga prasetom dati, da ga vzamejo.
Čez kacih 10 ali 14 dni dobi taka prašiča sicer zopet mleka ali to je že za praseta prepozno, ako jih nisi dotlej, kakor že koli, pre-I živil. Na vsak način je to težavno delo in ve-likrat brez vspeha Bolje je torej, ako skrbi človek naprej ter dela na to, da ne pride pra sica ob mleko. Ali kako je to mogoče? Pri naših kmetih se godi to, da si ne znajo morebiti sami za to Svinji, kakor vsaki drugi živali je treba, da se prehodi in da dobi va se, kar ji I «gaja.
In to se izgodi, če se izpusti na pašo in kedar take ni, vsaj ne zadržuje se žival preveč na miru, v hlevu. Zato je tedaj najbolje, ako se pusti prašiča, kedar je v nošenji, na prostem, kolikor je v takem času še mogoče. V celem pa se naj svinčta pustč na svežem zraku, kolikor se da in daje se jim naj zelene piče po volji, samo za to se naj skrbi, da ne postane preveč sparna, že na pol nagnjita. Taka je
rada kriva raznim boleznim in gospodar si postane tako sam kriv, če se mu prazni hlev, ne da mu to nese.
Jajce in mladič.
Kedar se nasaja kvoklja, misli pač marsikatera gospodinja, kaj da ji izvali, petelineke ali kurice? Če je gospodinja umna, ni ji vse eno, kaj da ji kvoklja izvali in v časih bi kaj rada, da ji izvali več petelinčkov, kakor pa kuric, to pa še posebno tudi pri drugi perutnini n. pr. pri purah, racah itd.
Ali se da to vsaj nekoliko že naprej vedeti? Človek bi skorej rekel, da ne in marsikatere skušnje so skazale, da je to skrivnost, ki ji ne pridemo do obisti. Tako smo doslej tudi mi sodili in če povemo resnico, sodimo še tudi poslej, akoravno imamo sedaj izkušnjo za to, da se da že naprej vedeti, kaj da se izvali iz jajca.
Nekje, v Ameriki, živi mož, ki se peča veliko s kuretino in sploh s perjadjo. Njemu, kakor zagotavlja, pa je sedaj dognano, da se pozna že na jajci, kaj da se izvali iz njega.
Cujmol Ako je jajce na obeh koncih blizo enako okroglo, tedaj bode kurica, ako je pa na enem konci špičasto, na drugem pa, kakor navadno, okroglo, tedaj bode petelinček. Za to svoje pravilo ima mož nekaj vzrokov, ki niso brez vsega, — ako je pravilo resnično, sicer pa niso za to, da drži človek kaj na nje.
Mi po svoji strani damo ta nauk našim gospodinjam, kakor smo ga brali in prosimo eno ali drugo, naj stori poskus, more biti je le kaj na njem. *
Sejmovi. Dne 20. aprila na starih Sv. gorah in v Šentilji pri Slov. Gradci. Dne 23. aprila v Ivniku, pri sv. Juriji na Planini, na Bregu v Ptuji, v Podčetrtku, v Ljutomeru, na Gori pri Ptuji, pri sv. Petru pod sv. Gorami, v Slivnici pri Mariboru in v Šoštanji.
Dopisi.
Od sv. Ožbalta pri Dravi. (Duhovne vaje — naša cerkev — naši liberalci.) Od 7.—16. marcija so bili za nas dnevi pobožnosti, res svetega veselja. Zbirali smo se namreč k duhovnim vajam, katere so vlč. gg. Lazaristi od sv. Jožefa pri Celji za posamezne stanove prav modro vodili, in smo tako polni svete radosti obhajali obletnico lanskega misijona. Vrlo so se le te pobožnosti domači župljani vdeleže-vali, pa tudi iz sosednih župnij je prihitela lepa množica bogaboječih zajemat si hrane za dušno življenje. Javno se tukaj izreka najsrčnejša zahvala preč. gg. Lazaristom za ljubez-njive nauke, ki so očividno ganili sroa vernih poslužalcevi Bog jim poplačaj ve» trud in Bog
daj, da seme besede božje obrodi veliko sadu. Prav izdatno je pobožno veselje povzdignil ves prenovljen obraz naše cerkve. Vsi oltarji, podobe svetnikov in angeljev, križev pot, vse je okusno prenovljeno in okrašeno — pač velik razloček med nekdaj in sedaj. Hvala za to skrb č. g. župniku Kitaku in vsem tistim, ki so v olepšanje cerkve kaj darovali. Bog jim povrni stotero na priprošnjo sv. Ožbalta! — Kakor skoraj vsekdar pri pobožnih cerkvenih nared-bah, tako so tudi tokrat liberalci žalili naš verski čut. Med drugimi imenujem iz sosednje župnije dva gospodeka, katerih naše cerkvene zadeve prav nič ne skrbijo in se vendar vtikata va-nje. To sta vam neki Fašenk in R,iž-nik. Na kvaterno sredo, ko smo bili pobožno v cerkvi zbrani, sta dva možiceljna v bližnji gostilni sedela in se pri klobasah širokoustila zavoljo naših duhovnih vaj. Prijatelja, vidva imata baje lepe reči; toda pomislita, da je vsako posvetno premoženje v božjih rokah in da znajo časi priti, ko še ob velikih praznikih ne bodeta imela klobas! Pri Bogu je namreč vse mogoče. In ker sta že tako blizu bila, zakaj nista pogledala v cerkev, gotovo bi tudi vidva nekaj koristnega slišala! No pa, če vidva ne občutita nobene potrebe po dušni hrani in hočeta živeti, kakor tisti, ki iz korita jedo, pustita vsaj nas pri miru, ki hočemo katoliško živeti in katoliško umreti!
Iz Hardeka pri Ormoži. (Občinske volitve.) Dne 26. marcija t. L vršile so se pri nas volitve v občinski odbor tako burno in živahno, kakor še nikdar dosedaj. Znano je, da so se narodni volilci Hardečki občinske volitve v Ormoži vdeležili, da bi narodnjakom do zmage pripomogli. Vsled tega so nekateri k nam privandrani pragermani in po sili Nemci združili z ormoškimi mestjani, kateri imajo v naši občini nekaj posestva, da bi vrgli dosedaj odločno narodni in vzorno delavni občinski odbor. Celo rano so začeli delati in postavili so agitatorjev: za Puščence g. Senčar, za Pav-lovce Prapotnik, za Hardek Baumann, Horvat in Fuchs. Imeli so svoje zbore, ki so poročali o delovanji posameznih kortešev; ta so bila vedno vgodna in vže so vriskali: „Hardek je naš!" Da bi pa še bolj na volilce vplivali, češ: glejte, kaj mi zamoremo! naročili so si c. kr. političnega komisarja. Dan pred volitvijo, to je na praznik sv. Device Marije, bili so vsi korteši na nogah, glava vsem pa je bila predstojnica deviškega oddelka nemškega šulvereina c. kr. poštna odpravnica g. Mici Martinčeva. Čeravno je vže precej v letih, zato je vendar, ker je šibka in lehka, skakala, kakor veverica z drevesa na drevo, od hrama do hrama, z enega brega na druzega. Tako je obiskala vse Pav-lovčane, ž njimi se lepo slovensko spominjala, jim pravila, da morajo Slovenci in Nemci gložno
skupaj živeti, hujskala proti bivšemu odboru in konečno vsakemu potisnila listek, na katerem so bili napisani nasprotni kandidati. Vsaki ji je moral obljubiti, da pride in da bode volil izročene kandidate ali pa naj ne pride volit. Ako pa ji ni kotel takoj obljubiti, da bode volil nemčurske kandidate, rekla mu je: „samo onih ne volite, boljše je, da doma ostanete, ker se potem nikomur ne zamerite." To je kača! Za njo prifrčal je Martinetov „komin" Slinker, na večer Horvat, g Fuchs in njegova soproga sta šla vkupno na lov, ter sta gospod moža, gospa ženico volilca obdelovala, pa kakor se je izkazalo, vse brez vspeha. Na dan volitve so bili korteši že ob tretji uri na nogah, ter so volilce budili in vabili. Pa tudi naši možaki, spomin-jajoč se svetopisemskega izreka: „Ne spite, da ne pride v noči satan ter Vam ne vseja lju like med pšenico !* niso spali, ter so šli po svoje volilce	(Konec prih )
Iz Lehna. (Občinske volitve.) Dae 4 aprila t. 1. smo imeli volitve za občinski odbor. kateri je dosihmal bil v rokah naš h liberalcev. Ti ljudje se vsaj za take imajo, čeravno ne vedo pravega pomena in namena nemškega liberalizma, in so prav zato obžalovanja vredni, da se tako dolgo dajo za nos voditi od tega ali onega nemčurskega hujskača. Mi Lehenčani pa smo se tokrat skupno vzdignili, da pode-remo tako misleč občinski odbor in ga damo v roke samostalnim ter zavednim narodnim možem, ki bodo z nami pošteno mislili pa tudi pošteno ravnali. In res nismo hodili zastonj cele dve uri in še več — tako daleč namreč imamo nekateri v Št. Lovrenc —, zmagali smo v vseh treh volilnih razredih in to letos prvo-krat. Samo dva in ravno najboljša iz nasprotne stranke sta prišla po srečkanji v odbor, eden v 3. in eden v 1. volilnem razredu. S to sijajno zmago smo pokazali, da smo čvrsti korenjaki, ki se tudi g. Mogeja ne ustrašimo, čeravno on misli, da bi se ga kot „šribarja" morali bati. Sicer pa ne bode več imel priložnosti z nami zapovedovati, ker si bode novi predstojnik izbral drugega pisača, ki bode nam gotovo bolje všeč, kakor g. nadučitelj Moge. Mi Lehenčani pa smemo biti ponosni na tako zmago; tri leta se bodemo smejali in upamo, da, ako Bog da in sreča junaška, se tudi dalje.
Iz Ljutomera. (Novo gibanje v čitalnici.) Naša zadremana čitalnica se je spet vzbudila in po nekdanjem svojem vzgledu se je začela živahneje gibati za domačo reč. Število udov je sicer majhno, pa vredilo se je med njimi redno čitanje društvenih listov, v pretekli zimi so priredili tri „zabavne večere" s petjem in prednašanjem zanimljivih tvarin, in kakor je že bilo naznanjeno, priskrbeli so si spet gledališki oder, na katerem so na črno nedeljo zvečer prvič igrali vrlo igro: Eno
uro doktor. Nihče se menda ni nadjal, da bodo naši igralci prvokrat svojo nalogo tako izvrstno izvršili. Ker je bil vstop vsem dovoljen, bili so vsi prostori pri g. Vaupotiču prenapolnjeni in med poslušalci so bili tudi taki, ki niso prišli poslušat iz prijateljskega namena, pa tudi ti so svoje priznanje s ploskanjem pokazali, kar je za naše diletante gotovo največja pohvala. Da bi se le ta hvale vredna gorečnost naših čital-ničarjev spet prehitro ne ohladila, ampak da bi nas spet kmalu s kako primerno igro razveselili. Ta želja je toliko bolj opravičena, ker ima čitalnica zdaj lep oder, dobre igralne moči, izvrsten pevski zbor in kakor upamo dovolj dobre volje, da se spet vzdigne na nekdanjo častno stopinjo, ko je Ljutomerska čitalnica slovela daleč po slovenski domovini.
Iz Radgone. (Spomini.) Tote dni sem se vozil po lepem Murskem polji v Ljutomer, da nekaj vina kupim Ko sem se zjutraj peljal iz Radgone, sem zvečinoma dremal in me na potu ni kaj posebno zanimalo. Bolj vedrega uma sem se vozil pa nazaj, ker so mi v Ljutomeru vino precej osolili. Zdaj sem zapazil v vsaki večji vesi lepo kapelico, zlasti v Stari vesi, v Volčji vesi, v Hrastji in v Šratovcih. Zato pa mi oko tem bolj žali, da stoji tam, kjer se cesta v Ormož izcimi, nekaj črnega in umazanega in človek nič ne ve, ali je križ ali spomenik na pomor. Tudi unkraj krčme, ki se jej baje „Gorica" pravi, dasi je v grabi, videti je žalostne razvaline — menda nekdanjega zidanega križa. Naj bolj pa me je osupnil napis na bajti, v kateri Motarci hranijo brizgalnico. Napis je na pol francoski (depot) na pol nemški (feuerwebr). V Radgoni mi je neki kmet zago tavljal, da so na Moti tudi sami Slovenci doma. „Kje pa je njih slovenščina, da se na cesti francoščina in nemščina šopirite?" Kmet mi prayi: „Gospod, za hlevi se joče."
Od sv. Križa tik Slatine. (Nemškuta-rije maslo.) Po obširni fari sv. Križa je deset političnih občin. Pri dveh občinah namreč Slatina in Tokačevo, so volitve neugodno izpale; nasprotniki katoliške cerkve so v njiji večinoma zmagali. Druge občine so pa vse lepo, katoliško narodno volile. Jako zanimiva je bila občinska volitev v Tokačevem. Tam je občinski berič Slatinski, pisač občine Tokačevo, volilcem postave naredil; pri njem občinska postava od cesarja potrjena nič ne velja, rekoč: „Volilni komisijon je odločil, da se ne sme nobena po-sestnica s pooblastilom udeležiti občinske volitve; toraj proč z pooblastili, mi se za to, kar je v postavi, nič ne zmenimo." Srečni občani, kateri imate tako samooblastnega, prebrisanega in mogočnega škrijca, kateri vam sme tako samovoljno postave dajati! Zanimivo je, kako da znajo volilce od katoliške stranke odvračati. Pred par leti je cerkveni konkurenčni odbor
pri sv. Križi pod vodstvom g. Ogrizka, župana Slatenskega, kot načelnika, dal cerkev in fa-rovska poslopja popravljati. Zato delo morajo farmani mastni račun podvzetnikom, namreč inženerju Ptujskemu in njegovemu pomagaču L. Migliču plačati. , Zakaj neki ne bi tega računa s cerkvenimi denarji plačali", vpraša neki tokačevski volilec, „saj jih mora biti kakih 3 tisoč; kam so jih le spravili?" — „Ti so šli v i „Slovensko banko-1 v Ljubljano!" odreže se neki žganjar na Topoljem A. O. Naj jim toraj ta rSlovenska banka" oznani, če jih je res dobila. S takimi in enakimi rečmi se trudijo naši brezverci ljudstvo proti časti duhovščini ščuvati.
Kmet. i
Iz Rožne doline. (Proti ponemčeva-nju šol.) Občinski odbor Šmartinski v Rožni dolini sklenil je v seji dne 9. aprila soglasno, j si. okrajnemu šol. svetu v Celju na njegovo dvojno j vprašanje: 1. Kateri čas da se naj določi za neobligatni poduk v nemškem jeziku in 2. kdo da bode trpel stroške za ta poduk ? — odgovoriti, v smislu izvrstnega govora g. dra Gregoreca v drž. zboru, 1. da naj se začne s podukom v nemškem jeziku še le v II. oddelku višje skupine po 2. uri na tjeden in 2 da stroškov za ta poduk ne bo trpela ne občina in tudi tisti stariši ne, katerih otroci poduk iz tega predmeta obiskujejo. Takšen sklep dela čast slovenskim kmetom, ki s tem kažejo, da svoj materni jezik spoštujejo.
Od sv. Janža na dr. polji. (Požarna bramba. Obrtni napisi.) Naše gasilno društvo si je hotelo v pretecenem predpustu dne 2. svečana v gostilni „pri Tamborji" prirediti svojo veselico. Ali ravno v zadnjem tre-notku, ko je že bilo vse priredjeno, osupnilo nas je poročilo o prežalostni smrti svitlega ce-sarjeviča; če tudi nismo znali, je-li resnica ali ne, vendar se je veselica opustila, in prestavila na cvetoči maj. Zbralo se je bilo nekaj domače požarne brambe v omenjeni dan v za to odločeni gostilni, sploh pa v tihem pogovoru in istinito le o cesarskem dvoru. — Odbor požarne brambe je z dnem 2. febr. g. Fr. Šnudrl, učitelja in tukajšnjega rojaka, imenoval častnim članom. — Kakor se ves Slovenski svet v sedanjem času na bolje obrača, tako je č. čita-teljem uže znano, da tudi tukaj. Ali nismo še do vrhunca dospeli. Neka napaka nam še pač preostaja ter nas strašno teži, zato jo hočem tukaj objaviti. Lansko leto, meseca prosinca, je bil od c. kr. okraj, glavarstva došel ukaz, da si ima vsak obrtnik oskrbeti napis, na obrtno hišo. Marsikateremu čitatelju je znana naša občina, posebno g. duhovnikom in učiteljem, kateri so tukaj kedaj službovali; skoz njo pelje glavna cesta, iz Maribora v Ptuj. Vsi g. obrtniki so se takoj poprijeli strogega ukaza, in sicer s slovenskimi napisi, tako da se ne j
znajdeta od todi do Hajdinja več, kakor samo dva nemška napisa. Prvi je v vasnici naše občine ob koncu meje Mariborskega in Ptujskega okraja. Tu je gostilničar, ki mu še ni prišlo na pamet, da ima od Slovencev dobiček. Sicer je bil uže od večih narodnjakov nadlegovan, naj bi napis predrugačil, pa vse zaman: on pri svojem ostane. Ta g. gostilničar je nekdaj po Nemškem vozaril, in je toliko nemščine vlovil, da je sedaj lahko veliki (!) Nemec. Domačini se njegove gostilne vestno izognejo. Tudi tujim sonarodnjakom godi se bojda že blizo enako, ako kedaj tukaj skozi potujejo. Ko bi kateri iz Maribora došel, in je stopil v okraj Ptujski, ter bi si pri prvi gostilni rad počil, ali se po-krepčal, tega ne stori, kajti tamkaj je „Eigen-bau-Ausschank"; le nekoliko dalje še za kak l/4 ure najde prav prijazno gostilno z dobro postrežbo in po ceni, z napisom: Gostilnica „pri Tamborji." Sploh imajo tukaj vse druge gostilne slovenske napisi.	J. S Starški.
Iz Marenberga. (Posojilnica) Minoli četrtek sem pri po opravkih hodil. Razveselil me je slovenski napis „Posojilnica"; drugi „c. kr. bilježnik", tretji „c. kr. davkarnica." Mislim, da dobimo tudi pri c. kr. sodniji slovenske nai-pise. V „posojilinici" me je še pa to najboj razveselilo, da se vse slovensko uraduje. Kakor pridne čebelice po leti med nabirajo, tako so tudi začeli ljudje va njo nositi na obresti svoj denar, ne samo odraščeni, temveč tudi mladina, kar jim je podaril „gotej" ali „atej." Izvedel sem celo, da so nekateri — pa bodo še v veči meri — iz Mariborske hranilnice, ki samo „deutsch" zna, uzdignili, in v „posojilnico" ulo-žili. Dobro! Svoji k svojim.	—ki.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Njih veličanstvi svitli cesar in cesarica prebijete velikonočne dneve v Ischlu. — Kakor se sliši, predloži vlada prve dni maja v gosposki hiši drž. zboru svoj načrt nove šolske postave v razpravo. Doslej pa se ne zna, v čem ali kaka da bode sprememba dosedanje postave. — K shodu kat. mož, ki se vrši na Dunaj i v dneh 29. aprila do dne 2. maja, pride več škofov in veliko svetne gospode iz vseh dežel širnega cesarstva. — Nekdanji bolgarski knez, Aleksander Batten-berški, nosi sedaj ime „grofa Hartenau" in se naseli v Gradci kakor se misli, za delj časa. — V srednjem Stajarji bode letos shod šul-vereinskih podružnic in sicer v Fiirstenfeldu.
Dobro, tako preteče poletje vsaj pri nas, na slov. tleh, brž brez tega trušča! — Koroški Slovenci so izrekli javno svojo zahvalo slov. drž. poslancem za to, da so se potegnili za nje v drž. zboru. — Nova podružnica sv. Cirila in Metoda snuje se v Črni, tik naših meja. To
je tem veseleje, ker je doslej obe. zastop ondi po svoji večini pokoren sluga nemškutariji in kar je z njo v zvezi. — V Ljubljani bodo k malu dopolnilne volitve v mestni zastop. Kakor kaže, ne vdeleži se jih stranka nemškutarjev, brez katerih še tudi glavno mesto Slovenije ni. — Slov. učitelji imajo prihodnji torek shod v Ljubljani; hodi jim za to, da si vstvarž društvo : „zaveza slov. učiteljskih društev." — Mestni zastop v Gorici ima preveč denarja, kajti pošlje ga nekaj nečemu društvu v Milanu, torej v blaženo Italijo. — V Trstu so delalci pri Lloydu — društvu, ki dela in ima morske la-dije v posesti — odpovedali delo, ker se jim dozdeva, da je predolgo 10 ur dela. — Slov. pevsko društvo v Barko vi j ah pri Trstu se je prekrstilo v društvo: „Adrija" in upa, da si pomnoži s tem število pevcev. Bog daj srečo! — Na c. kr. pošti vPulji, ob jadranskem morji, ne vidi neka gospoda rada slov. listov ter jih pošlje bojda nazaj, ne da jih vidi tisti, na čegar ime se pošljejo. Tej gospodi bode treba pač svarila od strani višje gospode. — Ogersko ministerstvo je sedaj že blizo popolno, minister za drž. finance je dr. Weckerle, za trgovino pa grof Szapary. Hvale se poje tem možem, iz-lasti pa še prvemu, že naprej veliko, češ, da so rveleumi". Mi ne dajemo na madjarsko hvalo veliko.
Vunanje države. Sv. Oče, Leon XIII., dajo letos ob veliki noči „rožo kreposti" naši prestolonaslednici-vdovi, nadvojvodinji Štefaniji. Pravi se, da pojde koncem maja italijanski kralj Umberto v Berolin ter da gre z njim tudi minister Crispi. — Preiskava se je zoper generala Boulangerja že pričela, ali težko se reče, kaj da bode konec te preiskave. V tem biva še Boulanger vedno v Bruselju ter pošilja v v francoska mesta, zdaj v to zdaj v drugo, svoje može, da ga obdržijo ljudje v spominu.
—	Da je Nemec, knez Vilj. Hanau, prevzel vlado v Luxemburgu, to je Nemcem prav po volji, kajti to jim velja za to, da stoji Luxemburg s tem za eno stopinjo bližje Nemčije. Nam se zdi, da je ta stopinja še le v nemški domišljiji.
—	Cesar Viljem je bil v Oldenburgu ter so izpustili novo veliko ladijo vpričo njega na morje. — Ruski poslanik grof Nelidov se je vrnil iz Petrograda na svoje mesto. Gotovo je, da ga niso bili brez uzroka poklicali iz Carigrada. — Novo ministerstvo v Rum unij i se drži z veliko težavo po konci, v drž. zboru ima le pičlo večino za-se. — Princ Ferdinand, knez bolgarski se je spravil s svojim ministrom Stambulovim in pojde za to nekaj ležje v Trnovo, da prebije ondi velikonočne praznike. — V Srbiji ima sedaj stranka radikalcev lepe dni, kajti nova vlada, vzeta večinoma iz njih vrste, podpira jo pri vseh volitvah in se torej nihče ne čudi, če skorej povsod zmaga, — T u r-
ški sultan je prišel na sled društvu, ki ga vodi njegov brat a ne misli Iruga, kakor da sultana spravi v kraj ter \ stavi njegovega brata na prestol Turčije. Sec. j je, se ve, da konec tega društva. — V Afr. 'ii, v Abesiniji niso nastali nemiri, ali vsaj ne taki, kakor si jih je Italija želela, vsled smrti -ralja Janeza. Zato pa tudi Italija ne pošlje vet vojaštva tje ter dela le na to, da si ovaruje to, kar že ima v svoji oblasti. Da gre dalje, tega tudi ni treba.
Za poduk in kratek čas.
Škofija in nadduhovnija Ptujska.
(Dalje.)
Učenjaki trdijo, da sta ova kosčeka krščanska nagrobna spomenika iz poslednje dobe preganjanja kristijanov (303—313). Prvi naznanja, da sta brata Intimij in Maksimilijan vsled dane besede po krščanski navadi pokopala Kri-špina; isto delo usmiljenja izvršil je neimenovan tudi pri Puriniju. *)
V	prvih časih krščanstva, osobito za časa krvavega preganjanja kristjanov imeli so namreč verniki hvale vredno navado v življenju si eden drugemu obljubiti, da bode oni, ki bode druge preživel, njim zadnjo čast skazal in njihova trupla dostojno pokopal.
Kakor nam ni po imenu znan škof, ki je pred sv. Viktorinom v Ptuji pastiroval, tako tudi ne vemo, kdo je njemu ondi v škofiji službi sledil. A to je gotovo, da je mesto kljubu preganjanju štelo mnogo kristjanov in imelo lastnega višjega pastirja.
S cesarjem Konštantinom je krščanstvu zasvetila svobode zlata doba in kmalu so se paganski tempeljni spremenili v krščanske cerkve. Tudi v Ptuji je bil Herkulov tempelj posvečen v hišo božjo. V tem času je v Ptuji pastiroval škof Aprijan, katerega sv. Atana-zij navaja 1. 347. v svojem drugem listu, pisanem v Sardiki zbranim škofom in duhovnikom.
V	drugi polovici četrtega veka najdemo v Ptuji škofa Marka, katerega sv. Ambrozij imenuje „admirabilis memoriae sacerdotem". *)
O njegovem času je pravi veri pretila nevarnost, da jo spridi arijanska krivovera, katero so bili zahodni Goti v naše kraje prinesli. Tudi v Ptuji je ova krivovera imela precej privržencev. Ti so, našuntani od arijanizmu vdanega Sremskega metropolita Germinija, pravovernega škofa Marka pregnali in nekega Juli-jana Valenta, rojenega Ptujčana na škofiji tron posadili. A pravoverna krščanska občina, ki je v Ptuji večino imela, se je kmalu shrabrila ter je vsiljenca iz mesta spodila. Pa to je za Ptuj
*) Mittheil. d. hist. Ver. f. Steierpa. 1X„ 94,
*) Opera s. Arabrosii II., 809.
imelo zelo žalostne nasledke. Odpadnik Julijan Valens si namreč ni vedel jeze bolje shladiti, kakor da je šel h Gotom, ki so bili Ptuj brez-vspešno oblegali ter jim je naznanil, od katere strani da se morajo mesta lotiti, da ga bodo z lehka obladali. Vsled tega je prišlo mesto leta 378. v oblast Gotom, ki so ga oplenili in slednjič še razdjali. A ko je 1. iJ80. cesar Gracijan Gote premagal, pobegnil je odpadnik Julijan Valens v Italijo, kjer je posvečeval arijanske škofe in duhovnike. Bival je večjidel v Milanu.
Tudi njegov pokrovitelj, Sremski metro-polit Germinij je 1. 380. umrl. Cesar Valenti-nijan II. poslal je v Srem sv. Ambrozija, naj ondi pravovernega škofa postavi. Kljubu nasprotovanju Justine, arijanizmu vdane matere cesarjeve, bil je Anemij, odločen katolik, za škofa vmeščen. Ta se je v naslednjem letu vde-ležil cerkvenega zbora v Ogleji, kjer je bil Julijan Valens zavoljo krivoverstva obsojen in izobčen, Marko pa iz nova za škofa v Ptuji potrjen. —
Z veliko častjo se je slednji vrnil na svoj škofiji sedež in tako je krščanska občina v Ptuji imela zopet svojega višjega pastirja. Kako dolgo da je ta vladika pastiroval, nam ni znano, le toliko vemo, da je bilo treba večletnega dela, preden je bila škoda, katero so sovražniki me stu in okolici prizadjali, le za silo popravljena.
(Dalje prih)
Smešnica 16. „Ne vem", toži se čevljar krojaču sosedu, „ne vem, kaj mi je dnes, čisto sem zmočen". „Dnes?" zategne krojač; „jaz nič ne vidim dnes na tebi premembe";
Razne stvari.
(Novo poslopje.) Naša c. kr. gimnazija v Mariboru dobi že vendar-le enkrat novo poslopje in sicer bode v kacih dveh letih to gotovo na drž. prostoru na oglu gosposke in mest janske ulice. Prostor za nj so že premerili in je torej upanje, da se k malu prične zidanje („Savinjski sokol".) V ponedeljek, dne 22. aprila ima „Sav. sokol" svoj redni občni zbor in to ob 4. uri popoludne v narodni čitalnici v Alozirji. Društvenikom dohaia, da pridejo v društveni obleki. Zvečer pa je potlej društvena zabava v g. Kolencovih prostorih
(Slovensko pevsko društvo) iz Ptuja je razposlalo ravnokar sekirice za letošnji koncert in sicer moške zbore: Benj. Ipavec „Slovanska pesem"; Da v. Jenko: Na moru:l; Ant. Nedved: „Slovö" in „Slov. dežela" ter mešane zbore: Hugolin Sattner „opomin k petju", Ant. Förster „Naše gore." — Nadaljna dva mešana zbora bosta se v kratkem natisnila in razposlala. — Slavna pevska društva, cenjeni poverjeniki in vsi čestiti člani prošeui so, da se
učijo teh zborov in skrbč, da se bode petje dobro obneslo. Oh enem blagovolijo naj čestiti poverjeniki društvenino pobrati, da se morejo računi urediti, kajti odbor imel je na tiskovinah mnogo izdaj. Koncert vrši se blizo Celja v prvi polovici meseca avgusta. Natančna določila bodo došla v kratkem. Ako bi kdo cenjenih članov po pomoti sploh ne bil prejel not ali pa ne zadostnega števila, blagovoli naj se nemudoma z listnico odboru v Ptuji oglasiti, da se nedo-statek popravi, pa tudi druge želje do društva naj se odboru o pravem času naznanijo.
Odbor.
(Izlet.) Pevski zbor „Šaleške čitalnice" priredi v maji izlet v Žalec in slov. društva, ki se vdeležijo tega izleta, naj naznanijo odboru svojo namero, da vzame potrebni ozir na-nje.
(Nemška zmaga.) V Konjicah so bile te dni volitve v obč. zastop in je, kakor pripoveduje „D. W.", nemška stranka zmagala z večino 10 glasov. Kako pa da je to prišlo, naznanja „D W." sama, ko pravi, da je „vsak izmed naše, t. j. nemškutarske stranke storil več, kakor svojo dolžnost".
(Slov. či tal n i c a) v Mariboru seje preselila dne 15. aprila na Grajski trg v hišo g. Al. Weissa, gostilno „zur Bierquelle", v prvo nadstropje. Prostorije so prijazue in tudi gostilna je na dobrem glasu. Pričakuje se, da bode čitalnica sedaj domačim in tudi vunanjim gospodom v resnici domače ognjišče.
(Podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda Šaleške doline ima v Šoštanji v sredo dne 24. t. m popoldan ob 3. uri v prostorih g. Fr. Rajšterja svoj občni zbor z nabiranjem letnine in volitvijo novega načelnihtva
' (Iz Stavešinec) pri Radgoni se nam piše, da je dne 7. aprila volil tamošnji obč. zastop g. Fr. Majžarja za župana, gg. A. Ceriča in A. Klobasa pa za obč. svetovalca. Vsi trije so skušeni, vrli rodoljubi
(Postne pridige.) V Mariboru so bile postne pridige v slov. cerkvi vsako nedeljo ob treh popoludne slovenske in jih je imel č g. P. Kalist, guardijan, nemške pa po petkih ob 1/27ih zvečer č. g P. Ljudvik, vikar oo frančiškanov. V stolni cerkvi so bile nemške vsako nedeljo ob 4. uri popoludne in jih je imel vlč. g. dr. Iv. Križanič, korar stolne cerkve. Naj bi le dobrega sadu rodile!
(„S 1 u ž b o vnik"), nemško-slovenski za cesarsko kraljevo vojsko je prišel v II. delu na. svitlo in sicer ta v Ljubljani. Dobi se pa pri izdatelji g. A. Comel pl. Sočebranskem, c. kr. majorji v pok. v Gradci.
(Na Dobrni) je cvetno nedeljo dopoldne bliskalo in gromelo, kakor sicer ob sv. Jakobu. Med dežjem padala je solika ali „babje pšeno", potem še sneg, ki se je pa s prenehanjem burje skril.
(Nevihta.) Letos je nevihta prav rano začela, kajti je že zadnji četrtek, dne 10. apr. bilo toče pri Špitaliči in dalje doli proti hrvaški meji. Okoli Podčetrtka je je bilo precej na debelo. Iz Kranjskega in Hrvaškega pa se poroča, da je že strela na nekaterih krajih vžgala.
(Od slov. kmetov) je prejelo mesto Maribor 1499 fl. 67 kr. tržnine v meseci marciji in od novega leta sem že 4838 fl. 27 kr. To je že lep denar za mestno kaso!
(V Savinjo) je padel v nedeljo dne 7. aprila K. Wehrhahn, sin tovarnarja v Celji ter je utonil, ker ni bilo blizo pomoči. Pravi se, da ga je bila božjast prijela.
(Nezvestoba.) Občina v Skomrah velja na Pohorji skorej edina za to, da vleče z nem-škutarijo. Nje doslenji pisar Fr. Koren ali prav za prav župan, kajti župan Luka Kotnik je bil pri njem le v službi, je dobil pri okr. sodniji v Celji 10 mesecev težke ječe. Mož je poleg drugih tudi občino ogoljufal za 148 fl. 14 kr.
(Duhovske spremembe.) C. g. Jože Majcen, korvikar pri stolni cerkvi v Mariboru, postal je kn. šk. dvorni kapelan. Mesto kor-vikarja ostane za čas prazno. — Umrl je č. g. P. Hrisolog Greznik, kedaj profesor na c. kr. gimnaziji v Novem mestu, v samostanu v Brežicah, star 78 let. Naj počiva v miru!
Veliki živinski sejem
pri sv. Antonu v Slov. gor. letos ne bode 28. aprila, ker je ta den nedelja, temveč 27. aprila to je na belo soboto.	2-3
Dober kii|»!
Na prodaj je vinogradsko posestvo, pripravno za vpokojene duhovnike, uradnike, vojake, pri Slov. Bistrici. Več se poizvč poste restante „Dober kup" pošta Reifnig. 3-3
o
e
S
Pravo francozko žganje (cognac).
Kaj jo pravo francozko žganje?
IfcŠLltENA Mad*.	Iz francozkega injužno-
štajerskega jakega močnega brdakega vina Izer-pljcni alkohol, pod imenom reognac- zdravnički pripoznano dietlčno, duh in teto oživajoče slastno in zdruvllno sredstvo. Kaj se dobi navadno mesto takega zdravila? Navadno šesto s soljo pomešano, ktere upliv na telo je, če ne škodljiv, jednak ničli. Če vsa vporabljena sredstva proti ischlas, rev« mati7.mii, živčanlm boleznim. Izpadu las, pro-tinu, trganju v udih, obromenju, ranam vsake vrste, boleznim v glavi In zobeh i t. d. nič ne pomagajo, naj se pokusi vsaki boiestnik iz jušnoštajerskega znamenitega Konjičkega, lastno pripravljenega vina desttlorano, na vse ove bolezni čudno delojoče, pravo francozko žganje vporabiti. Mala »teki. 60 kr., v. 1 g! 20 t. Stari cognac, posebnv okrcvajočim in na želodcu bo-ianim preporočljiv, 1 steklenica gl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo se franko brez dalnjih stroškov.
BENEDIKT HEHTL
veliki posestnik na grajičini Oolič pri Konjicah, Južno-Štajerska.
Listič uredništva. 6. dr. J.: V »G. P." pride na vrsto. — Č. g. J. V. v E.: Se ve, da je čast. duhovščina Vaša nedolžna na opazki glede dr. Fil. — G. F. K. v P.: Ne oseba, stvar kateri služi, je to, kar zadeva naša graja. — G, F. K. v St.: Tako, kakor stoji dnes v listu, sodi najbolje. — G. S. N. na L.: Če jo ljubo Vam, zato še ni ljubo našim bralcem. — G. K. na P.: Glejte, da ne bodo kje prepozno! — G. J. M. v T.: V prihodnjem listu.
Loterijne ¿tevilke:
V Gradcu 13. aprila 1889: 56, 83, 64, 7, 73 Na Dunaju „ „	48, 55, 35, 79, 24
V V B I I, < >.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Slo-venjigradec in okolico priredi svoj
ot>čni zbor
dne 22. aprila 1889 (na velikonočni ponedeljek) j ob treh popoldne v Suk ovi gostilni v Slove- j njemgradci.
Vsi častiti gg. člani se uljudno vabijo, da j se vdeležijo polnoštevilno tega zborovanja. Dnevni red. s
1.	Pozdrav došlih članov;
2.	Poročilo odbora o svojem delovanji preteklega leta;
3.	Volitev novega odbora ;
4.	Govori, petje in prosta zabava.
Odbor.