Prvi slovenski dne\Tiik v Zjedinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-Ameriki Entered u Second-CLws Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. Egi&HlK The iii*st Slovenic Daily in [ the United States. Issued every day except | Sundays and Holidays. \ t ifl NO. 16. — ŠTEV. 16. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 19, 1906. — V PETEK, 19. PROSINCA 1906. Zopetna kritika predsednika Roosevelta. SENATOR TILLMAN IZ SOUTH CAROIdNE JE VSESTRANSKI GRAJAL PREDSEDNIKOVA FOČE-TJA. 4 Od San Dominga do zadeve gospe Morrisove. — Tillmanov izvrsten govor. "GENTLEMAN " ■-o-- \Va- iln-ion, IS. jau. Senator Tillman iz S m »t h Caroline je včeraj v zvezanem >c:aln govoril govor, kakor-šnjega že dolgo vrsto let ni bi o čuti. Tillman je pred vsem napadal pred-sednika Kni.sevelta. in sicer tako njegovo polit i ko, kakor tudi njegova ]m»-seibna dejanj ;u Pričel je z napadom na pri-'i-i 'lni^ovo ]>olitiko v San Domin-a iii končal z afero gospe Morri-t>ove. /..i kteri dogodek je odgovoren Roosevelt sani, ker neče zadeve preiskati in onega, kteri je to zakTivil, kaznovat i. Tillman že več let ni kritikoval predsednik? Koosevelta, da bi kedo ne mislil, da se mu hoče osvetiti, ker mu je pred loti predsednik razveljavil povabilo k banketu povodom prihoda princa Henrika. Sedaj je pa smatral txmedtniti nastopiti proti predsedniku. Senatorji >o poslušali njegove napade, Ikakor da >o skamneli. Til unanov govor je bil poeetkoma pov>em kri trk. Pričel je govoriti o Monroe doktrini, kakor nedavno senator liavner i/. Marylanda. Tillman je izjavil, da je Roosevelt s topničar-kaini prisilil sandoininškega predsedni ti a skleniti ž njim carinsko pogodbo. Otok >.<> Zjedinjene države v korist band i to v blokirale. Potem je čital časniška j: ročila o značaju Moraleso-ve v a le i.. pripomnil: "Čudna slika. In te vrste vlado je nas veliki in dobri predsednik vzel v - >je varstvo, vlado morileev, tat^v. zavratnih morilcev i i lopovov. kaUorsnjih z angleščino ne morem popisati." Predsednik je prekoračil ustavo, ktera je oil a nad jedno stoletje veljavna. sanu da sklene pogodbo, ktera ne more biti potrjena. Potem je kritikoval u beg le ga predsednica Mora esa in d. jal. da bode končno u.begli morilec d« ' j i I službo — pri gradnji pan a rnsk ega j i rekopa. Vojni tajnik Ta ft, kteri je bil v senatu, je takoj odšel, Iko je pričel Tillman govoriti o prekopu. Potem ji- nadaljeval, da se ima predalnik zahvaliti vsemu, kar je postal, le časopisju, ktero je znal preje ceniti. Ono ga je povzdignilo do naj-popia mej šega predsednika in ljudstvo ga }K>zna kot taeega, o kalkoršnjem je čitalo. Toda poglejmo, kako se on zadrži napram časopisju, ktero sedaj neprestano kritiku je. On odslavlja jx»ročevalee, kteri mu niso po godu, in od laj.i monopol novosti onim, kteri so mu naklonjeni. Nato je [>rešel na afero gospe Morrisove, ktero so na brutalen način odvedli iz Bele hiše v policijsko postajo. Senatoi je proč i t al izpovedi očividca tega dogodka in izjavil, da je Roosevelt odgovoren za ta slučaj, ka-j ten ga > svojim molčanjem odo- Tu ga je o p.-m nil senator llalle, naj ' ne nr. »a !a predsednika, toda Tillman je izjavi!, da vse to lahko dokaže in d !s« !:i ;a o- >!mo ne napada. Potem je govoril še bolj navdušen o slučaju Morris, kterega je vlada hotela zakriti. "Ako senat v tej zadevi mole:, potem zasluži zaničevanje \"sakega "luža, vsake ženske in vsa- poslal pismo polno sočutja rokoborcu Vit i ■ . i ~nnto da (lnk'i'e svoie stremu življenje. Radi tega sen, čakal v oali, da bode kaj storil za s v. t e hi no ime in east ter da dokaže, da je gentleman. In ko >p nftiičesur zgodilo, bila je moJa dobnost navesti 1 i Nikakor si ne Štejem v dolžnost potovati p. republiki kot Don Quixote in nastopati kot zagovornik žensk. — ; Toda domko me je moja mati, sedaj RICHTERJEV PAIN EXPELLER je najstarejše zdravilo proti proti-nn in drugim boleznim. V lekarnah. 26 in 50 centov. 17-20 , ze davno mrtva, vzela v svoje naročje in mi — takratnemu babvju — rotila, da moram vedno govoriti resnico-- in kasneje, ko sem že osemintrideset let živel skupaj z drugo žensko, mojo soprogo, ktera mi je bila vedno v tolažbo in je delila vse skrbi zajedno z menoj ter podvojila vse moje radosti, — tedaj me je vsako moževo čnv-stvo učilo S|K>štovati in ljubiti žeu--)ke... In ako vidim moža, kteri bi moral biti "gentleman", kteri pa svoje dolžnosti prezira in neče govoriti resnice, tudi ako je najvišji uradnik, ter neče poravnati krivice, potem se moram imenovati izdajalca svoje la-tiie narave, ako bi moleai." Senat je par minut molčal kakor okamnel in še le potem se je pričela izvrševaloa seja. Razstrelba v rovu. 18 premogarjev usmrtenih —o- PREMOGOV PRAH SE JE V ROVU DETROIT PRI POINT CREEK RAZSTRELIL S TAKO SILO. DA SO SE TRAMOVI PODRLI. Vsi hodniki so zasuti in ventilacijske naprave so razdejane. REŠILNA DELA. Point Creek Junction, Va., 10. jan. V premogovem rovu Detroit pri Point Creeku se je pripetila razstrelba pre-mogovega prahu, in sicer s tako silo, da se je ves rov stresel in da so težki tramovi, Kteri so podpira.i strop, padli. Par minut po razstrelbi so prišli na lice mesta delavci, kteri so pol ure preje ustavili rov, in pričeli z rešilnimi deli. Toda rešilna dela so bila zelo ovirana, lxer je razstrelba razde j a.-a ventilacijske naprave, k t ere je treba še preje popraviti. Ta dela so trajala več irr in končno je bila ventilacija /<>!>et v redu, tako da je moglo rešilno inožtvo oditi v globočino. Toda daleč ni prišlo, kajti hodniki so bili zasuti. Ko so pote delavce klicali po imenih, -o vide i, da jili IS manjka, Ikteri vsi mi bili pri razstrelbi usmrteni. Do !). ure zvečer so našli se le jedno t ruplo. V rovu Detroit so pričeli z delom pred dvema leti. Kov je last Point Creek Collieries Company. Usmrteni premoga rji so večinoma inozemci in zamorci. VENEZUELA IN FRANCIJA. Castro jo prepovedal zastopniku Francije ponovno se izkrcati. Willemstad, Curacao, 18. jan. Od-pozvani francoski poslanik M. Taigny, kteri je odpotoval dne 13. t. m. iz La Gun vre v Puerto Cabello, kjer mu pa niso pustili izkrcati se, dospel je semkaj in pričakuje prihoda francoske križarke, da ga pove de na Martinique. Ravnatelji francoske brzojavne ido-Jbružbe v Caraeasu in La Guayri sol j izgnani iz Venezuele in bodejo v krat-naj jkem prišli semkaj. Caracas, 18. jan. via Trinidad. Ker se je francoski poslanik ukrcal brez dovoljenja v La Guavri na parnik Martinique, je venezuelska vlada prepovedala zopetno njegovo izkrcanje. Francoski poslanik je vedel, da je parnik Martinique prinesel zanj važna poročila, radi česar je odšel v La Guayro. Ko se je s kapitanom razgo-varjal. mu je nek policaj ukazal, da narnika ne sme ostaviti. Nato je dobil kapitan povelje. 20 metrov daleč od obrežja odpluti in ladijo ni nihče smel ostaviti. Poslanik je dobil potem naznanilo, da ako se izkrca, bode aretovan. Na to je odplnl parnik v Puerto Cabello, kjer se pa poslanik tudi ni smel izkrcati. na kar je odpotoval v Willemstad. Curacao. - Pride do vojne? Venezuela in Francija, VENEZUELSKO VPRAŠANJE NAJBRŽE NE BODE MOGOČE MIRNIM POTOM REŠITI. Vzrok: izgon francoskega poslanika Taigny j a iz Venezuele. VENEZUELSKI ZASTOPNIK O STAVI PARIZ. Paris, 19. jan. Ministerstvu ino-straniii del se uradoma poroča o ne-častnom postopanju venezuelske vlade proti francoskemu poslaniku Taig-•nvju v Caraeasu. Tukajšnja vlada je sklenila takoj energično nastopiti, da zadobi zadoščenje. Dasiravno v uradnih krogih ne povedo o korakih, ktere bode nastopila franeoska vlada, je vendarle znano, da bode Francija pred vsem vprizorila mornaricno demonstracijo proti Venezueli. Xek diplomat je mnenja, da je postopanje venezuelslkega predsednika Castra proti francoskemu poslaniku smatrati sovražnim činom, ker so venezuelska oblasti poslaniku z orožjem zabranile ostaviti parnik, na kterega je šel po svoje brzojavke. Talk čin ne sme ostati nekaznovan, kajti vse vla-sti bodo Francijo v tem oziru podpirale. Tukajšnjemu venezuelskemu poslaniku Maubourguetu je včeraj policija dostavila njegove listine in mu ukazala, da mora nemudoma ostaviti Francijo, nakar je odpotoval v Belgijo. STENSKI KOLEDAR smo pričeli razpošiljati in ga. tekom par dni vsak naročnik dobi. Koledar je zelo lep. Vsak mesec ima svojo stran in na glavi alike iz Washingtona, D.C. Razposlali ga bodemo 6000. Glas Naroda. BRAUNOVO POROČILO. Izseljevanje iz Turčije. Anadola in Sirije. Braunovo poročilo, o kterem smo že včeraj poročali v kolikor se tiče Ogrske, se bavi nadalje tudi z izseljevanjem iz Turčije, Male Azije in Sirije ter naznanjo sledečo izjavo libanonskega governerja: * * Ako izseljevanje iz Sirije v Ameriko in vračanje iz A-rnerike v Sirijo kmalo ne poneha, bode najboljše, ako Zjed. države deželo Sirijo osvoje, kajti v Siriji je sedaj več ameriških državljanov, nego turških podanikov. Samo v Jeruzalemu našel je Mr. Braun nad 1000 ameriških državljanov. On poroča o celej vrsti goljufij, ktere so izvršili ti ljudje in izjavlja, da 199 odstotkov teh državljanov ne zna niti besedice angleškega jezika in da večina izmed njih niti ne znajo imen ulic v ameriških mestih, kjer so bivali za časa njihovega bivanja v Ameriki. Z ozirom na naseljevanje iz Italije trdi Mr. Braun, da zamorejo italijanski državljani v vsako deželo inozemstva potovati brez dovoljenja, le v Zjed. države ne smejo. Za dovoljenje potovanja v Zjed. države mora vsakdo plačati po osem lir. Glede izseljevanja iz Avstrije poroča Braun, da potuje v Ameriko tri četrtine avstrijskih izseljencev na podlagi — pogodb, "o čemur pa ameriška vlada za božjo voljo ne sme izvedeti." Avstrijska vlada želi svoje izseljence tudi v Zjed. državah nadzorovati in doseči, da izseljenci pošljejo mnogo denarja domov ter da se končno zopet vrnejo v "domovino". Oni naravno ne smejo postati ameriški državljani. Iz Turčije, tako iz evropske, kakor tudi iz azijske, pa prihajajo najboj nedobrodošli naseljenci. Najnevarnejši politični agitatorji med naseljenci v Zjed. državah so pa duhovni, kteri so nasprotniki amerikanizacije naseljencev, kajti le, dokler so naseljenci neumni, dobivajo oni od njih koristi. V Evropi greše že tako daleč v njihovej narodnej zagrizenosti in neumnem narodnem fanatizmu, da pišejo v nekterih časnikih naslove "Naše kolonije v Ameriki". Kadi tega priporoča Braun, da bi Zjed. di/ave tajne aauzorovale naseljevanje v Ewopi in Aziji. Nemiri v Nemčiji. Po ruskem vzoru. IZGREDI V HAMBURGU SO BILI MNOGO VEČJI, NEGO SE | JE VČERAJ POROČALO. Množica je opl&nila mnogo proda-ja'nic. — Število ranjenih iz-grednikov in policajev je veliko. DEMONSTRACIJE V NEDELJO. Beroliu, 19. jan. Izgredi v Hamburgu, o kterih se je včeraj poročalo, so bili mnogo večji, nego se je prvotno domnevalo. Delavstvo je priredilo demonstracijo proti novem volilnem redu, kteri vzame delavcem vse pravice. Tekom popoludneva vršilo se je po vsem mestu mnogo shodov. O poludne so vsi delavci Hamburga preneha.i z delom, da se udeležijo protestnih shodov, tako da je ves promet na kopnem in v luki počival. Xa tisoče delavcev je odkorakalo na trg pred magistratom, kteri je bil kmalo poln ljudi. Vse bi se končalo mirno, ako bi policija ne hotela pokazati svojega nemškega barbarskega '' dostoj anstva". Tako je pa hotela policija z meči trg izprazniti in polieijslka konjiea je v skoku dirjala med množico. To je pa mirne demonstrante naravno razkači-io, toda do polunoči se ni ničesar pripetilo. O polunoči je pa pričela množica razbijati okna in pleniti po prodajal-nieah. Največji nemiri so se vršili na SchoppenstehUkej ulici, ki vodi na ribji trg. Tu je množica zgradila barikade, ktere je pa tkasneje požgala. Xa policijo so metali vse, kar je komu prišlo v roke. Dvajset policajev je nevarno ranjenih. Še le po dvournem boju je po.ieija množico razgnala. Vse lekarne so imeie mnogo -dela, kajti ranjence so povsodi zavezovali. Kek pjiicaj je net;emu 12Ietnemn dečku, ki je iiotcl svetilko ugasniti, razklal glavo. Jeden polieaj je radi zadob-jeuili ran že umrl. Vse gostilne morajo biti sedaj ob ti. uri zvečer zaprte. 4000 deiav-eev, kteri so praznovali, so odslovili. Beroliu, 19. jan. SocijaLni demo-■kratje so razdelili povsodi letake, s kterimi zahtevajo jednako in splošno voli.aio pravico. -o- Sklenitev miru v S an Domingo. San Domingo, 18. jan. V Monte Cri-sti so na ameriškej križarki vstaši in vladini zastopniki sklenili mir, kterega so danes podpisali. Mesto Monte Cristo je sedaj v vladinih rokah. Začasni predsednik Caceres odpotoval je danes v Puerto Plata. Umoril soprogo. Farmer William Ramaker v She-boyganu, "Wis., kterega so nedavno izpustili iz norišnice, je s kolom ubil svojo soprogo. Kadetje štrajkajo, Dixon, 111., 19. jan. Trideset kadetov Rock River vojaške akademije je pričelo štrajketi, ker je poveljnik, major Floyd, z njimi postopal preveč surovo. Pred par dnevi je celo nekega kadeta tepel. Vsi kadetje so sedaj zavod ostavili. Dr. J. VILIMEK, 214 East 69th Ptreet, New York, se priporoča Slovencem ▼ slučaju prsnih, želodčnih in ženskih bolezni ktere zdravi s najboljšim vspehom. Uradne ure od 8. do 9. dopoludne in od 6. do 8. zvečer. LEPA NAVADA. Mnogo ljudi se drži stare in dobre navade, da nekaj sklenejo, ko se poslovimo od starega leta. Tako običajno sklenemo, da opustimo kako navado, o kterej mislimo, da nas ovira v napredku. Nekteri spolnujejo to obljubo, drugi jo pa pozabijo v par dnevih. Vsi pa naj sklenemo, da delujemo v prid ljudstva in da čuvamo naše zdravje in moč s tem, da rabimo Trinerjevo Ameriško grenko vino, ktero je napravljeno iz krepkega ru-dečega vina in zelišč in ki ugodno vpljiva na prebavljalne organe ter izdeluje novo kri. Kakor hitro želodec neče več sprejemati hrane, potem je čas, da se rabi Trinerjevo ameriško grenko vino;' kakor hitro Vaše splanje ni mirno in da ni krepilna, kakor bi moralo biti, ako Vaše oci izgube običajni sjaj in ako postanete bledi ali rumeni, Vas bode to sredstvo gotovo ozdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Za praznovanje "rudeče nedelje". PRIPRAVE REVOLUCIJONARJEV IN SOCIJALISTOV ZA PROSLAVO LANSKIH ŽRTEV. Vodje nemirnežev povsodi ustrele po p r e k e m sodu. NA KAVKAZU. Varšava, IS. jan. Xa dvorišču varšavske citadele so danes obesili šest članov tukajšnjega odbora anarhistov. Vsi obsojenci so bili čifuti. Obsodilo jih je vojno sodišče. Zaprli so jih pred dvema tedni radi revolucijonarne propagande in izdelovanja bomb. Petrograd, 19. jan. Socijaiisii so -i lzvolili nov delavski odbor, ker so jim starega zaprli. Xato so izdali jx>-ziv na demonstracije v proslavo žrtev, ktere so padle lani dne 22. jan. Delodajalci niso zadovoljni s praznovanjem delaveev imenovanega dne. Nemirov ni pričakovati, toda vojaštvo bode za vsak slučaj pripravljeno in je dobilo ukaz brez milosti nastopiti. Po vsej državi se postopa strogo proti vodjem revolucijonarjev, Iktere povsodi sodi vojno sodišče, nakar jih takoj ustrele. Na Kavkazu skrbi vojaštvo za mir in red in tamošnji upor ne bode dolgo trajal. TRI DNI V SMRTNEJ NEVARNOSTI. Mornarji na plavajočem mostu. Savannah, Ga. 18. jan. Nemški parnik Europa, kapitan Keller, kteri je dospel včeraj iz Philadelphije semkaj, rešil je na svojem potu mornarja Ka-rola Sumnerja od jadranke Robert H. Stevenson, kteri je plaval na mostu i-menovane jadranke tri dni po vodovju. Na jadranki je bilo še 12 drugih mornarjev, kteri vsi so najbrže vto-nili. Jadranka je plula iz Havane v Phi-1 a del phi jo, ko jo je v soboto zjutraj vrgel vihar na skalovje Diamond Shoals. Kapitan Higher je ukazal spustiti na morje rešilni čoln, v kterega so se podali trije mornarji. Rešilni čoln so pa vrgli valovi ob ladijo in se je razbil pred očmi mornarjev. Nato so spustili manjši čoln na vodo in v tega so se vkrcale štiri ženske, kapitan in drugi krmar. Štirje mornarji so ostali na ladiji. Slednji so pa kmalu uvideli, da se bode ladija razbila, radi česar so jo trije ostavili, do-čim je jeden na njej ostal. Sumner si je našel na ladiji komad mostu, in se spustil na valovje. Srečal je več ladij, toda vse so bile tako daleč, da ga niso zapazile. Končno je prišla vendarle Europa. Nezgoda na železnici. Včeraj zjutraj pripetila se je na Central Railroad of New Jersey nezgoda, ktera je doletela osobni vlak kmalo potem, ko je ostavil mesto Newark. Potnikom se ni nič žalega pripetilo, toda kurilec Albert Johnson, star 25 let, in strojevodja, sta bila ranjena. Prvi je vsled zadoblje-nih poškodb kasneje umrl. Strojevodjo so pripeljali v bolnico v Nevrarku. Denarje v stare domovino pošiljamo: za $ 20.55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kron, za S 204.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. rinrti, Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKBKR, 109 Greenwich Street, New York. 1752 St. Olaii St, VOL. XIV. — LETNIK XIV. "--- Marokanska konferenca. Dober oricetek, VČERAJŠNJA SEJA MEDNARODNE KONFERENCE V ALGE-CIRAS JE TRAJALA DVE URI. Vprašanje glede tihotapstva z orožjem je sedaj rešeno. Francosko-š p a ns k i dogodek. —o— ANGLIJA PROTI NEMČIJI. Algeciras, 18. jan. Vsled predloga zastopnikov Nemčije, Zjed. držav, Franeije in Italije, se je pri marokan-skej konferenci danes sklenilo, da so prične takoj plenarna seja o vprašanju nadzorovanja tihotapstva z orožjem v Maroku. Gibraltar, 18. jan. Ameriške križarke Brooklyn, Galveston, Takoma in Chattanooga, odplnle so danes v Tan-ger, Maroko, kjer ostanejo tri dni in plujejo potem v Algiers in druge sredozemske luke. Galveston in Chattanooga odplujeta najbrže na Kitajsko. Algeciras, 19. jan. Včerajšnja seja marokanske konference je trajala dve uri in pri tem je prišlo med zastopniki vlasti do sporazuma glede tihotapstva z orožjem v Maroku. Prvotno se je bilo bati, da pride že pri tem vprašanju do navskrižja med Nemčijo in Francijo, toda temu so se srečno izogr'li. Delegatje so sklenili, da se ustanovi zakon, ki določa kazen za tihotapstvo z orožjem, toda marokanski delegatje so izjavili, da bodo v to privolili potem, ko se posvetujejo s sultanom. Nemški zastopnik je privolil v francosko čuvanje marokanske meje, kar je napravilo pri Francozih dober vtis. Konferenci pa preti nevarnost od Anglije. Francija bi se rada sporazumela z Nemčijo, toda kaj tacega Anglija ne bode podpirala. S politiko ''odprtih vrat'* so vse vlasti zadovoljne, zlasti pa Francija. Razne novosti iz inozemstva. OGRSKO - HRVATSKI DRŽAVNI ZBOR BODO RAZPUSTILI V SVRHO SKLENITVE TRGOVINSKIH POGODB. 103 leta star kaznjenec v Zagrebu; 50 let je prebil v ječi. NOVI FRANCOSKI PREDSEDNIK. ŽELEZNIČNA STATISTIKA. Proge železnic merijo sedaj 211.074 milj. Washington, 18. jan. Statistični u-rad trgovinskega vladinega oddelka naznanja, da ni nikjer na svetu toliko železnie in tako velikih, kakor v Zjed. državah. Vse železnice na svetu merijo 543.000 milj in od teh odpade 211.074 milj na Zjed. države. Potem slede Rusija 40.189, Nemčija 32.267, Francija 28.102, Indija 2d.S5G, A vati o Ogrska 24.120, Anglija 22.634, Canada 19.611, Afrika 15.560, Avstralija 14.113, Argentina 11.559, Mexico 10.-356, Italija 9961, Brazil 9368 itd. . Železnice v Zjed. državah so vredne sedaj 12 milijard dolarjev. Rockefeller j eve knjige. Cleveland, O., 17. jan. V minolem septembru obiskalo je milijardarja John D. Rockefellerja 425 sosedov in prijateljev. Obiskali so ga na njegovem domu na Forest Hill. Sedaj so dobili vsi gostje onega meseca krasne knjige z životopisom in fotogralijo Mr. Rockefellerja. Knjige so tiskane na najboljšem papirju in prekrasno vezane. Tiskanih je bilo samo 425 knjig. Blago za nevesto Alice Roosevelt. Paterson, N. J., 17. jan. Tukajšnja William Strange Company izdeluje blago za obleko, ktero bode nosila Miss Alice Roosevelt na dan svoje poroke. Blago je beli brokat, kteri je pa povsem drugačen, nego drugi. Delavec, kteri. je delal blago, dobival je po $50 na teden. Izdelal je 26 yardov blaga. Sedaj je dobil oni delavec teden dni d< pusta. AMERIK ANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zs!o zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri: Frank Sakser 109 Greenwich Street, New York 1752St. Clair St, Cleveland, O. Budimpešta, 19. jan. 1/. verodostojnih virov se poroi'a, da ; :i*■ erava vlada ogrsko-h i \ a t sk i dr. avni /bor !<• n-cem meseea jenuar-a razpustiti, ne da bi isiodobi"in:ivii'-i c. V* merodajuih krofih so ;vt- mi ii. da nove trgovi:• p» .»«i'.t ne n .rejo postati prav «?: >t"-ne. ako v !.» t r-lament ne j^-ivoii. M --!•:: [ • [-sednik Fejervarv trdi, da je pravo-močnost trgovinskih po_odb glavna podlaga obstanka Ogr ke. Zagreb, Hrvatska, 19. jan. I/, državnih zaporov so veeraj izpustili 1 <>.*$ leta starega Ivana Paleneuka. Zaprt je bil vsega skupaj .">11 let. Jokaje je protestiral proti svobodi, toda to mu ni pomagalo, radi česar je takoj izvršil še jeden kazenski «lelikt. da so .jra za-moqrli zopet zapreti. Pariz. 10. jan. Xovi predsednik republike Fallieres dobiva iz vsega sveta brzojavne čestitke. Predsednik Lou-bet ga je včeraj obiskal v njegovem stanovanju. Dunaj. 18. jan. Tukaj se z vso gotovostjo zatrjuje, da bodo v kratkem re-organizovali Gautsehovo ministerstvo. To bodo storili tako, da pride v kabinet po jeden član treh največjih političnih strank Avstrije in sicer: dr. Julij Dežata iz Štajerske, ki je član nemške ljudske stranke, dr. Fr. Pacak od stranke mladočehov kot češki in grof Dzieduszyeki kot poljski minister. SEDEMKRATNI UMOR. Farmer Ayers je pomoril vso svojo rodbino in zažgal hišo. Prvotno (včerajšnje) poročilo neresnično. Pembroke, X. H., 19. jan. Prvotno poročilo o smrti rodbine farmerja Ayersa ni bilo pravilno, kajti njegova rodbina ni umrla vsled požara. Svoje otroke, ženo, taščo in samega sebe je namreč Charles Ayers vstrelil. Ko so sedaj preiskali razvaline Aversove zgorele hiše, našli so v njih trupla njegove soproge, tašče in peterih otrok. Ayers je že odšel, predno je nastal požar in se je kasneje v hiši svoje sesire v Chichestru vstrelil. Samomor je izvršil, ko so mu naznanili, da so vsi njegovi mrtvi. Preiskava je dognala, da je Ayers vso rodbino urno-rli in potem hišo zažgal. Svoje žrtve je umoril, ko so spale in sicer najbrže s sekiro, kajti, ako bi streljal, prišli bi gotovo sosedje na lice mesta. Po izvršenem gToznein oinu je Ayers napregel in se odpeljal v Chichester, kjer živi njegova sestra. Tu so mu sosedje sporočili o požaru in smrti njegove rodbine, na kar se je na licu mesta ustrelil. Ayers se je prepiral s svojo soprogo radi dedščine, ktero bi morala po svojem očetu dobiti. Ker ni šlo vse po njegovej volji, je izvršil grozen čin. -o-- Velik banierot v Clevelandn. Cleveland, O., 17. jan. Bančna tvrd-ka Denison, Pri >r & .Co., ktera je v minolem tednu napovedala bankerot, ima $3,000.000 dolga, vštevši ponarejene bonde, ktere je tvrdka spravila v promet. Sole za vojaške otroke. "Washington, 18. jan. Vojni tajnik je danes priporočil znstopniškej zbornici, da skrbi za to, da vlada nabavi vojaškim otrokom v oddaljenih posadkah vojaške šole. ktere so z ozirom na veliko število vojaških otrok zelo potrebne. ženo, otroke ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piSi za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y„ ker tu bodeš najpošteneje in najboije postrežem Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh intnitnih parobrodnih druib m si namenjen 4 - T : , >-i "GLAS NARODA* » rst slovenskih delavcev ▼ Ameriki. „«?edniic: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Wt.:Jk: Publish«: FBtANK! SAKSER, *09 Greenwich Street, New W City. ta leto velja list za Ameriko . . . $3.00 u pol J-ta............. 1.50 Xa Evropo, za vse ieto ....... 4-50 " " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _____ Številki. ■•GLAS NA RODA .^haja vsaki dan iz-vzeinši nedelj in pravnikov. "GLAS NARODA« 0* Voice ot the People") iuca ever> dav, except Sundays and Holidays. Subscription year./ $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase jo deset vrstic se plača 3t centov. Dopit>i brez podpira in ofobnosti se benar naj se blagovoli pcsiJjati po Monry Order. Pri spremembi kraja naročnikov wosnno. da se nam tudi prejšnje bivali* iče naznani, da hitreje najdemo rt slov-fiika. Dopisom in pošiljatvam natfcdUe "Gfe i 'Nnroda" -09 Green wic * Street, New York Citjr> T*l«(. 1798 Cortiand. Ideal podjetnikov. i • u> lavci in dolgi delavni dnevi - ■ ......i nekdaj prvi ideal naših podjetni v>v i., telo tam. kjer se ne gre za njiijov /'';». opažati je želje za tem Kon^re~.»v odsek za gradnjo panam-skega ] Te kopa je te dni debatiral o vprašan, i delavstva za prdkop. Vrhovni i:iix ler gradnje velikanskega prekopa. John F. Stevens, je tem po vodom izjavil, da ameriški tega dela ne morejo izvesti, dočim delavci,kipri-Jiajajo iz tropičnih dežel., tako iz Ja itiaica, Martinique itd v Panamo, niso /.a splošno rabo. Jedino delo, ktero je je delo Kitajcev. Tudi z osem um i m dnevnim delom vrhovni vuJja gradnje prekopa ni zadovoljen in radi tega je predlagal, da se za(\on, iv i določa za prekop osem-ur.no dnevno delo, kakor tudi oni, ki žabramjuje prihod Kitajcev, razveljavila. Kongresov odsek dosedaj z ozirom na m/.enerjeva priporočila še ni ničesar sklenil, saj o tem se dosedaj še tii izročali. Vendar pa pričakujemo, ' <1-1 bo M> kom'-, ioli delavci kar truino-nia ( liiaj-iti a i»rtna ;i.-Ui Istmus. •lednaao vpraša .je gle.le Kitajcev, kal, »r i »i i ms. imajo tudi v Angliji. V juniju Se!:i 1!KI-1 ih.stal je tamkaj pravi.'tnovei zakon, kteri jo dovoljeni! po-jodbeno uvažanje kitajskih kulijev v južno Afriko, kjer delajo v j'u.lnikiii iu žive kakor sužnji. Takrat je delal, v Mmn-njih rudnikih lii.413 belili dela 'rev 74.('32 Kafrov, to-raj d\ a bela na 11 ir učenih delavcev, ktero ruzoierj«* je tako, kaikbr ono med Američani in e v roj is kin, i delavci v promoirovih rovih IV iiiisy/vanije. Po bur>kej vojni je 'bilo v rudnikih južne Afrike 1 -v ►.">[) belili, '.Hi,392 Kafro v in 4."j,!i.Hi k ir a jat-i i a kulijev. •Ko je prišlo sedanje liberalno mi-nL-»ierstvo na krmilo, jc prepovedalo liadaljni p-fgiNlboui uvoz kulijev v južno A t riko, toda vplivni delničarji rudnikov - i kimalo pridobili miuisterstvo za to, da je prej>oved preklicalo. Kapitalisti južne Afrike so pretili Angliji celo / vstajo, aUo imenovani za-ko i ne razveljavi in so izjavili, da bo ju na Afrika {Kitala samostojna republika, s>'ko jej ne dovolijo uvoza kulijev. Za geslom: "neodvisno in svoboda" se toraj ne skriva drugo, nego izkori-ščevanje, kar velja talko za Afriko, kakor tudi za Zjedinjene države, St SC iK>sebej za Kusijo. Tako dobiva Rooseveltova žena vedno vse polno nasvetov, baš kakor da bi dobila v kratkem še kakega "baby", radi česar jej vse sosedin je priporočajo svoja domača sredstva. Radi tega jej ne preostane drugo, nego da v vse nasvete privoli. Potem piidejo pa časopisi. Nekateri trdijo, da se Alieina obleka izdeluje v Baltimore, drugi pa zagotavljajo, da je delajo v New Yorku. Tretjemu časopisu se pa iz Pariza brzo-javlja, da se poročna obleka izdeluje ob Seini. Med vsem tem ugibanjem pa imajo v Belej hiši obilo posla. Blago za obleko so kupili kot '* bargain" in čipke, ktere je nosila Alieina stara mati na njene j poročnej obleki, bodo sedaj prenovili, talko da hoda Alice izg.edala kakor kaka kraljičina. Poročevalci raznih listov so že v Vashingtonu, da nataeno in fantastično popišejo vsak Aličin korak in vsalko nit na obleki, ktere Še niso vi deli.. . Dan po njenej smrti. Washingtonska nevesta. Ves Washington, je razburjen radi bližajoče se poroke predsednikove hčeri, Alice Roosevelt. V Belej hiši se pa posvetujejo dan za dnevom, koliko l>ode veljala obleka za nevesto in kteii krojač naj jo izdela. Kdor hoče napredovati s fino družbo vzporedno, mora naravno dobiti vse iz Pariza. To je pa zelo drago in vrhu tega se šc ameriški krojači pritožujejo, ker ne dobe *mi dela. A ko pa gospa Roosevelt v resnici najame kakega ameriškega krojača, nastane pa takoj vprašanje, kje naj ga dol>e? Naj-li izdelajo obleko new-y< trški, vvashingtonski, baltimorski in drugi krojači? Potem obišče Mrs. Roosevelt soproga kakega senatorja in jej svetuje, ako hoče Alice imeti lepo obleko, naj najame njeno šiviljo. Ona je najboljša! Potem pride žena kakega državnega tajnika in pravi: "Ako nečete, da vam kedo obleko skazi, dajttf jo moje j šivilji V New Toifeu. Ona je izvrstna!" Končno pri de soproga kakega evropskega poslanika in reče, da mora obleko izgotoviti madama Tight-fit, ktera je na čelu krojaškega poklica. Včeraj so jo ]K>kopali. Mnogo ža lujočih je Šlo za pogrebom j vsi, ki so poznali ponižno, miroljubno in ljubez njivo ženo, so jo spoštovali in visoko cenili ter zelo obžalovali tugojočega moža. Vsakemu se je moral smiliti ubogi, od žalosti potrti mož, kteri se je komaj pomikal za krsto, a na grobu pa omedlel--- Sedaj že jeden dan počiva v črnej zemlji. On je sam, prvi večer sam v zapuščenem stanovanju. Ne more še razueti svoj položaj. Na stolu sedi in z roko podpira svojo trudno glavo. Dozdeva se mu, kakor da bi delala v kuhinji in večerjo pripravljala, dozdeva se mu celo, da čir je njeno veselo, brezskrbno petje. Vendar ne, včeraj so jo položili k poslednjemu počitku, in on je — sam! Nihče ga ne tolaži. Sam —? Oh ne, tu stoji pred njim mala Tunika in ga gleda s svojimi velikimi očmi. Tonika — ljubček pokojne matere! Tonika — edino bitje, Iktero še ima zapuščeni mož. Štiri leta je deklica stara in že tako razvita in presrčno dobra. 4 4 Oh, oče, zakaj pa ni mamica takoj nazaj?" je vprašala Tonika. "Oh, ljubi moj otrok, ona ne pride tako kmalo nazaj, ona je pri ljubem Bogu!" je odgovoril mož s pritajenim glasom in Skrivaj poskušal obrisati solze, ktere so mu silili v oči. "Zakaj pa jokate, oče? Ljubi Bog je vendar dober!" rekla je deklica in so -prikupijivo stiskala "k očetu. Po malem odmoru pa nadaljevala: "Kaj pa hoče mamica od ljubega Boga ? /a-;aj pa ne ostane pri njenej dobre j To-niki l'' "Bode že zopet priš.a", rekel je oče in poljubil deklico. "Ali jo pa bodeš videla pri ljubem Bogu, kjer se t.'ili mahajajo dobri angelji." "Oh, angel ji, s svojimi velikimi belimi peroti?" je veselo zaklicala de-kik-a. '* Mamiea mi hode mnogo o njih pripovedovala. — Oh. da bi ie mamica tako dolgo ne izostala! — Kaj ne, oče, vi pa ne zapustite svojo dobro Ton iti o, kaj ne, da ne?" ""Ne, jaz ostanem pri tebi, moje ljubo dete!" odgovoril je oče z ihtečim glasom. ""Oh, oče, lačna sem!" toži deklica čez nekoliko časa. Podal se je v kuhinjo in iskal nož in kruh. Kako je vse zmedeno na mizi; vse jc v nex-edu! Ko je ona še tu gospodarila, je vladal pravi red! Pripravil je deklici večerjo in nesel v sobo. "Tukaj, dete moje, zaužij večerjo, potem pa pojdeš k počitku!" "Oče, mamica mi je dala vsak večer skodelico mleka k večerji", rekla je deklica. "Tudi to bodeš dobila", jo je tolažil oče. Podal se je zopet v Ikuhinjo. Tam je pričel glasno jokati. Povsodi mu manjka presrčno ljubeča žena, mati njegovega ljubljenca! Z vso skrbnostjo in požrtvovalnostjo je odgoje-vala deklico. Kako jej nadomesti drugo mater? Saj hoče vse za njo storiti, toda pokojnice ne more nadomestiti. Prinesel je mleko. Preje ni nikdar mislil, da bode talko zamogel skrbeti za otroka; preje se je le ž njim igral in uganjal nedolžne burke. Toda sedaj ga je silila skrajnost k temu, kar je preje smatral, da se možu ne spodobi. Deklica je jedia, pila mleto in se ljioštnino. Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Yorkn. 140 East 22nd Street živeči zdravnik — za vse TAJNE SPOLNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posledice onanije, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, impotenco, splošno oslabenje telesa in hrbtenice, slabost živcev, vnetje spolovil, mehurja in bizgavk, kilo (bruh), zlato žilo, bradavice, gobo, neplodovitost, beli tok in vse sifilitične bolezni odpravi in ozdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. Slovensko katoliško podp. društvo =D svete Barbare Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Mtorporlrano dne ai. januarja 1902 v- državi Pennaylvanllk. ODBORNIKE: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa........ r H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa, NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, \7 V*. FRANK SUNK, P. O., Luzern«, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0 Box 117 Farno! City, Pa. ' ™ Društveno glasilo je "GLAS NARODA**. Sredi bitike je bilo, v najhujšem kriku in viku. Na širnem polju so bili borilci. Huda sopara je vladala v zraku. Culi je bilo gromenje topov, pokanje pušk, žvižganje krogelj, divje tulenje iti vzdihe bolečin — kaj tacega nikdar ne pozabi udeleženec. Sedaj velja umakniti se — napredovati, pasti iu umreti. Zakaj ? Naskakovat sem iu se boril? — Za koga? Kedo ><> bili sovražniki? Zakaj sovražniki? i lilo mi je. kakor bi sanjal: boril se in bil razburjen. Tulenje in vpitje ok<,!o mene nisem euL Nič nisem mislil *' zakaj!'' Vedno sem bil v sredi med množico, s r 1:110 sem streljal in tolkel okolo sebe med ljudi V takej kopici nisem mogel streljati na posameznika. Končno je bilo več prostora. Sedaj mi je bilo mogoče petelina napeti in i sik a t i cilj med sovražnimi borilci. Strastno so oči iskale sovražnika. Usmrtiti je dolžnost junaka. Pred menoj ob meji se je pokazal sovražnik; — sovražnik — 14Ha, smrt tebi!" Okolo mene zmago nosni klici, tro-benje in Dobaaaje. Naprej — višje gori--zmaga, zmaga! Hurah! — "Ha, smrt tebi!" Padel je. Zmaga: padel je. — Prej je tje ves dan streljal in suval v množico ljudi,seda j sem pa gotovo jednega usmrtil — da, sam sem ga usmrtil. In pred menoj leži. Tri ikorake pred menoj je ležal v belem pesku. Upitje, ropotanje in streljanje je oslabovalo in se zgubijevalo v daljavi. Stal sem kakor sanjavi junak, stal, kakor bi bil pribit, a čul sem vesele klice. Tišina, smrtna tišina je vladala na širokem polju. Višnjevo ozračje je naznanjalo zaton solnea. Večer. Tu je ležal, ikterega je junak usmrtili Tu je ležal — sovražnik. Gledal sem mrtvecu v obraz. Dobro sem ga zadel. Njegovi obrazni potezi niso kazali bolečin, njegove roke niso segale po krvavej rani v prsih. Takoj je smrt nastopila, brez bolečin. Ležal je kakor bi sanjal, z odprtimi očrni. In te oči! Velike, mile, da, usmiljenje so kazale, gledale so proti meni kakor bi solzile — brez čuta, a vendar polne sočutja. V cvetu posekano drevo. Mlademu deblu je odtekal mozek, sok življenja: rudeča človeška kri. "Ali sem ga moral usmrtiti, res moral? Sveta nebesa, povejte mi: ali sem ga moral usmrtiti?" , "Zakaj ni on mene usmrtil?" Čudno, zelo čudno mi je bilo pri srcu — hotel sem moliti. Te oči, ali so me kedaj videle? To usahnele ustnice, so me-li kdaj Sklicale ali užalile? Te bele roke, ali jih je kedaj proti meni vzdignil? Hotel sem moliti, ga prositi odpuščanja — da je bila moja dolžnost ga usmrtiti. In moja vest ? Jimak? — "Ali morilec--" '' Sem-li morilec ? — Ne! — In vendar? O, sveta nebesa, ali sem res morilec? — Da, morile sem! Kdor usmrti, ja morilec!" ' * Ne ubijaj! ? Saj so me sem poslali — tisoče so poslali — da usmrtimo. Kedo je kriv?" Poštene duše se pre t rese jo, poštene vesti so nemirne pod tako težo. Kasnejši narodi bodo na mas kamenje metali. Gorje nam! Kaj, ako nas zadene kazen še po naši smrti? Kteri nas ostavi, ne pride nazaj, da bi nam poročal, kalka kazen, trpljenje ali zveličanje nas čaka. Nič ne vemo. Oh, kako bode Vsega-mogočmi vse nas k računu poklical, ki sivo .na vojnem polju usmrtili! Mogoče je marsikteri onih junakov, kteri m umirajoči stavimo sitomenike, že čul sodbo sodniika in prejel kazen !? DOPISI. Iz Wheelinga, W. Va. Cenjeni g. urednik:— Tukaj je ubilo rojaka Maks Bla-žiča iz Črnega Vrha nad Idrijo. Zanj ne ve noben rojak, ker je stanoval in občeval z Nemci. Star je bil okrog 24 let. Čs bi se kedo utegnil zanimati podrobneje zanj, naj se obrne na-me. Josip Barker, Box 57, Lansing, Ohio. Obveze iz stekla. Angležki zdravnik dr. Aynard priporoča v medicinskem listu "Lancet" steklo za obveze pri ranah. Navadno steklo se namaza s karbolnim oljem ter se,nato položi na rano, ki prav hitro celi, ne da bi zapustila znakov rane. Na ta način se zdravijo rane baje polovico časa prej kot pod dosedanjimi obvezili, vrhutega pa je mogoče skozi stekleno obvezo rano videti in preiskovati, ne da bi se obveza odstranjevala. Angleška sodba o Nemcih. Angležki liberalec Herbert Vivian je priobčil v listu "Courrier Euro-peen" svojo sodbo o Nemcih, (ki je pa prav malo laskava. Vivian pravi: "Niti Nemčija, niti kaka druga dežela, tki. se pokorava tiraniji splošne vojne dolžnosti in ne privoli v svobodno trgovino, ne bode nikoli igrala svetovne uloge. Nekdo je izračunal, da izgubi vsaki Nemec 7500 delavnih ur z vojno dolžnostjo. Nemci jedo pretežno (konjsko meso, oslovsko in meso drugih nečistih živali. Kako zamorejo taki ljudje igrati ulogo v trgovini ali vojni? Nemčija je od leta 1S70 mnogo nazadovala. Danes že divjaki v Afriki premagujejo Nemee. Edina sveto\ma naloga, ktero so poklicani igrati, je, da nam služijo kot natakarji in hišni sluge, Ikot poceni trgovski pomočniki in slične vrste filozofi. Njihov klobasasti jezik kaže samo zme-Šanost njihovega duha. Njihova glasba je le ropot in hrup; brutalni njihovi običaji kažejo barbarstvo njihovih instinktov, njihove pokrajinske slifke nimajo nobeno fantazije. V Frideriku, nekom njihovem generalu, je bil francoski duh, v Heineju, pesniku, pa židovski." Varnostna odredba za generala Trepova, Neki Parižan, ki se je ravnokar vrnil iz Petrograda, pripoveduje o generalu Trepovu sledeče-: 11T repov dobro ve, da lahlko, kakor njegov prednik, vsak trenotek zleti v zrak, dasi izda 500,000 frankov na leto za svojo osobno varnost. Ali veste, kako Trepov odhaja z doma? Njegovo palačo zapusti zaprta kočija, katero obdaja švadron kozakov. V kočiji seda mož, ki pa ni Trepov. General Trepov se pelje v zaprtem vozu z rudecim križem, kakoršne ima rešilna postaja, in ljudje, ki srečujejo voz, se prekrižajo ter mrmrajo: "Zopet Trepova žrtev." V palačo k njemu sploh nikogar ne puste, a dobri znanci, ki dobijo vstop, morejo govoriti s Trepovom le po Telefonu, predse pa nikogar ne pusti." Edini šaljivi in satirični list v Ameriki -o KOMAR o- : ika vsakih 14 dnij na osmih straneh in velja za vse leto samo -o $1.00 o- Prinaša obilo krasnih slik in mnogovrstno šaljivo čitivo. Kdor se hoče razveseliti in od srca nasmejati, naj ne pozabi na KOMARJA. ZDR^'flrF VABILO Podpisano družtvo vljudno vabi vse rojake in rojakinje iz New Yorika in okoliee, osobito pa slavna družtva sv. Jožefa in sv. Petra v Brooklynu, N. Y., k svoji LETNI VESELICI, ktero priredi v soboto dne 20. januarja v češki "Sokolovni", 420—424 E. 71. ulica v New Yodku. Svirala bode slavjanska godba na lok. Začetek ob %9. uri zvečer. Vstopnina 25c. za o sobo. Iz prijaznosti sodeluje tudi pri veselici TamburaŠki klub "Ilirija". Odbor družtva sv. Frančiška. (18-19—1) Bdina slovenska linijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnica so vedno trije briv cL KolaU, toraj "svoji k svojim"! JOHN KRALJ, 1772 8t Glair St., ClevelaiH. Obio (13-6—13-© tor žet sob) Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON zmodernlm kogljlščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča # Martin Potokar 564S«.CtitirAvi. Chicago, III. DR. J. E. T H O IVI PS O N. 334 w. 29th. St. NEW YORK:. U slučaju vsake bolezni 111 ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravieše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravi je iu samo tukaj go-vori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenslki SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2313—M Iowa Phone. Občevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se cen j. iv-jakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne. (15-1—1G-7 06, pon. sred, pet) NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo ved. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj fcg naročnici dopošljejo denar« oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, Sao Francisco, CaL ■jfesgta^^^rr^r^ 1 ZaStOnj pošljem knjigo: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase ?" Vsakemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zelo zanimiva in koristna in za vsakega potrebna. Vsi dosedanji nauki o negovanju las so v tej knjigi ovrženi. Novi nauk se glasi: Nazaj k naravi. P. Frank, 229 East 33 Street, New York, N. Y. (8—8 2) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Kadilci! 5 funtov starokranjskega tobaka za pipo ali 3 funte bosanskega avstrij-iskega in turškega tobaka za cigarete velja pri nas le §3. Pole^ tega zaino-rete dobiti še zastonj ZLATO URO in VERIŽICO vredno $20, ktero dajemo onim, iki naš tobak priporočajo, Ako naroČite takoj, dobite s toba-; kom lepo pipo iz najboljšega franco-skega lesa. Pišite, Jokler je čas, na: Slavic Tobacco Co., 237 E. 7St.li St., New York. NAZNANILO. Na občnem zboru Slov. kat. podp. družtva sv. Srea Jezusovega št. 2 J. S. K. J. v Ely, Minn., dne 17, grudna 1905 je bil izvoljen sledeči uradniški I odbor: Predsednik Josip Lovšin. Box 1031; ! podpredsednik Fran Ora/.em starejši: I. tajnik Ivan Prijatelj. I>ox 120; II. tajnik Fran Čampa mlajši; blagajnik in zastopnik Jednote Ivan Merhar, i Box 95; bolniški načelnik Josip Se-kula, Box 316; gospodarski odborniki: Fran Francel, Box 37, Alojzij Pogorele in Anton Kožar; redarji so: Anton Pogorele in Teodor Vesel; zastavonoše: Zmagoslav Lovšin, Martin Čampa in Josip Lube; o.4krbniki za sprevode: Ivan Markovie za oženjene, Fran Sekula za neoženjene. Prosim, da naj mi vsak brat, ki sta nuje zunaj mesta Ely, zanesljivo do-pošlje svoj naslov kakor hitro mogoče. Z družt ven liti pozdravom John Prijatelj, I. tajnik. Box 120, Ely, Minn, (v d — 26 jan 06) OPOMIN. Vse one, iteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem poravnajo svoj dolg; drugače jih i bodem s polnim imenom in rojstnim | krajem naznanil po časnikih. H. Michitsch, [ (12-31—1) Loleta, Pa. THE FOREST BITI SHEWING DO. - Jedina Češko-Slavjanska - protitrustna pivovarna družba ■■■ v Clevelandu, O- — Yari iz najboljšega amerikanskesa slada in iz iniporti-ranega češkega hinela iz Žatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-.zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnstovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union Street, nasproti Wheatland in Homewood St. Matej Bečko, kolektor. ■ __•- •--__ «■■1 -i : ' i. " i" " i!® Katol. Jednota. Jugoslovanska lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI. Krajevna društva naj blap-ovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in drvite Ji^tint- na glavnega tajnika: (JEOKGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Deicinw p<>šiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOIIN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Y>e pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnepa i dbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4H24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejaci morajo biti natančni podatki make pritožbe. Cj _ ,_„, Društveno glasilo je: "GLAS NARODA'\ PROŠNJA. X »1 i/t v o sv. Štefana št. ">S v Cokftdale, Motit., želi pristopiti J. s K. J,.l„ ti. Ime t a udov: ^tjl^'^IP^j M I 1' 1 U i eerL 4463, Lovrenc Kasin 1879 eert. 44G4. V ] : 1 v*7 (. it. 44 . ri i. 44'17, M. K. Fišer 1S77 cert. 44t»S, Josip Banovec 1873 * eert. ||i,'i. I. j.l. • i aiiiua e.-rt. 4470, Lovrenc Treven 1868 cert. 4471, Aloj-(' ,.}<- ^'J •-'■!-t. 4472, Ivan Osnik I860 cert. 4473, Lovrenc Kavčič 1862 . r. 1474 š' ; an Mule 1^03 eert. 4475, Fran Zobec 1SS4 eert. 4470, Ivan 4 i Hi; ; < ■ n. 1477, Jakob Mavric 1867 eert. 447S, Ivan Lazarovie 1869 t-(M*t. 11711. V-i v I. razredu. Družtvo Šteje 17 udov. JURIJ L. BKOŽlC, glavni tajnik. DR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Poskusen samomor. 361etna dekla I. P. iz Horjula, ki je služila na Do-l.-i i>ki cesti v Ljubljani, se je hotela zastrupiti. Nastrgala je v vodo žvep-lenk in v.-e skupaj izpila. Ker to ni iin« lo dosti učinka, si je kupila četrt litra bencina, kterega ji je pa gospodinja odvzela, Še prodno ga je mogla izpiti. Oddali so jo v deželno bolnišnic... Vzrok ]>• izkušenemu samomoru je baje nesrečna ljubezen. V deželno bolnišnico v Ljubljani so pr. d kratkim pripeljali Stanka Cue-K vir-a iz Jelendola, kterega so fantje doma napadli in ga tako stepli. da ima na levi no^i tri težke telesne poškod- Nesreča. V deželno noblišnico v Ljubljani so pripeljali A v g, Jaršeniea iz Jesenic, kteremu je šel voz čez desno nogo in mu jo zlomil. Potres. Iz Kostanjevice, dne 2. jan. Zjutraj ob 5. uri 56 min. ie bil tu kakih 20—2.1 sekund trajajoč močan potrt v zvezi s podzemeljskim bobneti jom ir bučanjem; v celem sta bila dva hudo močna sunka, ki sta trajala po 10 sekund. Smer od jugovzhoda proti severozahodu. Celo mesto je bilo zelo vznemirjeno. Škode ni nobene.— I/ Litije*, 2. jan.: Zjutraj ob pol 6. uri je bil v Litiji prav močan potresni sunek ; v podstrešnih sobah je posoda ropotala na omarah. — V Krškem je bil dne 2. jan. zjutraj ob 5. uri 30 min. močan potres, trajajoč 5—8 sekund. -premljan s podzemeljskim bobnenjem. — V Mokronogu je bil dne 2. jan. ob 5.10 uri zjutraj več sekund trajajoč potres; zbudil je celo ljudi iz spanja; škode ni provzročil.— Y Dobjem pri Planini je bil dne 2. jan. po 5. uri zjutraj več sekund trajajoč potres. Čutiti je bil precej močno, hitro in ritmično zibanje od vzhoda proti zahodu, kakor da bi človek ležal na rešetki vrtečega se vej al nega stroja. — V Celju sta dne 2. jan. bila ob 5:30 uri zjutraj dva močna potresna sunka. Smer je bila od jugovzhoda proti severozahodu. Sunka sta bila močnej-ii kakor zadnjikrat, tako da so se viseče svetilke .še 20 minnt po potresu gujrale. — Pri Sv. Barbari blizo Maribora je dne 2. jan. ob 5. uri 33 min. zjutraj bil 6 sunkov precej močan potres v smeri od jutra proti severu. Najprej >ta bila 2 sunka in kmalu nato še 1, da so se podobe ob stenah tresle, postelje škripale in zibale. Pred temi buuki se je slišalo precej močno podzemsko tuljenje, oziroma bueanje. — Tudi zadnjič se je slišal tukaj potres, pa mirnejše. — Sv. Peter pod sv. gorami. Dne 2. jan. po našem času ob 5. uri 25 min. je bil tu zopet močan, kakih 5 sekund trajajoč potres. Zemlja se je zibala od severo-zahoda proti jugo-vzhodu tako močno, da je po sobah vse ropotalo — deloma celo omet odpadal. — Globoko pri Brežicah, 2. jan. Zjutraj ob 5. uri 23 min. se je čutil tukaj močan, 4—5 sekund trajajoč potres v dozdevni smeri od jugozahoda proti severovzhodu. Dasiravno je bil dokaj silnejši od zadnjega dne 17. dec., vendar razen strahu ni provzročil nobene škode. — Sv. Vid pri Gro-belnem. A" jutro dne 2. jan. smo imeli pri nas zopet potres. Pojavil se je ob 5. uri 25 min. Smer od juga proti severu. Drugi sunki so trajali 8 sekund in so bili močni, da so napravili celo pri novem šolskem poslopju precej škode. PRIMORSKE NOVICE. Nov list. A' Pulju je pričel izhajati »nov hrvaški list pod naslovom: "Narodna prosvjeta", mjesečnik za škol-stvo, književnost i prosvjetu, ki bo glasilo učiteljskega društva enakega imena. List bo izhajal enkrat na mesec in bo veljal na leto 4 krone. Vre-juje ga Ernest Jelušič. Strašna smrt. V Vilešu v Furlaniji so našli v nekem hlevu 721etnega hlap-ea Ivana Maver j a med živino mrtvega. Ko so ga privzdignili, se je kadilo izpod njega. Maver je šel menda precej vinjen spat. Z lučjo v roki je padel na tla. on na luč in goreč petrolej mu je vžgal obleko in prsi. V hlevu je bilo 14 glav živine in mnogo sena in bi bilo lahko vse skupaj zgorelo. Drage klofute. Alojzij Petinello iz Trsta je 121etnega Antona America tako klofutal in stresal za ušesa, da je deček onemogel padel na tla. Vročekrvni Italijan bo plačal to klofutanje s 3000 K, oziroma s trimesečnim zaporom. Orjaška podzemeljska jama "Dimnice" v Sli v j ah na Primorskem. Za to novo velikansko jamo, radi ktere je morala tržaška podružnica "Slovenskega plan. društva" biti hud boj, so izdelani že vsi potrebni načrti radi naprave vhoda. Odbor je storil, kolikor je bilo možno, da je stvar natanko proučil, kar se mu je končno tudi posrečilo. To bo prvi vhod po načinu najnovejše gradbe, kakršnega dosedaj še nima nobena jama. Vkljub temu, da se je moralo sedaj plezati in spuščati se v jamo po 40 m globokem, navpičnem rovu, kar moreta le pogum in čvrsta roka in noga, se je jama že jako obširno preiskala; vendar pa razi ska van j a v njej še niso dovršena radi jezera, ki ga dosedaj ni bilo možno obiti. Jako zanimiv je tudi pojav, da je bila voda v obeh podzemeljskih potokih, ki sta v jami, o največji poletni suši na isti stopnji, kakor v letošnji jeseni, ko je več tednov neprestano deževalo. Štajerske novice. Huda zena. Josipina Zorko, koea-rica v Muraveih pri Ljutomeru, je pripomogla svojemu možu v 6mesečni za-j por, češ, da jo je hotel ubiti in hišo zažgati. Mož je pred kratkim presedel (svojo kazen. Predno je pa prišel iz ječe, se je bala žena, da bi ji mož res kaj ne naredil, zato je šla k sodišču in povedala, da je zažgal pred 15 leti neko hišo in da je pokradel precej trt. Ker se je izkazalo, da je ženska lagala, je bila obsojena na 4 meseca težke ječe. Ravno tisti dan je pa prišel mož iz zapora in bil prisoten pri obravnavi. Ko je videl izid obravnave, je pokleknil z ženo pred sodnike in jo-kaje pre sil za svojo slabšo polovieo, naj ji odpuste kazen. Ko sta videla, da njuna prošnja nič ne izda, začela je ljubeznjiva žena Zorko kričati, da se rajši v Dravo zažene, nego da bi presedela kazen. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Zastrupila se je v Mariboru 241etna natakarica Marija Korošec iz Vrholj pri Mariboru. Korošec je nekoliko slaboumna in so jo vsled tega starši in sorodniki spodili od sebe. Svoji ženi je hotel pokazati dežnik. Viniear Ivan Novak od Sv. Trojice je ukradel v Mariboru dežnik. Ko ga je trgovec prijel zaradi tatvine, izgovarjal se je, da ga je hotel le svoji ženi pokazati, če ji je "všeč". Zaradi tega čudnega kupa bo Novak imel o-praviti s sodiščem. Nesreča na lovu. Pri Sv. Jurju na Šča^niei se je na lovu 191etni Jožef Iiantaša tako hudo obstrelil, da je kmalu umrl. Pripravnica na nemški gimnaziji v Celju na bobnu. Ko so eel j ski Nemci in nemškutrji sprevideli, da s svojimi otroci ne morejo napolniti celjske nemške gimnazije, priskočila jim je brž na pomoč vlada in ustanovila pripravnico za prvi gimnazijski razred, da bi v to pripravnico nalovili potrebno število število slovenskih otrok Res se je dalo nekaj slovenskih stari-šev premotiti, da so svoje otroke dali v to pripravnico, v kteri so poučevali sprva učitelji, ki so bili zmožni slovenščine. Ko je bil pa pripravničin obstoj zagotovljen, ubrali so celjski Nemci drugo struno. Na pripravnico je prišel "polnokrvn" Nemec, ki ne razume nobene slovenske besede. TJ-čila se je le nemščina in sicer celih 12 ur na teden, slovenščina pa nič. Otroci se z učiteljem niso nič razumeli in posledica je bila, da so bili slabi redi. Slovenski starši so spoznali slabost te pripravnice, -zato so jemali otroke iz te šole. Lansko leto je bilo šolskih o-trok le še 16, letos pa samo šest. Za teh šest učencev plačuje vlada na leto nad 4240 K učitelju, za lokal, kurjavo in druge potrebščine, tako da stane državo letos en sam učenec na tej nepotrebni pripravnici nad 700 kron. Dolžnost poslaneev je, da store potrebne korake, da se ta nepotrebna pripravnica odpravi: vlada ima vedno dovolj denarja, kadar hoče iz slovenskih otrok vzgojiti nemškutarje; če pa gre za to, da bi postavila šolo za sto in sto slovenskih otrok, ki so brez vsakega potika, takrat pa nima in nima denarja. KOROŠKE NOVICE. Boj z divjim lovcem. Te dni je mejni gozdar Wedam iz Pontaflja na svoji poti po gozdu zapazil na laški strani divjega lovca, ki je takoj ustrelil na gozdarja, ko ga je zagledali Ko je gozdar videl svoj opasni položaj, je tudi ustrelil in zdrobil divjemu lovcu koleno. Ko so divjega lovca zasilno obveza'i, so ga v spremstvu pontafelj-skih orožnikov prepeljali v beljaško bolnico. Divji lovec je bil ustrelil krasno divjo kozo, ki so mu jo pa seveda zaplenili. Nevarnost za koroške Nemce. Dvo-jezčen napis je dobila orožniška kasarna v Spodnjem Dravogradu. Zato se nemški listi sedaj postavljajo na glavo in kriče, da je Spodnji Dravograd v nevarnosti, da se posloveni. HRVATSKE NOVICE. Iz Zagreba se o potresu dne 2. jan. zjutraj še poroča: Nekteri trdijo, da je tresenje trajalo 5 minut, drugi pa zatrjujejo, da je trajalo 15 minut. Škoda je tudi po stanovanjih velika. Od stropa je v nekterih stanovanjih odpadel za pest debel omet. Tudi nekaj požarnih zidov se je podrlo. Par hiš ima zevajoče razpokline. Mnogo razpoklin ima tudi srbska pravoslavna cerkev in državni kolodvor. Okolu 11. ure dopoludne se je včeraj lahno potresno tresenje dvakrat ponovilo. Magistratna komisija je konstatirala, da se je v stolni cerkvi neki steber premaknil za .10 cm. Na Bakačevem stolpu pri stolni cerkvi so nastale take razpokline, da ga bodo morali skoraj gotovo podreti. — V Gorenji Stu-bici ni skoraj nobene hiše, ki bi ne i-mela večje ali manjše razpokline. Ljudje so bežali iz hiš. Šolo so zaprli, ker se boje, da se podre. Vsled vedno se ponavljajočih potresov, je med ljudstvom razširjena govoriea, "da se bliža konec sveta." — Tudi v Varaž-dinu in Koprivnici je bil močan potres. — Iz Lepavine javljajo,, da je bil tam včeraj ob pol šestih zjutrai močan potres, ki je trajal 15 do 20 sekund. Tstotako so čutili zelo hud potres v Cučerju pri Zagrebu in po vseh v bližini ležečih krajih. — V ČuČerju se je cerkev porušila, hiše pa so zelo poškodovane. Na nekaterih mestih se vidijo zemske razpokline. Sodi se, da je Čnčerje središče potresa. — V Gra-dišini je pal križ s cerkvenega zvonika. Magnetna igla je še vedno zelo nemirna. avstrijsko orustvs V NEW YORKTJ 31-33 Broaaw* 4,1\& i)aje nasvete na tntor. macije posreduje orez-plačno službe ler den v potrebnih aiučajin podpore <"sanw odprt; s. itra do a at popc qdn* ••<. •tem«* jcdci • A pibed/KD> RAZNOTEROSTI. Poravnava med princom in prince-zinjo Koburško obstoji v tem, da plača princ svoji soprogi 400.000 kron odškodnine za prestano trpljenje in letno rento 84.000 kron. Belgijski kralj plača prineezinji rente 50.000 kron. 600.000 K v grobu. V Ločah na 0-grskem so na neko ovadbo izkopali pred kratkim umrlo ženo. V krsti so našli 600.000 kron, ki jih je oblast zaplenila. Edini dedič je namreč pred letom odšel v Ameriko, da se je odtegnil vojaštvu. Stoletnica kraljevine Bavarske. Mo-nakovo, 2. jan. Včeraj se je praznovala stoletnica, odkar je Bavarska kraljevina. Mesto je bilo v zastavah. Na željo vladarjevo se niso prirejale posvetne slavnosti, temuČ se je jubilej obhajal le v cerkvah. Pri slavnostnem obedu je vladar napil vsem vladarjem, kojih zastopniki so bili navzoči. Listnica uredništva. O. Ivan Omaihen, Lorain, Ohio. Vi >te naan poslali dopis, v ikterem popisujete, cka je umrl v Vašem kraju neki rojak. Če želite, da dopis priobčimo, Vas prosimo, da nam naznanite, kdo je bil tisti rojak. Povedali ste, od kod je doma, koga zapušča, a kalko se piše, pa ne. Pozdravljeni! G. J. P., Cleveland, Ohio. Vi ste nam poslali velik dopis, v kterem pravite, da Bev. Hribar ni hotel krstiti Vašega otroka drugače kot za denar. Kazun tega falkta je dopis vseskozi preosoben, da bi imel pomen za javnost, in ga vsled tega ne moremo vzprejeti. Sploh pa povemo Vam in .-»stalim dopisnikom, da ne bodemo več priobčevali dopisov glede položaja v fari -v. Vida, ker je v resnici že .se tako zoprno, da preseda nam in našim čitateljem. Mi smo storili svojo dolžnost ikot ni jeden drug list ne, a pisarenje samo brez vsacega druze-ga delovanja ne pomaga dosti. Toliko v inadaljmo ravnanje. Pozdravljeni ! ženitna ponudba. Mladeni-V- v najlepši dobi, star 24 let, se želi poročiti s pridno in pošteno Slovenko. Po n ml be in pisma 'naj se blagovolijo pošiljati na "Krepostni mladenič". No. 47 E. 67 N. E.. Cleveland, Ohio. Kje je moj oče FRAN GLAVAN? Doma je Vrblen pri Igu na Kranjskem. Zar njegov naslov bi rada zvedela njegova hči: Marija Gla-van. Box 8, Portland Mills, Pa. (Ellk Co.) (19-22—1) Kje je FRAN SMREK AR? Doma je iz St. Jnrja pri Litiji na Kranjskem. Bival je na zadnje v Jenny Lin d, Ark., Box 45. Kdor ve zanj. naj naznani upravništvu "Glasa Naroda". (19-22—1) Iščem svojega brata IVANA VESEL, kteri je bival pred tremi leti v Jo-lietu, 111., a sedaj ne vem, kje se nahaja. Rojalke prosi za njegov naslov: Karol Vesel, 103 Indiana St., Joliet, 111. (IS-20—1) Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via The GreatWabasb železnice.! Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z iz bornim vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s Continental Limited iz New Torka. Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti. Vstavi se v NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Fracisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in tnristi-skfli vagonov dobiti je pzi H. B. McCLELLAN, O. E. A., 337 Broadway. New York, J. E. BABB7, agent za turiste, 176 Washington St. Boston, Masa. NI ČLOVEKA, KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL T ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRI PO VEDO V VTI OD L3X DI O VELIKEM ZNANJU IN SILN!: ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo ..Zdravje", s katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne ____poznal. Knjiga: ZDRAVJE. 7afnrQj J Rojaki Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste m-LfliUMlJ I močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., k« r Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem *asn popolnoma ozdravi, bodi si katei t-koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni mosk< in ženske. Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, Ozdravlje rkaslja, Ozdravljen-živčne bo- "tftra^č Slabiue jetike. Iezni,pokvarjen,, Krvi organov. ln izjuidanja las. tizuia in kronične bolezni želodca. Marko Lepetich, Alojzi a Slama, Janez Zabukovec, John Kruae, Olga, La. Clarkson, Nebr. Box 86 Butle, Mont. Box 14 Connojville, O. Poleg- teh imaino na razpolago Se na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, tie moramo tu priobčiti. ^ Dni9ki f se obrr»ete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, nUJ d 111 I pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za poj je vse natanko znano, bodete ložje natanko [r nino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje nzroke in kadar Vam je vse nata opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opigiie svojo bolezen, kolike časa traja, koliko ste stari glavne znake in to v svojem maternera jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS p 1 I i P t i rr m MEDICAL 140 West 34th Street, INSTITUTE, NEW YORK, N. Y. Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Zavod Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne. SBLs^-^^^^sLSŠS^ --- J i I 15i n> i p S r: VABILO NA NAROČBO! Staro leto je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalo poravnati. "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja za četrt leta 7 S centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. "GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cenj. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstrečL Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo "Glasa Naroda". Comoagnie Generale Transatlantiqoe, [Francoska parobrodna družba.| naznanilo. Slovensko katol. pod p. družtvo sv. Barbare št. 4 J. S. K. Jednote v Fede-ralu, Pa., je sklenilo na svojem glavnem zborovanju dne 4. grudna 1905 znižati vstopnino za prihodnje tri mesece, pričeto s 1. januarjem 1906, in sicer plačajo mladeniči od 16. do 25. leta samo $1.00, od 25. do 35. leta samo $1.50, od 35. Jo 45. leta saimo $2.50 pristopnine. Rojaki v Federal o, Pa., in okolici, po služi te se te prilike, posebno oni, ki imajo žene v starej domovini, in talko tudi mladeniči, pristopite k dra-žtvu, ker to je vsakema v korist. Družtvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri bratu Ivin KržiŠ-niku ▼ FederaJu. Ivan Gazel j, L tajnik. P. 0. Box 21. (v d 1 mar 06) Burdine, Pa POZOR, ROJAKU Ogibajte se Frančiške Strumbel, doma iz Iga. pri Ljubljani. Dotičnica j« bivala tukaj v E veleti u in je svojega zaročenca grdo opeharila ali prevarala in pobegnila dalje. Menda biva aedaj t Barbertonu, Ohio. Andrtj Klim, P. O. Box 394, Eretoth, Minn. (90 ima 06) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INCMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI F»ARINIKI SO s "La Lorraine" na dva "La Savoie" ,, ,, "La Touraine" ,, ,, "L'Aquitaine" ,, ,, "La Bretagne"....... "La Champagne" ____ "La Gascogne"...... ijaka. .........12,000 ton, 25,000 konjskih moči. ..........12,1 H M) ...........10,< M M 1 ..........10,000 ...........8,(*H) ...........8,000 ...........8.000 25,tra, in če ji ni bil po godu, je govori!;! z dlanjo, da je tleskalo, kakor z desko po vodi. Ali pod svojo oblastjo | j<> imela očeta in brata! Ivakor smo že povedali, je bila hitrih sklepov in tudi \ :, m slučaju je vedela takoj, kaj ji je dolžnost. Lepega jesenskega jutra, prav zgodil. ko sc je pričelo daniti, je stopala Lenčika praznična oblečena po visoki rebri nad Botavljami proti Bukovemu vrini. Hitelr. je na vso mor. Ko je bila sredi pota blizo Kožuliove lii-e, je rilo j solneo izza gorovja ter s prvimi svo-j jitui žarki obsevalo dekletu po hitri h. i razžarjeno liee. Pod PlatiŠevo j hI o je dohitflti -tarepra moža. ki je z! ji !o eulico krevsal navpilc. Bil je stari Kosem % Griča. "Kam lu.: tako zgodaj?" jo je vprašal. •• N'a Kuzoro," je odirovori.a ročno, j "p,. Tomaža!" * • Xa Kuzovo!'' se je začudil starec. ** potem greva skupaj! Pred štirinaj- J sliiiii dnevi po polnoči so se oglasili I»I! meni štirje Kuzovci ter naročili! ruto pip. Sedaj jih neseni." t* i rate! ju na i povemo, da je tedaj v Poljanah cvela mogočna industrija z malimi pipami, ki sedaj skoraj sluha ni o njej. Dekle in staree sta plezala ločno po pogorju navpik, tuintam počivala ter zrla globoko v dol. kjer se je videla orjaška poljanska cerkev med nizkimi hišicami, kakor skrbna koklja med piščeii. Pustila sta Bukov vrh na levi ter krenila pod Pasjo ravan, dokler se ni zaprla ravnina pod njima, da se ni videlo drugega, nego pohorska slemena na levo in na desno, j zgoraj in spodaj, nad vsem pa jasno jesensko nebo. V bukovem gozdu je j bila skrita skoraj popolnoma kuzov-ska koča; iz nje pa se je tedaj, ko sta naša znanca prišla blizu, prav močno kadilo. Kar sta opazila najprej, je bila vrsta pušk. uSpnečili zunai ob leseni steni. Na robu nad kočo je slonela straža ter se ni premeknila, opazivši rani obisk. Vsaj tako se je delala straža, kakor hi prišleca niti opazila ne bila. Stopala sta mirno nekakega svinja-ka, v kterem je krulila in beketala laena žival. Takoj za svinjakom je tolkel Kuzovee s jtolenom v skopee u-jeti lisici po buči, ki je pri vsakem u-darcu grdo zarjula. Na bukovju je se- I de' i tolpa vran ter se kakor črni o-j blak dvignila v zrak, začuti vsi tuje Kjosste. V gozd so metali Kuzovci ostanke živalske, pri kuhanju neporabne; zategadelj se jim je usosedilo toliko Črnih ptic. "Ali so doma?" je vprašal Kosem ponižno. (»rdi stražar se ne zmeni. "Ce ne odgovori, kar vstopiva," je dejala Lenčika ostro. In v resnici sta stopila v široko vežo, iz ktere se je videlo naravnost pod streho, pod okajene trame. Na desni strani te veže je stalo velikansl.o ognjišče, na kterem se je tedaj kurilo, K ognju je bilo pristavi jenili d*vet ali deset orjaških i loncev, v kterh je šumelo in vrelo. Vmes pa je vreščal* pečenka na železnih ploščah, pod kterimi je prša 1 o živo ogl je. Pred ognjiščem je skakal i umazan kuhar in bezal s Še bolj uma- j zan i m kolcem sedaj v ta, sedaj v oni ' lonec ter kričal: "Dobro se kuha! j Lepo vre! Dobra U, pi.-a! ha! ha!" Opazivši vstopi vsega, dekleta in sta-J re-_ .i moža, je povesi? svoj kolec-kuhal- j iiir., <>dp« I ii — l t« iis o. i. da je bilo jasno j videti, kako je osupel poštenjak. Ali takoj st n,u je razširilo veselje po tol- J stem obrazu; obrisal si je prste ob j Jliaee ter zahitel: "Dekl'ca, dekl'ca, ' od kod pa ti sem prihajaš?" Sladko se je zasmejal, malo požviž-: .. ter zopet vpil: "Itekl'ca. dekl'ca! . <• ji i »>f\-i t ' ' ' Kakor blisk je bil pri njej ter iskal nekaj z umazanimi svojimi prsti okoli j S je/a je zalila vse mišljenje dekletu, in ! k.t — mn je položil roko po čeljustih. Vpliv udarcu je bil viden in oster. U-da rje ni je malo zaječal in telebnil ka- ; k< posekan hrast v kup loncev in »Med tik ognjišea jkj tlaku razloženih. V>e je zahreščalo pod njim, in napravil je obraz, kakor bi ravnokar dozi-I vel . Dekle j • obstalo sredi veže srdito; s krvjo se ji je zalilo lice, v pest je roke stiskala ter z razžarjenimi očmi gledala po onem na tleh. H "Pri vas torej še ženska ni varna!" j je i/pregovorila poaosr.o. Ravne tedaj je stopil iz hiše v vežo j Smuk, opozorjen po hrupa, ter mirno' ■i Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda a ko imate doma Btaro in vredno nemško domače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono*ima 35letni rekord svojega vspeha. k Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ralgije, posadil k hišnim vratom visoko svoje telo. Razvidel je položaj ter se lahno smejal, kc se je kuhar iz Čepinj vzdi- goval. "Ubiti pa nikar, Lenka!" jo je o-trovoril lahno. "Potem ne vem, kdo nam bo kuhal!" &e bolj se je razvnela — ker jo je poznal. Odgovorila je s srdom: "TTbi-la tra ne bom, dasi bi ne bilo škoda, če bi vas vse pobili! Sicer pa ne vem, {•emu me poznaš?" Ničesar ji ni odgovoril, in niti kri mu ni stopila v lice o nepriljudnem njenem vprašanju. Mirno se je obrnil k možieku s culico ter liotel vedeti, kaj hoče. '"Kavno prav," je dejal potem prijazno, "da ste prišli; saj že skoraj pipe pri hiši ni bilo!" A stopili so v hišo. Ondi je Lenka i. I.-e s dla na klop pri peči. Smuk pa je i i ;>rl omarico v steni, odštel denar, plačilo za pipe na mizo pred Kosma ter takoj brez besede zapustil hišo. IV. Dekle je sedelo tiho pri peci, še govoriti se ji ni ljubilo. Kosem pa je bil že bolj zadovoljen. Pri dolgi mizi sedeč je srebal žganj, iz kupe ter sekal z nožem v velik hleb, ki so ga bili položili predenj. Vmes pa je prešteval prejeti denar ter glasno hvalil Kuzovee in njihovo poštenost. Prav kmalu se je prisilil iz veže v liišo prijeten duh pečenke, kar je Lenki neprijetno delo: lačna je bila, v liitrici je odšla brez kosila od doma. Kuzovci so prihajali v hišo, s starim možem se prijazno pogovarjali ter povpraševali, kaj je novega v Poljanah — ali dekleta ni pogledal nihče. Skoraj vsak je vzel pipo s kupa, ki ga je bil Kosem iz svoje rute natresel na mizo. Takoj so pričeli basati in prižigati. Naposled jo je pripihartudi To-mažek; stopil je nedolžno in mirno v hi>o. Očitno mu ni nihče povedal, kaka nevihta ga pričakuje. Nič hudega sluteč je vstopivši veselo zakričal. "Hoj, Kosem! Ali ste tudi k nam prišli? Saj je tu gori lepše, kot pri vas v kislih Poljanah. Če vidite koga Županovih. recite, da se prav nič ne ke-| sam, da sem tu. Pri Županovih me ne bodo videli več! " "O pa te bodo še!" je izpregovoriia mrzlo ter se kakor blisk postavila poleg njega. "Pa kar takoj gre»'a!" "Lenčika, ali si ti?" In srce mu je takoj prav jizkj u-padlo, močno je prebit de! in na čelo se mu je nabrala vrsta lebel lt kapelj. :ti pogledr.ti si ni u.vd rodne svoje -r»e<-1 re. "Kakor takoj, pravim! Ce ne te vlečem, kik .r teleta v m<;-i-ice!" "No, saj bom šel! A jedel boni pa vendar prej! Lačen sem!" jc odgo\o-t-il krotko — strahopetno. Sedel je k mizi. V hipu je sedela pci ujmi. da bi ,i; ne ušel, če bi ravno lioi ?l. Tomažek v tiiio prenašal neposrjdujo to kontrolo in sram ga je bilo, la g \or.ti ni Kmalu je bila zasedena, nii-n . tepe-i«i kuhar pa je donašal veiikauske iku-de ter jih rosajal pred lačno i:u žino. Do roba s , bile p» e.c, a prijetno je kadilo iz i.jih proti stropu. Žlice >o zaropotale ter neprestano hodile po kratki stezi iz skled •!>> u>t.. Kakor se posuši p. i/.ni sneg spomladi. triko hitro >o se izpraznile sklede. Prines'i so dragih, in na velikih lesenih plo->(":ili peeene divjačine, ^rtmic je in.el svoj prostor ravno pri I.n.erki. Ko pri prvi ponudbi ni hotel v jesti, ji ni ve.'- ponujal. Tembolj pa si je Tomažek tlačil želodec, in pri srcu se mu je milo storilo, spomnivši se slabih skled, ki so se pri Županovih vsak dan posa-jal? na mizo. Po jedi sta se odpravila Lenka in Tvo -im; Tomažek pa si je izbral sta-i -sra moža v dražbo, ter jo odrinil naprej, da je dekle nekaj korakov zadaj ostalo. Tu li Smuk si je snel puško s stene ter dejal Lcfiki: "Greni malo z vami." Ni mu rekla, naj ne hodi, in molče je potem stopal na njeni strani. Ravno pod cerkvijo v Bukovem vrhu je krožil sokol v zraku nad seno-žetjo, napravi j al krog za krogom, manjši in manjši, končno pa kakor blisk šinil med tolpo divjih golobov, pasočih se po tratini. Uplenil je enega ter se vzdignil v zrak ž njim. Kakor sneg se je usulo perje, druga tolpa pa je na vse strani plaho odplula. (Dalje prihodnjič.) ii ' jale Imenik uradnikov krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn. Matija Agnič, predsednik; Stefa-n Parvlišič, tajnik; Geo. L. Brozicli, blagajnik; Matevž Levstik, zastopnik.— Vsi na Ely, Mine. Mesečne seje se vrše vsaiko prvo nedeljo po 20. v cerkveni dvorani. Družtvo sv. Srca Jezusovega štev. 2 v Ely, Minn. Josip Lovšin, predsednik; Ivan Prijatelj, tajnik; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnik, Box 93. Vsi na Ely. MLnn. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Suale. Družtvo sv. Barbare štev. 3 v La SaUe, 111. Josip Bregač, predsednik, 110S 4th St.; Ivan Klopčič, tajnik, 239 Union St.; Anton Dtizina. blagajnik, 94;J Canal St.; Anton Jerutz, zastopnik, 1127 2nd St. Vsi v La Salle, 111. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Matije Kumpa. Družtvo sv. Barbare štev. 4 v Fede-ralu, Pa. Ivan Virant, predsednik; Ivan Gu-zelj, tajnik: Ivan Iveržišnik, zastopnik, Box 13S. Vsi v Burdiue, Pa. Družtvo sv. Barbare štev. 5 v Soudan, Minn. Matija Nemaaič, predsednik; Josip Zmidaršič, tajnik. Box 772; Martin St nikelj, blagajnik; Josip Znidaršič, zastopnik. Vsi na Soudan, Minn. Družtvo Marija Pomagaj "štev. 6 v So. Lorain, Ohio. Fran Krištof, predsednik, -105 lltli Ave.; Ivan Klenenc, tajnik, 40"» llth Ave.; Matevž Vidrič, blagajnik, Box <52; Josip Spreitz, zastopnik, Cor. 10th Ave. & Globe St. Vsi v South Lorain, O. - Družtvo 'sv. Barbare štev. 8 v Bloc-ton, Ala. Urban Istinič, predsednik; Matevž lit z. tajnik in zastopnilk. Vsi na Box 110, Piper, Ala. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich. Mihael Sunie, predsednik, 421 7th St.; Josip Griča.1-, tajnik, 115 7th St.; Josip Sunich, blagajnik: Ivan Plautz, zastopnik, 4215 llth St. Vsi na Calumet u, Mieh. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanskej dvorani. Družtvo sv.Štefana št. 11 v Omaha, Neb. Ivan Rado vie, predsednik, 1124 Pierce St.; Martin Sethi«*, tajnii-i, 1401 St>. 13th St.; Mihael Papež, b.'agajnik, J502 Jackson St.. South Omaha; Josip B. Pezdirtz, zastopnik, 1401 So. 13tb St. Vsi v Omaha, Neb. Dnižtvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh Pa. Josip Minska, predsednik, 254 Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.; Louis Cetkuta, tajnik, 57 Willow St., Allegheny, Pa.; Vincent Volte, blagajnik, 28 Teli St., Allegheny, Pa.; Fer-nand Vol1!, zastopnik, 122 42nd St., Pitts-burg, Pa. Družtvo sv. A'ojzija štev. 13 v Whitney, Pa. Fran Pavlin, predsednik ; Fran Božič. tajnik; Josip Božič, zastopnik, IS..X 143. Vsi na Whitney, Pa. Družtvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, California. Fran Volikonja, predsednik, Box 77; Štefan Jakša, tajniik, Box 77; Anton Baznik, blagajnik, Box 77; Marko Dragovan, zastopnik, Box 43. Vsi v Croekett, Cal. Družtvo šv. Petra in Pavla štev. 15 v Pueblo, Colo. Ivan Merhar, predsednik, 1210 Bohinc-:i Ave.; Fram Mehle, tajnik. 120S llohttitMi Ave.; Ivan Zupančič, blagajnik, 123S Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1207 Btjlumeu Ave. Vsi v Pueblo, Cole. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstownu, Pa. Matija Pečjak, predsednik, 815 < ie-!nut St..: Joap Intihar, tajnik. Fran Slabe, blagajnik; Fran Gabre-;ija, za.s t ■ ■ aik. Vsi na 519 Power St., f.ihustown, Pa. Družtvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Vencesiav Stermec, predsednik, lifx 50: Gregor Zobec, tajnik, Box G5; Ivan Mikulič, zastopnik, Box 44. Vsi v Aldridgt., Mont. Družtvo sv. Alojzija štev. 18 v Kock Springs, Wyo. Anton For tun, predsednik; Alojzij Tavčar, tajnik; L. Bozovičar, blagajnik; Anton Justin, zastopnik. "Vsi na Box 332, Rodk Springs, Wyo. Društvo sv. Alojzija it. 19 v South Lorain, Ohio. Alojzij Verant, predsednik, 500 lOfch Ave.: Ivan Omahen, tajnik, 512 llth Ave.; Ivan Svet, blagajnik, 487 13th Ave ; Fran. Justin, zastopnik, ' Box 3. Vsi v South Lorain, O. Mesečna seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani brata g. Alojzija Veranta. Družtvo sv. Jožefa št. 20 ▼ Sparta, 'Minn. Matija Majerle, predsednik; Ivan Zalar, tajnik, Box 1S3; Josip Kern, blagajniSk in zastopnik, Box 43. Vsi na Sparta, Minn. Družtvo sv. Jožefa štev. 21 v Elyria, Colo. Josip Jarc, predsednik, 4645 Franklin St., Denver, Colo.; Štefan Pre lesnik, tajnik. 100 Pearl St., Grlobeville, Colo.; Matija Sodar, blagajnik, 4000 Humboldt St.; Fran Smole, zastopnik, 4083 Franklin St.; oba v Denver, Colo. Družtvo 3V. Jurija št. 22 v South Chicago, 111. Anton Mertič, predsednik, 1S3 E. 95tli St.; Josip Sebohar, tajnik, 9553 Ewing Ave.; Fran Medoš, blagajnik in zastopnik, 947S Ewing Ave. V>i v South Chicago, 111. Družtvo sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Ca1. Iva.a Kukar, predsednik, OS Schep-ley Sr.; Josip Stariha, tajnik, 0 Humboldt St.; Ivan Puhek, blagajnik, Sati Bruno Road; Martin Smrek ar, zastopnilk, 711 Sail Bruno Ave. Vsi v San Francisco, Cal. Družtvo Sveto line Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn. Fran Aiko. predsednik; Fran Kolil-i": Alojzij Kotnik, blagajnik; Anton Fritz, zastopnik; Box 72*«. Vsi na Eveleth, Minn. Družtvo sv. Štefana štev. 26 v Pittsburgh Pa. Jakob Zabulkovec, blagajnik in zastopnik, 4S24 Blackberry St., Pit-ts-bufrg, Pa. Družtvo sv. Mihaela št. 27 v Diamond-ville, Wyo. Fran Peter.in, predsednik, Box 95; Josip Penea, tajnik. Box 35; Ivan Luzar, blagajnik in zastopnik, Box 34. Vsi v Diamondville, Wyo. Mesečne seje se više vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani rojaka Josipa (fačnika. Družtvo Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. Jakob Stigelc, predsednik; Anton Trotnik, tajnik. Box 200: Josip Ve-začnik, blagajnik; lvau Sem, zastopnik. Vsi v Cumberlandu, Wyo. Družtvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Penn'a. Fran Rebemik, predsednik. Box 3S; Alojzij Tolai*. tajnik, Box 242; Ivan Miklavčič, blagajnik, Box 91; Anton Tavzelj, zastopnik, Box 02. Vsi v Im-perialu, Pa. Mesečne seje se vi-še v dvorani rojaka Pavla Vinea. Družtvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn. Ivan Kočevar, predsednik, Box 11S; Josip Lani, tajnik, Box 123; Ivan Rus, blagajnik. Box 21; Ivan Kočevar, zastopnik, Box 118. Vsi na Chisholm Minn. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v prostorih g. Ivana Koče varja. Družtvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku. Pa. Matevž Ivikelj, pretlsednilk; Andvrj Sottler, tajnik; Ivan Genn, zastopnic 1103 Cheixy Alley. Vsi v Biaddoeku, Penn'a. Družtvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash. Fran Repenšek, predsednik; Greg-"»r Porenta, tajnik, Box 703 ; I">sip Pod-Ikrajšek, blagajnik; Jakob liemšak, zastopnik, Box 0S5. Vsi v BiacK Diamondu, Wash. Družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle. Penn'a. Josip Fa i ur, predsednik, Box 04; Fran Šifrar, tajnik, Box 20; Ivi>n Horvat, zastopnik, Box 21- Vsi na Trestle, Pa. Tomaž Previč, blagi i-nik, Box 130, Wilkesburgh, Pa. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Dunlo, Pa. Anton Poje, predsednik, Box 105; Fran Arhar, tajnik, Box 31; Matija Hribar, blagajnik, Box 12; Ivan J*-reb, zastopnik, Box 10. Vsi na Llov-dell, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 36 v Cone-maugh, Pa. Mihael Rovanšek, predsednik, Box 116; Ivan Pajk, tajnik, Box 91; Anton Mehle, zastopnik, Box 111. Ysi v Conemaugh, Pa. Družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelaadu, Ohio. Anton Oštir, predsednik, 1706 St. ] Clair St.; Ivan Avsec, tajnik, 1234 St. j Clair St.; Ivan Grdina, blagajnik, 11757 St. Clair St.; Anton Oeepek, zastopnik, 7S Dana St. Vsi v Clevelan-du, Ohio. Družtvo Sokol štev. 38 v Pueblo, Colo. Peter Čulhr, predsednik, 1217 South Santa Fe Avenue; Ivan Pluth, tajnik, 1219 South Santa Fe Ave.; Pavel Po-povič, zastopnik, 301 E. Northern Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Družtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash. Anton Janačelk, predsetlnik; Karol Božiš, tajnik; Ivan Gregorič, blagajnik; Jurij Urbane, zastopnilk. Vsi v Roslynuj, Wash. Družtvo sv. Mihaela štev. 40 v Cla-ridge, Pa. Jakob Janezič, predsednik; Ivan Rožane, tajnik. Box 4S1; Valentin Rednak, blagajnik, Box 402; Anton Jerina, zastopnik, Box 204. Vsi na Claridge, Pa. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v nemški dvorani. Družtvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Josip Vider, predsednik, I'.ox 223: Iiovrenc Sink, tajnik, Box 307; Fran Goli«"* i e, blagajnik, Box 425; Fran Jur-jevčič, zastopnik, Bt>x 209, Vsi v E. Palestine, Ohio. Družtvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Fran Oklešen, predsednik, 1213 B limen Ave.; Ivan Gaber, tajnik 1213 Bohmen Ave.; Anton Perko, zastopnik in blagajnik, 1220 Bohmen Ave. Vsi v Puebjo, Colo. Družtvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Josip Ambrožie, predsednik, Box 104; Fran Hudoklin, tajnik. Box 117; Nikolaj Marolinič, blagajnik. Box 33; Anton Smole, zastopnik, Box 102. Vsi v East Helena, Mont. Mesečne seje se vrše vsaeega dvajsetega v mesecu v prostorih brata Fr. Hudo ki i oa- Družtvo sv. Martina št. 44 v Barber-tonu, Ohio. Josip Kozin, predse*lnik, Box 234; Josip Podprečnik, tajnik, Box 225; Anton Stulkel, blagajnik, Box 118: Matija Kramar, zastopnik, Box 223. Vsi v Barbertonu, Ohio. Mesečne seje se vrse vsako drugo nedeljo v mesecu v Tini dvorani. Družtvo sv. Jožefa št. 45 v Indiana-polisu, Ind. Anton Struma, predsednik, 704 War-man Ave.; Ivan Hribernik, tajnik, 711 Warmaii Ave.; Josip Gačnik, blagajnik, 801 Ches'in St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Haugh St. Vsi v In-dianapolisu, Ind. Mesečne seje se vrše vsako drugi nedeljo v mesecu v Bischat dvorani. Družtvo sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo. Alojzij Lesar, predsednik; Ivan Plautz, tajnik; Ivan Kukar, blagajnik; Alojzij Lesar, zastopnik. Vsi na Box 55, Aspen, Colo. Družtvo sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas. Ivan Janžekovič, predsednik, 441 Ferry St.; M. Novak, tajnik, 422 N. 4th St.; Miko Špehar, zastopnik, 319 Barnett Ave.; Peter Špehar, blagajnik, 422 N. 4th St. Vsi v Kansas City, Ivans. Kedne mesečne seje se vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov na 4th St. & Barnett Ave., Kansas City, Kans. Družtvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y. Josip Pleše, predsednik, 485 Emen-dale Ave., Port Chester, N. Y.; Fran G. Tassotti, tajnik in zastopnik. 135 Seholes St., Brooklyn, N. Y.; Mihael Majerie, blagajnik, 10 Seholes St., Brooklyn, X. V. Mesečne seje se vrše vsatko drugo j nedeljo v mesecu v Louis Bermannovi dvorani, 1GS Lorimer St, Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 51 v Murray, Utah. Ivan Pajnič, predsednik. Box 47; Štefan Malr.ar, tajnik. Box 28A; T van Straus, blagajnik in zastopnik, Box 37A. Vsi na West Jordan, Utah. Družtvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas. Fran Avguštin, predsednik; Ivan Bančur, tajnik; Fran Kokelj, blagajnik; Ignacij Gross, zastopnik. Box 131. Vsi v 'West Mineral, Kansas. Družtvo sv. Jožefa št. 53 v Little Falls N. Y. Fran Božanc, predsednik, 583 Mili St.; Ivan Sil>č, tajnik, 131 Elizabeth St.; Jakob Mlinar, blagajnik, 583 Mili St.; Fran Steržinar, zastopnik, 31 Seeley St. Ysi v Little Falls, N. Y. - Družtvo sv. Frančiška št. 54 v Hib-bingu, Minn. Anton Gerzin, predsednik in zastopnik, 306 Pine St.; Nikolaj Polič, tajnik, 306 Pine St. Oba v Hibbingu, Minn. Družtvo sv. Roka štev. 55 v Lemont Furnace, Pa. Josip Kromar, predsednik, Lemont Furnace, Pa.; Jakob Novše-k, tajnik, Box 330, Uniontown, Pa. ; i l i Družtvo sv. Alojzija št. 56 v Superior, Penn'a. i Fran Gerčman, predsednik; Peter Smit, tajr.ilk; Fran Vinsek, blagajnik; Vincent Valež, zastopnik. Vsi na Su]>erior. Pa. I Družtvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Penn'a. Anton Hribar, predsednik; Matevž Treven, tajnik; Ivan Turk, blagajnik; Josip Pavle t ič, zastopnik. Vsi na Export, Pa. Družtvo sv. Štefana štev. 58 v Coke-dat'e, Mont. Mihael .Takse, predsednik; Ljudevit Čanipa, tajnik. Box 305; Marko Fre-lih, blagajnik; Štefan Mule. zastopnik, Box Vsi na Cokedale, Mont. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na JVIartin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, »la imam v zalogi vsakovrstno suho meso, nanneč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim t vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. OPOMBA. Ta imenik uradnikov U raje vn in dražtev J. S. K. Jednote bode priobčen v glasilu Jedn >te vsaki mesec jx> enkrat, in sieer okolo 15. \ sa. druičtva, oziroma njih tajniki so vljudno p ros en i nemudoma poročati vse nedostatlke in premem be njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor mi je bilo dosedaj poroča no. Dru-ztva. kter.: še niso poslala vseh zn-htevanih j-odatkov. naj blagovolijo t<> k malo storiti. Jurij L. Brožič, gl. tajnik. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu » Cliicapi, i;;., kakor tudi rojakom po V.jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 s. Cen'er Ave.. Chicago. III., bliiu 19. ulice, kjer točim prist o uleža»-.o Atlas« ir pivo, izvrstni «;*;akey. I^ajlwlja $ vina in dišeče smodke so pri meni ^ na razpolago. Nadalje je vsakemu ^ na razpolago dobro urejeno keg- (3 Ijišče in izrnlna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen Ml obisk se priporoča »_ Mohor 617 So. Center Ave., Chicago, CUNARD LINE PARNŽK! PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJN_NEW TORKOM. RIBNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR ilA KROTV ZA §ETANJlfi POITTIKOT TRETJEGA RAZRED« MIMA m^ PAMOHIA MBORIA CliTONIA> SLAV0N1A m PANrfONlA so parmJc na av» vi Šaka Ti parnimi so napravljeni po najnovejšem kroja in zeio prikladn sa tretj? razred, JEDILA ea dobra in potpikoin trikrat na dam pc vn postrfcženao Vožnja listke prodajajo poobladčc U agentj 1 in The Canard Steamship Co., Ltd., 39 8ro&dwt.f j New SsrL 126 3tate St., Boston 67 Dearborn Bt.t> Uhicaa^ AUSTBO-AHEBIGAN LINE Regularni potni parnikl "GERTV* odpluje jan. "GEORGIA" Sodeluj« 3. feb. "FRANCESCA" o<1 pluje 15. feb. vozijo med New Yorkom, Trstom in ReK i. x«ajpri} ravn«?j«a in iiaic*nejsa j.aroDrotiiia frta v * Ljn^.Jano m sj>loh ca Slovensko, železnica velja do Ljub" Ž Ijane le SO centov. Potniki dos]>o isti dali na parnik. Jj ko otl doma grt'(io S v « SelcznišVt Ctre iz Ntav DrlcEnse eo zelo riile ra v?c strtri. " Jr t tdBUnNkflflttiifI J*6lLJ*Gi i u^ — ilik* _ •y- -•■ • tti'iih" : lINJe prezreti! ^ Slika predstavlja uro z zlatom pre-i vlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost i 10", in je jamčena za 20 let. Kolesovie ie najboljšega nrnerikan-skeca izdelka ElGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo $13.°° Za obilne božične naročbe se zahva-.. ljujem in naznanjam, da ostane le še nekaj časa ta izjemna cena kakor je = bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam M. Pogorele, 606 Masonic 'Temple, Chicago, 111 , vsebine on jc dobiti po ■gornji nai nuc^t s* eowc **6th size1« fa vccje velikosti 18th aice z»eospode Naslov i v m » 1 knjig«t M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich. iV-----