jtoMva icMrfv' LJU
«...
ATtUIR.
•ABUDtRj
dasfVS&^ai trgovino, obrt, industrijo ter narodno In politično gospodarstvo sploh.
Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Ora,diSče St. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. I. K 30 in je plačljiva vnaprej., — Posamezna številka stane K 160. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. Glavni urednik Franc Zelenik. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana - Dol. c.
Bodimo hvaležni!
Z vplivnega in odgovornega mesta s£> bile izgovorjene usodne besede: Bodimo hvaležni antanti za svojo osvoboditev. Ministrski predsednik, g. Vesnič, opominja naš v službi antante izkrvaveli 4iarod na hvaležnost do antante in povdarja s posebnim naglasom, da naj velja ta naša hvaležnost tudi Italiji.
Kri nam je zledenela po žilah ob taki nerazsodni neuvidevnosti. Takih izjav bi pričakovali od kakega Franka, ali Sachsa ali drugih narodnih izdajic, nikakor pa se iste ne bi smele slišati z tako visokega mesta naše Kraljevine.
Noben	narod ni	prispeval k zru-
šitvi centralnih držav toliko trpljenja, krvi in solz, noben narod ni dosegel z lastno močjo toliko uspehov kot Jugo-sloveni; Nemci in Avstrijci, zmagfc.iii na vseh bojiščih, so bili opetovano potolčeni samo na tleh Srbije; noben narod tudi	ni doživel toliko	britkih razočaranj
in	bil tako	poplačan	s črno nehvalež-
nostjo, kot mi Jugosloveni.
Bodimo	hvaležni	antanti, da nam
je vzela lep del Banata, da je večji del Baranje prisodila Madžarski, da nam v najnovejših časih ponovno grozi z vsemi mogočimi sredstvi oropati nas naše pra-rodne slovenske zemlje, zibelke slovenstva, naše Koroške.
Bodimo hvaležni antanti, da nam je zaprla pot v svet, da nam je postavila na tem izhodu stražnika, ki je prišel kot član antante z belimi zastavami, rekoč, da prihaja kot prijatelj, nudeč pomoč za vzdrževanje miru in reda. Komaj je pa bil na naši zemlji, že je začel preganjati naše brate in sinove, naše žene in sestre Ta tujec preganja še sedaj naš narod in njegove voditelje, one voditelje, ki jih je preganjala tudi propadla Avstrija. Namesto svobode in prijateljstva nam je prinesel hujše suženjstvo kot ga je kedaj trpel naš narod pod Avstrijo in Madžarsko, hujše robstvo od turškega robstva, prišel je pobijat in uničevat, kakor ni uničevala m pobijala zdivjana soldateska osrednjih oblasti in njih zaveznikov, kakor ne po tjajo m uničujejo narodi na najnižji in omn ^re' Po£|ejte naše požgane »TE, move v Trstu in v Istri, Reki m Dalmaciji, pa nam povejte, ali
® ,P"Jatel) »" zaveznik! Ali so to izlivi Oliko povdarjane dvatisočletne kulture?! Tista antanta, ki je pbljub-
Ijala malim narodom samoodločbo in svobodo, mešetari, deli in prodaja te narode kot trgovsko blago. Ona je prisilila stotisoče Jugoslovanov pod jarem krvoločnih in zverinskih Madžarov ter nadutih in krivičnih Nemcev, največjih sovražiiikov antante in svetovnega miru, ona nas hoče oropati najlepšega dela jugoslovenske zemlje v korist imperija-lizma Italije. Kamor pogledamo, vidimo, da so bile velike obljube in fraze le pesek v oči narodom samo, da so ti pomagali imperijalizmu antante do zmage 'n vlade. Zato pa je celi svet obrnil s studom hrbet hinavski in lažni antanti, le Jugoslavija bi naj bila hvaležna, ona
JU. letnik
Jugoslavija, ki je največ pretrpela v svetovni vojni, ona Jugoslavija, kateri se ima antanta po izjavi samih Francozov zahvaliti za zmago. Gospod Vesnič! ali ste prespali svetovno vojno, ali ste prespali dogodke zadnjih dveh let?! Zakaj naj smo hvaležni tudi Italiji??? Ali za one neštevilne žrtve srbskega plemena, ki leže še danes nepokopane po albanskih gorah in prepadih in ki je ima na vesti v prvi vrsti hinavska Italija; ali za one neštete solze našega, ljudstva, ki jih je povzročila Italija in ki jih je popila kršna zemlja našega Primorja, naše Istre in naše Dalmacije; ali za preganjanje našega naroda, s kojega sinovi in hčerami so prenapoljnene ječe na zasedenem ozemlju ; ali za požiganje naših domov in uničevanje naše imovine; ali za onemogočanje našega prometa po morju! Ali naj smo hvaležni Italiji za hujskanje iii podpihuj*. Albancev, ki upadajo na našo zemljo in pobijajo naš narod ? 1
Povejte nam g. Vesnič, zakaj naj smo še posebno hvaležni Italiji. Povejte nam to z istega vplivnega in odgovornega mesta, s katerega ste nas pozivali k hvaležnosti, ker tega ne ve ne Srb, ne Hrvat in ne Slovenec!
Trgovstvo in politika.
V	krogih, kjer istovetijo politiko s strankarstvom, ne bomo našli razumevanja v smislu sodelovanja pri občih prilikah. Tem krogom je politika izključna domena recimo juristov in duhovnikov, ki imajo veselje ali pa čas za politiko, kakor si jo sami razlagajo. Pospeševanje narodnega gospodarstva in globoko razumevanje bistvenih točk nacijonalne ekonomije res najdemo v formulah in programih prav vseh današnjih naših političnih strank, a naneslo je tako, da je ravno ta točka zbog sile razmer in vsled popolne indiferentnosti, ki vlada pri našem trgovstvu glede so-odločbe in sodelovanja na javnih prilikah, stopila čisto v ozadje. Nu našem Primorju pa tudi na jezikovni meji Štajerske skoro stranke niso poznale strankarskega bojevanja, kakor smo ga n. pr. vajeni v bivši Kranjski. Delovanje strank je bilo tam osredotočeno v prvi vrsti v smislu nacijonalne polr-tike, katero so Kranjci imenovali »sol-zarsko«, ali je spričo ogroženega stanja ob mejah popolnoma razumljiva in edino prava. Trgovec se je v narodnostno mešanih krajih tako na naši kakor na nasprotni strani prav živahno udeleževal tega boja. Klic: Svoji k svojim! je zadobival tudi pri naših vedno večji pome/i in ponekod je zavedno ljudstvo že čisto natančno razločevalo m znalo, v katerem taboru se b J posamni človek. Če smo se mi iz zapečka in odeti v goste pajčevine n: Y \'a kranjskega strankarstva kedaj ozirali po uspehih tega obmejnega bojevanja, pa smo zmožnosti naših ljudi, njih napredovanje ali nazadovanje kajpak taksirali po vsakokratnem stanju naše
V Ljubljani, 18. septembra 1920.
7. štev.
trgovine, naše obrti. Veselili smo se, ko smo n. pr. lahko opazili, da postaja naš trgovski živelj v Trstu in v Gorici čedalje bolj krepak, da je naš trgovec kvalitativno daleč pred laškim tovarišem. IzračunaTi smo si čas, ko ga — po vseh božjih in naravnih zakonih — tudi kvantitativno izpodrine. Tukaj je sve-toyna politika začasno posegla vmes in naši računi so zaenkrat nekoliko zmešani. Pa zadnja beseda še ni izgovorjena. Mnogo težje stališče je imel naš trgovec v narodnostnem boju na-pram nemškemu stanovskemu tovarišu, ki mu zmožnosti in trdovratne doslednosti nihče ne bo odrekel. Dvakrat smo zato šteli našim ljudem v dobro, če so si v Celju, Mariboru, Ptuju ali v kakem drugem narodnostno mešanem mestecu po težkem boju priborili kako postojanko. Vsaka naša nova prodajalna v teh krajih je bila nova sloven-s!« trdnjavica, v katero so se besno in brezobzirno zaganjali konkurentje, iz nasprotnega tabora. In moramo priznati, da v iznajdljivosti zavratnih sredstev niso bili najslabši.	'
Ta oblika narodnostne politike in udejstvovanja narodnega gospodarstva pa se mora sedaj, ko se kot narod nahajamo v popolnoma novih razmerah, seveda prilagoditi velikopoteznosti časa in pravilnb razumevanim zahtevam nove dobe. To velja tako glede taktike na obmejnih krajih kakor glede razumevanja ekonomskih vprašanj v zaledju. trgovec, ki je bil doslej pionir gospodarskega napredka po vsem svetu, tudi pri nas ne sme biti le tarča političnim našim strelcem, ki jim je pravi pomen trgovstva sedemkrat zapečatena knjiga. Tako je prišlo pri nas tako daleč, da seje imenovalo naše. trgovce nasploh nekako za organizirane odi-ravce, proti katerim je edina rešitev intenzivno in po državi udejstvovano ustanavljanje zadrug. Absurdnost takega in sličnega mišljenja je pač znak našega časa in pride morda odtod, da zapelje kako več ali manj komplicirano dnevno vprašanje trgovskega značaja čisto nepoklicane ljudi v to, da prično polemizirati v javnosti kar na podlagi prvih informacij ali pa iz svojega prepričanja, ki so si je pridobili bogsiga-vedi kje, le ne ob razmišljanju in študiju trgovske vede. Pa iz hudih neviht, ki v sedanjem čudnem času prihajajo vsak dan iz naših političnih časopisov nad naše trgovstvo, se bo polagoma razvil prav pohleven dežek, kakor hitro se bomo začeli sami zavedati svoje veljave. Naš trgovec, ki ima toliko stika z ljudstvom, .kakor nihče drugi in ki pozna prilike in potrebe naroda bolj kakor vsak drugi stan, se bo moral tudi politično uveljaviti bolj kakor do-s^j - - če hoče, da bo krivega pričevalna in sodstva enkrat konec. Agita-■ ! rična prilika mu je dana vsak dan po svojem agilnem vplivu pri ljudstvu, po svoji poklicni praksi, ki mu gotovo lahko omogoči, da se v doglednem času pribori do primernega političnega sta-leža. Priti morajo tudi trgovci do onih mest, kjer se kujejo zakoni. Po vsem
svetu stoje trgovci in fabrikantje v prvih vrstah in najbolj je razvito blagostanje tamkaj, kjer krmilarijo trezni in dalekovidni komercijalci. Najmanj pa, kar moramo že sedaj zahtevati od vseh političnih strank je, da privlečejo iz svojih zaprašenih arhivov tiste pozabljene točke svojih lepih programov, ki se tičejo povzdige in pospeševanja narodnega gospodarstva. Treba jih bo sedaj res udejstviti, čas je napočil! Dosedanja gospodarska politika je bila za nič.
Občni zbor
konzorcija za izdajanje Trgovskega lista se vrši 3. oktobra 1920 v Ljubljani v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red in uro zborovanja priobčimo prihodnjič.
Podružnice tujih bank v Jugoslaviji.
Nismo nestrpneži in s pričujočim člankom nikakor ne nameravamo nastopiti v sovražnem smislu napram podružnicam tujih velebank pri nas. Ogledati pa si vendar moramo razmerje teh podružnic do našega žitja in bitja, ugotoviti hočemo, če in v koliko ugroža ali ovira poslovanje teh podružnic koristi in napredovanje lastnih državljanov in države same..
\ Prva in elementarna zahteva odgovornih naših činiteljev do teh bank mora pač biti, da podružnice redno polagajo našim oblastvom svoje jasne in poverjene računske zaključke. Do-stej tega pri nas še ni, dočim zahteva n. pr. Italija od podružnic naših bank v Trstu, da vodijo same in čisto neodvisno od svojih central svoje knjige, ki jih morajo polletno, samostojno sklepati. Sklepi, t. j. račun izgube in dobička ter vseskupno poverjeno bilanco predložiti morajo pristojnim finančnim oblastem. Pri nas pa so še podružnice tujih bank, ki morajo o vseh svojih večjih finančnih transakcijah med letom poročati samo svojim centralam, ki v gotovih slučajih tozadevne vknjižbe same izvršujejo. So podružnice, ki pravilnih sklepov iz svojega knjigovodstva ne morejo narediti, ker kratkomalo ob zaključku poslovne dobe same niso poučene o uspehih gotovih tuzemskih transakcij. Njih centrale zbirajo odločilne točke v svojih računih in podružnice ostanejo glede resničnega efekta svojega poslovanja več ali manj nepoučene. Knjigovodstvo takih podružnic navadno ne obračunava efekte vseh tukaj izvršenih poslov in zato to knjigovodstvo ni popolno.
Da je tako stanje popolnoma nevzdržno in koristim naše države lahko v nepregledno kvar, bo vsakomur takoj jasno, ki pozna zakulisne mahinacije prebrisanih tujih borzijancev in bančnikov. So stvari, ki leže na dlani, dasi nihče o njih ne piše, pa zato jim
morajo naši državniki vseeno priti v okom !
Nekatere inozemske banke so bile doslej že same toliko uvidevne, da so spoznale nevzdržnost tega položaja in so mu napravile konec — bodisi potom nacijonalizacije svojih podružnic, bodisi potom uvedbe popolne knjjgovodstvene podružnične samostojnosti. Pravice fiskusa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so še najbolje zavarovane, če je poslovanje podružnice računsko ne le »kolikor mogoče«, temveč res popolnoma neodvisno od inozemske centrale, če postane podužnica kratkomalo samostojna. Ko je dala našej državi kar je državnega, pa i računsko lahko napram centrali odšteje kolikor ji še hodi.
Potom nacijonalizacije in potom fuzij pridobili smo našemu gospodarskemu življu že celo vrsto tujih bančnih podružnic. Domači kapital prevzame ob nacijonalizaciji kajpa vedno nadpolovični delež (navadno 60 odstotkov ali več), dočim ostane manjšina v rokah dosedanjih tujih imejiteljev. Vsekakor pomeni tak modus vivendi tudi za tuje banke kar najbolj ugodno in lojalno rešitev, ker je čisto gotovo, da tuji kapital v bodoče pri nas, kjerkoli bo hotel samostojno nastopiti, ne bo našel bodisi od strani vlade ali od strani javnosti tiste zaslombe, ki je potrebna in ki je je bil doslej vajen. Trdnovratno pa se brani nacijonalizacije na primer v Ljubljani podružnica dunajske Splošne prometne (banke, ki se zadovoljuje z sicer zelo 'dobičkanosnimi deviznimi in valutnimi kupčijami. Kolikor časa se bo podružnici pri nas v Jugoslaviji godilo tako kakor vrabcem v prosu, toliko časa namerava baje vzdržati kot taka. Po čudnem naključju ostala so vsa prizadevanja od strani naših vplivnih strokovnjakov čisto brezuspešna in Splošna prometna za nacijonalizacije ni bila dovzetna! Pa bi bilo koristno, če bi hotela z ozirom na gori omenjene či-njenice naša vlada, oddelek za trgovino in industrijo pomagaje poseči v zadevo. Razmerje do podružnic tujih bank se mora končnoveljavno urediti .i pri nas.
Izvršilne določbe mirovne pogodbe z Avstrijo.
Ker je 16. julija t. 1. stopila v veljavo senžermenska mirovna pogodba z Avstrijo, zato podajamo nekaj točk iz gospodarskih klavzul te pogodbe, ker bodo zanimale trgovce, ki imajo svoje interese v Avstriji. Opozarjamo na nastopne odrebe omenjene pogodbe:
1. Avstrija mora vrniti našim državljanom takoj vse njihovo imetje, vse pravice in koristi, na zahtevo v naravi, tudi v tem slučaju, da je bilo premoženje med vojno likvidirano. Stranke, katere bi ne mogle z direktnim občevanjem priti do svojih pravic, se bodo lahko posluževale posredovanja oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb.
Premoženje naših državljanov, katero se nahaja v Avstriji, je prosto taks in pristojbin le do 16. oktobra 1.1. Le premoženje, katero je bilo predmet izjemnega vojnega postopanja, je prosto do časa vrnitve.
2.	Zasebno-pravne pogodbe, zaključene med sedanjimi avstrijskimi državljani in med pripadniki kraljevine Srbije pred 18. oktobrom 1916 ali med pripadniki Črnegore pred 5. februarjem 1919 so z navedenimi dnevi razveljavljene. Od tega so izvzete one pogodbe, kojih izvršitev bi zahtevala naša vlada iz splošnih ozirov. Kadar bi tako zahtevana izvršitev pogodbe hudo oško-dovala enega pogodbenikov, bo mešano razsodišče prisodilo oškodovancu primerno odškodnino (čl. 251, 252 mirovne pogodbe z Avstrijo).
Zato se pozivajo vsi prejšnji podaniki Srbije in Črnegore, kateri so napravili pogodbe pred navedenimi dnevi z današnjimi avstrijskimi državljani da takoj javijo svoje terjatve do 30. septembra t. I. oddelku za izvršitev mednarodnih pogodb.
Posebno pažnjo vživajo zavarovalne pogodbe starih srbskih in črnogorskih državljanov z avstrijskimi zavarovalnimi društvi. To so:
a) Zavarovanja proti požaru ostanejo v veljavi tudi tedaj, ako katera stranka ni izpolnila vseh klavzul tekom vojne ali v treh mesecih po vojni (do 16. oktobra 1920).
Te pogodbe so razveljavljene, če dospejo premije v plačilo tri mesece po stopanju v veljavo mirovne pogodbe. Do tega časa morajo zavarovanci plačevati premije, a zavarovalnice nositi nevarnost in škodo. Zaostale premije morajo plačati državljani bivše Srbije in Črnegore po dvignenju moratorija.
b) Zavarovanja na življenje ostanejo v veljavi. Ako je pogodba bila tekom vojne razveljavljena radi neplača-nja premij ali radi neizpolnitve kake klavzule, ima zavarovanec ali njegovi dediči vsak čas do 16. julija 1921 pravico zahtevati od zavarovalnice vrednost police, katero je imela za časa razveljavljenja pogodhe.
Če se je pogodba razveljavila tekom vojne radi neplačanja premij vsled vojnih razmer, ima pravico zavarovanec ali njegovi pravni dediči ali oni, kateri ima od zavarovanja koristi, da do 16. oktobra t. I. plača zapadle premije vrh 5 odstotkov zamudnih obresti na leto.
c) Pogodbe o pomorskem zavarovanju, sklenjene med državljani bivše kraljevine Srbije in Črnegore in med avstrijskimi državljani, so razveljavljene z dnevom, ko so postali sovražniki. Izvzete so one pogodbe, iz kojih je ri-ziko že obstojal.
d) Za vsa druga zavarovanja veljajo isti predpisi kot za zavarovanje proti ognju.
e) Vse reasikuracije so razveljavljene. To razveljavljenje datira z 16. oktobrom 1916. V slučaju, da je reasiku-riranje drugje bilo nemogoče vsled sovražnega vpada v Srbijo ali Črnogoro, ostajajo te pogodbe v veljavi do 16. oktobra 1920.
3. Posebne odredbe veljajo za zasebno-pravne pogodbe med novimi jugoslovenskimi in avstrijskimi državljani. Važnost teh pogodb se bo precenjevala po splošnih pravnih predpisih. Le dogovori radi predaje blaga, katero bi se moralo dobaviti po morju in ki so bili sklenjeni pred 1. januarjem +917, so razveljavljeni.
4. Roki zastaranja so ukinjeni med državljani bivše Srbije in Črnegore in avstrijskimi državljani z dnevom izbruha svetovne vojne, med novimi državljani Jugoslavije in avstrijskimi državljani pa z 28. oktobrom 1918. Ti roki začnejo zopet teči z 16. oktobrom 1920. —
Ako je tekom vojne kako sodišče izdalo razsodbo proti državljanu bivše Srbije in Črnegore in se ta ni mogel braniti, se mu je zgodila krivica, ima pravico do odškodnine, o kateri razsoja mešano razsodišče. Za nove državljane Jugoslavije velja ta določba od 28. oktobra 1918 naprej.
V	sporih iz pogodb, ki so bile zaključene pred 16. julijem t. I. in-bi bila pristojna avstrijska sodišča, bo razsojalo mešano sodišče, a v sporih kateri spadajo pred jugoslovenska sodišča, bodo razsojala ta.
O	priliki priobčimo natančne predpise čl. 249 do 254, 256 in 269 mirovne pogodbe z Avstrijo.
Eksperimentiranje.
Jesen se nam bliža z velikimi koraki. To se vidi in čuti vsepovsod, tedaj tudi v Beogradu. Od tam prihajajo zopet tajin-stvena poročila, da se razna gospoda pripravlja na eksperimente, pri katerih bo zopet služil za poskušnega kunca naš kmetovalec in trgovec. Le predobro nam je še v spominu lanskoletni divji ples raznih naredb, zadevajočih trgovino. Tja do jeseni je vladal v tem oziru še precejšen mir, ko pa so bili enkrat pospravljeni poljski pridelki, čutil je vsakdo izmed raznih gospodov ministrov in načelnikov, da je poklican za »regulacijo« trgovine. Prvi je pričel direktor glavne direkcije carine Kukič, ki je famozni carinski predpis o izvozni carini izdal enostavno na svojo lastno pest. Temu gospodu je sledila potem cela vrsta drugih, ki so naravnost tekmovali med seboj v raznih naredbah o »postupku« pri izvozu. Bili so časi, ko sploh nihče ni vedel, kateri predpis je v veljavi in kateri ne.
To eksperimentiranje na račun poljedelca in trgovca je trajalo tja do letošnjega poletja. Potem se je nekoliko pomirilo. Sedaj pa se nam bliža jesen in razni gospodje čutijo zopet neodoljivo silo v sebi, daje treba pričeti. In pričeli so.
Že okoli dva meseca prinašajo časopisi poročila o sklepanju novih trgovskih pogodb z raznimi državami. Pozitivnega se pa o teh pogodbah ničesar ne ve. Z Avstrijo je menda prišlo do podpisa pogodbe, toda podrobnosti iste še niso znane. Pač pa prinašajo časopisi vesti, da je s sklepom začasnega finančnega odbora ministrov od dne 10. avgusta t. I. št. 14401 IV št. 8446 prepovedan izvoz pšenice. Na svoji seji dne 2. septembra t. I. je vendar začasni finančni odtor ministrov na predlog finančnega ministra sklenil, da se izjemoma (!) dovoli izvoz 15.000 vagonov pšenice. To količino sme vsakdo svobodno kupovati in izvažati v inozemstvo, ko zavaruje valuto, plača izvozno carino ter se zaveže, da odstopi 10°/o izvožene količine ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje, ki bode porabljalo isto za preskrbo pasivnih krajev. Toraj, nam pobližje neznani začasni finančni odbor ministrov je prepovedal izvoz pšenice in ga ob enem tudi dovolil. Sme pa izvažati, vsaj kakor posnemamo iz časopisnih vesti, vsakdo, prav vsakdo, to se pravi le žid pa verižnik, oziroma eden teh, ki bo preje prišel do vagonov, bo delil večji »bakšiš« in bo imel tudi zadosti »šmira«. Znano nam je, da je Savez mlinske industrije odločno protestiral proti temu, da bi se izvažalo žito, ampak zahteval je popolnoma opravičeno, da se dopusti v izvoz samo mlinske proizvode. Protest je bil zaman, kajti začasni finančni odbor že ve kaj dela. Saj ni treba, da bi naši mlini delali celo leto, treba jim je dati malo oddiha. Znano pa je tudi, da se ravno v Sloveniji od dne do dne rapidno znižuje razpoložljivo število vagonov, vemo pa iz dobrih virov, da jih je na Hrvatskem in v Slavoniji zadosti na razpolago. Nismo vedeli vzroka, zakaj je posebno direkcija državnih železnic v Zagrebu vsak v Sloveniji popravljen vagon brzo odpoklicala na	lirvatsko, sedaj nam je	pa
jasno. Časopisi že poročajo, da se je pričela v Bački in Baranji divja gonja za vagoni in to s strani — budimpeš-tanskih	čifutov.	Gotovo nismo	ne-
vošljivi bratskemu hrvatskemu in srbskemu poljedelcu, ako hoče unovčiti sad svojega dela, nism* nevošljivi solidnemu trgovcu, toda ne eden ne drugi od teh ne bo prišel do vagonov, pač pa oni krivonosci in krvosesi, ki »imajo šmira«. Zgoraj opisano je šele prvi letošnji jesenski eksperiment, sledil mu je pa seveda brzo tudi drugi. Dosedaj je reguliralo trgovino z inozemstvom IV. oddelenje trgovskega ministrstva. Nismo sicer prijatelji birokratizma, ali če so gotovi krogi mnenja, da mora državni urad regulirati	trgovino,	potem	naj bode to
urad, v	katerem	sedijo	ljudje z	vsaj
nekaj trgovske prakse. V več kot enoletnem delovanju si je zgoraj imenovano IV. oddelenje gotovo pridbbilo toliko vpogleda, da bi bilo še najbolj poklicano tudi nadalje nadzorovati naše trgovske odnošaje z inozemstvom. Toda ne. Začasni finančni odbor ministrov je sk’enil, da se prenese ta resort takoj na finančno ministrstvo. To se je tudi že zgodilo ter je prevzela prejšne posle Iz oddelenja trgovskega ministrstva kabinetska kanclija ministrstva finance. Po došlih poročilih vlada v tem kabinetu, kjer sedijo zakrknjeni finančniki, ki nimajo o trgovini niti najmanjega pojma, najkompletneja kon-fuzija,^ iz katere se nihče ne spozna. 04 teh ljudi j ni prejeti niti najmanje informacije. Temu se pač ni čuditi, saj sami ne vedo, kako so prišli do tr-jgovstva. Mi poznamo že zadosti razne organe finančnega ministrstva. Če bodo oni vodili tudi našo trgovino, potem smo mnenja, da je to pač zadnji eksperiment na našem telesu in bomo kmalu napravili zadnjo kupčijo. '
Dopisi.
Razmotrivanja k predpisani državni trošarini. Gospod Ministar Fi-nansija je izdal 28. avgusta t. I. predpise m tarife državne trošarine, s ka-
terim je postopanje tega ministrstva napram prebivalstvu, naši industriji in trgovini zopet izborno označeno. Že opšti deo tega pravilnika je popolnoma birokratsko sestavljen, da bode še tre-ba mnogo predugačiti, predno bode mogoče te predpise tudi praktično izvesti. Ne bomo se- pa delj zadržavali pri tem delu, ampak poglejmo si takoj posebni deo, ki vsebuje tarife. Kot na novo ali zvišano obdačene predmete 1 najdemo tukaj : sladkor, kavo, kavine nadomestke, riž, jedilna olja, pivo, fina vina, liker, konjak, esence in dr., sveče, električne razsvete, plin za razsveto, kalcijev karbid, kresiva, alkohol, žganje, ocetne kiseline, mineralne in druge njima slične vode in prešani kvaseč ; to vse v istem rasporedu kakor tukaj navedeno. Predpisana trošarina je tako visoko odmerjena, da podraži navedena živila in dr. deloma nad 100%. (To pa seveda ni navijanje cen !) Na naravne mineralne vode je na pr. predpisana trošarina 20 para od litra; ker se pa ta račun* v zlatu, znaša to K 1 '60. Delovi litra računaju se kot celi liter, torej pride na eno običajno steklenico slatine (1'5 1) 40 para (v zlatu) — K 3'20 trošarine; to je deloma nad 100% več, nego se pri vrelcu sploh za slatino računi. Kdor le malo pozna razpečavanje slatine, ve, da se bode konzum iste skrčil na popolnoma neznatno mero, ker se že itak pri vsakem najmanjšem povišanju cen slatini konzument protivi, kakor mogoče pri nobenem drugem blagu ne,, misleč, da slatina itak sama izvira iz zemlje, torej ne stane nič. Šele kdor si je enkrat en dobro urejen vrel-čni obrat ogledal, dobi malo pojma,, koliko je tu bilo treba investirati, predno se je dal vrelec izkoriščati in potem skozi koliko rok gre ena steklenica, predno je za odpremo gotova. Zmanjšanje konzuma pa povzroča zopetno podraženje slatine, ker vzdrževalni stroški vrelcev ostanejo isti, imajo se le razdeliti na manjše množine razpečanih steklenic, pride torej na eno steklenico večji del stroškov. Posledica tega bo končno, da bodo vrelčna podjetja popolnoma uničena in država ne bode imela od tega potem ne trošarine in ne drugih dohodkov, ker od enega pasivnega podjetja se tudi drugi davki ne dado zmolzti. Večji del trgovcev, posebno pa tudi gostilničarji in restavraterji bodo slatine popolnoma opustili. Ker se pa pri vrelčnem podjetju vporabljajo tudi izdelki drugih industrijskih podjetij, bode seveda tudi ta prizadeta. To postopanje našega finančnega ministra bi se dalo primeriti poskusu, kravo, katera hi mogla molzti, odvaditi jesti; nej<aj dni bi še mogoče šlo, potem paenostavno pogine. Torej za malenkostne dohodke — vsled skrajno skrčenega konzuma ti ne bodo mnogo iznesli — se lahkomiselno žrtvuje slatinska podjetja poginu. To obdačenje slatine bodo občutili tudi vinski producenti, kajti v letih, ko se pridela kislo vino, se da to le s slatino pomešano, kot takozvani brizgane, piti. Brezmerno podraženje slatine bo pa povzročilo, da takega vina sploh nikdo ne bode mogel piti, torej, da ga sploh ne bode mogoče oddati. Ali pa ni tudi nezaslišano, da se na primer ubogim bolnikom, katerim je vživanje slatine zdravniško predpisano, to tako podraži in večinoma popolnoma onemogoči? Namesto da bi celo vlada skrbela za to, da se naravna mineralna voda čim bolj udomači v vseh slojih, že kot ubranilno sredstvo proti kužnim boleznim in dr., se tira ljudstvo zopet alkoholu v naročje. Mogoče je sicer namen vlade, da si vzgoji same idijote, ker je s takimi potem lažje eksperimentirati.!? — Francoski finančni minister je svoječasno ko se je v zbornici tudi stavil predlog za obdačenje naravne mineralne vode, odločno 1 izjavil, da tega davka že iz ozirov narodnega zdravja ne more nikdar odobravati. Tudi na Madžarskem se je pred nekaj leti izdelal zakon, po katerem se mineralni vrelci oproste vsake obremitve. K. J.
Boj draginji. Z velikim zadovoljstvom sem čital ^članek pod tem naslovom v zadnji številki, ker ste tako neustrašeno in jasno povedali resnico gospodi, ki nima lepe besede za trgovski stan, čeravno živi od nje-
govih davkov. Ironija je, če se spravljajo državne oblasti nad draginjo, ko vendar te oblasti nimajo potrebne sposobnosti, pa naj bi imele še toliko dobre volje. Še vselej, ko so se javne oblasti lotile draginje, je ta postala še hujša in tako se bojimo, da bode isti uspeh tudi tokrat. Morda pa imajo kaj za grmom in nam mislijo zopet naprtiti kaka nova bremena pa pri- • pravljajo tla z napadanjem trgovskega stanu. (So že prišli na dan 1 Opazka ured.) Sprejeli so štiri točke. Ali tiste točke nam ne bodo prinesle niti za en vinar nižjih cen. Zato navedem druge štiri točke, ki so v stanu znižati znatno cene, če bi se gospodje poslužili teh točk. Evo jih : 1.) znižanje, železniških, poštnih in brzojavnih ta-rifov za 50 odstotkov, ki bodo še vkljub temu dovolj visoki; 2.) uvozne carine se	znižajo	za	80 odstotkov;
3.) ukine	se naredba	o osemurnem
delavniku; 4.) odpusti se vse nepotrebno in nezaposleno uradništvo. le točke najtoplejše £i|jporočam v porabo.
Dve napaki. Danes, ko so vzeli trgovino in obrt v zakup juristi in filozofi se mi. zdi umestno opozoriti na dve napaki, ki se vedno in vedno ponavljata v vseh narodnogospodarskih člankih, ki jih pišejo netrgovci. Prva se tiče draginje. Rado se opozarja na to, da je življenje v Jugoslaviji cenejše, nego v inozemstvu, in specijelno v Sloveniji najcenejše; kot dokaz pa se navaja dejstvo, da stane n. pr. pri nas meso 1 kg 24'— K, v Italiji pa 1 kg 8'—	lir, češ	to je	jednako 32'—
K, ako se	računa	lira	po K 4'—. Tu-
kaj je temeljna napaka v tem, ker se to ne sme tako primerjati. Primerjati se mora samo na podlagi enot: za nas je enota krona, za Italijane lira. Ime je vsejedno. Enota je enota. N. pr. za italijanskega uradnika-konsumenta je popolnoma istega pomena, ako ima recimo, na mesec plače Lit. 1000' in mora plačati meso 1 kg po Lit. 8'—, kakor bi bilo za našega uradnika-konsumenta dejstvo, ako bi imel mesečno plačo K 1000'-- in bi plačeval meso po K 8'— za 1 kg; de facto pa je mora plačevati po K 24'—. Tedaj ne v Italiji, pri nas se živi dražje. Mi namreč ne smemo primerjati po borznem kurzu, ampak absolutno, po enotah. Lahko pa se n. pr. reče v Ljubljani se živi ceneje, nego v Beogradu, ker imamo isto valuto, oz. uradno določeno nespremenljivo razmerje. Druga napaka je pri računanju procentov. Reče se često: Moka se je podražila od lani na letos za 100%, lani je veljala K 5'—, letos stane K 10'—. To je res. Zahteva pa se potem dosledno, da se cena moke zniža za 100°/o. Da, gospoda moja, to pa ne gre! Kajti 100°/o od K 10'— je K 10'—, in če se cena zniža za 100°/», potem moka ne bi stala niti ficka ! Če pa se cene zniža za 50°/o, potem smo pri lanski ceni K 5'—. Torej, gospodje juristi, ni vse v paragrafih ! Tudi valutna reforma ni v paragrafih !
Iz Maribora. Priobčili ste že nekaj dopisov iz našega mesta, iz katerih je razvidno,. da so se začeli naseljevati tujci v našem mestu in odjedati kruh domačemu človeku. Danes pa moram nekaj poročati, kar je v Ljubljani, pred Vašim nosom, pa Ljubljančani ne vidite in ne slišite. Tam imate neko podružnico avstrijskega Warenverkehrsb;roja. To bi nas ne bolelo in bi ne omenjali te avstrijske pisarne, Če bi ta ne bila tako predrzna in bi nas ne izzivala z nemškimi dopisi in ponudbami. Ali je tujcem res dovoljeno, da nas smejo izzivati pri nas doma v naši lastni hiši? Ali so to morda domačini? Pa ne samo to, nego je ta pisarna pdpolna trgovska agentura in morda celo komisijska trgovina! Tujci smejo pri nas mešetariti in delati kupčije, proti domačemu človeku pa se nastopa z največjo strogostjo, se mu prepoveduje delovanje posredo-valniško, ker je baje nepotrebno in našemu gospodarstvu škodljivo. Seveda delovanje tujcev je kaj druzega, ^ ij ti tildi ne plačujejo davkov, nimajo obrtnega lista' ali tako je pri naših birokratih najbrže v redu. Nikakor nam ne gre v glavo, da naši biro-kratarji toliko in tako podpirajo ravno Avstrijce, ko so ti nam vendar tako strupeno sovražni in nas vrhtega prav
umazano izkoriščajo pri trgovskih poslih. Začnimo misliti z drugimi možgani, otresimo se dunajskega vpliva, od koder še nismo nikdar nič dobrega dobili, poprimimo se solidne in poštene in nam v narodnostnem oziru veliko manj nevarne in škodljive Nemčije. Kaj počenjajo avstrijski Nemci proti nam na Koroškem, kaj so klepetali na svojem shodu v Solnogradu, to presega vse meje in zasluži najstrožje preziranje od naše strani. Na * eni strani nas v trgovini odirajo in izkoriščajo, na drugi strani nas pa še zasramujejo in nam škodujejo kolikor le morejo. Kaj takega je le mogoče v Eshaesariji in more prenašati le pasje ponižna narava eshaesarja.
Ptuj. Producenti in trgovci z vinom so nejevoljni, da vlada ni znala uveljaviti v trgovski pogodbi z Češkos^vaško zahteve, da pride tudi vino v pogodbo. Zakaj naša trgovska zbornica ne nastopi za koristi te panoge produkcije in trgovine?
Izvoz in uvoz.
Kontrola čekov, izdanih za plačila v inozemstvu. Generalni inšpektorat ministrstva za finance je pričel izvrševati kontrolo, ali so posamezni trgovski obrati uvozili iz inozemstva ustrezno vrednost blaga za vzete čeke. Ker je to jako veliko in važno opravilo, je treba, da se aktu o upravičbi vzetih čekov poleg deklaracij, tovornjh listov in računov prilože podrobni pregledi, iz katerih je jasno razvidno, kateri čeki (datum, številka in ime banke), s katerimi računi, za katero vsoto in s katerimi deklaracijami se opravičujejo. Ako se je na isti način izvršilo več ekspedicij, se morajo na račune postaviti številke dotičnih deklaracij. Tudi je treba označiti, po kakšnem kurzu so bili čeki kupljeni. Predloženi računi morajo biti izvirni, to je tisti, ki so se predložili carinarnici z deklaracijo pri ocarinitvi blaga in na katerih mora biti žig carinarnice, številka deklaracije in podpis carinskega uradnika, kakor je to že predpisano. Računi brez teh označil se ne sprejemljejo v opravičbo, Če se ne ujema vrednost, prijavljena v deklaraciji, z dotičnim računom, se vzame za opravičbo manjša vrednost. Potemtakem naj skrbe interesenti, da v carinskih deklaracijah prijavljajo točno vrednost blaga po izvirnih računih, povišanih za' uvoznino in druge stroške. Razen tega mora biti vrednost pravilno porazdeljena po količini prijavljenega blaga. Opaža se, da je v posameznih deklaracijah vrednost po trikrat in še po večkrat manj prijavljena, nego se glase računi, in da je na razne tovorke v isti deklaraciji nepravilno porazdeljena. Trgovcem se naroča, naj spravijo v red vse te listine, preden jih predlože temu inšpektorati, da se izognejo nepotrebnim pbslom in da jih ne bo treba pozivati, naj to naknadno izvrše. Zaradi boijše organizacije opravila in zaradi lažjega pregleda in v zmislu izdanih naredb je treba opravičbe in pregledbe izdelati ločeno za vsako četrtletje, tako za marec, april in maj skupaj, za, junij, julij in avgust pa zopet skupaj. Da se ne bi opravila preveč kopičila, se bodo te opravičbe sprejemale samo od onih, ki bodo pozvani, naj jih izvrše. Potemtakem imajo interesenti dovolj časa, da prijavijo vse, česar je treba za opravičbo, in da spravijo listine v red, preden bodo pozvani.^jžsš
Hmelarjl, pozor! Izvoz hmelja je od sedaj naprej dovoljen brez zasigu-ranja tuje valute. Nadalje opozarjamo, da je Avstralija dober odjemalec hmelja. Potrudite se, da pridete brez posredovanja v kupčijsko zvezo s Avstralskim odjemalcem.
Izvoz kož in volne je zabranjen.
Porotno o gospodarskem položaju.
Svetovna žetev. Mednarodni poljedelski ^avod v Rimu objavlja podatke o stanju svetovne žetve v mesecu avgustu: Žetev Kanade ni izpadla tako obilo, kot se je pričakovalo; ceni se na 73 mil. ton (prejšnja cenitev 82 mil. ton). Združene države pa imajo boljšo žetev, vendar je le’tošnja letina manjša
od lanske. Letos bo pridelanih 289 mil. ton, lansko leto pa 309 mil. ton. Dobro bo izpadla žetev na Francoskem, Danskem, v Bolgariji, Jugoslaviji, Švedski, Romuniji, jako dobro na Angleškem, srednje dobro pa v Nemčiji, Poljski in Češkoslovaški. V Avstraliji je za 55 odstotkov več zemlje posejane s pšenico kot povprečno zadnjih pet let. V Indiji je žetev dobra, cene pa nižje od lanskih. Argentinija izvaža velike množine pšenice. Pridelek sladkorne pese cenijo na 81 mil. ton, ali za 39 odstotkov več kot lansko leto in za 52 odstotkov več kot povprečno v letih 1§14—18.
Žito v Romuniji. Po podatkih en-
kete poljedelskega ministerstva je bilo
posejano v Romuniji v letu 1919—20
kakor sledi:	,	.
s srednjo pro-
ha dukcijo v kg na ha
Pšenica ozimina	1,642.394	kg	1000
» jara	144.719	»	1500
Rž ozimina	197.509	»	1000
» jara	9.714	»	1000
Ječmen jari	1,115.229	»	1000
» ozimini	82	316	»	1200
Oves	690.727	»	1000
Repno seme jesensko	14.433	»	590
»	» spomladno	17.144	»	600
Solnčnic	34	836	»	800
V	letih '1910—14 je bila srednja žetev po podatkih poljedelskega ministerstva za pšenico 1200 kg za rž 1040 kg za oves 940 kg na ha. K temu treba pripomniti, da je površina posejane zemlje precej manjša,' kakor normalno. Kar se tiče koruze, je kazalo, da bo žetev obilna, toda neprestana suša ji je tako škodovala, da ni mogoče ceniti pridelka. Po mnenju poljedelskega ministerstva je do sedaj za izvoz na razpolago: ječmena 100.000 vagonov, ovsa 60.000 vagonov, koruze z leta 1919 50.000 vagonov.
Produkcija sladkorja v Nemčiji
leta 1920 se ceni Cia 22 mil. met. stot. proti 18 mil. met. stot. v letu 1919.
Produkcija alkohola na Češkoslovaškem. V kampanji 1918/19 je izdelalo 992 tovarn, od katerih je skoro polovica na Slovaškem, 206.015 hi alkohola. Pred vojno so te tovarne izdelale nad 738.000 hi alkohola.
Kavčuk. Cene kavčuku so zadnje tedne na svetovnih tržiščih tako padle,, da so nižje, kakor so bile zadnjih 20 let. To je tedaj edini predmet, kije cenejši sedaj, kot je bil v mirnih časih. Vprašanje je, ali je tak padec upravičen in če se bodo te nizke cene vzdržale. Poročilo ne pove, zakaj so cene tako nazadovale.
Naročilo bombaža. Komite za obnovo zemlje je sklenil naročiti večje množine bombaža, in sicer potom nekih zadrug.
Letina v Srbiji. V Srbiji je bilo to leto za polovico manj polja obseja-nega kot v predvojni dobi.
Tovarna sladkorja na Čukarici pri Beogradu je popravljena in bo začela v novi kampanji obratovati.
Tržno poročilo.
Iz Dunaja. Cene za koruzo so tukaj en lej petdeset bani za kg, tako, da stane biago na Dunaju okoli 7'50 dunajskih kron, v SHS kronah ca. 3-3’50. Jugoslov. cene so tako visoke, da o kupčiji sploh ni mogoče govoriti. Tudi je Vaše blago veliko slabše kot rumunsko ali bolgarsko. Cene v Jugoslaviji bodo morale še jako pasti, drugače na svetovnem trgu ne bomo mogli konkurirati. Tranzit po Donavi je prost. Dunajska Getreideanstalt ima sedaj okioli 30 ladij samo na ogrski progi Donave in se vse počasi pomi-čejo naprej. Ogri ne delajo Dunajčanom nobenih težav. Splošno se tukaj trguje zelo malo/ Dunaj misli, da bodo cene še zelo padle in javnost zelo napada vlado, zakaj je zadnjič v Jugoslaviji kupila tako drago koruzo.
Skoplje: Pšenica 2—, rž 1 50, koruza 1 50, ječmen 1 '20, oves 1'—, pšen. moka 2'60, koruzna moka 1.70, fižol deb. 3'—, droben 1.50, makovo seme 4'50, mast 15'—, slanina 13'—, vino 10'—, žganje 20 —
Novlsad :	Pšenica 750—770, rž
590 — 610, ječmen 460 — 480, oves 220—240, koruza nova 70—100, stara zdrava 300—320, za 5% pokvarjenih zrn, pokvarjena 1'20, moka 0 K 12'60. otrobi pšen. 210—240.
Osjek: Pšen. 760, koruza 340-360, oves 235—245, moka 0 12.10, 2 11 20.
Sombor: Pšenica 780—800.
Pančevo: Pšenica 800.
Hmelj. Žatec, 14. 9. 1920. Zelo mirno nakupovanje na kmetih, cene za prima nespremenjene, cene drugih hmeljev tlačene splošne cene 1700'— 3000 č K za 50 kg.
N iirnbe rg : 200 bal razbečanih — cene od 2000-2600 M za 50 kg.
Subotica. Radi pomanjkanja vagonov trpi trgovina z zrnjem, ker kupci zahtevajo franko vagon, prodajalci pa tega pogoja ne morejo izpolniti. Za pšenico zahtevajo K 750'—. Za koruzo je nastalo večje zanimanje, vendar je zdrave koruze malo na trgu. Koruza z 3 do 8% pokvarjenih zrn stane 300 do 310 K, boljša 315 do 320 K. Oves 230 do 235 K. Za ječmen zahtevajo celo 500 K. Ničla stane K 12'—, krompir pa iz prve roke K 1 do K 1' 20.
Osijek. Naše kraje so preplavili ljudje,	ki	prej niso	nikdar trgovali z
zrnjem. Posebno veliko jih je iz Beograda.	Ti	ponujajo	že 800 kron	za
100 kg in s tem hudo dražijo pšenico.
Kolonljalno blago. Vsled podmorske vojne se je nagromadilo ogromno kolonijalnega blaga v prekmorskih deželah, in to blago prihaja sedaj polagoma na trg in vpliva na cene. Kave Santos	je	baje nad	3,620.000 bal	za
eksport	na	razpolago.
Riž je poskočil v ceni, ker je izvoz iz vzhoda radi prehranjevalne krize prepovedan.
Cene sladkorja so dosegle neverjetno višino, zato mnogi prerokujejo tudi znatni padec. Baje je letošnja letina jako dobra.	\
Iz Angleške prihajajo poročila, da je cena sladkorju nekoliko odnehala, ker je Amerika napačno cenila sladkorno letino v Evropi in nakupila velike množine evropskega sladkorja. Sedaj ga prodaja nazaj v Evropo.
Prodaja volne v Antwerpnu. Bilo je ponudenih na dražbi 12.000 bal avstralske volne,, prodano pa samo 4500 bal. Fina volna je bila na ti dražbi za okoli 6% dražje prodana kot pa na prejšnji dražbi.
Vino.
Vršeč: vino belo 1. 1918 600—700, rudeče 1500—1700, belo 1919 600—700, rudeče 900—1000. Bratev se prične v drugi polovici septembra.
Cene vina v inozemstvu: Avstrija : letnik 1919 K 38!—l srednje kakovosti. Ogrska: staro vino 8—9% 12—14'—, 9'/2—10°/o 17—18. Izvoz mošta dovoljen brez posebnega dovoljenja. Taksa od 5 /5.—31/10. K 100'— od 1.—30/H. K 150 — od hi. Vino se izvaža za »zdravo« valuta. Istra: Cena grozdja 9 do 10 lir za 1 kg. Grozdje ima 14°/o sladkorja po Klo-stemeuburg. Italija: vino rdeče 16—24 lir za stopnjo alkohola, bele vino 17—18 lir za stopnjo, v Siciliji pa 8—10 lir za stopnjo.
narodno gospodarske zadeve.
Carina.
Carina na stavbeni les. Ker so
iz Bosne in Hrvatske izvlekli ogromne množine stavbenega lesa v Italijo in s tem jako otežkočili obnovo zemlje, zato je ministrstvo odredilo, da bodo izvozniki morali plačevati 10 odstotkov v blagu, t. j. v stavbenem lesu.
Novtarstvo.
Avstro-ogrska banka je do sedaj izdala za 64'4 milijard papirnatega denarja. Kovinska zaloga pa znaša samo 0'88 mil. kron.
Cena srebrnega denarja. Zagrebške banke plačujejo v papirju za srebrno krono K 5'50, goldinar K 11 '50, petkronski novec K 28'—.
Popisovanje in žigosanje avstro-ogrskih vojnih In predvojnih posojil se je preložilo in se začne 16. septembra in' konča z 5. oktobrom t. I.
Čekovni urad v Zagrebu je nehal poslovati, ker nima denarja za izpolnjevanje svojih obveznostij.
Nikelnasti drobiž. Došla je prva pošiljka drobiža.
Pošta.
Poštne pristojbine. Pisma do 20 g 25 p, vsakih nadaljnih 20 g. 15 p, db-
pisnice 15 p. tiskovine za vsakih '50 g 5 p, vzorci za vsakih 50 g 10 p. Pri-poročnina 20 p za pisma in nakaznice, za zavoje 1 dinar, nujnostna pristojb. (ekspres) 60 p, poslovni papirji 50 g 5 p (najmanj pa 25 p). Poštni zavoji do 3 kg 150 p, nad 3 do 5 kg 200 p, nad 5 do 10 kg 400 p, nad 15 do 20 kg 800 p. Vrednostna pristojbina za vsakih 300 din. 30 p, za dostavo 60 p, avizo 10 p. Za povzetje do 200 din. 70 p, od 200 do 1000 din. 1‘40 din., dostavnina 1'60 din. Poštne nakaznice do 25 din. 25 p, nad 50 do 100 din. 50 p, nad 100 do 200 din. 70 p, nad 200 do 300 din. 80 p, za vsakih nadaljnjih 100 din. 10 p. Najvišji znesek 1000 din. Brzojavne pristojbine 20 p od besede, najmanj pa 2 din. Za nujne brzojavke trikratna pristojbina, za prejemno potrdilo 40 p.
Tarifa za poštne zavoje iz Avstrije v Jugoslavijo. Za vsakih 5 kg znaša pristojbina 9 kron. Teža do 20 kg. Vrednost do 500 frankov (jednako 15.000 avstrijskih kron).
Davki.
Davčna bremena. Finančni minister Stojanovič pravi, da so davčna bremena v Jugoslaviji na osebo trikrat manjša kot na Češkoslovaškem, v Bolgariji in Romunski in tri in pol krat manjša kot na Francoskem. Na posamezne naše pokrajine pride davkov v milijonih: Slovenija 247, Dalmacija 77, Bosna 319, Črnagora, 55, Srbija 632, Hrvatska-Slavonija 420, Bačka, Baranja, Banat 372.
Brodarstvo.
Brodoplovna proga Bakar-Kotor.
Parobrod »Vertes« odpluje vsako nedeljo ob 19. uri iz Bakra in dospe v Split v ponedeljek ob 12. uri; ob 19. uri odpluje naprej in se ustavlja v lukah Orebič, Gruž, Ercegnovi, Zelenika (po potrebi), Risan (po potrebi) in Kotor. Iz Kotora odpluje na Bakar v četrtek ob 12. uri.
Mornarji, javite se! Ker se organizira urad za nameščenje mornarjev, poživlja Savez jugoslovanskih pomo-raca, da mu mornarji, kateri še niso zaposleni, javijo takoj ime in priimek, točni sedanji naslov, čin, oženjen ali samski, š.tevilo dece, in kje je bil zaposlen od prevrata do danes. Strojniki naj naznačijo tudi, če so usposobljeni za motorje. Prijave je poslati na Savez v Bakru.
Porotna trgovskih organizacij.
Zveza trg. gremijev in zadrug v Sloveniji opozarja vse trgovce na razglas osrednje vlade glede kontroliranja čekov, ki so bili izdani trgovcem za plačila v inozemstvu. Razglas prinašamo - na drugem mestu našega časopisa.
Razno.
Naši prijatelji. »O organiziranem odiranju.« Pod tem naslovom piše ljubljanski »Slovenec«: »Privilegirani položaj trgovcev je vzrok današnje gospodarske krize kmetskega . prebivalstva. Če trgovci nočejo nositi rizika, naj se odpovedo profitu. Ker tega ne bodo nikdar storili, je potrebno, da poseže v gospodarsko družbo in ubije potom zadružnih ljudskih organizacij prekupčevalstvo.« — To v pobožno premišljevanje gospodom trgovcem v Celju, ki jih predsednik njihovega društva milo vabi v vrste klerikalne stranke. To je napisala »Nova doba« v Celju. Mi pa dostavimo: Gospodje so že nastopili, oziroma je nastopila družba, ki se zove Središnja zadruga, v kateri pa ni ljudstvo, nego’ vsi drugi, kojim je za bogat profit. Začefi sd delati, ali tako, da kupujejo le od 30 vagonov naprej, samo da ne pride mali človek blizu. Dostavimo pa še nekaj. Na manifestacijskem zborovanju JDS-arjev je vpil dohtar Triller: Doli s trgovino! Gospodje so postali pozabljivi ali pa tudi tako ošabni, da se nočejo več spominjati, po katerem hrbtu so zlezli kvišku. Hvaležnost ni plačilo tega sveta. Napadal je trgovino, industrije se ni spominjal, a obrti je posvetil le >^eno« besedo, pač pa je na pretege zagovarjal banke. To pa v ne-pobožno premišljevanje!
Legitimacije v tuzemstvu za naše državljane so sicer odpravljene, vendar priporočamo vsakomur, ki potuje po naši državi, da ima seboj verodostojno legitimacijo v svrho izogiba morebitnih sitnosti.
Kaj čakate? Skoraj bo dve leti po prevratu in vendar ima Trboveljska premogopna družba svoj sedež še vedno na Dunaju. Ogromni dobički, ki je dela ta družba, odhajajo na Dunaj. Zakaj se pustite vleči od nemških in francoskih kapitalistov-židov?
Proti korupciji. Vse pritožbe proti korupciji na carinarnah so brezuspešne, če ne sodelujejo vsi interesenti. Zato je potrebno, da se vsak slučaj naznani Zvezi trgovskih gremijev in doprinesejo tudi dokazi. Ko bodo zbrani dovoljni dokazi, bode nastopila organizacija in prepričani bodite, da bode korupcije na mah konec, ker bodo oblastva proti nepoštenežem najstrožje postopala.
Nerabljeni kolki kronske vrednosti, ki so bili razveljavljeni 16. junija se lahko zamenjajo za nove dinarske kolke do konca tega meseca pri blagajni finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Opozarjamo na-Go, da zamenjate pravočasno. Zamenjati je možno le osebno, in je pošiljanje po pošti zabra-njeno.
Prijava vojnih in predvojnih avstro-ogr. posojil. Finančni minister je odločil, da se te prijave lahko predložijo v roku od 15. do 30. sept. t. I. pri delegaciji minist. finahc. Prijava mora vsebovati: Ime in priimek lastnika, poklic, bivališče, vrsto in število vsakega posojila posebej, potem njih skupno vrednost, po možnosti tudi serije in številke, nadalje kraj in mesto, kje je katero posojilo morda deponirano.
IV mednarodno semenj za kožuhovino bo v času od 22. do 26. septembra t. I. v Lucernu. Prospekt o tem semnju je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Trgovske zveze z Nemčijo. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je došlo iz Nemčije veliko število ponudb, s katerimi se ponujajo raznovrstni, posebno pa železni izdelki in poljedelski stroji. Posamezne tvrdke iščejo tudi zastopnike. Ponudbe so interesentom ob uradnih urah v zbornični pisarni na vpogled.
Jugoslovanski selfmademan In njegov prednik. V deželi pikelhavbar-skih Prusov se je marsikaj zgodilo, kar bi bilo drugje baje nemogoče, in vendar so nekje v naši Jugoslaviji dobili uradnika, ki si je za »bakšiš« preskrbel izpričevala in tako se vrinil med čirfov-nike take in take »klase«, ter svojo službo dobro opravljal. Ta naš činovnik ima že svojega prednika, in sicer je bil to svoječasni keslinski župan. Na Pruskem je videl nek občinski pisar z imenom Thormann, da človeku ne pomaga tudi najbrihtnejša glava, da ne gre naprej brez z državnimi pečati opremljeni papirji, s katerimi se dokaže, da je lastnik gulil toliko let šolske klopi in ima gotovo množino šolske učenosti v glavi. Thormann takih izpričeval ni mogel dobiti navadnim potom, zato si jih je preskrbel nenavadnim. Dobil je na nek način izpričevala in papirje nekega odvetnika dr. Ale-xandra. Novi dohtar Alexander se je podal neustrašeno na birokratsko pot in kakor je pokazal njegov uspeh na ti poti, gre tudi brez državnih izpitov. Dohtar Alexander je napredoval hitrejše kot pa kak mnogoizprašan jurist. Bil je izboren upravni uradnik in celo stari, izkušeni lisjaki so ga vpraševali za svet v zamotanih stvareh. Postal je keslinski župan. Če bi mož lepo ravnal s svojo bivšo ljubico, bi mu naj-brže nikoli ne prišli na led in bi gotovo hitro korakal navzgor po birokratski lestvici. Ker pa bivši ljubici ni hotel izplačati nekaj tisoč mark, ga je ovadila. Seveda je takoj vse padlo po nepravem dohtarju Alexandru. Ni bilo § v drž. k. zak. zoper katerega se mož baje ni pregrešil. Vse grehe in napake so nakladali tistemu, katerega so prej imeli za najzmožnejšega in najdejavnejšega kolega. Keslinčani so izgubili najboljšega župana. Naj se je mož še toliko in toliko pregrešil, dokazal je da ne veljajo vedno redno dovršene
trgovina pletenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko, se nahaja
samo na Mestnem trsu 20.
Priporočam se cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost ter bilježim
z velespoštovanjem
J. Korenčan, Ljubljana.
Naslov za dopise in brzojave ostane nadalje: J. Korenčan, Ljubljana.
79, 4-2
Rl- 7oKol Rudnik-Ljubljana II* jCjCL/CIIj Dolenjskn cesta.
Telefon interurban št. 430.
Priporoča: Sladkor v kockah, rii, sol fino belo in morsko, sveče, olje, poper, cimet, kavo, milo, Žveplo, olomaz v sodih in škatlah, kolofonijo, slivovko, rum, Špirit itd.	Na	debelo.
Dalje; Sekire, jedilno orodje, po-platnike, trioglat« pile, parizarice, spojke za odre, Stedilnlške plošče, rešetke, emajlirano posodo, tre-buSne lonce, kozice itd. 82, 15—2
80, 20-2
RDRIH PROIZVODI LJUBLJRNR
^ri-EriTBJtO4
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ul. 9
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče.
83, 6-2
Tovarna lesnih izdelkov
Vido Bratovž & Co.
Z g. Gameljn! nad Ljubljano
ima vedno v zalogi 77, 4—3
politirone stole Iz trdega lesa
Coloniale
Ljubljana.
55, 52-7 m
ca
ca
ca
17, 24—7
Ff.
Gosposvetska cesta 1
priporoča svojo zalogo *
železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
/>
ca
ca
ca
ca
y\ y\ y\ /v
/ Veletrgovina
✓
s
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča	/
( špecerijsko blago ^
y raznovrstno žganje £
<r	\
\	moko
£ in deželne pridelke
J raznovrstno rudninsko v
%
22, 10—7 vodo.	y
}	m*
/" Lastna praZarna za kavo \ V.	In	mlin	za	dišave	/
,/	*	električnim	obratom.
>.
y
Ceniki na razpolago.
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Vprašanja je staviti na: Vido Bratovž & Co., Ljubljana, Sodna ulica št. 11.
Telefon 461 interurban.
Naslov brzojavlc\ Gamelind, Ljubljana.
Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22.
46, 20—7
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko.zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
srbske domače
Očetovo kislino
80% kemično čisto proda
,Balkan* Maribor.
74, 5-3
ročne industrije
po ugodni ceri'. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304.	19, 11-4
I
študije, ne število izpitov, nego nadarjenost. Thojmann, ali po novem dohtar Alexander, ni imel nobenih izpitov, ni bil obremenjen z zaprašeno šolsko učenostjo, bil je samouk in vendar je bil dober uradnik, katerega je vse hvalilo in priporočalo. Naravna nadarjenost velja več kot pa vsa z državnimi koleki in pečati opremljena in dokazana domišljavost. Thormann je dal dober udarec v obraz birokratarski domišljiji, katera prisega le na izpričevala, ne gleda pa na zmožnost. Toliko v tolažbo razjarjenim birokratom tam nekje, ki so s tako užaljenostjo bacnili na cesto svojega tovariša,' »činovnika«, ki ni imel pristnih pečatov, pa je vendar <lobro opravljal službo. Mož tedaj ni bil prvi in upamo, da je tudi v zmožnosti dosegel svojega pruskega prednika, dohtarja Alexandra, recte Thor-manna.
Zgodovina sladkorja. Pravijo, da beseda sladkor izhaja iz arabske »sac-car« in da s0 sladkor prinesli arabski Mohamedanci v Evropo. Sladkor so najprej izdelovali v Pefziji, od tam se je razširil po Arabiji. Od tukaj so prenesli kulturo sladkornega trsta na Ciper, Rhodus, Egipt, Sicilijo. V Španiji se je razvila produkcija v 11. stoletju. Amerika je dobila cukrov trst še-le od Kolumba.
O	našem listu.
Odveč bi bilo govoriti o potrebi »Trg. lista«, ker vsak zaveden trgovec ve ceniti Pomen stanovskega glasila. Le stanov-sko glasilo, in tako je »Trg. list«, more zastopati koristi trgovskega stanu. Da smo potrebni takega zastopstva, o tem ni dvoma, saj čutimo na svoji koži vse sovražne napade in udarce nasprotnikov trgovskega stanu. Vse časopisje skoraj brez izjeme lopa po trgovcu, mu jemlje čast in ugled, po-litikarji hujskajo svoje poslušalce proti trgovskemu stanu in si pomagajo z zavijanji in nepravilnimi trditvami. Trgovec je bil doslej božji volek, ki je mirno in tiho prenašal vse napade in se tolažil s zavestjo, da plačuje davke, dela noč in dan, in mislil, da vkljub temu kake zaščite in zaslombe pri y'adi in javnosti ne more zahtevati. Irgovci 1 Vzdramite se, otresite se svoje Ponižne narave, nastopite proti sramo-tilcem in obrekovalcem, pa naj nosijo ti kakoršnokoli suknjo. Mi plačujemo državi največ davkov, storili smo zelo veliko za našo narodno zavednost in narodne potrebe, pa se nas mora zato spoštovati. Najmanj pa imajo pravice nastopati proti nam tisti, kateri živijo od naših davkov! Zato pa, tovariši, podpirajte svoj stanovski »Trgovski list«, da bo postal mogočno glasilo trgovskega stanu in drugih pridobitnih krogov. Kolikor večjo zaslombo bo list imel v svojih naročnikih, toliko popolnejši bo, toliko večjo veljavo bo imel, toliko ložje bo nastopal za koristi pridobitnih stanov. Priobčujemo nekaj prejetih priznanj in dopisov iz krogov svojih naročnikov. Gospod A.
S.	v S. star izkušen trgovec, piše: »Trg. list« nam je prepotreben, zato bi ga naj vsi tovariši podpirali. Gospa Minka P. trgovka na J. nam piše : Moja presrčna želja je, da bi naš »Trgovski list« prišel v vsako trgovsko hišo v naši domovini, saj se spominjam tega lista še iz Trsta, ko je prinašal toliko zanimivega za trgovski
leno Jer ,° navdu^no in neustra-stanu koristt, nego ^d? venskega življa v Trstu. želirTVam" našemu neustrašenemu borcu mnoe-o sreče. Slavoj P. L., pi5e: sSjS (S je bil, da je začel izhajati »Trg. ijst«. Veliko črnila se je že porabilo za na-zadanje trgovskega stanu. Trgovci smo Pretrpeli veliko krivic, pa se nismo ^ogli nikjer braniti. Vsak škric, ki zna ^orda komaj pero držati, si je lastil Pravico, da vpije proti trgovcu. Koliko Je takih, ki so na prav umazan način ^erižili in navijali cene, so nosili viso-*e naslove in vlekli plače iz državnih jaslij poginule Avstrije, pa si upajo sedaj v Jugoslaviji nastopati proti trgovskemu stanu, kateri je pač najmanj kriv današnje draginje in današnjih skrbi. Če bodo gospodje še naprej vPili proti nam, pa bom vam poslal naslove s prošnjo, da je objavite. Svo-
jim tovarišem z vso iskrenostjo priporočam, podpirajte »Trg. list«, da ne bi začel hirati radi naše brezrižnosti.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva ,,MERKUR** v Ljubljani.
Sprejme se: 4 knjigovodje, 1 ko-respondent, 3 poslovodje, 2 pomočnika mešane stroke, 3 pomočnike manufak-turne stroke, 8 kontoristinj, 4 blagajničarke, 7 prodajalk, 3 učenci in 1 učenka.
Službe išče: 1 knjigovodja, 3 kon-toristi, 3 poslovodje, 4 potniki, 10 skladiščnikov, 22 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železne stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 17 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 22 kontoristinj, 15 blagajničark, 28 prodajalk, 5 učencev in 4 učenke.
Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreči.
VpraSanja in odgovori.
št. 1. Invalid. Naročbe, o kateri govorite, ni ne v Uradnem listu in ne v Službenih novinah.
št. 2. C. R. T. Akcije se morajo staviti v bilanco s kurzno vrednostjo, če ta ni višja od nominalne sicer s to vrednostjo. Obresti, ki so narastle do dneva inventure in še niso vnovčene, se morajo postaviti v inventuro.
Klišeje in risbe, pa slavite v inventuro z eno krono, ker izgubijo po porabi svojo vrednost in bi bilo tedaj napačno te bilanci-rati z nabavno vrednostjo.
Tako velikega odpisa pri nepremičninah davčna oblast ne bo priznala.
Št. 3. Nova metoda. Na vse nove metode ne dam ničesar. Takih novih metod
se je ponujalo že neštevilno, ali niso nikdar prinesle kaj »novega«, je bilo že vse na svetu. Vsa knjigovodska nmetnost sloni na dvo-
stavnem sestavu, iz katerega so se razvile razne metode, tudi amerikanski način.
Št. 4. D. C. Denarnico potlačite v naj-globejši žep, položite nanjo trdo pest, napravite nragari še figo povrh, da ne izgubite denarja, 'l ake ponudbe so le atentat na žepe tistih, kateri niso prej modri, dokler si ne kupijo modrosti in izkušnje z izgubo denarja.
Ustnica uredništva.
Vse prijatelje Trg. lista, ki mi pošiljate članke in dopise, pa jih morda ne priobčim takoj, prosim, da potrpite, ker pride vse na vrsto. Če morda kaka stvar kedaj ne pride v list, mi ne štejte v zlo. Tu pa tam dobim enako zadevo od več strani, včasih tudi ne morem vsega priobčiti. Opozarjam posebno gospode, katerim je hudo v želodcu nek urad v Ljubljani, da teh stvari ne bom prinašal. Ne skrivajte se za moja ozka pleča, nego naj vsak podpiše svoj dopis, ker s tem dokažete, da je široka javnost po celi Sloveniji nezadovoljna s tem uradom.
Nadalje mi oprostite vsi tisti, kateri se obračate pismeno na ured. za razna pojasnila in poročila, če ne odgovorim takoj. Vpoštevajte, da opravljam pri našem listu vse posle od re-dakterja zgoraj 'pa doli do sluge in pri taki vsestranski zaposlenosti mi pač ne preostaja časa za oddih in tudi ne za razne manj potrebne zadeve. Vrhtega moram pri marsikaterem vprašanju letati okoli za pojasnila, ker nisem niti dohtar, še manj pa »Vse-znal«. Povprašujejo me pa tudi za vsemogoče stvari. Neka gospodična bi celo rada vedela ali in kje bi se lahko izobrazila za pevko. To vpraša redak-terja Trgovskega lista!
Pač pa mi dovolite prošnjo do Vas, katero pa izpolnjujte točno. Dobil sem na tolikih straneh obljube, da mi bodo pošiljali dopise in novice, tudi članke, da bi lahko polnil dnevnik, ali mnogo prijateljev je ostalo le pri obljubah, drži le par gospodov besedo. Ko bi že vsaj'»miške« bile, pa še teh ni ! če ne bodete poročali in sodelovali, list ne more zastopati primerno naših zahtev in naših pritožb, ne more biti polnovredno glasilo pridobitnih stanov. Zato Vas pa prosim v vašo lastno korist, da podpirate list z dopisi in poročili na eni strani, na drugi strani pa ga širite med prijatelji in znanci. Zavedajte se, da nimate drugje nikjer prijateljev, da je Trgov-
ski list naš edini odkritosrčni prijatelj in zaščitnik, pa ga kot takega tudi podpirajte. Trgovske gremije in zadruge prosim, da storite vse za rarširjenje našega lista. Imeti ga mora vsak najmanjši trgovec, ker le tedaj bo imel list uspeh na vse strani. Ob enem opozarjam vse trg. gremije in zadruge, da ste po sklepu širšega odbora Zveze gremijev primorani pošiljati uredništvu poročila o sejah in sklepih na teh sejah. Iz teh poročil bi naj tovariši videli, da in kaj delate.
Ustnico uprnvnIStvo.
Šesti številki smo zopet priložili" položnice za vse kraje razven Ljubljane, Celja in Maribora, pa prosimo, da nam nakažete takoj naročnino do konca leta. Omeniti še moramo, da nam je nekaj tovarišev poslalo šele šesto številko nazaj z opazko, da ne sprejmejo. Ker s prejemanjem toliko številk škodujejo svojim tovarišem in s tem dokazujejo jako malo tovariškega čuta in stanovske zavednosti, zato bomo odslej priobčevali imena takih tovarišev, ki prejemajo list po mesece, pa ga nazadnje vrnejo, da jih bodete poznali in vedeli, kdor noče biti z. nami.
Kdor bi lista ne prejemal redno, naj se ne jezi na upravništvo, nego se naj pritoži na pošti. Zgodil se je slučaj, da smo dobili nedotaknjen poštni zavoj lista nazaj. Gosp. poštarica je najbrže zagledala našega Merkurja, pa se ga je tako prestrašila, da je v svetem strahu pritisnila pečat in zapisala, da ga stranke ne sprejmejo. Gotovo je smatrala Trg. list za Bog ve kako brezbožen časopis, kakor nas smatra Slov. Gospodar v Mariboru za glasilo vojnih dobičkarjev, oderuhov in ne vem kaj še vse. Bog jim odpusti, saj ne vedo kaj delajo. Take krivice nas pač ne bodo ubile, če trgovca niso mnogo hujše.
Pristni ajdov trčan
proda poljubno množino od 50 kg višje po 50 K za kg
Frnnr DrolnO Križevska opekarna —
Ulil rlclUj} Križevci pri Ljutomeru.
Koruzo za krmo in kavo
ima v zalogi tvrdka
ros. zxi
Ljubljana, Dunajska cesta 31.
76, 3-3
Prva jug. tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju
je pričela z izdelovanjem
torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja.
63, 3-3	£
¥ zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka.
Naročila se izvrvše po najnižji ceni.
adr
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana*. Import. Eksport.
Prodajamo in kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-7
(TONE MALGAJ
m
j stavbeni, pohištveni pleskar »	in ličar 16,52-4
[ LJUBLJANA, Kolodvorsko ulica 6.
■ «...
■ Zajamčeno predvojno blago
■
za portale in prodajalne.
v
imm
LENASI & GERKMAN
Ljubljana Stritarjeva ul. 4 — Llngarjeva ul. 2
in ekstrakte za umetne
to
soke nudi po najnižjih
O
dnevnih cenah tvrdka Jj
Srečko Potnik, Ljubljana
Metelkova ulica št. 13.
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom.
Na debelo. 6i, 20—5 Na drobno.
med
-v.
$.	/_	(	TRADC/NWW	O
HROVAT&KOMP.
LJUBLJANA
,|VE6p.yA,;;Ut_V6
BR/COO/O.V 1 :
H ROVATPORT
Nudimo la kranjski laneni firnei In prisl, laneno olje
v vsaki količini po najnižji tovarn, ceni I
naananaant3aaano
Društvo lesnih trgovcev 0 dravske doline n
S
D
D
D
8
D
v Maribora
Aleksandrova cesta štev. 45 kupuje in prodala
rezani in tesani les
v vsaki mnežini po dnevnih cenah. 23,52-:
Daaaaaaaaanaaao
amerikanski pisaini stroj sedanjosti.
1
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
razmnožeualn! aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potoni neizrekljive stekiese plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
■■
■■
■■
15, 20—7
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno urejena popravllnica useh pisalnih strojev.
■■ ■ ■ ■■ ■■
I. C. MAYER
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA
MANUFAKTURA
62, 10-4
ENGROSS - ENDETAIL
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
1 Mm
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih
vod.
13, 20—-6
L
Moško in žensko perilo, predpasnike' in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdetovalnica perila
UM
Celje.
Naročite vzorčni zavoj 12 komadov, o Izdelava zelo natančna I Cene posebno nizke!
jbbbdbbbbbbbtjbic
'v kavo, sladkor, milo, sveče, vžigalice, rum, slivovko. ^ špirit, vino, vreče, prazne
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo.
Kupuje 60> 20~6 čebelni vosek, suhe satine,' kap-Ijine po najvišji dnevni ceni.
sode, petrolej, bencin itd, nudi po najnižjih cenah
Fr. Sire, Kranj
Kupujem naj višje v vsaki množini brinjevo olje, suhe gobe, fižol ter vse deželne pridelke.
J	O	*
x	Skž
^ Semena za preprpdajalce
priporoča
SEVER & KOMP.
LJUBLJANA.
Kupujemo deteljno, ffrepno, korenjevo in travno seme, '
suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete.
73, 3-3
——-
14, 20-5
Qrara SEVER,
Ljuetjnntf Aotize^
S«**
g** Tapetniška delavnica
Oprava za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.
Vabimo na ogled I o
■ ■ ■
Ljubljana
veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba!
2, 50-7
l
MNNMMI
Veletrgovina manufakturnega blaga
Hedžet & Koritnik
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4.
Telefon interurban št. 75.
11, 50—7
Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah
raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. — Rezerve okrog 6,000.000 K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska
mesta.
Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in
izvoz.
Brzojavni naslov: Eskomptna. Interurb.telJt. 146.
50, 20-7
l
PRVI MESTNI MLIN V CELJU
PRIPOROČA
VSAKOVRSTNE MLEVSKE IZDELKE
V ZNANO NAJBOLJŠI KAKOVOSTI. - DNEVNA DELAZMOŽNOST 80.000 kg.
68, 12-4
Rudolf Pevec
trgovec v Mozirju.
Na debelo:
hmelj, jabolka, žito, vino, manufaktura in Špecerija.
Anton Toneje In drug
l£arilooi, T-CL^oslsiTrlja,
trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na debelo.
Brzojavi: Tonftjc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
UVOZ.
tuO T3
rt ra
neiaeicaaejeaEacjeacacacaa
IZVOZ.
JAJC.
■ ■
Trgovina s papirjem in knjigarna
I. N. Peteršič
Ptuj
zraven okrajnega glavarstva.
Šolsko orodje, vsakovrstno drobno blago, okraski za ženske obleke. Pletenine, čevljarsko orodje in čevlji.
33, 20-5
■ m ■ u m m
Največja
organizacija
ielezninske
stroke v Jugoslaviji
Veletrgovina z železnino
D. Rokusch, Celje
(Obstoj tvrdke 120 let.)
Ima vedno v zalogi
vse potrebščine za stavbeno obrt, rokodelstvo, gospodinjstvo, poljedelstvo, industrijo.
!
i#wwvwwwe^wwwwiwwwwwww
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov: Balkansped.	6,	52—7
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
ipedicija vseh vrst. Sprejemanje blago v sklallita. Zacarinjenja In zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenim! vozovi nn vse strani.
Prvo ljubljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice.
Največje domače ipedicijsko podjetje v Jugoslaviji. _______________________________________
DROuERlJA PARFUMERIJA
I .C. KOTAR
o
LJUBLJANA
uourovAuui
Foto-itisiii uiak Jura
75, 10-3
		
		
	67, 50-4	
A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRO Ji. 10.		
I	Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga | in pletenin. Na debelo in drobno. N	
X ■ ■
KNJIGARNA, TRGOVINA UMETNIN IN MUZIKALU
Goričar & Leskovšek, Celje
KRALJA PETRA CESTA 7. -PREŠERNOVA UL. 2.
Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, založna knjigarna, prodaja šolskih' knjig	in	igralnih	kart.	Lastna zaloga vseh tiskovin	za urade in pisarne,
vsakovrstnih	razglednic,	ljudskošolskih	zvezkov, risank	in	risalnih skladov. —
Molitveniki, koledarji, papirnate vreče, nagrobni venci in traki. 4, io—5 Na debelo.	Poštno-čekovni	urad 10.716. — Telefon 60.	Na drobno.
Na prodaj so:
2 lepi elegantni stekleni steni
primerni za pisarne, gostilne ali kavarne, približno 36 m1 obsegajoči, 88, 3- 1
Z krilne železne vrata in
1 hlffOflinff	tip	>>Nac'otlal«- Istotani se
i U1U3UJIIU	j,e|j	kUpjtj ] sofa (garnitU[a
Club) in 2 fotela. — Pojasnila daje
Feliks Urbanc, Ljubljana. *■
Domača tvrdka
Fran Lukič
Ljubljana
Pred Škofijo štev. 19. priporoča svojo zalogo
izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice.
I
k	:
■ ■ ■ + \ L: ■■■■■■■■■■■■■■*** **•■■■■■■■■■■■■■■■■ Vsem trgovskim tvrdkam, ■ družbam in korporacijam j se priporoča za vse vrste ■ tiskovin
»»
tt
v Kranju.
%
• •	<50
ss
K
7, 3—3
UeležMrnn v Ljubljani
M. Rosner & Co.
naslednik	51,	10—2
VIK.TOR MEDEN
prodaja fino pristno blago lastnega izdelka:
i slivovko, brinjevec, sadjevec, rum, konjak in razne likerje po najnižjih cenah.
Kupuje sadje oseh vrst pripravno za ku-
Telefon 71.
hanje žganja.
Telefon 71.
m m
c
Bonbone
kandite in slaščice vseh vrst
naročajte le pri domači slovenski tvornici
V
Jos. Rajšter, Šoštanj
Prvovrstno blago, kakor: kolači, keksi, biškoti, fondant-, likerni in čokoladni bonboni, okraski za božično drevesce, prvovrstno čajno pecivo, parklji, Miklavži ter barvano medeno blago. — — Postrežba promptna.
Naročajte naravnost v tvornici ali pa v njenih zalogah: LJUBLJANA:	PSschl Albert, Gosposvetska cesta štev. 7.
CELJE:	Debenjak Rozalija, Kralja Petra cesta štev. 15.
MARIBOR:	Hmelak Vinko, Slomškov trg štev. 6.	81,	2-2
Naročila za Božič se sprejemajo samo do 15. okt. Vzorčne pošiljatve stanejo 300 K. Zahtevajte cenike! V vseh zalogah se prodaja le po tovarniških cenah.
99
SVETLA"
elektrotehniško podjetje
JANKO POGAČAR
Lovro Efffenberger & Cie.
Centrala LJUBLJANA
NajboljSa izvedba. • TakojSnja odprema. Najniije cene. - Ponudbe in pojasnila na ieljo vsaki ias brezplačno na razpolago.
Podružnica v ZAGREBU
Frankopanska ulica štev. 2.
Inctfllfrn * P°P°lne elektrarne, prekozemske cen-
IllallllUU • Uale, popolne napeljave v mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd.
nnhnn! • m°t°re, diname, pretvoritelje (Umformer), UUUUVlt rceneratorje za motore, ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materija! vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni materijal za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd.
iTflOllliO' m?derna telesa za razsvetljavo, na-l&fllblUJw • mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluj? naročila natančno tudi po zaželjenih predpisih ali vposlanih r'acah.	70,	20—2
I« novi patentirani ,,Sona“-zvonci
i	• za močni tok, brez baterije, brez transformaforja, nikakih nadaljnih stroškov z-oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez truda na vsako obstoječo'svetlobno napeljavo, nova patentirana autohupa „Sonavox“, patentirani držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov.