TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Teleion št. 2552. LJUBLJANA, 30. julija 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 86. Plenarna seja Zveze trgovskih gremijev. Razprava o novem zborničnem volilnem redu. — Trgovstvo soglasno za enoten nastop v obrambo stanovskih interesov. — Aktualna gospodarska vprašanja. V petek dopoldne se je vršila v zbornični sejni dvorani plenarna sela Zveze trgovskih gremijev pod predsedstvom načelnika Vilka Weixla ob številni udeležbi članov zveznega na-celstva in delegatov 18 gremijev. Glavno točko dnevnega reda je tvorilo vprašanje zveznega stališča na-pram določbam novega volilnega reda za trgovsko zbornico, ki ga je izdalo ministrstvo trgovine in industrije na podlagi pooblastila čl. 267. finančnega zakona za leto 1927/28, ki ga je Uradni list objavil dne 26. julija. Zvezni načelnik Vilko Weixl je v obširnem uvodnem poročilu pojasnil bistvene razlike prejšnjega in novega volilnega reda za trgovski odsek pri zbornici ter na podlagi statistič-nih podatkov ugotovil, da se bo vsled uvedbe pluralnega volilnega principa število volilcev v trgovski kategoriji skoro podvojilo. V svojem poročilu je posebno poudaril, da se je skušalo glavni pomislek, ki ga je imela Zveza gremijev Proti ukinjenju volilnih kategorij in uvedbi čistega proporca za volitve v zbornico, popraviti na ta način, da se je uvedlo vezanje kandidatnih listin po davčnih zneskih, toda ne v razmerju ^ prejšnjih davčnih kategorij, ^narveč v bistveno drugačnem številčnem razmerju- niP(!mn0vžil° pa se je število volilcev vi„. nacm, da se je dalo volilno pra-vsem ravnateljem in upravnim svetrukom bančnih in trgovskih delniških družb, poslovodjem driižb z omejeno zavezo in končno vsem članom načelstva pridobitnih in gospodarskih zadrug. Dočim je pri delniških družbah taka odredba razumljiva in umestna z ozirom na njih davč-n? J110^ in višino prispevkov, ki jih ■Plačujejo za trgovsko zbornico in so ? e£.vtega Poslovodje takih podjetij Praktično verzirani v trgovini ter po-'n?.io_ naše težnje in zahteve, se isti Prjncip nikakor ne da uporabljati na Pridobitne zadruge. Vseh zadrug v Sloveniji je po štatistiki 1081, od tega ■l1*1 je nad 800 takih, ki dobijo po uredbi glasovalno pravico v trgovski kategoriji. Nad polovico teh zadrug je km° flh finančnih zakonov in de-pisov gi starih davčnih pred- družnega zakonTkatSrbijanSkega Za' je bila v tem ozi^KS* vel'avnost naše kraje, oproščena od^lačaj/anl? dobnine in torej tudi za vzdrževan zbornice nič ne prispeva. Od vseh zadrug, ki dobijo glasovalno pravico Po uredbi v trgovskem odseku, nima nit» ena desetina obrtne liste, ker se °f °. konzumne zadruge branijo pri-ko t ^remijem, češ, da so obče nstne zadruge, ki poslujejo samo SVOie 5lane in nimajo pridobitne-s značaja. Vse te zadruge dobijo za vse svoje člane načelstva glasovalno pravico ter nastane tako nov kader netrgovskih volilcev ca. 5.000 oseb «1 nimajo o praktičnih potrebah trpine nikakega pojma, ki so tudi si-j®r 'Popolnoma drugače orijentirane starf1Padaj0 po ve5ini Poljedelskemu kli ■,U’ ali pa drugim svobodnim po-Poizk°’ Načelnik Weixl je ožigosal ta strenrS noveSa volilnega reda, ki iorizi1 ?a tem’ da volilce-trgovce ma-nav7r,ai° volilci-netrgovci in pozval ]e„A e Sremijalne načelnike in de-’ (,a se združijo v obrambo sta- novskih interesov trgovstva. Nato je citiral obširne statistične podatke o stanju družb z omejeno zavezo, delniških družb in raznih vrst gospodarskih zadrug v Sloveniji, ki bodo imeli po novem volilnem redu glasovalno pravico. K poročilu zveznega načelnika g. V. Weixla se je razvila živahna debata, katere so se udeležili gg.: R. Stermecki, J. Verovšek, F. Žumer, St. Lenarčič, L. Petovar, A. Stergar, I. Kostevc in J. Kavčič. G. R. Stermecki, načelnik celjskega gremija, je povdar-jal posebno, da je minimum, kar se mora zahtevati kot predpogoj za volilno pravico, da ima volilec obrtni list in da plačuje pridobninski davek. G. St. Lenarčič je opozarjal na razne možnosti izigravanja trgovskih interesov pri takem volilnem redu, posebno, ker število članov načelstva ni fiksno določeno, marveč se lahko po potrebi na občnih zborih izpreminja. Vsi govorniki so obsojali dejstvo, da se konzumom, ki so vedno delali konkurenco trgovcem in jim povzročali škode, daje sedaj za vse člane načelstva glasovalno pravico in po-vdarjali potrebo, da trgovstvo, organizirano po gremijili, skupno, enotno in sporazumno nastopi pri teli volitvah za obrambo in zaščito svojih najvitalnejših interesov. V ostalem se je sklenilo, da je potrebno razčistiti vprašanje pridobitnih in gospodarskih zadrug, ker položaj v tem oziru ni jasen in tudi besedilo uredbe toliko nepopolno, da dopušča razne dvome in odprta vprašanja. Za člana volilnega odbora in predstavitelja Zveze gremijev kot poklicne organizacije trgovstva v volilnem odboru, se je soglasno sklenilo predlagati g. Ivana Kostevca kot čla-na in^ g. R. Stermeckija, zveznega podnačelnika, kot namestnika. Za na-daljno vodenje priprav za volitve v zbornico je bil izvoljen poseben volilni odbor, ki se sestoji iz zveznega načelnika V. Weixla, zveznega podnačelnika R. Stermeckija, nadalje gospodov Ivana Kostevca iz Ljubljane, Antona Stergarja iz Kamnika, Stanka Lenarčiča iz Nove vasi pri Cerknici in Konrada Elsbacherja iz Laškega. Soglasno je bil sprejet sklep, da Zveza takoj obvesti vse gremije, da predložijo zveznemu načelstvu svoje predloge glede kandidatnih list za zbornične volitve ter da izvoljen volilni odbor takoj sporoči zborničnemu predsedniku sklep glede zveznih kanatov za glavni volilni odbor. h3to Je P°dal zvezni tajnik J. Mo-rP7nitif-^pno Poročilo o poteku in o čUn n«Lh^*°vskih pogajanj * Nemške'DolitikV6- ten£ence nemške carin-? tSh m rtal težkoče, katere je bilo treba premagati v carinsko tarifnem oziru na obeh straneh. Konč-no je naštel predmete, pri katerih so bili dani popusti na uvozni carini pri uvozu v našo državo in v Nemčijo. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje in je bila tajniku J. Mohoriču izrečena zahvala za uspešno Posredovanje pri pogajanjih. Kot tretja točka dnevnega reda je bilo podano obširno poročilo o pote-11 *n 0 sklepih konference zbornic meseca junija v Splitu. Tajnik Moho-nc je iz referatov, ki so bili podani na tej konferenci, posnel glavna na-ce a’ 1 so j*h zastopale posamezne pokrajine v spornih vprašanjih in po-vdarjal težkoče enotne formulacije zahtev. Resolucije splitske konference so bile z odobravanjem sprejete na znanje in se je zvezno načelstvo naprosilo, da pri konkretizaciji teh resolucij deluje na to, da se sklepom in predlogom Zveze gremijev v čim večjem obsegu ugodi. Sledilo je poročilo o sedanjih rezultatih ankete glede padanja našega izvoza. Tu so razni delegati opozarjali na težkoče lesne in vinske trgovine, kakor tudi neprilike, s katerim se ima boriti izvoz jajc in predlagali, da Zveza na to opozori kompetentna ministrstva. Nato se je razpravljalo o vprašanju ustanovitve posebne zadruge lesnih trgovcev v gornjegrajskem okraju, kakor tudi osnovanja trgovskega gremija za srez Šmarje. Debate k temu .vprašanju so se udeležili gg. Stergar, Polih, Umek, Petovar in Weixl. Končno je prišel v razpravo še predlog gremija trgovcev v Mariboru glede profesijonelnega donašanja v inozemstvu nakupljenega blaga potom potnikov v našo državo na škodo trgovcev, o obrtno - pravnem značaju žegnanj, proščenj in misijonov, dalje na predlog g. Divjaka glede potrebe znižanja dajatev za nezgodno zavarovanje in na predlog g. Slaviča o ukrepih za zboljšanje izvoza vina. REFORMA FINANČNE UPRAVE. Generalna direkcija davkov pripravlja v 'zadnjem času uredbo, ki ima namen, da poenostavi davčno upravo v prid države in v prid strank. V ta namen se hoče nekatera davčna merila povišati v tem smislu, da s priraču-narijem pribitkov, ki se že sedaj pobirajo, ne bodo presegale izmere sedanje davčne obremenitve. Kakor ni misliti na povišanje davčnih bremen, tudi o kakem znižanju za enkrat ne more biti govora. Kazne časopisne vesti iz zadnjega časa, ki hočejo vedeti, da se bodo z uredbo davčna bremena znižala, niso pravilne. Kakor izvemo, tudi ni res, da bi hotela finančna uprava uveljaviti novi davčni zakon kratkim potom na podlagi člena 314. finančnega zakona. • * • PRAVILNIH O INDUSTRIJSKIH OBVEZNICAH. O osnutku pravilnika o industrijskih obveznicah, katerega je sestavila Centrala industrijskih korporacij, se je vršila pred kratkim pri ministru financ ožja konferenca, Ikatere so se udeležili poleg ministra za pravosodje tudi predstavniki Centrale. Na podlagi te konference je komisar za pravosodje postavil posebno komisijo, ki je dobila nalogo, da podrobno prouči osnutek pravilnika. Kakor čujemo, je komisija te dni izvršila svojo nalogo in predloži ministrstvu podrobno utemeljeno poročilo. * * * VETERINARSKE OLAJŠAVE PRI IZVOZU SVEŽEGA MESA IN ZAKLANE PERUTNINE. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odobrilo, da se pri brzovoznih pošiljkah svežega mesa, zaklane .perutnine in drugega blaga, ki se hitro pokvari, uki-ne ponovni veterinski pregled na obmejni postaji v Mariboru in Dravogradu, če so bile pošiljke pri predaji v Čakovcu odnosno v Mariboru že enkrat pregledane in če so bili pred carinjenjem v Čakovcu odnosno v Mariboru certifikati prepisani in klavzuli-rani s strani obmejnega veterinarja. Pred podpisom trgovinske pogodbe z Nemčijo. (Konec.) Splošni del trgovinske pogodbe z Nemčijo je v bistvu recipiral vse določbe, ki so bile obsežene že v svoje-časni provizorni trgovski pogodbi z Nemčijo iz leta 1922. Obe pogodbeni državi si- vzajemno jamčita svobodo trgovine in plovbe. Nemci pa se glede rečne plovbe niso zadovoljili s splošno formulo, marveč so želeli, da se vnesejo še špecijelne določbe glede donavske plovbe in pristajanja nemških ladij v pristaniščih naših na-cijonalnih vod, predvsem v Savskem pristanišču v Beogradu, v Pančevu in na pristaniščih ob prekopih v Vojvodini. Poleg tega so Nemci predlagali, da se jim v trgovski pogodbi zasigura pravico naseljevanja in izvrševanja poklicev pri nas. Po daljših razpravah pa so bila ta vprašanja izločena in imajo biti predmet posebne konzularne konvencije, ki se bo šele v danem momentu zaključila z Nemčijo. Zato so se Nemci omejili potem predvsem na to, da bi zasigurali začasno in trajno nastanitev kvalificiranega delavstva pri nas v okviru naših avtonomnih predpisov in v analognem smislu določb, ki smo jih dali že italijanskim državljanom v nettunskih konvencijah. Tudi nadaljnemu nemškemu predlogu glede snovanja delniških družb in podružnic nemških podjetij finančne in industrijske zavarovalne in transportne stroke ni bilo mogoče v polnem obsegu ugoditi. Vsi ti predlogi so se morali zaenkrat omejiti na okvir pravic največjega povlaščenja. ■ Za poslovno potovanje interesentov je največje važnosti, da je dosežen sporazum, po katerem bodo potna viza v prometu z našo državo in Nemčijo odpravljena. Važna je tudi določba, s katero se trgovskim potnikom izrečno prepoveduje detajlno potovanje, to je iskanje naročil pri osebah, ki niso trgovci in ne obrtniki. Vprašanje krošnjarstva je bilo iz splošnega dela trgovske pogodbe izločeno. Obe pogodbeni državi se zavezujete, da ne bodete ovirale medsebojnega prometa z raznimi uvoznimi iri izvoznimi prepovedmi. Izjeme so dopustne samo z ozirom na javno varnost, iz zdravstvenih in veterinarskih ozirov, kakor tudi za monopolne predmete in vojaško opremo. Važna je nadaljna določba, da se bodo industrijski izdelki, ki prihajajo iz ene izmed pogodbenih držav in ki so bili tam izdelani potom oplemenitve inozemskih surovin in polfabrikatov, v carinskem oziru smatrali za proizvode interesirane pogodbene države. I osebno poglavje govori o izvornih izpričevalih. V tem oddelku je med drugimi tudi obljubljeno brezplačno konzularno vidiranje izvornih izpričeval. V nadaljnem odstavku je reguliran reparatumi, ambalažni in prtljažni promet, carine prosti uvoz blaga, ki prihaja v našo državo na vzorčne velesejme in razstave, kakor tudi, ki se uvaža na negotovo prodajo! Vprašanje uvoza vzorcev je bilo urejeno v smislu sklepov ženevske konference za poenostavitev carinskih formalnosti. Na predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, so bile v splošni del sprejete tudi določbe, da naj se čimprej vspostavijo direktne železniške tarife za potniški in blagovni promet med obema državama, kakor tudi, da se za medsebojni poštni, brzojavni in telefonski promet določijo znižane pristojbine in da se med gospodarskimi centri obeh držav vspostavijo čimpreje direktne telefonske zveze. Te določbe so posebno v interesu naše izvozne trgovine in industrije, ki je vsled pomanjkanja direktnih tarif in telefonskih zvez danes žalibog še v kupčijskem prometu z Nemčijo navezana na posredništvo tretjih držav. Ob zaključku pogajanj je bilo po-krenjeno tudi vprašanje sporazuma za reciprociteto v pogledu socijalne-ga zavarovanja proti boleznim in nezgodam, ki je za naše rojake na Westfallskem, kakor tudi za nemške koloniste v Bosni zelo važnega pomena. Izgleda, da bodo stipulacije, ki so bile sprejete v tem oziru v splošni del pogodbe, omogočile, da se bo tudi to vprašanje lahko uredilo v najkrajšem času potom posebnega sporazuma. I. Mohorič. Rudarstvo v Sloveniji. INaidkalijevanje.) Važne nove naprave. Pri premogovniku v Trbovljah se je skladišče za zahvalni materija] pri drobilniku na nadnevnem kopu Neža povečalo. Na dnevnem kopu Dobema se je pričelo pridobivati premog, ki se odvaža skozi šaht III. na separacijo ob Sava. V zapadnem okrožju se je dogradil šaht II. in stavil v obrat. Istotako je bila osrednja delavnica gotova in stavljena v obrat. Električna centrala ob Savi ni obratovala, ker se je tok dobival iz falske elektrarne. V Trbovljah so se zgradili 2 hiši za 18 delavskih družin, 1 hiša za 60 samcev in poslopje za pisarno lesnega skladišča in glavne železnice. Popravljale so se stare hiše, zidale k istim kleti in drvarnice. V Zagorju se je na Viljemininem polju zgradila žična tirnica. V Rajhenburgu se je dogradil glavni šaht in stavil v obrat. V Velenju se je dokončal daljnovod 3.000 voltov v Šoštanj. Dosedanji parni pogon separacije, mehaničnih delavnic in drugih naprav se je elektrificiral. B) Pri rudnikih za druge rude. Pri rudnikih za druge rude je obstojalo železnic v jami 63.320 m, nadnevno 20.796 m. Vse železnice so bile enotirne. Razen tega je bilo na dnevu 2.219 m žično vrvnih tirnic. Vseh 'železnic je bilo torej 86.335 m. V jami je bilo 26.472 m električnih železnic in 36.848 m z ročnim pogonom. Od navedenih železnic je bilo s paro-strojnim obratom 17.300 m, z električnim pogonom 3.166 in za ročno obratovanje 2.549 m. Za prevažanje so služile 3 parne lokomotive z 210 HP in 17 električnih lokomotiv s 126 HP; za izvažanje 5 stalnih električnih motorjev z 69 HP. Odvodovalen stoln je bil 1 z dolžino 6.944 m. Za zračenje se je uporabljalo 22 ventilatorjev na visoki tlak. Skupna kapaciteta je znašala 1.770 m3 na minuto. Za pogon ventilatorjev je služilo 22 električnih motorjev s skupaj 68 HP. Za pogon električnih naprav z visoko napetostjo je obstojalo 9 vodnih turbin z 934 HP in Diesolovi motorji s 330 HP ter 1 parni stroj s 680 HP. • Vsi stroji so služili hkrati za razsvetljavo in proizvajanje moči. Separacijskih priprav je bilo: 11 valjčnih parov, 7 drobilnikov, 3 okrogli splavniki, 52 odsadnih strojev, 23 stresalnih splavnikov, 20 separacijskih rešet, 23 separacijskih bobnov, 2 prebiralna traka, 2 prebiralne mize, 2 prenosna pasa, 3 paternostri, 54 livni-kov, 1 kotalni mlin, 2 mešala in 34 drugih priprav. Dvigali sta bili 2 električni. Za pogon žičnovrvne tirnice v separaciji v Žerjavu je služil 1 električni motor s 45 HP, za pogon žičnovrvnih tirnic na postajo Heleni jo 3 električni motorji s skupno 54 HP ter za pogon raznih čistilnih priprav 12 električnih motorjev s 476 HP in 1 parni stroj s j 45 HP. V druge svrhe rudniškega obrata je obstojalo 19 električnih motorjev s 95 HP. Končno je bilo v rabi 32 vrtalnih strojev s 39 HP in 32 vrtalnih kladiv s 226 HP, vsi na stisnjeni zrak. Važne nove naprave. Pri rudniku v Mežici se je v jami postavilo novo kompresorsko napravo. Pri istem rudniku se zgradilo centralno skladišče ter poslopje za odre-dilnico in obratno pisarn«. Pri rudniku Litija se je zgradila nova separacija. C) Pri topilnicah. Pri svinčarni v Žerjavu družbe The Central European Mineš Limited je obstojalo 6 amerikanskih peči, 2 Pilcove peči, 4 čistilniki in 4 konvertorji; dalje 2 električni Feniks-pihali s 30 HP, 3 vodna Jagrova pihala z 42 HP, 2 ekshau-storja, 3 dvigala z električnim pogonom s 40.5 HP in 1 drobilnik. Za pogon je služila 1 vodna turbina z 80 HP. Železnic je bilo 1.137 m. V svinčarni Litija so obstojale sledeče naprave: 1 Dwight-Lloydova peč, 1 destilacijska peč, 1 amerikanska peč, 1 visoka peč, 1 pražilnik, 5 čistilnikov in 2 konvertorja, 2 pihalna stroja s 400 HP, 4 ekshaustorji, 3 dvigala z električnim pogonom s 27 HP in 1 električni motor za pogon okrogle peči. Železnic je bilo 1.799 m. V obratu je bila električna centrala z .1 generatorjem za vrtilni tok za razsvetljavo in proizvajanje gonilne sile. Generator je gnal parni stroj s 350 HP. V isto svrho je služila tudi rezervna električna centrala iz 1 generatorjem za vrtilni tok za 40 HP, ki ga žene parni stroj s 60 HP. Razen navedenih naprav sta bila pri topilnici še 2 električna motorja z 10 HP za pogon žerjava in en električni motor z 32 HP za pogon čistilne naprave za odvodne pline in dim. Vse navedene naprave so izven obrata. V državni cinkarni v Sponji Hudinji pri Celju je obstojalo 10 destilacijskih peči, 2 muflovi peči za praženje, 4 peči za temperiranje muflov, 5 generatorjev za proizvajanje plina, dalje 3 električni pihalni stroji s 45 PH, 6 dvigal z električnim pogonom s 36 HP, 1 električni motoT za odstranjevanje pepela pri generatorjih z 12.5 HP, 2 peči za rafinira-nje finega cinka, 1 naprava za izdelovanje modre galice (izven obiata), 1 sušilnica glinastih izdelkov, 1 hidravlična stiskalnica za izdelavo muflov, 2 kroglična mlina, 1 naprava za pocinkovanje železne pločevine, obstoječa iz pocinkovalnih ponev s kompletno pripadajočo opremo za čimža-nje, kloranje in sušenje pločevine po sistemu »Šturm«, 1 stroj za uravnavanje pocinkane pločevine in 1 naprava za proizvajanje žveplene kisline ipo sistemu >Opel< ter 1 pražarna z modernizirano in renovirano pečjo za praženje cinkove svetlice. Za proizvajanje električnega toka so bili 3 Dieselovi motorji s 500 HP in 3 Končno je bilo v 'obratu za pogon raznih naprav v topilnici, pražilnici, plinarni, lončariji, pocinkanji, mizarski delavnici in kovačnici 20 električnih motorjev s skupno 290 HP. Železnic je bilo 2.500 m. Važne nove naprave. Pri svinčarni v Žerjavu je bila tekom leta opuščena stara izbiralnica v Heleni ter koncentrirano izbiranje v žerjavski izbiralnici. S pregradnjo te stare izbi-talnice se je pridobilo 6 stanovanj za delavce. Proti koncu leta se je pričelo z gradnjo mehaničnih amerikanskih peči. Zgradilo se je hišo za paznike. V državni cinkarni v Spodnji Hudinji pri Celju se je prekonstruirala ena destilacijska peč na belgijski sistem, podrla ena stara pražilna ter na istem mestu sezidala nova peč. Dalje se je renovirala naprava za proizvajanje žveplene kisline po sistemu »Opek. (Dalje prihodnjič.) Trgovina Rusije po prelomu z Anglijo. Začasna cenitev trgovskega komisariata je v začetku julija ugotovila, da je prelom med Angleži in Rusi tekom prvega meseca prinesel Rusiji netoizgubo več milijonov rubljev. Vendar pa v splošnem posledice niso tako hude, kot so jih napovedovali; kajti od eksporta Sovjetske Rusije v Anglijo, ki je bil cenjen mesečno na 14 milijonov rubljev, so prevzele druge države 80 odstotkov. Kinčuk, dosedanji vodja sovjetske trgovske delegacije v Angliji, je dejal, da trguje na Angleškem kljub prelomu pet ruskih koncernov, in sicer Rusko-bri-tanska trgovska družba, Ruska petrolejska družba, Moskovska Ljudska banka, Centralna unija in Vaška zveza. Kinčuk misli, da je prelom samo začasen. Od spremembe vlade na Angleškem pričakuje Kinčuk tudi vzpostavitve diplomatskih in trgovskih zvez. To optimistično uradno mnenje potrjuje tudi uradna statistika. Trgov-(• ska bilanca gospodarskega leta, zaključenega z 31. marcem, kaže za Rusijo doslej nedoseženo aktivnost 130 milijonov rubljev. Zato je tudi komisariat zunanje trgovine svoja inozemska naročila zvišal, tako da je izkazal april pasivnost dveh milijonov rubljev, maj pa pasivnost 23 milijonov rubljev. Nakupovalna politika se nadaljuje kljub prelomu z Anglijo. Izvoz v maju je presegel lanski majski izvoz za 12 milijonov rubljev ali za 25%. Cenitev za junij pravi, da je lanski junijev eksport v znesku^ 40 milijonov rubljev bil tudi prekoračen, a vsled zgube angleškega trga ne tako zelo kot v maju. Pomnoženi uvoz obstoji večinoma iz strojev. Nemčija opremlja kemične tovarne in elektrarne, Amerika pošilja rudarske potrebščine, motorje, traktorje, trebilnice itd. Neprijetno je nazadovanje izvoza v Ameriko; padel je v prvih štirih mesecih od lanskih 11 milijonov na 5,500.000, dočim je uvoz iz Amerike narasel od 15 milijonov rubljev na 19,500.000 rubljev. Gospodarsko pismo iz češkoslovaške. Številni požari v zadnjem času, zlasti požari industrijskih objektov, so zelo neugodno uplivali na zavarovanje proti požaru, ki preživlja letos najslabše leto po prevratu. Že do srede julija so izplačale zavarovalnice . vso industrijsko premijo tekočega leta in bodo morale poseči globoko v rezerve. Tudi navadni riziki izkazujejo letos dosti večje vsote kot sicer in se zavarovalnice vseskoz pritožujejo nad nenavadnim številom goljufivih in špekulativnih zažigov. Tudi toča je letos zavarovalnice zelo prizadela. Centrala čsl. trgovskih zbornic je razložila trgovskemu ministrstvu stališče trgovskih zbornic o predlogu zakonite obvezne revizije družb z omejeno zavezo. Ta predlog je bil že večkrat stavljen, pa nikoli uresničen, ker pomeni v svojem bistvu vtikanje v zasebno podjetništvo. Izgovor z obvezno revizijo pridobitnih in gospodarskih zadrug ne more držati, ker obstojijo med njimi in med d. z o. z. bistvene razlike, tako glede njih gospodarskih in socialnih funkcij kot glede njih organizacije. Itd. Po mnenju trgovskih zbornic morejo d. z o. z. uspežno procvitati le na temelju zasebnega podjetništva. Predlagana zakonita uvedba revizije bi pomenila nadaljnji korak do birokratizacije zasebnega gospodarstva. Češkoslovaška industrija čevljev se je v zadnjih letih izredno hitro razvila in je tekom kratkega časa prekosila velike eksportne države s staro čevljarsko industrijo. Leta 1924 je bila Češkoslovaška z eksportom 2 milj. 139.520 parov čevljev daleč zadaj za Anglijo, koje eksport je znašal takrat 11 milijonov parov čevljev, dalje za USA s 6 milijoni in za Nemčijo s 4 milijoni eksportiranih parov. Leta 1925 je Češkoslovaška že prekosila Nemčijo; kajti eksportirala je 5 milj. 512.000 parov, dočim je šel nemški eksport nazaj na 3,500.000 parov. Tudi leta 1926 je šel nemški eksport nazaj, na 2 milijona parov, dalje tudi eksport USA od 6.5 na 5.7 milijonov, dočim je dosegel češkoslovaški eksport 6,570.860 parov in je prišla lani na ta način Češkoslovaška na drugo mesto, za Anglijo in pred USA. Zanimivo pri tem dejstvo, da nazaduje tudi angleški eksport, ki je v prvi vrsti namerjen v angleške kolonije in dominione. Nasproti temu je čsl. eksport čevljev tudi letos spet zelo narasel in je znašal samo v prvih petih mesecih 5,122.800 parov, torej skoraj toliko kot ves letni eksport 1925. Tudi vrednost eksporta zelo raste: leta 1924 je znašala 120 milijonov Kč, leta 1926 že 470 in v prvih petih mesecih letošnjega leta 253 milijonov Kč, torej več kot v vsem letu 1925. Češkoslovaška pravi, da je vse to posledica njenih nižjih cen; kajti češkoslovaška povprečnost je 7 šilingov za par, angleška 8, ameriška in nemška 9 do 9 Vi. Nemčija, kamor ekspor-tira Češkoslovaška večji del svojega blaga, je morala prepustiti Češkoslovaški poljske, danske, holandske in norveške prodajne trge; velike postavke gredo dalje v Jugoslavijo, Anglijo (za kolonije), Rumunijo, Švedsko, Švico in v USA. Dosedanji razvoj govori za to, da bo šlo v smeri napredovanja naprej. Drugo poročilo pravi: Izvoz čevljev iz Češkoslovaške je dal leta 1925 20 milijonov Kč na mesec, v začetku 1. 1926 že 27 milj., na koncu leta 1926 36, v prvem letošnjem čerttletju 42, v aprilu 58, v maju 69 milijonov. S tem je Češkoslovaška prekosila v maju tudi že* Anglijo, ki je eksportirala v tem mesecu za 56 milijonov Kč čevljev. Od čsl. majnikovega eksporta je kupila Nemčija za 25 milj. Kč (lani 15), j*°nav" ski trg 11 (7), Poljska 5 (1), Švica 2 (0.3), Nizozemska 3 (1). V Anglijo so prodali za 7 milj. Kč čevljev (2), v Skandinavijo 8 (3), v Ameriko 5 (1). Povsod je Češkoslovaška napredovala, najbolj v prekmorskih deželah. Je pa to posamezen pojav, ki nima v razvoju drugih eksportnih industrij nobene primere. parni stroji s 6&5 HP v obratu. Vinocet Tovarna vinskega kisa, d. zo.z, Ljubljana, nudi nalfineiši in nalokusneiši NAMIZNI KIS a«' iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo I Tehntfno in hlgiieniino naimoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna i UHMana. B—a!—■ ’•» “• «■*«*• Letošnja sladkorna kampanja v Češkoslovaški je dala 10.3 milijonov met. stotov novega sladkorja, lani 15 milijonov, letos torej za 31% manj. Na Češkem je produkcija nazadovala od 7.4 na 5.1 milj. met. stotov ali za 31.4 odst., na Moravskem za 24.2%, v Slezi ji za 33.8%, v Slovaški za 1 milijon met. stotov ali za 41.9%. Domači kon-sum je znašal v devetmesečni kampanji okt.-junij 2.6 milj. stotov surovega sladkorja, za 7.8% manj kot leto prej. NALAGANJE PUPILARNEGA DENARJA v DRŽ. HIPOTEKARNO BANKO. Z ozirom na časopisne vesti o nalaganju pupilamega denarja v Državno hipotekarno banko nas obvešča Zveza jugoslovenskih hranilnic, da je pri vseh merodajnih činiteljih storila korake v tej smeri, da naj, kar se tiče nalaganja Pupil. denarja, ostane v Sloveniji vsaj ^ 10 let pri dosedanji preizkušeni praksi in da je dobila zagotovilo, da se °de razmerje med Državno hipotekarno banko in pupilarno varnimi regula-tivnimi hranilnicami uredilo sporazumno s poslednjimi preden se otvori podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani. • • • ITALIJANSKO-MADJARSKA kgnven CIJA GLEDE REKE. Načelnik vlade Mussolini in baron Wimmersperg, državni podtajnik v ma-djarskem trgovinskem ministrstvu, sta podpisala v palači Chigi konvencijo, ki se nanaša na razne olajšave, dovoljene madjarski trgovini v reškem pristanišču. Ta konvencija tvori ,izpopolnitev sporazuma, doseženega meseca aprila. Konvenciji je dodan protokol o ustanovitvi »ladjarsko carinske sekcije na Reki. ŠVEDSKA V DRUGEM ČETRTLETJU 1927. O splošnem gospodarskem položaju Švedske v drugem letošnjem četrtletju poročajo sledeča zanimiva dejstva: Nenavadno mrzlo vreme je letino zavleklo in je povzročilo slabe napovedi zanjo, a nato je dobro vreme vse popravilo, »vedska industrijska podjetja eo svoje obrate dobro zaposljevala, povpraševanje po delu v domačih Industrijah je slo čez povprečnost. A vseeno je kup-čijsko razpoloženje le majhno, registriranih je le malo novih podjetij; zato so zahtevali dolgoročne kredite večinoma le, da so poplačali tekoče dolgove, kar je položaj na denarnem trgu bistveno °lajšalo. Od normalnega letnega eks-P°rta lesa je prodanih nekaj nad tri ^trtine. Izvozne številke za železo in Jeklo so se v primeri z lanskim letom nekollko popravile, a trg je še zmeraj m ačen in deloma deprimiran. Pomorski eksport železne rude je za ta čas dosegel letos rekordno številko; izvoz družbe Graengesberg v prvih petih mesecih je znašal letos 3,560.000 ton, lani pa 2,360.000 ton. Na delniškem trgu se i* ^edotoCil° ^nimanje na delnice SESt S§^ST “ nega mednarodnega razvod ne*?restf' in stabiliziranja teh koncernov.^Tudi delnice družbe Graengesberg so postale predmet važnega dogovora med to družbo in med švedsko vlado. V oddelku »Po svetu« smo nedavno pisali o tem. O vžigaličnem trustu bomo pa priobčili daljši članek. Ljubljanska borza. Oblastno koncesijonirani mednarodni informacijski zavod Viktor Blažič, Liiin lilil ulica il. D/l. se priporoča interesentom za preskrbo strokovno izvedenih trgovskih, trgovsko-kreditnih in zasebnih informacij po brezkonkurenčnih cenah. Zahtevajte prospekti Tečaj 29. julija 1927 DEVIZE: IM............. LondV !Siflin?.......... Nevvjrort . "J ,........ Praga foo ,dolar • • • Tre? kSV™ ;; ;; VALUTE: Offrsk'1 Šiling 1 šiling Ogrski pengo j. pengo Povpra- ševanje Ponudba Din Din 13-62 13-55 9-895 9-925 1093-50 1096-50 7-9925 8-0225 275-85 276-65 56-70 56-90 168-20 169"— 307-875 309-875 . 8-01 9-75 9-85 BOJ ZA SOLNI DAVEK NA KITAJSKEM. Beremo, da hoče prevzeti Ciang-kaj-šek dohodke iz solnega davka na Južnem Kitajskem v svojo last in jih porabiti za jamstvo 60 milj. dol. zakladnih menic, ki jih hoče na novo izdati. To je povzročilo v anglokitajskem trgovskem svetu najostrejše proteste. Postopanje generala smatrajo za javno kršenje zakona iz leta 1903; ta zakon določa, da jamči solni davek kredite reor-ganizacijskega posojila v znesku 15 milj. funtov, ki so jih dali Angleži Kitajcem. Anglija je zgubila sedaj nadzorstvo nad večino davčnosolnih fondov in ne bo mogla presoditi, če bodo fondi po izvedbi Cinag-kaj-šekove namere še dosti veliki, da bodo zadostovali za obre-stovanje posojila. V Londonu so prepričani, da prostovoljno ne bodo dobili iz Kitajske nobenega denarja in da je mogoče dobiti obresti le iz davka na sol. Zato govorijo že, če bi se obresto-vanje ne vršilo po načrtu, da bodo prenehali tudi trgovski krediti, ki "0»ew5lvot safedepositi itd. URANIJA Pisalni stroji Najbol|Si v materijam so Švicarski PLETILNI STROJI to najpopolnejii, vrhu« noc namika tehnike. DUBIED NAJNIŽJE CENE tudi na meieina odplačila samo pri Josip Petelincu, Ljubljana ob vodi blisu Prešernovega spomenika. Zahtevajte prospekte! -J Pozor! Znižane cene! Pozor! >KUVERTA< IIIIIIIIIIIIIHIIIIlilUillllllllliillllUIIIIIIIIIIIIIIIlil DRUŽBA Z O. Z. ; tvornica kuvert *„in 'Jkon-* fekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot štev. 1 :: Karlovška cesta štev. 2. ......................... Velika Izbira drokoles, motorjev, vsako-Trstnih otroških TozlčkoT, nadomestnih deloT ln pneumntlke, po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popra™, emajliranje In ponlklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodajana obrok*. Ceniki Iranko. Tribuna' F.B. t.« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, DUBLJANA. Karlovška c. 4. Trgovci oglašajte v TRGOVSKEM LISTI Kompletne potrebščine _ »..Uil s.I. In lanalniba. kakor za Šivilje, krojaie, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za Šivanje v vseh barman, vezenino, Čipke in razne porte kupite najce-nejie pri Josip Petelinc-u Ljubljana, ob vodi bllsu Prešernovega spomenik*. Na veliko! Veletrgovina g v Ljubljani priporoia ««M4>^ • Špecerijsko blago raznovrstno Sganje, moko in deielne pridelke. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pralama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago! Vse vrste trgovske knjige kot: amerikan-ski JouraaU, glavne knjige,, blagajniške knjige, vsakovrstne Mrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste iolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki naj. ugodneje A. JANEŽIČ, Ljubljana Florljcunska ulica Št. 14 knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov fn trgovskih knjig. > Na veliko t Na malo I Prometni zavod za premog d. d. - Ljubljana prodala po najugodnejših cenah In samo na debelo C #5 domači In Inozemski za domalo rKCrlvU) kurjavo In Industrijske surhe KOVAŠKI PREMOG mt KOKS,K5WS BRIKETE Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 1S/I. ..... ISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23 Se priporoia za tisk vseh trgovs^.obrt^lNindus^iskfh brošure, cenike, takele, vabila, lepake, poseSmce * LA&TNA __________________ O« ©• Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d »MER K UR > kot izdajatelja ra tiskarja: A. SEVER. Lj j a