SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGI A INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO — INSTITUTOM ARCHAEOLOGICUM ARHEOLOŠKI VESTNIK ACTA ARCHAEOLOGICA 39-40 1988-1989 LJUBLJANA 1989 NAVODILA UREDNIŠTVA SODELAVCEM 1. Rokopise pošljite na naslov: Uredništvo Arheološkega vestnika, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Novi trg 5, YU-61000 Ljubljana. 2. TIPKOPIS mora biti čist, imeti mora širok rob in dvojni razmik med vrsticami (30 vrstic po 60 znakov na stran). Pod naslovom prispevka navedite točen naslov ustanove, kjer ste zaposleni. Vse v malih črkah. Glej primere v Arh. vest.! Posebne želje in poudarke označite s svinčnikom s standardnimi znaki za polkrepek, razprt in ležeč tisk. 3. KRATICE IN CITATI. Za slikovno gradivo uporabljamo naslednje kratice: si. = slika, t. = tabla, pril. = priloga, in kombinacijo arabskih številk in ločil (glej primere v Arh. vest.!). Priporočamo, da vse oznake slikovnega gradiva v tekstu izpišete s svinčnikom. Pri citiranju uporabljajte samo arabske številke in za revije kratice, ki so podane v Arheoloških najdiščih Slovenije oziroma v Stipčevičevi Bibl. Illyrici. Ce uporablja avtor naravoslovni način citiranja, naj bo navedek med tekstom tak: (Brodar M., 1985, 15). Na koncu članka pa naj bodo citati navedeni takole: BRODAR M. (1985), Potočka zijalka in Mokriška jama. — Arh. vest. 36, 11—25, Ljubljana. Arheološki vestnik daje prednost naslednjemu načinu citiranja: 5 G. Hirschback-Merhar, Arh. vest. 35, 1984, 95 (revija) 6 J. Dular, Halštatska keramika v Sloveniji, Dela 1. razr. SAZU 23 (1982) 45. (delo v seriji!) 7 Ib., 16 ss. 8 G. Hirschback-Merhar (op. 5) 12, t. 5: 4—6, 10. (članek ali knjiga citirana ponovno) 9 S. Gabrovec, v: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 136. (članek v zborniku, leksikon itd.) 4. POVZETEK je obvezen. Zajame naj bistveno in naj vključi vse opombe. 5. SLIKOVNO GRADIVO mora biti tekoče oštevilčeno in ustrezno označeno na hrbtni strani (številka, priimek avtorja). Risba v tušu, oznake s svinčnikom. Podnapisi, ki morajo obvezno zajeti najdišče, vsebino slike in merilo, če ga ni na sliki, naj bodo oddani na posebnem seznamu. Priporočamo, da oznake in številke podnapisov (SI. 1, T. 1, Pril. 1) napišete s svinčnikom. Za obliko glej Arh. vest.! Upoštevajte dejstvo, da bodo imele vse table v tiskani obliki format 23 X 16 cm! Ustrezno pomanjšavi prilagodite velikost oznak, debelino črt in eventualno merilo v podnapisu! Ce imajo table daljše podnapise, naj bodo ustrezno nižje. Obseg tabel na umet. papirju (označite: umet. papir!) je omejen na 2" strani. Več kot dve zgibani prilogi nista zaželeni. Prilog, ki pomanjšane na višino formata Arh. vest. presegajo 32 cm, ne sprejemamo. Objavljamo samo originale! Slikovno gradivo lahko sodelavci prevzamejo v roku 1 meseca po prejemu posebnih odtisov. 6. KOREKTURE. Prvo korekturo so dolžni narediti avtorji sami takoj po prejemu odtisov. Za drugo korekturo poskrbi uredništvo. 7. POSEBNI ODTISI. Vsak avtor prejme brezplačno 25 posebnih odtisov, če sta dva avtorja, pa vsak po 15. OBVESTILO Sodelavce Arh. vest. obveščamo, da bo od št. 42, za leto 1991, vestnik izhajal v večjem formatu. Novo zrcalo bo 23 X 16 cm. YU ISSN 0570-8966 ARHEOLOŠKI VESTNIK ACTA ARCHAEOLOGICA 39-40, 1988-1989 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO - INSTITUTOM ARCHAEOLOGICUM ARHEOLOŠKI VESTNIK ACTA ARCHAEOLOGICA 39-40 1988-1989 LJUBLJANA 1989 Arheološki vestnik Založila Natis odobrila Odgovorni urednik Glavni urednik Tehnični urednik Uredniški odbor Glasilo Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti Razred za zgodovinske in družbene vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti na seji dne 15. junija 1988 in predsedstvo SAZU na seji dne 22. novembra 1988 Stane Gabrovec Dragan Božič Ivan Turk Dragan Božič, Janez Dular, Timotej Knific, France Leben, Ivan Turk Prevajalci Adela Žgur, Breda Dervišič (nemščina) in Rudi Meden (angleščina) Lektorica Alenka Božič (slovenščina) Natisnjeno s podporo Raziskovalne skupnosti Slovenije, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete VSEBINA STAREJŠA KAMENA DOBA Ivan TURK, Janez DIRJEC, Metka CULIBERG: Divje babe I-novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. Poskus tafonomske analize na podlagi vzorcev iz dveh sedimentnih in arheoloških kompleksov 13 Ivan TURK, Janez DIRJEC: Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. I. Določljivi skeletni ostanki jamskega medveda.................. 61 Mitja BRODAR: Revizija neveljske paleolitske postaje.........95 KOLOKVIJ BRONASTA DOBA V SLOVENIJI Biba TERŽAN: Kolokvij Bronasta doba v Sloveniji. Lendava, 12.-15. november 1986 ........................... 111 Stane GABROVEC: Bronasta doba v Sloveniji - stanje raziskav in problemi. . 115 Irena HORVAT-ŠAVEL: Bronastodobna naselbina Oloris pri Dolnjem Lakošu..........................127 Mira STRMČNIK-GULIČ: Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju (preliminarno poročilo)................147 Blagoj JEVREMOV: Grobovi z začetka kulture žarnih grobišč iz Ptuja . ... 171 Vitko PAHIČ: Žarno grobišče na Brinjevi gori.............181 Juliane KAERNER: Kronološki problemi ruške skupine jugovzhodnoalpske kulture žarnih grobišč (Povzetek) . ...............233 Brane LAMUT: Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu . ... 235 Marjana TOMANIČ-JEVREMOV: Žarno grobišče v Ormožu........277 Milica PETERŠIČ-ČOBAL: Metalografska preiskava bronastih prazgodovinskih predmetov iz Ormoža....................323 Paola KOROŠEC: Bronastodobni elementi iz Jame pod Jamskim gradom v Predjami........................333 Ivan PUŠ: Bronastodobna naselbina pri Žlebiču............345 Drago SVOLJŠAK: Posočje v bronasti dobi..............367 Miro POTOČNIK: Bakreno- in bronastodobne podvodne najdbe iz Bistre in Ljubljanice na Ljubljanskem barju................387 Blagoje GOVEDARICA: O kulturnom i hronološkom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom području..............401 Zorko MARKO VIČ: Kronologija i geneza ranobrončanodobnih kultura sjeverne Hrvatske.........................413 Vladimir SOKOL: Grob br. 7 kulture žarnih polja iz Moravča kod Sesveta (Zagreb) ...........................425 Lazo ČUČKOVIČ: Brončanodobni nalazi iz karlovačke regije.......437 Josip VIDOVIČ: Brončano doba Medimurja..............453 Klara BURŠIČ-MATIJAŠIČ: Gradina Vrčin u okviru brončanog doba Istre . . 475 Jasminka ČUS-RUKONIČ, Dunja GLOGOVIČ: Pregled nalaza i nalazišta brončanog doba na otocima Cresu i Lošinju..............495 Franca MASELLI SCOTTI: Izsledki novih izkopavanj na Kaštelirju pri Jelarjih v primerjavi s sočasnimi naselbinami Tržaškega in Goriškega Krasa (Povzetek) ..........................513 Francesca BRESSAN: Nadiške doline in Kovačeva jama pri Robiču (Povzetek) ..........................523 STAREJŠA ŽELEZNA DOBA Hermann PARZINGER: Halštatske gomile pri Dobrniču (Povzetek).....588 IN MEMORIAM Franc Truhlar (1900-1987) (Jaro ŠAŠEL)..............637 KNJIŽNE OCENE IN PRIKAZI Georgia Kourtessi-Philippakis: Le palčolithique de la Grčce continentale, 1986 (Ivan TURK)........................639 Gisela Freund: Das Palaolithikum der Oberneder-Hdhle (Landkreis Kelheim/- /Donau), 1987 (Mitja BRODAR).................641 Mirjana Sanader: Kerber u antičkoj umjetnosti, 1986 (Iva MIKL-CURK) . . . 643 Katrin Roth Rubi, Hans Rudolf Sennhauser: Verenamunster Zurzach, Ausgra-bungen und Bauuntersuchung, 1 Romische Strasse und Graber, 1987 (Verena PERKO).........................644 Romerzeit und friihes Christentum in Istrien und Kroatien, 1984 (Jaroslav ŠAŠEL).........................645 Milan Sagadin: Kranj - križišče Iskra (nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja), Kranj - Iskra Crossroads (A Cemetery from the Migration Period and the Early Slavic Period), 1987 (Andrej PLETER-SKI)...........'................645 Die transalpinen Verbindungen der Bayern, Alemannen und Franken bis zum 10. Jahrhundert, 1987 (Andrej PLETERSKI)...........647 Aschheim im friihen Mittelalter, 1988 (Andrej PLETERSKI)........648 Branko Marušič: Starohrvatska nekropola u Žminju, 1987 (Andrej PLETER-SKI)...........................649 Ivan Stopar: Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah in problem karolinške sakralne arhitekture na Slovenskem, 1987 (Janez HOFLER) . . 650 Sylloge Nummorum Graecorum, Deutschland. Staatliche Munzsammlung Miln- chen, Heft 7, 1985 (Peter KOS).................652 CONTENTS PALAEOLITHIC Ivan TURK, Janez DIRJEC, Metka CULIBERG: Divje babe I-a new palaeolithic site and a common grave of the cave bear. An attempt of a taphonomic analysis based on samples from a pair of sedimentary and cultural units (Summary)........................ 56 Ivan TURK, Janez DIRJEC: Divje babe I - an attempt to apply statistical analysis to the mass animal remains from the palaeolithic site. I. Determinable skeletal remains of cave bear (Summary).............. 83 Mitja BRODAR: Revision der Palaolithstation in Nevlje (Zusammenfassung). . 109 SYMPOSIUM THE BRONZE AGE IN SLOVENIA Biba TERŽAN: Symposium The Bronze Age in Slovenia. Lendava, 12,h-15th November 1986 .......................Ill Stane GABROVEC: Die Bronzezeit in Slowenien - Forschungsstand und Probleme (Ubersetzung)......................122 Irena HORVAT-ŠAVEL: Die bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš (Zusammenfassung).....................138 Mira STRMČNIK-GULIČ: Der bronzezeitliche Siedlungskomplex in Rabelčja vas auf Ptuj (Zusammenfassung)................161 Blagoj JEVREMOV: Graber vom Anfang der Urnenfelderkultur aus Ptuj (Zusammenfassung) ......................180 Vitko PAHIČ: Das urnenfelderzeitliche Graberfeld von Brinjeva gora (Zusammenfassung) ........................198 Juliane KAERNER: Chronologische Probleme der Rušegruppe der sudostalpi-nen Urnenfelderkultur....................217 Brane LAMUT: Chronologische Skizze der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož (Zusammenfassung)..................246 Marjana TOMANIČ-JEVREMOV: Das Urnengraberfeld von Ormož (Zusammenfassung) .........................295 Milica PETERŠIČ-ČOBAL: Metallographische Untersuchung der bronzenen vorgeschichtlichen Gegenstande aus Ormož (Zusammenfassung).....327 Paola KOROŠEC: Die bronzezeitlichen Elemente aus der Hohle Jama pod Jamskim gradom in Predjama (Zusammenfassung)..........339 Ivan PUŠ: Eine bronzezeitliche Siedlung bei Žlebič (Zusammenfassung) . . . 354 Drago SVOLJŠAK: Das Sočagebiet in der Bronzezeit (Zusammenfassung). . . 377 Miro POTOČNIK: Die kupfer- und bronzezeitlichen Flufifunde aus dem Bach Bistra und dem Flufi Ljubljanica im Gebiet von Ljubljansko barje (Zusam-menfassung)........................389 Blagoje GOVEDARICA: Einiges iiber die kulturelle und zeitliche Stellung der Funde der Ljubljana-Kultur aus dem adriatischen Gebiet (Zusammenfas-sung)..........................410 Zorko MARKOVIČ: Die Chronologie und die Genese der friihbronzezeitlichen Kulturen in Nordkroatien (Zusammenfassung)...........422 Vladimir SOKOL: Grab Nr. 7 der Urnenfelderkultur aus Moravče bei Sesvete (Zagreb) (Zusammenfassung)..................430 Lazo ČUČKOVIČ: Die bronzezeitlichen Funde aus der Karlovac-Region (Zusammenfassung) ......................445 Josip VIDOVIČ: Die Bronzezeit in Medimurje (Zusammenfassung).....459 Klara BURŠIČ-MATIJAŠIČ: Der Ringwall Vrčin im Rahmen der Bronzezeit Istriens (Zusammenfassung)..................489 Jasminka ČUS-RUKONIČ, Dunja GLOGOVIČ: Die Ubersicht der bronzezeitlichen Fundstellen und Funde auf den Inseln Cres und Lošinj (Zusammenfassung) .......i..................502 Franca MASELLI SCOTTI: Considerazioni su recenti scavi al castelliere di Elleri e confronti con abitati coevi del Carso triestino e goriziano.....509 Francesca BRESSAN: Le Valli del Natisone e la Kovačeva jama di Robič . . . 519 EARLY IRON AGE Hermann PARZINGER: Hallstattzeitliche Grabhiigel bei Dobmič.....529 IN MEMORIAM Franc Truhlar (1900-1987) (Jaro ŠAŠEL)...............637 BOOK REVIEWS Georgia Kourtessi-Philippakis: Le palčolithique de la Grčce continentale, 1986 (Ivan TURK)......................639 Gisela Freund: Das Palaolithikum der Oberneder-Hdhle (Landkreis Kelheim/ /Donau), 1987 (Mitja BRODAR).................641 Mirjana Sanader: Kerber u antičkoj umjetnosti, 1986 (Iva MIKL-CURK) ... 643 Katrin Roth Rubi, Hans Rudolf Sennhauser: Verenamunster Zurzach, Ausgra-bungen und Bauuntersuchung, 1 Romische Strasse und Graber, 1987 (Verena PERKO).........................644 Romerzeit und friihes Christentum in Istrien und Kroatien, 1984 (Jaroslav ŠAŠEL).........................645 Milan Sagadin: Kranj - križišče Iskra (nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja), Kranj - Iskra Crossroads (A Cemetery from the Migration Period and the Early Slavic Period), 1987 (Andrej PLETER-SKI)...........................645 Die transalpinen Verbindungen der Bayern, Alemannen und Franken bis zum 10. Jahrhundert, 1987 (Andrej PLETERSKI)............647 Aschheim imfruhen Mittelalter, 1988 (Andrej PLETERSKI)........648 Branko Marušič: Starohrvatska nekropola u Žminju, 1987 (Andrej PLETERSKI) ...........................649 Ivan Stopar: Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah in problem karolinške sakralne arhitekture na Slovenskem, 1987 (Janez HOFLER). . . 650 Sylloge Nummorum Graecorum, Deutschland. Staatliche Munzsammlung Miin- chen, Heft 7, 1985 (Peter KOS).................652 Arheološki vestnik (Arh. vest., A V) 39-40, 1988-1989, str. 13-60 Sero venientibus ossa DIVJE BABE I - NOVO PALEOLITSKO NAJDIŠČE IN SKUPINSKO GROBIŠČE JAMSKEGA MEDVEDA POSKUS TAFONOMSKE ANALIZE NA PODLAGI VZORCEV IZ DVEH SEDIMENTNIH IN ARHEOLOŠKIH KOMPLEKSOV IVAN TURK Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Novi trg 5, YU-61000 Ljubljana JANEZ DIRJEC Linhartova 84, YU-61000 Ljubljana METKA CULIBERG Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 5, YU-61000 Ljubljana Po sedmih mesecih izkopavanj v letih 1980-1986 je bilo najdenih v novem, še neobdelanem paleolitskem jamskem najdišču Divje babe I v dolini Idrijce (Cerkno, občina Idrija) poleg arheoloških ostankov tudi več tisoč kilogramov kosti in zob jamskega medveda (Ursus spelaeus Rosenmiiller et Heinroth 1794). Gre za pravo skupinsko grobišče, kakršnega že poznamo iz Potočke zijalke (Brodar S., Brodar M., 1983) in Mokriške jame (Brodar M., 1959; Rakovec I., 1967). Po začetnih težavah, ki smo jih imeli zaradi obilice fosilnih najdb in našega tradicionalnega odnosa do njih, smo se leta 1984 odločili za sistematično pobiranje in evidentiranje vseh osteoodon-toloških ostankov po kvadratnih metrih in stratificiranih izkopih.1 V treh letih smo tako zbrali zajeten vzorec, iz katerega smo na podlagi začasnih obdelav v neobjavljenih elaboratih izločili del gradiva za poskusno tafonomsko (Olson E. C., 1980) in delno arheozoološko analizo. Čeprav je bil jamski medved obdelan že z mnogih vidikov (Kurten B., 1976; Musil R-, 1980-1981), nam ni znano, da bi bili njegovi množični ostanki obravnavani v okviru standardiziranih stratificiranih vzorcev. Vse dosedanje analize večjih nahajališč ostankov jamskega medveda namreč niso dosledno upoštevale niti stratigrafske-ga načela niti ploskovne razporeditve ostankov. Redka nam znana izjema je najdišče Pod Hradem, kjer je upoštevano samo stratigrafsko načelo (Musil R., 1965). In vendar je bilo v tej smeri narejenih že nekaj poskusov (Brodar S., 1935; Brodar S., Brodar M., 1983, 48 ss, 73 s). Zahvaljujem se vodji izkopavanja Mitji Brodarju (Inšt. za arheologijo, ZRC SAZU), ki nam Je odstopil v obdelavo vse kostno gradivo in dovolil objavo nekaterih splošnih podatkov o najdišču, brez katerih bi bila analiza vzorcev samo torzo. Poleg tega se zahvaljujem njemu in Katici Drobne (Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, ZRC SAZU) za koristne vsebinske napotke pri oblikovanju teksta. Za koristne razgovore o statistiki, v kateri sem bil skoraj popoln analfabet, sem dolžan zahvalo Zarijanu Fabjančiču (Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana). Zahvaljujem se tudi vsem neimenovanim terenskim sodelavcem in prijateljem, brez katerih bi bila naša izkopavanja neizvedljiva. I. T. Izbira vzorcev, problematika vzorčenja in metoda dela Vzorci osteoodontoloških ostankov Vse vzorce smo zbrali na površini 10 m2 v zaključenem prostoru vzhodnega dela jame (si. 1). Plasti, ki smo jih zajeli z vzorčenjem, so debele točno 2 m, tako da znaša prostornina vseh sedimentov z vzorci 20 m3, pri čemer so izzvzete vse večje skale. V vzorcih so vključeni ostanki fosilno najbogatejših sedimentov, ki jih navzdol in navzgor omejujejo plasti z neprimerno skromnejšimi najdbami jamskega medveda (si. 2). Zato smo mislili, da bomo s preučevanjem izbranih vzorcev lahko osvetlili večino vprašanj, ki se zastavljajo v kombinaciji arheološkega najdišča in zverskega brloga. SI. 1: Divje babe I. Skica tlorisa vhodnega dela jame z vrisanim tlorisom vzorcev in pripadajočimi kurišči ter artefakti. Fig. 1: Divje babe I. Outline of lay-out of the entrance portion of the cave, with a plan view of samples, appendant hearths, and artefacts drawn in. SI. 2: Divje babe I. Relativna razmerja med kostnimi ostanki na lm2 izkopa. Izkopi z vzorci so uokvirjeni. Fig. 2: Divje babe I. Relative relations between skeletal remains per 1 m2 of excavation. Units with samples are squared off. Vzorci obsegajo dva različno bogata arheološka horizonta (si. 3) iz dveh sedimen-tacijskih kompleksov (si. 4). Prvi (horizont D, plast 8) je debel 0,95 m in drugi (horizont E, plasti 10-14) 1,05 m.2 Različna gostota arheoloških ostankov (predvsem artefaktov) je pomembna zaradi vzpostavitve morebitne korelacije s fosilnim gradivom. Plasti, ki bi bila arheološko popolnoma sterilna in bi imela hkrati zadovoljive količine fosilnih ostankov, doslej nismo odkrili. Zato naših vzorcev ne moremo primerjati s stanjem v samem brlogu brez posega človeka. Morda obstaja možnost za takšno primerjavo v sklepnem delu jame, kjer imamo do globine 2 m vsaj toliko fosilij kot pri vhodu, ni pa (še) dokazov o človekovi navzočnosti. Problematika vzorčenja Vzorci so stratigrafsko razporejeni v sedem različno debelih stratigrafskih enot izkopov (8-14), ki jih ne smemo zamenjevati s podobno označenimi plastmi (t. 1). Več plasti, ki se med seboj ločijo samo po barvi, smo združili v sedimentni kompleks. Ker so vse plasti, iz katerih so vzeti vzorci, vodoravne, odpade bojazen, da bi jih v posameznih izkopih med seboj pomešali. Do rahlega mešanja dveh sedimentnih kompleksov je lahko prišlo samo v izkopu (8), kjer se plast (8) lahko meša s plastjo (6) (7), in v izkopu (11), kjer se plast (11) lahko meša s plastjo (9) (10).3 Vsi sedimenti, razen podornega dela plasti (8), so se verjetno odložili bolj ali manj enakomerno. Zato moramo pri primerjanju vzorcev morda upoštevati debelino izkopov (Thackeray J- F., 1980, 220). Izhodiščni podatki za analizo vzorcev so na tabelah 2-3, grob obseg vzorcev pa na tabeli 1. Vzorce lahko prištevamo med večje objavljene zbirke (Ehrenberg K., 1935; Kurtčn B., 1976; Musil R., 1965; Rakovec I., 1967) kljub skromnemu volumnu sedimentov, iz katerih so bili vzorci vzeti (samo 20 m:i v primeri s 400-500 m3 doslej o C XJ j> o CO TJ g rt cd Sh o (H a c o ■a h .s T3 3 « ^H > V u EH «s a.S o KJ e ^ C co O -r-i CO 00 N H »o > 3 »H ,-H v; o P. hS SP-.S |.Q C S 8 I 2 a) a £ s_i »H _ g ti "O Cd N .rt is o* s- s % 3 0 T) O ° =! 2 + C + S 11 g II | ^ H ZJrg & M C C N ™ o CO g ® 3» P aJ o fa m CO * ^ S §> 1 5 0 e 1 § •a a 5 .s o C/3 3 O « -s J D 0J 5 a -i Sf CA £ raziskanih sedimentov!). Njihova glavna značilnost je velika »heterogenost«, ki izvira iz mešanja, fragmentiranja in izničevanja kosti in zob različnih osebkov vseh starosti in obeh spolov. Vsak odrasel medved ima namreč brez sesamoidnih koščic približno 210 kosti, katerih število lahko variira od osebka do osebka, in 30 zob. Vzorci so dobili svoje sedanje značilnosti potem, ko so postopno prešli iz biosfere v litosfero skozi naslednje stopnje: - živa združba (biocenoza), iz katere se na različne načine zbira - mrtva združba (thanatocenoza), ki preide v - sedimentirano združbo, ki se diagenetsko spremeni v - fosilno združbo (tafocenoza), ki izhaja iz vseh prejšnjih (Klein R., Cruz-Uribe K., 1984, 3). Gradivo, ki ga obdelujemo, je torej rezultat večplastnega, selektivnega odstranjevanja in mešanja prvotne mrtve združbe, ki je za nas večja ali manjša neznanka. Izkopi Units Debelina izkopov (m) Thickness of units (m) Plasti Layers Arheološki horizonti Cultural levels Število izoliranih zob Number of isolated teeth Število vseh kosti Total number of bones Število vseh določljivih kosti* Total number of determinable bones* Število vseh nedoločljivih kosti Total number of indeterminable bones Število vseh fragmentov Total number of fragments Število vseh celih kosti Total number of integral bones Teža kosti in zob (kg) Weight of bones and teeth (kg) Povprečna teža kosti in zob (g) Average weight of bones and teeth (g) 8 0,40 217 1410 642 768 262 1 148 29,00 17,82 9 0,30 8 D 111 1012 522 490 149 863 27,40 24,39 10 0,25 106 1360 566 794 164 1196 30,90 21,07 11 0,25 10 do 14 352 3156 1216 1940 362 2 794 41,70 11,88 12 0,30 301 2115 1008 1107 378 1737 27,30 11,29 13 0,25 Hi 333 3 083 1304 1779 457 2 626 53,70 15,72 14 0,25 301 3413 1545 1868 534 2 879 52,90 14,24 S 2,00 1721 15 549 6803 8746 2306 13243 273,90 * Med določljivimi kostmi so upoštevane tudi nekatere podrobnejše težje opredeljive diafize cevastih kosti. * Determinable bones include a number of diaphyses of long marrow bones which defy a more detailed definition. T. 1: Divje babe I. Pregled vseh osteoodontoloških najdb. T. 1: Divje babe I. General account of all osteoodontological finds. Analiza takega gradiva zahteva ogromno računskih operacij in veliko mero previdnosti pri razlagi rezultatov. Kljub številčnim podatkom smo namreč še vedno prisiljeni operirati skoraj izključno z relativnimi vrednostmi. Metoda dela Vse gradivo vzorcev smo izkopali s krampički. S takim načinom kopanja se precej kosti poškoduje (glej analizo fragmentov!). Sedimentov nismo sejali, razen poskusno. Zato je bila velika propustnost ostankov, manjših od 2 cm (cfr. Simek J.F., 1984, 179). Mlečnih zob smo na primer zajeli v vzorcih samo 115, koščic novorojenih medvedkov oziroma zarodkov pa le 33. Na podlagi poskusnih sejanj vemo, da smo jih z našo tehniko izkopavanja ogromno spustili (mlečnih zob okoli 90 %). Zato bi bila nesmiselna vsaka statistika na podlagi najdb, manjših od 2 cm. V rizično skupino spadata tudi del artefaktov (mikroliti) in večina izoliranih zob. Kasneje se je žal izkazalo, da imajo te, na videz nepomembne drobne najdbe veliko analitično vrednost. Med zobmi smo verjetno spregledali veliko zob mladih osebkov, ki še nimajo izoblikovanih korenin in manjše premolarje, predvsem spodnje. Posledice smo žal ugotovili šele pri analizi starostnih skupin na osnovi izoliranih zob. Vendar domnevamo, da je bila s kontrolnim sejanjem ugotovljena 10-14-odstotna propustnost zob IZKOP 8 IZKOP 9 IZKOP 10 IZKOP 11 ADULT. JUVEN ADULT JUVEN. ADULT. JUVEN ADULT. JUVEN S D 1 S D 1 S D 1 S D 1 S D 1 S D 1 S D 1 S D 1 O «1 Q. 3 I1-!2 12 16 2 3 2 3 6 4 12 13 3 4 I3 15 4 2 1 5 1 4 5 1 10 9 1 4 2 P« 3 2 1 1 5 1 1 3 1 6 9 3 2 M' 8 3 5 1 2 2 1 5 7 1 1 11 7 4 2 M2 3 5 4 1 2 2 7 4 1 3 1 1 4 4 4 6 O V IE 8 10 1 1 3 2 1 2 3 12 12 1 2 2 8 S 2 4 5 1 2 9 6 5 2 1 P4 2 7 1 1 2 3 3 1 5 5 2 2 M, 6 8 1 5 9 1 3 4 11 10 4 3 M, 2 7 1 6 2 2 2 1 5 3 4 10 10 1 9 8 M, 5 3 2 2 2 1 1 2 1 9 11 4 4 Cs-Ci 17 10 18 2 8 10 31 22 12 'KC P 12 i; EKOP 13 IZKOP 14 o s I1- 1 11 14 1 4 1 15 11 6 1 13 5 1 S 3 I3 9 4 1 2 7 6 1 7 8 6 2 1 P* 6 1 2 3 8 5 3 3 8 4 5 2 3 l/> -111 M2 7 3 5 7 9 4 5 6 2 8 1 3 8 5 6 4 8 9 3 5 6 3 4 14 D -dexter indet. fsin. s. dext) 1,-1, 1S 11 1 1 3 11 5 4 2 11 11 3 1 * 9 5 2 10 6 1 1 6 1 3 O s 3 4 1 2 4 5 1 5 8 1 M, 11 8 4 2 e 10 1 8 4 11 7 8 9 M2 9 8 7 4 1 13 4 4 5 6 3 5 3 8 4 3 S 7 5 7 1 6 5 3 2 24 13 41 28 30 33 T. 2: Divje babe I. Vsi posamično najdeni zobje jamskega medveda, razvrščeni po izkopih in razdeljeni v dve starostni skupini. T. 2: Divje babe I. Totality of individually unearthed cave bear teeth arranged according to units, and divided into two age profiles. 2* 19 IZKOP 8 IZKOP 9 IZKOP 10 skeletni deli ADULT. JUVEN. ADULT. JUVEN. ADULT. JUVEN ■o 01 frag. celo frag. celo frag. celo frag. celo frag. celo frag. celo o a. 1 ossa crann 53 1 69 69 9.5 2 maxillae 1 4 1 3 mandibulae 27 2 18 3 4 14 1 4 ossa hyoidea 2 1 2 3 1 1 45 5 vert. cerv. 2 1 1 1 3.5 6 vert. thor. 56 66 89 6 I , 7 7 vert. lumb. I ' 3 8 vert. caud. 3 2 2 1 6 costae a H 114 -J 128 129 14 10 ossa sterni 2 2 1 1 4 1 4 11 scapulae 6 1 1 1 a 1 . ll 12 humeri b 1 5 1 5 1 1 1 a 3 1 2 1 . I . 13 radii b 4 2 1 J 2 3| ' 1 c 1 1 o 2 I 3 I, h 2 2 3 3 'I 1 14 ulnae b 1 I 3 1 , 1 1 ll 1 1 c 1 I 15 carpalia 3 26 1 1 19 1 10 7 c 2 I, I, 1. 16 metacarpalia b a 3 27 H«' 1 11 - - 2 - 20 - 5 17 coxae 4 2 7 i 8 1 18 sacrum 2 i 05 a 1 d- 'I I i 19 femora b 2 1 4 1 1 1 1 c 1 20 patellae 3 2 3 3 5 1 a 21 tibiae b 5 1 1 3 2 2 1 4 1 c 1 2 1 i a 1 22 fibulae b 2 1 4 4 3 2 3 1 c 2 23 tarsalia 1 24 4 22 6 14 i 7 c 24 metatarsalia b 3 34 2 i' P 14 * 3 h 22 I , 1 « 5 a 1 1 1 1 I 1 25 phalanges 1 1 71 1 21 1 2 27 3 10 26 phalanges 2 27 1 1 15 1 16 8 27 phalanges 3 3 14 13 10 10 28 os penis 4 4 5 1 025 29 ossa sesamoidea 9 4 2 T. 3: Divje babe I. Vse najdene določljive kosti jamskega medveda, razvrščene po izkopih, starostnih skupinah in fragmentarnosti. Pojasnilo: (a) = proksimalna epifiza, (b) = diafiza, (c) = distalna epifiza. Pokončna črta pomeni združene posamezne dele (a-c) iste kosti ali eno od združenih vretenc, (a) ali (c) obsega celo ali fragmentirano epifizo z manj kot '/4 diafize pri adultnih in brez diafize pri juvenilnih. (a+b) ali (c+b) pomeni celo ali fragmentirano epifizo z '/4 do Vi diafize pri adultnih in juvenilnih. T. 3: Divje babe I. Totality of unearthed determinable bones of cave bear arranged according to units, age profiles, and fragmentation. Note of explanation: (a) = proximal epiphysis, (b) = diaphysis, (c) = distal epiphysis. The upright line represents assembled individual parts (a-c) of the same bone, or one of the assembled vertebrae, (a) or (c) comprehends either an integral or a fragmentary epiphysis associated with less than '/4 of diaphysis with adults, and without diaphysis with juveniles (a+b) or (c+b) stands for either an integral of fragmentary epiphysis associated with '/< through '/, of diaphysis with both the adult and juvenile individuals. Ifjapuod IO o> - 1 m co co (O v "t - - - - K in - m O - - - T" in O 00 o m CM. IZKOP 14 Z IU > D D □ < o v o - CO CM co (O T T - n J "ST- O r— cm ^r co di <0 in co CN 00 CM tn - (O in tO CO - CO rr- - CM IO - co (o' (£> IO - CM it "ST" - - o s CM T- m 00 CM CO CM in O IO m * -o- CM o ■ co f- CM CM * co (O co CO m O) It m co n .1 _ *-!cm T CN CM CM CM ■a CM - M IO CM CM : C0 0 CM N- 1 *- D -> 0 01 o - CM - -1 - - CM oo CO - - •r r- £ CM CM 1 1« I. cn co O) m 00 0> TTT o co CO * r^ M W|CM co j rr CO -T - CO rr * CO cn TT- J ~TT D O < o 8 CM ■rrrr? co - 2 (C CM « S CM 00 S 5 CM cn ra co N CO O) co vn in co o co co CM CM 5 m' CM N co cm-TT- = n CO CM 00 »-I CO 1 N » (D ' r- co IZKOP 12 z u > D ~> _o v o CM - - - m - - - - ■»T o t* r- - -n s- — co m 1 r D ■ CO m - O) (O O) * in I O) CM co io CM CM o CM CN O - - CM -T-IT r-. m ^ J CM CM sT CM - b--J D O < co o co »-' m CM C B- * - - CM - - CM i n —r— o 14-' 00 * 1 'e 8 41 "5 S 1 'E S ./i o w n z TO s i 3 -C T) ro «i to C 3 .2 H O. TO O -1- "55 i TO a « E 4) TO O E u n tn a o E J » « TO a w TO « TO | 10 i metatarsalia b a phalanges 1 CM C0 t £ Ol O) s s "5 n 11 I Ifl O TO Ol S "»* A® - CM co * m «n N 00 o> O 5 CM co m 2 » 2 O CM s CM CM t «n M CM CM IO r» CM CM oo CM 0> CM T. 3: Nadaljevanje. T. 3: Continued. enakomerna v vseh izkopih, ker tehnike izkopavanja nismo spreminjali. Iz navedenega sledi, da tehnika terenskega dela nedvomno vpliva na rezultate vseh nadajnjih analiz (Benecke N., 1985). Nedoločljive kosti in določljive fragmente iz izkopov (8-10) smo obdelali na terenu med izkopavanji. Vse drugo gradivo vzorcev je obdelala ena in ista oseba po izkopavanjih na podlagi poprej določenih kriterijev. Zato je v natančnosti obdelave izkopov (8-10) in (11-14) možna rahla razlika, na katero so vplivale tudi naše pri delu pridobljene izkušnje. Prepričani smo, da bi bila analiza še enega podobnega sklopa vzorcev kvalitetnejša od sedaj predstavljene. Pri analizi vzorcev smo upoštevali neenako debelino izkopov, različno število posameznih kosti pri vseh starostih in obeh spolih ter različno število delov istih kosti pri odraslih in mladičih. Pri obdelavi izoliranih zob smo upoštevali zaporedje rasti stalnih zob. Nismo pa upoštevali zaporedja zaraščanja epifiz z diafizami za različne kosti mladih osebkov, ker nam v podrobnostih ni poznano. Kostnih ostankov tudi nismo ločevali na leve in desne, ker ta podatek za večino naših analiz ni bistven. Neenako debelino izkopov smo izenačili s pomočjo uteži, če je bilo to potrebno (npr. pri primerjavah med izkopi v okviru zaključenega sedimentnega kompleksa). Različno število posameznih kosti v skeletu smo pri ugotavljanju zastopanosti skeletnih delov utežili glede na parne kosti, ki smo jih vzeli kot pogojne enote (glej zadnjo kolono v t.3!). Spolovilno kost smo tako delili z 0,25, ker je to edina dolga kost, ki nastopa v skeletu v enem primerku in jo ima v idealnih 1-z o i— en grušč dolomiten melj J2 _o -Q >u 3 O) u VI 3 O) 12 a> O) o t-a a> c U k. a> a v n sive fosfatne i) >o 0) > o j* m c N > .S-C c N 4) -c a v p S O N DC O X w < 0. E _o o TJ 'E o "O o a -Q O t- 2 o a> Z o m N c -o o fc-Q. a> c m a. O) o k a plasti proge plasti proge obloge skorje breče d) m o ■«r a 3 J* s \ \ \ , \\ \ i \ \ i \ \ \ i \ \ ' \\ \ Ao^qaso O ■5-10 >10-15 >15-20 >20 cm Skupaj Total 8 615 448 69 9 7 1148 9 359 414 67 13 10 863 10 361 715 89 21 10 1196 11 1940 724 98 24 8 2794 12 1157 499 70 10 1 1737 13 1695 794 83 23 31 2626 14 1948 806 83 20 22 2875 S 8075 4400 559 120 89 13243 T. 11: Divje babe I. Pregled vseh fragmentov po velikostih. T. 11: Divje babe I. General account of all fragments according to their sizes. 30 g SI. 17: Divje babe I. Povprečna teža posameznega ostanka (zoba ali kosti) kot pokazatelj velikosti fragmentov in stopnje fragmentarnosti po izkopih. Fig. 17: Divje babe I. Average weight of individual fragment (tooth or bone) as an indication of the size of fragments and the degree of fragmentation, by units. < 5 cm >5 —10 cm < 5/>5 —10 cm D E 12 14 10 • 13 11 / / V » več < 5 cm 2 3 SI. 18: Divje babe I. Razmerja med kostnimi fragmenti, manjšimi od 5 cm in tistimi, velikimi nad 5-10 cm, po izkopih. Fig. 18: Divje babe I. Ratios between bone fragments under 5 cm in size and those over 5-10 cm in size, by units. razne praske in raze, ki jih na tem mestu ne mislimo podrobno obravnavati. Zveri so poškodovale kosti predvsem pri konsumiranju hrane. Zelo malo poškodb, predvsem kompaktnih kosti, je nastalo zaradi tacanja zveri (»chariage k sec« v širšem smislu - Koby F.-Ed., 1943, Haynes G., 1983, 109 ss). Neposrednih dokazov za človeško destrukcijo ni, si pa težko razložimo, da je sploh ni bilo. Tako zveri kot ljudje so lahko proizvedli ogromno majhnih fragmentov (pod 5 cm), ki so značilni za horizont (E), ne glede na poškodbe, nastale pri izkopavanju (si. 17; 18) (Brain C. K., 1981, 53 s; Haynes G., 1983). Zelo veliko je poškodb, do katerih je prišlo zaradi nepazljivosti pri izkopavanju. Teh »recentnih« poškodb, ki se dobro ločijo do »fosilnih«, je bilo največ na odlomkih, manjših od 10 cm. V povprečju smo poškodovali vsako drugo do tretjo kostno najdbo. Pri tem smo naredili približno 28 % novih fragmentov, večinoma manjših od 10 cm, ki so se običajno dali sestaviti in smo jih v statistiki šteli samo enkrat. Fragmente smo ločevali po velikosti v pet skupin (t. 11) in po obliki prelomov v ostrorobe in oglajene (t. 12). Število fragmentov, manjših od 5 cm, je močno podcenjeno, ker smo jih zaradi tehnike terenskega dela ogromno spregledali (ca. 64%). Kasneje se je na žalost izkazalo, da ravno fragmenti te velikosti kažejo določene kvantitativne spremembe v okviru izkopov in sedimentnih kompleksov. Razen tega se je pokazalo, da so kvantitativne razlike analitično pomembnejše od kvalitativnih, ki jih v večini primerov vnaprej opredeljujejo notranja zgradba in oblika kosti, tako da različni dejavniki delujejo na kosti enako ali zelo podobno. Veliko majhnih fragmentov (pod 5 cm) v izkopih (11) in (14) je verjetno povezanih z določenimi okoliščinami sedimentacije, ki so omogočile postopno prodiranje in koncentriranje kostnih drobcev pod površjem. Oglajeni robovi prelomov so dokaz za frakture, ki so nastale na mrtvi združbi in so jih lahko povzročili skoraj izključno biotski dejavniki. Ogladitev je bila mehanska, pretežno zaradi premikanja kosti po površini ali tik pod površjem, pri čemer je odigral pomembno vlogo dolomitni melj v sodelovanju z biotskimi (živali, ljudje) in abiotskimi dejavniki (voda, veter) (Koby F.-Ed., 1938; Brain C. K., 1981, 15 s). Možni so tudi drugi načini ogladitve (Haynes G., Stanford D., 1983, 224 s). Kot zanimivost naj omenimo močno oglajen, 2,5 cm velik zoglenel košček kosti iz izkopa (12). Kost je verjetno najprej razpadla v ognju (glej analizo posebnih poškodb na kosteh!), nato pa se je zoglenel košček toliko časa premikal po površju, da se je popolnoma zaoblil. Izkopi Units <5 >5-10 >10-15 >15-12 >20 cm Skupaj Total 8 23 35 6 9 _ 73 9 2 3 1 — 1 7 10 1 4 — — — 5 11 379 276 41 13 4 713 12 365 272 46 7 — 690 13 427 386 53 16 18 900 14 538 411 36 12 14 1011 S 1735 1387 183 57 37 3399 T. 12: Divje babe I. Pregled vseh oglajenih fragmentov po velikostih. T- 12: Divje babe I. General account of all rounded-off fragments according to their sizes. Med horizontoma (D) in (E) je očitna razlika v oglajenosti kostnih odlomkov (si. ki je lahko povezana s spremembo (hitrosti?) sedimentiranja in s splošnimi okoliščinami pred sedimentacijo in med njo. Sestavljivi fragmenti kosti, ki so razpadle v sedimentu in se vedno najdejo skupaj, imajo vsi ostre robove prelomov. Zato je verjetnost, da bi prišlo do ogladitev v postsedimentacijski fazi, zelo majhna. Uglajenost je splošna in ni vezana na velikost fragmentov. Še najpogostejša je med zelo majhnimi odlomki (pod 2 cm), kar je verjetno v zvezi z njihovo večjo mobilnostjo Pri (vodnem) transportu. SI. 19: Divje babe I. Razmerja med vsemi oglajenimi in neoglajenimi kostnimi fragmenti, večjimi od 5 cm, po izkopih. *'(!• 19: Divje babe I. Ratios between all bone fragments over 5 cm in size, rounded and unrounded off, by units. Pri preučevanju fragmentarnosti kostnih ostankov so se nam v grobih obrisih nakazale nekatere zakonitosti, ki verjetno presegajo okvire vzorcev. Predvsem so zelo očitne razlike v fragmentarnosti kostnih ostankov odraslih in mladih osebkov. Vse lobanje odraslih medvedov so bile razbite večinoma že v predsedimentacijski fazi, nekaj pa jih je razpadlo tudi pozneje, pri posedanju sedimentov. Ene in druge lahko brez težav ločimo na podlagi grupiranja odnosno negrupiranja lobanjskih kosti, ki so običajno skoraj vse še dodatno razbite. Podobno je z juvenilnimi lobanjami, le da imamo med njimi veliko celih lobanjskih kosti (npr. čelnic in senčnic). V horizontu (D) je bilo najdenih več adultnih, v horizontu (E) pa več juvenilnih lobanjskih fragmentov. Medtem ko so lahko lobanje mladih osebkov same razpadle na svoje sestavne dele, je večino lobanj odraslih medvedov lahko razbil samo človek. Primeri, ko smo dobili razbitine lobanj skupaj, so tako redki, da moramo izključiti naravno razpadanje zaradi sesedanja sedimentov, kot glavni razlog fragmentarnega stanja lobanj odraslih osebkov. Doslej v Divjih babah I nismo našli ostankov zveri, ki bi bila zmožna zdrobiti lobanjo odraslega jamskega medveda. Vprašujemo se, ali je katerakoli zver sploh zmožna to storiti. Cele spodnje čeljustnice so prava redkost. Najpogostejši fragment je nekaj centimetrov dolg corpus mandibulae, ki je njen najbolj trden del. Rebra in vretenca so utrpela od vseh skeletnih delov največ umetnih poškodb. Zato je njihovo število v tabeli 3 močno precenjeno. Zelo veliko je starih rebrnih odlomkov, ki imajo en konec razcepljen. Taki fragmenti bi lahko dali našim prednikom iz začetka mlajšega paleolitika idejo za koščene konice s precepljeno bazo. Diafize dolgih kosti okončin odraslih osebkov so skoraj vse razbite na drobne kose. Veliki fragmenti so redkost (glej t. 11!). Nasprotno pa so dolge kosti okončin mladih osebkov pogosto cele ali ohranjene v velikih fragmentih (diafiz), relativno z velikostjo juvenilnih kosti. SI. 20: Divje babe I. Zverske poškodbe na distalnih delih stopalnih kosti (dorzalno in plantarno). Glej udrtinici od zob na desni strani slike! Foto M. Zaplatil Fig. 20: Divje babe I. Predatory damage on distal sections of metatarsalia (dorsal and plantar). See a pair of tooth indentations (right). Photographed by M. Zaplatil. Diafize dolgih kosti okončin vseh ontogenetskih velikostnih stopenj so najpogostnejši skeletni del juvenilne skupine. Na njih se je ohranilo tudi največ znakov zverskih poškodb, na podlagi katerih lahko pripišemo večino odlomkov juvenilnih diafiz delovanju zveri (Binford L. R., 1981, 171 ss). Lopatice in kolčnice so vse razbite. Najpogostejši fragmenti so njihovi najbolj odporni deli: acetabulum coxae in fossa articularis scapulae z delom akromiona. Zapestne in nartne kosti pripadajo pretežno odraslim osebkom in so le redko poškodovane. Še največ poškodb (zverskih) je na petnici, ki ji pogosto manjka tuber calcanei. Grba petnice namreč zelo pozno Popolnoma zakosteni (Schmidt E., 1972, 75), zato je predmet pogostih zverskih poškodb. Verjetno je del teh poškodb skupaj s poškodbami pogačice (patella) povezan z zelo značilnim trganjem velikih mišičnih tkiv s kitami in narastišči vred, ki ga zmorejo samo velike zveri, kakršna je medved. Stopalne kosti so večinoma cele. Pripadajo predvsem odraslim osebkom. Zelo značilne so poškodbe distalnih epifiz, ki jih zelo verjetno lahko pripišemo manjšim zverem (si. 20). Te so lahko najprej požrle prstne členke, nato pa še distalne dele metapodijev. Poškodbe prstnih členkov so redke. Zanimivo je, da v tistih izkopih horizonta (E), kjer imamo več poškodb metapodijev, manjka tudi več prvih prstnih členkov (pahalanx 1.), kar bi lahko potrjevalo zgornjo razlago o značilno zverskih poškodbah metapodijev brez dodatnih tafonomskih motenj. Posebne poškodbe na kosteh Kosti s sledovi zverskih zob, ognja ter zarez in vrezov narejenih s sileksom so od nekdaj zbujale pozornost arheologov (Kos F., 1931; Brodar S., 1957; Brodar M., 1985). Tudi v naših vzorcih imamo kar precej takih primerkov, ki smo jim dodali še kosti s sledovi izluževanja. Njihova zastopanost po izkopih je prikazana v tabeli 13. Izluževanje (si. 21) je predvsem posledica delovanja kemično aktivne vode, čeprav lahko nastanejo podobne poškodbe tudi na druge načine, npr. z delovanjem nekaterih Vrst polžev (Morel P., 1986). Zanimivo je, da imamo ta pojav izključno v plasteh spodnjega sedimentnega kompleksa, kjer ostanki vegetacije dokazujejo bolj suho klimo (vsaj v spomladanskih in poletnih mesecih, ki odločilno vplivajo na rast). Ni ga pa v sedimentnem kompleksu plasti (8), kjer ostanki vegetacije in močna fosfatna lnkrustacija nakazujejo večjo vlago. Izkopi Units Izluženo Leached Ugrizeno Indented Vrezano Cut Ožgano Burnt Skupaj Total 8 _ 1 _ 1 9 _ _ _ _ _ 10 — _ _ _ _ 11 40 5 — 5 50 12 53 10 1? 8 72 13 42 8 — 4 54 14 21 6 - 13 40 S 156 30 1? 30 217 T. 13: Divje babe I. Pregled vseh zabeleženih posebnih poškodb na kosteh. T. 13: Divje babe I. General account of all detected specific damage on bones. 4 Arheološki vcslnik 49 11 12 13 H 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 2 SI. 21: Divje babe I. Primerka močno oglajene (zgoraj) in izlužene kosti (spodaj). Foto C. Narobe. Fig. 21: Divje babe I. A pair of strongly rounded (above) and leached (below) bones. Photographed by C. Narobe. Kosti z ugrizi (si. 22) bi pri zelo natančnem pregledovanju vseh prask in raz našli še veliko več, kot jih je navedenih v tabeli 13. Omejili smo se na najbolj značilne in nedvoumne ugrize, ki puščajo za seboj večje ali manjše udrtinice in so vedno razporejeni na značilnih mestih, kot so epifize dolgih kosti, proksimalni deli reber in telesa vretenc. Relativno izredno majhno število sledov zverskih poškodb ni v skladu s pričakovano močno zversko destrukcijo, predvsem kosti mladih osebkov. Zverske poškodbe na kosteh se po drugi strani zelo dobro ujemajo s pogostnostjo ostankov volka. Zato bi mu lahko pripisali večino poškodb na kosteh (Haynes G., 1982 in 1985; Brodar S., 1957). Med povzročitelje nekaterih zverskih poškodb bi lahko prišteli tudi samega jamskega medveda (Kos F., 1931), ki je kosti sicer lahko drobil, ni pa puščal na njih veliko sledov (Haynes G., 1985, 55). SI. 22: Divje babe I. Primerki zverskih poškodb s sledovi zob v obliki udrtinic na kosteh mladih osebkov (fotografirano z dveh strani). Razmik udrtinic na rebru ustreza razmiku kaninov volka, razmik udrtinic na ulni pa razmiku kaninov lisice. Foto M. Zaplatil. Fig. 22: Divje babe I. Specimens of predatory damage with tooth marks in the form of punctures on bones of juvenile individuals (photographed from two sides). Interspace of punctures on rib corresponds to one of the wolf's canines, while that of indentations on ulna corresponds to one of the fox's canines. Photographed by M. Zaplatil. *'&'()%#&*&%)'"U! " ! " !" !7PPU77PPy Ožgani ali zogleneli kostni drobci so vsi manjši od 2 cm. Verjetno so nastali z razpadanjem večjih kosti, ki so bile izpostavljene visokim temperaturam. Zanimivo je, da imamo veliko teh fragmentov v predelu, kjer nismo našli ostankov kurišč, temveč samo posamezne drobce oglja. Vrezov, ki bi jih lahko pripisali delovanju človeka, nismo ugotovili, z izjemo enega dvomljivega primerka. To pa še ne pomeni, da vrezov sploh ni bilo. Zaradi oglajenih in drugače načetih površin so se lahko nekateri vrezi zabrisali, ne pa vsi. Če bi imeli ljudje kakorkoli opraviti z akumuliranimi kostnimi ostanki, bi morali pustiti na njih veliko več vrezov, zarez ipd., kot jih poznamo iz Divjih bab I in podobnih najdišč (cfr. Binford L.R., 1981, 99). Sklep Množični ostanki jamskega medveda so prvič obdelani na podlagi sistematičnega vzorčenja in standardiziranih vzorcev. Z željo po čimbolj zanesljivih rezultatih smo obdelali samo najbogatejše vzorce, ki so hkrati tudi najbolj reprezentativni. Vzorci izvirajo iz jame, ki je kombinacija arheološkega najdišča in brloga jamskega medveda. Divje babe I so služile medvedom prvenstveno za prezimovanje, kar dokazuje ogromno število mlečnih zob in fetalnih koščic, ki jih iz objektivnih vzrokov nismo analizirali. Te drobne najdbe, ki jih brez sejanja sedimentov običajno spregledamo, so tudi dokaz, da so v jami prezimovale prvenstveno breje medvedke, saj vemo, da se mladiči rodijo sredi zimskega spanja. Veliko število ostankov mladih osebkov (današnji rjavi medved je popolnoma odrasel pri štirih letih) zopet dokazuje navzočnost medvedk z mladiči. Ker se samice z mladiči in odrasli samci izključujejo, lahko pričakujemo v primerih, ko imamo veliko mladičev, zelo malo odraslih samcev, in obratno. To se dejansko nakazuje v naših vzorcih. Pri živečih medvedih je največja smrtnost v zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih. Večina jih pogine v brlogu. Nekaj podobnega lahko pričakujemo tudi za jamskega medveda. V naših vzorcih smo ugotovili največjo smrtnost pri mladih osebkih, in sicer šele od drugega leta naprej. Torej v obdobju, ko se morajo mladiči osamosvojiti. Pelodne analize so pokazale, da so se lahko zadrževali medvedi v jami tudi v času cvetenja, v pomladanskih in poletnih mesecih. To se dobro ujema s teritorialnostjo medvedk z mladiči in s prehrambenimi navadami živečih vrst medvedov, predvsem grizlijev. Pri analizi vzorcev smo po naključju odkrili, da se frekvence posameznih izoliranih stalnih zob na splošno ujemajo z zaporedjem erupcije zob. Nadalje smo odkrili nekatere bistvene pomanjkljivosti pri dosedanjih metodah za določanje razmerij med starostnimi skupinami in spoloma. Pri starostnih skupinah se ni upoštevalo dvoličnosti na določeni juvenilni ontogenetski stopnji, ki ima za posledico heterogenost vzorcev, pri spolih pa ne velikih tafonomskih izgub, ki jih utrpijo vzorci kaninov v primerjavi z vzorci drugih zob, predvsem molarjev, kar močno vpliva na razliko razmerij med spoloma. Vloga človeka v brlogu jamskega medveda je ostala nepojasnjena kljub štvilnim arheološkim najdbam in natančni analizi vsega osteološkega materiala. Kakršnakoli antropogena razlaga, ki je v paleolitski litei-aturi zelo pogosta (spomnimo se samo na slavne »lovce jamskih medvedov«), bi bila preuranjena, dokler nimamo zanjo zanesljivih dokazov. Žal ni dala dosedanja analiza vzorcev tudi nikakršnih zanesljivih opor za hipotezo o lovu na jamske medvede. Edini sumljivi znaki so nesorazmerja med mandibulami in maksilami oziroma kranialnimi deli, kaotične grupacije dolgih kosti, povečana fragmentarnost, močno razbite lobanje in dolge mozgovne kosti odraslih medvedov ter povečana smrtnost mladih osebkov (od 2. do 4. leta). Vse to je značilno predvsem za horizont (E). Po drugi strani nimamo na kosteh nobenih vrezov, imamo pa veliko sledov zverskih poškodb. Zato bi težko govorili o odnašanju ali konsumiranju mesnatih delov, vsaj kar se tiče človeka. Tudi velike koncentracije fosfatov dokazujejo, da je večina »tanatomase« razpadla v jami. Zato lahko zaenkrat postavimo le domnevo, da so ljudje razbijali mozgovne kosti, in to predvsem v spomladanskih (in jesenskih) mesecih, ko so bile potrebe po tovrstni visokokalorični hrani največje (Speth J. D., 1987). Vendar je isto, razen z lobanjami odraslih osebkov, lahko počel tudi jamski medved. Njegova dejavnost na lastnih ostankih pa je še popolnoma nepreučena (Kos F., 1931). Dosedanje preliminarne analize so samo uvod v načrtovano podrobnejšo obdelavo vzorcev z uporabo neparametričnih statističnih metod. 1 Na terenu sta J. Dirjec in I. Turk aktivno sodelovala pri zbiranju in dokumentiranju tako fosilnih kot arheoloških ostankov pod strokovnim vodstvom M. Brodarja. Prav tako sta opravila ves postopek - od pakiranja, pranja in zamudne osnovne statistične obdelave gradiva, razdeljenega po kvadrantih in izkopih. 2 Plast (9) je lokalno omejena in v predelu vzorcev ni zastopana. 3 Plasti (7) in (9) sta lokalno omejeni in v predelu vzorca nista zastopani. * Običajne vrednosti fosfatov v zemlji so 3-5 %o (Antič M. et al. 1980, Pedologija. Beograd, 494). BACHLER E. (1940), Das Alpine Palaolithi-kum der Schweiz im Wildkirchli, Drachen-loch und Wildenmannlisloch. - Monogra-phien zur Ur- und Friihgeschichte der Schweiz 2, Basel. BACHLER H. (1957), Die Altersgliederung der Hohlenbarenreste im Wildkirchli, Wildenmannlisloch und Drachenloch. - Quarter 9, 131-146, Bonn. BENECKE N. (1985), Untersuchungen zum Einfluss der Bergungsmethode auf die Qua-litat von Tierknochenmaterialen. - Ausgra-bungen und Funde 30, 260-265, Berlin." BEHRENSMEYER A. K. (1978), Taphonomic and ecologic information from bone weat-hering. - Paleobiology 4, 150-162, Chicago. BINFORD L.R. (1981), Bones, ancient men and modern myths, New York etc. BINFORD L.R., BERTRAM J.B. (1977), Bone frequencies and attritional processes. - V: The theory building in archaeology, 77-153, New York etc. BOGNAR A., CULIBERG M. et al. (1983), Kvartarne naslage otoka Suska i Baške na otoku Krku i njihovo geomorfološko znače- 5 V anatomskih skupkih so kosti razporejene tako kot pri živem organizmu, v kaotičnih skupkih pa imamo na kupu več različnih kosti, ki lahko pripadajo različnim osebkom. 6 Na to nas je opozorila V. Pohar, ki je predlagala ločevanje adultnih zob od juvenilnih na podlagi zoba, ki zadnji zraste. 7 Splošno znane so razlike v teži in velikosti pri današnjih rjavih medvedih (7th ICBRM, 1986), ki so povezane z dejstvom, da samci rastejo vse življenje, samice pa le dotlej, dokler ne postanejo reprodukcijsko sposobne. 8 Iveri so odlomki, ki ne obsegajo celotnega oboda kosti. nje u tumačenju morfološke evolucije kvar-nerskoga prostora. - Geografski glasnik 45, 7-32, Zagreb. BORDES F. (1981), Vingt-cinq ans aprčs: le complexe moustčrien revisitč. - Bulletin de la Socičtč Prčhistorique Franqaise 78, 77-87, Pariz. BRAIN C. K. (1981), The hunters or the hunted? An introduction to african cave tapho-nomy, Chicago and London. BRODAR M. (1959), Mokriška jama, nova visokoalpska aurignaška postaja v Jugoslaviji. - Razprave 4. razr. SAZU 5, 419-469, Ljubljana. BRODAR M. (1985), Fossile Knochendurch-lochungen. - Razprave 4. razr. SAZU 26, 29-48, Ljubljana BRODAR S. (1935), Nova paleolitska postaja v Njivicah pri Radečah. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 16, 1-33, Ljubljana. BRODAR S. (1938), Das Palaolithikum in Ju-goslawien. - Quartar 1, 140-172, Berlin. BRODAR S. (1955), Ein Beitrag zum Karstpa-laolithikum im Nordwesten Jugoslawiens. - Actes du 4-eme Congres International du Quaternaire, 737-742, Roma - Pisa. BRODAR S. (1957), Zur Frage der Hohlenba-renjagd und des Hohlenbarenkults in den palaolithischen Fundstellen Jugoslawiens. - Quartar 9, 147-159, Bonn. BRODAR S., BRODAR M. (1983), Potočka zijalka, visokoalpska postaja aurignacien-skih lovcev. - Dela 1. in 4. razr. SAZU 24, Ljubljana. BUDNAR-LIPOGLAVŠEK A. (1944), Rastlinski ostanki in mikrostratigrafija mamutove-ga najdišča v Nevljah. - Prirodoslovna iz-vestja 1, 93-188, Ljubljana. COUTURIER M.A.J. (1954), L'ours brun. -Grenoble. CULIBERG M. (1984), Divje babe I. Kratek pregled pelodne analize sedimentov za leta 1980-1983. - Varstvo spomenikov 16, 193-194, Ljubljana. DRAXLER I. (1986), Pollenanalytische Unter-suchungen der Sedimentproben aus der Vindija Hohle bei Donja Voča, NW Kroa-tien. - Rad JAZU 424, 275-287, Zagreb. EHRENBERG K. (1931), Uber die ontogene-tische Entwicklung des Hohlenbaren. - V: Die Drachenhohle bei Mixnitz, 624-710, Wien. EHRENBERG K. (1935), Die Plistozaenen Baeren Belgiens. 1. Teil: Die Baeren von Hastiere. - Memoires Musee Royal d'Histoi-re naturelle de Belgique 64, Bruxelles. EHRENBERG K. (1964), Ein Jungbarenske-lett und andere Hohlenbarenreste aus der Barenhohle im Hartelsgraben bei Hieflau (Steiermark). - Ann. Naturhistor. Mus. Wien 67, 189-252, Wien. EHRENBERG K. (1967), Der Hohlenbar, sein Vorkommen und seine Beziehungen zur Umwelt. - Mitt. Osterr. Arbeitsgem. fur Ur-und Friihgeschichte 18, 34-61, Wien. ERDBRINK D.P. (1953), A review of fossil and recent bears of the Old World. - Deven-ter. GEIGER G. et al. (1977), Konkordanz ver-schiedener Methoden der Alterbestimmung beim Rotfuchs (Vulpes vulpes L., 1758). -Zeitschrift fiir Jagdivissenschaft 23, 57-64, Hamburg und Berlin. GIFFORD D.P. (1980), Ethnoarcheological contributions to the taphonomy of human sites. - V: Fossils in the making, 93-106, Chicago and London. GUYTON A. C. (1976), Textbook of medical physiology. - Philadelphia. HAYNES G. (1985), On watering holes, mineral licks, death and predation. - V.: Environments and Extinctions: Man in Late Glacial North America, 53-71, Orono. HAYNES G., STANFORD D. (1983), On the possible utilization of camelops by early man in North America. - Quaternary research 22, 216-230. JEQUIER J.-P. (1975), Le Mousterien alpin. -Eburodunum 2, Yverdon. KLEIN R., CRUZ-URIBE K. (1984), The analysis of animal bones from archeological sites. - Chicago and London. KOBY F.-Ed. (1938), Une nouvelle station prehistorique (paleolithique, neolithique, age du bronze): les Cavernes des St.-Brais (Jura bernois). - Verhandlungen der Natur-forschenden Gesellschaft in Basel 49, 138— 196, Basel. KOBY F.-Ed. (1949), Le dimorphisme sexuel des canines d'Ursus arctos et d'Ursus spe-laeus. - Revue suisse de zoologie 56, 675-687, Genšve. KOBY F.-Ed. (1954), Les paltolithiques ont-ils chassis l'ours des cavernes? - Actes de la Socičtč Jurassique d Emulation, 1-48, Porrentruy. KOS F. (1931), Studien uber den Artefaktcha-rakter der Klingen aus Hohlenbarenzahnen und der Knochendurchlochungen an den Funden aus der Potočka Zijalka und einigen anderen Hohlen. - Prirodoslovne razprave (Prirod. sekcija Muz. društva za Slov.), 89-106, Ljubljana. KURTEN B. (1953), On the variation and population dynamics of fossil and recent mammal populations. - Acta Zoologica Fen-nica 76, 1-122, Helsingforsiae. KURTŽN B. (1955), Sex dimorphism and size trends in the cave bear, Ursus spelaeus Rosenmuller and Heinroth. - Acta Zoologica Fennica 90, 1-48, Helsingforsiae. KURTČN B. (1958), Life and death of the pleistocene cave bear. A study in paleoeco-logy. - Acta Zoologica Fennica 95, 1-59, Helsinki. KURTČN B. (1976), The Cave Bear Story. -New York. LYMAN R. L. (1985), Bone frequencies: differential transport, in situ destruction, and the MGUI. - Journal of Archaeological Science 12, 221-236, London etc. MALEZ M. (1965), Pečina Veternica u Med-vednici. 1. Opči speleološki pregled. 2. Stra-tigrafija kvartarnih taložina. - Acta geolo-gica 5, 175-237, Zagreb. MANVILLE A. M. (1986), Den selection and use, and winter movements of black bears in Michigan's Northern Lower peninsula. -7"1 international conf. on bear research and menagement, abstract, Williamsburg. MOREL P. (1986), Quelques polis naturels d'apparence trompeuse. - V: Outillage peu elaborč en os et en bois de cervides 2, 43-45, Viroinval. morris p. a. (1972), a rewiew of mammalian age determination methods. - Mammal Review 2, 69-104. MULLER E. (1979), Pollenanalytische Unter-suchungen an palaolithischen und meso-lithischen Hohlensedimenten aus der Schweiz und dem Vorarlberg. - Antiqua 7. Veroffentlichungen der Schweizerischen Gesellschaft fur Ur- und Friihgeschichte, Frauenfeld. MUSIL R. (1965), Die Barenhohle Pod hra-dem. Die Entwicklung der Hohlenbaren im letzten Glazial. - V: Die Erforschung der Hdhle Pod hradem 1956-1958, Anthropos 18, 7-92, Brno. MUSIL R. (1980-1981), Ursus spelaeus - Der Hohlenbar, 1-3. - Weimarer Monographien zur Ur- und Friihgeschichte 2, Weimar. NIKOLIČ B. (1975), Biohemija. - Beograd. olson E. C. (1980), Taphonomy: its history and role in community evolution. - V: Fossils in the making. Vertebrate taphonomy and paleoecology. Edited by Anna K. Be-hrensmeyer and Andrew P. Hill, 5-19, Chicago and London. payne s„ Patrick j. m. (1985), Ruby and how many squirrels? The destruction of bones by dogs. - V: Palaeobiological investigations, BAR International Series 266, 31-40, Oxford. POHAR V. (1979), Tehnika izdelave in tipologija staro- in srednjepaleolitskega kamenega orodja. - Poročilo o raziskovanju paleo-Uta, neolita in eneolita v Sloveniji 7, 15-80, Ljubljana. RAKOVEC I. (1967), Jamski medved iz Mokri-ške jame v Savinjskih Alpah. - Razprave 4. razr. SAZU 10, 123-203, Ljubljana. KODE K. (1935), Untersuchungen iiber das Gebiss der Baren. - Monogr. z. Geol. u. Palaont. 7, Ser. 2, Leipzig. SCHINDEL D. E. (1980), Microstratigraphic sampling and the limits of paleontologic resolution. - Paleobiology 6, 408-426, Chicago. SCHMID E. (1972), Atlas of animal bones, Amsterdam-London-New York. SERGEANT D. E. (1967), Age determination of land mammals from annuli. - Zeitschrift filr Siiugetierkunde 32, 297-300, Hamburg u. Berlin. Seventh international conference on bear research and menagement. The Cascade meeting center (1986). - Wiliamsburg Virginia. SIMEK J. F. (1984), A K-means approach to the analysis of spatial structure in upper paleolithic habitation sites. Le Flageolet I and Pincevant section 36. - BAR International, Series 205, Oxford. SPETH J. D. (1987), Early hominid subsistan-ce strategies in seasonal habitats. - Journal of Archaeological Science 14, 13-29, London etc. ŠERCELJ A. (1963), Razvoj wurmske in holo-censke gozdne vegetacije v Sloveniji. - Razprave 4. razr. SAZU T, 361-418, Ljubljana. ŠERCELJ A. (1979), Pregled pleistocenske flore na teritoriju Jugoslavije. - V: Praisto-rija jugoslavenskih zemalja 1, 35-53, Sarajevo. ŠERCELJ A., CULIBERG M. (1985), Rastlinski ostanki v paleolitskih postajah v Sloveniji. - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 13, 53-64, Ljubljana. WATSON J.P.N. (1978), The interpretation of epiphyseal fusion data. - V: Research problems in zooarchaeology, Institute of Archaeology, Occasional Publication 3, 97-101, London. WHITE T.E. (1953), A method of calculating the dietary percentage of various food animals utilised by aboriginal people - American Antiquity 18, 396-398. DIVJE BABE I - A NEW PALAEOLITHIC SITE AND A COMMON GRAVE OF THE CAVE BEAR AN ATTEMPT AT A TAPHONOMIC ANALYSIS BASED ON SAMPLES FROM A PAIR OF SEDIMENTARY AND CULTURAL UNITS Summary The 1980-1986 excavations in the newly-discovered, as yet unpublished palaeolithic cave site Divje babe I in the Idrijca valley (Cerkno, Idrija District, Slovenia), yielded a vast number of remains of cave bear (Ursus spelaeus Rosenmiiller et Heinroth 1794). A portion of the remains has for the first time been studied systematically on the basis of standard samples from a sampling area of a specific cubic content (Figs. 1; 3). The cubic content of all sediments covered by the sampling is 20 m3. This volume, which comprises no more than 1/25 of all the sediments investigated, has yielded the remains of the cave bear as shown in Tables 2-3. The remains have been divided into seven arbitrary stratigraphic units of approximately the same thickness, with units representing individual bone and teeth samples from the homogeneous sampling area of a standard surface of 10 m2. The techniques applied in the analyses of samples have been made conformable to the technique of excavation and the degree of its exactitude, as well as to the nature of the osteoodontological material. Instead of subjecting the sediments to a systematic screening, all of the surviving finds have been taken in without exception. Any sort of selection of the material has deliberately been avoided. All the remains have been divided on the basis of clear-cut morphological differences into two groups, that of the juvenile and that of the adult specimens, with a further distinction in teeth between the left and the right. If necessary, parts of the skeletons and the slightly varying volumes of the sediments which were used for sampling have been loaded. All the samples derive from two sedimentary units of strata (Fig. 4) which, in turn, consist of two Moustčrian cultural levels of different quantities (Fig. 3). Sediments, which are diagenetically more or less changed, are composed of dolomitic gravels and fine sand. The upper unit represents the »phosphatic layer« (8) containing an average of 15.8 % of phosphates, while the lower unit consists of layers (10-14) containing some traces of phosphate incrustation made indistinct through some secondary mechanical agency, and averaging 13.2 % of phosphates. The line of demarcation between the two units is clear-cut, whereas those demarcating individual layers tend to be blurred. Typologically, diagenetically, and material-wise, there is no difference between the archaeological finds from the D- and E-level, or in fact from any other level. They all belong to the final stage of the Mousterian complex, and have been given an absolute date of over 38,000 B. P. (Zagreb 1981, Z-1033). In over 99%, the fauna is dominated by the cave bear. The finds of other animal species from the sampling area are shown in Tabic 5. All units have also been submitted to the palynological and anthracotomical analyses in several vertical series. However, only the results produced by the investigation of the units of the sampling area are given here. The pollen diagram (Fig. 5) indicates higher pollen values of herbs by comparison with those of the tree vegetation. This kind of pollen assemblage is typical of steppe vegetation, and indeed this had been one of the kind. It is only the question of how it is possible that a higher percentage of the pollen of entomophilous plants than of that of anemophilous plants had found its way to the cave, which gives occasion to doubts. Certainly not by force of wind. Obviously it had been brought here by some animals - either by solitary bees and other insects, or by the cave bears that must have been nibbling at the herbs on the grass-grown elevated plain over the cave, and their pollen is preserved in coprolites. However, the results of the pollen analyses admit of certain ecological conjectures about the cold climate vegetation (which is demonstrated by predominant coniferous trees) in the form of light forests associated with steppe vegetation (Compositae, Umbelliferae, Caryophyllaceae, and Gramineae). Nevertheless, the sporadic occurrence of the pollen and charcoal of mesophiles would seem to point to occasional, though slight rises of temperature. Since the radiocarbon dating of »over 38,000 years« establishes this segment of the profile as belonging to the middle Wiirm period, these results are found to be in perfect accordance with the results of the pollen analyses from other parts of Slovenia which have in a number of occasions established the heliophilous vegetation of conifers associated with a considerable prevalence of herbs, and always with the sporadic occurrence of the pollen of the mesophilous deciduous trees, mostly lime, oak, and elm. The common characteristic of the sediments and their archaeological, faunistic, and floristic contents is a high degree of homogeneity, which would seem to suggest a rapid and uninterrupted process of sedimentation. What we have here is probably a fairly perfect profile from a relatively short cold climate interval of time dating from the middle section of the Wurm glaciation, between the Br<6rup and Hengelo interstadials. All the remains of the cave bear have been analysed in terms of skeletal element and tooth representation, minimum number of individuals, determination of age, determination of sex, and fragmentation and specific damage on bones. The analysis of the parts of the skeleton has revealed a high degree of random dispersion and a strong intermixture of all remains. Both are accountable for by bioturbation. The samples display not one single anatomical arrangement in a group, and only few chaotic groupings of different long bones belonging to different individuals (the latter exclusively in E-level). The higher or lower degrees of disparity that have been established in terms of the skeletal element representation between individual samples are for the most part quantitative. Such disparities are found to be all the more conspicuous between sedimentary units and archaeological levels relative to the skeletal element representation of juvenile and adult individuals respectively. On the whole, the E-level exhibits a superior skeletal element preservation of both age profiles, which in turn suggests the exclusion of man as a predominant taphonomic agent prevailing upon the skeletal element representation (Figs. 6; 7). The teeth display a much smaller degree of dispersion and taphonomic loss by comparison with that in bones. For the purpose of a standard, similar pattern in pairs of isolated teeth (Fig. 11) and metapodials (Fig. 8) have been taken. By way of cumulative frequences of isolated teeth arranged according to the arbitrary stratigraphic units, surpluses of lower molars have, been established (Fig. 9), which is explainable in terms of the surplusage of mandibles, or the deficiency of cranial parts of the skulls. Additionally, more mandibles than maxillae have been recovered from the E-level (Fig. 10). The figures shown have been obtained through adding together individual adult and juvenile teeth, and then singling out maximum amounts for either upper or lower teeth which in turn represent the minimum possible numbers of all maxillae and mandibles respectively. The frequency of occurrence in individual isolated teeth in samples is, in spite of some interruptions, in general agreement with the sequence of the eruption of teeth (Fig. 13). (Couturier M. A. J., 1954, 145; Ehrenberg K., 1931, 675 ff.; Ehrenberg K., 1964.) The minimum number of individuals has been approximated on the basis of four pairs of upper (I3-M2), and five pairs of lower teeth (I3-M3) (Fig. 12). It has been found that this number adheres to certain regular recurrences relative to a higher degree of durability in certain teeth. Eventually, these teeth always act as the determining factor of the minimum number of individuals. All that is needed is a sample of ample size. In this case, it is the lower Ml and, M2 which have been singled out previously by help of cumulative frequences (Fig. 9). All available methods used for the determination of age profiles (Schmid E., 1972, 75; Watson J.P.N., 1978; Sergeant D.E., 1967; Klein R.G., Cruz-Uribe K., 1984, 41 ff.; Geiger G. et al., 1977; Morris P. A., 1972) are practicable only under the condition that the bones and teeth are distinguishable according to their parent individuals. The reason is that there is a stage in ontogenesis in which some of the osteoodontological elements have already reached the stage of adulthood morphologically, whereas others, morphologically speaking, are still in their stage of juvenility. Thus, as a result of disintegration of skeletal and dental associations °f certain individuals which persist in diverse juvenile stages of their ontogenesis (which is the case in most of the sites with mass accumulations of cave bear bones), a highly heterogeneous sample is produced. This fact has unfortunately been completely disregarded up till now (cf. Biichler H., 1957; Kurt6n B., 1958), although K. Ehrenberg did pointed it out in passing (id., 1935, 105). In view of the morphological ambiguity at a certain juvenile stage of development, "igh mortality rate in present-day populations of bears at this very stage, and the fact that the frequences of most of the individual permanent teeth comply reasonably with the natural sequence of their growth, the following procedure, based on the method of minimum number of individuals, has been adopted for the purpose of determining the number of juvenile and adult individuals in the present samples. To begin with, left-left and right-right pairs of juvenile and adult teeth were selected for the purpose of investigation. To achieve by this was the avoidance of mixing several individuals in the instance of one and the same tooth, and the by-passing of the morphological ambiguity between several individuals. Left-right teeth clearly definable beyond any doubt were arranged according to the sequence of their growth, which ls Ml, M2, 13 for the upper, and Ml, M2, 13, M3 for the lower set. P4 was intentionally left out as it has no effect on the final result owing to the rare cases of its occurrence. On account of the bad state of their preservation, few cases of them being found, and low degree of their definability, canines, which are the last to grow and are therefore determinative for the number of adult individuals, were not taken into consideration either. In the case of a tooth which is the last to grow, the pair displaying a larger number of adult teeth was chosen invariably. The adult teeth of the final pair (in terms of eruption) represent the minimum number of adult individuals. In cases of all other teeth, pairs displaying the larger number of juvenile teeth were chosen in all instances. Out of these, the maximum number of juvenile teeth was adopted as the minimum number of juvenile individuals. By way of such procedure the results shown in T. 8 have been obtained. The combination of both maximum numbers was then selected as the minimum number of both the adult and juvenile individuals. In view of a high probability that all pairs of teeth selected in this way (3 upper, and 4 lower) do not derive from the same individuals, the numbers of both the adult and juvenile individuals may well be increased. However, the possibilities of the minimum number of adult individuals to increase will be decreased by an increase in the minimum number of juvenile individuals, and vice versa. A similar result has been obtained through a comparison of left-left and right-right juvenile-adult pairs of 4 upper and 5 lower teeth (Fig. 14). It has been established that there are very few individuals from the early stages of diphyodontia (all permanent teeth still have hollow roots; there are a number of deciduous teeth still present, mostly canines), or from an age under 8 months according to K. Ehrenberg (id., 1964, 217). This fact admits of an explanation in that the taphonomic losses were larger, or the mortality rate was lower, due to the presence of mother bears during the cubs' first months in the winter and spring seasons. It may well be that during a following winter an increasing number of cubs were compelled to hibernate on their own for various reasons, which presumably resulted in a higher mortality rate during the first years of their lives. Incidentally, this is roughly what is discernible from the present samples. Furthermore, there is a conspicuous difference between the D- and E-levels in terms of their age structures; namely, D-level display a relatively higher number of adult individuals. This fact becomes even more interesting if compared with those concerning the ratios between the sexes. Essays at sex determination of cave bear fossil remains have, in most instances, been performed on teeth, mostly canines (Koby F.-Ed., 1950; Kurtčn B., 1955). We have reason to believe that canines are not the most felicitous choice for the determination of ratios between the sexes, if at all we should accord recognition to the hypothesis of sexual dimorphism in teeth. The weight is on sex rations, not on the determination of sex. By reason of their specific status relative to other teeth, the canines were easily shown to exhibit high taphonomic losses (deficits) in most samples (T. 9). For this reason adequate ratios between the sexes would not be obtainable on the basis of canines. Molar teeth, on account of lower taphonomic losses, seemed to fit the purpose more adequately. The measurements (with an accuracy of 0.1mm) of three morphologically least variable molars and the third upper incisor have shown, in consideration of individuals, that D-level displays predominantly higher values (left-skewed histograms), whereas E-level displays predominantly lower values (right-skewed histograms (Fig. 13). From the viewpoint of sexual dimorphism this would argue for a higher number of males in D-level, and a higher number of females in E-level, on the supposition that the measured qualities have retained their normal distribution, and that the basic characteristics of the population (range of variation) have remained unchanged. A higher number of females (both young and old) suggests a variation in the use of den. Under natural conditions, approximately the same number of cubs of both sexes is born, with approximately the same mortality rate in both cases. Consequently the same number of cubs of both sexes is to be expected in the present samples. The mortality rate of adult subjects, on the other hand, is dependent upon the displayed number of either males or females in the den, i. e. upon the use of the den. An increase in the number of either males or females may therefore suggest a highly probable change in the utilization purpose of the den. For it is a well-known fact from the ethology of recent bears species that adult females with their young and adult males are definitely mutually exclusive, in dens and elsewhere (Manvill A.M., 1986). In the course of the study of the fragmentation of the material, consideration was given to its heterogeneous and multilayer character. The fact is that the analysed damage took its origin in different stages of the transition of samples from biosphere to lithosphere by cause of the activity of diverse biotic and abiotic agencies. This finally resulted in as much as 85 % of the bones being more or less damaged. Main sources of the damage thus produced are: - mechanical and chemical weathering, - predatory destruction for the purpose of consuming bones and marrow for food, - human destruction for the purpose of extraction of marrow and other purposes, - inattention during excavations. All fragments have been arranged into five groups according to their sizes (T. 11), and into sharp-edged and rounded-off according to the outline of their fractures (T. 12). The number of fragments smaller than 5 cm is a highly conservative one, since ca. 64 % of such have been overlooked due to the field-work technique. The average weights of individual osteoodontolo-gical finds have pointed to a relatively higher amount of smaller fragments at E-level by comparison with that of D-level (Fig. 16). Special attention should be paid to the fragments with edges of their fractures rounded off. This rounding of edges was in most instances caused mechanically, and is independent of the size of fragments. Rounded edges of such fragments testify to fractures which were obviously occasioned on death assemblages, and are attributable almost to none other than biotic agencies. There is a marked difference in roundness between the bone fragments of D-level and those of E-level (Fig. 18), which may have resulted from certain changes in rates of sedimentation (shorter hiatuses?) and general conditions before and during sedimentation. There are also significant differences in the fragmentation of individual skeletal remains between the juvenile and adult individuals. Some of the damage, such as cranial and long marrow bones of the adult individuals' broken open, are perhaps attributable to the palaeolithic men considering the facts such as rounded-off edges of fractures, small dimensions of fragments, and the impossibility of assembling these fragments. Some bones of juvenile individuals, on the other hand, display the kind of damage which makes it certain beyond any doubt that it was caused by predators (in view of significant traces such as gnawing and tooth marks). Specific kinds of damage in bones, such as leaching, tooth marks, burns, and cutmarks, are presented in T. 13. An interesting feature is the complete absence of cutmarks such as Would be attributable to the activities of palaeolithic hunters. Predatory marks, on the other "and, are in perfect agreement with the frequence of the skeletal remains of the wolf. A part °t predatory damage on bones could be also attributable to the cave bear which may have crushed the bones but did not leave many traces on them. Unfortunately, the role of ancient men in the den of his presumed game remains unaccounted t°r at the present stage of investigation. For this purpose a more detailed treatment of the samples is being prepared that will proceed through the application of non-parametric statistical methods. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 61-94 DIVJE BABE I - POSKUS UPORABE STATISTIČNE ANALIZE MNOŽIČNIH ŽIVALSKIH OSTANKOV V PALEOLITSKI ARHEOLOGIJI I. DOLOČLJIVI SKELETNI OSTANKI JAMSKEGA MEDVEDA IVAN TURK Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Novi trg 5, YU-61000 Ljubljana JANEZ DIRJEC Linhartova 84, YU-61000 Ljubljana Po prispevku, v katerem smo prikazali ostanke jamskega medveda v kontekstu dveh favnistično najbogatejših sedimentnih kompleksov novega paleolitskega najdišča Divje babe I v dolini Idrijce (Cerkno, občina Idrija), smo se odločili za Podrobnejšo statistično analizo skeletnih ostankov jamskega medveda iz vseh doslej sistematično raziskanih plasti, vključno z delno že obdelanimi in objavljenimi vzorci (Turk I. et al., 1989). Analiza skeletnih ostankov kot arheozoološka metoda je relativno mlada, saj se Je začela uveljavljati šele v osemdesetih letih, če izvzamemo posamezne starejše, manj odmevne poskuse (Gšbori-Csank V., 1968). Med izkopavanji v Divjih babah I smo popolnoma samostojno prišli na idejo analize skeletnih delov. To je bil tudi glavni razlog, da smo začeli v četrtem letu izkopavanj (t. j. leta 1984) s sistematičnim vzorčenjem vseh osteoodentoloških ostankov. Z velikim zanimanjem smo prebrali Prve objave analiz skeletnih delov v knjigi L.R. Binforda »Bones ancient men and modern myths« in C. K. Braina »The hunters or the hunted?«, ki sta nam prišli v roke. Do danes se je tovrstna literatura pomnožila in videti je, da analiza skeletnih delov počasi prodira v arheologijo. Vendar večina analiz ni presegla običajne opisne statistike, ki je značilna tudi za že omenjeni deli L. R. Binforda (1981) in C. K. Braina (1981; cfr. še Chase P. G. 1986, 29 ss; Voros J., 1984; Patou M., 1984; Altuna J. et al•> 1985, 87 ss; Delpech F., Le Gall O, 1983). Korak naprej je nedvomno storil R. G. Klein, ki je v analizo skeletnih delov uvedel statistične teste (neparametrični test Kolmogorova - Smirnova) in izdelal skupaj s K. Cruz-Uribe zanje tudi računalniške programe (Klein R. G., Cruz-Uribe K., 1985; Cruz-Uribe K., Klein R. G., 1986). Verjetno je bilo takih izboljšav v zadnjih letih še več (cfr. Lasota-Moskalewska A., Sulgostowska Z., 1978) in pričakovati je, da bo nJihovo število naraščalo. Edini omejevalni faktor zanje so pravilno zbrani vzorci. Arheološke terenske metode namreč ne izpolnjujejo vedno zahtev, ki jih postavlja statistika. Ker v Divjih babah I od vključno leta 1984 razpolagamo s statistično skoraj neoporečnimi vzorci, je bila podrobnejša statistična analiza skeletnih delov samoumevna. Pri tem smo uporabili metode, ki smo jih v zadnjih treh letih •zkopavanj delno samostojno razvili, delno pa priredili po že znanih metodah.' Metoda Obseg vzorcev in vzorčenja Pri obdelavi podatkov smo se omejili na vzorce iz sedimentov s točno določenimi ploščinami in prostorninami, ki si do izkopa (14) in vključno z njim sledijo drug pod drugim. Od tu navzdol pa je statigrafski niz vzorcev s skoraj enakimi ploščinami in prostorninami prostorsko premaknjen (si. 1). Zaradi sterilnih izkopov je med obema nizoma praznina. Ploščine posameznih vzorcev so 10 m2, pri čemer so izvzete vse večje skale. Prostornine vzorcev so odvisne od globine izkopov. Te se gibljejo v razponu 0.25-0,40 m (t. 1). Ploskovno so površine vseh vzorcev razčlenjene v osnovne enote, velike 1 m2, ki so služile na terenu za izhodišče vzorčenja, pri katerem smo upoštevali prav vse ostanke. Kasneje smo po kvadratnih metrih in izkopih pobrane ostanke obdelali na posebnih obrazcih (si. 2), ki so temelj za vse nadaljnje analize.2 Celotni vzorec iz 70,5 m3 gruščnatih sedimentov brez skal, pa tudi vse druge vzorce sta obdelala izključno avtorja članka. Da bi bila obdelava čimbolj enotna, je vse podatke v osnovne obrazce vnesel samo en avtor. Kriteriji V vzorcih so zajeti vsi taksonomsko in anatomsko določljivi kostni ostanki, celi ali poškodovani, ki smo jih našli z uporabljeno tehniko terenskega dela (cfr. Turk 1. et. al., 1989). Vse skeletne dele smo na podlagi morfologije zanesljivo ločili v skupini ostankov mladih in odraslih primerkov. Ta kriterij smo uporabili iz več razlogov. Eni in drugi skeletni deli lahko namreč različno propadajo. Odnos plenilcev, vključno s človekom in jamskim medvedom (kanibalizem!), je do mladih drugačen kot do odraslih osebkov. Zato je statistična podoba obeh skupin skeletnih ostankov lahko bistveno različna. Skeletnih ostankov nismo delili na leve in desne, ker so ti podatki s stališča plenilcev ali naravnega razpadanja nepomembni in nam lahko povedo nekaj samo o številu osebkov, ki ga bomo lažje in točneje izračunali na podlagi vseh najdenih zob. Statistične metode in testi Pri statistični obdelavi smo se omejili na nekatere količinske in kakovostne značilnosti vzorcev. Vse anatomsko določljive skeletne ostanke (v t. 10-11 so označeni z »n«) smo pozneje utežili, in sicer zaradi neenake zastopanosti v skeletu. Uteženih vrednosti ne navajamo, pač pa prikazujemo uteži v začetnem stolpcu t. 10, posebej za skeletne dele mladih in starih primerkov. Z različnimi utežmi smo tako izenačili posamezne kosti, kakor tudi ostanke obeh starostnih skupin (cfr. Turk I. et al., 1989). Utežene podatke smo nato zbrali v pet razredov od ena do pet (v t. 10-11 so označeni z »r«), pri čemer smo uporabili Spennemannovo metodo, ki zagotavlja tudi (vizualno) primerjanje različno velikih vzorcev (Spennemann D. R., 1985). V prvem razredu so zbrani vsi manjkajoči skeletni deli, v petem pa vse najbolj številne kosti. Vse druge so nekje vmes. Razporeditev v razrede nam je omogočila dober pregled nad skeletnimi ostanki (si. 3), to pa je bilo tudi vse. Zato smo se odločili za testiranje določenih rezultatov SI. 1: Divje babe I. Profil y = + 2.00 s položajem vzorcev. Fig. 1: Divje babe I. Profile y + 2.00 with the position of samples. iz t. 10-11. Pri tem smo uporabili dvosmerne neparametrične teste za neodvisne vzorce, in sicer Wilcoxonov in Kruskal-Wallisov test (n>25) za primerjave med 'zkopi, in Mann-Whitneyev test U (9 = n2i2o) za primerjave med posameznimi skeletnimi deli v arheološko sterilnih in arheološko fertilnih izkopih (Adamič S., !980, 86 ss; Mosteller F., Rourke R.E.K., 1973, 54 ss; Weber E., 1972, 519 ss). Za stopnjo značilnosti (a) smo pri Wilcoxonovem testu po Š. Adamiču izbrali vedno najmanjšo vrednost. Vse teste smo izvedli na podlagi neprirejenih podatkov (»n« vrednosti v t. 10-11). Za primerjave med izkopi smo testirali ničelno hipotezo, H0 (med sestavo skeletnih delov ni kakovostnih razlik) in osnovno hipotezo, H, (med sestavo skeletnih delov so kakovostne razlike) s stopnjo tveganja P <0,025, kar ustreza stopnji tveganja P <0,05 pri enosmernem testu. Za primerjave med posameznimi skeletnimi deli v arheološko sterilnih izkopih (2), (6), (24-26), (28) (n, = 6) in arheološko fertilnimi izkopi (3-5), (7-14), (22), (23), (27), (29) in (30) (n2 = 16) smo za vsak skeletni del posebej testirali ničelno hipotezo, H(l (med enimi in drugimi izkopi ni količinskih razlik) in osnovno hipotezo, H, (med enimi in drugimi izkopi so količinske razlike) s stopnjo tveganja P <0,025, kar ustreza stopnji tveganja P <0,05 pri enosmernem testu. Korelacije smo računali na podlagi koeficienta korelacije ranga po Spearman-nu in jih testirali s t-testom (Adamič Š, 1980, 123; Mosteller F., Rourke R. E. K., 19?3, 108 ss). Pregledni diagram vsot vseh skeletnih ostankov po izkopih smo zaradi pomembnosti relativnih odnosov med stratigrafskimi enotami (izkopi) in med obema starostnima skupinama prikazali v logaritemski skali (si. 4). I A B E I 1985 , JAMSKI MEDVED Tak.it. 1» k o »S "5 17 »I 19 2« 21 \ 22 z?; KVADRANT:179 cranlu« maxilla dactea sup. II ii.piHb.il. i?8 hjroidaua dant.a inf. 12 rr J5_ & ttll« pl»troph»m •rt, o err. _ o.crT ▼•rt, thor, ▼•rt. luib |6oata PE6xTl a d a 1 t . frag.l o«lo _£_ S , -3.65 PLAST:8/l0 j n ▼ a rrag. o< ig. oalo id ±3 EEE U t.t . rrag. calo SKUPNA TE^At 3.5 kg stupaj I o p o k b a na s P4dex..enas p4, fraKneDtaxDoat ni upoatev, ena s P1-M1 de«. fraKmeptarnoflt nI M C V '3 3 > o a O <4-1 M O N w ■f-l QJ Vsi skeletni deli Totals of skeletal elements % pokrivanja tlorisov izkopov % of overlap of unit plan views Plasti Layers o m cs H S3 3 3 Mu Izkopi Arbitrary Debeline Thickness units (cm) mladi juveniles stari adults skupaj total 1 2 3 4 3 + 4 5 2 2-3 4 4 4-5 5 6 6-8 8 8 8-10 10 11-13 14 17 a 17 a 18 18 18-19 20 20 20 21 A A A B D D D E E E E F F G H H 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 22 23 24 25 26 27 28 29 30 30 30 30 30 30 40 30 40 30 25 25 30 25 25 30 35 30 30 25 40 30 30 35 6 15 81 53 60 43 35 47 46 59 495 443 480 687 139 111 64 57 30 26 90 149 143 17 61 225 222 242 175 189 567 457 485 648 527 796 845 148 133 124 68 67 91 132 130 97 23 76 306 275 302 218 224 614 503 544 1143 970 1276 1532 287 244 188 125 97 117 222 279 240 0,90 0,90 0,85 0,55 0,90 0,80 0,85 0,95 0,92 0,90 0,70 1,00 1,00 0,00 1,00 1,00 0,90 0,90 1,00 1,00 1,00 1,00 S 705 3359 6446 9805 T. 1: Divje babe I. Količinska zastopanost vseh določljivih skeletnih delov po izkopih (površina 10 m2). Polkrepke številke označujejo statistično reprezentativni del vzorcev. T. 1: Divje babe I. Quantitative representation of all determinable skeletal elements, by units (area 10 m2). Figures in semibold type are the statistically representative portion of samples. v prostorninah vzorcev v splošnem niso tako velika, da bi lahko bistveno prizadela njihovo homogenost (glej debeline izkopov v t. 1!), razen tega bi se dala izenačiti z utežmi. Debeline izkopov, četudi enake, lahko namreč predstavljajo različno dolge čase, v katerih so se oblikovali vzorci, kar zopet lahko vpliva na njihovo homogenost. Teh časov sicer ne poznamo, sklepamo pa, da je bila sedimentacija relativno hitra in brez daljših prekinitev.5 Do sekundarnega mešanja sedimentov, ki tudi lahko bistveno prizadene homogenost vzorcev, je prišlo samo v izkopih (2-5), in sicer zaradi krioturbacije. Bioturbacija je bolj ali manj sinhrona s sedimentacijo in kot taka manj pomembna. Vse našteto in še kaj moramo do določene mere upoštevati pri razlagi rezultatov statistične analize skeletnih ostankov. Ce odstranimo večino vzrokov za »drugotno« raznolikost vzorcev, kar smo se ves čas trudili, nam ostanejo samo še vzroki za »prvotno« raznolikost, ki jo hočemo proučiti. Ti so lahko predvsem: 1. selektivno naravno razpadanje, in 2. selektivno delovanje zveri ter človeka v času nastajanja vzorcev. Velikost vzorcev Vzorci so statistično reprezentativni, če so v njih zastopani vsi skeletni deli. Večina naših vzorcev tega pogoja ne izpolnjuje, ker so enostavno premajhni. Vzorci, ki ga za silo izpolnjujejo, so poudarjeni v t. 1. Iz tabele je razvidno, da so reprezentativni tisti vzorci, ki imajo vsaj 500 ali več skeletnih delov. Pri skeletnih delih mladih primerkov nimamo praviloma nikoli zastopanih vseh kosti. Nekatere kosti so tudi v večjih vzorcih sila redke in ne presegajo števila 3, kar neugodno vpliva na Kruskal-Wallisov test, katerega vrednosti H se približno razporejajo kot slučajna spremenljivka hi-kvadrat z minus eno stopinjo prostosti (Mosteller F., Rourke R. E. K., 1973, 218). Iz navedenega razloga tudi nismo uporabili testa hi-kvadrat, temveč smo izbrali druge, neparametrične teste. S povečanjem vzorcev se veča predvsem število ostankov, ki so že sicer najbolj številni (glej si. 5), medtem ko pridejo zelo redki skeletni deli zelo redko na vrsto. To bi lahko ustrezalo Neymanovi »kužni« porazdelitvi (Weber E., 1972, 148 ss). Če to drži, potem bi pod pogojem, da bi vse drugo kot fragmentarnost, kaotična razpršenost ostankov brez večjih skupkov itd., ostalo nespremenjeno, dobivali kakovostno enake rezultate ne glede na obseg vzorcev, ki bi jih med seboj primerjali. To smo delno preverili z dvema preizkusoma (t. 2-3). Ho: = X2; Hj: X, * X2; P < 0,025 x, (Sn,) izkop 12 Unit X2 (Sn2) izkop 13 Unit a Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Razlika med Sn, in Sn2 Difference between Sn, and Sn2 258 796 0,001 H, 0,67 527 796 0,057 H0 0,34 685 796 0,31 H0 0,12 921 796 0,17 H„ 0,16 1238 796 0,03 H„ 0,38 T- 2: Divje babe I. Wilcoxonov test med izkopom (13) in različno velikimi površinami izkopa (12). T. 2: Divje babe 1. Wilcoxon's test between unit (13) and different areas of unit (12). Ho: Xj = X2; Hi: X, * X2; P < 0,025 X! (SnO izkop 12 Unit X2 (Sn2) izkop 13 Unit a Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Razlika med Sn! in Sn2 Difference between Sni and Sn2 275 845 <0,000048 Hi 0,68 796 845 0,33 H0 0,06 835 845 0,41 Ho 0,02 1063 845 0,19 Ho 0,21 T. 3: Divje babe I. Wilcoxonov test med izkopom (14) in različno velikimi površinami izkopa (13). T. 3: Divje babe I. Wilcoxon's test between unit (14) and different areas of unit (13). V izkopu (12) smo zbrali pet poljubno velikih vzorcev določljivih skeletnih ostankov odraslih primerkov, tako da smo postopno večali površino izkopa. Vzorce smo nato primerjali z vzorcem ostankov odraslih primerkov v izkopu (13) s površino 10 m2. Wilcoxonov test je pokazal enakost vseh parov vzorcev, ki imajo več kot 500 skeletnih ostankov (n > 500). To pa je število, ko imamo običajno zastopane vse skeletne dele. Razlik v kakovosti ni, četudi obstajajo med vzroci precejšnje količinske razlike (do 38%). Podoben preizkus smo naredili še med izkopoma (13) in (14) ter dobili enak rezultat. Rezultati statistične analize Nekatere splošne značilnosti vzorcev Kostni ostanki so količinsko in navidezno kakovostno zelo različni (si. 3-5; t. 1; 10-11). To velja še posebej za obe glavni skupini: mlade in odrasle primerke. Utežene relativne vrednosti vseh skeletnih delov mladih in odraslih primerkov iz združenih vzorcev, navedenih v t. 10-11, dajo značilno komplementarno sliko (si. 5). Med mladimi primerki je glede na veliko fragmentarnost teh kategorij kostnih ostankov relativno zelo malo vretenc in reber. Po drugi strani je relativno veliko dolgih kosti kljub uteženim vrednostim, s katerimi smo izenačili kostne ostanke mladih in odraslih primerkov (c/r. Turk I. et ali, 1989), in relativno majhni fragmentarnosti te kategorije skeletnih delov. Splošna značilnost mladih primerkov za celotno najdišče je torej izredno veliko nesorazmerje med deli trupa in cevastimi kostmi okončin. Testiranje razlik med skeletnimi deli mladih in odraslih primerkov v štirih izkopih horizonta (E) s Kruskal-Wallisovim testom je dalo naslednji rezultat: P (H > 12,00) = 0,10, kar pomeni, da pri P <0,05 med enimi in drugimi primerki ni značilnih kakovostnih razlik. Podoben rezultat smo dobili s testiranjem po izkopih z uporabo Wilcoxonovega testa po Š. Adamiču (t. 4). Izstopa le izkop (13), v katerem smo ugotovili značilne količinske in kakovostne razlike med skeletnimi ostanki mladih in starih primerkov. Zanimivo je, da smo v nivoju tega izkopa ugotovili največjo koncentracijo arheoloških najdb horizonta (E). Tako pri mladih kot odraslih primerkih je v večini izkopov najpogostejši skeletni del mandibula. V zgornjem stratigrafskem nizu (izkopi (1-14) sta na prvem mestu vedno mandibula in os penis, v spodnjem nizu (izkopi (22-30) pa prihajajo na prvo mesto tudi druge kosti (fibula, patella, ossa carpalia, matacarpalia in coxa). To kaže na določene spremembe, ki niso povezane z velikostjo vzorcev. n. 480 n - 786 SI. 3: Divje babe I. Zastopanost skeletnih delov v izkopu (8) (zgoraj) in (13) (spodaj). Risba jamskega medveda po B. Kurtčnu (1972). Podatki iz t. 10-11. *'(>• 3: Divje babe 1. Skeletal element representation in units (8) (above) and (13) (below). Drawing of cave bear after B. Kurtčn (1972). Data taken from Tt. 10-11. Ho: X, = X2; Hj: Xj * X2; P < 0,025 Izkop Unit X, (Sn,) adultni Adults X2 (Sn2) juvenilni Juveniles a Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Razlika med Sn, in Sn2 Difference between Sn, and Sn2 11 684 495 0,041 Ho 0,28 12 527 443 0,18 Ho 0,16 13 796 480 0,021 Hi 0,40 14 845 687 0,040 Ho 0,19 T. 4: Divje babe I. Wilcoxonov test med odraslimi in mladimi po izkopih horizonta E. T. 4: Divje babe I. Wilcoxon's test between the adult and the juvenile specimens according to E-level units. Količinske in kakovostne spremembe v stratigrafskem nizu V 8,90 m (7,05 m brez izkopov (15-21) debelem stratigrafskem nizu imamo velika količinska nihanja skeletnih ostankov (si. 4). Relativno in absolutno največ ostankov je v zgornjem delu stratigrafskega niza, za katerega so značilna manjša ciklična nihanja njihove količine v okviru enega, mogoče dveh obdobij. Zgornje obdobje se zaključuje s popolno odsotnostjo skeletnih ostankov v izkopih (15-21), ki ustrezajo plastem (15-16) in delu plasti (17).6 V spodnjem delu stratigrafskega niza so skeletni ostanki razporejeni v enem samem obdobju z dvema izrazitima viškoma. Periodična nihanja govore o počasnih spremembah in stanovitnih razmerah, ciklična odstopanja v zgornjem delu krivulje pa so lahko odsev hitrih sprememb in nestanovitnih razmer, v skrajnem primeru celo načina vzročenja. Količinska krivulja tudi zelo dobro ponazarja relativna razmerja med ostanki mladih in odraslih primerkov. Na diagramu so vidna tri do štiri obdobja, v katerih so mladi in stari ostanki skoraj izenačeni (si. 4). To si lahko razložimo z letnimi cikli sprememb v namembnosti brloga (ali samice z mladiči ali samci, nikoli oboji hkrati), ki se dolgoročno kažejo v periodičnih spremembah, kot jih kaže naš diagram (Mc Namee T., 1986, 13 s, 131). Količinska krivulja v grobem kovariira z arheološkimi ostanki (artefakti) v arheoloških horizontih (si. 4). Število artefaktov in določljivih skeletnih ostankov v arheoloških horizontih je prikazano v t. 5. Zaradi majhnega števila artefaktov v sedimentih z vzorci smo upoštevali vse dosedanje najdbe, ki se dajo razvrstiti po arheoloških horizontih, in na tej podlagi izračunali koeficient korelacije rangov po Spearmannu (rs) za skeletne dele mladih in starih primerkov. Med skeletnimi deli mladih primerkov in arheološkimi ostanki obstaja šibka pozitivna korelacija (r, = 0,608), ki pa ni značilna (a = 0,069). Med skeletnimi deli odraslih primerkov in arheološkimi ostanki (artefakti) obstaja zelo močna pozitivna korelacija (r, = 0,858). Korelacija je značilna (a = 0,017). Iz navedenega sledi, da je delno kovariiranje viškov skeletnih ostankov mladih primerkov z arheološkimi horizonti lahko zgolj naključno, medtem ko lahko kovariiranje viškov skeletnih ostankov odraslih primerkov z arheološkimi horizonti dejansko nakazuje določeno zvezo (c/r. Deacon J., 1984, 291). Arheološki Štev. vseh Štev. določ. skeletnih ostankov horizonti Cultural levels artefaktov No. of determ. skeletal remains Total No. of artefacts mladi juveniles stari adults skupaj total A 30 194 689 883 B 16 35 189 224 D 18 152 1509 1661 E 267 2105 2816 4921 F 20 250 281 531 G 0* 26 91 117 H 14 292 227 519 S 365 3054 5802 8856 * V horizontu (G) smo našli samo ostanke kurišča. G-level yielded only remains of hearth. T. 5: Divje babe I. Arheološke najdbe in skeletni ostanki po arheoloških horizontih. Arheološke najdbe niso omejene na standardizirane vzorce. T. 5: Divje babe I. Archaeological finds and skeletal remains according to cultural levels. Archaeological finds are not limited to standardized samples. Navidezne kakovostne razlike v zastopanosti skeletnih delov med stratigrafsko soodvisnimi izkopi smo testirali z Wilcoxonovim testom po Š. Adamiču, posebej za mlade in stare primerke. Rezultati so prikazani v t. 6. Kakovostnih razlik ni, kljub nekaterim precej velikim količinskim razlikam med vzorci (do 31% pri mladih in ^4% pri odraslih). Enak rezultat smo dobili s testiranjem več izkopov in uporabo Kruskal-Wallisovega testa (t. 7). Primerjava skeletnih ostankov v horizontu (D) s horizontom (E) Različno število artefaktov, ugotovljeno v horizontih (D) in (E), se verjetno Povezuje z različno intenzivnostjo obiskov in dejavnosti paleolitskih lovcev in nabiralcev v našem najdišču. Če to drži, lahko pričakujemo v horizontu (E) večjo dejavnost kot v horizontu (D). Če bi bila ta dejavnost v kakršnikoli zvezi s kostnimi ostanki, bi lahko prišlo do kakovostne razlike med ostanki iz enega in drugega horizonta. V ta namen smo izvedli Kruskal-Wallisov test in primerjali skeltne ostanke °draslih primerkov iz treh izkopov horizonta (D) in štirih izkopov horizonta (E) (t. Ugotovili smo, da pri P <0,05 med izkopi horizontov (D) in (E) ni kakovostnih razlik. Razlike nastopijo šele pri P = 0,095, kar pomeni, da je 9,5 % verjetnosti za Napačno odločitev, če bi se odločili za trditev, da so med izkopi obeh horizontov kakovostne razlike. Moč Kruskal-Wallisovega testa je 0,955 (Weber E., 1972, 528), kar teoretično pomeni, da je 95,5 % verjetnosti, da se nismo napačno odločili, če smo sprejeli odločitev, da med izkopi obeh horizontov ni kakovostnih razlik. m o a o N •H Si O XI ■o C CO O. S O ^ M C N V rt -O • C c 5 -j w c -o > T3 O O .S o •C O. « « fe a CO H T3 ■> 5 b i i H H H0: med izkopi ni razlik; H,: med izkopi so razlike; P < 0,05 no differences between units; differences are displayed between units Izkopi Units H Stopinje prostosti Degrees of freedom a Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Opomba Note 8,9,10 1,46 2 0,48 H„ adultni - adults 11,12,13,14 4,29 1,58 3 3 0,24 0,66 Ho Ho adultni adults juvenilni juveniles 8,9,10,11,12,13,14 10,83 (cor. 10,85) 6 0,095 H0 adultni adults T. 7: Divje babe I. Kruskal-Wallisov test med izkopi horizontov (D) in (E). T. 7: Divje babe I. Kruskal-Wallis' test between D- and E-level units. H0: X! = X2; H,: X, * X2; P < 0,025 X, (Sn^ sterilni Sterile X2(Sn2) fertilni Fertile Sprejeta hipoteza Hypothesis accepted Razlika med Sn! in Sn2 Difference between Sn] and Sn2 Adult. Juv. 645 305 5802 3056 <0,000048 <0,000048 Hi Hi 0,89 0,91 T. 8: Divje babe I. Wilcoxonov test med združenimi arheološko sterilnimi in arheološko fertilnimi izkopi. T. 8: Divje babe I. Wilcoxon's test between joined archaeologically sterile and archaeologically fertile units. Ker imamo v izkopih horizontov (D) in (E) zelo veliko kosti odraslih primerkov, ki so zastopane z dvema in manj kosi, je dobljena vrednost H, čeprav korigirana (Weber E., 1972, 528), lahko dvomljiva (cfr. Mosteller F., Rourke R.E.K., 1973, 218). Zato ostane vprašanje razlike med horizontoma (D) in (E) nerešeno, dokler vzorci ne bodo ustrezno povečani. Količinske razlike med posameznimi skeletnimi deli v arheološko sterilnih in arheološko fertilnih izkopih Vse izkope (vzorce) lahko razdelimo v dve skupini: 1. arheološko sterilne in 2. arheološko fertilne izkope. V prvi skupini je šest izkopov (2, 6, 24-26 in 28), v drugi Pa šestnajst (3-5, 7-14, 22, 23, 27, 29 in 30). Izjemoma združene izkope ene in druge skupine smo testirali z Wilcoxonovim testom in dobili zelo značilne razlike, ki so nedvomno količinske narave (t. 8; prim, tudi absolutne vrednosti iz t. 10-11 za obe skupini izkopov!). Če smo skupini arheološko fertilnih izkopov odvzeli izkope horizontov (D) in (E), ki imata največ skeletnih ostankov, je med ostanki odraslih primerkov izginila značilna razlika, medtem ko je med ostanki mladih primerkov razlika ostala. Iz navedenega lahko sledi, da so paleolitski obiskovalci Divjih bab nekako vplivali samo na skeletne ostanke odraslih primerkov, mlade pa so pustili vnemar. Zaradi velikih količinskih razlik med arheološko sterilnimi in arheološko fertil-nimi izkopi (slednji imajo skoraj desetkrat več ostankov!), smo se odločili testirati vsak skeletni del posebej z Mann-Whitneyevim testom U (9 = n2 < 20, P <0,025). Testirali nismo: 1. zelo majhnih in 2. zelo redkih kosti. Prvih zaradi velike o oo a? oe a« 3 « s s r s e 10 M 30 « H N 10 H N « M ' K tO 40 100 SI. 4: Divje babe I. Logaritemski diagram z vsemi določljivimi skeletnimi ostanki po izkopih in arheoloških horizontih. Obkrožena so števila artefaktov po arheoloških horizontih. Vse vrednosti so desetkrat zmanjšane. Podatki iz t. 1 in 5. Fig. 4: Divje babe I. Logarithmic diagram displaying all determinable skeletal remains arranged according to units and cultural levels. Encircled are total numbers of artefacts arranged according to cultural levels. All values are reduced ten times. Data taken from Tt. 1 and 5. propustnosti, povezane s tehniko terenskega dela (Turk I. et al., 1989), drugih zaradi premajhnih vzorcev. Pri statističnem sklepanju smo izhajali iz dejstva, da imamo v vseh arheološko fertilnih izkopih, razen v enem, količinsko precej več določljivih skeletnih ostankov kot v arheološko sterilnih izkopih (si. 4). Zato smo teoretično pričakovali razlike med obema skupinama izkopov pri vseh skeletnih delih.7 Rezultati testov so pokazali, da ni tako (t. 9). Vsi skeletni deli, katerih stopnja značilnosti («) je enaka ali manjša od 0,025, so v arheološko fertilnih izkopih hipotetično vedno boljše zastopani. Skeletni deli, pri katerih s testiranjem nismo ugotovili nikakršnih statistično značilnih razlik med obema skupinama izkopov, so hipotetično količinsko izenačeni. V arheološko fertilnih izkopih imamo tako »odvečne« in »manjkajoče« kosti. Moč Mann-Whitneyevega testa pri srednje velikih vzorcih je 0,95 (Weber E., 1972, 525), kar v našem primeru pomeni, da je teoretična verjetnost za manjkajoče kosti 95%. Torej prav tako velika, kot je verjetnost za odvečne kosti (P <0,025 pri dvosmernem oz. 0,05 pri enosmernem testu). Podatke iz t. 9 smo takole razdelili na odvečne in manjkajoče skeletne dele (si. 6): A odvečne kosti: - mandibulae, adult. - vertebrae, adult. ~ radii, iuv. - ulnae, iuv. et adult. - carpalia, adult. - metacarpalia, iuv. et adult. - coxae, iuv. - patellae, adult. - tibiae, adult. - fibulae, adult. - tarsalia, adult. - metatarsalia, iuv. et adult. - phalanges 1., iuv. et adult. B manjkajoče kosti: - ossa cranii, iuv. et adult. - maxillae, iuv. et adult. - mandibulae, iuv. - vertebrae, iuv. - costae, iuv. et adult. - scapulae, iuv. et adult. - humeri, iuv. et adult. - radii, adult. - carpalia, iuv. - coxae, adult. - femora, iuv. et adult. - tibiae, iuv. - fibulae, iuv. - tarsalia, iuv. - os penis, adult. SI. 5: pig. 5 C\\N iuv.nllni Divje babe I. Povprečna zastopanost skeletnih ostankov iz vseh stratificiranih vzorcev. Podatki iz t. 10-11, »r« vrednosti. Divje babe I. Average skeletal element representation from all stratified samples. Data taken from Tt. 10-11, »r« values. JUVENILNI ADULTNI JUVENILES ADULTS Sprejeta Sprejeta (x hipoteza a hipoteza Hypothesis Hypothesis accepted accepted 1 ossa cranii 0,30 H0 0,10 Ho 2 maxillae 0,14 Ho 0,05 Ho 3 mandibulae 0,052 Ho 0,016 H, 5-7 vertebrae 0,30 Ho 0,012 Hi 9 costae 0,08 Ho 0,052 Ho 11 scapulae 0,08 Ho 0,26 H„ 12 humeri 0,03 Ho 0,07 H0 13 radii 0,025 H, 0,08 H„ 14 ulnae 0,011 Hi 0,002 Hi 15 carpalia 0,04 H„ < 0,000048 H, 16 matac. 0,011 Hi 0,011 Hi 17 coxae 0,021 Hi 0,04 Ho 19 femur 0,13 H„ 0,12 Ho 20 patellae - - 0,002 Hi 21 tibiae 0,03 H0 0,015 H, 22 fibulae 0,09 Ho 0,007 Hi 23 tarsalia 0,026 H„ 0,004 Hi 24 metat. 0,003 Hi 0,006 Hi 25 phal. 1. 0,010 Hi <0,000048 Hi 28 os penis - — 0,03 H„ T. 9: Divje babe I. Mann-Whitneyev test (n! = 6, n2= 16) med arheološko sterilnimi (a) in fertilnimi (b) izkopi. T. 9. Divje babe I. Mann-Whitney's test (n, = 6, n2 = 16) between archaeologically sterile (a) and fertile units (b). Odvečne kosti za nas niso zanimive, ker predstavljajo naravno stanje skeletnih ostankov v arheološko fertilnih izkopih. Vse pozornosti pa so vredni manjkajoči skeletni deli. Ti so bili lahko odvzeti v arheološko fertilnih izkopih ali dodani v arheološko sterilnih izkopih. Na en ali drug način so se namreč lahko posamezni skeletni ostanki v obeh skupinah izkopov količinsko izenačili. Do odvzemanja v arheološko fertilnih izkopih je lahko prišlo zaradi razbitja (razpada) kosti do nerazpoznavnosti, zaradi selektivne fragmentarnosti v mejah razpoznavnosti, ali zaradi prerazporejanja v širšem prostoru (npr. zaradi prestavljanja iz enega dela jame v drugega ali zaradi odnašanja iz jame). Do dodajanja v arheološko sterilnih izkopih je lahko prišlo samo s prerazporejanjem v širšem prostoru. Možni povzročitelji vseh teh sprememb so trije: sile nežive narave, zveri in ljudje. Delovanje sil nežive narave pride v poštev pri razpadanju kosti." Mislimo, da je to v našem primeru skrajno omejeno, ker si težko predstavljamo, da bi odrasel humerus, radius ali femur bolj razpadal od odrasle ulne, tibije in fibule, ali mlad humerus, femur in tibija bolj od mladega radiusa, ulne itd. Zato je bolj verjetno selektivno delovanje ljudi in zveri. Oboji so lahko poškodovali kosti do nerazpoznavnosti in jih tudi poljubno premeščali. Za delovanje zveri imamo neposredne dokaze v obliki številnih ugrizov, predvsem na mladih kosteh kot so: vertebrae, costae, humeri, radii, femora, tibiae, metapodia in phalanges. Zveri so lahko vse te kosti selektivno fragmentirale ali popolnoma konsumirale. kar bi imelo za posledico njihov primanjkljaj in višek v arheološko fertilnih horizontih. Pri tem nas motijo viški nekaterih kostnih sklopov, kot so carpalia-metacarpalia-phalanges in tarsalia-metatarsalia-phalanges, ki imajo številne sledove zverskih poškodb, in ki jih lahko zaradi njihove velikosti konsumirajo skupaj z mehkimi deli tudi manjše zveri (c/r. Haynes G., 1985, 56 s; Id., 1980). Zdi se, kot da bi občasna prisotnost človeka toliko motila manjše zveri, da njihovo delovanje v arheološko fertilnih izkopih ni prišlo popolnoma do izraza (c/r. Turk I. et al., 1989). Razen tega spada večina odvečnih kosti (ulnae, carpalia, tarsalia, metapodia, phalanges 1.) med najmanj poškodovane skeletne dele. Za razbijalno dejavnost človeka nimamo na kosteh nobenih neposrednih dokazov. Vendar je skoraj gotovo, da je odrasle lobanje lahko zdrobil samo človek. Manjše zveri, vključno s hijeno, katere prisotnost v Divjih babah I ni dokazana, in sam medved tega fizično ne zmorejo (Blumenschine R.J., 1986, 35 ss; Herrero S., 1985, 28). Dejstvo je, da v vseh doslej raziskanih plasteh nismo našli niti ene cele lobanje. Vse lobanje v arheološko fertilnih in sterilnih izkopih so bile razbite, njihovi fragmenti pa so bili le izjemoma najdeni skupaj. Podobna usoda je doletela večino dolgih cevastih kosti odraslih primerkov, ki jih je lahko poleg človeka zdrobil samo medved (Haynes G., 1983, 106; Herrero S., 1985, 154; Russell A., 1985, 29). Z SI. 6: Divje babe I. Odvečni in manjkajoči skeletni deli. Podatki iz t. 9. Fig. 6: Divjo babe I. Surplus and absent skeletal elements. Data taken from T. 9. SI. 7: Divje babe I. Levo: zasekan nedoločljiv fragment (1:1). Desno: proksimal-ni fragment rebra z vzporednimi vrezi (2:1). Foto M. Grm. Fig. 7: Divje babe I. Left: partly hacked indeterminable fragment (1:1). Right: proximal fragment of rib with parallel cutmarks (2:1). Photographs by M. Grm. intenzivnim razbijanjem odraslih lobanj, humerusov in femorjev, ki ga lahko pripišemo predvsem človeku (Turk I. et al., 1989), bi lahko razložili primanjkljaj teh kosti v arheološko fertilnih izkopih. V zvezi z razbijanjem cevastih kosti bi ponovno opozorili na že omenjene kaotične skupke teh redkih celih kosti, ki jih poznamo izključno v arheološko fertilnih izkopih. Prerazporejanje skeletnih ostankov je zelo verjetno zaradi njihove vsesplošne pomešanosti in popolne odsotnosti anatomskih skupkov. Edina pravilna razlaga zanjo je močna bioturbacija. Ljudje in zveri so lahko odnašali manjkajoče skeletne dele v arheološko fertilnih izkopih. Značilno je, da manjkajo predvsem tiste kosti, ki imajo največ mesa in mozga. Po drugi strani pa imamo v istih izkopih viške prehrambeno manj vrednih kosti (si. 6). Med zvermi in ljudmi, ki bi v jami izkoriščali podobno prehranjevalno nišo, bi lahko prihajalo do neke vrste tekmovanja in dopolnjevanja pri izkoriščanju tanatomase, pač glede na mehanskofizične sposobnosti enih in drugih pri obvladovanju te mase. Če domnevamo, da je bil človek uspešnejši, kar bi se moralo pokazati tudi v različni zastopanosti zverske favne v arheološko fertilnih in arheološko sterilnih izkopih, lahko pripišemo primanjkljaj mesnatih in mozgovnih kosti prav njemu. Pri tem pa naletimo na naslednjo težavo. V celotnem gradivu Divjih bab I, ki je sedemkrat večje od tu objavljenega, nismo našli na kostnih ostankih več kot enega ali dveh umetnih vrezov, ki nastaneta pri razteleševanju trupel in obrezovanju mesa (si. 7). Zato je zelo malo verjetno, da bi ljudje kakorkoli prerazporejali mesnate dele s kostmi vred. Druga možnost prerazporeditve bi bila uporaba kosti za orodja in v druge namene. Odrasli humeri, femorji in mlade fibule bi morebiti lahko služili za priložnostna orodja in orožja brez bistvene dodatne obdelave (c/r. Brodar M., 1959, 454). Odrasle mandibule, glede na naše rezultate, za ljudi niso bile posebno zanimive. Že ugotovljeni viški mandibul v horizontu (E) (Turk I. et al., 1989) so lahko nastali iz drugih vzrokov. Spolovilna kost je še danes privlačna trofeja ali amulet. Ostane nam še zadnja možnost, po kateri naj bi manjkajoče kosti dodajali v arheološko sterilne izkope. Tako dejavnost lahko v danih okoliščinah pripišemo izključno zverem - plenilcem in zverem-mrhovinarjem. Med dodanimi kostmi je precej takih, ki jih zveri ne obvladajo, predvsem lobanje in dolge cevaste kosti odraslih primerkov. Motijo tudi vretenca in rebra, ki se le redko transportirajo (Haynes G., 1980, 81 ss). Slika manjkajočih kosti torej ni ravno značilna za zverski transport. Če na koncu izberemo najverjetnejšo možnost za razlago manjkajočih skeletnih delov, pridemo do naslednjih ugotovitev: - Veliko kosti mladih primerkov so lahko požrle ali odvlekle zveri. - Ljudje zelo verjetno niso izkoriščali prvenstveno zalog mesa, pač pa so, domnevamo, predvsem drobili že gole mozgovne kosti odraslih primerkov, vključno z lobanjami, in odnašali nekatere uporabne in drugače zanimive skeletne dele, kar bi pričalo o skrajno oportunističnem vedenju in visoki specializaciji opravil v jami. - Večina kadavrov je vsaj delno razpadla v jami (od tod izredno velike koncentracije fosfatov), njihovi skeletni deli pa so bili kasneje selektivno dislocirani. Sklep Praksa je pokazala, da so vzorci določljivih skeletnih ostankov statistično reprezentativni, kadar vsebujejo 500 ali več skeletnih delov (c/r. Gilbert A. S. et al., 1981). V nasprotnem primeru lahko pride do statistično značilnih razlik drugotne količinske narave. Večji so vzorci, večja je tudi moč oziroma zanesljivost testov. Zato bi morali nujno povečati večino vzorcev. To bi dosegli z nadaljnjim sistematičnim izkopavanjem in vzorčenjem. Različne količine v dovolj velikih vzorcih (n>500) bistveno ne vplivajo na kakovostne razlike oz. enakosti - pod pogojem, da količinske razlike med vzorci niso prevelike. Pri nekaterih testih bi za zanesljive rezultate rabili še precej večje vzorce, kot so vzorci s 500 skeletnimi deli. V stratificiranih vzorcih obstajajo velika količinska nihanja, ki kovariirajo z arheološkimi ostanki. Vendar je korelacija značilna samo pri skeletnih ostankih odraslih primerkov. Po drugi strani nismo mogli ugotoviti statistično značilnih razlik med zastopanostjo skeletnih delov mladih in odraslih primerkov, z izjemo izkopa (13). Z različnimi testi smo lahko samo enkrat nakazali vpliv človeka na celoto skeletnih ostankov odraslih primerkov, in sicer v horizontih (D) in (E). število skeletnih ostankov mladih primerkov je zelo verjetno odvisno od namembnosti brloga, ki se je neprestano spreminjala, kar je dolgoročno zopet lahko Povezano z ekološkimi spremembami. Pogostnost teh ostankov verjetno ni v nikakršni zvezi s pojavljanjem človeka v Divjih babah I. Med zgornjim in spodnjim delom stratigrafskega niza so nekatere pomembne razlike. V mislih imamo predvsem najpogostejše skeletne dele, ki so zgoraj izključno spolovilne kosti in spodnje čeljustnice, spodaj pa tudi druge kosti. Količinska krivulja vseh ostankov nakazuje v zgornjih plasteh nestabilne razmere s številnimi cikličnimi nihanji, v nasprotju s stabilnimi razmerami brez cikličnih nihanj v sPodnjem delu profila. To se dobro ujema z neobjavljenimi rezultati pelodnih analiz. Med izkopi in arheološkimi horizonti s statistično reprezentativnimi vzorci proti Pričakovanju ni značilnih kakovostnih razlik. Posebno presenetljivo je, da ni kakovostnih razlik med izkopi horizontov (D) in (E), ki se signifikantno razlikujeta po številu arheoloških najdb in morda tudi po številu obiskov. To lahko pomeni, da razlik sploh ni, ali da so vzorci premajhni ali nepravilno izbrani. Za rešitev problema z nakazanimi metodami bi morali najprej nujno povečati vzorce. Perspektivnejše rezultate kot vsi skeletni deli skupaj so dale analize posameznih kosti po arheološko sterilnih in arheološko fertilnih izkopih. Ugotovljena so bila statistično pomembna nesorazmerja med posameznimi skeletnimi deli tako mladih kot odraslih primerkov, ki jih lahko pripišemo delovanju ljudi in zveri. Zveri so lahko odstranile večino kosti mladih primerkov, za katere je, gledano v celoti, značilno veliko nesorazmerje med cevastimi kostmi okončin in deli trupa (si. 5), ljudje pa so verjetno do nerazpoznavnosti zdrobili večino mozgovnih kosti in lobanj odraslih primerkov. O tem, da bi človek kakorkoli izkoriščal mesnate dele in kože, pa zaenkrat ni nobenih dokazov (c/r. Voros I., 1984, 15 ss). Tudi morebitnih posrednih dokazov za večkrat izraženo hipotezo o lovu na mlade jamske medvede je precej manj kot za morebitni lov na nevarnejše, vendar bolj hranljive odrasle primerke (Abel O., Kyrle G., 1931, 863 ss; Brodar S., 1957; Gabori-Cs&nk V., 1968, 230 ss, Lioubin V. P., Barychnikov G. F., 1984, 225, 227; Voros I., 1984, 19). Zaenkrat lahko sprejemamo samo hipotezo o oportunističnem specializiranem izkoriščanju mozga v prehrambene in druge namene. Vendar bo potrebno hipotezo preveriti z ugotavljanjem količinske in kakovostne hranljivosti medvedjega mozga, posebej za mlade in odrasle primerke, za živali v stresnem (poginule od izčrpanosti) in normalnem (domnevno ubite) stanju. Od teh podatkov je namreč odvisna odločitev, ali so se ljudje iz Divjih bab I, za katere smo s statistično analizo odstranili večino možnosti za prvenstveno plenilsko-lovski način vedenja, vedli prvenstveno kot plenilci-mrhovinarji. Ti podatki so pomembni tudi za razlago vedenja vseh zveri iz nam znanega paleoekosistema, ki jih moramo prav tako upoštevati pri razlagi izsledkov, dobljenih s statističnimi analizami (c/r. Blumenschine R.J., 1986; Speth J. D., 1987). Z nadaljnjimi analizami bi bilo potrebno tudi ugotoviti, koliko domnevne človekove potrebe po mozgu kovariirajo z večjimi ekološkimi spremembami, ki se odslikavajo v spremembah sedimentacije, favne, flore in v nekaterih kvantitativno-kvalitativnih spremembah v osteoodontoloških ostankih jamskega medveda, ki niso odvisne od navzočnosti in delovanja ljudi. Statistično gledano je med pojavljanjem človeka in jamskega medveda v najdišču Divje babe I zelo verjetna zveza. Ali gre za sovražnosti v obliki lova, v katerega učinkovitost sami ne verjamemo; ali za kumulativne učinke velikega števila ločenih obiskov enega in drugega z medsebojnim namernim izogibanjem, ki so se sčasoma zlili v homogeno celoto; ali celo za soočanje in medsebojno strpnost zaradi občasnega delnega prekrivanja prehranjevalnih niš; ali pa za kombinacijo enega, drugega in tretjega - tega na sedanji stopnji raziskav ne vemo in zelo verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Morda bodo ta vprašanja dodatno osvetlila nove analize vseh razpoložljivih ostankov, posebno fragmentov in izoliranih zob, ki jih načrtujemo in pa, seveda, nova, problemsko usmerjena izkopavanja tega in podobnih paleoekološko izredno pomembnih najdišč. 1 Ta članek je organsko povezan z več kot petimi desetletji dela dveh generacij slovenskih paleolitičarjev. Zato ni nikakršna prelomnica ali obračun s konvencionalnimi metodami in izhodišči pri obdelavi kakršnegakoli gradiva, temveč logično nadaljevanje vsega, kar je bilo pred tem storjeno in napisano na področju slovenskega paleolitika. Zato ga v znak hvaležnosti posvečava vsem, ki jim je bilo raziskovanje našega paleolitika hobi in Poklic, z željo, da bi dobil čim več posnemovalcev v svojih dobrih in čim manj v slabih straneh. Za nasvete s področja statistike se zahvaljujeva P. Jakopinu, ZRC SAZU, J. Staretu, Inštitut za bioinformatiko Medicinske fakultete in A. Blejcu, Oddelek za biologijo Biotehnične fakultete, za konkretno pomoč pa B. Justin, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, vsi iz Ljubljane. J. D. in I. T. 2 Potek dela pri izpolnjevanju vseh obrazcev (v letih 1984-1986 smo jih izpolnili 506) je bil dosledno takšenle: 1-1: Tehtanje vseh najdenih osteoodontološ-kih ostankov z vzmetno tehtnico s kilogramsko skalo 1-25 in z natančnostjo ± 0,25 kg. 2: Ločitev zob od kosti in izločitev morebitnih nemedvedjih ostankov. 2- 1: Razvrstitev določljivih kosti po skeletnih delih od tek. št. 1. do 33. 2: Izločitev posebne kategorije nedoločljivih fragmentov, vključno z nedoločljivimi tulci diafiz. 1: Ločevanje in istočasno vpisovanje kategorij 1 do 33 po starostnih skupinah. Kot Podlaga za ločevanje med adultnimi in juve-nilnimi primerki so nam služile zraščene oz. nezraščene epifize in diafize dolgih kosti ter sklepne ploskve ostalih kosti. Zato so za na-daljnje statistično vrednotenje dovolj zanesljivo opredeljene le tek. št. 14-16, 18, 21, 23, 24 ln 28-30. Skeletne dele pod drugimi tek. št. smo razlikovali skoraj izključno po kriteriju velikosti, pri čemer smo bili nedvomno pristranski v prid adultnih primerkov. To velja še posebej za tek. št. 17 in 25 ter fragmente P°d tek. št. 5-11. Ločevanje in istočasno vpisovanje kategorij J do 33 na fragmentirane in cele kosti. Pod :ra6mentiranimi diafizami so vpisani skoraj izključno cilindrični odlomki! Izločitev celih kosti takoj po vpisu. •• Štetje nedoločljivih fragmentov in njihov vpis. ■ Evidentiranje ožganih, zarezanih, obgrize- in izluženih kosti. ■ L Izločitev vseh fragmentov nad 20 cm. 2: Ločevanje na oglajene in neoglajene (ostro-robe) fragmente. Zaradi težavne opredelitve pri mejnih primerih je število oglajenih fragmentov prej podcenjeno kot precenjeno. 3: Rekonstruiranje pri izkopu polomljenih kosti. Na podlagi rekonstrukcij se pri štetju fragmentov upoštevajo prvotne velikosti in število v mejah možnosti. 4: Vpis. 7.: Izločitev, obdelava in vpis vseh fragmentov nad 15-20 cm itd., do vključno fragmentov 5-10 cm, po istem postopku kot v točki 6. 8. 1: Izločitev oglajenih fragmentov do 5 cm. 2: Že vpisanim nedoločljivim fragmentom prištejemo še vpisane določljive fragmente in od vsote odštejemo vsoto vseh fragmentov, vpisanih v rubrikah velikosti, da dobimo preostanek ostrorobih fragmentov do 5 cm. 3: Štetje in vpis določljivih fragmentov do 5 cm. 9.: Določitev zob z vsakokratnim primerjanjem v eni in isti zbirki in njihov vpis. Pri zobeh niso točno - v smislu zgoraj-spodaj in levo-desno - opredeljeni kanini vseh starosti. Težave so tudi pri ločevanju med prvim in drugim incizivom, medtem ko opredelitev zgoraj-spodaj, levo-desno ni sporna. Zato moramo vse kanine in oba inciziva izpustiti iz statističnih analitičnih študij. Za izpolnitev enega obrazca s povprečno 4 kg osteoodontoloških ostankov smo porabili približno 2 uri. 3 Pri drsečem združevanju naših izkopov v skupine treh izkopov se drseča krivulja izkopov (22-30) popolnoma ujema (pokriva) s krivuljo istih »nedrsečih« izkopov, pri izkopih (1-14) pa drseča krivulja zabriše vse manjše viške na »nedrseči« krivulji. Videti je, kot da v spodnjem delu profila ni bilo cikličnih nihanj skeletnih ostankov, ki so značilna za zgornji del profila. 4 V anatomskih skupkih so kosti razporejene kot pri živem organizmu, v kaotičnih skupkih pa imamo na kupu več različnih kosti, ki lahko pripadajo različnim osebkom. s To sklepamo na podlagi radiokarbonskih datacij in homogenosti favne, flore ter arheoloških ostankov. Vse neobjavljeno. " Stratigrafija in geokronologija bosta objavljeni v enem izmed naslednjih prispevkov. 1 Izjemoma smo naredili tudi enosmerne Wilcoxonove teste za neodvisne vzorce (H„: a = b, H1?' : a < b, P =0,05, w = 46) - Wilcoxonov test je ekvivalenten Mann-Whitneyevemu testu U - in sprejeli alternativno hipotezo (a < b) pri naslednjih skeletnih delih: Odrasli primerki: - mandibulae (WN = 39,5) - vertebrae (WN = 38,0) 6 Arheološki veitnlk 81 - ulnae (WN = 31,0) - carpalia (WN = 25,0) - metacarpalia (WN = 37,5) - coxae (WN = 45,0) - patellae (WN = 30,5) - tibiae (WN = 39,0) - fibulae (WN = 35,5) - tarsalia (WN = 33,0) - metatarsalia (WN = 34,5) - phalanges 1. (WN = 23,5) - os penis (WN = 44,5) Mladi primerki: - humeri (WN = 44,5) - radii (WN = 42,0) ABEL O., KYRLŽ G. (1931), Die Drachenhd-hle bei Mixnitz. - Spelaologische Mono-graphien 7, 8, Wien. ADAMIČ Š. (1980), Temelji biostatistike. -Ljubljana. ALTUNA J. et. al. (1985), Cazadores magdale-nienses en Erralba (Cestona, Pals Vasco). -Munibe (Antropologia y Arqueologia) 37, San Sebasti&n. BINFORD L. R. (1981), Bones, ancient men and modern myths, New York etc. BLUMENSCHINE R. J. (1986), Early hominid scavenging opportunities. Implications of carcass availability in the Serengeti and Ngorongoro ecosystems. - BAR International Series 283, Oxford. BRAIN C.K. (1981), The hunters or the hunted ? An introduction to african cave tapho-nomy, Chicago and London. BRODAR M. (1959), Mokriška jama, nova visokoalpska aurignaška postaja v Jugoslaviji. - Razprave 4. razr. SAZU 5, 419-469, Ljubljana. BRODAR S. (1957), Zur Frage der Hohlenba-renjagd und des Hohlenbarenkults in den palaolithischen Fundstellen Jugoslawiens. - Quartar 9, 147-159, Bonn. BRODAR S., BRODAR M. (1983), Potočka zijalka, visokoalpska postaja aurignacien-skih lovcev. - Dela 1. in 4. razr. SAZU 24, Ljubljana. CHASE P. G. (1986), The hunters of Combe Grenal. - BAR International Series 286, Oxford. CRUZ-URIBE K„ KLEIN R. G. (1986), Pascal programs for computing taxonomic abundance in samples of fossil mammals. - Journal of Archaeological Science 13, 171-187, London etc. DEACON J. (1984), The later stone age of southernmost Africa. - BAR International Series 213, Oxford. - ulnae (WN = 37,5) - carpalia (WN = 45,0) - metacarpalia (WN = 37,5) - coxae (WN = 41) - tibiae (WN = 44,5) - tarsalia (WN = 42,0) - metatarsalia (WN = 32,0) - phalanges 1. (WN = 37,0) Pri vseh drugih skeletnih delih enosmerni testi niso pokazali razlik, zato je bila sprejeta ničelna hipoteza (a = b). 8 Z razpadanjem kosti se bomo podrobneje ukvarjali pri obravnavi fragmentarnosti, ki bo na vrsti v enem naslednjih prispevkov. DELPECH F., LE GALL O. (1983), La faune magdalčnienne de la grotte des Eglises (Us-sat, Aričge). - Bulletin de la Socičte Prehi-storique de 1'Ariege (Prčhistoire ariegeoise) 38, 91-112, Tarascon Sur-Aričge. GABORI-CSANK V. (1968), La station du pattolithique moyen d'Žrd-Hongrie. - Mo-numenta historica budapestinensia 3, Budapest. GILBERT A. S. et al. (1981), Quantification experiments on computer-simulated faunal collections. - Ossa 8, 79-94, Solna. HAYNES G. (1980), Prey bones and predators: potential ecologic information from analysis of bone sites. - Ossa 7, 75-97, Solna. HAYNES G. (1983), Frequencies of spiral and green-bone fractures on ongulate limb bones in modern surface assemblages. - American Antiquity 48, 102-114. HAYNES G. (1985), On watering holes, mineral licks, death and predation. - V: Environments and Extinctions: man in late glacial North America, 53-71, Orono. HERRERO S. (1985), Bear attacks. Their causes and avoidance. - New York. KLEIN R. G., CRUZ-URIBE K. (1984), The analysis of animal bones from archeological sites. - Chicago and London. KURTČN B. (1972), The cave bear. - Scientific American 226, 60-70. LASOTA-MOSKALEWSKA, SULGOSTOW-SKA Z. (1978), The application of contingency table for comparison of archaeozoolo-gical materials. - Ossa 3, 1976-1977, 153-168, Solna. LEROI-GOURHAN A. (1950), La caverne des Furtins. - Prčhistoire 11, 17-99, Paris. LIOUBIN V. P., BARYCHNIKOV G. F. (1984), L'activitč de chasse des plus anciens habitants du Caucase (Acheulčen, Moustčrien). - L'Anthropologie 88, 221-229, Paris. MC NAMEE T. (1984), The grizzly bear. -New York etc. MOSTELLER F., ROURKE R. E. K. (1973), Sturdy statistics. Nonparametrics and order statistics. - London. PATOU M. (1984), La faune de la Galerie Rive Droite du Mas d'Azil (Ariege): donnees pa-leoclimatiques et palethnographiques. -Bulletin de la Societe Prehistorique Fran-qaise 81, 311-319, Paris. RUSSELL A. (1985), Grizzly country. - Vancouver, Toronto. SPENNEMANN D. R. (1985), Vorschlag fur ein neues Erganzendes System zur Presentation zoo-archaologischer Daten. - Ar-chdologisches Korrespondenzblatt 15, 397-403, Mainz. SPETH J. D. (1987), Early hominid subsistan-ce strategies in seasonal habitats. - Journal of Archaeological Science 14, 13-29, London etc. TURK I. et al. (1989), Divje babe I - Novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. Poskus tafonomske analize na osnovi vzorcev iz dveh sediment-nih in arheoloških kompleksov. - Arh. vest. 39-40, 13-60, Ljubljana. VOROS I. (1984), Hunted mammals from the aurignacian cave bear hunters' site in the Istallosko cave. - Folia Archaeologica 35, 7-32, Budapest. WEBER E. (1972), Grundriss der biologischen Statistik. - Jena. DIVJE BABE I - AN ATTEMPT TO APPLY STATISTICAL ANALYSIS TO THE MASS ANIMAL REMAINS FROM THE PALAEOLITHIC SITE I. DETERMINABLE SKELETAL REMAINS OF CAVE BEAR Summary For the purpose of the analysis of skeletal elements, samples have been gathered from the sediments of specified surfaces (10 m2) and cubic contents (depending on the thickness of arbitrary stratigraphic units, with a range of 0.15 m) which, with minor aberrations, run in succession, one under another, to the unit (14) inclusive. Downward from this unit there comes a stratigraphic sequence of samples of almost the same surfaces and cubic contents but that it had been dislocated (Fig. 1). The sterile units (15-21) between the two sequences form a blank. A sample consisting exclusively of 70.5 m3 of gravel, sand and silt deposits has been investigated in its entirety by the present authors alone. In order to give the treatment as much uniformity as possible, all basic statistical forms comprising units of 1 m- each (Fig. 2) were filled in by one author alone according to previously fixed criteria. The samples include all taxonomically and anatomically determinable remains of bones, both integral and damaged, that have been found independently of the screening of sediments. All skeletal elements have been divided with morphological reliability into two groups of remains, one of juvenile and the other of adult specimens, yet with no division into the left and the right (Tt. 10-12). All anatomically determinable skeletal elements (labelled »n« in Tt. 10-11) have been loaded subsequently on account of the irregularity of their representation within the skeleton. The 'oaded values have not been entered. By use of different loadings (as designated in the leftmost column of Tt. 10 and 11) individual bones, as well as the remains of both age profiles, have been balanced out. The loaded data have then been sorted out into five classes (labelled »r« in Tt- 10-11) after D.R. Spennemann's method (Spennemann D R., 1985). In this way an adequate general account of skeletal remains has been achieved (Figs. 3; 5). The absolute figures from Tt. 10 and 11 (»n« values) were submitted to the two-sided non-parametric tests used for independent samples regarding the differences of the samples. Wi'coxon and Kruskal-Wallis's tests were applied for the purpose of comparing excavation units, and Mann-Whitney's U-test for the purpose of comparing individual skeletal elements from both archaeologically sterile and archaeologically fertile units (Mosteller F., Rourke R. K K., 1973; Weber E., 1972). The correlations have been calculated on the basis of the coefficient of rank correlation after Spearmann, and then put to the t-Test. By reason of the great significance of the relative relations between the arbitrary stratigraphic units and both age profiles, the overlooking diagram of the sums total of all skeletal remains as found in each of the units, with juvenile and adult specimens shown separately, has been produced in the ogarithmic scale (Fig. 4). The correlation between the units (1-30), cultural levels (A-H), and 'ay«rs (2-21) is presented in T. 1. There are two main factors apt to affect the outcome of the statistical analysis, namely the manner of sampling (excavation) and the size of samples. Since it is impossible to make an entry of each skeletal fragment in the coordinate system for practical reasons, the vertical -representing the dimension of time - may have a tendency to exhibit remarkable divergencies between the curve representing the actual (yet unknown) distribution of all skeletal remains and the curve representing the empirical distribution that had been arrived at in consequence of our adopted manner of sampling by sq. metres and by excavation units. In order to avoid further departure from the actual distribution of remains in the vertical, the analysis of samples was performed in strict adherence to the units, with deliberate omission of combining the units to form sedimentary and cultural units. Skeletal remains have been found to be of a fairly regular distribution throughout all the plan-view units, whether the latter be 1 or 10 m2 in surface. There are no major groupings, either anatomical or chaotic. Occasioned by the presence of individual rocks and a number of unpredictable modifications in the configuration of the cave, there is no complete overlap between the plane views of all the units. The percentage of overlapping between the units is clearly observable from T. 1. Allowing that the different thicknesses of the units (see T. 1) and the different intervals of time during which the samples had originated should not be taken into account, and judging from the flora, fauna, and the archaeological finds (all yet unpublished), the units conjointly represent a relatively homogeneous whole, which has been dated in absolute terms for a range of approximately 25.000 years (data not yet published). A discernible secondary perturbation of sediments had occurred only in units (2)—(5) which had been affected by cryoturbation. Bioturbation is traceable in all units. Since it has more or less synchronized with sedimentation, it has no substantial post-sedimen-tary effect on the homogeneity of the samples. These are taken to be statistically representative when all parts of the skeleton are found to be present in them. This is the case when a sample contains at least 500 skeletal elements. When not, a number of blanks appear, which has the effect of upsetting the statistics (see Tt. 10-11). This is the reason why only rare samples (in semibold type in T. 1) are representative in statistical terms. An increase in the extent of samples will, above all, tend to increase the number of the remains which have been most numerous in the first place, whereas the extremely rare parts of the skeleton will only rarely present themselves, which seems to fit in with the Neyman series (Weber E., 1972). The 8.90 m thick stratigraphic section displays considerable oscillation in the amount of skeletal remains (Fig. 4). The upper section of the stratigraphic series reveals several minor cycles of oscillation within one, or perhaps two periods, while the lower section exhibits a single period with two eminent culminations. Periodic oscillations indicate a slow process of alterations and stable conditions, while the cyclic aberrations in the upper part of the curve may be derived from rapid changes and unstable conditions, which is in perfect agreement with not entirely published results of pollen analyses (Turk I. et al., 1988). Extensive oscillations in amount stand in covariance with the archaeological remains (T. 5). Nevertheless, the correlation has been found to be significant only in the case of the remains of the adult specimens (r, = 0.858; a = 0.017). The amount of the skeletal remains of juvenile specimens has, in all probability, been conditioned by the use of the den - whether it was one of females with their cubs or one of solitary males - which was submitted to constant changes, which again, in the long run, seems to have occurred in connection with ecological changes. The frequency of occurrence of these remains seems to be in no relation with the repeated appearance of middle palaeolithic men in Divje babe I. There are no significant differences between the skeletal elements of the juvenile, and those of the adult specimens in the statistically representative samples (Kruskal-Wallis, P(H 5 12.00) = 0.10) (T. 4). The comparison between individual archaeologically fertile units containing statistically representative samples has yielded no such differences between individual units as it was expected (Tt. 6; 7). What is even more surprising, there are no differences in quality between the units of D- and those of E-level the two of which differ significantly in the amount of archaeological finds, and possibly also in the frequentation of middle palaeolithic hunters and food-gatherers (T. 7). This absence of differences may have resulted from the insufficiency of the amounts of individual skeletal elements in the samples. Due to the occurrence of substantial differences in amount between the archaeologically sterile units (2), (6), (24)-(26), (28), and the archaeologically fertile units (3)-(5), (7)-(14), (22), (23), (27), (29), (30) with their levels A, B, D, E, F, G, H, each part of the skeleton was submitted separately to Mann-Whitney's U-test, which is equivalent to Wilcoxon's test. The results of the two-sided test are exhibited in T. 9, and the results of the one-sided test in footnote 7. Statistically significant disproportions have been established between individual skeletal elements of both juvenile and adult specimens, which seems to be best accounted for by the activity of man and predatory animals. Most of the bones of the juvenile specimens may have been displaced by predators, while most of the long marrow bones and crania of the adult specimens seem to have been reduced to minute fragments until unrecognizable by man, in view of the total absence of the cave hyena. This is one of the possible explanations of the surplus number of some bones and the deficiency of others in units otherwise rich in cultural remains and features (Fig. 6). Since the entire "bone evidence found at Divje babe I, which includes approximately seven times the amount of the one presented here, produced no more than one or two cutmarks on bones due to butchery and the cutting away of flesh (Fig. 7), the only hypothesis that can justifiably be proposed at this point of investigation is one of the utilization of bone marrow for nutritional and other requirements. There is no evidence of whatever utilization of fleshy parts and skins by ancient men, however. In statistical terms, there is strong evidence suggesting a highly probable link between the occurence of middle palaeolithic man and that of the cave bear "at the site of Divje babe I. There are several conjecturable ways of accounting for such a link. For instance: hostility in the form of hunting the effectiveness of which, we believe, is highly improbable. Or: cumulative effects of a large number of separate visits to the cave by one and the other in terms of mutual avoidance, which merged eventually into a homogeneous integral whole. Or: confrontation and mutual tolerance owing to the occasional partial overlap of their trophic and habitat niches. Or: a combination of all three possibilities. The choice between the four admits of a minimal chance to select the correct explanation for the nature of such a link. Izkopi Units o in . Z —» ... tffl - .s >N 73 1 2 3 4 5 > c 2 g W W D j n r n r n r n r n r 1 ossa cranii 9,5 _ 1 1 4 2 11 3 10 3 2 maxillae 1,0 - 1 - 1 1 2 - 1 - 1 3 mandibulae 1,0 - 1 4 5 - 1 2 3 8 5 4 ossa hyoidea 4,5 1 - 1 2 2 3 3 4 3 5 vert. cerv. 3,5 - 1 1 3 7 3 5 3 5 3 6 vert. thor. 7,0 - 1 - 1 3 2 8 3 8 3 7 vert. lumb. 3,0 - 1 - 1 7 3 2 3 9 4 5-7 vertebrae* 13,5 1 4 3 15 3 9 3 18 3 8 vert. caud. 6,0 - 1 1 2 - 1 2 2 5 3 9 costae 14,0 2 8 3 49 3 41 4 48 4 10 ossa sterni 4,0 - 1 - 1 1 2 1 2 1 2 11 scapulae 1,0 - 1 2 4 - 1 1 3 4 4 12 humeri 1,0 - 1 - 1 1 2 2 3 1 3 13 radii 1,0 - 1 - 1 3 3 1 3 1 3 14 ulnae 1,0 - 1 - 1 2 3 4 4 1 3 15 carpalia 7,0 - 1 1 2 15 3 12 3 21 4 16 metacarpalia 5,0 1 7 4 22 4 18 4 11 4 17 coxae 1,0 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 18 sacrum 0,5 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 19 femora 1,0 - 1 1 3 1 2 1 3 - 1 20 patellae 1,0 - 1 - 1 1 2 3 4 4 4 21 tibiae 1,0 - 1 - 1 1 2 1 3 $ 4 22 fibulae 1,0 - 1 - 1 6 4 4 4 3 4 23 tarsalia 7,0 1 3 6 3 14 3 16 4 11 3 24 metatarsalia 5,0 3 5 9 4 15 3 17 4 20 4 25 phalanges 1. 10,0 5 5 9 3 31 3 29 4 20 3 26 phalanges 2. 8,0 1 3 2 2 9 3 13 3 19 4 27 phalanges 3. 10,0 2 4 6 3 11 3 14 3 6 3 28 os penis 0,25 - 1 - 1 4 5 2 5 1 4 S 17 61 225 222 242 * V tej rubriki so zajeti tisti odlomki vretenc, ki niso podrobneje opredeljivi * This entry comprises all those vertebral fragments that defy a more detailed definition. T. 10. Divje babe I. Skeletni deli odraslih primerkov. Legenda: »n« absolutno število ostankov; »r« uteženi, v razrede združeni skeletni ostanki (po Spennemannu). . T. 10: Divje babe I. Skeletal elements of adult specimens. Legend: »n« absolute number of remains; »r« loaded, class-arranged skeletal remains (after Spennemann). 6 7 8 9 10 11 n r n r n r n r n r n r 1 4 2 5 2 53 3 69 4 69 4 44 3 2 — 1 2 3 1 2 4 3 - 1 9 3 3 2 3 8 4 27 5 18 5 4 3 49 5 4 3 2 4 2 3 2 5 2 1 2 6 2 5* — 1 5 3 — — - — - - 8 2 6* 3 2 9 3 — - — - - - 9 2 7* 10 4 8 3 - — - - - - 8 2 5-7 9 2 16 3 56 3 69 4 96 4 49 3 8 — 1 2 2 3 2 2 2 3 2 10 2 9 55 4 16 3 114 4 128 4 129 4 69 3 10 1 2 1 2 4 2 1 2 5 2 1 2 11 2 3 4 3 6 3 1 2 1 2 10 3 12 1 3 — 1 1 2 1 2 - 1 1 2 13 1 3 1 2 3 3 — 1 8 4 10 3 14 _ 1 2 3 3 3 4 3 4 3 5 3 15 2 2 14 3 29 3 20 3 11 3 44 3 16 15 3 17 3 43 4 14 3 23 3 50 3 17 1 3 1 2 4 3 7 4 8 4 4 3 18 _ 1 _ 1 — 1 2 3 - 1 1 2 19 1 3 2 3 3 3 2 3 - 1 1 2 20 1 3 1 2 5 3 6 4 5 3 10 3 21 _ 1 - 1 1 2 1 2 4 3 4 3 22 3 3 2 3 6 3 4 3 3 3 4 3 23 18 3 12 3 25 3 26 3 20 3 45 3 24 19 4 24 4 57 4 18 3 29 3 62 4 25 12 3 20 3 72 4 22 3 29 3 57 3 26 5 2 6 2 27 3 16 3 17 3 41 3 27 4 2 3 2 17 3 13 3 10 2 33 3 28 3 5 4 5 4 5 4 5 6 5 4 4 S 175 189 567 457 485 648 T. 10: Nadaljevanje - Continued. Vretenc v izkopih 8-10 nismo medsebojno ločevali, zato so vse najdbe vretenc pod št. 5-7, ki sicer obsegajo podrobneje neopredeljive fragmente vretenc. Vertebrae from units 8-10 are not defferentiated separately but are entered under Nos. 5-7 which comprise further indeterminable vertebral fragments. 12 13 14 22 23 24 n r n r n r n r n r n r 1 26 3 73 3 38 3 6 3 1 2 77 5 2 2 3 13 4 8 4 - 1 - 1 - 1 3 21 5 40 5 24 5 4 5 2 4 1 3 4 9 3 2 2 4 2 4 3 10 4 2 2 5 5 2 16 3 17 3 2 3 1 3 2 3 6 5 2 4 2 12 3 - 1 - 1 - 1 7 13 3 2 2 16 3 1 3 1 3 1 2 5-7 17 2 53 3 63 3 3 2 6 3 1 2 8 3 2 3 2 11 3 2 3 2 3 2 2 9 58 3 58 3 102 4 7 3 12 3 5 2 10 3 2 3 2 7 3 1 2 1 2 - 1 11 6 3 11 4 13 4 1 3 - 1 - 1 12 1 2 11 4 5 3 - 1 - 1 - 1 13 1 2 8 3 8 4 - 1 - 1 - 1 14 2 3 7 3 15 5 2 4 - 1 - 1 15 50 4 64 3 67 4 9 4 7 3 3 2 16 42 4 66 4 55 4 9 4 6 4 5 3 17 1 2 7 3 12 4 1 3 - 1 - 1 18 1 3 — 1 2 3 - 1 - 1 - 1 19 1 2 7 3 2 3 - 1 1 3 - 1 20 12 4 15 4 10 4 2 4 4 5 - 1 21 1 2 12 4 3 3 - 1 - 1 - 1 22 7 3 11 4 9 4 5 5 2 4 2 3 23 40 3 61 3 68 4 12 4 11 4 3 2 24 50 4 76 4 72 5 13 4 10 4 6 3 25 66 3 87 3 96 4 29 5 21 4 9 3 26 34 3 35 3 51 4 15 4 10 4 3 2 27 43 3 48 3 52 3 20 4 25 5 2 2 28 7 5 3 4 3 4 - 1 - 1 - 1 S 527 796 845 148 133 124 T. 10: Nadaljevanje - Continued. 25 26 27 28 29 30 n r n r n r n r n r n r 1 3 3 2 2 1 2 1 2 _ 1 2 3 2 - 1 1 3 - 1 — 1 — 1 2 5 3 1 4 2 4 2 4 1 3 3 4 1 4 4 4 4 - 1 1 2 3 3 7 3 2 3 5 - 2 2 3 2 3 5 4 2 3 1 3 6 1 3 2 3 1 2 3 3 — 1 1 2 7 - 1 1 3 8 5 3 3 3 3 — 1 5-7 8 4 1 2 3 2 8 3 3 2 2 2 8 1 3 - 1 1 2 — 1 3 2 2 3 9 9 4 20 4 7 3 15 4 10 3 8 3 10 1 3 — 1 - 1 — 1 — 1 _ 1 11 - 1 1 3 — 1 3 5 — 1 — 1 12 - 1 — 1 - 1 — 1 _ 1 _ 1 13 1 4 1 3 2 4 — 1 — 1 _ 1 14 - 1 1 3 3 5 1 3 — 1 1 4 15 5 4 2 3 3 3 8 4 16 4 8 4 16 7 5 9 4 14 5 12 5 7 3 13 5 17 - 1 — 1 4 5 1 3 1 3 — 1 18 - 1 — 1 1 4 — 1 — 1 _ 1 19 — 1 — 1 - 1 1 3 1 3 _ 1 20 - 1 1 3 - 1 2 4 6 5 2 5 21 — 1 — 1 - 1 — 1 — 1 — 1 22 - 1 1 3 2 4 3 5 2 3 2 5 23 3 3 1 2 6 3 9 4 17 4 6 4 24 10 5 4 3 12 5 13 5 12 4 10 5 25 6 4 8 3 12 4 18 4 22 4 16 5 26 3 3 2 2 2 2 16 4 7 3 12 5 27 6 4 4 3 4 3 5 3 6 3 6 3 28 - 1 1 5 - 1 1 5 2 5 - 1 S 68 67 91 132 130 97 T. 10: Nadaljevanje - Continued. Izkopi o CO Units . 2 */> ^ Uteži Loading 1 2 3 4 5 > c w w n r n r n r n r n r 1 ossa cranii 9,5 _ i 2 2 8 4 6 4 4 2 2 maxillae 1,0 - 1 1 - 1 - 1 - 1 3 mandibulae 1,0 2 5 1 5 3 5 1 7 ' 5 4 ossa hyoidea 4,5 1 1 - 1 - 1 - 1 5 vert. cerv. 10,5 1 1 3 - 1 - 1 - 1 6 vert. thor. 21,0 1 1 - 1 - 1 - 1 7 vert. lumb. 9,0 1 1 - 1 - 1 - 1 5-7 vertebrae* 40,5 - 1 1 - 1 - 1 - 1 8 vert. caud. 18,0 - 1 1 - 1 - 1 - 1 9 costae 28,0 3 2 4 3 34 21 4 12 2 10 ossasterni 4,0 1 1 - 1 - 1 - 1 11 scapulae 1,0 1 1 - 1 1 5 - 1 12 humeri 3,0 1 2 5 3 1 3 5 3 13 radii 3,0 - 1 1 7 2 4 8 4 14 ulnae 2,0 1 3 1 5 4 4 5 3 3 15 carpalia 7,0 1 1 - 1 - 1 - 1 16 metacarpalia 10,0 1 1 3 3 1 2 2 2 17 coxae 1,0 1 1 - 1 1 5 - 1 18 sacrum 0,5 - 1 1 - 1 - 1 - 1 19 femora 4,0 1 3 5 3 2 4 4 3 20 patellae 1,0 1 1 - 1 - 1 - 1 21 tibiae 4,0 1 1 4 4 7 5 5 3 22 fibulae 2,0 1 1 3 4 1 3 4 3 23 tarsalia 7,0 1 1 - 1 1 3 - 1 24 metatarsalia 10,0 1 1 5 3 4 3 3 2 25 phalanges 1. 20,0 1 1 2 1 2 - 1 3 2 26 phalanges 2. 16,0 1 1 - 1 - 1 - 1 27 phalanges 3. 10,0 1 - 1 2 3 - 1 - 1 28 os penis 0,25 - 1 - 1 — 1 - 1 - 1 S 6 15 81 53 60 * Glej opombo na začetku T. 10. * See note at the beginning of T. 10. T. 11: Divje babe I. Skeletni deli mladih primerkov. Legenda: isto kot t. 10. T. 11: Divje babe I. Skeletal elements of juvenile specimens. Legend: the same as in T. 10. 6 7 8 9 10 11 12 n r n r n r n r n r n r n r 1 6 4 8 4 1 2 _ 1 _ 1 115 5 58 5 2 — 1 1 4 — 1 — 1 - 1 2 3 1 3 3 2 5 2 5 2 5 3 14 5 14 5 9 5 4 — 1 — 1 — 1 — 1 1 2 - 1 1 2 5 1 2 — 1 — 1 - 1 1 2 4 2 3 2 6 — 1 — 1 — 1 — 1 - 1 6 2 5 2 7 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 4 2 6 3 5-7 _ 1 — 1 — 1 — 1 1 2 91 3 96 4 8 — 1 — 1 — 1 — 1 - 1 1 2 1 2 9 15 4 9 3 — 1 — 1 - 1 105 4 106 4 10 1 3 1 3 1 3 — 1 — 1 1 2 1 2 11 1 4 — 1 — 1 — 1 - 1 2 3 2 3 12 2 4 3 4 6 5 8 5 6 3 23 4 15 4 13 5 5 3 4 7 5 4 4 4 3 7 3 14 4 14 1 3 1 3 3 4 7 5 3 3 7 3 3 3 15 _ 1 — 1 1 2 — 1 — 1 2 2 2 2 16 1 2 3 3 4 3 2 3 4 2 11 2 17 3 17 _ 1 _ 1 2 5 1 4 — 1 6 4 7 5 18 — 1 _ 1 — 1 1 5 - 1 - 1 - 1 19 2 3 2 3 5 4 8 5 6 3 15 4 16 4 20 — 1 — 1 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 21 4 4 1 3 8 5 6 4 5 3 23 4 17 4 22 1 3 1 3 4 5 3 4 3 3 17 4 17 5 23 _ 1 _ 1 _ 1 — 1 1 2 2 2 8 3 24 1 2 _ 1 2 3 2 3 7 2 15 3 20 3 25 _ 1 _ 1 — 1 1 2 3 2 17 2 9 2 26 _ 1 _ 1 1 2 — 1 — 1 3 2 4 2 27 _ 1 _ 1 — 1 — 1 - 1 2 2 5 2 28 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 S -_ 43 35 47 46 59 495 443 T. 11: Nadaljevanje - Continued. 13 14 22 23 24 25 26 n r n r n r n r n r n r n r 1 98 5 135 4 65 5 38 5 26 5 20 4 9 5 2 _ 1 2 3 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 3 15 5 29 5 1 3 6 5 3 5 4 5 1 5 4 _ 1 — 1 — 1 — 1 1 3 - 1 1 3 5 2 2 6 2 1 2 - 1 1 2 - 1 - 1 6 1 2 6 2 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 7 2 2 4 2 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 5-7 98 3 157 3 12 2 5 2 - 1 2 2 - 1 8 1 2 2 2 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 9 73 3 117 3 20 3 29 3 11 3 8 3 5 3 10 — 1 — 1 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 11 7 4 3 3 1 3 — 1 - 1 - 1 - 1 12 18 4 29 4 4 3 7 4 4 4 2 3 2 5 13 14 4 16 3 6 4 5 4 6 5 1 3 2 5 14 16 4 15 3 1 2 2 3 - 1 2 3 1 4 15 3 2 3 2 — 1 1 2 - 1 - 1 - 1 16 19 3 15 2 1 2 2 2 1 2 - 1 - 1 17 4 2 6 3 2 4 1 3 - 1 - 1 - 1 18 _ 1 1 3 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 19 35 5 42 4 1 2 3 3 3 3 6 4 2 4 20 _ 1 2 3 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 21 22 4 19 3 5 3 3 3 2 3 4 3 4 5 22 14 4 23 4 8 4 4 3 5 4 5 4 1 1 23 2 2 6 2 — 1 - 1 - 1 - 1 - 1 24 18 3 21 3 3 2 3 2 1 2 1 2 1 3 25 14 2 21 2 3 2 1 2 - 1 - 1 1 2 26 2 2 4 2 2 2 - 1 - 1 - 1 - 1 27 2 2 3 2 3 2 1 2 - 1 2 2 - 1 28 - 1 1 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 S 480 687 139 111 64 57 30 T. 11: Nadaljevanje - Continued. 27 28 29 30 n r n r n r n r 1 4 3 24 4 49 5 57 5 2 _ 1 _ 1 - 1 5 5 3 3 5 6 5 9 5 6 5 4 _ 1 — 1 1 2 1 2 5 _ 1 — 1 1 2 - 1 6 _ 1 — 1 - 1 - 1 7 _ 1 — 1 - 1 - 1 5-7 1 2 10 2 9 2 5 2 8 _ 1 — 1 - 1 - 1 9 3 2 12 3 33 3 16 3 10 — 1 — 1 - 1 - 1 11 _ 1 — 1 2 3 2 4 12 1 3 7 4 4 3 5 4 13 1 3 4 3 9 4 3 3 14 1 3 4 3 2 3 6 4 15 _ 1 - 1 1 2 1 2 16 _ 1 2 2 - 1 5 3 17 _ 1 1 3 1 3 1 3 18 _ 1 — 1 - 1 - 1 19 4 4 4 3 5 3 2 3 20 _ 1 - 1 1 3 - 1 21 4 4 9 4 4 3 8 4 22 2 3 6 4 7 4 6 4 23 1 2 — 1 1 2 1 2 24 _ 1 1 2 4 2 2 2 25 1 2 — 1 4 2 7 2 26 _ 1 — 1 2 2 2 2 27 _ 1 - 1 1 2 2 2 28 - 1 - 1 1 4 — 1 S 26 90 149 143 T. 11: Nadaljevanje - Continued. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 95-110 REVIZIJA NEVELJSKE PALEOLITSKE POSTAJE MITJA BRODAR Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Novi trg 5, YU-61000 Ljubljana Paleolitsko najdišče v Nevljah pri Kamniku je bilo odkrito in izkopano leta 1938. Najprej so prišle na dan kosti mamuta, kar je vzbudilo v javnosti velik interes. Dnevni tisk je o najdbi obširno poročal. Pri izkopavanju sicer ni uspelo zbrati celega mamutovega okostja, žal manjka tudi lobanja, vendar pa dovolj, da je bilo mogoče skelet postaviti, kar je bila velika pridobitev za naš muzej. O najdbi je vodja izkopavanja F. Kos objavil začasni poročili v Etnologu (1939 a) in Quartarju (1939 b). Še z isto letnico je izšla tudi končna obdelava (1939 c).1 Kasneje je F. Kos svoje rezultate še enkrat nakratko povzel (1941). Rastlinske ostanke iz najdišča je obdelala A. Budnar-Lipoglavšek in objavila najprej krajše poročilo (1943) in potem končno obdelavo (1944). F. Kos (40) je posnel sedem profilov, od katerih objavlja štiri: IV, VI, III in VII. Za temelj svoje obdelave je vzel profil IV, ki ga je tudi najbolj podrobno opisal (41, 42). Za nadaljnje razmotrivanje je dovolj, če povzamemo samo osnovne označbe tega profila brez podrobnih opisov. Plast A 45 cm Humus. Plast B 45 cm Puhlica z organskimi ostanki. Plast C 35 cm Kremenov pesek. Plast F 4-8 cm Prod in pesek ter kurišča. Plast D 65 cm Prod in pesek sive barve. Plast E 4 cm Prod in pesek barvan z rjavim železovcem. Plast G 12 cm Prod in pesek barvan z limonitom. Plast D, = D 13 cm Prod in pesek sive barve. Plast K 40 cm Mamutova plast. Glinasti pesek temnosive barve Plast L 15 cm Močno poilovčena, temnorjava, humozna barska glina. Plast M 42 cm Glinasti pesek svetlejše sive barve z vmesnimi temnorjavimi progami. Plast N 65 cm Peščena glina svetlosive barve. Plast 0 51 cm Peščena glina. Glavna kulturna plast je plast K, pri dnu katere so ležali ostanki mamutovega skeleta in med njimi tudi fragment rogovja severnega jelena. Ob eni kosti je bilo Najdeno (32) »tipično mikrolitsko, zelo ostro aurignaško rezilce-praskalce.., ki je Vdajalo civilizacijo... karavanškega aurignaciena (olševske kulture)«, ki ga Kos tudi °Piše in komentira (52). Drugo mlajšo kulturno plast predstavlja plast F. Na strani ^2-53 pravi: »V ostankih teh kurišč ni bilo izrazitih artefaktov... Zanimivo je, da 50 se našli celi ali surovo načeti sileksovi gomolji ter grobo odklana jedra.« Razen 1 Kjer bo v sestavku navedena samo stran, je mišljeno to delo. tega ».. .se je našel tudi v tej plasti... fragment grobo izdelane lončene posode«. Na koncu poglavja o arheološkem inventarju pravi še: »V vzorcu puhlice plasti B so se našli drobci oglja«. V precej dolgem poglavju z naslovom Kronologija poskuša F. Kos dati splošno sliko o kronoloških naziranjih in na tej podlagi razložiti nastanek neveljskih plasti. Spodnje plasti O, N in M smatra za sediment tople klime in pravi (54): »Topla, vegetaciji ugodna klima doseže v poilovčeni, humozni barski glini, plasti L.. svoj maksimum z optimalnimi življenjskimi pogoji interglaciala (Penck) odn. interstadia-la (Bayer).« Malo dalje na isti strani pravi še bolj določno: »Mogoče je tolmačiti to plast kot nastalo v Penckovem riss-wiirmskem interglacialu...« Za plast K je mnenja, da »...je nastajala v času oddaljevanja od dobe gottiveigiško-aurignacien-skega efekta...« in »pomenijo redke rjave pole proti vrhu plasti K približevanje višku wiirmske poledenitve,...« (57). Kulturna plast K bi tako spadala v konec iste tople dobe kot Potočka zijalka in bi bila sočasna z zgornjo kulturno plastjo Potočke zijalke (58, 59). Za višje plasti pravi (59): »Celotna slika profilov napravlja v zapovrstnosti plasti od sloja K navzgor časosledno vtis poostrenih klimatičnih razmer, najbrž že nastopajoče wiirmske poledenitve. Dvakrat se zdi časovno prekinjena prodna in peščena akumulacija... Prvič v plasteh H, G, E. Drugič se je to zgodilo ob prehodu akumulacije proda (plast D) v peščeni sediment (plast C).« Sklicujoč se na Soergla F. Kos enači plasti H, G, E z interstadialnim presledkom med W I in W II in plast F postavlja »v prvi toplotni interval drugega, klimatično nihajočega wiirmskega poledenitvenega sunka«. Končno bi »sledeča B plast puhlice... mogoče potemtakem nastajala... lahko tudi v dobi nazadujoče wiirmske poledenitve« (60). Po tej razlagi bi neveljski profil torej obsegal riss-wiirmski interglacial in vso wurmsko poledenitev. Kmalu je prišla vojna in delo je zastalo. Po vojni se kaj več o Nevljah ni pisalo. Postaja je v raznih pregledih le omenjena. S. Brodar v dveh člankih (1950, 8 in 1955 a, 433) omenja Nevlje kot našo paleolitsko postajo, toda brez komentarja. V Zgodovini Ljubljane (1955, 232), S. Brodar ugotovi le: »... nekoliko milejše klimatske razmere v presledku poledenitve med wiirmom II in wiirmom III. Temu presledku bi z večjo verjetnostjo kot presledku iviirm I/II prisodili tudi najdbo mamuta v Nevljah...«. J. Rakovec omenja leta 1958 (29): »...sled pračloveka, ki sodi v wiirm II ali morda še celo v nekoliko mlajšo dobo, so odkrili pri Nevljah.« Tudi F. Osole (1964-65, 12) se v pregledu slovenskega paleolitika na VI. kongresu arheologov Jugoslavije ni spustil v podrobnosti. Ugotovil je le, da . .kremenasto rezilce, ki ga je odkril F. Kos ob mamutovem skeletu v Nevljah pri Kamniku, prisodimo brez pridržkov gravettienu, edini doslej pri nas ugotovljeni in dokaj močno zastopani mlajšepaleolitski kulturi v mlajšem iviirmu«. F. Osole omenja tudi v objavi Babje jame (1972, 35), da sodi najdba iz Nevelj v končno obdobje wiirmskega glaciala. I. Rakovec (1975, 255) uvršča Nevlje v wurmsko stadialno dobo II + III. V Praistoriji Jugoslavenskih zemalja I (M. Brodar, F. Osole 1979, 145) pa je napisano: v... mlade-paleolitski mikrolit koji iijerovatno pripada u tardigravetienski kulturni stupanj. Čitav sloj spada kronološki u vrhunac III. wiirmskog stadijala.« Iz navedenega je vidno, da v nobeni omembi niti kot možna hipoteza niso upoštevani Kosovi zaključki. Taka situacija je nenavadna, zato je že čas, da se zadeva pojasni. Vendar bo treba seči nazaj, prav v čas odkritja. Kmalu po vojni sva šla s S. Brodarjem v Nevlje in okolico. V celem dnevu je bilo dovolj časa, da mi je podrobno povedal ves potek dogodkov v zvezi z neveljsko najdbo. Ker je od takrat preteklo štirideset let in je možno, da bi prišlo do kakšne netočnosti, bom historiat podal tako, kot to dovoljujejo ohranjeni dokumenti. V Nevljah so leta 1938 začeli graditi most čez Nevljico. Po F. Kosu (27) so delavci pri kopanju mostnih temeljev dne 14. marca našli kosti. Kamniški župan je o najdbi javil v Ljubljano. Naslednjega dne je šel v Nevlje preparator Narodnega muzeja V. Herfort in po povratku potrdil, da gre za fosilne kostne ostanke. Že 16. marca sta odšla v Nevlje takratni vodja prirodoslovnega oddelka Narodnega muzeja dr. F. Kos m V. Herfort in pričelo se je izkopavanje teh fosilnih kosti. Tega dne je že izšlo v Jutru poročilo o najdbi, na podlagi katerega piše še isti dan S. Brodar (16/3, 1938, PASB) I. Rakovcu: »Ali ste si že ogledali novo najdišče mamuta (?) v Nevljah pri Kamniku... prav zanimala bi me stratigrafija, saj se na časopisne vesti ni mogoče zanesti. Vsaj v Jutrovem sporočilu danes je vse polno napak, ki izvirajo iz nepouče-nosti. Vsekakor bi bilo na mestu vzeti v obzir tudi možnost paleolitske postaje... bi mi zelo ustregli, če bi mogel od Vas izvedeti podatke, na katere se lahko zanesem.« Takrat je bil S. Brodar v Sloveniji edini, ki se je ukvarjal s paleolitikom. Za sabo ]e že imel raziskovanje Potočke zijalke, Mornove zijalke in Špehovke. Podobno kot v Nevljah so leta 1934 pri gradnji ceste v dolini Sopote v Njivicah slučajno naleteli na jamo in fosilne kosti. Ko je to zvedel, je pohitel tja, organiziral izkopavanje in Pokazalo se je, da gre za paleolitsko postajo (S. Brodar, 1935). Bilo je torej logično, da je reagiral na prvo vest o neveljski najdbi in bil pripravljen prevzeti raziskovanje. Da je že bil tudi mednarodno priznan, priča med drugim, da je bil v skupini, ki je v času kongresa INQUA leta 1936 na Dunaju ugotovila potrebo po strokovni Paleolitski reviji za širši evropski prostor in ji izbrala ime Quartar. Kakor drugi miciatorji je tudi S. Brodar obljubil prispevek za prvo številko in sprotna obvestila o novih najdbah v Jugoslaviji. Slednje omenjamo zaradi tega, ker je imelo precejšnjo vlogo pri neveljskih dogodkih. F. Kos je bil prirodoslovec in ker je imel ob strani preparatorja V. Herforta, je bilo izkopavanje fosilnih kosti v prav dobrih rokah. Toda po najdbi prvega artefakta, ko je postalo jasno, da gre za paleolitsko postajo, "i bilo koristno, da bi prešlo izkopavanje in kasnejše objavljanje v roke S. Brodarja. Ta je že naslednjega dne (17. III.) odšel iz Celja v Nevlje, vendar F. Kos ni bil Pripravljen prepustiti izkopavanja. Ker sta oba prizadeta ob raznih priložnostih Poudarjala svoje prijateljsko razmerje, bi se problem najbrž dal rešiti s kako obliko sodelovanja. Podrobnosti o tem iz ohranjenih dokumentov ni mogoče rekonstruirati. Nakazuje jih pismo I. Rakovca (22/3, 1938, PASB) S. Brodarju, v katerem mu sporoča tekoče novice o izkopavanjih in omenja, da »... o zamenjavi oseb ni bilo govora«, in razglednica L. Zotza (5/4, 1938, PASB): »Hoffentlich zieht man Sie zu den Ausgra-bung doch hinzu, damit die Garantie gegeben ist, dass alles sachgemass gemacht u>ird«. Toda stvar se je nepričakovano drugače zapletla. Res je kamniški župan javil najdbo v Ljubljano in tako priklical Narodni muzej, toda ko so Kamničani videli, ^a gre za reprezentativno najdbo, so jo hoteli obdržati v Kamniku. Upanje na uspeh so videli v zamenjavi vodstva izkopavanj. S. Brodar je bil iz Celja in upali so, da bi °b njegovem vodstvu lažje prišli do mamuta. Kdaj, kje in koliko se je o tem govorilo ni dokumentirano. Ohranjeno je pismo železniškega uradnika Franca Koželja (25/111, PASB) v katerem upa, »da se najde več eksemplarov mamuta, tako da bi imel Kamnik svojega in Ljubljana svojega. S tem bi bil poravnan tudi spor med obema.« udi iz poročil o neveljski najdbi v dnevnem časopisju je nasprotje vidno. Kakor Plše I. Rakovec (13/4, 1938, PASB) S. Brodarju se je zadeva končala tako, da »...je 7 Arheološki vernik 97 banska uprava določila, da morajo Kamničani oddati mamuta v Ljubljano.« K sreči je pa ohranjeno pismo, ki ga je 22. marca pisal Janko Stele iz Kamnika (22/3, 1938, PASB) S. Brodarju in v katerem pravi: »Za izkopine v Nevljah pri Kamniku že veste in ste si jih že ogledali. Sedaj vodi izkopavanja neki gospod iz Ljubljane, o katerem pa očividci trdijo, da jih ne vodi dovolj previdno in skrbno. Smo v resnih skrbeh, da se še nadalje ne bi kaj pokvarilo ali izgubilo. Zato Vas podpisani kot polnomočni pooblaščenec občine Kamnik prosim, da se še enkrat in čimpreje oglasite v Kamniku, da se zaupno dogovorimo, ali ne bi bilo mogoče ukreniti tako, da bi ta izkopavanja vodili Vi in bi Vam kot dolgoletnemu praktiku taka dela mogli bolj zaupati. Glede potnih stroškov in stroškov bivanja v Kamniku bi uredili tako, da Vam iz tega ne bo nastala kaka škoda. V informacijo Vam sporočam, da je občina Kamnik odkupila svet, na katerem se izkopavanja vrše kakor tudi ima primeren kredit za izkopavanja sama, tako, da bi se vse vršilo v režiji kamniške občine.« Pismo je prišlo v Celje naslednji dan in S. Brodar je takoj napisal odgovor (23/3, 1938, PASB): »Z ozirom na Vaš dopis od dne 22. t. m. Vam kot polnomočnemu pooblaščencu občine Kamnik najvljudneje sporočam: Ker je izkopavanje v Nevljah že započel Narodni muzej v Ljubljani po svojem zastopniku g. dr. F. Kosu, vodji prirodoslovnega oddelka Nar. muzeja v Ljubljani, je razumljivo, da mi je sedaj vodstvo izkopavanja nemogoče prevzeti. Kajti upravičeno bi se to lahko smatralo kot nezaupanje proti zavodu in g. dr. Kosu, s katerim sva si v prijateljskih odnošajih. Pri izkopavanju bi lahko sodeloval le v sporazumu z Narodnim muzejem oz. z njegovim zastopnikom g. dr. Kosom, ako bi me k temu sodelovanju poklicali merodajni faktorji in mi preskrbeli potrebni dopust.« Kamniška akcija ni ostala tajna, ampak je zanjo, gotovo preko posrednikov, ni pa znano v kakšni obliki, izvedel tudi F. Kos. Morda je zamera, ki je nastala, bila še poostrena z mislijo, da je S. Brodar tisti, ki intrigira proti njemu. Nazunaj je vse teklo normalno. F. Kos je s telegramom (24/3, 1938, PASB) pozval S. Brodarja na ponoven obisk, kar je ta tudi storil. Po tem obisku je pisal (28/3, 1938, PASB) I. Rakovcu: »Kamničani še vedno niso obupali in še kujejo načrte, da bi mamut pripadel njim... Kljub mojemu odgovoru so me še naprej nagovarjali, naj prenočim v Kamniku, da se bomo ,domenili'. Seveda sem gladko vse odklonil in jim ušel.« Izkopavanja je do konca tj. do 7. aprila vodil F. Kos. Zdelo se je, da so se razmere ustalile. Odgovarjajoč na dopisnico S. Brodarja mu poroča F. Kos (7/5, 1938, PASB) o stanju na terenu, o obdelavi vzorcev in težavah s poročilom. V obširnem pismu o raznih rečeh piše S. Brodar 11. maja (PASB) L. Zotzu, s katerim sta bila v stalnih stikih (L. Zotz, si je leto poprej tudi prišel ogledat naše paleolitsko postaje in bil nekaj dni pri izkopavanju v Špehovki), tudi nekaj o Nevljah. Izraža mnenje, da gre le za prehodno postajo, ki naj bi bila na najbližji terasi. Ob koncu pravi: »Eine Profilaufnahme, die ich gelegentlich meines Besuches fiir mich aufgenommen habe, diirfte Sie interessieren, deshalb lege ich sie dem Briefe bei.« V pismu 21. maja se F. Kos zahvaljuje S. Brodarju za poslani separat iz Quartarja in mu spet poroča o tekočih zadevah (21/5, 1938, PASB). Nato nekaj mesecev v arhivih ni nič o Nevljah. Dne 18. avgusta piše L. Zotz, urednik Quartarja, S. Brodarju: (18/8, 1938, PASB) »Bekomme ich zum 1. IX. den kleinen Artikel: Neue palaolithische Forschungen in Jugoslawien? Bitte!« Ta poziv je posledica dunajskega dogovora iz lota 1936, ki smo ga zgoraj omenili. Na razglednici (24/8, 1938, PASB) je ponoven poziv urednika Quartarja in nov datum, tj. do 30. novembra. Med drugim piše S. Brodar nekaj dni kasneje (31/8, 1938, PASB) I. Rakovcu tudi tole: »Ker me je dr. Zotz naprosil, naj napišem do konca septembra za Quartar poročilo, kaj je bilo v zadnjem letu v Jugoslaviji paleolitsko novega, nameravam te dni naprositi pismeno dr. Kosa, če bi mi dal še nekaj podatkov... Ko sem bil zadnjič v Ljubljani, sem šel... še v muzej, a dr. Kos je bil nekje v planinah.« Na dopisnici (5/9, 1938, ANM) pa piše F. Kosu: »Koncem avgusta sem bil v muzeju, pa si bil na hribih. Ker moram za Quartar napisati do 25. sept. poročilo, kaj je v Jugoslaviji paleolitsko novega, bi te prosil, če mi sporočiš, ako imaš kake nove momente. Jaz Ti bom poročilo poslal, preden ga odpošljem, v pregled,...« F. Kos takoj odgovarja S. Brodarju (7/9, 1938, PASB) in med drugim pravi: ».. .Ti omenim, da sem vendar jaz tokrat poklican kot prvi... da o tem poročam.« In dalje: »Vem, da tudi Tebi ne bi bilo ljubo ako bi kdo, ki je slučajno prisostvoval pri Tvojih izkopavanjih, ujel tam nekaj podatkov... pričel s poročili...« Sledi dne 17. IX. ponovni poziv L. Zotza za poročilo v Quartarju (17/9, 1938, PASB). Kakšno je bilo Zotzovo stališče je razvidno iz stavka: »Mit der spateren Hauptveroffentlichung durch Sie oder Andere hat das ja nichts zu tun.« Toda S. Brodar mu je v odgovoru (25/9, 1938, PASB) razložil, zakaj poročila ne bo napisal. Že 29. septembra mu L. Zotz odgovarja (29/9, 1938, PASB) in med drugim tudi sporoči: »... H err Fran Kos hat mir wenige Tage vor Eintreffen Ihres Briefes ein Artikelchen iiber Nevlje... geschickt. Anfangen kann man damit freilich nicht viel. Ich werde es aber dennoch drucken mit einigen kleinen Nachsdtzen von mir...« S. Brodarja je Kosovo pismo prizadelo in užalilo. Zato mu je odgovoril »šele po Preteku nekaj časa« dne 22. novembra. Dalje piše (22/11, 1938, PASB): »Da si bil Ti vodja izkopavanja in da si Ti ugotovil novo postajo, mi lahko verjameš, da bi bil Pribil.« In dodaja: »Ne zameri mi, če glede izvajanj v Tvojem pismu ugotovim, da nisem bil slučajno navzoč pri izkopavanju in da si lastim pravico o vsakem Paleolitskem nahajališču pri nas imeti svoje mnenje.« Isti dan kot Kosu piše tudi L. Zotzu (22/11, 1938, PASB): »Im Interesse der Wissenschaft will ich keinen Streit. Erst wenn seine Hauptarbeit erscheint, werde ich eventuell meine Meinung aussern. ist daher vielleicht noch besser, wenn Sie mich iiberhaupt nicht erwahnen.« Poročila Quartarju seveda ni napisal in tako je odpadlo tudi poročilo o njegovem Ustnem delu v Planovski zijalki, Ajdovski jami, Kostanjevici in o prizadevanjih za najdbo domnevne paleolitske slike mamuta pri izviru Kolpe (pismo Zotzu 25/9,1938, pASB). Toda L. Zotz želje, naj ga ne omenja, ni upošteval. K članku F. Kosa (1939 b) je v svojem dodatku (str. 151) celo objavil profil, ki mu ga je poslal S. Brodar kot osebno informacijo (glej zgoraj: »durfte Sie interessieren«) in nikakor ne za objavo. Objavljeni profil je seveda razburil F. Kosa. Po eni strani, ker je moral dobiti vtis, da ga hoče S. Brodar na vsak način prehiteti, po drugi strani pa je objavljeni profil drugačen od njegovega. Po svojem opisu profilov navaja F. Kos (43 in 44) profil, ki je v Quartarju in strupeno dodaja: »Takega in podobnega profila v vsem neveljskem Paleolitskem najdišču, kakor tudi tu v celoti obravnavanem razgaljenem terenu nismo nikoli odkrili in nikoli ugotovili, ker ni obstojal. Navedeni stratigrafski Podatki ne navajajo nekaterih plasti, ali pa jih naštevajo preveč. Nekatere navedene Plasti ne ustrezajo niti po kakovosti, večina niti v jakosti, mnoge niti v zapovrstnosti nd- plastem neveljskih prerezov.« V arhivu Narodnega muzeja se nahaja izjava T preparatorja V. Herforta (24/5, 1939 ANM). Podrobno je opisano, da je prišel S. Brodar v Nevlje dan po odkritju artefakta. Dvakrat je poudarjeno, da S. Brodar ».. .ni nikoli meril plasti v profilih, ter tudi nikoli imenoval kake plasti z odgovarjajočimi imeni.« Ne more biti dvoma, da je V. Herfort dal to izjavo na željo F. Kosa, ki je hotel imeti dokument za primat odkritja in za pravilnost svojih profilov. Da je bil artefakt odkrit en dan pred prihodom S. Brodarja v Nevlje in da gre odkritje F. Kosu, ni bilo nikoli sporno. Neveljski profil in njegovo interpretacijo pa bomo še obravnavali. Toda za glavno razliko med obema profiloma, da po S. Brodarju v Nevljah ni puhlice, F. Kos niti ni vedel. Pismo S. Brodarja F. Zotzu, v katerem mu med drugim sporoča, kakšen je profil v Nevljah, je bilo v nemščini. Izraz mivka je prevedel z izrazom FlufSsand. Če pogledamo objavljeni profil v Quartarju, vidimo, da je napisana beseda Flugsand. Gre za navadno tiskarsko napako, zamenjana je le ena črka (g namesto ostrega s). Take napake so pogoste, vendar se skoraj vedno vidi, katero besedo je avtor hotel napisati. Le redke so take napake, ki spremenijo smisel. V navedenem primeru je smisel prav usodno spremenjen. Za puhlico običajno uporabljajo Nemci besedo »Loss«, vendar je mogoče tu in tam najti tudi besedo »Flugsand«. V tem primeru torej noben bralec ne more pomisliti na tiskovno napako. Z zamenjavo ene črke je bil vodni sediment spremenjen v vetrni sediment in s tem Kosova ugotovitev puhlice potrjena. Separat »Neveljskega paleolitika« je F. Kos poslal tudi L. Zotzu, ki po prejemu piše (18/1, 1940, PASB) S. Brodarju: »Zu dieser Arbeit von Kos ist sehr viel negatives zu sagen.« Nato našteva svoje pripombe in pravi: »Mundlich vermdchte ich Ihnen dariiber noch viel mehr zu sagen. Eines ist aber sicher, wir konnen den Vorwurf, in Quartar II. eine falsche Angabe gemacht zu haben nicht aufuns sitzen lassen.« Zadnji stavek je cel podčrtan. Iz tega je čutiti skrb za ugled revije, po drugi strani pa popolno zaupanje v objavljene podatke. Toda tukaj se je ustavilo; S. Brodar je imel Nevelj dovolj. Po objavi F. Kosa (1939 c) je odpadla tudi možnost »... eventuell... Meinung aussern« iz prav nenavadnega vzroka. Kosovo delo je tako zgrešeno, da normalna kritika, ki dovoljuje diskusijo, ni mogoča. Poleg vrste napak in slabosti je predvsem popolnoma napačen osnovni prijem in tako je, kratko rečeno, ves tekst brez vrednosti. Uničujoča kritika bi pri nepoznavalcih, in to bi bili v danem primeru (razen kakšne izjeme) vsi čitatelji, mogla vzbuditi vtis, da gre za maščevalno potezo. Da bi bil končno mir, je S. Brodar vzel nase očitek, da je dal napačne podatke, pa tudi, da se strinja s puhlično plastjo v neveljskem profilu. Tako je ostal »Neveljski paleolitik« brez komentarja do danes. Če nahitro pregledamo delo »Neveljski paleolitik« (F. Kos, 1939 c), ki je po svoji zgradbi sicer precej nesistematično, daje kar resen videz. Seznam literature je obsežen in kar neverjetno je, da je avtor lahko v razmeroma kratkem času vsa navedena dela dobil. Njegovi opisi plasti izdajajo skrb, da bi bili dovolj natančni in podrobni. Zdi se, da F. Kos naloge ni podcenjeval in je vložil precej truda in časa v obdelavo. Toda izkazalo se je, da tako na hitro le ne gre. Podrobna kritika vsega teksta bi bila zelo obsežna, še posebej zato, ker bi morali najprej rekonstruirati stanje vede v predvojnem času. Tako delo danes gotovo ni več smiselno, zato bomo opozorili le na stvari, ki bistveno spreminjajo pogled na najdišče. V začetku smo že navedli neveljski profil, kakor ga je zabeležil F. Kos (41). V geološkem uvodu v stratigrafijo pravi: »Večji del slojnega gradiva kvartarnih sedimentov, ki jih poznamo iz profilov paleolitskega neveljskega najdišča, so nanesle vode (v kolikor gradivo ni mogoče eolskega porekla)...« (40). V tekstu je še na veliko mestih govora o vodnem nastanku te ali one plasti. In vendar je napisal: »Izhodišče naših kronoloških razmotrivanj je vsekakor poilovčena humozna plast L barske gline... Ta poilovčena plast našega najdišča ima v prenešenem smislu kot istočasen fenomen z nekaterimi pridržki, svoj analogon v poilovčeni coni mlajše puhlice ob Donavi nad Kremsom. V krajih Willendorf, Krems, Aggsbach itd. so bila odkrita v tej puhlici najdišča mladopaleolitske kulture...« (55). Vzporejanje puhličnih profilov je možno, ker gre za pojav širokega obsega s povsod enakimi zakonitostmi. Vodni sediment v Nevljah pa je izrazito lokalnega značaja in ga ni mogoče posploševati. Navedeno Kosovo izhodišče, to je istovetenje vetrnega sedimenta puhlice in njene diageneze z vodnim sedimentom, je tista temeljna napaka, zaradi katere je vse besedilo zgrešeno. Tako vzporejanje je vodilo F. Kosa v interglacial, oziroma v toplo dobo Potočke zijalke. Pred vojno je že bilo znano, kako pomembno vlogo ima mamut npr. v Včstonicah ali Predmostu. Kljub nejasnosti o poteku wiirma in njegovih nihanj je mamut v zvezi z mlajšim paleolitikom že takrat pomenil le mrzlo dobo, ki je sledila toplemu obdobju Potočke zijalke. Ker je F. Kos vedel, da v topli dobi mamut Pač ne more živeti, si je skušal pomagati tako, da je najdbo datiral v konec tople dobe oziroma v začetek prihajajoče poledenitve. Pri razlagi celotnega profila se tako nujno pojavi protislovje. Za mamutovo plast K pravi (57): ..pomenijo redke rjave pole proti vrhu plasti K približevanje višku iviirmske poledenitve«. Za višje, torej mlajše plasti pa pravi (59): .. napravlja... od sloja K navzgor... vtis... nastopajoče wiirmske poledenitve«. Poledenitev, ki se že približuje višku, mnogo kasneje šele nastopa! Kje je F. Kos dobil idejo, da je istovetil svojo plast L s poilovljeno cono puhlice, ki ga je pripeljala na napačno izhodišče, ni znano. Lahko le domnevamo, da ga je v zmoto zavedla plast B, pod humusom, ki jo je opredelil za puhlico. Zdaj se moramo vrniti k omenjenemu opisu profila, ki ga je L. Zotz na podlagi podatkov S. Brodarja objavil v Quartarju in za katerega F. Kos tako odločno trdi, da »ni obstojal«. K sreči je ohranjen originalni zapisek S. Brodarja, ki ga je napravil ob svojih obiskih izkopavanj v Nevljah (PASB). Na si. 1 je fotokopija tega zapiska. K profilu je treba pripomniti, da gre za skico profila in ne za natančen posnetek, kakršnega je treba narediti za dokumentacijo. Debelina posameznih plasti je pri taki skici navadno ocenjena. Zdi pa se, da je imel S. Brodar izmerjene vsaj metrske točke. Če ugotovimo, da je po Kosovih profilih mamutova plast K v profilu IV globoko 255 cm, v profilu VI 224 cm in v profilu III 228 cm, vidimo, da je globina 2,30 m po S. Brodarju kar prava in ni pomembno ali jo je meril ali ocenil. Na tej Podlagi lahko brez nadaljnjega sprejmemo, da so tudi druge debeline plasti na označenem mestu (glej tloris v zapisku) dovolj točne. K opombi »bil tam 17/18 in 24/27 marca 1938« je treba opozoriti, da pomeni 17. marec odhod iz Celja v Ljubljano Popoldan po šoli in 18. marec navzočnost pri izkopavanju, kar se ujema s Kosovim Podatkom. Podobno je z drugim obiskom: 24. marca popoldne odhod iz Celja, 25. ^n 26. je bil v Nevljah in v nedeljo 27. se je vrnil v Celje. Če poskusimo primerjati oba profila, moramo najprej omeniti, da je S. Brodar na svoji skici označil mesto svojega opisa, da pa iz precej obsežnega Kosovega besedila in prilog ni mogoče ugotoviti, kje so njegovi profili. V separatu, ki ga je F. Kos podaril S. Brodarju, je ta na tlorisu (si. 1, 33) ob robu izkopa s svinčnikom označil, kje naj bi bili profili. Ker pa je napravil zraven več vprašajev, je videti, da tudi on, ki je bil na izkopavanju, ni mogel zanesljivo rekonstruirati lege profilov. ._1 _ ----tffrjyi'cV. X * ^ A — i' tr" j r1 -f j v«. ( /fa-J o ^ i A} t ^ m 'J flifejm, , (fj j (K^vK* , ______ _ ^ ^^ ; ^ - v-.......z1-—..... it Razen tega je F. Kos objavil od profilov (si. 3), ki so dolgi 13 oziroma 14 metrov, le njihove izseke in ni vseeno, kje so ti izseki. Ugotovili smo že, da vodne sedimente, kakršni so v Nevljah, ne gre posploševati. V vodnih sedimentih se lahko na zelo majhnih razdaljah menjajo debeline in kvaliteta plasti. Razlike, ki obstajajo med obema opisoma pri debelini in globini plasti in njihovi razvrstitvi je prisoditi temu, da sta avtorja posnemala plasti na različnih mestih, medtem ko so razlike v kvalifikaciji plasti in poimenovanju lahko do neke mere posledica subjektivnega ocenjevanja. V bistvenem se profila vendarle ujemata. Oba nedvomno povesta, da gre za vodne sedimente, če seveda za plast L upoštevamo Kosovo označbo »barska glina« in ne njegovo razlago o puhličnem nastanku (56). Iz obeh profilov tudi izhaja, da se je spodnji del odlagal v mirni oz. počasi tekoči vodi in da je zgornje plasti nanesla tekoča včasih precej deroča voda. Razen tega je pri obeh profilih videti jasno in enako, da leži kulturna plast z mamutom v zgornjem delu spodnjega kompleksa plasti. Režim mirnejše vode traja Po poginu mamuta in obisku človeka še nekaj časa, preden nastopi sprememba. Ta prehod k zgornjim plastem je nejasen. Zdi se, da so zgornje plasti diskordantne in je vmes erozijska faza. Med obema profiloma pa obstaja razlika, ki je res nepremostljiva in je posledica hude napake F. Kosa. Plast pod humusom je okvalificiral kot puhlico, torej kot vetrni sediment. Njen nastanek si predstavlja (47) takole: »Izmed štirih velikih ledenikov Kamniških Alp wiirmske in powiirmske poledenitve (stadialne morene) je bistriški ledenik združil vso maso ledu in zelenega srena skoraj cele južne strani tega gorovja (Lucerna 1906). Severozapadni zračni toki so imeli s prašnim bremenom le kratko pot od obrobnih ozemelj ledenika do neveljske kotline. Teren wilrmskih ledeniških grobelj bistriškega ledenika... ima zelo velik horizontalen obseg ter seže proti jugu med drugim tudi v bližino današnje državne smodnišnice, ki leži približno 3 km severno od Kamnika (Lucerna 1906)«. Iz citata je razvidno, da je F. Kos navedene podatke prevzel po Lucerni, toda prezrl je majhno podrobnost. R. Lucerna (1906, 26) namreč pravi: »Das Morčinengebiet hat eine grosse horizontale Erstrec-kung. Es reicht vom Bauer Urschitz bis zur Putzpulverfabrik.« In na strani 27: »Die hdchsten Walle erheben sich gleichfalls am rechten Ufer gegenuber der Putzpulverfabrik. Hier endet das Morčinengebiet mit machtigen Doppelwalle.« R. Lucerna torej ne govori o državni smodnišnici pri Kamniku, ampak o »Putzpulverfabrik«, kar Pomeni manjši obrat, ki je deloval v času stare Avstrije na Kopiščih. Čudno je, da P- Kos ni prebral tudi F. Seidla (1907), ki je zelo jasno napisal, da: »...je pridrla ledena reka do Kopišča.« (203) in na strani 207: »Od tod naprej proti Stahovici visita Pobočji naravnost proti strugi in svedočita, da je dolina izdelek tekoče vode«; na strani 208 pa še: »Slične groblje in skale nahajamo do Kopišča, ampak dalje proti jugu ne več. Pri Kopišču je torej dolenji konec Bistriškega ledenika in od njega Preobražene doline.« Predpostavka F. Kosa o neposredni bližini moren, ki naj bi jih veter izpihaval, torej nima osnove. Da bi veter nosil prah od Kopišč do Nevelj, ni verjetno. Razen tega je razsežnost moren bistriškega ledenika mnogo premajhna, da bi veter od tod lahko nanosil do 45 cm debelo plast puhlice. Še manj je verjetno, da bi se puhlica nabrala samo v Nevljah in nikjer drugje, pa še tukaj ne povsod, saj v Profilu III, ki je oddaljen le 8 m od profila IV (40), ni puhlice. SI. 1: Zapisek S. Brodarja ob obisku neveljskih izkopavanj. Abb. 1: Die Aufzeichnung von S. Brodar beim Besuch der Nevlje-Ausgrabung. Leta 1938 se je I. Rakovec ukvarjal z geologijo in morfologijo Tuhinjske doline. Zaradi teh študij pa tudi zaradi okostja mamuta, ga je neveljsko najdišče zelo zanimalo. Zato je izkopavanje večkrat obiskal. Iz opisa profila (I. Rakovec 1939, 183) vidimo, da je uporabil isto poimenovanje plasti kot S. Brodar, le da navaja eno plast več, in sicer med humusom in mivko še »45 cm debela plast precej peščene rjave ilovice«. Po debelini in legi sodeč gre za plast, ki jo F. Kos označuje kot puhlico. I. Rakovec sicer ne navaja točnega mesta svojega profila; verjetno ga je posnel v bližini enega od profilov IV ali VI (VII je izven najdišča), v katerih F. Kos navaja »puhlico«. Profil III je verjetno blizu mesta, kjer je vzel profil S. Brodar, ker v teh dveh te plasti ni. I. Rakovec piše dalje (184): »Debela plast sivice... nam priča, da je bilo tu jezero« in »Jezerska glina je potemtakem ekvivalent talne morene in zadnje poledenitve...« S tem je datiral tudi kulturno plast v zadnjo mrzlo dobo. Na isti strani je zanimiva še njegova ugotovitev: »Prod v debelini ca. 80 cm, ki sledi v Logu nad prej omenjeno sivico (jezersko glino), utegne pripadati že postglacialu.« Po F. Kosu (59) bi se plast F s kuriščem .. mogoče dalo uvrstiti v prvi toplotni interval drugega, klimatično nihajočega wiirmskega poledenitvenega sunka.« Ker je imel nad to plastjo še puhlico, jo je bil prisiljen datirati v pleistocen. Že 28. marca 1938 sporoča S. Brodar (PASB) I. Rakovcu o tej plasti takole: »Artefakti iz zgornjega ognjišča nad prodom niso zanesljivi. Komadi so povečini močno oglajeni od vodnega transporta in razen tega sem našel isti material v produ. Slične komade poznam iz Svetokrižke jame, in sicer iz plasti, ki je že vsaj neolitska.« Po mnenju S. Brodarja in I. Rakovca je prod torej postglacialen. Že zgoraj smo opozorili na navedbo F. Kosa, da so v tej plasti našli »fragment grobo izdelane lončene posode«. Fragment keramike postglacialnost proda dokazuje. Omenimo tu še, da je tudi M. Šifrer (1961) obravnaval neveljske plasti. Ker se ne dotika kulturne problematike, teksta ni treba komentirati. Prav pa je, če popravimo nekaj napak, ki zadevajo S. Brodarja. Na str. 95 pravi: v... Brodarjevi zapiski« in »ugotavlja Brodar« ter citira cel odstavek opisa plasti. V resnici gre za opis plasti, katerega avtor je I. Rakovec (1939, 183), ki se je zapiskov S. Brodarja, kakor sam pravi, le poslužil. Torej je treba tudi v sledečem odstavku zamenjati ime Brodar z Rakovec. Na str. 99 je zaradi tega treba izpustiti »in Brodarja (73)« ter malo dalje še »Tri plasti ugotavlja tudi Brodar, ki v nasprotju s Kosom vidi v plasti neposredno pod preperelino čisto navadno rjavo peščeno ilovico.« Na str. 102 je treba izpustiti: »...z Brodarjevimi zapiski (73, 183) kot tudi...« Podobna zamenjava imen je na str. 96, kjer M. Šifrer pravi: »Tako je najti v spodnji plasti med peščeno glino ali mivko po Brodarju še kot oreh debele prodnike.« Pravilno je »po Kosu«, ki ga Šifrer tudi citira. Že v poglavju »Kronika, okolnosti, domneve« pri opisu odkritja artefakta pravi F. Kos: »Ploščati, podolgovati kamenček..., se je izkazal kot lep temen sileks in sicer kot lepo, tipično mikrolitsko, zelo ostro aurignaško rezilce - praskalce...« (32). V poglavju »Arheološki inventar« še dodaja: »V prerezu tvori enakokrak trikotnik z zelo kratko osnovnico in dolgima krakoma. Dolg je 29,7 mm; rezilo široko 6,6 mm; ena stran je zelo ostra, druga, hrbet, je topa ter debela 3,3 mm« (52). In dva odstavka dalje: »Značilen za naš mikrolit je tudi držajni nastavek; en konec nožiča tvori praskalo, drugi konec pa nastavek za držaj (Pfeiffer, 1912).« Neveljski artefakt je F. Kos (32) opredelil kot orodje, »kije izdajalo civilizacijo po Bayerju diagnosticiranega in opisanega karavanškega aurignaciena (olševske kulture), torej manufakt, soroden podobnim artefaktom iz Potočke zijalke« in ga tako direktno vzporedil s Potočko zijalko. Ne da bi navedel kakršnekoli argumente na drugem mestu (57) pravi: »Neveljski mladopaleolitik tipološko ni istočasen s kulturo ozkih rezil v spodnjem delu plasti Potočke zijalke... ampak je, kakor se zdi, mlajši.« Če F. Kos trdi, da so Nevlje mlajše od spodnjih plasti Potočke zijalke, istočasno pa, da spadajo v olševsko kulturo, je lahko mislil le, da so Nevlje sočasne z zgornjimi plastmi Potočke zijalke, tik predno je človek nehal prihajati v Potočko. Zdelo se mu je, da se s tako razlago ujemata njegov geološki in arheološki rezultat, da spadajo Nevlje v začetek prihajajoče poledenitve. Pri tem pa ni upošteval velike višinske razlike med obema postajama. Ko je postalo življenje v Potočki zijalki nemogoče, ohladitev 1300 metrov nižje okrog Nevelj še ni dopuščala naselitve mamuta. Razen tega je treba upoštevati, da se odziva živi svet na klimatske spremembe z določeno retenzijo. Istočasno življenje človeka v Potočki zijalki in življenje mamuta ter severnega jelena v Nevljah je izključeno. Računati je zagotovo treba s precejšnjo časovno razliko, na kar opozarja S. Brodar (1939, 88), ki pravi: »Ko je bilo v višini že vsako življenje naravnost nemogoče, se je v nižinskih postajah še dolgo nadaljevalo.« V tekstu govori F. Kos večkrat o »poznem aurignacienu«, vendar pa nikjer ne definira, kaj s tem misli. Zaradi primerjave s Potočko zijalko se zdi, da misli na njene zgornje plasti. Po drugi strani pa navaja R. R. Schmidta (1909), pri katerem je pozni aurignacien takratna druga razvojna faza aurignaciena, torej to kar danes imenujemo gravettien. Zdi se verjetno, da F. Kos tega sploh ni ločil, kar sledi tudi iz njegove primerjave neveljskega artefakta in retuširane kline iz Potočke zijalke (51). Zanimiva je trditev, da ima neveljski artefakt »držajni nastavek«, pri čemer se sklicuje na L. Pfeifferja (1912). Navedeni avtor ima v svoji knjigi posebno poglavje z naslovom »Die Kerbspitzen (pointes d cran)«. Kako je lahko F. Kos iz teh dveh izrazov prišel do izraza držajni nastavek ni jasno. Razen tega L. Pfeiffer sicer navaja, da nastopa ta tip tudi v aurignacienu, ko pravi: »Ein neuer Typus mi Lorbearblat-tahnlichkeit tritt im Aurignacien und in Solutrčen voriibergehend auf«, toda obravnava izključno ploskovno retuširano varianto, ki jo tudi edino prikaže na sliki. Ta varianta z neveljskim artefaktom gotovo nima nič skupnega. V naslednjem stavku Ugotavlja F. Kos, da je »R. R. Schmidt (1909)... našel samo v arheoloških inventarjih Poznoaurignacienskih najdišč rezila z držajnim nastavkom«. Če to Schmidtovo delo Pregledamo, se pokaže, od kod izhaja Kosov termin. Schmidt namreč med drugimi artefakti navaja tudi »Messer mit stielformigen Ansatzen« (104) in »Klingen mit Stielansatz« (109), misli pa pri tem na »Kerbspitzen«. Objavlja tudi sliko (Fig. 14, Taf. XVIII), ki predstavlja tako netipičen primerek, da F. Kosu, ki to sliko citira, ni mogla nuditi prave predstave za kakšen tip gre. Obe deli, ki ju citira F. Kos, sta nastali 30 let pred Nevljami, ko je bilo poznavanje izrabljenega orodja šele na začetku. R. R. Schmidt niti še ne uporablja izraza »Kerbspitze« ali »Kerbklinge«, L. Pfeiffer sicer ta termin že uporablja, toda obravnava le ploskovno obdelano varianto. Pri tako pomanjkljivi informaciji o izrabljenih orodjih, kakršno lahko dobimo iz teh dveh del in pri orientaciji artefakta s praskalom zgoraj, je F. Kosu zamaknjen sPodnji del (ponesrečeno odbite kline) vzbudil vtis »držajnega nastavka«. Drugi dan po odkritju je artefakt videl tudi S. Brodar. Izkopavanje je bilo v teku. Slo je šele za prvo najdbo. V taki situaciji je pomembno le, če gre res za kremen in ^e je res odbit. Pri prvi najdbi je najvažnejša ugotovitev, da gre res za paleolitsko Postajo. Morda takrat še ni bil niti dobro opran. Zaradi črne barve so retuše s prostim očesom tudi zelo slabo vidne. Tudi iz njegove skice na zapisku (si. 1), kjer je artefakt Postavljen s praskalom zgoraj, lahko sklepamo, da ga ni dobro pogledal. Nekoliko v nasprotju s takim sklepanjem je pa dejstvo, da je na svoji skici naznačil retuše na levem robu ob praskalu in še na desnem robu spodaj. Naj bo kakorkoli že, tudi S. Brodar je bil mnenja, da gre za nekoliko ponesrečeno praskalo na klini. Zaradi tega ni bilo razloga, da bi se kdo posebej zanimal za ta artefakt. Čeprav smo ga tekom časa ob raznih prilikah videli, se nikomur ni zdelo potrebno, da bi ga natančneje pregledal. Od tod tudi omemba F. Osoleta (1962-1963, 138), da postaja v Nevljah »... kulturno ni ožje opredeljiva«. F. Kos je objavil le fotografijo artefakta (Tab. VI, si. 15); to je slabo, ker se na posnetkih obdelava vidi slabo ali pa sploh ne. Fotografija je tudi precej prevelika (brez navedbe kakšna je povečava) in daje zelo napačno predstavo. Zaradi tega smo se odločili, da topot artefakt še narišemo in ga objavimo v naravni velikosti (si. 2). Prirodoslovnemu muzeju, ki ga je v ta namen radevolje posodil, gre lepa zahvala. Preden ga je prevzela risarka D. Knific-Lunder, je bilo potrebno artefakt natančno pregledati. Kakor v Nevljah že večkrat je spet prišlo do presenečenja. Izkazalo se je, da gre, čeprav je bil prvi in je ostal edini, za zelo zanimiv artefakt, ki vsekakor zasluži večjo pozornost, kakor pa jo je bil deležen doslej. Navadno rišemo artefakte tako postavljene, da je udarna ploskev oziroma točka udarca, ki je povzročil odbitek, spodaj. Velika večina praskal na klini ima praskalo na terminalnem koncu, kar pomeni, da je na risbi praskalo zgoraj. V skladu s tako prakso je tudi F. Kos orientiral neveljski artefakt na objavljeni fotografiji. Kadar sta udarna ploskev in bulbus vidna, orientacija ne povzroča težav. Orientacija postane problematična, kadar iz kakršnegakoli razloga ta dva znaka na artefaktu nista vidna. Tak primer je neveljski artefakt in orientacija samo na podlagi običajne terminalne lege praskala se zdi logična. Toda na odbitku so lahko še drugi znaki, po katerih lahko sklepamo na smer odbijanja. Če najprej pogledamo neveljski artefakt le kot odbitek, ne da bi upoštevali obdelavo, vidimo, da je polovica, ki nosi praskalo, širša in se proti drugemu koncu odbitek oži. Izjeme seveda so, toda splošni habitus odbitkov je tak, da je pri bulbusu odbitek masivnejši. Dostikrat je na ventralni ploskvi videti udarne valove, katerih konkavna stran označuje lego bulbusa. Na neveljskem artefaktu jih ni videti. Čeprav zelo slabo so pa udarni valovi vidni na dorzalni ploskvi, ki je nastala za enim prejšnjih odbitkov (si. 2 b). Njihova konkavna stran kaže proti praskalu. Tudi oblika te ploskvice kaže, da je bila odbita pri praskalu. Na desnem robu na drugem koncu kakor praskalo vidimo dva zobca. To sta po vsej verjetnosti negativa dveh odbitkov, ki sta se nepravilno zalomila. Udarjena sta morala biti tam, kjer je praskalo. Nasproti praskala zaključi artefakt 2cm SI. 2: Izrobljena konica iz Nevelj. Abb. 2: Kerbspitze aus Nevlje. ravna prečna ploskvica (si. 2, c in d). Retuširana ni, je le nekoliko hrapava, kar včasih vidimo pri prelomih ne dovolj homogenega sileksa. Tukaj je bila konica artefakta, ki je odlomljena. Čeprav bulbusa in udarne ploskve na artefaktu ni videti, je dovolj argumentov za trditev, da sta bila tam, kjer je praskalo in da ga je treba obrniti. Pri natančnejšem pregledu se takoj vidi, da ne gre le za klino s praskalom, ampak da je obdelave precej več. Bazalno se od praskala na desni strani retuša neprekinjeno nadaljuje. Strma retuša praskala preide v navpično, ki se nadaljuje do ene tretjine dolžine in predstavlja izrobo. Levi rob je retuširan na terminalni tretjini. Retuša je nekoliko bolj groba. Najprej je zelo strma, potem preide v vertikalno in proti koncu artefakta je previsna. Gre do preloma in je verjetno šla še naprej proti konici. Na ventralni ploskvi je bazalno po celi širini, proti sredini artefakta pa na eni strani, ploskovna retuša. S to ploskovno obdelavo je bil odstranjen bulbus, kakor je bila z izdelavo praskala odstranjena udarna ploskev. Ventralna ploskev je tudi terminalno ploskovno obdelana. Tudi ploskovna retuša je verjetno šla do konice. Poznamo nekaj primerov kombinacije izrobe in praskala, toda ne v taki obliki, kot je to na neveljskem artefaktu. Praskala ob bazi so itak redka. Razen tega ni nameščeno v osi, ampak je potisnjeno v desno. Po subjektivnem občutku človek sploh ni imel namena izdelati praskala, ampak je začel (izjemoma) z retuširanjem že na levi strani baze in potem neprekinjeno prešel v retuširanje desnega roba. Ravno ta neprekinjenost navaja na izrečeno misel. Nenavadno je tudi, da je človek iz takega Pokvarjenega odbitka skušal nekaj napraviti. Taki primeri niso pogosti. Morda zato prave primerjave za opisani artefakt v literaturi nismo našli. Kljub nenavadni obliki se zelo približuje izrobljenim konicam, ki imajo poleg izrobe retuširano tudi konico. Morda moti, ker je izroba na neveljskem artefaktu malo izrazita. Če jo primerjamo z izrobo konice iz Jame v Loži je razlika velika. Toda če pogledamo večje število izrobljenih orodij, vidimo, da zelo plitve izrobe sploh niso nekaj izjemnega. Kot Primer navedimo našo najdbo iz Županovega spodmola (F. Osole, 1976, T. 2/11). Da §re pri neveljskem artefaktu zelo verjetno za lozensko konico, potrjuje ploskovna retuša, ki na tem tipu v mnogo primerih nastopa, medtem ko druga orodja take retuše nimajo. Če je prej kulturna pripadnost gravettienu izhajala le iz datacije, je s tem tudi tipološko utemeljena. Oglejmo si še enkrat neveljski profil. Tokrat na podlagi zapiska S. Brodarja, torej brez puhlice. Vse plasti so vodnega izvora. Spodnje plasti sivice so se usedale v mirni zastajajoči vodi. Gladina je nihala, vendar tega nihanja ne smemo vezati na klimatske spremembe. Podobno je z zgornjo serijo. Hitrost in moč vode se je Menjavala, kar tudi ni bilo posledica klimatskih sprememb. Samo na osnovi plasti torej o klimi ni mogoče reči ničesar. Močan indikator pa sta obe živalski vrsti, odkriti v zgornjem delu sivice, tj. mamut in severni jelen, ki sta tipična predstavnika mrzle favne. Za naše kraje je severni jelen pravzaprav še pomembnejši indikator časa, saj §a je najti v številnih postajah, ki so dobro datirane v drugo polovico wiirma. Toda ta druga polovica wiirma je razmeroma dolgo trajala in še danes ni dokončno rešeno, v kateri del tega obdobja spada ta ali ona postaja. Do neke mere se to vprašanje °draža že v citiranih omembah Nevelj, od katerih je vsaka nekoliko drugačna: "• • ■ med wiirmom II in wiirmom III«; »... v wiirmu II ali še celo v mlajšo dobo«; ».. .v mlajšem wiirmu«; »... v končno obdobje wiirmskega glaciala«; »... v wurmsko Radialno dobo II + III«; »... v vrhunac III wiirmskega stadiala«. Omeniti je še treba, da so bile narejene tudi pelodne analize neveljskih sedimen-tov. Rezultati kažejo na hladno klimo, vendar pa ne ekstremno hladno. A. Budnar-Li-poglavšek (1944, 157) pravi takole: »...je vladala ob sedimentaciji hladnejša klima zadnje t. i. wixrmske ledene dobe, ki pa ni bila tako ostra in mrzla kakor v Centralnih Alpah...« Pri poslabšanju klime je nekje pred viškom poledenitve doseženo tako stanje, zato je bila F. Kosova datacija v konec interglaciala oziroma v nastopajočo sledečo poledenitev potrjena tudi s pelodno analizo. Toda avtorica pravi v predgovoru (1944, 94): »Analiza peloda v diluvialnih naselbinah in mikrostratigrafija sta pri nas še neorani ledini.« Njeno delo je bilo pionirsko, kar pomeni, da ni bilo nobene druge analize, s katero bi lahko primerjala svoje rezultate. Na podlagi raziskovanj A. Šerclja v preteklih desetletjih poznamo razvoj naše pleistocenske flore zdaj že precej dobro. Po njegovem mnenju, za katero se mu lepo zahvaljujem, je treba neveljski diagram razložiti drugače. Pojav nekaj listavcev v sicer hladni klimi pomeni ublažitev mraza, oziroma prvi znak prihajajoče toplejše periode. Torej gre za prehod iz mrzle v toplo dobo, kar je ravno v nasprotju z mnenjem F. Kosa in A. Budnar-Lipoglavškove, ki sta menila, da gre za konec tople in prehod v mrzlo dobo. Za katero otoplitev naj bi šlo pa neveljski pelodni profil ne zadošča. V poštev prihaja interstadialna otoplitev ali pa celo začetek postglaciala. Mamut, severni jelen in gravettienska kultura postglacial seveda izključujejo. Neveljsko paleolitsko postajo je treba prišteti k skupini jam, ki tudi vsebujejo izrobljena orodja, tj. k Jami v Loži, Ovčji jami in Županovemu spodmolu. Določitev natančnejšega mesta v okviru gravetienske kulture in podrobnejše kronološke uvrstitve v poteku drugega dela wiirma, oziroma v mrzli dobi po interstadialu Potočke zijalke, ovirajo enake težave, kakor pri drugih naštetih postajah. Ene podrobnosti pa vendarle ne smemo prezreti. Nekaj listavskih pelodov nakazuje prihajajočo otoplitev, ki je potem ni bilo, in je vsaj v sedimentih Nevelj in drugih postaj ni zaslediti. Zdi se, da je otoplitev med wurmom II in III bila pri nas prešibka, da bi se manifestirala v sedimentaciji, kar tudi pomeni, da jo je mrzla favna lahko preživela. Med navedenimi omembami Nevelj se z možnostjo, ki jo nakazuje nova interpretacija pelodne analize, najbolj ujema mnenje S. Brodarja, da spadajo Nevlje v nekoliko milejše klimatske razmere med wurmom II in wurmom III. BRODAR M., OSOLE F. (1979), Nalazišta paleolitskog i mezolitskog doba u Sloveniji. - Praistorija jugoslavenskih zemalja 1, 135-157, Sarajevo. BRODAR S. (1935), Nova paleolitska postaja v Njivicah pri Radečah. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 16, 1-33, Ljubljana. BRODAR S. (1939), O stratigrafiji Potočke zijalke. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20, 66-95, Ljubljana. BRODAR S. (1950), Prerez paleolitika na slovenskih tleh. - Arheološki vestnik 1, 5-10, Ljubljana. BRODAR S. (1955 a), Kostanjevica ob Krki paleolitska postaja na planem. - Razprave razreda za prirodoslovne vede SAZU 3, 431-462, Ljubljana. BRODAR S. (1955 b), Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh. - Zgodovina Ljubljane, 223-242, Ljubljana. BUDNAR-LIPOGLAVŠEK A. (1943), Rastlinski ostanki neveljskega paleolitskega najdišča. - Zbornik Prirodoslovnega društva 3, 95-101, Ljubljana. BUDNAR-LIPOGLAVŠEK A. (1944), Rastlinski ostanki in mikrostratigrafija mamutove-ga najdišča v Nevljah. - Prirodoslovna izve-stija 1, 93-188, Ljubljana. KOS F. (1939 a), Paleolitske najdbe ob Nevljici. - Etnolog 10-11, 417-419, Ljubljana. KOS F. (1939 b), Der QuartSrfund von Nevlje. - Quartdr 2, 150-151, Berlin. KOS F. (1939c), Neveljski paleolitik. - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20/1-4, 25-65, Ljubljana. KOS F. (1941), Problematika neveljskega pa-leolitika v okviru pleistocenskih dogodkov. - Zbornik Prirodoslovnega društva 2, 97-101, Ljubljana. OSOLE F. (1962-1963), Mlajši paleolitik iz Ovčje jame. - Arheološki vestnik 13-14, 129-156, Ljubljana. OSOLE F. (1964-1965), Paleolitik Slovenije. - Arheološki vestnik 15-16, 9-20, Ljubljana. OSOLE F. (1972), Babja jama, zatočišče ledenodobnih lovcev. - Naše jame 13, 1971, 35-40, Ljubljana. OSOLE F. (1976), Paleolitik iz Županovega spodmola pri Sajevčah. - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 5, 7-28, Ljubljana. PFEIFFER L. (1912), Die steinzeitliche Tech-nik. - Jena. RAKOVEC I. (1939), H geologiji in morfologiji Tuhinjske doline. - Hrvatski geografski glasnik 8-10, 175-187, Zagreb. RAKOVEC I. (1958), Geološki razvoj Kamniške pokrajine. - Kamniški zbornik 4, 5-32, Ljubljana. SCHMIDT R. R. (1909), Das Aurignacien in Deutschland. - Mannus 1, 97-120, Wiirz-burg. ŠIFRER M. (1961), Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. - Dela 4. razr. SAZU 12, Ljubljana. Viri: PASB = Privatni arhiv Srečka Brodarja ANM = Arhiv Narodnega muzeja v Ljubljani REVISION DER PALAOLITHSTATION IN NEVLJE Zusammenfassung In Nevlje bei Kamnik nordlich von Ljubljana stieBen im Jahr 1938 die Arbeiter beim Briickenbau auf Mammutknochen. Wahrend der Skelett-Rettungsgrabung wurde auBerdem ein Artefakt aus schwarzem Lydit gefunden und damit war auch der Beweis fiir die Anwesenheit des eiszeitlichen Menschen erbracht. Die Station wurde von F. Kos freigelegt und veroffentlicht (1939 c). Kulturell setzte er sie der Hohle Potočka zijalka zur Seite, chronologisch aber in die e'ntretende Wiirm-Vereisung. Der Autor berichtet zunachst ziemlich eingehend iiber die verschiedenen Vorkommnisse anlaBlich- der Ausgrabung und unmittelbar danach. Anhand der im Archiv erhaltenen Skizze, die S. Brodar beim Besuch der Grabungen anfertigte (Abb. 1), geht der Autor zur Deutung des Profils iiber. Er weist auf die falsche Parallelisierung von F. Kos der im Wasser entstandenen Kulturschicht mit LoBprofilen hin. Das Sediment wurde zur Ganze durch das Wasser abgelagert Und ist von ausgesprochen lokaler Entwicklung, so daB die Verkniipfung mit dem Klima nicht ^fgebracht ist. Er korrigiert ilberdies die irrtumliche Ansicht von F. Kos, daB die unter dem Humus liegende Schicht LoB sei. Im Artikel von Kos (1939 b, 151), wo das Profil nach S. Brodars Aufzeichnung angegeben wird, ist fur die unter dem Humus liegende Schicht »Flugsand« angefiihrt. Das ist ein Druckfehler, richtig muBte »FluBsand« stehen. In Nevlje und Umgebung K'bt es tatsachlich keinen LoB. Das Profil umfaBt nicht das Riss-Wiirm-Interglazial und die Besamte Wurm-Vereisung, wie F. Kos meinte, sondern ist der untere Sedimentekomplex im ruhigen bzw. langsam flieBenden Wasser, im zweiten Teil des Wiirm bzw. in dem kalten ^e'traum nach dem Interstadial der Potočka zijalka entstanden, was die gefundenen Mammut-und Rentierreste bezeugen. Der obere, vom flieBenden und reiBenden Wasser abgelagerte ^chichtenkomplex gehort schon dem Postglazial an, wofiir auch das von F. Kos entdeckte Keramikstiick (1939 c, 53) in Schicht F Zeugnis ablegt. Fur die Nevlje-Schichten wurde desgleichen die Pollenanalyse durchgefuhrt, die erste bei Uns und folglich eine Pioniertat, die nachgewiesen hat, daB es sich um ein kaltes, jedoch nicht ^xtrem kaltes Klima handelt. Die Erklarung dafur lautete, daB dies der Ubergang vom nterglazial zur Wiirm-Vereisung sei (A. Budnar-Lipoglavšek 1944). Die gegenwartige Erkla-Ung des Palinologen A. Šercelj ist gerade umgekehrt - es handelt sieh um den Ubergang von 'nern kalten zu etwas milderem Klima, was das wSrmere Intervali (Wurm II/III) im Laufe des weiten Teils des Wurm andeutet. Zu einer starkeren ErwSrmung kam es jedoch nicht, die Kulturschicht in Nevlje fiihrt ja Mammut- und Rentierreste. Dieses Interstadial lafit sich auch in den Hohlensedimenten nicht aufspiiren. Das einzige Artefakt bezeichnete F. Kos als mikrolithischen Aurignacien-Klingenkratzer, veroffentlichte jedoch nur dessen Foto mit nach oben orientiertem Kratzer. Beim Zeichnen erwies sich, dafi es sich um etwas anderes handelt (Abb. 2). Vor allem mufi das Artefakt umgekehrt werden. Die Basis bei F. Kos ist der abgebrochene Terminalteil der ziemlich miBlungen abgeschlagenen Klinge. Der scheinbare Kratzer ist die unmittelbar in die Kerbe tibergehende Basisretusche. Ein Teil der Spitzenretusche ist noch erhalten. AuBerdem weist dieses Artefakt noch eine Flachenretusche an der Ventralseite auf, und zwar eine basale und eine terminale. Samtliche Argumente sprechen dafiir, daB es sich um eine beschadigte Kerbspitze handelt. Aufgrund samtlicher Korrekturen ist die Palaolithstation in Nevlje ins Gravettien einzuglie-dern, und zwar in die Gruppe der Hohlenstationen Jama v Loži, Ovčja jama und Županov spodmol, die gleichfalls unterschiedliche Kerbgerate enthalten. Die endgiiltige Einordnung, wohin im zweiten Teil des Wiirm diese Stationengruppe zu setzen ist, ist noch nicht moglich, da ihre Profile nicht hinreichend differenziert sind. Lediglich anhand des Pollenprofils in Nevlje wiirden sie ins etwas mildere Klima nach dem Ende des Wiirm II gehoren, das sich jedoch bei uns nicht als Interstadial durchgesetzt hat. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 111-114 KOLOKVIJ - BRONASTA DOBA V SLOVENIJI Lendava, 12.-15. november 1986 Spremna beseda Izredno pomembno potezo za slovensko arheologijo je Slovensko arheološko društvo (SAD) naredilo sredi šestdesetih let, ko je začelo redno, načrtno prirejati strokovna srečanja, posvečena problematiki posameznih arheoloških obdobij. Kolokviji so imeli namreč svojevrsten učinek, delovali so kot spodbujevalni, povezovalni in ustvarjalni vzvod ter zajeli takorekoč celotno populacijo slovenskih arheologov. Verjetno tudi zaradi kolegialne kompetitivnosti je bila s kolokviji vzpostavljena in vzdrževana solidna raven slovenske arheološke stroke. Hkrati so bili ti odlična informacija o sprotnih raziskovanjih in tudi najboljši kazalci stanja raziskav in razvoja stroke. To so bila šestdeseta in sedemdeseta leta ( cfr. D. Svoljšak, Lendavski zvezki 8, 1986, 5 ss). Čeprav se je zvrstilo kar dvanajst strokovnih srečanj, je bronasta doba prišla na spored šele trinajsta. Vzrok za to je verjetno iskati v dejstvu, da so najdišča iz te dobe na slovenskih tleh manj številna, slabše raziskana in najdbe skromnejše. Vendar zamisel o pripravi kolokvija o bronasti dobi sega vsaj v leto 1980-81, ko je SAD zasnoval svoj poslednji vseslovenski raziskovalni program (cfr. Arheološki raziskovalni program 1981-1985, Ljubljana 1981). V osemdesetih letih je namreč Raziskovalna skupnost Slovenije spremenila politiko finansiranja raziskovalnih Programov. SAD je povsem izgubilo svojo vlogo kot osrednja merodajna skupščina slovenskih arheologov oz. arheologije, vsa teža raziskovalnega planiranja in dela je bila prenesena le na redke raziskovalne inštitucije. Posledice tega prestrukturiranja raziskovalne politike se v arheologiji že močno čutijo. Vprašanje je, če jih lahko označimo s pozitivnim predznakom (cfr. B. Djurič, Arheo 4, 1984, 2 s). Prav zato Pripada našemu kolokviju posebno pomembna vloga. Na določen način skuša namreč vzpostaviti kontinuiteto s sedemdesetimi leti, ki so bila plodna, a prekinjena; zaradi svoje uspešnosti pa je hkrati opozorilo, da ne bi smel biti zadnji, kljub temu, da je fatalni 13. Po devetih letih premora je bil odziv slovenskih, pa tudi drugih arheologov nepričakovan: tako po številu referentov kot poslušalcev. Izkazalo se je, da je takšna oblika strokovnih srečanj še vedno aktualna, da še deluje kohezivno, da je vsaj slovenskim arheologom še vedno dobrodošla. Kljub mnogim nasprotnikom kolokvija ln ugovorom, češ da raziskave o bronasti dobi še niso dovolj dozorele, da gradivo Se ni dovolj obdelano, da je današnje stanje raziskav o tej dobi že sicer zaobseženo v sintetičnem pregledu profesorja Staneta Gabrovca (Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, 1983, 21 ss), se zdi, da je bil kolokvij tako z družbenega kot s strokovnega Slalisea ne le upravičljiv, temveč prepotreben. Njegov osnovni namen je bil namreč spodbuditi priprave znanstvenih objav obsežnega izkopanega gradiva. Brez ustrezne ot)]ave namreč še tako kvalitetno izkopavanje in raziskava ostaneta brez vrednosti, popolna neznanka. To dejstvo, se zdi, je še vse premalo zasidrano v zavesti slovenskih arheologov, ki cenijo predvsem terenska izkopavanja, tako da lahko povzamem kar po Francetu Prešernu: »V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjši fige.« Naš kolokvij je pokazal, da so bila v preteklih letih v ospredju predvsem izkopavanja, in to izkopavanja naselbin, pri katerih je šlo večkrat kar za zavidanja vredne velike posege. Na prvem mestu je bilo sistematično raziskovanje srednje-bronastodobne naselbine na Olorisu pri Dolnjem Lakošu, s katerim se je postavila Irena Šavel. Podobno obsežno je bilo izkopavanje na področju Rabelčje vasi na Ptuju, le da je šlo za zaščitni spomeniško-varstveni poseg, ki ga je vodila Mira Strmčnik-Gulič. Po dolgih letih prizadevanj smo končno doživeli predstavitev že tri desetletja trajajočih izkopavanj Ormoža. Njegovo kronologijo je pripravil Branko Lamut, opogumila pa se je tudi Marjana Tomanič-Jevremov, ki je poleg pregleda naselbinskih ostalin pokazala tudi nadvse pomembno skupinico ormoških žganih grobov. Žal se vabilu ni odzval Stanko Pahič, ki naj bi predstavil slavno, a še vedno premalo znano bronastodobno naselbino na Brinjevi gori. Brinjegorske barve je zastopal le Pahič junior, ki je podal bežen pregled njenega žarnega grobišča. Kljub temu da se v osrednji in zahodni Sloveniji izkopavanja bronastodobnih najdišč po obsegu ne morejo meriti z vzhodnoslovenskimi v Podravju in Pomurju, pa so bili narejeni pomembni koraki, tako da se bela lisa zmanjšuje tudi tod. Pomemben je bil prispevek Ivana Puša, ki je predstavil naselje v Žlebiču pri Ribnici na Dolenjskem. Žal drugo, na novo odkrito najdišče v Kostelu ob Kolpi, na kolokviju ni doživelo premiere. Novo gradivo je prišlo na dan na Vipavskem in v Posočju. Med omenjenim še posebno pozornost zbuja Most na Soči, ki spravlja v zadrego celo izkopavalca Draga Svoljška. Vtis so naredili tudi lepi predmeti iz Ljubljanice, ki jih je pokazal potapljač Miro Potočnik. Paola Koroščeva je na novo osvetlila stare najdbe iz postojnske Predjame, po Koprskem v bronasti dobi pa nas je popeljal Matej Župančič. Teme, s katerimi so nastopajoči poskušali preseči izkopavalne izkušnje, so bile v izraziti manjšini. Mednje velja uvrstiti prve, tipajoče korake Sneže Hvala-Tecco v zvezi s tehnologijo v livarstvu in Primoža Pavlina, ki je govoril o srpih. Žal se kolokvija ni udeležil Božidar Slapšak, ki je napovedal zanimivo temo: prostorske raziskave z vpogledom v gospodarsko osnovo kaštelirskih naselbin. Zlasti pa smo pogrešali Jaroslava Šašla, ki zaradi bolezni ni mogel vdihniti kolokviju vsaj drobca duhovnega sveta bronastodobnega človeka na Balkanu. Kolokvij je jasno predočil stanje raziskanosti bronaste dobe na Slovenskem. Izkazalo se je, da je bilo v zadnjih letih za poznavanje bronaste dobe na Slovenskem storjeno ogromno. Do izraza pa je prišla tudi izrazita prakticistična nota slovenske arheologije z vsemi svojimi »stranskimi« učinki. Ker pa niti bronasta doba niti arheologija nista obstajali in ne moreta obstajati znotraj današnjih slovenskih meja, so bili na kolokvij povabljeni tudi strokovnjaki iz sosednjih deželžL Stanje raziskav na avstrijskem Štajerskem je predstavil Diether Kramer, o novih izkopavanjih zadnjih let na sosednjem Madžarskem, v Železni županiji in županiji Mali Balaton sta poročala Mšria Fekete in L&szl6 Horvžth. Severozahodno Hrvaško so zastopali z referati Zorko Markovič, Josip Vidovič in Vladimir Sokol; s svojim predavanjem je izstopal Lazo Čučkovič, ki je predstavil karlovško regijo, in sicer predvsem zaradi izredno zanimivega najdišča na Turški Kosi. Za jadranski pridih so poskrbeli Blagoje Govedarica in Dunja Glogovič, skupaj z Jasmino Čuš-Rukonič, ki sta predstavili kvarnerske otoke. Pregled nad raziskovanjem bronaste dobe na Tržaškem in v Furlaniji sta podali italijanski kolegici Franca Maselli Scotti in Serena Vitri, medtem ko sta Francesca Bressan in Ugo Furlani (ki je žal le oddal referat) obdelala najdbe iz starih izkopavanj na slovenskih tleh - iz Kovačeve jame pri Robiču in Šempetra pri Gorici. Med tujimi strokovnjaki moramo omeniti še mlado Juliane Kaerner, ki se ukvarja z ruško skupino KŽG, in prominen-tnega gosta profesorja Bernharda Hansla - predstavil je izkopavanja v Feudvaru, ki ga raziskuje skupaj z vojvodinskimi kolegi. To, da je imel kolokvij značaj mednarodnega strokovnega srečanja, je še posebej pomembno: omogočeno je bilo primerjanje, preizkušanje znanstvene ravni in prijemov strokovnjakov različnih »šol«, različnih dežela, z različnimi možnostmi. Za sestavni del kolokvija pa moramo šteti tudi spremljajočo prireditev, ki je sicer doživela premiero z občutno zamudo: razstavo o bronasti dobi na Slovenskem. Na ogled je bila od maja do oktobra 1987 v ljubljanskem razstavišču »Arkade« (c/r. katalog: Bronasta doba na Slovenskem, Ljubljana 1987). Razstava je poskušala s svojo govorico predstaviti sintetično podobo znanja-vedenja o bronasti dobi na naših tleh, zato se je dotaknila nekaterih tem, ki na kolokviju niso našle svojega mesta, ki še niso dovolj raziskane in tudi ne zasidrane v sami arheološki stroki. S to potezo je želela biti provokativna v pozitivnem smislu: spodbudila naj bi razpravo, iskanje drugačnih, neustaljenih poti tudi med strokovnimi krogi, čeprav je bila v prvi vrsti namenjena širši javnosti. Med pripravami za bronastodobni kolokvij moram omeniti še eno neopravljeno nalogo: pripravo kataloga depojev in posameznih bronastih najdb iz bronaste dobe na Slovenskem. Med delom se je namreč izkazalo, da gre za sorazmerno obsežen podvig, tako da ga lahko pričakujemo šele v naslednjem letu. Kolokvij Bronasta doba v Sloveniji v Lendavi so finančno omogočili Kulturna in raziskovalna skupnost občine Lendava, Kulturna in raziskovalna skupnost občine Murska Sobota, Skupščina občine Lendava, Turistično društvo Lendava, Ina Nafta Lendava in Kulturna skupnost Slovenije ter Raziskovalna skupnost Slovenije. Biba TERŽAN, predsednica pripravljalnega odbora Slovenskega arheološkega društva Ker žal vsi referenti niso oddali svojih referatov v tisk v Arheološkem vestniku, ponatiskujemo seznam predavanj s kolokvija v Lendavi: GABROVEC STANE: Bronasta doba v Sloveniji - stanje raziskav in problemi. ŠAVEL-HORVAT IRENA: Naselbina v Dolnjem Lakošu. STRMČNIK-GULIČ MIRA: Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju. TOMANIČ-JEVREMOV MARJANA: Ormož, naselbina in grobišče. LAMUT BRANKO: Ormož, naselbina - pregled starejših izkopavanj. PAHIČ VITKO: Brinjeva gora, žarno grobišče na Gračiču. KAERNER JULIANE: Chronologische Probleme der Rušegruppe der sudostalpinen Urnenfelderkultur. KRAMER DIETHER: Die Bronze- und Urnenfelderzeit in der Steiermark - ein Uberblick. 8 Arheološki vostnik 113 FEKETE MARIA: Bronzezeitliche Forschungen im Komitat Vas. HORVATH lAZSLO: Spatbronzezeitliche Siedlungen und Graberfelder in Klein-Balaton. HANSEL BERNHARD: Beginn einer Ausgrabung in der bronzezeitlichen Siedlung von Feudvar bei Mošorin. MARKOVIČ ZORKO: Hronologija i geneza ranobrončanodobnih kultura sjeverne Hrvatske. VIDOVIČ JOSIP: Brončanodobne ostave Peklenica, Belica i grob kulture žarnih polja iz Dvorišča kraj Turčišča. ČUČKOVIČ LAZO: Brončanodobni nalazi iz karlovačke regije. GOVEDARICA BLAGOJE: O kulturnom i hronološkom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom prostoru. SVOLJŠAK DRAGO: Posočje v bronasti dobi. BRESSAN FRANCESCA: Kovačeva jama (Grotta di S. Ilario di Robic) presso Robič - i materiali dei vecchi scavi. KOROŠEC PAOLA: Bronastodobni elementi iz Jame v Predjami. PUŠ IVAN: Žlebič. SOKOL VLADIMIR: Draščica kod Moravča - kasnobronzanodobna nekropola. GLOGOVIČ DUNJA, ČUŠ-RUKONIČ JASMINA: Pregled nalaza i nalazišta bronza-nog doba na otocima Cresu i Lošinju. MASELLI SCOTTI FRANCA: Considerazioni su recenti scavi al castelliere di Elleri (Jelerji) e confronti con abitati coevi del Carso Triestino e Goriziano. VITRI SERENA: L'etži del bronzo nel Friuli centro orientale. ŽUPANČIČ MATEJ: Arheološka podoba Koprskega v bronasti dobi. POTOČNIK MIRO: Bronastodobne najdbe iz Ljubljanice. FURLANI UGO: II ripostiglio di Šempeter pri Gorici (San Pietro presso Gorizia). VITRI SERENA: Considerazioni su alcuni classi di materiali presenti nel deposito della Mušja jama (Grotta delle Mosche) di Škocjan (S. Canziano). HVALA-TECCO SNEŽANA: O kalupih in livarstvu. PAVLIN PRIMOŽ: Srpi - tipologija. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 115-126 BRONASTA DOBA V SLOVENIJI - STANJE RAZISKAV IN PROBLEMI STANE GABROVEC Hajdrihova 24, YU-61000 Ljubljana Petru Petruju - pobudniku in organizatorju slovenskih arheoloških kolokvijev Pregled bronaste dobe v Sloveniji sem objavil v Praistoriji jugoslavenskih zemalja (PJZ) 4 (1983). Ta podoba se v zadnjih letih ni mnogo spremenila. Od novosti lahko omenim predvsem nadaljevanje načrtnih izkopavanj v Dolnjem Lakošu, zaščitna na Ptuju-Rabelčja vas (šolski center)1 in novo kronološko analizo postojank na Ljubljanskem barju, ki jo je pripravil H. Parzinger,2 prve sistematične objave izkopavanj na Brinjevi gori:i in nekaj posameznih objav.4 Tako svoje naloge ne vidim toliko v ponavljanju že povedanega in njegovi dopolnitvi, kot v prikazu odprtih Problemov. Ob njih pa bo zadostno razvidno tudi mesto današnje Slovenije v (pra)zgodovini tega časa. Bronasta doba v Sloveniji ni širše pomembna, kot je, npr., že naslednja halštatska. To se vidi že, če vzamemo v roke priročnike za bronasto dobo. Muller-Karpejev Handbuch5 ne navaja niti enega najdišča iz Slovenije, prav tako ne M. Gimbutasova,0 J- M. Coles in A. F. Harding1 pa imata iz Slovenije 3 najdišča (Ig, Ruše, Škocjan). Tudi v domači arheološki sliki bronasta doba ni igrala velike vloge, čeprav je W. Šmid že leta 1909 objavil dober pregled bronaste dobe za tedanjo Kranjsko.8 Ta ugotovitev pa velja le bolj za starejšo in srednjo bronasto dobo, za mlajšo in Pozno,8" ki ju običajno poimenujemo s kulturo žarnih grobišč, pa je to že drugače. Ta čas je bil od Merharta dalje deležen posebne pozornosti. V njegovem konceptu kulture žarnih grobišč ima prostor današnje Slovenije pomembno, v marsičem ključno mesto. Omenim naj le Miiller-Karpejevo Kronologijo žarnih grobišč (1959), v kateri ima Slovenija poudarjeno mesto. Naj tudi povem, da je Miiller-Karpe leta i948 doktoriral pri Merhartu prav z obdelavo slovenskih podravskih najdišč. Disertacijo je predložil v tisk Slovenski akademiji znanosti, vendar do tiska ni prišlo." Že zaradi teh razlik bom obravnaval problematiko po posameznih obdobjih in St-' pri tem držal Mtiller-Karpejeve razdelitve v starejšo, srednjo in mlajšo ter pozno bronasto dobo in Reineckejeve sheme, Bd A, B-C, D, Ha A-B. Pri tem bom glavno Pozornost posvetil osnovnim vprašanjem kronološke in kulturne opredelitve, kronologiji in horologiji torej, manj pa posameznim vprašanjem materialne in duhovne kulture ter družbene strukture. 8' 115 Starejša bronasta doba Velik problem je že sam začetek bronaste dobe na Slovenskem. Gre za kronološko uvrstitev kultur na Ljubljanskem barju. V svojem pregledu v PJZ sem kot mejnik, ki se ga je dalo jasno ločiti, navedel predvsem pramenasto (licensko) keramiko, s katero je starejša bronasta doba dobro dokumentirana na širšem področju. S tem ni bilo mnogo pridobljeno, kajti spremno gradivo k pramenasti keramiki v Sloveniji ni znano nikjer. Poleg tega je danes pramenasta keramika datirana šele na konec starejše bronaste dobe (Bd A 2).10 Po Koroščevi in Dimitrijeviču moramo sam začetek bronaste dobe videti že preje, v stopnji Ig 2 oz. v ljubljanski kulturi. S. Dimitrijevič vidi celo izvor pramenaste keramike v ljubljanski kulturi. Pojma Ig 2 in ljubljanska kultura vsebinsko sicer nista povsem identična, oba avtorja pa ju datirata v veliki meri že v starejšo bronasto dobo. Ker pa sta stopnji Ig 2 oz. ljubljanska kultura opredeljeni le tipološko in nimata opore v zaključnem gradivu, je s tem razmejitev med stopnjama Ig 1 in 2 močno negotova. Tudi nova izkopavanja Z. Hareja te ločitve niso potrdila.11 P. Koroščeva je sicer videla v nosilcih kulture Ig 2 novo prebivalstvo, ki naj bi prišlo iz severne Italije, vendar za take sklepe le tipološko ločeno gradivo ne daje zadostne opore. Podobno velja tudi za S. Dimitrijeviča, ki v ljubljanski kulturi ni videl samo spoja dveh kultur - vučedolske in kulture zvončastih čaš, ampak tudi spoj dveh etničnih populacij. Iz nemirnega panonskega prostora, ki je v eneolitskem času prostor velikih sprememb in etničnih mešanj, naj bi se po Dimitrijeviču prebivalstvo umikalo v še varno alpsko področje, kjer ni našlo samo zavetja, ampak tudi doživelo nov kulturni razcvet. Še bolj je začetek bronaste dobe neoprijemljiv z umestitvijo Blatne Brezovice, Notranjih Goric in Maharskega prekopa v bronasto dobo, umestitvijo, ki je bila po J. Korošcu dokaj splošno sprejeta.12 Tu je šele H. Parzinger metodološko vzorno pokazal, da so omenjena najdišča starejša, da sodijo v čas pred vučedolsko-ljubljansko kulturo oz. pred Ig 1 in 2, da torej ne moremo računati z dvojno tradicijo, tradicijo lasinjske in vučedolske kulture, ki naj bi obe dočakali še bronasto dobo. Pač pa sodi tudi po H. Parzingerju del ljubljanske kulture oz. kulture Ig 2 že v starejšo bronasto dobo (Parzingerjeva stopnja Ig b oz. Lj. barje VI). Faza pramenaste keramike pa sodi v njegovo stopnjo Lj. barje VII., oz. Ig c, Notranje Gorice d. Tako se zdi, da začetek starejše bronaste dobe, kot ga je postavil P. Reinecke (Bd A 1), na Slovenskem ni zgodovinska oz. kulturno prelomna meja. Kulturo Ljubljanskega barja v njeni vučedolski in ljubljanski fazi, oz. v stopnjah Ig 1 in 2, moramo vzeti očitno kot kulturno celoto, od katerih sega druga tudi že v starejšo bronasto dobo po srednjeevropskih merilih, kot celota pa je kulturno vendarle še del eneolitskega oz. bakrenodobnega kompleksa. Ob tem naj le še omenim veliko zadržanost B. Čoviča13 pri datiranju Ljubljanske kulture v bronasto dobo. Glede na sedanje stanje raziskav moramo torej reči, da na Slovenskem ne poznamo samostojne starejše bronastodobne kulture; računati moramo, da je v starejši bronasti dobi živela še naprej kultura Ljubljanskega barja v svoji ljubljanski stopnji oz. stopnji Ig 2, in da je dosegla še čas pramenaste keramike (Bd A 2). Srednja bronasta doba V nasprotju z ljubljansko kulturo (Ig 2), ki ima svoje središče v Sloveniji in je široko razprostranjena, saj sega še izven nje, Slovenija v srednji bronasti dobi ni enoten kulturni prostor. V PJZ 4 sem lahko ločil dva kulturna kompleksa, od katerih nobeden nima svojega središča v Sloveniji. Prvega sem označil s kaštelirsko kulturo, in sicer po višinskih naselbinah tega časa v Istri in Slovenskem Primorju, drugega s kulturo bronastodobnih gomil.14 Pogled v prvi kulturni kompleks so omogočili šele tržaški raziskovalci po letu 1970. Omenim naj samo G. Stacula in plejado raziskovalk starih Marchesettijevih izkopavanj.15 Z njimi je bil dokazan obstoj posebne bronasto-dobne kulture, vezane na višinska naselja, kaštelirje, ki se začenjajo gotovo že v srednji bronasti dobi, kar je G. Stacul tudi stratigrafsko potrdil.16 Ta kultura ima zanesljivo svoje povezave z Istro - nanjo je vezan že višinski tip naselja, kaštelirji, in podobno keramično gradivo, ki ga B. Čovič postavlja v svojo stopnjo Istra 2 in 3, kar ustreza Bd A 2-B 1 oz. B 2-C 1 po Reineckeju.17 Utrjena višinska naselja in keramika pa so prav tisto, kar našo bronastodobno »kaštelirsko« kulturo najbolj opredeljuje. V svoji celoti pojem kaštelirske kulture še ni jasno opredeljen in geografsko omejen. Je le delovni pojem. B. Čovič je dobro pokazal na povezavo istrske srednje bronaste dobe z dalmatinsko obalo in zahodnim Balkanom, tržaški raziskovalci na povezave s severno Italijo, vsi pa ugotavljajo tudi vplive Podonavja. Vsekakor že zaradi monumentalne gradnje obzidja ne moremo prezreti tudi mediteranskih vplivov.18 Toda to so problemi, ki nas na tem mestu ne zanimajo. Za bronasto dobo Slovenije je glavni problem razmejiti, kako daleč na vzhod so segali vplivi kaštelirske kulture. Pri tem bo potrebno ločiti njen pojav v širšem in ožjem smislu. V ožjem gre očitno za kulturni kompleks, ki ga označujejo višinsko, utrjeno naselje, način pokopa (gomila, ki pa je drugačnega tipa kot njena vrstnica v Srednji Evropi) in keramično gradivo, v širšem pa le zadnje. Drugi kulturni kompleks srednje bronaste dobe Slovenije je srednjeevropska kultura gomil (kakor sem jo lahko označil po treh izkopanih gomilah iz tega časa), ki zajema prostor od Ptujskega polja do Vrhnike. V ta sklop sem uvrstil še dve naselbini - Brinjevo goro in Dolnji Lakoš, o katerih vemo danes bistveno več. Brinjeva gora nam je dala, žal, predvsem negativne podatke. Prve objave1" niso potrdile zaključene srednje bronastodobne plasti, kakor sem jo pričakoval na eni strani na podlagi gomil v Brezju, in na drugi po resda sporadičnih bronastodobnih iglah in skodelici s pramenastim ornamentom v naselbini sami. Izkopavanja v Dolnjem Lakošu pa kažejo vse bolj na sicer že nakazano povezavo s kulturnim kompleksom virovitiške skupine, kot jo je pri nas predvsem na podlagi grobnega gradiva opredelila K. Vinski.-0 Ta pa ne sodi več v kulturo bronastodobnih gomil, ampak h kulturni skupini, ki svoje mrtve pokopava v planih žganih nekropolah. K. Vinski jo datira delno še pred Bd D, v glavnem pa vendarle že v prve začetke kulture žarnih grobišč. V virovitiško skupino umešča K. Vinski vse pojave omenjenega časa (pozna Bd C, začetek KŽG) - od severne Bosne na jugu, vzhodne Slavonije Jn Srema na vzhodu in na zahodu do Kalnika in Medvednice; mi bi lahko sedaj vanjo vključili tudi vzhodno in morda tudi del osrednje Slovenije. Za to nam sedaj ne govori le Dolnji Lakoš, ampak tudi grobovi s Ptuja21 in iz Kamnika.22 Virovitiška skupina oz. virovitiški kulturni kompleks je sedaj gotovo najboljši delovni pojem, s katerim lahko označimo čas pozne srednje bronaste dobe in začetke žarnogrobiščne kulture, še vedno pa ne moremo ničesar novega reči o sami kulturi bronastodobnih gomil v Sloveniji. Mlajša in pozna bronasta doba Po gradivu smo v mlajši in pozni bronasti dobi - običajno ju označujemo s časom kulture žarnih grobišč - v Sloveniji mnogo na boljšem. V PJZ 4 sem ta čas razdelil na dobovsko-ruško skupino in na ljubljansko, medtem ko sem istočasne nekropole zahodne Slovenije vključil enostavno že v železno dobo. Ne pa več depojev. Vzrok je v tem, da se nekropole v tem predelu strnjeno nadaljujejo v halštatsko dobo, z bronasto dobo pa nimajo nobene zveze. H. Miiller-Karpe je leta 1959 v svojem velikem kronološkem delu23 uredil tudi slovensko gradivo in ga povezal v veliko verigo, ki je segala od Sicilije na jugu do Donave na severu in na vzhodu. Njegovo grandiozno delo pa je seveda strogo kronološko: njegovim shematiziranim kronološkim stopnjam ne ustrezajo nujno tudi kulturno-zgodovinske. Zgodovina slovenske arheološke vede pa mlajše oz. pozne bronaste dobe skoraj ne pozna. M. Hoernes24 je postavil Ruše, Škocjan in zgodnji Mokronog, torej vse, kar je bilo takrat znano o pozni bronasti dobi, v zgodnjo železno dobo. Izjema so bili depoji, ki so jih od vsega začetka postavljali v mlajšo bronasto dobo. Izven obeh omenjenih žarnogrobiščnih skupin pa poznamo še nekaj grobov, ki se jih ne da vključiti niti v dobovsko-ruško niti v ljubljansko skupino.25 Tem bi sedaj lahko priključili tudi najstarejše grobove iz Ljubljane - SAZU (gr. 277, 278, 282, 146),26 to je stopnjo Ljubljana I a, ki sem jo leta 1973 še lahko primerjal z začetki Dobove,27 z novo odkritimi grobovi pa je to težje. B. Teržan je pri pitosu iz groba 278 opozorila na povezave z zahodnim Balkanom (Bezdanjača, Slovensko primorje).28 Omenjeni grobovi so toliko bolj vznemirljivi, ker stoje izven horizontalne stratigra-fije, ki je sicer na ljubljanskem grobišču zanesljivo izpričana. Možno bi torej celo bilo, da najstarejši ljubljanski grobovi stopnje Ljubljana Ia niti niso povsem kontinuirano povezani s svojimi nasledniki v stopnji Ib. S tem ostajajo začetki ljubljanske skupine kulturnozgodovinsko še nerazjasnjeni. Pri današnjem stanju raziskav jih ne moremo povezati z grobovi v Ptuju in Kamniku, v katerih sem videl sorodstvo z virovitiško skupino. Vsekakor je z virovitiško skupino povezana naselbina Dolnji Lakoš. Tako moramo videti enega izmed začetnih elementov slovenske kulture žarnih grobišč v virovitiški skupini, in ker je le-ta na vsem svojem prostoru povezana z domačo bronastodobno tradicijo, tudi v domači srednji bronasti dobi. Gotovo je v zahodni Sloveniji v zgodnjem času kulture žarnih grobišč še živela tudi bronastodobna kaštelirska kultura. V keramiki je njen vpliv dobro viden tudi še po uveljavitvi žganega pokopa vse v železno dobo. To se pravi, da imajo najstarejši pojavi, ki jih lahko na Slovenskem vzporejamo z začetkom KŽG, močne povezave s slovensko bronastodobno tradicijo, kakor jo predstavlja na eni strani virovitiški kulturni kompleks, na drugi pa kaštelirski v smislu bronaste dobe Istre in Slovenskega primorja. Ali je s tem že izčrpana vsa vsebina mlajše in pozne bronaste dobe na Slovenskem, seveda ne vemo. Oba pojava sta namreč izpričana bolj ali manj le na vzhodnem oz. zahodnem robu Slovenije. Kako pa je povezan kompleks Ha A Brinjeve gore, Dobove, Ljubljane, med seboj, to je še manj jasno. To so vprašanja, na katera naj bi skušal odgovoriti tudi naš kolokvij. S tem smo pri osrednjem pojavu kulture žarnih grobišč v Sloveniji, pri dobovsko-ruški skupini. V PJZ 4 sem poudaril, da gre pri njej za dva ne samo kronološko, ampak tudi kulturno različna pojava, da bi bilo skoraj boljše govoriti posebej o dobovski in posebej o ruški skupini. Če govorimo s skupnim pojmom, je to pač z vidika današnjega slovenskega prostora, drugače pa je dobovska skupina ožje povezana s hrvaškim Posavjem, s tem, kar je K. Vinski (PJZ 4 [1983] 566 ss.) imenovala zagrebška in velikogoriška skupina. Predvsem z zadnjo so stiki jasni, manj pa z zagrebško. Zato se dejansko postavlja problem začetka KŽG v Sloveniji, ki očitno ni samo nekaj novega, samo uvoz iz Podonavja, mislimo običajno predvsem na skupino Velatice-Baierdorf, ampak gre tudi za povezavo z domačo bronastodobno tradicijo, ki se nam nakazuje v obeh omenjenih kulturnih kompleksih Virovitice in kaštelirske kulture istrsko-primorskega tipa. Preučiti bi bilo potrebno še povezave z zahodnim Balkanom (Bezdanjača, Varvara). To velja za začetke. Kar pa se tiče konca, je predvsem potrebno preučiti, kaj pomeni zgodnji konec Dobove, ki ga J. Dular29 vidi s tehtnimi argumenti že v Ha B 2 po Miiller-Karpeju, to je pred 8. stol., ki je sicer v slovenskem prostoru tako nabito novih dogajanj. Ruška skupina je danes problem v več smislih. Prvič kronološko. Že v PJZ sem opozoril, da se je v zvezi z Miiller-Karpejevo shemo pojavilo nekaj pomislekov. Prve je imel S. Pahič,30 ki v Pobrežju ni mogel uporabiti njegove sheme, druge U. Ruoff,31 tretje sedaj B. Teržan.32 Njeni so bolj kulturnozgodovinske narave. V njeni kronologiji železnodobne Štajerske je prelomnica, prehod v železno dobo, prestavljena prav na začetek 8. st., to se pravi, da zavrača moje enačenje Ha B 3 in Ha C 1, po katerem bi bila oba pojma kronološko istovredna, označevala pa naj bi kulturno različno vsebino. Predvsem zavrača s tem mojo misel o zgodnejšem začetku halštatske kulture na Dolenjskem v primerjavi s Štajersko. Začetek novega, železnodobnega razvoja sega po njej na Štajerskem že na začetek 8. stol. In to še ni vse. Povezava tega 8. stoletja s prejšnjim obdobjem je na Štajerskem tako močna, da vključi v ta razvoj kot stopnjo Štajerska I, tudi ruško skupino 1-2 (to je Ha B 1 in B 2 po Miiller-Kar-peju), tako da se začenja šele s stopnjo Štajerska II to, kar običajno imenujemo začetek halštatske kulture. Upravičenost svoje stopnje Štajerska I nakazuje s tem, "da je večina znanih naselbin Podravja, Brinjeva gora, Ptuj, Gornja Radgona, pa tudi Rifnik, bila kontinuirano naseljenih iz Ha B v starejšo železno dobo (Štajerska II), nekatere pa še v stopnjo Štajerska III.« Vendar hkrati izrečno navaja, »da ne želi začeti diskusije o žarnogrobiščnem značaju ruške skupine in o njenih eventualnih Protoželeznodobnih klicah.« Ta omejitev je razumljiva, saj to ni bila več njena naloga. Za nas udeležence bronastodobnega kolokvija pa je ta izziv aktualen. Se ■noramo po tako bogatih razpravah in obravnavah kulture žarnih grobišč v zadnjih desetletjih po 80 letih zopet vrniti k dobremu staremu M. Hoernesu v leto 1905 (op. 24), ko je postavil ruško skupino na začetek halštatskega razvoja v Vzhodnih Alpah? Vsekakor je to problem. H. Muller-Karpe je v svoji neobjavljeni disertaciji o podravskih najdiščih pokazal na vrsto povezav z zahodnim Balkanom, predvsem z Ripačem (ki je bil eno izmed redkih najdišč tega časa, ki je bilo dobro publicirano) in prek njega s srednjo bronasto dobo Podonavja. Skupine pozne bronaste dobe zahodnega Balkana pa se zanesljivo nadaljujejo še v železno dobo: lahko bi torej videli začetek železne dobe že v tem času. Podobno velja za Podonavje. Omenim naj samo začetek bosutske skupine33 - njeno prvo stopnjo (Kalakača) datiramo sedaj v čas okrog 1000 - ali pa še bolj proti vzhodu skupino Ostrov,34 ki s svojim novim stilom že nakazuje železno dobo. Nov stil pa hkrati že nakazuje prodiranje kavka-skih-severnočrnomorskih kultur, ki smo ga prej omejevali na tako imenovani tfakokimerijski sunek in ga na podlagi zgodovinskih poročil umestili šele v zadnja desetletja 8. st. (v leto 714). Tako mnenje je sedaj temeljito omajal G. Kossack,35 da ne govorim o tem, da je že B. Hansel obravnaval skupine iz spodnjega Podonavja iz časa po 1100 v okviru »starejšega halštatskega časa«, ki seveda nima ničesar skupnega s starejšim halštatom v srednjeevropskem smislu. Na drugi strani pa se ^°Rajajo prelomne spremembe v tem času tudi na jugu: Makedonija in Albanija s svojimi družinskimi gomilami uveljavljala tisto, kar bo tipičen znak naših halštat- skih kultur (npr. Dolenjske). Začetek Vergine pa označuje ločna fibula z dvema gumboma (liburnijski tip), ki pomeni začetek novega, začetek liburnijske skupine tudi v dalmatinskem Primorju. Podobno se v tem času začenja tudi istrska skupina, ki nato strnjeno živi skozi vso železno dobo. S tem sem samo nakazal probleme kronološke razmejitve med bronasto in železno dobo tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji, ki sami po sebi niso toliko pomembni, ampak nazorno pričajo o usodnosti današnjega slovenskega prostora. Oz., če govorim strokovno, iz njih se dobro vidi geokulturni in geopolitični položaj: kot del kontinentalne Evrope smo še v bronasti dobi, kot del Mediterana že na začetku železne, s propadom mikenske kulture pa trka tudi na naša vrata zora grškega sveta. S tega vidika so tudi razumljiva naša nihanja pri uporabi terminologije. Rešitev je v tem, da izdelamo in uporabljamo svoje stopnje, zgrajene iz domačega gradiva in iz domačega razvojnega ritma. To, kar smo v glavnem že naredili za železno dobo, kjer sedaj ne začenjamo, npr., najstarejše stopnje železne dobe Dolenjske niti s Ha B 3 niti s C 1, ampak s stopnjo Podzemelj 1, ki je pač v določenem razmerju tako do Ha B 3 po Muller-Karpeju kot do Ha C 1 po Kossacku. S tem se seveda enotna kronološka podoba močno razdrobi in komplicira in jo je zato potrebno združevati na večjih kulturnih oz. regionalnih enotah, te pa obravnavati v okviru klasičnih in že ustaljenih enot, kot so, npr., starejša, srednja in mlajša bronasta doba. Pri tem bi rad opozoril le na predlog, ki ga je dal H. Muller-Karpe:!li in ki ga sedaj bolj ali manj dosledno (in posrečeno) uporabljajo tudi v seriji Prahistorische Bronzefunde. Po njegovem predlogu lahko uporabljamo prav za prehodna obdobja dvojno, kronološko enakovredno oznako. Če vzamem kot primer bronasto dobo, ki obsega drugo tisočletje, je tako čas od 2000 do 1750 lahko čas zgodnje bronaste dobe ali pozne bakrene dobe; čas od 1750 do 1500 čas starejše, čas od 1500 do 1250 čas srednje, čas od 1250 do 1000 čas mlajše bronaste dobe, čas od 1000 do 750 pa čas pozne bronaste dobe ali pa zgodnje železne. H. Miiller-Karpe loči torej pojma zgodnji (friih) in starejši (alt) ter mlajši (jung) in pozni (spat), tako da je zaporedje takole: zgodnja (= pozna bakrena), starejša, srednja, mlajša, pozna bronasta doba (Friih-bronzezeit [= Spatkupferzeit], Altbronzezeit, Mittelbronzezeit, Jungbronzezeit, Spat-bronzezeit [= Friiheisenzeit]). Tako obravnavanje je posebej uporabno za prehodno ozemlje, kakršno je Slovenija. Tako bi lahko umestili stopnji Ig 1-2 kulture Ljubljanskega barja v pozno bakreno dobo, če ju vidimo še v sklopu bakrenodobnih kultur, kot konec bakrenodobnega razvoja oz. v zgodnjebronastodobno, če vidimo v njej začetek bronastodobnega razvoja. In ruško skupino v pozno bronasto dobo, če jo razumemo kot zaključek mlajše bronaste dobe oz. kulture žarnih grobišč, v zgodnjo železno pa, če vidimo v njej začetek razvoja, ki se bo nadaljeval v polno železno dobo. Z različnim, vendar kronološko enakovrednim poimenovanjem lahko tako izrazimo svoje poglede na zgodovinski razvoj. S tako rabo pa bi se približali tudi italijanski rabi, ki govori v primeru mlajše bronaste dobe o »bronzo recente«, v primeru pozne pa o »bronzo finale«, čeprav pri tem absolutne številke ne ustrezajo povsem srednjeevropskim v smislu Muller-Karpeja, ker Italijani začenjajo železno dobo - »etd. del ferro« že z devetim stoletjem. Ko dajem ta predlog, se seveda zavedam, da se ne sklada vedno z dosedanjo slovensko rabo. Prvič v večini primerov sploh nismo ločevali med pojmoma »zgodnji« in »starejši«, oz. »pozni (kasni)« in »mlajši«. Govorili smo pogosteje o zgodnji in pozni bronasti dobi in le redko o starejši in mlajši bronasti dobi. Narobe pa sta ustaljena izraza starejša in mlajša železna doba, ne pa zgodnja in pozna. Bolj niha zopet uporaba med starejšim in zgodnjim halštatom oz. mlajšim in poznim halštatom, običajnejša pa je vendarle uporaba »starejši« oz. »mlajši« halštat, »starejše« oz. »mlajše« halštatsko obdobje. Kot rečeno, pa v uporabi zgodnji-starejši, oz. pozni-mlajši nismo videli pomenske razlike, odločalo je bolj naključje in osebno občutje. Tudi zaradi poenotenja slovenske terminologije bi bil torej moj predlog upravičen. V slovenski bronasti dobi (z izjemo mlajše in pozne bronaste dobe, to je časa kulture žarnih grobišč) imamo najbrž še premalo gradiva, da bi lahko postavili samostojne stopnje. Vendar je načrt, ki je povezan z našim kolokvijem, da objavimo vse, kar že poznamo, edina pot do tega, da pridemo vsaj do kulturnih skupin, v okviru katerih bo tak kronološki sistem smiselno postaviti. Iz tega vidika (in ne samo iz tega) smo veseli, da lahko pozdravimo med nami kolege iz sosednjih republik in držav - Hrvaške, Avstrije in Madžarske, ki nam bodo lahko pri tej nalogi bistveno pomagali. 1 I. Savel, Var. spom. 25, 1983, 196. L. c. 26, 1984, 198 s in 27, 1985, 196 s. M. Strmčnik-Gulič, Var. spom. 26, 1984, 199 ss. 2 Arh. vest. 35, 1984, 13 ss. 3 S. Pahič, Arh. vest. 32, 1981, 71 ss. Isti, Brinjeva gora 1954, Doneski k pradavnini Podravja 2 (1985, razmnožen tipkopis). D. Oman, Arh. vest. 32, 1981, 144 ss. 4 B. Teržan, Arh. vest. 34, 1983, 51 ss. S. Pahič, Bistriški svet v davnini, Zbornik občine Slovenska Bistrica 1, 1983, 39 ss. Glej sedaj tudi publikacijo ob kolokviju: Bronasta doba v Sloveniji, Lendavski zvezki 8, 1986. Handbuch der Vorgeschichte 4, Bronze-*eit (1980). V tretjem zvezku (Kupferzeit 11974]) omenja le Ljubljansko barje. 6 Bronze Age Cultures in Central and Eastern Europe (1965). ' The Bronze Age in Europe (1979). 8 Carniola 2, 1909, 112 ss. Med sintetičnimi deli glej še dela, ki jih omenja H. Muller-Kar-Pe V Handbuch 4 (1980) 23, op. 8. "Za razlikovanje med mlajšo in pozno wonasto dobo glej moja izvajanja na koncu tega članka. Disertacijo citira S. Pahič, Arh. vest. 5, 1954, 264, op. 137. Urednik F. Stele je želel, da H. Muller-Karpe vključi v svojo študijo še rezultate tik pred tem objavljenih študij J. Korošca (Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu |1951j) in F. Stareta (Ilirsko gro-na Zgornji Hajdini, Arh. vest. 1, 1950, ^ ss). Med razgovori pa je H. Muller-Karpe «f začel pripravljati svojo veliko kronološko budijo in ni imel več interesa, da izidejo Podravska najdišča posebej. K. Vinski-Gasparini, v: PJZ 4 (1983) 484 j®- Z nadaljnjo literaturo. B. Teržan (op. 4) •>8 ss. 6 Harcj, Poročilo o raziskovanju paleoli-ta,neolita in eneolita v Sloveniji 6, 1978, 74 ss. . Vso literaturo glej v PJZ 4 (1983) pod J. Korošec, P. Korošec, T. Bregant, Z. Harej. Glej sedaj tudi Z. Harej, Kultura kolišč na Ljubljanskem barju (1986), ki pa ne upošteva Parzingerjeve študije. 13 PJZ 4 (1983) 103 ss. 14 Južnoalpska skupina po K. Willvonseder-ju, Die mittlere Bronzezeit in Osterreich (1937) oz. vzhodnosrednjeevropski oz. podonavski skupini po Muller-Karpeju in Pittioni-ju. 15 G. Stacul, Riv. Scien. Preist. 27, 1972, 145 ss. M. Moretti, R. Gerdol, G. Stacul, I Castellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino. Complessi dell' eta del Bronzo, Mo-nografie di Preistoria 2 (1978). A. Cardarelli, v: Preistoria del Caput Adriae. Catalogo (1983) 87 ss. M. Moretti, Aspetti e problemi relativi all' etii del Bronzo. V: Preistoria del Caput Adriae. Atti del Convegno Internazio-nale (1984) 75 ss. 16 Glej op. 15. " PJZ 4 (1983) 122 ss in 233 ss. 18 S. Gabrovec, v: Odbrambeni sistemi u praistoriji i antici na tlu Jugoslavije, Materija-li SADJ 22 (1986) 37 ss. 18 Glej op. 3. 20 Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hr-vatskoj (1973) 24 ss, 37 ss. Ista, v: PJZ 4 (1983) 551 ss. 21 B. Jevremov, Arh. pregl. 20, 1978, 65, t. 29. 22 S. Gabrovec, Mesto Kamnika v prazgodovini Slovenije. V: Kamnik 1229-1979. Zbornik razprav ob 750-letnici mesta (1985) 5 ss. 23 Beitr&ge zur Chronologie der Urnenfel-derzeit nordlich und sudlich der Alpen, Rom -Germ. Forsch. 22 (1959). 24 Arch. f. Anthr. NF. 3, 1905, 278 s. 28 S. Gabrovec, v: PJZ 4 (1983) 70 s. 28 I. Puš, Prazgodovinsko tarno grobišče v Ljubljani, Razprave 1. razr. SAZU 13/2, 1982, t. 7: 1-12; 8: 13-16. Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani, o. c. 7/1, 1971, t. 22: 2-3. 27 Arh. vest. 24, 1973, 342 s. 26 Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem. Rokopisna disertacija (1986). Za grob 278: I. Puš (op. 26) t. 7. 29 Arh. vest. 29, 1978, 36 ss. 30 Pobrežje, Kat. in monogr. 6 (1972). 31 Zur Frage der Kontinuitat zwischen Bronze- und Eisenzeit in der Schweiz (1974). 32 Glej op. 28. 33 P. Medovič, Naselja starijeg gvozdenog doba u jugoslovenskom Podunavlju (1978). Glej sedaj tudi PJZ 5, Željezno doba (1987). 34 B. Hansel, Beitrage zur regionalen und chronologischen Gliederung der alteren Hall-stattzeit an der unteren Donau (1976) 151 ss. 35 G. Kossack, »Kimmerische« Bronzen, Sitida 20-21, 1980, 109 ss. 36 H. Miiller-Karpe, Jahresber. Inst. Vor-gesch. Univ. Frankfurt 1974, 7 ss. Isti, Germa-nia 53, 1975, 24 ss. Isti, Handbuch der Vorge-schichte 4 (1980) 23 s. DIE BRONZEZEIT IN SLOWENIEN - FORSCHUNGSSTAND UND PROBLEME Vbersetzung Peter Petru - dem Anreger und Organisator der slowenischen Archdologiekolloquien Eine Ubersicht der Bronzezeit in Slowenien habe ich im Werk Praistorija jugoslavenskih zemalja (PJZ) 4 (Vorgeschichte der jugoslawischen Lander 4, 1983) vorgelegt. Dieses Bild hat sich in den letzten Jahren nicht wesentlich verandert. Von den Neuheiten kann ich vor allem die Fortsetzung der planmaBigen Ausgrabungen in Dolnji Lakoš, die Schutzgrabungen auf Ptuj-Rabelčja vas (Schulzentrum)1, die neue, von H. Parzinger2 durchgefuhrte chronologische Analyse der Uferrandsiedlungen auf dem Moor von Ljubljana, die ersten systematischen Veroffentlichungen der Ausgrabungen auf Brinjeva gora3 sowie einige vereinzelte Studien anfuhren". So sehe ich meine Aufgabe nicht so sehr im Wiederholen des bereits Gesagten und dessen Erganzung, als in der Vorstellung der noch offenen Probleme. Damit wird auch die Stellung des heutigen Slowenien im Rahmen Mitteleuropas und des Balkans geniigend ersichtlich werden. Die Periode der Bronzezeit in Slowenien ist nicht von weiterer Bedeutung, wie es z. B. schon die darauf folgende, die Hallstattzeit, ist. Dies ist bereits zu ersehen, wenn man Handbucher iiber die Bronzezeit in die Hand nimmt. Muller-Karpes Handbuch5 fuhrt keinen einzigen Fundort aus Slowenien an, desgleichen nicht jenes von M. Gimbutas", wahrend J. M. Coles -A. F. Harding1 aus Slowenien nur 3 Fundorte erwahnen (Ig, Ruše, Škocjan). Auch in der slowenischen Forschung hat die Bronzezeit keine groBe Rolle gespielt, obwohl W. Šmid" schon im J. 1909 eine gute Ubersicht der Bronzezeit fur das damalige Krain gegeben hat. Diese Feststellung gilt jedoch eher fur die Alt- und Mittelbronzezeit, mit der Jung- und Spatbronzezeit, jetzt in der Regel die Urnenfelderzeit genannt, verhalt es sich dagegen schon anders. Dieser Zeit wurde von Merhart weiter besondere Aufmerksamkeit zugewendet und in seinem Konzept der Urnenfelderkultur nimmt der Raum des heutigen Slowenien eine wichtige, in mancher Hinsicht sogar eine Schlusselstellung ein. Erwahnt sei nur das groBe Werk Muller-Karpes, Beitrage zur Chronologie der Urnenfelderzeit (1959), worin Slowenien eine bedeutsame Stellung eingeraumt wird, sowie die Tatsache, daB Miiller-Karpe im J. 1948 bei Merhart eben anhand seiner Bearbeitung des slowenischen Urnenfeldermaterials (Beitr&ge zur Urnenfelderkultur in den Sudalpen) zum Doktor promoviert wurde. Seine Dissertation legte er der Slowenischen Akademie der Wissenschaften zum Druck vor, doch wurde sie nie gedruckt.9 Schon dieser Unterschiede wegen werde ich die Problematik der slowenischen Bronzezeit nach den einzelnen Perioden erortern, wobei ich mich an die eingeburgerte Aufteilung in die Alt-, Mittel- und Jungbronzezeit und an Reineckes Schemen, Bz A, B-C, D, Ha A-B halten werde. Dabei werde ich mein Augenmerk hauptsfichlich auf die grundlegenden Fragen der chronologischen und kulturellen Einordnung richten, also der Chronologie und der Chorologie, dagegen weniger auf die Einzelfragen der materiellen und geisligen Kultur sowie der Gesell-schaftsstruktur. Die Altbronzezeit Schon der eigentliche Beginn der Bronzezeit in Slowenien stellt ein groBes Problem dar. Es handelt sich um die chronologische Einreihung der Kulturen auf dem Moor von Ljubljana. In meiner Ubersicht in PJZ habe ich als Grenzstein, der sich deutlich von dem Aneolithikum bzw. von der Kupferzeit ausscheiden lieB, vor allem die Litzenkeramik angefiihrt, durch welche die Bronzezeit im breiteren Gebiet gut dokumentiert ist. Damit war nicht viel gewonnen, derm in Slowenien ist die Litzenkeramik nirgends in geschlossenen Komplexen bekannt. AuBerdem wird gegenwartig die Litzenkeramik erst ans Ende der Altbronzezeit datiert (Bz A 2).10. Es ist klar, daB wir das Einsetzen der Bronzezeit schon friiher sehen miissen, in der Stufe Ig 2 nach P. Korošec, bzw. in der Ljubljana-Kultur nach S. Dimitrijevič, die eben in ihrer Ornamentik mit der Litzenkeramik verwandte Elemente aufweist, weshalb S. Dimitrijevič ihren Ursprung auf dem Moor von Ljubljana sehen wollte. Die Begriffe Ig 2 und Ljubljana-Kultur sind mhaltlich zwar nicht vollig identisch, doch werden sie von beiden Autoren in groBem AusmaB schon in die Altbronzezeit datiert. Da indessen die Stufen Ig 2 bzw. die Ljubljana-Kultur nur typologisch aufgestellt sind und keinen Stiitzpunkt in geschlossenem Material haben, ist damit die Abgrenzung der Stufe Ig 1 von Ig 2 hochst unsicher. Auch die neuen Ausgrabungen von Z. Harej haben diese Trennung nicht bekraftigt." P. Korošec sah zwar in den Tragern der Kultur Ig 2 eine neue Bevolkerung, die aus Norditalien gekommen sein soli, doch bietet das lediglich typologisch getrennte Fundmaterial fiir solche SchluBfolgerungen keine hinreichenden Stiitzen. Ahnliches gilt auch fiir S. Dimitrijevič, der in der Ljubljana-Kultur nicht nur die Verschmelzung zweier Kulturen - der Vučedol- und der Glockenbecherkultur, sondern auch die Verschmelzung zweier ethnischer Populationen sehen wollte. Aus dem unruhigen pannonischen Raum, den im Aneolithikum groBe Veranderungen und ethnische Verschiebungen erschiitterten, soil sich Dimitrijevič zufolge die Bevolkerung ins noch sichere Alpengebiet zuriickgezogen haben, wo sie nicht nur Zuflucht fand, sondern obendrein eine neue kulturelle Bliitezeit erlebte. Noch Weniger einleuchtend ist die Einstufung von Blatna Brezovica, Notranje Gorice und vom Saharski prekop in die Bronzezeit, eine nach J. Korošec ziemlich allgemein aufgenommene Eingliederung.12 Hier hat erst H. Parzinger methodologisch vorbildlich nachgewiesen, daB die erwahnten Fundorte alter sind, daB sie in die Zeit vor der Vučedol-Ljubljana-Kultur bzw. vor Ig i und 2 gehoren, daB folglich in der alteren Bronzezeit nicht mit einer zweifachen Tradition, der Tradition der Lasinja- und der Vučedol-Kultur zu rechnen ist, die beide noch die Bronzezeit erlebt haben sollen. Wohl gehort hingegen auch nach H. Parzinger ein Teil der Ljubljana- bzw. Ig 2-Kultur bereits in die Bronzezeit (Parzingers Stufe Ig b bzw. Ljubljansko °arje (LB) VI. Die Phase der Litzenkeramik gehort hingegen in seine Stufe LB. VII, bzw. Ig c, Notranje Gorice d. So hat es den Anschein, als ob der Beginn der Bronzezeit, wie ihn P. Reinecke aufgestellt hat (Bz A 1), in Slowenien keine geschichtliche bzw. kulturwendezeitliche Grenze ist. Die Uferrandsiedlungen des Moors von Ljubljana in ihrer Vučedol- und Ljubljana-Phase, bzw. in der Ig i- uncj 2-Stufe, miissen offensichtlich als Kulturganzheit aufgefaBt werden, wobei die ?-Weite nach mitteleuropaischen MaBstaben auch noch in die Bronzezeit reicht, als Ganzes Jedoch kulturell doch ein Teil des aneolithischen bzw. kupferzeitlichen Komplexes ist. Dabei Will ich lediglich noch die groBe Zuriickhaltung von B. Čovič13 bei der Datierung der Ljubljana-Kultur in die Bronzezeit erwahnen. Beim jetzigen Forschungsstand miissen wir also testlegen, daB in Slowenien kcine selbstandige altbronzezeitliche Kultur erwiesen ist, und damit rechnen, daB in der Altbronzezeit die Uferrandsiedlungen des Moors von Ljubljana in mrer Ljubljana- bzw. Ig 2-Stufe weiter lebten und noch die Zcit der Litzenkeramik erreichten. Die Mittelbronzezeit Im Gegensatz zu der Ljubljana- (Ig 2) Kultur, deren Zentrum in Slowenien ist und deren 'eiter Ausstrahlungsbereich noch auBerhalb des Landes reicht, ist Slowenien in der Mitttel-oronzezeit nicht ein einheitlicher Kulturraum. In der PJZ habe ich zwei Kulturkomplexe oneinander scheiden konnen, von denen keiner sein Zentrum in Slowenien hat. Den ersten abe ich Castellieri-Kultur benannt, nach den Hohensiedlungen dieser Periode in Istrien und ?m Slowenischen Kiistenland, den zweiten habe ich der mitteleuropaischen Hiigelgraberkultur ugeteilt." Die Einsicht in den ersten Kulturkomplex haben erst die Triester Forscher nach em J. i97o ermtiglicht. Erwahnt seien lediglich G. Stacul und die Plejade der Erforscherinnen er alien Ausgrabungen von Marehesotti.ls Damit wurde das Bestehen einer bronzezeitlichen "nderkultur bewiesen, gebunden an die befestigten Hohensiedlungen, die Castellieri, die schon in der Mittelbronzezeit einsetzen, was G. Stacul auch stratigraphisch untermauern komite.16 Diese Kultur hat ihre guten Verknupfungen mit Istrien - daran binden sich schon die befestigten Hohensiedlungen, die Castellieri, sowie das ahnliche Keramikgut, das B. Čovič in seine Stufe Istrien 2 und 3 setzt, was nach Reinecke der Bz A 2-B 1 bzw. B 2-C 1 entspricht." Und gerade die befestigten Hohensiedlungen und die Keramik sind es, die unsere bronzezeit-liche »Castellieri« Kultur am ausgepragtesten bestimmen. Der Begriff der Castellieri-Kultur ist in seiner Gesamtheit noch nicht klar definiert und geographisch abgegrenzt, sondern ist nur ein Arbeitsbegriff. B. Čovič hat gut auf die Verkniipfung der istrischen Mittelbronzezeit mit der ubrigen dalmatinischen Kiiste und dem Westbalkan hingewiesen, die Triester Forscher auf die Verbindungen mit Norditalien, alle stellen indessen auch Einfliisse des Donauraumes fest. Jedenfalls lassen sich aber schon aufgrund der monumentalen Bauweise der Ummauerung auch mediterrane Einwirkungen nicht iibersehen.18 Dies sind jedoch Probleme, die uns an dieser Stelle nicht interessieren. Fiir die Bronzezeit Sloweniens ist das Hauptproblem die Abgrenzung, wie weit ostwarts die Einfliisse der Castellieri-Kultur reichten. Dabei wird ihre Erscheinung im breiteren und im engeren Sinn zu trennen sein. Im engeren handelt es sich offenbar um einen Kulturkomplex, der durch die befestigte Hohensiedlung, die Bestattungsweise (in Grabhugeln, doch von andersartigem Typ als in Mitteleuropa) und durch das Keramikmaterial gekennzeichnet ist, im breiteren Sinn geht es hingegen lediglich um den ahnlichen Keramikstoff. Der zweite Kulturkomplex der Mittelbronzezeit Sloweniens gehort zur mitteleuropaischen Hugelgraberkultur, wie man aufgrund dreier freigelegten Grabhugel aus dieser Periode feststellen konnte und die den Raum vom Ptujsko polje bis Vrhnika umfalit. In diesen Komplex habe ich noch zwei Siedlungen eingereiht, Brinjeva gora und Dolnji Lakoš, von denen wir gegenwartig wesentlich mehr wissen. Brinjeva gora hat uns leider vor allem negative Daten geliefert. Die neuen Veroffentlichungen" haben keine geschlossene mittelbronzezeitliche Schicht bestatigt, wie ich sie einerseits aufgrund der Grabhugel in Brezje und andererseits aufgrund der allerdings sporadischen bronzezeitlichen Nadeln und der Tasse mit Litzenorna-ment aus der Siedlung selbst supponiert habe. Die Ausgrabungen in Dolnji Lakoš weisen aber mehr und mehr auf die zwar bereits angedeutete Verbindung mit dem Kulturkomplex der Gruppe Virovitica hin, wie sie aufgrund des Grabmaterials von K. Vinski formuliert worden ist.20 Diese gehort jedoch nicht mehr in die Hugelgraberkultur, sondern schon in die Urnenfelderkultur, die von K. Vinski teilweise noch vor die Bz D datiert wird. In die Virovitica-Gruppe setzt K. Vinski samtliche Erscheinungen der erwahnten Zeit (Bz C und D) von Nordbosnien im Siiden, Ostslawonien und Srem im Osten und im Westen bis Kalnik und Medvednica, wir aber konnten jetzt uberdies Ost- und vielleicht noch einen Teil Zentralsloweniens hinzufugen. Dafiir spricht jetzt nicht nur Dolnji Lakoš, sondern auch die Graber aus Ptuj21 und Kamnik.22 Die Gruppe Virovitica bzw. der Kulturkomplex von Virovitica ist gegenwartig zweifellos der beste Arbeitsbegriff, womit sich die Periode der spaten Mittelbronzezeit und die Anfange der Urnenfelderkultur in Slowenien bezeichnen lassen, wogegen kein neues Material zur Erhellung der bevorstehenden Zeit (Bz B) zur Verfugung steht. Die Jung- und Spatbronzezeit Was das Fundgut anbelangt, sind wir in der Jung- und Spatbronzezeit - gewohnlich als die Urnenfelderzeit bezeichnet - in Slowenien viel besser daran. In der PJZ habe ich diesen Zeitabschnitt in die Dobova-Ruše-Gruppe und in die Ljubljana-Gruppe aufgeteilt, wahrend ich die gleichzeitigen Nekropolen Westsloweniens einfach schon in die Eisenzeit cingeschaltet habe. Seine Depots hingegen nicht mehr. Der Grund dafiir liegt darin, dali sich die Nekropolen in diesem Bereich geschlossen in die Hallstattzeit fortsetzen, mit der Bronzezeit hingegen in keinerlei Zusammenhang stehen. H. Muller-Karpe hat im J, 1959 in seinem groBen chronolo-gischen Werk23 auch das slowenische Fundmaterial geordnet und es in die groBe Kette eingegliedert, die von Sizilien im Siiden bis zur Donau im Norden und im Osten reichte. Allerdings ist sein grandioses Werk streng chronologisch; seinen schematisierten chrono-logischen Stufen entsprechen nicht unbedingt auch die kulturhistorischen. Die iiltere slowenische Forschung kennt indessen die Jung- und Spatbronzezeit bzw. die Urnenfelderzeit fast gar nicht. M. Hoernes24 hat Ruše, Škocjan und das friihe Mokronog, also alles, was damals von der Spatbronzezeit bekannt war, in die Friiheisenzeit eingeordnet. Eine Ausnahme bildeten die Depots, die von allem Anfang an in die Jungbronzezeit gesetzt wurden. AuBerhalb beider angefiihrten urnenfelderzeitlichen Gruppen sind indes noch einige Graber nachzuweisen, die sich weder in die Dobova-RuSe- noch in die Ljubljana-Gruppe eingliedern lassen.25 Dazu ktinnte man jetzt uberdies die &1 testen Graber aus Ljubljana-SAZU gesellen (Gr. 277, 278, 282, 146),26 aus der Stufe Ljubljana la, in welche ich i. J. 1973 die altesten Graber der Nekropole aus der Zeit vor dem 9. Jh. zugewiesen habe und mit Dobova vergleichen konnte. Die spater, i. J. 1982 publizierten, oben zitierten Graber, zeigen aber kaum dieselbe kulturelle Orientierung. B. Teržan27 hat beim Pithos aus Grab 278 auf Verbindungen mit dem Westbalkan (Bezdanjača) und dem Slowenischen Kiistenland hingewiesen.28 Die erwahnten Graber sind um so mehr bemerkbar, als sie auBerhalb der Horizontalstratigraphie stehen, die ansonsten in der Ljubljana-Nekropole einwandfrei bezeugt ist. Es ware also sogar moglich, daB die altesten Ljubljana-Graber der Stufe Ljubljana Ia mit ihren Nachfolgern in der Stufe Ib nicht einmal ganz kontinuiert verbunden sind. Dadurch bleiben die Anfange der Ljubljana-Gruppe kultur-historisch noch unaufgeklart. Beim heutigen Forschungsstand lassen sie sich nicht mit den Grabern in Ptuj und Kamnik verknupfen, bei denen ich verwandte Zuge mit der Virovitica-Gruppe zu sehen vermeinte. Jedenfalls ist mit der Virovitica-Gruppe die Siedlung Dolnji Lakoš verbunden. Demnach ist eines der Anfangselemente der slowenischen Urnenfelderkultur in der Virovitica-Gruppe zu sehen und da diese in ihrem ganzen Verbreitungsgebiet mit der heimi-schen bronzezeitlichen Tradition verbunden ist, ebenfalls in der einheimischen Mittelbronzezeit. Sicher lebt ununterbrochen in die altere Urnenfelderkultur die bronzezeitliche Castellieri-Kultur in Westslowenien. In der Keramik zeichnet sich ihr EinfluB noch nach dem Durchsetzen der Brandbestattung ab. Das heiBt, daB die altesten Erscheinungen, die sich in Slowenien mit den Anfangen der Urnenfelderkultur parallelisieren lassen, starke Verbindungen mit der slowenischen bronzezeitlichen Tradition aufweisen, wie sie einerseits der Virovitica-, andererseits aber der Castellieri-komplex im Sinne der Bronzezeit Istriens und des Slowenischen Kiistenlandes darstellen. Allerdings wissen wir nicht, ob damit bereits der Gesamtgehalt der Jungbronzezeit in Slowenien erschopft ist. Beide Erscheinungen sind namlich mehr oder weniger nur am Ost-bzw. Westrand Sloweniens bezeugt. Wie jedoch die Ha A-Komplexe von Brinjeva gora, Dobova, Ljubljana miteinander verknupft sind, ist noch weniger geklart. Dies sind Fragen, die unser Kolloquium gleichfalls zu beantworten versuchen solite. Damit sind wir bei der Zentralerscheinung der Urnenfelderkultur Sloweniens angelangt, der Dobova-Ruše Gruppe. In der PJZ 4 habe ich hervorgehoben, daB es sich dabei um zwei nicht nur chronologisch, sondern auch kulturell unterschiedliche Erscheinungen handelt, daB es korrekter ware, gesondert von einer Dobova- und gesondert von einer Ruše-Gruppe zu sprechen. Wenn wir sie mittels eines gemeinsamen Begriffs ausdrucken, geschieht dies eben aus dem Blickpunkt des gegenwartigen slowenischen Raumes, ansonsten ist jedoch die Dobova-Gruppe enger mit dem kroatischen Sava-Gebiet verbunden, damit, was K. Vinski jetzt (PJZ 4, 1983, 566 ff.) die Gruppen von Zagreb und Velika Gorica benannt hat. Namentlich mit der letztangefiihrten sind die Kontakte klar umrissen, weniger dagegen mit der Zagreber. Deshalb erhebt sich tatsachlich das Problem des Beginns der Urnenfelderkultur in Slowenien, die offensichtlich nicht nur etwas Neues, was aus dem Donauraum kommt - wir denken listens vor allem an die Gruppe Velatice-Baierdorf - sondern auch mit der einheimischen bronzezeitlichen Tradition verknupft ist, die sich in beiden vorerwahnten Kulturkomplexen -in Virovitica und der Castellieri-Kultur des istrisch-kiistenlandischen Typs andeutet. Desglei-chen waren noch die Verbindungen mit dem Westbalkan zu erforschen (Bezdanjača, Varvara). So zeigt sich die Problematik des Beginns der UK in Slowenien. Was hingegen ihr Ende betrifft, lst vor allem zu erforschen, was das friihe Aufhoren von Dobova bedeutet, das J. Dular mit Sewichtigen Argumenten schon in Ha B2 nach Miiller-Karpe annimmt, d.i. vor dem 8. Jh., in dem sich im slowenischen Raum so viele neue Ereignisse zusammengedrangt haben. Die Ruše-Gruppe stellt heute in mehrfachem Sinn ein Problem dar. Erstens schon chrono-jpgisch. Ich habe schon in der PJZ darauf hingewiesen, daB Muller-Karpes Schema nicht ohne Kinwande geblicben ist. Die ersten hat S. Pahič vorgebracht,30 der in Pobrežje dessen Schema "ieht anwenden konnte, die zweiten U. Ruoff,31 die dritten jetzt B. Teržan32. Ihre sind eher von ^•turhistorischem Charakter. In ihrer Chronologie der eisenzeitlichen Steiermark wird die Wende, der Ubergang zur Eisenzeit ganz an den Anfang des 8. Jh. versetzt, d.h., sie lehnt meine Ylpichsctzung von Ha B 3 und Ha C 1 in dem slowenischem Raum ab, der zufolge beide Begriffe ehronologisch gleichwertig wSren, jedoch einen kulturell unterschiedlichen Inhalt bezeichnen Wiirdon. Vor allem lehnt sie damit meine Idee uber den friiheren Beginn der Hallstattkultur m Dolenjsko im Vergleich zur Steiermark ab. Sie vertritt die entgegengesetzte Meinung, nach Richer die Eisenzeit in der Steiermark schon ganz an den Beginn des 8. Jh. reicht. Die "erbindung des 8 Jh. mit dem vorangegangenen Zeitraum ist ihrer Ansicht nach so stark, dafi in diese Entwicklung, als Stufe Steiermark I, auch die Ruše-Gruppe 1-2 (d.h. Ha B 1 und 2 nach Miiller-Karpe) einschlieBt, so dali das, was wir in der Regel den Beginn der Hallstattkultur nennen, mit der Stufe Steiermark II einsetzt. Die Berechtigung ihrer Stufe Steiermark I deutet sie damit an, »daji die meisten bekannten Siedlungen in der Drava-Region, Brinjeva gora, Ptuj, Gornja Radgona, wie auch Rifnik kontinuiert besiedelt waren, seit Ha B bis in die altere Hallstattzeit (Steiermark II), einige auch noch in die Stufe Steiermark III.« Obwohl sie damit nicht eine Diskussion iiber den urnenfelderzeitlichen Charakter der Ruše-Gruppe und ihre moglicherweise protoeisenzeitlichen Keime anschneiden wollte, ist fiir uns Teilnehmer am bronzezeitlichen Kolloquium diese Herausforderung aktuell. Miissen wir nach so reichhaltigen Diskussionen und Erorterungen der Urnenfelderkultur im Laufe der letzten Jahrzehnte, nach 80 Jahren abermals zu M. Hoernes zuriickkehren (Anm. 24), der schon im J. 1905 die Ruše-Gruppe an den Beginn der hallstattischen Entwicklung in den Ostalpen setzte? Jedenfalls stellt dies ein Problem dar. H. Miiller-Karpe hat in seiner unveroffentlichten Dissertation iiber die Fundorte der Drava-Region auf eine Reihe von Verbindungen mit dem Westbalkan hingewiesen, namentlich mit Ripač, (einem der seltenen gut publizierten Fundorte jener Zeit) und dariiber hinweg mit der Mittelbronzezeit des Donauraumes. Die Gruppen der Spatbronzezeit des Westbalkans laufen aber unbestreitbar noch weiter in die Eisenzeit fort, und so konnte man den Beginn der Eisenzeit schon in diesem Zeitraum sehen. Ahnliches gilt jetzt fiir den Donauraum. Erwahnt sei lediglich der Beginn der Bosut-Gruppe;33 ihre erste Stufe (Kalakača) datieren wir gegenwartig in die Zeit um 1000, oder noch weiter ostwarts die Gruppe Ostrov,34 deren neuer Stil schon die Eisenzeit ankiindigt. Dieser neue Stil deutet aber zugleich schon das Vordringen der Kulturen des Kaukasus und der nordlichen Schwarzmeergebiete an, das wir friiher auf den sog. thrako-kimmerischen VorstoB beschrankt und aufgrund historischer Berichte erst in die letzten Jahrzehnte des 8. Jh. (ins J. 714) datiert haben. Diese Ansicht hat jetzt G. Kossack35 grundlich ins Wanken gebracht, um nicht davon zu sprechen, daB bereits B. Hansel die Gruppen aus dem unteren Donauraum aus der Zeit um 1100 im Rahmen der »dlteren Hallstattzeit« erortert hat, die allerdings mit der alteren Hallstattzeit im mitteleuropaischen Sinn gar nichts Gemeinsames hat. Andererseits gehen Umbruchwandlungen in dieser Zeit auch im Siiden vor sich: Makedonien und Albanien bringen mit ihren Familiengrabhiigeln dasjenige zur Geltung, was das typische Kennzeichen unserer Hallstattkulturen (z.B. von Dolenjsko) sein wird. Den Beginn von Vergina kennzeichnet zugleich die Bogenfibel mit zwei Knopfen (der liburnische Typ), was den Anfang des Neuen, den Beginn der Liburnischen Gruppe auch im dalmatinischen Kiistenland ankiindigt. Ahnlich setzt in diesem Zeitabschnitt auch die Istrische Gruppe ein, die dann durch die ganze Eisenzeit hindurch geschlossen fortdauern wird. Damit habe ich lediglich die Probleme der chronologischen Abgrenzung zwischen der Bronze- und der Eisenzeit in Slowenien, wie auch in Jugoslawien angedeutet, die zwar an sich selbst nicht so sehr bedeutsam sind, jedoch gut das Schicksalhafte des heutigen slowenischcn Raumes verraten. Bzw., um fachlich zu sprechen, ersieht man daraus gut die geopolitische und geokulturelle Lage Sloweniens: als Teil des kontinentalen Europa ist es noch in der Bronzezeit, als Teil des Mittelmeerraumes schon am Beginn der Eisenzeit; mit dem Verfall der mykenischen Kultur klopft auch an seine Tur die Morgenrote der griechischen Welt. Aus diesem Blickpunkt aus sind auch unsere Schwankungen im Gebrauch der Terminologie verstandlich. Die Losung besteht darin, daB wir aus einheimischem Material und einheimischem Entwicklungsrhythmus errichtete eigene Stufen ausarbeiten und anwenden. Das also, was wir groBtenteils schon fur die Eisenzeit durchgefuhrt haben, wo wir jetzt z. B. die alteste Stufe der Eisenzeit von Dolenjsko weder mit Ha B 3 noch mit C 1 beginnen, sondern mit der Stufe Podzemelj 1, die in einem bestimmten (und zu bestimmenden) Verhaltnis sowohl zu Ha B 3 nach Muller-Karpe als zu Ha C 1 nach Kossack steht. Durch solche regionale Stufenbezeichnun-gen zersplittert und kompliziert sich allerdings das einheitliche iiberregionale Chronologiebild stark. Um es beibehalten zu konnen, mochte ich lediglich auf den von H. Miiller-Karpe'" vorgelegten Vorschlag hinweisen, der gegenwartig mehr oder weniger konsequent (und gelun-gen) auch in der Serie Priihistorische Bronzefunde befolgt wird. Fiir die slowenische Bronzezeit (mit Ausnahme der Jungbronzezeit bzw. der Zeit der Urnenfelderkultur) diirfte wohl noch zu wenig Fundmaterial vorhanden sein, um selbstandige Stufen aufstellen zu konnen. Dennoch ist der mit unserem Kolloquium verbundene Plan, alles, was wir schon kennen, zu ver6ffentlichen, der einzige Weg, zumindest zu Kulturgruppun zu gelangen, in deren Rahmen es sinnvoll sein wird, ein derartiges chronologisches System zu erstellen. Aus diesem Gesichtspunkt (und nicht nur aus diesem) sind wir froh, die Kollegen aus den Nachbarlandern, Kroatien, Osterreich, Deutschland und Ungarn, die uns bei dieser Aufgabe werden wesentlich helfen konnen, in unserer Mitte begriiflen zu dttrfen. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 127-145 BRONASTODOBNA NASELBINA OLORIS PRI DOLNJEM LAKOŠU IRENA HORVAT-ŠAVEL Pokrajinski muzej, Trubarjev drevored 4, YU-69000 Murska Sobota Pokrajina pri Lendavi obsega nižinski svet na levem bregu reke Mure in terciarno gričevje. Leži v subpanonskem območju, kar se odslikava tudi v konfiguraciji in klimi. Na ravnini so nastajala naselja na presečišču dveh naravnih poti. Prva pot je vodila po dolini reke Mure iz alpske notranjosti v prostrano Panonsko nižino, ki pa so jo politične meje že v zgodnji preteklosti popolnoma omrtvile. Enako se je zgodilo s potjo, ki je že v rimski dobi povezovala panonski svet s središčem takratnega rimskega cesarstva.1 Pokrajino delimo na dva dela. Manjši, severni del sestavlja terciarno gričevje - Lendavske gorice, ostanek svoda ormoškoselniške antiklinale. Pokrajina se postopoma znižuje proti jugovzhodu, kjer se začenja obsežnejši ravninski svet, ki sega do reke Mure. Pretežen del ravnine je aluvialna naplavina, pas ob Muri pa je iz mlado naplavljenega proda in peska, ki slabo zadržuje vlago in je neodporen proti eroziji. Reka stalno prestavlja svojo strugo. Na debelejših sušnih ravnicah, bogatih s humusom, se širijo njive, v depresijah in v vlažnih nekdanjih rokavih reke pa so vlažni gozdovi. Potok Ledava sprejema pri Lendavi domala vse Prekmurske vode (Kobiljski potok z Bukovniškim in Radmožanskim kanalom, Črnec s Črnim potokom in Libenico ter tik pred izlivom v Muro še Krko).2 Ti potoki so s terciarnega Goričkega nanašali pesek in prod in tudi vododržno glino ter zasipavali aluvialno lendavsko ravnino. Zaradi premajhnega padca vode so tu poplave nekaj običajnega. Njihova prvotna naravna funkcija je marsikje že močno zabrisana, saj so ljudje od nekdaj na vse mogoče načine preurejali in prestavljali njihove struge.3 V novejšem času je bila opravljena regulacija Ledave, Kobiljskega potoka in Črnega Potoka, izvedene so bile melioracije, zgrajeni razbremenilni kanali in nasipi. Ti Posegi so pokrajino pri Lendavi močno spremenili. Nekoč obsežen gozd je bil na račun kmetijske zemlje in zaradi čezmernega gospodarskega izkoriščanja močno °krnjen ali pa so mu bile zaradi regulacij potokov in osuševanja odtegnjene naravne možnosti za razvoj, zato pokriva tla samo še v obliki gozdičkov.4 V tem predelu pokrajine je precej sledov prazgodovinske in antične naselitve. Poselitev lendavskega predela ob koncu mlajše kamene dobe izpričujejo posamične najdbe kamnitih sekir' in naselbinski ostanki na Kapitan dombu.8 Sledovi naselitve 12 pozne srednje bronaste dobe so na Olorisu pri Dolnjem Lakošu. Verjetno istočasne s° tudi materialne ostaline na najdiščih Gaborkert pri Lendavi in Pašnik pri Gornjem Lakošu.7 Naseljenost v latenu je bila ugotovljena na poljih zahodno od Olorisa in tudi na samem Olorisu. Močnejšo poselitev v antičnem času izpričujejo sledovi ceste,8 naselbine v Dolgi vasi ter pri Gaberju," in gomilna grobišča.10 Najpomembnejše prazgodovinsko najdišče te pokrajine so ostanki bronastodob-n°Ka naselja na poljih z ledinskim imenom Oloris, ki je 500 metrov severno od vasi Dolnji Lakoš. Leži na ravninskem predelu panonske nižine, ki ga na vzhodni strani omejujejo Lendavske gorice, na severni in zahodni strani, kjer so bili pašniki in močvirni predeli z obsežnimi gozdovi, pa velike ravne njivske površine. Tudi na južni strani je ravnina s pašniki, polji in mrtvimi rokavi reke Mure. Naselje na Olorisu ima trikotno obliko in meri od severa proti jugu 240 m, od zahoda proti vzhodu v zgornjem delu 260 m, v spodnjem delu pa se močno zoži, in sicer na največ 90 m širine. V najožjem predelu je danes most čez jarek, po katerem je speljana poljska pot, ki poteka po skrajnem zahodnem robu do drugega mostu, ki je na severozahodnem robu Olorisa. Naselbina je z vseh strani naravno omejena z do 2 m širokim jarkom, v katerem stoji ob močnem deževju voda. Še pred leti je bil jarek vse leto zapolnjen z vodo. Ob jarku in v jarku so močvirsko nizko grmičevje, visoka trava in jelše. Najnižja višinska točka na Olorisu je ob obrobju, in sicer na 160,5 metrih. Teren se postopoma skorajda neopazno dviguje in doseže najvišjo točko 161,7 m. Vzporedno s tem vrhom je drugi, z višino 161,6 m. Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko na Olorisu je 1,20 m. Po vsej verjetnosti je bilo središče naselbine prav na tem naravno zvišanem predelu. O tem govori tudi koncentracija površinskih najdb, ki je na tem predelu najmočnejša. Prav površinske najdbe, ki so z globljim oranjem prihajale v večji množini na piano, so opozorile na obstoj naselbine. Prve raziskave v obliki sondiranj so bile v letih 1975 in 1977," nato pa so od leta 1981 do 1985 potekala sistematična raziskovanja po programu SAD. Obodni sistem naselbine Jarki, ki obdajajo naselbino, so bili še pred melioracijo (ki je bila na severni strani naselbine izvedena leta 1972) dobro vidni, precej široki in v njih je bila tekoča voda. Danes so večidel poraščeni in slabo ohranjeni, voda pa stoji v njih le ob močnem deževju. Najbolje je jarek ohranjen na severni in vzhodni strani naselbine, kjer je bilo izkopanih osem sond različnih velikosti, ki so bile postavljene tako, da so sekale rob naselja, dno jarka in pobočje na nasprotnem bregu. Najbolj zanimiva je bila stratigrafija v sondi št. 1, ki je bila izkopana na severni strani naselbine in bila postavljena tako, da je v celoti prerezala obodni sistem naselja. Izkop sonde je pokazal, da je naselbino obdajal jarek, ki pa ni bil umetno poglobljen. Gre torej za naraven rokav rečnih sistemov Ledave in Črnca, ki so bili v novejšem času z melioracijskimi deli povsem spremenjeni in večinoma uničeni. V času obstoja naselbine je bil na dnu jarka prod, saj leže najdbe tik nad njim. V profilu je zelo dobro viden naklon takratnega pobočja, ki je bil vzporeden s sedanjim pobočjem. Na produ in v istem horizontu kot kulturne ostaline leže ostanki lesa -ostanki ograde, ki je na zunanjem predelu jarka obdajala naselbino. Osnovo ograde tvori nekaj debelejših horizontalno ležečih brun in vertikalno ležeči koli, med njimi pa je deloma ohranjen preplet iz drobnejših vej. Ksilotomske raziskave lesa so pokazale, da so ostanki ohranjenega lesa večinoma iz hrasta, po en primerek je iz bukve, topole in jerebike.12 Lesene ostanke in strugo jarka prekriva sloj sive močvirske ilovice, ki je naplavinska plast in je zapolnila jarek v času, ko naselji' ni bilo več v updrabi. Zanimivi so bili tudi rezultati izkopa sonde št. 3, ki je bila postavljena tako, da je sekala jarek. S tem izkopom je bila v celoti raziskana struktura dna jarka. Med četrtim in petim metrom dolžine (od JZ-SZ) je bil v globini 80 cm, v sivi mastni ilovici, tik pod kupom lepa, najden lesen zaboj (oziroma spodnji del vodnjaka) Narejen je bil iz štirih klanih desk z utori. Na ta način je bil omogočen spoj zaboja.13 Deske merijo do 80 cm v dolžino, njihova debelina pa je od 2 do 3 cm. Globina ohranjenega vodnjaka je od 12 do 24 cm. Ob južni stranici vodnjaka so na zunanji strani zabiti štirje koli. Prav tako so zabiti štirje koli ob vzhodni stranici. Na južni in vzhodni strani sta bili ob kolih dve vertikalno postavljeni klani deski. Ob deskah zunaj vodnjaka je bila najdena skledica za zajemanje vode (t. 2: 9), v samem vodnjaku pa je ležala skleda (t. 2: 2). Kot je pokazala analiza vzorcev lesa, so bili leseni deli vodnjaka in deske ob njem iz hrastovega lesa, le en primerek je iz vrbovega lesa. Pelodna analiza je pokazala, da sta bila v tistem času bukev in gaber vodilni drevesni vrsti. Mešani hrastov gozd se je razširil pozneje, predvsem na račun bukve, ki je bila iztrebljena. Med zeliščno vegetacijo prevladuje rž, kar kaže na poljedelstvo; razne trave in pelini kažejo na travniško in ruderalno vegetacijo. Ob tekoči vodi sta bila rogoz in blatnik. Navzočnost leske pa kaže na nekaj pašniških površin. Rezultati analiz kažejo, da se je takratni človek ukvarjal s poljedelstvom in živinorejo, da pa je splošna slika gozda še precej prvobitna, le gaber je zaradi človekovega delovanja verjetno že izrival bukev. S sondami je bilo ugotovljeno, da je življenje na Olorisu potekalo tudi na pobočju proti jarku, saj so sledovi naseljenosti (ostanki hišnega lepa in druge najdbe) ohranjeni vse do ograje. Notranjost naselbine Vsekakor je konfiguracija terena na Olorisu bila odločilnega pomena pri izbiri prostora za izkop. Tako je bil izbran prostor z najvišjima višinskima točkama, kjer je tudi gostota površinskih najdb najmočnejša. Na južnem vrhu je bilo izkopanih 1200 m2 površine, na severnem vrhu oziroma vzpetini pa 400 m2 površine. Izkop je Potekal po kvadrantih v velikosti 10 x 10 m, ki so bili zaradi statistične obdelave razdeljeni na manjše mikrokvadrante v velikosti 1 x 1 m. Izkopavalo se je po planumih. Struktura plasti je v vsej naselbini enaka. Površino pokriva plast temno rjave zemlje. Debelina te plasti je od 15 do 20 cm in je povsod bolj ali manj enaka. Najdbe, ki so bile že na površini, so bile neenakomerno raztresene. Vzrok za to je iskati v obdelovanju zemlje, saj so ponekod globlje posegali v zemljo in s tem delno uničevali kulturne ostaline, ki so bile v tej plasti. Tej plasti sledi nekoliko svetlejša rjava zemlja. Debelina te plasti je do 25 cm, razen pri vkopanih objektih, kjer je večja. V njej je bilo največ najdb. Sledi rumenkasta sterilna ilovica: najdbe so redkejše, v glavnem so se na površini pokazali obrisi temnejših lis. Ugotovljeno je, da je bila naselbina na Olorisu enoplastna, da je debelina kulturne plasti do 50 cm in da je lrnela horizontalno stratigrafijo. Ostanki arhitekture (tlorisi) so ohranjeni kot obrisi kolov. Nekateri so se pojavili Po izkopu druge plasti, vendar je bila večina slabše vidnih, plitkejših ali pa so bili Površinski; le maloštevilni izmed njih so se nadaljevali še v tretjo plast. Šele po izkopu le-te so se tik nad sterilno rumeno ilovico pojavili močneje vidni obrisi nekdanjih vertikalnih kolov. Večina se je nadaljevala v sterilno ilovico, nekateri pa s° bili tudi samo površinski. Pojavili so se v globini od 50 do 60 cm in segali od 10 do 40 cm globoko. Na površini so bili opazni kot večje ali manjše okrogle lise. Sestavljala jih je mastna temno rjava zemlja, v kateri so bili drobci hišnega lepa in °8lja. V premeru so merili od 20 do 60 cm. Največ jih je bilo s premerom od 30 do 9 Arhpoloikl ventnik 129 40 cm. Preseki čez obrise so pokazali, da jih je večina imela ravno dno, nekateri so imeli zaobljeno, redkeje pa konično dno. Tlorisi stavb so samo na podlagi obrisov kolov težje določljivi. Zelo jasen je tloris stavbe na severni vzpetini, kjer potekajo tri vzporedne linije nosilnih kolov v smeri SV-JZ. Druga linija kolov na severni strani jo zaključuje, na jugu pa zaključka ni, ker predel ni bil odkopan. Stavba je merila 6 metrov v širino in 10 metrov v dolžino, imela je dvokapno streho, sodeč po srednji liniji kolov. V drugih kvadrantih linije niso tako jasne, saj so zaradi prezidave, obnove in zamenjave starih, dotrajanih kolov z novimi močno zabrisane. Stavbe na južni vzpetini so bile, kakor kaže stanje, dokaj blizu skupaj, kar je za ugotavljanje tlorisov prav tako težja naloga. V posameznih kvadrantih so sicer linije kolov lepo vidne, vendar za celoten tloris stavbe premalo jasne. Stavbe v tem delu naselbine so bile razporejene okrog peči, ki so bile na prostem. Da je bilo na tem prostoru več stavb, nam potrjuje tudi gostota hišnega lepa in keramičnih najdb na tem prostoru. Na nekaterih mestih v posameznih kvadrantih so bile v drugi plasti porušene stene hiš. V stavbi na severni vzpetini je bila stena v notranjosti hiše, in sicer tik nad shrambno jamo v velikosti 1,50 x 1 m. Na južni vzpetini jih je bilo več, tako je bila ena nad jamo v velikosti 2 x 2,50 m, druga, prav tako v stavbi, pa je bila velika 3 x 2 m. Porušene stene sestavljajo masivni kosi lepa z dobro vidnimi odtisi tanjših kolov, ki so kot oporniki za steno bili debeli v premeru tudi do 10 cm. Ker njihovih sledov v zemlji ni bilo, so bili po vsej verjetnosti zelo plitko vkopani v zemljo. Iz tega sledi, da so hišo sestavljale večje in debelejše nosilne sohe (katerih sled se je ohranila), praznino med njimi so povezovali tanjši koli, ki so bili med seboj povezani z vejami ali šibjem. Na leseno konstrukcijo je bila neenakomerno nanesena ilovica, saj je imela različno debelino, tudi do 7 cm. Pri izkopavanjih je bilo odkritih tudi več manjših in večjih srednjeveških jam, v katerih je bila lončenina, ki jo lahko okvirno uvrstimo v čas od 12. do 13. stoletja. To pa je tudi eden izmed vzrokov za to, da so bili prazgodovinski arhitekturni ostanki na več mestih uničeni. Na južni vzpetini naselbine so bile odkrite štiri peči. Bile so na prostem, različnih oblik in velikosti. Največja, v velikosti 2,2 x 1,4 m, je bila ovalne oblike. Na površini se je ohranila kot kompaktna plast prepečene gline, ki je bila zdrobljena, kar kaže na to, da se je vrhnja konstrukcija sesula in nato pod pritiskom zemlje sploščila. Peč je imela kalotasto obliko z odprtino na jugu, saj je bila na tem mestu polkrožna vrzel z masivnim kosom prepečene gline, pod njo pa so bili kosi keramičnih posod (t. 2: 6). Lep je imel na notranji strani jasne odtise kolov. Na robovih peči so prevladovali odtisi večjih dimenzij, medtem ko so bili odtisi protja v glavnem na kosih lepa, ki je bil najden v sredini. Po odstranitvi konstrukcije se je v tleh pokazala okrogla temna lisa, v kateri je bilo več kosov lepa in keramike. Torej je imela peč v spodnjem delu plitkejšo jamo, nad njo pa je bila zgrajena vrhnja konstrukcija iz lesa (preplet), ki je bila premazana z ilovico. V bližini je bila peč okrogle oblike s premerom 1,1 m. Kurišče je bilo verjetno na južni strani, saj je bila tam zožena. Površino peči je sestavljala temna mastna zemlja s temno rdečo prežgano ilovico na robovih. V notranjosti objekta je bila žganina in večji kosi lepa, ostanek vrhnje konstrukcije peči. Prav tako okrogle oblike s premerom 1 m je bila sosednja peč, ki je bila v primerjavi z drugimi vkopana precej globlje v zemljo. Peč je na površini in ob straneh sestavljal kompaktni lep z zelo dobro vidnimi odtisi kolov in protja na notranji strani. Notranjost peči je bila zapolnjena z lepom, utežmi in keramičnimi posodami (t. 1: 2). V spodnjem delu je bila lisa, ostanek plitkejše jame. Četrta peč je bila ohranjena precej slabo. Na površini je bila sestavljena iz močno ožgane zemlje, v kateri so bili večji kosi lepa in žganine. Na robovih je bila debela plast rdeče prežgane ilovice. V južnem delu peči je bil med prežgano ilovico in temno zemljo pas žganine. Na jugovzhodni strani se je peč zoževala - verjetno je bilo tam kurišče. Notranjost peči je bila zapolnjena z močno prežgano zemljo, v kateri je bilo precej oglja. V stavbah so bila ognjišča14 in večje ter manjše jame. Na južni vzpetini je bilo dvoje ognjišč. Prvo v velikosti 60 x 70 cm je imelo nepravilno krožno obliko. Sestavljeno je bilo iz drobnega proda in iz 4 cm debele plasti ilovice, ki je bila na zgornji strani lepo zglajena, na spodnji pa je imela jasne odtise kamnitega drobirja. Drugo ognjišče je bilo okrogle oblike, s premerom 50 cm. Sestavljali so ga plast zdrobljenega lepa, manjše oblice, nato spet plast lepa in oblice. Med važnejše ostaline sodijo jame, ki so bile vkopane pod površino. Največja in po vsebini najbogatejša je bila na južni vzpetini. Nad jamo je bila porušena stena, sestavljena iz kompaktnega lepa in keramičnih posod. Po odstranitvi stene se je pokazala 2,30 x 1,50 m velika temna ovalna lisa. Že na površini lise je bilo precej keramičnih posod in ožgana zemlja, ki je bila izrazitejša na obrobju lise. Jama je segala 60 cm pod površino in je imela v profilu pravokotno obliko. Od vrha do tal je bila zapolnjena s kosi hišnega lepa in keramičnimi posodami (t. 1: 1, 3; 2: 1; 3: 1, 3). Pod najdbami je bila močno ožgana plast z ogljem; sledile so ji rumenkasta ilovica, siva mastna zemlja in rumenkasta sterilna ilovica. V stavbi na severni vzpetini je bila jama prav tako pod porušeno steno. Po odstranitvi lepa se je pojavila temna okrogla lisa v velikosti 1 x 1 m. Na obrobju lise je bil 15 cm širok rob iz sivkaste mastne zemlje, notranjost pa je bila sestavljena iz rjave zemlje, v kateri so bili kosi keramike, hišni lep in oglje. Jama je segala 60 cm Pod površino in je imela v preseku ovalno obliko. Pod rjavo zemljo je bila plast iz sivkaste zemlje in nato sterilna rumenkasta ilovica. V hiši na južni vzpetini je bila najdena večja skleda s širokim ustjem, ki je bila Prosto položena na nekdanjo površino tal (t. 3: 2). Na severni vzpetini je bil prav tako v stavbi večji lonec (pitos), ki je bil vkopan pod nekdanjo površino tal. Pregleden prikaz najdb V referatu je obravnavan le izbor gradiva, najdenega v letih 1981 do 1983. Gradivo zadnjih dveh let izkopavanj je namreč še v restavriranju in v izrisu. Poudariti je treba, da bo do temeljite študije naselbinskih ostalin in v zvezi s tem najdb samih mogoče priti šele po podrobnejši obdelavi, zaradi česar imajo tudi Navedbe v tem referatu le začasen pomen. Med izkopanim gradivom je največ lončenine. Že po tem prvem prikazu najdb lahko povemo, da je bila v vseh globinah in po vsej raziskani površini v naselbini najdena enotna oblika keramičnih posod, ki jih tudi stratigrafsko ne moremo ločiti. Tipološke tabele najdb (si. 1-4) prikazujejo glavne tipe posod z variantami, fragmen-tirane dele posod (kot so noge posod, dna, ročaji, ornamentirane stene), druge keramične najdbe - uteži, vretenca, kamnite in bronaste izdelke. Prevladujejo lonci - 79,3 % vseh posod, sledijo skodele - 12,7 % in sklede - 8 %. Lonci (si. 1; 1.1: 1—4; 4: 1-9) so v večini primerov izdelani iz grobe in neprečiščene gline, imajo debele stene, barva žganja pa je rdeča, rdečerjava, rumenorjava in sivorjava. Po obliki so trebušasti, med seboj se ločijo po obliki ustja. Največ jih je z izvihanim ustjem (si. 1, tip 1, varianta A-D; t. 1: 1,2). Nekaj loncev ima ravno ustje (si. 1, tip 2; t. 1: 4). Nekateri imajo ročaje, ki so trakasti (t. 1: 2), vodoravni in preluknjani (t. 1: 1) ali kot plastični držaji (t. 1: 4). Ročaji vežejo ustje z obodom (si. 1, tip 3, varianta A), so tik pod ustjem in se vežejo z obodom (si. 1, tip 3, varianta B; t. 1: 2) ali pa so na najširšem obodu (si. 1, tip 3, varianta C; t. 1: 1, 3). Ornament je ponavadi na najširšem obodu, včasih je na ustju ali tik pod njim. Samo 13 % vseh loncev je ornamentiranih. Najpogostejši ornament na loncih je plastično rebro, ki je razčlenjeno z odtisi prstov ali s poševnimi vrezi (t. 1: 4, 1), nekaj jih je s horizontalnim plastičnim rebrom (t. 1: 2) z reliefnimi motivi (t. 1: 3), s kanelurami, vrezi in plastičnimi izboklinami. Trije lonci so celi. Dva sta iz jame (t. 1: 1, 3) in eden iz peči (t. 1: 2). Lonec (t. 1: 1) sodi po svoji velikosti med shrambne posode oziroma pitose. Izdelan je iz rdečkasto žgane gline, debelih sten, ima trebušasto obliko, širok vrat in izvihano ustje. Po najširšem obodu poteka ornament dveh vzporednih plastičnih reber, razčlenjenih z vrezi, ki se pri ročajih zožita in nato spet razširita. Prav tako iz jame je trebušast lonec iz rumenkastorjavo žgane gline (t. 1: 3) z rahlo izvihanim ustjem in ravnim dnom. Na najširšem obodu je ornament dveh vzporednih razširjenih plastičnih reber, ki se pri vodoravnih ročajih zožita in se proti ustju nadaljujeta v motiv vodnih ptic. Motiv se ponavlja na vseh štirih straneh lonca. Manjši trebušasti lonec iz peči (t. 1: 2) ima širok vrat, izvihano ustje in ravno dno, barva žganja pa je rdečkasta. Pod ustjem je trakast ročaj, na obodu pa horizontalno plastično rebro. Pri tem lahko omenimo, da je bil pri izkopavanjih leta 1984 na severni vzpetini najden večji lonec - pitos, ki je bil vkopan pod površino. Izdelan je iz rjavkasto žgane gline, trebušaste oblike, z izvihanim ustjem in majhnim ravnim dnom. Tik pod ustjem so štirje trakasti ročaji in ornament plastičnega rebra, razčlenjenega s poševnimi vrezi, v obliki girlande, ki se pri ročajih zoži.14" K skodelam (si. 2; t. 2: 3-11; 5: 2, 4, 6, 9-13) prištevamo vse manjše posode, ki so v nasprotju z lonci izdelane iz finejše gline, tanjših sten, barva žganja pa je v večini primerov sivorjava. Ker je večina skodel ohranjena le fragmentarno, celih je le osem, jih po obliki ločimo po ustju in po profilaciji. Prevladujejo skodele z izvihanim ustjem in zaobljenim trebuhom (si. 2, tip 1, var. A; t. 2: 3, 5, 8), sledijo skodele z ostrejšo bikonično profilacijo in z izvihanim ustjem (si. 2, tip 1, var. B; t. 2: 6,9). V manjšini so polkroglaste skodele (si. 2, tip 2; t. 2: 7). Nekatere skodele imajo ročaje, ki so trakasti in vežejo ustje z obodom (si. 2, var. A; t. 2: 11), so pod ustjem in se vežejo z obodom (si. 2, var. B) ali pa so na obodu (si. 2, var. C; t. 2: 9), kjer je ročaj vodoraven in preluknjan. Ornament je redek in je v obliki plastičnega rebra (t. 2: 3). Sklede (si. 3; t. 2: 1-2; 3: 1-3; 5: 1, 3, 5, 7, 8) so večje od skodel, s široko odprtino in ozkim dnom, debelejših sten, barva žganja je rdečkasta in rjavosiva. Po obliki prevladujejo sklede z bikonično profilacijo, ki jih delimo na sklede s široko izvihanim ustjem z ostro bikonično profilacijo (si. 3, tip 3, var. B; t. 3: 2) in take z zaobljenim trebuhom (si. 3, tip 3, var. A; t. 2: 1; 3: 3), ter na sklede z rahlo izvihanim ustjem, ki jih spet delimo na tiste z ostrejšo bikonično profilacijo (si. 3, tip 4, var. B) in na tiste z zaobljenim trebuhom (si. 3, tip 4, var. A). Pogoste so tudi polkroglaste sklede (si. 3, tip 1), v manjšini pa so konične sklede (si. 3, tip 2)- 1981 982 1983 skup. i- peč iama skup. notran. rob L 0 N C 1 1.Z izvihanim ustjem a ^ p 25 2 6 9 42 13,7 b r i "7 14 2 9 29 11 9 63 20,5 c N i -r 5 3 9 1 15 4,9 d a i r 80 11 25 72 10 11 173 56,4 2.Z ravnim ustjem D | A 8 2 2 4 14 4,5 Skupaj 132 13 39 114 28 33 307 79,3 Celi lonci 1 2 3 3 Lonci z ročajem a | \ 1 2 3 4 22,2 »1 1 2 3 8 1 10 55,6 c i i) 4 4 4 22,2 ornamentirani B 1 8 17 8 7 40 SI. 1: Dolnji Lakoš, tipološka tabela loncev. Abb. 1: Dolnji Lakoš, Typentafel der T6pfe. 1981 1982 1983 skup. peč jama skup notran. rob S K 0 D E L E 1. Z izvihanim \ V- jstjem j / / 19 4 5 2 26 53 L j> 4 2 2 6 14 28,6 2. Polkroglaste 1 5 8 9 18,4 V / Skupaj 24 9 15 4 6 49 12,7 Cele 3 4 4 1 8 Z ročajem T 5 2 7 50 » =><3) "7 3 1 4 28.6 c t O 2 1 3 21,4 Ornamentirane 1 1 2 3 SI. 2: Dolnji Lakoš, tipološka tabela skodel. Abb. 2: Dolnji Lakoš, Typentafel der Schalen. 1981 1982 1983 skup. peč jama skup. notran. rob S K L E D E 1. Polkrog laste l 1 J 6 2 2 3 11 35,5 2Konične L J 1 1 2 6,5 3. S široko izvihanim ustjem X 1 X 1 2 2 1 4 13 r s 2 3 5 16,1 4. Z rahlo izvihanim ustjem a t | 1 2 2 2 1 5 16,1 b 1 1 1 3 3 1 4 13 Skupaj 10 9 9 7 5 31 8 Cele 3 3 1 4 Z ročajem a 7 1 3 3 1 5 62,5 • \ 7 3 3 3 37,5 Ornamentirane 1 2 2 3 Si. 3: Dolnji Lakoš, tipološka tabela skled. Abb. 3: Dolnji Lakoš, Typentafel der Schusseln. 1981 382 1983 peč ama >kup. riotran. rob skup. dna 49 4 15 30 37 18 134 noge posod 8 3 4 7 1 1 17 uteži 5 14 3 18 5 2 30 ročaji 5 4 8 16 12 12 45 49 24 5 9 3 5 41 44,5 o 4. m* 2 1 2 2 6 6,5 ornament a * tr 24 2 8 7 8 71 37,6 b / 25 7 14 8 8 55 29,1 l l___/ c 4 3 2 3 2 2 10 5,3 « ^ 2 6 9 2 2 15 8 e < m 11 1 1 1 13 6,9 f « 13 1 » 4 1 2 20 10,5 ° ( m 1 3 4 5 2,6 drugi ker. izdelki 1 1 1 2 vretenca 5 1 5 10 kamniti izdelki 1 1 3 3 2 9 bronasti izdelki 1 1 1 2 skupaj najdbe z ostenjem 4197 202 121 7 448 £ 3780 449 12915 Si. 4: Dolnji Lakoš, tipološka tabela fragmentov. Abb. 4: Dolnji Lakoš, Typentafel der Fragmente. Nekatere imajo ročaje, ki so trakasti in so tik pod ustjem (si. 3, var. B; t. 3: 2) ali pa na obodu (si. 3, var. C; t. 2: 1; 3: 1). Ornament na skledah je redek in je v obliki plastičnih izboklin, okrog katerih teče plitek žleb (t. 3: 1), ali pa gre za plastično rebro, razčlenjeno z odtisi prstov. Važnejši fragmenti so prikazani na sliki 4. Pogost tip posode v naselbini so bile posode na visoki nogi, od katerih se žal nobena ni ohranila v celoti (t. 6: 6, 7, 9-12, 14). Raznovrstne so oblike dna posameznih posod, večinoma pa so ravna (t. 6: 5, 8, 13). Ročaji so trakasti (si. 4, var. A), kot vodoravni plastični izrastki (si. 4, var. B) in kot navpično preluknjani ročaji (si. 4, var. C), vendar pa so slednji v primerjavi z drugima tipoma v manjšini. Številčno je največ ostenj različnih posod, od katerih so važnejša tista z ornamentom. Ornamentalne tehnike so različne. Najpogostejše so horizontalno plastično rebro (si. 4, var. A), rebro, razčlenjeno z odtisi prstov (si. 4, var. B), kanelure (si. 4, var. F), plastični ornament (si. 4, var. D), plastično rebro z vrezi (si. 4, var. E), bolj skromno pa so zastopane plastične izbokline (si. 4, var. C) in vrezovanje (si. 4, var. G). Iz gline so še uteži, večinoma piramidalne oblike, preluknjane v zgornjem delu, in vretenca, ki so bikonična, konična ali okrogla in preluknjana v sredini. Omeniti velja še pokrov (t. 6: 2) in del zajemalke. Iz kamna so brusi, ploščate sekire in žrmlje. Večina keramičnih izdelkov je bila razbita: bili so bodisi odvrženi bodisi uničeni ob požaru. Množina črepinj na enem mestu vsekakor kaže na bivalni prostor. Med izdelki prevladujejo grobe posode za shrambno in kuhinjsko rabo. Prevlada loncev, skodel in skled priča o tem, da so v njih hranili živila ter vodo, kuhali in stregli. Boljšo osvetlitev za ugotavljanje notranje opreme bivališč nam nudijo cele posode, ki so bile najdene v jamah, v pečeh, ali pa so bile kot pitosi, vkopani v zemljo. Trebušasti lonci z izvihanim ustjem, ki prehaja v širok vrat, z ročaji na sredini trebuha, kjer je ponavadi tudi ornament, skodele z zaobljenim ali bikoničnim trebuhom in z izvihanim ustjem, sklede s široko odprtino in ozkim dnom, zaobljenim ali bikoničnim trebuhom, z enim ali z dvema ročajema pod ustjem in čaše na nogi so značilne oblike posod iz naselbin in grobišč Zahodne Transdanubije (Csabrendek, Szigliget, Bakonyb61, Koroncz6, Sšrmellčk, Jžnoshšza, Balatonhidvegpuszta)15 in grobišč virovitiške skupine (Virovitica, Sirova Katalena, Moravče, Gredani),16 ki so uvrščeni na konec srednje in na začetek pozne bronaste dobe, oziroma v I. stopnjo kulture žarnih grobišč po Vinskijevi. Bronastih predmetov v naselbini je bilo malo. Tudi za virovitiško skupino (čeprav gre v tem primeru za grobove) je značilno, da ima zelo malo bronastih predmetov 'n da glavnino gradiva tvorijo keramične najdbe.17 Najpomembnejša je bronasta igla (t. 6: 4) z žebljičasto glavico (najdena leta 1977), ki je značilna za srednjepodonavski prostor v pozni srednji bronasti dobi.18 Drugi najdeni bronasti predmeti so še rezilo bodala, trakast obroček in dve igli brez glavice. Nižinska naselbina v Dolnjem Lakošu, naravno zaščitena z jarkom, z ohranjeno arhitekturo, je plana in enoplastna in kot taka je ena izmed prvih raziskanih pri nas iz tega časa.1" Kljub večkratnim poskusom nam pripadajočega grobišča k Naselbini ni uspelo locirati. Prav tako negativen je bil poskus ugotoviti, ali so ob Melioraciji uničene gomile na severni strani naselbine pripadale k njej ali ne.20 1 L. Olas, v: Zbornik občine Lendava (1981) 2 M. Maučec, v: Krajevni leksikon Slovenije 4 (1980) 91 s. 3 S. Ilešič, v: Geografski zbornik (1959) 11. 4 A. Piskernik, v: Spomeniško Pomurje (1956) 69 s. 5 I. Horvat-Šavel, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 7, 1979, 8 ss, t. 1: 1; 2: 2, 3; 4: 5, 6; 5: 1; 8: 6, 8. 6 Ead., Var. spom. 26, 1984, 195. 7 Ib., 217. 8 I. Horvat-Šavel, Arh. vest. 36, 1985, 163 ss. 9 I. Miki, Arh. vest. 9-10, 1958-59, 173 ss. Ead., Časop. zgod. narodop. 6, 1970, 6 ss. 10 S. Pahič, Arh. vest. 11-12, 1960-61, 107 ss. I. Horvat-Šavel, Var. spom. 26, 1984, 288. 11 I. Horvat-Šavel, Situla 20/21,1981, 51 ss. 12 A. Šercelj, M. Culiberg, Ksilotomske in antrakotomske analize Dolnji Lakoš 1985 (tipkopis). 13 J. Banner, I. B6na, Mittelbronzezeitliche Teli - Siedlung bei Bčkčs, Fontes Archaeolo-gici Hungariae (1974) 37. 14 Ib., 37. 14a Bronasta doba na Slovenskem, 18.-8. st. pr. n. š. (1987) 42, si. 22. 15 E. Patek, Die Urnenfelderkultur in Trans-danubien, Archaeologia Hungarica 44 (1968) 28 ss, t. 50; 55. 18 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj, Monografije 1 (1973) 37 ss, t. 7-11; 14-16. Ead., Kultura polja sa žarama sa svojim grupama, v: Pra-istorija jugoslavenskih zemalja 4 (1983) 552. K. Minichreiter, Anali Zavoda za znanstveni rad u Osijeku 2, 1982-1983, 7 ss, t. 3-27. 17 K. Vinski-Gasparini (op. 16, Praistorija) 559. 18 B. Hansel, Beitrage zur Chronologie der mittleren Bronzezeit im Karpatenbecken, Beitrage zur ur- und fruhgeschichtlichen Archao-logie des Mittelmeerkulturraumes 7-8 (1968) Teil 2, 204, Liste 81, Karte 18, Taf. 38: 14-22. " K. Vinski-Gasparini (op. 16, Praistorija) 552. 20 Ib., 556. K. Minichreiter (op. 16) 80 ss. DIE BRONZEZEITLICHE SIEDLUNG OLORIS BEI DOLNJI LAKOŠ Zusammenfassung Die Gegend um Lendava herum umfaBt das Flachland am linken Ufer des Flusses Mura und tertiares Hugelland. In der Ebene entstanden Siedlungen am Schnittpunkt zweier naturli-cher Wege. Der erste fiihrte durch das Muratal aus dem Alpeninneren zur weitlaufigen pannonischen Ebene, wahrend der zweite in der Romerzeit die pannonische Welt mit dem Zentrum des damaligen romischen Imperiums verband.1 Den uberwiegenden Teil der Ebene bilden humusreiche Alluvialanschwemmungen, wo sich Acker erstrecken, in den feuchten Bereichen dagegen Walder. Bei Lendava ergieBen sich nahezu alle Gewasser des Prekmurje in den Bach Ledava.2 Ihre urspriingliche Funktion ist stellenweise schon stark verwischt, der Mensch veranderte und versetzte ihre Betten ja schon seit jeher auf alle moglichen Weisen.3 Der einst umfangreiche Wald wurde stark ausgebeutet, deshalb bedeckt er den Boden nur noch in Form von Geholzen.4 In diesem Bereich der Region gibt es ziemlich viele Spuren vorgeschichtlicher und antiker Ansiedlung. Die Besiedlung in der Jungsteinzeit bezeugen Einzelfunde von Steinbeilen5 und Siedlungsreste auf Kapitan domb." Siedlungsspuren aus der Bronzezeit erscheinen auf Oloris in Dolnji Lakoš, Gaborkert bei Lendava und Pašnik bei Gornji Lakoš.7 Ftir eine stflrkere Besiedlung wahrend der Antike zeugen die Spuren einer StraBe,8 die Siedlungen in Dolga vas und bei Gaberje' sowie Grabhtigelnekropolen.10 Der bedeutendste vorgeschichtliche Fundort dieser Gegend sind die Reste einer bronzezeit-lichen Siedlung auf den Oloris genannten Feldern, 500 m nOrdlich von Dolnji Lakoš. Die Siedlung ist von dreieckiger Form und von Natur an alien Seiten mit einem bis 2 m breiten Graben begrenzt, worin bei starken Regenfallen Wasser steht. Mittendurch steigt das Terrain leicht an, und dort war hOchstwahrscheinlich das Zentrum der Siedlung, woftir die in diesem Bereich stfirkste Konzentration von OberflSchenfunden zeugt. Die Oberflachenfunde waren ein Hinweis auf die Existenz einer Siedlung. Die ersten Forschungen fanden in den Jahren 1975 und 1977 statt," worauf man seit dem Jahr 1981 bis 1985 zu systematischen Forschungen nach dem Programm des Slowenischen Archfiologischen Vereins ilberging. Der die Siedlung umlaufende Graben ist am besten an der Nord- und Westseite erhalten, wo mehrere Schnitte ausgegraben wurden. Es wurde festgestellt, daB zur Zeit der Siedlung auf dem Grabengrund Kies lag und daB das Gefalle der damaligen Boschung parallel mit dem heutigen verlief. Auf dem Kies liegen Holzreste - Uberbleibsel der Einfriedung, die im AuBenbereich des Grabens die Siedlung umgab. Die Einfriedungsgrundlage bilden einige dickere horizontal liegende Eichenbalken sowie vertikal stehende Pfahle, wahrend sich dazwi-schen ein teilweise erhaltenes Zweiggeflecht befand.12 In einem der Schnitte wurde in einer Tiefe von 80 cm der Unterteil eines Brunnens entdeckt, der aus vier gespaltenen Brettern mit Falzen gefertigt war, wodurch das Zusammensetzen der Kiste ermoglicht wurde.13 Im Siedlungsinneren wurde auf den zwei hochsten Steigungen ein Areal von 1600 m2 freigelegt. Die Schichtenstruktur ist in der ganzen Siedlung die gleiche; die Siedlung war einschichtig mit einer 50 cm machtigen Kulturschicht. Die Architekturreste sind als Pfosten-lochumrisse erhalten und kamen nach dem Ausheben der dritten Schicht an den Tag, dicht uber dem sterilen gelben Lehm. Der Durchmesser der Pfostenlocher betrug von 30 bis 40 cm, im Querschnitt hatten sie einen ebenen Boden und waren mit fetter dunkelbrauner Erde, Lehmbewurffragmenten sowie Brandresten ausgefiillt. Die Bautengrundrisse sind lediglich anhand der Pfostenlocher schwer bestimmbar. Sehr klar ist der GrundriB des 6 x 10 m groBen Gebaudes auf der nordlichen Anhohe. Die Bauwerke auf der siidlichen Anhohe standen ziemlich nahe beieinander und waren um die im Freien stehenden Ofen angeordnet. Die Gebaude waren aus groBeren und dickeren Tragpfeilern zusammengesetzt, die leeren Stellen dazwischen verbanden dunnere, durch Zweige miteinander verbundene Pfosten. Auf die Holzkonstruktion war ungleichmaBig Lehm aufgetragen. Auf der siidlichen Anhohe befanden sich im Freien vier Ofen von unterschiedlicher Form und GroBe. Die Gebaude enthielten Herdstellen14 sowie groBere und kleinere, in den Boden eingegrabene Gruben. Unter dem ergrabenen Material ist am zahlreichsten die Keramik vertreten. Es kann behauptet werden, daB in alien Tiefen und im ganzen erforschten Areal der Siedlung einheitliche Formen der KeramikgefaBe erscheinen. Die typologischen Tabellen der Funde (Abb. 1—4) stellen die Haupttypen der GefaBe samt ihren Varianten vor. Der Anzahl nach uberwiegen Topfe (Taf. 1: 1-4; 4: 1-9; Abb. 1) von bauchiger Form. Die meisten haben einen ausgezogenen Rand, einige haben Henkel, die entweder bandformig, vertikal perforiert oder als plastische Griffe gestaltet sind. Das Ornament befindet sich an der groBten Peripherie; in der Regel ist es eine plastische, durch Fingerabdriicke oder schrage Einritzungen aufgegliederte Rippe. Samtliche kleineren GefaBe zahlen wir zu den Schalen (Taf. 2: 3-11; 5: 2, 4, 6, 9-13; Abb. 2). Der Anzahl nach sind Schalen mit ausgezogenem Rand und abgerundetem Bauch Vorherrschend, vertreten sind indessen auch Schalen mit scharferer bikonischer Profilierung und ausladendem Rand. In der Minderheit sind halbkugelformige Schalen. Einige haben Bandhenkel, das Ornament ist selten und hat die Form einer plastischen Rippe. Die Schiisseln (Taf. 2: 1, 2; 3: 1-3; 5: 1, 3, 5, 7, 8; Abb. 3) sind groBer als die Schalen und haben breite Offnung und schmalen Boden. Einige weisen Bandhenkel auf, das Ornament ist selten und tritt in Form v°n Knubben oder einer plastischen Rippe auf. Die wichtigeren Fragmente sind auf Abb. 4 v°rgestellt. Haufig waren FuBgefaBe vertreten, von denen sich leider keines ganz erhalten hat. Alle aufgezahlten Keramikformen sind charakteristische GefaBformen aus den Siedlungen und Nekropolen des westlichen Transdanubien15 und den Nekropolen der Virovitica-Gruppe16 und werden ans Ende der Mittel- sowie an den Beginn der Spatbronzezeit eingeordnet. Bronzege-Senstande waren in der Siedlung sparlich vertreten, was auch fiir die Virovitica-Gruppe charakteristisch ist." Am wichtigsten ist die Bronzenadel (Taf. 6: 4) mit nagelformigem Kopf (gefunden 1977), die ftir den mittleren Donauraum im Zeitraum der spaten Mittelbronzezeit Kennzeichnend ist." Jedenfalls gehort die Siedlung in Dolnji Lakoš einstweilen zu den ersten, aus diesem j^itraum bei uns erforschten Siedlungen1" Es gelang uns nicht, die zur Siedlung gehorende j^ekropole zu lozieren, desgleichen nicht die Grabhugel, die an der Nordseite der Siedlung " demografski pa verjetno ne (si. 1). Bronastodobna naselbina se je v svojem razmahu razširjala na kakšnih 4500 m2, ^al pa so jo kasnejši posegi v prostor dokaj poškodovali in do določene mere celo Uničili (prav posebej še široki rimski jarki). Skupno nam je uspelo raziskati še 2155 m2 naselbinske plasti (pril. 1); glavnina tega (približno 1300 m2) sega na prostor tehničnih delavnic. Naselbina je v smislu vertikalne stratigrafije enoplastna z daljšim razponom poselitve. Prvi prebivalci so naselili prostor nekdanje eneolitske naselitve in so postopno širili naselitveni areal ob nizki rečni terasi proti zahodu in severu, pozneje, v mlajšem obdobju pozne bronaste dobe, pa dalje, proti severovzhodu današnjega mestnega predela. Kulturna plast je ležala na čisti rumeni nepropustni ilovici v globini 130 cm na jugovzhodni niveleti tehničnih delavnic, na območju celotnega izkopišča pa je variirala med 90 in 130 cm, odvisno od naravnega padca terena (pril. 2). Iz obrisov v zemljo zabitih kolov, ki jih je bilo skupno 422, sklepamo, da so bile hiše grajene iz vertikalnih nosilnih gred, grude hišnega lepa pa predstavljajo z odtisi prepleta porušene stene hiš in drugih objektov. Preseki čez obrise so pokazali (si. 2), da je večina večjih masivnih kolov imela nepravilno, rahlo zaobljeno dno, manjši koli pa grobo zašiljeno ali - bolje rečeno - konično dno. Premer kolov znaša v povprečju nekje med 30-40 cm; med njimi je tudi nekaj precej večjih, kar bi lahko govorilo za stabilno grajene hiše, kakršne so nam znane iz večjih bronastodobnih naselbin npr. na najdišču Lovčičky na Moravskem. Zaradi etapni gradnji prilagojenih izkopov nismo mogli odkriti kompletnih načrtov hiš: lahko jih le delno rekonstruiramo (si. 3). Večidel moremo sklepati na SI. 1: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Obrisi bronastodobnih kolov na prostoru prejšnje eneolitske naselbine (Foto I. Tušek). Abb. 1: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Umrisse der bronzezeitlichen Pfosten auf dem Platz der vorangehenden Sneolithischen Siedlung (Photo I. Tušek). SI. 2: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Presek skozi obris vertikalne nosilne grede (Foto I. Tušek). Abb. 2: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Schnitt durch den Umrifi des vertikalen Tragbalkens (Photo I. Tušek). pravokotne tlorise srednjih dimenzij, večinoma z enim ali dvema prostoroma. Kaže pa, da gradnja v celotni naselbini ni bila enotna, kar je razvidno iz izkopa za kontejnerje na zahodnem obrobju naselitvenega prostora, kjer imamo linijo velikih jam s premerom nad 50 cm (si. 4) in manjših globin. Na vseh izkopnih poljih smo identificirali šest shrambenih jam z raznovrstno keramiko. Jama št. 100 je bila vsebinsko najbolj bogata. Poudariti je treba, da je Plast prav na tem delu še najbolje ohranjena in se naravnost ponuja za nadaljnje raziskave in manjkajoče člene. Na koncu kaže omeniti še to, da smo na prostoru za parkirišče odkrili dobro ohranjeno dno peči s sprednjim delovnim prostorom (si. 5). Na lokalni cesti do objekta srednješolskega centra pa smo v globini 70 cm naleteli na zbiti ožganini, katerih pripadnost k peči ali kuriščema je zaradi slabe ohranjenosti težko zanesljivo določiti. Raziskovanje naselbine v Rabelčji vasi so odprla nove poglede na vlogo tega Področja v času srednje bronaste dobe. V nadaljevanju članka pa preliminarno Predstavljene najdbe dokazujejo njegovo aktualnost in potrebo po marsikaterih razjasnitvah obravnavanega obdobja. Seznam najdb r (t. 1-7) - tabla 1-3 = jama 100 (shrambna) labia i: 1. Fragmenti posode z visokim cilindričnim vratom iz rdečkasto žgane delno prečiščene Kune. Na prehodu v močno poudarjen kroglast obod ima postavljena dva majhna držaja oz. SI. 3: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Izsek izkopišča v sondi 1 z linijo kolov (Foto M. Strmčnik-Gulič). Abb. 3: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Teil des Grabungsfeldes im Schnitt 1 mit der Linie der Pfosten (Photo M. Strmčnik-Gulič). ušesci za obešanje, na ramenu pa verjetno dve izboklini, od katerih pa je ohranjena samo ena (inv. št. 518). 2. Fragment lonca z razširjenim ustjem iz sivo žgane peskane gline (540). 3. Odlomek cilindrično oblikovanega lonca iz rjavkasto rdeče žgane gline. Na obodu je bil okrašen s horizontalnim vtisnjenim rebrom, ustje odebeljeno (544). 4. Odlomek zgornjega dela lonca iz rdečkasto rjavo žgane gline z izrazito razširjenim ustjem. Na obodu je bil okrašen z vodoravnim razčlenjenim rebrom. Na površini je opazna močna sled prepeke od ognja (21). 5. Odlomek posode iz rjavo žgane gline, na površini sledovi prepeke od ognja (562). 6. Odlomek lonca s prečno razširjenim ustjem iz rjavo žgane gline. Vidni so močni sledovi ožganja (541). 7. Kos navzven nagnjenega ustja posode iz svetlo rjavo žgane gline, močno mešane s peskom (550). 8. Odlomek rahlo izvihanega in odebeljenega ustja trebušastega lonca iz rdečkasto žgane gline pomešane s peskom (537). 9. Kos cilindričnega vratu z odebeljenim robom ustja iz rjavo žgane gline s sledovi močnega ožganja (543). 10. Trije fragmenti lonca z izvihanim in odebeljenim ustjem iz rdečkasto rjavo žgane gline (542). 11. Dva kosa skodele z rahlo odebeljenim robom ustja iz prečiščene temno sivo žgane gline (545). 12. Fragmentiran, sedaj rekonstruiran lonec iz neenakomerno rjavo žgane gline s primesjo peska. Izrazito kroglasto oblikovani obod s horizontalno postavljenima ročajema prehaja preko horizontalnega gladkega rebra v izvihano in odebeljeno ustje. Ponekod po površini so vidni sledovi ožganja (522). SI. 4: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Izkop za kontejnerje; v ospredju rimski jarek (Foto M. Strmčnik-Gulič). Abb. 4: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Aushub fiir die Container; im Vordergrund der romische Graben (Photo M. Strmčnik-Gulič). 5: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Pogled na dno peči - med izkopom (Foto I. Tušek). Abb. 5; Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Blick auf den Ofenboden wahrend der Ausgra- bung (Photo I. Tušek). Tabla 2: 1. Poškodovana skodelica iz rdečkasto rjavo žgane prečiščene gline. Močno navzven nagnjeno ustje je s trakastim ročajem povezano s poudarjenim bikoničnim obodom (531). 2. Skodelica iz neenakomerno sivo žgane prečiščene gline. Bikonični obod s poudarjenim prehodom v izvihano ustje je z le-tem povezan z ročajem (15). 3. Bikonična skleda z močno poudarjenimi prehodi iz rjavo žgane neprečiščene gline (521). 4. Odlomki globlje skodelice iz sivo žgane prečiščene gline in tankih sten (530). 5. Poškodovana plitva skodelica iz rjavosive žgane prečiščene gline (529). 6. Poškodovana globoka skodela iz rjavosivo žgane gline. Jajčast obod prehaja preko usločenega vratu v izvihano ustje (528). 7. Del polkrožno oblikovanega ostenja posode iz rdeče žgane gline (563). 8. Odlomek zgornjega dela bikonične posode iz rjavordeče žgane gline. Na največjem obodu je bila okrašena s horizontalnim vtisnjenim rebrom (564). 9. Odlomek rahlo navzven nagnjenega ustja posode iz prečiščene svetlo rjavo žgane gline. Ohranjen je del krožnega rebra, ki je potekalo iz vratu na obod (534). 10. V tri kose razlomljen del cilindričnega vratu iz prečiščene svetlo sivo žgane gline z močno sledjo ožganja (533). 11. Bikonično oblikovana posoda iz rjavordeče žgane neprečiščene gline. Na največjem obodu je okrašena s horizontalnim vtisnjenim rebrom (523). Tabla 3: 1. Odlomek zgornjega dela sklede iz prečiščene sivorjavo žgane gline. Trakasta ročaja sta bila postavljena pod izvihano ustje grobe izdelave (532). 2. Poškodovan lonec iz neenakomerno rjavo žgane gline temno sivega preloma. Na največjem obodu je okrašen z vtisnjenim rebrom v motivu girlande (565). 3. Lonček iz rjavo žgane prečiščene gline in temno sivega preloma. Ročaj je postavljen pod ustje in se povezuje z zaobljeno bikoničnim trupom z vidnimi sledovi ožganja (14). 4. Odlomek posode iz rjavordeče žgane, s peskom mešane gline. Bila je kroglasto oblikovana in okrašena z vtisnjenim rebrom v vodoravni in pokončni izvedbi (rahli loki) (20). 5. Fragmenti lonca iz rjavo žgane, s peskom mešane gline. Okrašen je bil z linijami vtisnjenega rebra, katerih točna kompozicija ni ugotovljiva (546). 6. Kos posode iz rjavo žgane gline (584). 7. Odlomek pokončnega ustja posode iz rdečkasto rjavo žgane gline (549). 8. Odlomek izvihanega ustja iz rjavo žgane gline (538). 9. Odlomek ostenja posode iz rjavo žgane peščene gline. Na največjem obodu je bila okrašena z vtisnjenim rebrom (547). 10. Odlomek bikoničnega lonca iz rjavo žgane gline in z okrasom vtisnjenega rebra (561). 11. Odlomek ostenja velikega lonca iz rjavo žgane in s peskom mešane gline, okrašen z vtisnjenim rebrom (560). 12. Del izvihanega ustja lonca iz prečiščene sivo žgane gline (539). 13. Del ostenja posode s poškodovanim držajem iz rdeče žgane gline s primesjo peska (536). 14. Odlomek posode z vtisnjenim rebrom iz rdečkastorjavo žgane gline (559). 15. Razlomljeno dno lonca iz rdeče žgane gline s sledjo ožganja (553). 16. Del dna lonca iz sivorjavo žgane gline s primesjo peska (556). 17. Večji del dna lonca iz peščene rjavo žgane gline s sledjo ožganja (552). 18. Razlomljeno dno masivnega lonca iz rjavo žgane gline s primesjo peska in s sledovi ožganja (551). 19. Spodnji del večjega lonca iz neenakomerno rjavo žgane gline z močno primesjo peska (555). 20. Del spodnjega dela velikega lonca iz sivo žgane gline s primesjo peska (554). 21. Odlomek ostenja večje posode z vtisnjenim rebrom iz rjavo žgane gline s primesjo peska (558). 22. Glinasto vretence, rjavosivo žgano (12). 23. Odlomek pokrova iz sivorjavo žgane gline (520). 24. Ploščat in okroglo oblikovan pokrov s tremi luknjicami na držaju, ki pa se ni ohranil-Izdelan je bil iz rjavo žgane gline s primesjo peska (519). 25. Masivna utež s horizontalno luknjo (7). 26. Kos masivnega ročaja iz sivo žgane gline (557). 27. Odlomek kovinske posode iz bronaste pločevine. Rob je bil zapolnjen in spet z zakovicami (535). Pril. 1: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Situacija izkopov bronastodobne naselbine in iarnogrobiščnih grobov. JV-proli! iikociiia WimwIMmm n—\--—-i PTUJ SŠC 1382 J lln mvŠMMM FTfl swrw plast s kamena tU am r«m mu n »«•* | *■*■ i" Q llffail IM ^ SNI Ilovici g owpMi ^ swiimmi ilovica - k2G n siva plisl apomaitniMo m Pril. 2: Rabelfja vas, srednješolski center Ptuj, Jugovzhodni in severovzhodni profil izkopa za tehnične delavnice, Beil,!: Rabelfja vas, Mittelschulzentrum Ptuj, Das sudSstliche und nordostliche Profil des Aushubes fur die technischen WerkstStten, SV-prtylil tapb Tabla 4 - Sonda l/Parkirišče 1980 Kvadrant 1 - izbor najdb: 1. Odlomek posode kot na t. 1: 12 (625). 2. Odlomek visokega koničnega vratu z rebrom na prehodu v kroglast obod in z izvihanim ustjem. Narejena je bila iz neenakomerno žgane peskane gline od rjavega do sivega tona (624). 3. Odlomek vratu posode z enosmerno odebeljenim ustjem (634). 4. Fragment skodelice s poudarjenim prehodom iz prečiščene sivo žgane gline z močno primesjo rdeče žgane gline-drobci (628). 5. Odlomek ostenja posode iz neprečiščene sivo žgane gline s primesjo kot zgoraj (629). 6. Odlomek skodele z rahlo enostransko odebeljenim robom ustja iz sivo žgane peskane gline (632). 7. Fragment visokega cilindričnega vratu posode z izvihanim ustjem iz rdečkasto rjavo žgane gline (633). 8. Fragmenti lončka z ročajem pod ustjem iz rjavordeče žgane gline in s temnim prelomom. Okrašen je bil z vtisnjenim rebrom (636). 9. Spodnji del posode iz sivorjavo žgane gline (635). 10. Fragmenti skodele iz sivo žgane gline (623). 11. Kos izvihanega ustja posode iz rdeče žgane gline (627). 12. Odlomek sklede oz. skodele poudarjenih prehodov s primesjo peska (626). Kvadrant 17 - izbor: 13. Masivna piramidalna utež iz rdečerjavo žgane gline (631). Kvadrant 4 - izbor najdb: 14. Poškodovana skodelica iz sivo žgane prečiščene gline tankih sten (631). 15. Odlomek večjega lonca z gladkim horizontalnim rebrom iz sivo žgane gline (617). 16. Del skodelice z uvihanim ustjem iz sivkasto rjavo žgane gline. Horizontalno postavljeno ušesce za obešanje je imelo dve luknjici (619). 17. Odlomek stožčastega vratu posode z rahlo odebeljenim ustjem iz sivorjavo žgane gline mešane s peskom (616). 18. Fragment sklede z uvihanim in na znotraj odebeljenim ustjem iz slabo prečiščene rjavordeče žgane gline (520). Jama 10 (v kvadrantu 4) - izbor: 19. Fragment usločenega vratu lonca z močno izvihanim ustjem iz delno prečiščene rjavkasto žgane gline (622). 20. Odlomek cilindričnega vratu posode z izvihanim ustjem iz rjavo žgane močno peščene gline (621). Kvadrant 10 - izbor: 21. Odlomek uvihanega oboda skodele iz rdečerjavo žgane gline s sivim prelomom grobe fakture (608). 22. Košček posode iz rdeče žgane gline (607). 23. Odlomek skodelice iz prečiščene sivorjavo žgane gline (606). 24. Odlomek ostenja posode z izvihanim ustjem iz delno prečiščene in neenakomerno žgane gline od rdečkastega do sivega tona (605). 25. Bronasta igla z okroglo in rahlo sploščeno kanelirano glavico (22). Pripadnost h kvadrantu 10 ni zanesljiva, ker smo jo našli pri nadzoru še pred zakoličenjem. 26. Fragmentirana skodela z rebrom na prehodu iz največjega oboda v visok, rahlo usločen vrat z izvihanim ustjem. Narejena je bila iz neenakomerno sivo žgane prečiščene gline (609). 2Odlomek amfore iz rdečkasto rjavo žgane gline in temno sivega preloma (610). Tabla 5: Jama 9 v kvadrantu 4/9 - shrambna (izbor): 1 Odlomek cilindričnega vratu lonca iz delno prečiščene sivo rjavo žgane gline (575). 2. Odlomek vratu lonca iz rdeče rjavo žgane gline (581). , Odlomek zgornjega dela lonca z navzven nagnjenim ustjem iz neprečiščene rjavordeče zgane gline (577). 4. Fragment rahlo usločenega vratu lonca z izvihanim ustjem iz neenakomerno sivorjavo žgane gline (576). 5. Odlomka posode iz rjavordeče žgane gline. Na največjem obodu je bila okrašena s plastičnim okroglim rebrom (574). 6. Odlomek izvihanega ustja iz rjavordeče žgane gline (584). 7. Odlomek ustja manjše posode iz delno prečiščene sivorjavo žgane gline in temnega preloma (567). 8. Kos izvihanega ustja posode iz rjavo žgane prečiščene gline (583). 9. Odlomek vratu z izvihanim ustjem iz sivo žgane prečiščene gline (585). 10. Odlomek ostenja posode s horizontalnim gladkim rebrom iz rjavo žgane gline (570). 11. Odlomek lončka iz delno prečiščene rjavo žgane gline s sledjo ožganja po površini (571). 12. Odlomek cilindričnega vratu lonca z rahlo izvihanim ustjem iz rjavo žgane neprečiščene gline in sivega preloma (580). 13. Odlomek lončka s trakastim ročajem pod rahlo izvihanim ustjem iz rdeče žgane delno prečiščene gline in temno sivega preloma (566). 14. Odlomek izvihanega ustja lonca iz sivkaste prečiščene gline (582). 15. Odlomek navzven nagnjenega ustja lonca iz peščene rjavordeče žgane gline (579). 16. Fragment bikonične posode kot na t. 2: 11 (573). 17. Odlomek ostenja posode z vodoravnim plastičnim rebrom iz delno prečiščene rdeče žgane gline (569). 18. Dva kosa ostenja posode s horizontalnim gladkim rebrom, razširjenim v držaj, iz rdeče žgane gline z močno razpokano notranjostjo (od vročine) (572). 19. Odlomek ostenja posode s horizontalnim gladkim rebrom iz sivo žgane gline, močno mešane s peskom (568). 20. Odlomek zgornjega dela lonca z izvihanim ustjem iz delno prečiščene rjavkasto sivo žgane gline (578). Kvadrant 9 - izbor najdb: 21. Odlomek usločenega vratu lonca z izvihanim ustjem iz delno prečiščene rjavo žgane gline (592). 22. Fragment navzven nagnjenega ustja iz rdečkasto rjavo žgane gline, mešane s peskom in s sledovi prežgane površine (590). 23. Odlomek rahlo usločenega vratu z izvihanim ustjem iz rjavo žgane gline (591). 24. Fragmenti ostenja velike posode s horizontalnim gladkim rebrom iz sivo rjavo žgane gline z močno primesjo peska (599). 25. Odlomek posode z visokim cilindričnim vratom in horizontalnim gladkim rebrom iz rjavo žgane delno prečiščene gline (598). 26. Odlomek zgornjega dela cilindrično oblikovane posode iz prečiščene rdeče žgane gline (589). 27. Fragment skodele z uvihanim ustjem iz prečiščene svetlo rjavo žgane gline (587). 28. Odlomek odebeljenega ustja posode iz sivo žgane, delno prečiščene gline (588). 29. Del dna skodelice iz sivorjavo žgane prečiščene gline (600). 30. Odlomek dna posode z nakazano nizko polno nogico iz rjavo žgane gline sivega preloma in grobe fakture (601). 31. V dva kosa prelomljen fragment dna posode (kot zgoraj) iz delno prečiščene rdeče žgane gline (602). 32. Fragment nizke noge posode iz rjavo žgane gline, mešane s peskom in sivega preloma (604). 33. Odlomek ostenja posode s horizontalnim gladkim rebrom iz prečiščene rjavo žgane gline (593). 34. Fragment ostenja lonca s trakom vtisnjenega nohta(!) iz rdečkastorjavo žgane gline (594). 35. Odlomek ostenja posode z rahlim gladkim rebrom iz svetlo rjavo žgane gline (595). 36. Fragment ostenja večjega lonca s horizontalnim gladkim rebrom iz močno peščene rjavo žgane gline (597). 37. Fragment dna posode iz rdeče žgane gline (603). 38. Trakast ročaj iz rdeče žgane delno prečiščene gline (596). 39. Vretence iz svetlo rjavo žgane gline (586). Jama 13 (v kadrantu 6): 40. Poškodovana skodelica blagih prehodov iz sivorjavo žgane prečiščene gline (524). 41. Nesestavljivi fragmenti večjega lonca jajčaste oblike iz delno prečiščene rjavo žgane gline (526). 42. Odlomek ostenja kroglaste posode iz temno sivo žgane peščene gline (527). 43. Nesestavljivi fragmenti večje posode iz peščene rjavo žgane gline (525). Tabla 6 - Tehnične delavnice 1982 - izbor najdb Jama 174, predvidoma shrambna: 1. Fragment zgornjega dela cilindrično oblikovanega lonca z navzven nagnjenim ustjem iz okrasto rjavo žgane delno prečiščene gline. Na obodu je bil okrašen z razčlenjenim plastičnim rebrom (659). 2. Odlomek stožčastega vratu z rahlo izvihanim in nekoliko odebeljenim ustjem iz okrasto rumeno žgane gline (567). 3. Odlomek izvihanega ustja posode iz svetlo rjavo žgane gline in črnega preloma fine fakture (655). 4. Odlomek posode z visokim koničnim vratom z izvihanim ustjem iz neenakomerno sivorjavo žgane gline. Na prehodu iz vratu v največji obod je bila okrašena z gladkim rebrom (656). 5. Fragmenti lonca s trakastim ročajem pod ustjem, iz močno peščene svetlo rjavo žgane gline s sledovi ožganja na notranji steni (661). 6. Fragmenti lonca z močno izvlečenim trakastim ročajem iz rjavosivo žgane, delno prečiščene gline. Ob ročaju je bil okrašen z majhnimi bradavicami in z dvema plitvima vdolbinama nad njimi. Na vrhnjem robu (površini) ustja je bil okrašen z vdolbinicami (622). 7. Odlomek lonca z enosmerno odebeljenim ustjem iz sivkasto rjavo žgane gline (654). 8. Spodnji del masivne posode iz močno peščene sivo žgane gline (658). 9. Ročaj zajemalke (žlice!) iz rjavorumeno žgane prečiščene gline (660). Jama 181: 10. Odlomek masivnega lonca iz rjavkasto sivo žgane gline z močno primesjo peska (646). 11- Fragment vratu lonca z izvihanim in rahlo vdolbljenim ustjem iz neenakomerno od rjavo do sivo žgane gline (645). 12. Poškodovana nizka noga posode iz delno prečiščene rjavo žgane gline (643). 13. Odlomek dna posode iz rdečkasto žgane gline (644). Jama 171: 14. V dva dela razlomljen fragment cilindrične posode z ravno odrezanim robom iz okrasto zgane delno prečiščene gline (688). Jama 172: . 15. Odlomek večje skodele z visokim, rahlo nakazanim usločenim vratom in z močno ' 12vihanim ustjem iz temno sivo žgane prečiščene gline (642). Jama 215: 16- Odlomki vratu posode z rahlo izvihanim ustjem iz neenakomerno rjavo žgane gline (638). 17. Odlomek vratu z odebeljenim robom iz svetlo rjavo žgane gline (639). J8- Fragmenti dna posode iz rdeče žgane gline grobe fakture (640). I9 Odlomek rahlo usločenega in odebeljenega ustja z vtisi prstov na zunanjem robu (637). Jama 170: 20. Fragmenti večje posode s koničnim vratom iz rumenordeče žgane gline (666). glin 1 {6°d'omek ostenja posode s horizontalnim vtisnjenim rebrom iz rdečkastorumeno žgane 22. Odlomek ostenja posode iz okrastorumeno žgane gline s krožnim rebrom in rahlo akazano izboklino na sredini (665). Jama 166: Odlomek vratu z izvihanim ustjem iz prečiščene rjavo žgane gline (663). M Fragmenti lončka s privzdignjenim ročajem iz sivo žgane delno prečiščene gline (664). Kvadrant 41: 25. V dva kosa razlomljen fragment kroglaste posode s horizontalnim rebrom in razširjenim ustjem iz rumenkasto sivo žgane gline s sivim prelomom (649). Jama 188: 26. Fragmenti rahlo usločenega vratu posode s horizontalnim gladkim rebrom iz rdečkasto rjavo žgane peščene gline (647). 27. Odlomek kroglastega ostenja posode z visokim stožčastim vratom iz svetlo rjavo žgane delno prečiščene gline (648). Kvadrant 49: 28. V koščke razlomljena, sedaj rekonstruirana noga posode iz delno prečiščene rdečerjavo žgane gline (641). Na odrivu domnevno iz kvadranta 49: 29. Kamnita sekira z odlomljenim rezilom in obtolčenim čelom (672). 30. Del odlomljene sekire (673). Kvadrant 17: 31. Odlomek enosmerno odebeljenega ustja iz rdeče žgane gline s sivim prelomom (653). 32. Odlomek močno izvihanega ustja posode iz delno prečiščene sivo žgane gline (651). 33. Fragmenti trebušastega lonca iz sivo žgane gline (650). Odlomek ostenja lonca z vtisnjenim horizontalnim rebrom iz rjavordeče žgane gline in s temno sivo notranjo steno (653). Tabla 7 - Izkop za kontejnerje 1983 - izbor najdb: Jama 6: 1. Fragmenti jajčaste posode iz prečiščene rjavordeče žgane gline (615). 2. Fragmentiran, sedaj rekonstruiran lonček s presegajočim ročajem iz temno sivo žgane dobro prečiščene gline. Rame je okrašeno s poševnimi plitvimi žlebiči (686). 3. Odlomek navzven nagnjenega ustja iz sivorjavo žgane gline s primesjo peska (613). 4. Fragmenti velike shrambne posode iz močno peščene rjavosivo žgane gline (614). Jama 17: 5. Fragment diagonalno navzven nagnjenega ustja iz delno prečiščene rdeče žgane gline s sledjo ožganja (678). 6. Fragment posode iz rjavo žgane prečiščene gline s temno sivo notranjo steno. Posoda je bila v celoti dobro glajena (679). 7. Odlomek posode iz okrasto žgane gline s temno sivo notranjo steno. Na največjem obodu je bila okrašena s plastičnim rebrom v obliki trikotnika in s prstom izvlečeno bradavico na sredini motiva (680). Jama 7: 10. Nesestavljivi fragmenti posode s horizontalnim gladkim rebrom iz okrastorjave žgane gline s primesjo peska (675). 11. Odlomek lonca z razširjenim robom ustja iz rumenorjavo žgane gline (677). 12. Fragmenti posode iz rdeče žgane gline, okrašene z gladkim rebrom, katerega motiv ni ugotovljiv (674). 13. Fragmenti spodnjega dela velikega lonca iz neenakomerno žgane gline od rjavega rdečkasto do sivega tona, grobe fakture (676). Jama 9: 14. Odlomek lončka s trakastim ročajem iz sivo žgane gline (681). 15. Odlomek posode iz sivo žgane gline fine fakture in z glajeno površino (683). 16. Dva fragmenta posode iz sivo žgane prečiščene gline (682). 17. Odlomek spodnjega dela posode iz sivo rjavo žgane gline z okrasom neobarbotina (684). 18. Ostanki trebušaste posode iz temno sivo žgane prečiščene in z drobci sij ude pomešane gline, okrašene s trotračno kaneluro (685). Keramika Med najdbami prevladuje poleg kamnitih sekir oz. tolkal kuhinjsko posodje, večidel neenakomerno žganih sivih in rjavordečih sten in večkrat temnih prelomov. Stene so debele ali srednje debele, pri večjih posodah povprečno grobe fakture, glina neprečiščena ali pomešana z dokaj debelimi zrnci peska, površina hrapava, s sledovi ožganja ali kar prežgana in razpokana. Drugače je pri manjših posodah, ki so večidel iz skrbno prečiščene gline s tanjšimi stenami in s temu primerno izdelano površino, čeprav o glajenju v pravem pomenu besede še ne bi mogli govoriti. Zaradi fragmentarne ohranjenosti je bilo precej oteženo tipološko-kronološko in kulturno opredeljevanje naselbine. Edino ena od shrambnih jam (jama 100) je s 47 ostanki posod lahko ponudila vpogled v bogato zakladnico bronastodobnega hišnega inventarja s kronološko dokaj oprijemljivimi tipi. Na prvem mestu je treba opozoriti na posode z visokim cilindričnim vratom (»Topf mit Zylinderhals«) iz omenjene jame 100 (t. 1: 1), ki je pogost in značilen tip Posode bronastodobne kulture gomil. Ima močno poudarjen oz. kroglast obod in včasih nizko konično nogo. Na prehodu iz vratu v rame sta postavljena majhna držaja, obod pa je okrašen z do štirimi simetričnimi izboklinami ali pa s pokončnimi rebri, pa tudi s kanelurami. Po najnovejših dognanjih O. Trogmayerja spadajo take Posode v mlajše obdobje bronastodobne kulture gomil.' Tudi T. Kovacs jih uvršča med vodilne tipe v skupini Egyek karpatske variante kulture gomil2 (najdišča Egyek, Muhi, Igric, Nyirseg) v Bd B 1 - C; pogoste so tudi v skupini Rakčczifalva v srednjem Potisju, ki predstavlja lokalno skupino zgodnje podonavske kulture gomil (konec Bd Bi - B2 po konološkem sistemu P. Reineckeja).3 V nebistvenih različicah jih najdemo tudi med keramičnim gradivom v severnem delu Bačke in Banata na ozemlju okrog Tise, ki pripada k južnemu krogu karpatske variante tega kulturnega kompleksa.4 Najboljšo primerjavo pa srečamo v klasični razvojni stopnji karpatske kulture gomil na grobišču Salka I ob reki Ipel na južnem Slovaškem,5 kjer je bil v grobu 9 podoben lonec najden poleg igle z žebljičasto glavico, ki pripada Bd B 2/C 1 oz. MD fll po Hanslu.8 Grobišče zajema mlajšo stopnjo srednje bronaste dobe od konca B 2 in celotno stopnjo C. Karpatska kultura gomil (prej imenovana jugovzhodna kultura gomil) je genetsko sPeta z mad'arovsko kulturo. Razvijala se je vso srednjo bronasto dobo (Bd B in C) ln se na jugozahodnem Slovaškem končala z nastopom predčakanske kulture. Najdišča so skoncentrirana v zahodnem delu Podonavske nižine - v dolinah Ipla, Hrona, Žitave in Nitre do VAha.7 Ko se je v srednji bronasti dobi na vzhodu, do reke Všh, razvijala karpatska Varianta kulture gomil, so zahodnejša področja jugozahodne Slovaške razvijala s'ednjepodonavsko kulturo gomil. Najboljše ji sledimo na naselbini na Veselem, kjer Najdemo našemu tipu lonca primerjave že v njeni starejši stopnji.8 Srednjepodonav-sko kulturo datirajo na Slovaškem od začetka Bd B 1 do konca Bd C 2, enako kot "a Moravskem in v sosednji Avstriji.11 1 ipološke inačice našega primerka lonca pa srečamo tudi na grobišču v Maierschu 'N Therasu na Spodnjem Avstrijskem."' kjer se družijo z gradivom Bd C;" enako jih atira K. Willvonseder v Kiirnbergu v Zgornji Avstriji.12 ^aljnjeKa sosedstva nam je znan iz najdišča Zelenč na zahodnem Češkem, ki K- Čujanovž-Jilkovš uvršča v srednji horizont kulture gomil (Bd B2 - C l),':t dalje gomili 3 v Husti Leči (Hustž Leč), v Plznu itd.14 Po vsem tem lahko sklepamo, da so taki lonci s cilindričnim vratom klasični element na najdiščih srednjepodonavske in karpatske variante bronastodobne kulture gomil z obsežno geografsko razprostranjenostjo. Tako nudijo možnost postavljanja širših kulturnih povezav s sosednjimi in znatno oddaljenimi področji prek Drave in Mure s Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, Gradiščanskim, južno in jugozahodno Slovaško, delno Moravsko in Češko in Zahodno Transdanubijo. Tipološke variante našega lonca15 postavlja B. Hansel v stopnji MD II in III. Pozornost pritegne trebušasta posoda na t. 1: 12; 4: 1, 2, ki ji ni bilo moč najti neposrednih vzporednic. Močno specifičnost dajejo našim najdbam posode z razširjenim robom ustja (t. 1: 2, 3, 4, 6; 5: 28; 6: 25) - poimenovanim tudi rob »T«, kakršnega B. Govedarica na podlagi naselbinske keramike na Velikem Gradcu/Privala uvršča v Bd A 1 - B l.16 Z nekaj primerki nastopajo tudi na Veliki Gradini v Varvari v fazah Varvara A 2 in A3.17 Pogostejše so v kaštelirski kulturi18 srednje bronaste dobe v zaledju Trsta in predvsem Istre,19 na dinarskem področju in v cetinski kulturni skupini zgodnje in srednje bronaste dobe Dalmacije.20 Zato ne smemo zanemariti pomena prehodnosti slovenskega-jugovzhodnopred-alpskega sveta in medsebojnih vplivov kultur, ki pa ne odsevajo nujno enakega razvojnega ritma. Po obliki ima svojo pričevalno vrednost tudi bikonična posoda na t. 2: 11 in odlomki takih posod (t. 2: 8; 5: 16; 6: 34). Na največjem obodu je ornamentirana s horizontalnim vtisnjenim rebrom, ki je na splošno pogost okrasek na našem posodju. Na nekaterih posodah se pojavljajo vtisnjena rebra v obliki girland (t. 3: 2) ali kombinirana vodoravna in poševna oz. navpična (t. 3: 4, 5). Domnevamo, da gre za domačo prvino okraševanja, ki pa jo najdemo tudi na enem izmed vrčev virovitiške nekropole21 in na nekropoli v Gredanih.22 Naselbinsko keramiko na bronastodobnih najdiščih pa često predstavljajo lonci, bodisi da gre za blage profilacije oz. cilindrične obode (npr. t. 3: 12; 4: 19, 20; 5: 1-15, 20; 6: 1-4, 26) brez ročajev, ali manjše lončke z ročajem tik pod ustjem (vrčki!) (t. 3: 2, 3; 4: 8; 6: 5, 6). Poleg loncev pa često nastopajo tudi skodele, katerih priljubljenost in uporabnost je bila tudi tu velika. Večidel so bikonične, s poudarjenim prehodom usločenega vratu v obod in z izvihanim ustjem (t. 2: 1-4) ali pa so kleki manj izraziti, z že bolj jajčastim obodom (t. 2: 6, 7; 4: 10, 12). Vse so globlje oblike, razen v dveh primerih (t. 2: 5; 5: 40), ko so sorazmerno plitve.23 Po ohranjenih primerkih sodeč sklepamo na trakast ročaj, ki je povezoval ustje z ramenom skodele. Na splošno lahko rečemo, da imajo širok razpon kontinuiranega trajanja v času mlajše faze kulture Nagyrčv,24 pogoste so na ozemlju srednjega Podonavja oz. Zahodne Transdanubije" in trajajo še v I. fazo kulture žarnih grobišč zahodnega medrečja,26 kjer pa se že uveljavljajo v glavnem že manj poudarjeni prehodi. Na področju srednjepodonavske kulture gomil jih najdemo v zaključeni celoti v Spodnji Avstriji, v Maisbirbaumu,27 v Bd C. Skodele z visokim rahlo usločenim vratom in močno navzven nagnjenim ustjem (npr. t. (!: 15), ki se ločijo med seboj v nebistvenih podrobnostih, so datacijsko manj oprijemljive. Tako najdemo istovetne v Avstriji med naselbinsko keramiko v Kiblit-zu,28 kjer se družijo s formami Bd B2, in Haindorfu29 v Bd C. Močan razmah so doživele v karpatskem bazenu v poznobronastodobni skupini Csorva30 in na SZ karpatskega prostora v stopnji SD I po B. Hanslu.31 Če se na kratko ustavimo še pri posodah na nogi, ugotavljamo, da so na naši naselbini redke, saj so zastopane samo v treh primerih (t. 5: 32; 6: 12, 28). Žal so fragmentarno ohranjene, tako da lahko o tipu posode samo sklepamo. Možno je, da gre za kupe s poudarjenim ostenjem z izvihanim ustjem in enim držajem, kakršne se pojavljajo na srednjepodonavskem področju in v virovitiški skupini od končne stopnje srednje bronaste dobe do stopnje Ha A.32 Ne bo odveč, če opozorimo še na značilen pokrov s trikrat preluknjanim držajčkom (t. 3: 24). Še najbližjo tipološko podobnost najdemo na naselbini v Wiener-Neustadtu iz Bd B2;33 približno enako ga datira O. Trogmayer v grobu 671 v Tšpe.34 Po dosedanjem vedenju jim moremo izvorno področje iskati v eneolitski kulturi, kjer pa se dokaj redko pojavljajo.35 Med najmlajši material naselbine v Rabeljči vasi se uvršča posodje iz jame 6 (t. 1, 2, 4), en primerek iz jame 17 (t. 7: 6), odlomek ustja iz jame 9 (t. 7: 15) in trebušast obod posode (t. 7: 18), vse odkrito pri izkopu za kontejnerje 1. 1983. Navedena keramika se močno razlikuje od prej razčlenjene po trdnosti žganja, fini fakturi in skrbno polirani površini. Po obliki in okrasu se pojavijo povsem novi tipi posod, katerih vloge na naši naselbini še ne moremo pripeljati do dokončnih sklepov.36 Kolikor lahko govorimo o tukajšnjem kontinuiranem trajanju življa, opažamo, da se izražajo novi impulzi, katerih zasnove iščemo v razvoju kulturnih skupin pozne srednjepodonavske kulture gomil ali točneje zahodne Transdanubije in njihovem prehajanju v KŽG v času konca Bd C in v Bd D.37 Ta proces časovno zajema predvelatiški horizont najdišča Čaka na jugozahodu Slovaške38 ali po M. Gimbutas horizont Blučina-Cezavy na južnem Moravskem.39 Kronološko podporo bi do določene mere lahko videli v bronasti igli z večjo okroglo in sploščeno kanelirano glavico (t. 4: 25). V predalpskem prostoru jo srečamo še v skupini Hotting-Morzg pozne Bd D in zgodnje stopnje Ha A40 in v Virovitici.41 Sklep Na podlagi povedanega moremo ugotoviti, da stilske in tipološke značilnosti keramike nakazujejo možnost postavljanja širših relativno-kronoloških odnosov s Precej oddaljenimi področji. Vidimo, da jugovzhodno alpsko področje živi v sklopu vzhodnoalpskega kulturnega kompleksa, od koder se nakazujejo kulturne povezave s srednjepodonavsko kulturo gomil. Čeprav še ne moremo nuditi sintetične interpretacije naselbine in njene točne nlturne pripadnosti, pa moramo vseeno poudariti, da je naš slovenski-jugovzhodno-P'edalpski prostor sodil v naselitveno območje nosilcev bronastodobne kulture gomil. Temu v prid pričajo nam že znani gomilni pokopi (bližnje Turnišče, Morje, "njeva gora, Bukovec, verjetno Stična in Vrhnika),42 ki skupno z našim najdiščem ln raznimi posamičnimi najdbami dokazujejo kulturne povezave. Kot je bilo razvidno že iz tipološko-kronološke analize, se je razvoj sicer širil v viru širokega zahodnega bazena srednjega Podonavja,43 ki pa ni brez zvez z danskim in mediteranskim razvojem, kjer se možnost povezav šele nakazuje, ndar pa samo keramično gradivo le ne dopušča natančne kulturno-kronološke določitve, zato zaenkrat ostajamo pri širši dataciji v srednjo bronasto dobo, znotraj katere še ni mogoče potegniti točne ločnice. Po razvitosti keramičnih oblik in stilskih značilnostih bi smeli bolj misliti na časovni okvir Bd B2 - C 1, mogoče s trajanjem v čas končne stopnje Bd C2/D v smislu srednjeevropske Reineckejeve kronologije oz. po Hanslovem kronološkem sistemu MD III - SD I. Še enkrat moramo opozoriti na usodno prehodnost našega ozemlja in posledično na spoj različnih etničnih populacij in kulturnih povezav z geografsko odmaknjenimi najdišči, pri čemer pa ne smemo zanemariti regionalnih značilnosti naselitve v rodovitnem Podravju. Pri vsem pa ne smemo zanemariti prvobitne pridobitve, saj keramika zadržuje karakteristične profilacije, značilne za zgodnjo bronasto dobo, ki imajo svoje poreklo v poznoneolitski tradiciji. Zahvala Zaradi vsesplošne slabe raziskanosti srednje bronaste dobe je bilo naše opredeljevanje gradiva močno oteženo. Za pomoč in koristne napotke se zahvaljujem S. Pahiču, prof. dr. S. Gabrovcu, dr. B. Teržan, dr. N. Tasiču, dr. T. Kovacsu, dr. O. Trogmayerju, dr. M. Novotni in dr. J. Machniku. 1 O. Trogmayer, Das bronzezeitliche Gra-berfeld bei Tdpč. Fontes Arch. Hung. (1975) -z izboklinami npr. gr. 83 - t. 8: 1, gr. 197 - t. 18: 1, gr. 203 - t. 18: 3; z rebri npr. gr. 218 -t. 19: 1 idr. 2 T. Kovšcs, Arch. črt. 93, 1966, 159 ss, kčp 9: 10, 14. 3 Id., Slov. arch. 29/1, 1981, 87 ss, Abb. 1: 11. 4 B. Brukner, B. Jovanovič, N. Tasič, Pra-istorija Vojvodine (1974) 234 ss, si. 190. N. Tasič, Balcanica 3, 1972, 93 ss. Id., Jugoslo-vensko Podunavlje od indoevropske seobe do prodora Skita (1983) 88 ss, kjer avtor obširno razglablja o prodoru bronastodobne kulture gomil. Za splošne podatke o tej kulturi glej J. Filip, Enzyklopddisches Handbuch 1 (1966) 510-517. s A. Točlk, Die Graberfelder der Karpaten-landischen Hugelgraberkultur, Fontes Arch. Prag. 7 (1964) 54 s starejšo literaturo, Taf. 9: 1, Abb. 4: 3, 8, 12. ' B. Hansel, Beitrtige zur Chronologie der mittleren Bronzezeit im Karpatenbecken 1-2 (1968), Karte 18. 7 V. Furmžnek, L. Veliačik, Slov. arch. 28/1, 1980, 159 ss in V. Furmžnek, v: Archaeological research in Slovakia, 10"' International Congress of prehistoric and protohi-storic sciences (1981) 61 ss. * A. Točfk, Opevnend osada z doby bronzo-vej vo Veselom, Arch. Slovaca Fontes 5 (1964) t. 31: 15; 50: 7 idr. • V. Furmžnek, L. Veliačik (op. 7) 165 s kronološko tabelo bronaste dobe na Slovaškem. 10 Zaradi razmerja najdišč in stanja raziskanosti bronastodobne kulture gomil smo namenoma zaobšli nam najbližji prostor. 11 F. Berg, Mittelbronzezeitliche Grabfunde aus Maiersch und Theras, N. O., Arch. Austr. 27, 1960, 21 ss, Abb. 1: 7; 2: 4; 3: 1 (vse Maiersch) in Abb. 4: 8 idr. za Theras. 12 K. Willvonseder, Die mittlere Bronzezeit in Osterreich (1937) Taf. 43: 11. 13 E. Čujanovž-Jilkovž, Pamdt. arch. 55/1, 1964, 46 ss, obr. 11: 11. 14 Ead., Arch. stud. mat. 8, 1970, Abb. 46: 2 (Hustž Leč); 49: 23 (Milinov). 15 B. Hansel (op. 6) 123 ss, Beil. 7: 20, Taf. 45: 8, 11, Beil. 10: 11 idr. " B. Govedarica, Die friihbronzezeitliche Ansiedlung von Veliki Gradac auf Privala, Arch, lugosl. 20-21, 1980-81, 43 ss. 17 B. Čovič, Velika gradina u Varvari - I dio, Gl. Zem. muz. n. s. 32, 1977 (1978) 5 ss, t. 20: 4 (za Varvaro A 2) in t. 23: 7, 8 (za Varvaro A3). " M. Moretti, H. Gerdol, G. Stacul, I castel-lieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino (Complessi dell'etii del Bronzo), Monogr. di Preistoria 2 (1978) fig. 2: 10, 11, 13 (Nivize) z nadaljnjo literaturo. " S. Gabrovec, v: Praist jugosl. zem. 4 (1983) 46 ss, si. 5: 17, 20. J0 I. Marovič, Rezultati dosadašnjih istraži-vanja kamenih gomila oko vrela rijeke Cetine, Materijali 12, 1976, 55-75. 21 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973) t. 7: 9. " K. Minichreiter, Anali Zavoda za znanstveni rad u Osijeku 2, 1982/83, 7 ss, t. 14: 4; 27: 12. 23 Podatki niso dokončni, saj se nanašajo le na dosedanji izbor materiala. 24 R. Kalicz-Schreiber, v: Die Fruhbronze-zeit im Karpatenbecken und in den Nachbar-gebieten. Internationales Symposium 1977 (1981) 81 ss, Taf. 8: 9; 9. 25 B. Hansel (op. 6) npr. Beil. 10: 15. 26 K. Vinski-Gasparini (op. 21) 39. 27 K. Willvonseder (op. 12) Taf. 20: 2, 4. 28 K. Willvonseder (op. 12) Taf. 6: 7. 29 Ib., Taf. 12: 1, 3, 4, 8. 30 O. Trogmayer, Beitrage zur Spatbronze-zeit des siidlichen Teils der Ungarischen Tief-ebene, Acta. arch. Acad, scien. Hung. 15, 1963, 85 ss, Taf. 7: 8; 9: 8; 13: 1 idr. Po opisu in fotografijah sodeč pa je tu bolj fina struktura in glajena površina. Avtor jih prišteva med značilne tipe pozne bronastodobne kulture gomil v okolici Szegeda. 31 B. Hansel (op. 6) Beil. 11: 28. 32 Take so pogoste v virovitiški nekropoli in jim K. Vinski-Gasparini pripisuje srednjepo-donavsko izvorno področje, glej (op. 21) 40 ss z izčrpnimi paralelami. Skodele na nogi so značilen element na gredanski nekropoli - K. Minichreiter (op. 22) t. 24: 1, 2, 4. 33 K. Willvonseder (op. 12) Taf. 11: 3. Ta pokrov ima trakast ročajček. 34 O. Trogmayer (op. 30) Taf. 56: 8; najdemo ga tudi v srednjebronastodobni skupini Gyu-lavarsžnd - I. B6na, Die mittlere Bronzezeit Ungarns und ihre siiddstlichen Beziehungen (1975) 120 ss, Taf. 147: 1, 4. 35 J. Korošec, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu, Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, 1965, t. 21: 4, 5; V. Pahič, Zbelovo, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 11, 1983, 99, t. 19: 2. 36 Da bi lahko to z gotovostjo potrdili, bi bile potrebne nadaljnje raziskave, saj je bil ta del naselbine najmanj obsežen. 37 K. Vinski-Gasparini (op. 21) 24 ss s podrobnimi razčlenitvami. 38 J. Paulik, Zur Problematik der Čaka-Kultur im Karpatenbecken, Slov. arch. 11/2, 1963, 269 ss s pripadajočimi tabelami; V. Nčmejcovž-Pavukovž, Vorbericht iiber die Ergebnisse der systematischen Grabung in Svodin in den Jahren 1971-1983, Slov. arch. 34/1, 1986, 133, Abb. 15. 39 M. Gimbutas, Bronze Age Cultures in central and eastern Europe (1965) 114. 40 R. Pittioni, Urgeschichte des osterreichi-schen Raumes (1954) 444 ss, Abb. 331: 12. 41 K. Vinski-Gasparini (op. 21) 42 s, t. 10: 15. 42 V poštev pride grobišče iz Turnišča - J., P. Korošec, Predzgodovinsko in staroslovan-sko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja, Razprave 1. razr. SAZU 3,1953, 181 ss; gomila iz Morja pri Framu - S. Pahič, Var. spom. 9, 1962/64 (1965) 170; gomila in naselbina na Brinjevi gori - S. Pahič, Arh. vest. 13-14, 1962-1963, 349 ss in id., Arh. vest. 32, 1981, 71 ss, si. 29: 1, 2; tipološko istovetna igla z diskasto glavico kot na Brinjevi gori (v gomili) je bila najdena tudi v Stični - F. Stare, Arh. vest. 15-16, 1964/65, 211 s, t. 1: 1, grob z Vrhnike smemo prav tako suponirati kot go-' milni grob - S. Gabrovec, Arh. vest. 17, 1966, 441 ss; pritegnemo lahko še grob iz Pričice ob Vrbskem jezeru - K. Willvonseder (op. 12) Taf. 32: 5-6. " Podobno vidimo pri kulturnem razvoju Ljubljanskega barja v eneolitiku in zgodnji bronasti dobi, ki je potekal v tesni povezavi z zahodno Karpatsko kotlino in sosednjimi območji - H. Parzinger, Arh. vest. 35, 1984, 13 ss. DER BRONZEZEITLICHE SIEDLUNGSKOMPLEX IN RABELČJA VAS AUF PTUJ Zusammenfassung Im Zusammenhang mit der GelSndezubereitung fiir den Bau des neuen Mittelschulzentrums auf Ptuj hat das Denkmalamt aus Maribor umfassende Schutzgrabungen durchgefiihrt, die mit einzelnen langeren Intervallen vom J. 1977 bis einschlieClich 1983 dauerten. Der Fundort liegt auf der ilberwiegend lehmigen, sanft zum Bett des Baches Grajena abfallenden Flachlandterrasse. Die Forschungen ergaben eine breite Besiedlungsspanne in unterschiedlichen Zeitraumen. So gehoren die Sltesten, in einem ca. 100 m2 groBen Areal bestimmten Funde zum Kulturkreis der »Alpinen Fazies der Lengyelkultur« bzw. zur Lasinja-kultur. Den bisherigen Angaben nach ist die bronzezeitliche Siedlung kulturell nicht auf die aneolithischen Siedler gefolgt, obwohl dafur die wirtschaftlichen Bedingungen gegeben waren, Vermutlich dagegen keine demographischen. 11 Arhcoloiki vwtnlk 161 Im Laufe ihrer Entwicklung erstreckte sich die bronzezeitliche Siedlung auf ungefahr 4 500 m2, wurde jedoch leider durch die spateren Aushebungen fur die urnenfelderzeitlichen Graber betrachtlich zerstort (sie schalten sich in die chronologischen Rahmen von H. Muller-Karpes Stufen Ha B 1-3 ein), ganz besonders hat jedoch die romische Zivilisation einen Siedlungsteil stark angegriffen und bis zu einem gewissen Grad zerstort (insbesondere die breiten romischen Graben und die Graber). Es gelang uns, insgesamt noch 2155 m2 der Siedlungsschicht zu erforschen (Beilage 1). Die eigentliche Siedlung ist im Sinn der Vertikal-stratigraphie einschichtig, mit langerer Besiedlungsspanne. Die Kulturschicht lag in einer Tiefe von 0,90 m bis 1,30 m auf undurchlassigem reinem gelbem Lehm und war bis 30 cm dick (Beilage 2). Aus den Umrissen der ins Erdreich gerammten Pfosten (422) schlieBen wir, daB die Hauser aus vertikalen Tragbalken erbaut waren, wahrend massive Lehmbewurfstiicke mit gut erhaltenen Abdriicken von Flechtwerk und Querbalken von zerstorten Wanden der Hauser oder anderer Objekte zeugen. Infolge der dem Etappenbau angepaBten Ausgrabungen waren wir nicht imstande, die kompletten Hauserumrisse aufzudecken, konnen sie indes rekonstruieren. GroBtenteils haben sie rechteckige Grundrisse mittlerer Dimensionen mit einem oder zwei Raumen (Abb. 3). In samtlichen Grabungsfeldern gelang es uns, sechs Vorratsgruben mit verschiedenartiger Keramik festzustellen, von denen Grube Nr. 100 inhaltlich am reichhaltigsten war. Im Jahr 1980 legten wir auf dem Parkplatz einen gut erhaltenen Ofenboden mit einem Arbeitsraum davor frei (Abb. 5). Auf der LokalstraBe zur Schule fanden wir aber in einer Tiefe von 0,70 m zwei festgestampfte Brandreste, deren Zugehorigkeit zum Ofen oder zu zwei Feuerstellen sich wegen des schlechten Erhaltungsstandes schwer zuverlassig beurteilen laBt. Die Forschungsarbeiten in der Siedlung in Rabelčja vas haben neue Ausblicke auf die Rolle dieses Raumes wahrend der Mittelbronzezeit eroffnet. In der Artikelfortsetzung beweisen die praliminar vogestellten Funde die Aktualitat dieses Raumes und das Bediirfnis nach manchen Erhellungen und Erganzungen des im weiteren Sinn erorterten Zeitraumes. Unter den Funden iiberwiegen KeramikgefaBe mit groBtenteils grauen und braun-roten Wandungen und meistens dunkelfarbigen Briichen. Die Wandungen sind dick oder mitteldick, bei den groBeren GefaBen von durchschnittlich grober Faktur, der Ton ungeschlammt oder mit ziemlich dicken Sandkornchen gemischt und die Oberflache rauh mit Brennspuren. Anders verhalt es sich bei den kleineren GefaBen, wo der Ton meistens gut geschlammt ist, die Wandungen dunner sind und die Oberflache bearbeitet bzw. geglattet ist. Infolge des fragmentaren Zustandes war die typologisch-chronologische und die kulturelle Einordnung der Siedlung erheblich erschwert. Lediglich die Vorratsgrube Nr. 100 konnte mit ihrer chronologisch ziemlich greifbaren Keramik von 47 GefaBresten einen Einblick in die reiche Schatzkammer des bronzezeitlichen Hausinventars gewahren. Charakteristisch ist die Amphore mit hohem, zylindrischem Hals (Taf. 1: 1), sie stellt ja in den Fundorten der karpatischen1- 4-7 und mitteldonaulandischen Hilgel graberkultur ein klassisches Element mit weitgespannter geographischer Verbreitung3' s " dar. So konnen die Amphoren die Moglichkeit bieten, breitere Kulturverbindungen mit den benachbarten, wie auch den erheblich entfernten Bereichen jenseits der Drava und Mura hinweg zu erstellen, mit Ober- und Niederosterreich, dem Burgenland, der Slid- und Sudwestslowakei, zum Teil mit Mahren und Bohmen und vor allem mit dem Westlichen Transdanubien. Dis bauchingen GefaBe (Taf. 1: 12; 4: 1, 2) haben keine unmittelbaren Parallelen. Spezifisch sind die GeffiBe mit erweiterter »T« - Miindung (Taf. 1: 2, 3, 4, 6; 5: 28; 6: 25), die anhand von Analogien am haufigsten in den Stufen Bz A 1 - B 1 auftreten""17; sie erscheinen haufig in der Castellieri-Kultur der Mittelbronzezeit im Hinterland von Trieste/Trst und vor allem Istriens,"-" im dinarischen Bereich und in der Cetinje-Kulturgruppe der Frtih- und Mittelbronzezeit Dalmatiens.20 Ihrer Form nach haben Aussagewert auch die bikonischen GeffiBe (Taf. 2: 8; 5: 16; 6: 34). Die ubrigen Keramiktypen schalten sich typologisch""3' in die GefSBformen der Stufen Bz B und C ein, auBer einigen Exemplaren aus dem im Jahr 1983 im Siidwestteil der Siedlung gemachten Aushub (Taf. 7: 1, 2, 4, 6, 15, 18). Diese weichen von der iibrigen Keramik durch die Formen, die Hiirte des Brennens, die feine Faktur und die sorgffiltig polierte GefflBoberflftche ab.3' Die Bedeutung ihrer Anwesenheit muB erst ergrilndet werden, insofern es aber m6glich sein wird, von der kontinuierten Dauer der Siedlung zu sprechen, werden wir neue Impulse aus den Ansfitzen der Kulturgruppen der spaten mitteldonauliindischen HilgelgrSberkultur und in ihrem Wandel in die Urnenfelderkultur in der Zeit des Ausgangs der Stufen Bz C und D suchen.'7"3' SchluBwort: Wie bereits aus der typologisch-chronologischen Analyse zu ersehen war, verbreitete sich die Entwicklung zwar im Rahmen des breiten Westbassins des mittleren Donauraumes,43 das jedoch nicht ohne Verbindungen mit der balkanischen und mediterranen Entwicklung ist, wo sich die Moglichkeit von Verkniipfungen erst andeutet. Das vorwiegend lediglich keramische Fundmaterial kann jedoch keineswegs eine prazise kulturell-chronologische Determination zulassen, deshalb verbleiben wir einstweilen bei der breiteren Datierungseinordnung der Mittelbronzezeit, in deren Rahmen sich noch nicht die genaue Trennungslinie Ziehen laBt. Aufgrund des Entwicklungsstandes der Keramikformen und ihrer Stilmerkmale diirfte man eher an den Zeitrahmen der Stufen Bz B 2-C 1 denken, vielleicht mit Andauern in die Zeit der Endstufen Bz C 2/D im Sinne von Reineckes mitteleuropaischer Chronologie, bzw. ausgedruckt in B. Hansels chronologischem System - in MD III - SD I. Bei all dem ist indessen hervorzuheben, daB die Keramik die charakteristischen, fiir die Friihbronzezeit kennzeichnenden Profilationen beibehalt, deren Ursprung sich aus der spatneo-lithischen Tradition herleitet. Obwohl wir noch nicht imstande sind, eine synthetische Interpretation der Siedlung und ihre genaue Kulturzugehorigkeit vorzulegen, miissen wir dennoch betonen, daB unser slowe-nisch-siidostlicher Voralpenraum in den Siedlungbereich der Trager der bronzezeitlichen Hiigelgraberkultur gehorte. Zugunsten dessen zeugen die uns schon bekannten Grabhiigelbe-stattungen (das nahe gelegene Turnišče, Morje, Brinjeva gora, Bukovec, Stična und Vrhnika),42 die gemeinsam mit unserem Fundort und unterschiedlichen Einzelfunden die kulturellen Verbindungen beweisen. Wir miissen nochmals auf den schicksalshaften Durchgangscharakter unseres Territoriums hinweisen, was die Verschmelzung verschiedener ethnischer Populationen und kulturelle Verkniipfungen mit geographisch abgeriickten Lokalitaten zur Folge hatte, wobei jedoch der regionale Charakter der Ansiedlung an der fruchtbaren Drava nicht iibersehen werden darf. SONLA 1981 jama 100 T. 1: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Sonda 1981 (parkirišče), bronastodobna jama 100. Vse glina (1-9, 11, 12 = 1: 4, 10=1: 8). Taf. 1: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Schnitt 1981 (Parkplatz), bronzezeitliche Grube 100. Alles Ton (1-9, 11, 12-1:4, 10-1:8). a jama 100. Vse glina (1-7, 9-11 = 1: 4, 8 = 1: 8). '' 2: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Schnitt 1981 (Parkplatz), bronzezeitliche Grube 100. Alles Ton (1-7, 9-11 = 1:4, 8=1:8). » oA ~y ^ r T. 3: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Sonda 1981 (parkirišče), bronastodobna jama 100. 27 bron, ostalo glina (1-14, 21-27 = 1:4, 15-20 = 1: 8). Taf. 3: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Schnitt 1981 (Parkplatz), bronzezeitliche Grube 100. 27 Bronze, das ttbrige Ton (1-14, 21-27 = 1:4, 15-20= 1:8). 21 22 23 71 □10 T- 4: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Sonda 1 (1980) - parkirišče. 25 bron, ostalo glina (1-27 = 1: 4). Tttf" 4: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Schnitt 1 (1980) - Parkplatz. 25 Bronze, das Ubrige Ton (1-27 = 1:4). U n U a il 2 \______t t <31 rai & l 01 m u 23 » CM gfej) T. 5: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. Sonda 1 (1980) - parkirišče. Vse glina (1-43 = 1: 4). Taf. 5: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. Schnitt 1 (1980) - Parkplatz. Alles Ton (1-43-1:4). T. 6: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. 1982 (tehnične delavnice). Vse glina (1-34 = 1: 4). U ' 6: HabelCja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. 1982 (technische Werkstfitten). Alles Ton (1-34 = 1:4). Jama 7 jama9 T. 7: Rabelčja vas, srednješolski center Ptuj. 1983 (izkop za kontejnerje). Vse glina (1-18-1: 4). Taf. 7: Rabelčja vas, Mittelschulzentrum Ptuj. 1983 (Aushub fiir die Container). Alles Ton (1-18-1:4). Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 171-180 GROBOVI Z ZAČETKA KULTURE ŽARNIH GROBIŠČ IZ PTUJA BLAGOJ JEVREMOV Pokrajinski muzej, Muzejski trg 1, YU-62250 Ptuj Leta 1977 smo zaradi gradnje upravne stavbe Mesokombinata Perutnine Ptuj ob Potrčevi cesti raziskovali del pare. št. 1441/1, 1444/1 in 1445 k. o. Ptuj. Raziskave so zaradi nadaljnjega odstranjevanja asfalta in nasutja ter rušenja stavb potekale s Časovnimi prekinitvami od 28. 3. do 4. 10. 1977. Po odstranitvi asfalta smo za ugotavljanje debeline nasutja izkopali sedem poskusnih sond in nato prešli na sistematično raziskovanje. Poskusni sondi št. 3 in 7, kjer smo odkrili tri žarne grobove, smo potem preštevilčili v kvadranta št. 8 in 13.1 Opis grobov Grob št. 1 je bil v globini 1,90 m, pod plastjo asfalta, nasutega gramoza, sub-humusa in rjave peščene ilovice v kvadrantu št. 8. Grobna jama z navpičnimi stenami Je bila 45 cm globoko vkopana v plast rumene mivke. Vanjo so dali žaro in lonec in JU nato zasuli z mivko, mešano s pepelom in žganino (si. 1: 1; 5 ). 1- Žara je bikonična z izvihanim ustjem, koničnim vratom in ravnim poudarjenim dnom (si. 2: 1). Na največjem obodu ima kratek trakast ročaj in štiri neenakomerno razvrščene bradavice. Je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima dobro z§lajeni površini. Doslej objavljeni risbi te žare (gl. op. 1) sta nepravilni. V. 19,1 cm, Pr' u. 21,5 cm, najv. o. 25 cm, dna 10,2 cm. Inv. št. P 37.596. 2. Lonec je bikoničen, z izvihanim ustjem, sedlastim vratom in ravnim poudarjenim dnom (si. 2: 2). Prehod vratu v največji obod je poudarjen z ostrim robom. Na obodu je na eni strani cevast ročaj, na drugi pa pravokoten izrastek. Je iz Neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima zglajeni površini. V. 21-22 cm, pr. u. 23.7cm, najv. o. 22,5cm, dna 10cm. Inv. št. P 37.597. Grob št. 2 je bil odkrit v globini 1,90 m, pod plastjo asfalta, nasutega gramoza, ohumusa in rjave peščene ilovice v južnem delu kvadranta 13, kjer je bilo dosti aRmentov keramike in kalciniranih kosti. Severozahodni del groba je bil poškodo-an 1 večjim recentnim vkopom. Lijakasta grobna jama je bila vkopana 25 cm v n\en,° mivko. V njej je bila fragmentirana žara s kostmi, ob kateri so bili še kupa, Podnji del skodele, obrnjen z dnom navzgor, in več fragmentov keramike (si. 1: 2). Vse skupaj je bilo zasuto z mivko, mešano s pepelom in žganino. oh ^ ®Poc*n.ii del bikonične žare z ravnim, poudarjenim dnom (si. 3:1). Na največjem u ima ohranjeno le eno bradavico. Je iz rjavosivo žgane gline in ima dobro SI. 1: Ptuj, Potrčeva cesta. Tlorisi in profili grobov 1-3. M. 1:20. Legenda: 1 subhumus, 2 rjava peščena ilovica, 3 mivka, 4 žganina, 5 pepel, 6 sežgane kosti- Abb. 1: Ptuj, Potrčeva cesta. Grundrisse und Profile der Graber 1-3. M. 1:20. Legende: 1 Subhumus, 2 brauner sandiger Lehm, 3 Staubsand, 4 Leichenbrand, 5 Asche, 6 verbrannte Knochen. m i -v zglajeni površini. Delno rekonstruirana. Ohr. v. 15,3 cm, pr. najv. o. 33,8 cm, dna 12 cm. Inv. št. P 37.598. 2. Kupa ima rahlo izvihano ustje in trakast ročaj, ki veže podustje s trebuhom. Trebuh je poudarjen z gladkim vodoravnim rebrom, medtem ko sta dno in noga odlomljena (si. 3: 2). Je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima slabo zglajeni površini. Ohr. v. 8,7 cm, pr. u. 11,05 x 12 cm. Inv. št. P 37.599. 3. Spodnji del skodele s poudarjenim in malce vbočenim dnom (si. 3: 3). Prehod največjega oboda k ramenu je naznačen z ostrim robom. Je iz rjavosivo žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Ohr. v. 5,2 cm, pr. najv. o. 12,6 cm, dna 6,2 cm. Inv. št. P 37.600. 4. Fragment vrča z izvihanim ustjem, visokim koničnim vratom in širokim trakastim ročajem, ki veže podustje z ramenom (si. 3: 4). Prehod ramena k največjemu obodu je naznačen z rebrom. Je iz neenakomerno rumenosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, in ima slabo zglajeni površini. Delno rekonstruiran. Ohr. v. 6,7 cm, pr. u. 21,1 cm, najv. o. 19 cm. Inv. št. P 37.601. 5. Fragment bikonične skodelice s trakastim ročajem, ki veže rob ustja z največjim obodom (si. 3: 5). Je iz sivočrno žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Ohr. v. 2,8cm, pr. u. 9,8cm, najv. o. 9,4 cm. Inv. št. P 37.602. 6. Fragmenta bikoničnega lonca z izvihanim ustjem, visokim koničnim vratom, kaneluro na ramenu in bradavico na največjem obodu (si. 3: 6). Je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Delno rekonstruiran. Ohr. v. 7>6cm, pr. u. 13 cm, najv. o. 14,2 cm. Inv. št. P 37.603. Fragment posode z ravnim, poudarjenim dnom (si. 3: 7). Je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Ohr. v. 1,7 cm, pr. dna 7,7 cm. !nv. št. P 37.604. 8. Šest fragmentov posod z izvihanimi ustji. Izdelani so iz rumenosivo do sivočrno žgane gline, ki je bila pri enem fragmentu pomešana z zdrobljeno keramiko, Pri treh s sljudo. Površine so pri vseh dobro zglajene. Ohr. v. 4,2 cm, pr. u. 15,8 cm (sl- 3: 8); ohr. v. 2,4 cm, pr. u. 20,2 cm (si. 3: 9); ohr. v. 3,3cm, pr. u. 15 cm (si. 3: 10); Vel- 5,1 X 4,3 cm; 2,7 x 2 cm in 1,9 x 1,6 cm. - Fragment ostenja z razčlenjenim rebrom. Je iz neenakomerno rumenosive žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Vel. 4,3 x 3,1 cm (si. 3: 11). - Fragmenta ostenij z vodoravno kaneluro iz rjavosivo žgane gline in z dobro zglajenima površinama. Vel. 2,9 x 3 cm in 2,9 x 2,9 cm. ~ 53 manjših atipičnih fragmentov ostenij iz sivočrne in sivorjavo žgane gline, ri osmih fragmentih je bila glini primešana zdrobljena keramika. Razen pri treh ragmentih s slabo zglajenimi so pri drugih površine dobro zglajene. Vel. 1,4 x 1,7 do 4,6 x 3,5 cm. Inv. št. P 37.605. Grob št. 3 je bil v globini 1,87 cm, pod asfaltom, nasutim gramozom, subhumusom ln rjavo peščeno ilovico ob južnem profilu kvadranta št. 13. Na vrhu je bil obložen z oblicami (si. 6). Lijakasta grobna jama je bila vkopana 32 cm globoko v rumeno mivko. V njej je bil vrč, uporabljen kot žara, pokrit s keramičnimi fragmenti in na ®m strani obložen s peščencem. Ob vrču je bila še narobe obrnjena kupa (si. 1: 3). robna jama in pridatki so bili zasuti z mivko, pomešano s pepelom in žganino. 1- Vrč je bikoničen, z izvihanim ustjem, ravnim dnom in trakastim ročajem, ki e Podustje s prehodom ramena v vrat (si. 4: 1). Ta prehod je naznačen z ostrim om. Na ramenu so tri bradavice. Je iz neenakomerno rjavosive žgane gline, mešane z zdrobljeno keramiko, ki ima dobro zglajeni površini. V. 13cm, pr. u. crn. Pr. najv. o. 15,8 cm, dna 7,6cm. Inv. št. P 37.606. s y SI. 4: Ptuj, Potrčeva cesta. Grob 3. M. 1:4. Abb. 4: Ptuj, Potrčeva cesta. Grab 3. M. 1:4. 2. Dvanajst atipičnih fragmentov ostenij posod iz rumenosivo do sivočrno žgane gline. Površine so dobro zglajene. Vel. 2,3 x 2,9 cm do 7,8 x 10 cm. - Fragment posode z ravnim poudarjenim dnom iz neenakomerno rjavosive žgane gline in z dobro zglajenima površinama. Vel. 4,4 x 3 cm. Inv. št. P 37.607. 3. Bikonična kupa z izvihanim ustjem in trakastim ročajem, ki veže podustje s trebuhom (si. 4: 2). Trebuh je poudarjen z ostrim robom. Noga je odlomljena. Je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline in ima dobro zglajeni površini. Že objavljena risba te kupe ni povsem pravilna (gl. članek M. Tomanič-Jevremov, citiran v op. 1)-V. 10,7 cm, pr. u. 14,3, na dnu 3,9 x 3,6 cm. Inv. št. P 37.608. Keramika iz opisanih grobov je iz prečiščene gline, žgane od rumenosive do sivočrne barve. Glini je bila v treh primerih primešana sljuda, v dvanajstih pa zdrobljena keramika. Površine posod so bile razen pri kupi (si. 3: 2), fragmentu vrča (si. 3: 4) in treh atipičnih fragmentih ostenij dobro zglajene. Zunanja površina je včasih okrašena z gladkim ozkim (si. 3: 2, 4) ali razčlenjenim rebrom (si. 3: 11), z vodoravno kaneluro in z bradavicami (si. 2: 1; 3: 1, 6; 4: 1) ali pravokotnim izrastkom (si. 2: 2). V omenjenih grobovih so bili odkriti: žari (si. 2: 1; 3: 1), lonci (si. 2: 2; 3: 6, 8-10), vrča (si. 3: 4; 4: 1), skodeli (si. 3: 3, 5) in kupi na nogi (si. 3: 2; 4: 2). Kupi na nogi imata kratek trakast ročaj, ki se začne tik pod ustjem in konča na trebuhu, poudarjenem z gladkim vodoravnim rebrom (si. 3: 2) ali z ostrim robom (si. 4: 2). Take kupe najdemo med keramiko virovitiške skupine, ki jo je K-Vinski-Gasparini uvrstila v prvo stopnjo kulture žarnih grobišč v severni Hrvatski," oziroma v stopnjo Bd D, in v skupini Gredani, ki jo je K. Minichreiter datirala v čas po virovitiški skupini, in to v stopnji Bd D in Ha A1.3 Vrči z izvihanim ustjem in trakastim ročajem, ki veže podustje s prehodom ramena v vrat, imajo ta prehod poudarjen s plastičnim rebrom (si. 3: 4) ali ostrim robom (si. 4: 1), na ramenu pa včasih še bradavice (si. 4: 1), ki so izdelane z modeliranjem. Takih vrčev ne najdemo med keramiko virovitiške skupine. Podobni se nahajajo med keramiko srednje bronaste dobe v Avstriji na najdišču Pričica, k' sodi v fazo Pitten - Sieding,4 na najdiščih skupine Baierdorf-Velatice5 in pri nas v Podravju. V Turnišču pri Ptuju je bil tak vrč najden v grobu stopnje Bd B 1podobne vrče (le z nekoliko drugačnimi izboklinami) iz naselbine na Brinjevi gori pa S. Pahič uvršča med najstarejše tamkajšnje najdbe (v stopnjo Bd D).7 Loncu (si. 3: 6) in bikonični žari z izvihanim ustjem, trakastim ročajčkom in bradavicami na največjem obodu (si. 2: 1), zopet najdemo primerjave med keramiko virovitiške skupine.8 V isti skupini naletimo na podobnosti še pri loncu (si. 2: 2) z izvihanim ustjem, ki ima na največjem obodu cevast ročaj in pravokoten izrastek.9 Ta je po obliki podoben žari iz žganega groba v Kamniku, ki ga S. Gabrovec uvršča v virovitiško skupino, v čas Bd D.10 Cevaste ročaje imajo običajno žare virovitiške Si. 5: Ptuj, Potrčeva cesta. Grob 1. Abb. 5: Ptuj, Potrčeva cesta. Grab 1. lupine.11 Na Brinjevi gori jih najdemo na nekaterih posodah najstarejše naselbinske Plasti,12 na Bledu - Žale pa v grobovih z začetka kulture žarnih grobišč.13 Skodelica na 3: 5 ima ročaj, ki izhaja vodoravno iz ustja. Taki ročaji so zelo značilni za Vlroviti§k0 skupino,14 najdemo pa jih tudi na naselbinski keramiki z Brinjeve gore,15 12 Dolnjega Lakoša" in v Rabelčji vasi v Ptuju.17 po vsem tem sodeč bi lahko grobove iz Ptuja uvrstili na začetek kulture žarnih grobišč, to je v čas, iz katerega poznamo doslej zelo malo grobov ne le v Podravju, ampak v Sloveniji nasploh. S. Gabrovec jih skupaj z grobom iz Kamnika in grobovi Bleda - Žale uvršča med grobove izven skupin. V tem času ruško-mariborska in ljanska skupina še nista obstajali,18 v dobovski skupini pa za ptujske keramične 12 ArheoloJki vwtnlk 177 oblike tega. časa ne najdemo nobenih primerjav. Številne oblikovne in okrasne primerjave pa so nasprotno med keramiko virovitiške skupine, s katero jih veže tudi način pokopa. Zanjo so značilni plani žarni grobovi, pokrivanje žar z narobe obrnjeno skledo, razbijanje posod nad odprtim grobom in oblaganje žar s fragmenti razbitih posod.19 S fragmenti razbitih posod je bila obložena žara iz groba št. 2 (si. 1: 2; 3: 1). Pri grobu št. 3 je bila žara na eni strani obložena s peščencem in pokrita s fragmenti keramike (si. 1: 3; 4: 1). Morda je bila pokrita tudi žara v grobu št. 2, ki je bil poškodovan s poznejšim vkopom. Virovitiško skupino, v katero lahko zaenkrat uvrstimo tudi grobove iz Ptuja, je K. Vinski-Gasparini poimenovala po najdišču Virovitica v Podravini in z njo označila najstarejšo stopnjo kulture žarnih grobišč v hrvaškem medrečju. Zgornjo mejo ji je postavila v prehod Bd C v Bd D, to je na konec 14. oziroma začetek 13. st. pr. n. š., spodnjo pa na konec Bd D, to je na konec 13. st. pr. n. š., torej v čas do prodora skupine Baierdorf-Velatice proti vzhodu in jugu.20 Medtem ko za večino posod iz treh ptujskih grobov obstajajo najboljše primerjave med keramiko virovitiške skupine, to ne velja za oba vrča s trakastim ročajem (si. SI. 6: Ptuj, Potrčeva cesta. Grob 3. Abb. 6: Ptuj, Potrčeva cesta. Grab 3. 3: 4; 4: 1), za katera imamo najboljše primerjave v slovenskem Podravju in v Avstriji. Zato je možno, da gre pri ptujskih grobovih, grobu iz Kamnika in grobovih z Bleda-Žale le za najstarejše grobove, ki jih bomo lahko pozneje, ko bo odkritih več najdb, vključili v začetek ljubljanske oziroma ruško-mariborske skupine.21 V čas virovitiške skupine postavljajo tudi igle z narebreno vazasto glavico. Dve taki igli sta bili odkriti v ruševinah antične vile na Vičavi v Ptuju.22 Ti igli sta bili dolga leta edini najdbi, ki sta nam pričali o poselitvi Ptuja v tem času. Z grobovi ob Potrčevi cesti je bila delno zapolnjena tudi ta vrzel. 1 B. Jevremov, Var. spom. 22, 1979, 294 ss; isti, Arh. pregl. 20, 1978, 65, t. 29; M. Toma-nič-Jevremov, Ptujski zb. 5, 1985, 388 s, t. 2. 2 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj, Filozofski fakultet Zadar, Monografije 1 (1973) 40 ss, t. 7: 3; 8: 5; 9: 6; 10: 6 (Virovitica), 14: 8 (Sirova Katalena), 16: 6 (Dakovačka Breznica), (odslej Kultura); ista, v: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 557, 564, si. 34: 14, t. 86: 5 (Virovitica), si. 34: 16 (Sirova Katalena), (odslej Bronzano doba)\ ista, v: Arheološka istra-živanja u sjevernozapadnoj Hrvatskoj, Izdanja Hrv. arh. dr. 2 (1978) 130 ss, si. 1: 8 (Virovitica); N. Majnarič-Pandžič, v: 40 godi-na arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (1986) 89, si. 50 (Drljanovac). 3 K. Minichreiter, v: Arheološka istraživa-nia u istočnoj Slavoniji i Baranji, Izdanja Hrv. arh. dr. 9 (1984) 96, 99, 104, op. 25, si. 5: 3-6; 6: 1-2; ista, An. Zav. za znan. rad u Osijeku 2, 1982/83, 25 s, t. 27: 1, 3-6. . 4 ..K. Willvonseder, Die mittlere Bronzezeit "» Osterreich (1937) 386, t. 32: 5; R. Pittioni, Urgeschichte des osterreichischen Raumes (1952) 377 ss, si. 275. (TV fb., 409 ss, si. 295 (Gaiselberg); 311: 1 (Dunaj). J- in P. Korošec, Razprave 1. razr. SAZU 1953, 190, r. 4. S. Pahič, Arh. vest. 32, 1981, 115, si. 28: !~2; D. Oman, ib., 144 ss, t. 27: 5; S. Gabrovec, v: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 42' sl- 5: 9, t. 1: 13. K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 38 ss> 44, t. 7: 6; U: 8 (Virovitica); 14: 1; 15: 6 (Sirova Katalena); 16: 5 (Sedlarica); ista (op. 2, Bronzano doba) 564, sl. 34: 1 (Sirova Katalena), t. 86: 6 (Virovitica). 9 K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 41, 44, t. 8: 4 (Virovitica); 15: 1 (Sirova Katalena). 10 S. Gabrovec, v: Kamnik 1229-1979 (1985) 7, sl. 1; isti (op. 7) 70 s, t. 3: 3. 11 K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 38, 44, t. 7: 2, 6; 8: 1; 11: 1, 3, 5; 14: 1; ista (op. 2, Bronzano doba) 551 ss, sl. 34: 1-2, t. 86: 10. 12 S. Pahič (op. 7) 118 in op. 189 s primerjavami; D. Oman (op. 7) t. 29: 17. 13 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled, Dela 1. razr. SAZU 12 (1960) 9, t. 2a: 2; 3: 1; isti (op. 7) 70 s, sl. 6: 7. 14 K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) t.. 8: 2, 7, 10; 9: 4, 5; 11: 9; 17: 13; ista (op. 2, Bronzano doba) t. 86: 8-9. 15 S. Pahič (op. 7) 118, op. 190 s primerjavami; D. Oman (op. 7) t. 25: 19; 29: 8. 16 I. Horvat-Šavel, Situla 20/21 (1980) 51 ss, sl. 3: 9, 15. 17 J. Dular, v: Bronasta doba na Slovenskem (1987) 45, sl. 28. " S. Gabrovec (op. 7) 70 s. " K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 37 ss; ista (op. 2, Bronzano doba) 559. 20 K. Vinski-Gasparini (op. 2, Kultura) 58, 62 s; ista (op. 2, Bronzano doba) 555 ss; ista (op. 2, Izdanja Hrv. arh. dr. 2) 130; ista, Vj. Arheol. muz. Zagreb 5, 1971, 4 ss. 21 S. Gabrovec (op. 7) 71. 22 S. Pahlič, v: Svet med Muro in Dravo (1968) 181 ss, op. 166. Igli sta v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. GRABER VOM ANFANG DER URNENFELDERKULTUR AUS PTUJ Zusammenfassung Gelegentlich der Untersuchungen des Gelandes an der StraBe Potrčeva cesta wurden unter anderem im Teil der Parz. Nr. 1441/1, 1444/1 und 1445 der Kat.-Gde. Ptuj drei Brandgraber entdeckt (Abb. 1: 1-3).1 Darin befanden sich Urnen (Abb. 2: 1; 3: 1), Topfe (Abb. 2: 2; 3: 6, 8-10), Kriige (Abb. 3: 4; 4: 1), Schalen (Abb. 3: 3, 5), FuBbecher (Abb. 3: 2; 4: 2) und Bruchstucke verschiedenster GefaBe, mit denen die Urne im Grab Nr. 2 umgeben (Abb. 3: 8-11) und im Grab Nr. 3 bedeckt war. Die GefaBe sind aus gereinigtem und von gelb-grau bis grau-schwarz gebranntem Ton. In drei Fallen war dem Ton noch Glimmer und in zwolf Fallen zersplitterte Keramik beigemischt. Die GefaBe weisen auBer bei dem Becher (Abb. 3: 2), dem Krugfragment (Abb. 3: 4) und den drei Fragmenten der GefaBwande gut geglattete Flachen auf. Es ist anzunehmen, daB diese GefaBe die Tradition der mittelbronzezeitlichen Formen fortsetzen. Die FuBbecher (Abb. 3: 2; 4: 2) konnen ab dem Ende der mittleren Bronzezeit im mittleren Donaukreis bis zum Ende des Ha A-Horizontes verfolgt werden.2-3 Solche Becher treten auch in der Gruppe von Virovitica auf, durch welche K. Vinski-Gasparini die alteste Stufe der Urnenfelderkultur in Nordkroatien bestimmte.2 Ahnliche Kriige wie aus den Grabern 2 (Abb. 3: 4) und 3 (Abb. 4: 1) finden wir in Turnišče bei Ptuj aus Bz Bl,6 in den altesten Siedlungsschichten aus der Stufe Bz D auf Brinjeva gora,7 in der mittelbronzezeitlichen Fundstelle Pričica aus Karnten in Osterreich4 und in der Gruppe Baierdorf-Velatice.5 Die Urne (Abb. 2: 1) und beide Topfe (Abb. 2: 2; 3: 6) konnen mit den gleichartigen oder ahnlichen aus der Gruppe von Virovitica8 10 verglichen werden, fur die unter anderem auch Rohrenhenkel" und Henkel, die waagerecht aus der Mundung ausgehen,14 charakteristisch sind. Die Rohrenhenkel finden wir auch unter der Keramik der altesten Graber in Bled - Žale13 und der altesten Siedlungsschicht auf Brinjeva gora,12 die anderen Henkel, wie jener auf der Schale (Abb. 3: 5), sind aber in den Siedlungsschichten auf Brinjeva gora,15 Rabelčja vas im ostlichen Teil von Ptuj17 und in Dolnji Lakoš16 vorzufinden. Die Graber aus Ptuj konnten nach alien oben erwahnten Daten und der Bestattungsart nach19 vorlaufig der Gruppe von Virovitica zugeschrieben werden, die nach K. Vinski-Gasparini am Ubergang von Bz C nach Bz D bzw. am Ubergang aus dem 14. ins 13. Jh. v. Chr. begonnen hat.20 Vermutlich geht es bei den Grabern aus Ptuj, dem Grab aus Kamnik und den Grabern aus Bled - Žale, die von S. Gabrovec als Graber auBerhalb jeglicher Gruppen eingeordnet wurden, nur um die altesten Graber, die spater, wenn mehrere Funde bekannt sein werden, der Gruppe von Ruše-Maribor bzw. von Ljubljana21 werden angeschlossen werden konnen. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 181-216 ŽARNO GROBIŠČE NA BRINJEVI GORI1 VITKO PAHIČ Tomšičeva 11, YU-62000 Maribor Pokrajina ob jugovzhodnem Pohorju kaže precej razgibano podobo: 1022 do 1515 m visoki pohorski vrhovi se s kopastimi grebeni položno spuščajo v nižinski svet, do 350 m visokih Dravinjskih goric. Proti zahodu in jugu jo od porečja Savinje ločijo strmi grebeni Stenice, Konjiške gore in Boča, proti vzhodu se polagoma izteka v ravnino Dravskega polja. Od tod so znani številni sledovi prazgodovinske in antične poselitve. Najpomembnejše najdišče je gotovo Brinjeva gora, ki kaže sledove naselitve iz različnih obdobij, od bronaste dobe do konca antike (SI. I).2 Najdišče je bilo odkrito med topografskim pregledovanjem terena, ki sta ga v letu 1953 opravljala S. Pahič iz mariborskega in A. Bolta iz celjskega muzeja. Še istega leta je bilo opravljeno zaščitno izkopavanje ob gradnji stanovanjske hiše, naslednje leto pa sistematična raziskovanja pod vodstvom S. Pahiča, ki so trajala do leta 1963. Ob izkopavanju naselbine so na sedlu na severozahodni strani odkrili še eneolitsko selišče, bronastodobno gomilo s petimi skeletnimi pokopi, pa tudi skeletne poznoantične in staroslovanske grobove. Na jugovzhodnem pobočju Brinje-ve gore nad vasjo Gračič so bili leta 1955 izkopani prvi žarni grobovi. Njihovo število je do konca raziskovanj naraslo na 75, ob topografskem sondiranju leta 1985 pa sta bila odkrita še dva nadaljnja pokopa (SI. 2). Grobišče leži na pobočju, ki se zložno spušča v dolino Dravinje. Na severnozahod-°em delu, ki je najvišji, je ostro ločeno od drugega dela pobočja, medtem ko se na lužni in vzhodni strani položno spušča do roba police, nato pa spet strmeje pada navzdol. Odkriti grobovi so ležali v neizrazitih skupinah po vsem raziskanem Prostoru, najpogosteje pa na jugovzhodni strani njegovega najvišjega dela. Grobovi z brinjegorskega grobišča ne izpričujejo samostojne notranje kronologije v trodelni shemi Ha B, kakršno je za območje jugovzhodnih Alp izdelal H. Miiller-Karpe/' Ni namen tega prispevka razpravljati o upravičenosti oz. neupravičenosti ruške razdelitve; temu problemu je več prostora posvečeno drugje.4 Da trodelna shema Ha B v Vzhodnih Alpah ni najtrdneje zasidrana, je bilo sicer že večkrat poudarjeno, vendar pa do sedaj na gradivu ruškega grobišča še nedokazano. Pri obdelavi žarnega grobišča na Pobrežju je S. Pahič tamkajšnje grobove lahko razdelil le na dve stopnji, in sicer gre za starejšo in mlajšo fazo obdobja Ha B.6 Jasno le lahko ločiti dve skupini grobov: prva vsebuje fibule očalarke z večkratno vmesno osmičko, iglo s kijasto glavico in delno še igle z jajčasto glavico (grobovi z majhnimi 'ami, v žari običajno le po ena posodica, izven nje lahko še amforica), drugo označujejo harfaste fibule, igle z majhno vazasto glavico in ob značilnih vrčih še Posode z ožjim vratom. najdbe kamnitih sekir pod Brinjevo goro (1) in pri Malahorni (2); eneolitska bivališča v Zgornjih Zrečah (3) in v Brezju (4, 5); bronastodobno bivališče v Pavlakovi jami v Novi Dobravi (6); bronastodobna gomila v Brezju (5); bronastodobna - žarnogro-biščna - zgodnježeleznodobna - poznokeltska in poznoantična naselbina na Brinjevi gori (7); žarno grobišče pod Brinjevo goro (8); zgodnjeantične gomile pri Zgornjih Zrečah (9); poznoantični grobovi v Brezju (4); zakladna najdba antičnih novcev na Gračiču (10); antični nagrobnik in posvetilni oltar iz Zgornjih Zreč (11); domnevni potek zgodnjeantične ceste Celeia-Poetovio (12); zgodnjesrednjeveški grobovi v Brezju (4). Abb. 1: Archiiologische Fundstatten auf der Brinjeva gora und in der Umgebung (nach S. Pahič, 1981); Einzelfunde von Steinbeilen unterhalb von Brinjeva gora (1) und bei Malahorna (2); iineolithische Wohnstatten in Zgornje Zreče (3) und in Brezje (4, S); bronzezeitliche Wohnst&tte in der H6hle Pavlakova jama in Nova Dobrava (6); bronzezeitlicher Grabhiigel in Brezje (5); bronzezeitliche-umenfelderzeitliche-fruheisenzeitliche-spatkeltische und spatantike Siedlung auf der Brinjeva gora (7); Urnengraberfeld unterhalb von Brinjeva gora (8); fruhantike Grabhiigel bei Zgornje Zreče (9); spfitantike Graber in Brezje (4); Hortfund antiker Miinzen auf Gračič (10); antikes Grabmal und Widmungsaltar aus Zgornje Zreče (11); vermutlicher Verlauf der Friihantiken Strafie Celeia-Poetovio (12); friihmittelalterliche Grflber in Brezje (4). Tudi U. Ruoff je na podlagi kombinacijske metode podvomil o pravilnosti trojne razdelitve v Rušah.8 Ni sicer dvomil o najzahodnejši skupini grobov na grobišču in njihovi postavitvi v Ha B3, pač pa o delitvi Ha B 1 in B2. Ob tem je nakazal mesto harfaste fibule celo v starejši fazi.7 Prav razmejitev starejših fibul očalark bogatejših oblik in mlajših harfastih fibul pa je na Pobrežju dobro vidna. Bežno se je problematike dotaknila tudi B. Teržan, ki je v glavnem nekritično povzela mnenje U. Ruoffa glede povezanosti obdobij Ha B 1 in B2 na prvem ruškem SI. 2: Brinjeva gora, tloris žarnega grobišča. Abb. 2: Brinjeva gora, GrundriB des Urnengraberfeldes. grobišču. Ruško skupino nasploh pa opredeljuje že kot I. in 11. stopnjo oziroma Predstopnjo železne dobe na slovenskem Štajerskem.8 Glavni problem je pač vzporejanje ruške tretje stopnje z mlajšimi najdbami s s°sednjih najdišč. Na to, da grobovi, ki jih je H. Miiller-Karpe postavil v Ha B3, J1S0 samoumevno mlajši od grobov mlajše stopnje Pobrežja, kažejo nekatere medse-°jne primerjave obeh grobišč." Tudi problem, ali nudijo najmlajši grobovi v Rušah volj značilnega gradiva, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot samostojno stopnjo, bilo dobro natančneje razjasniti - predvsem s poudarkom na prehodnem obdobju, Nakazuje nastanek novega, hkrati pa še ohranja dovolj značilnosti prejšnjega. Grobove z Brinjeve gore je bilo zaenkrat mogoče razdeliti le na starejšo in mlajšo skupino ter jih postaviti - okvirno - v čas mlajše kulture žarnih grobišč (Ha B). Zaradi raznolikosti pridatkov ni bilo mogoče uporabiti kombinacijske metode, saj se večina predmetov pojavlja v grobovih le po enkrat. Tako je bilo treba pri njihovi časovni opredelitvi v veliki meri poseči po primerjalnem gradivu z drugih najdišč. Najznačilnejši predstavnik starejše stopnje je grob 30, ki s svojo raznoliko vsebino kaže na dvojni pokop. Svojo starost izpričuje z odlomkom dvorezne britve, ki s svojim življenjem sodi docela še v čas pred Ha B (t. 1: 2).10 Zaradi fragmentarne ohranjenosti brinjegorskega odlomka tipološko natančneje ni mogoče opredeliti. Zanj sta značilni le dve ročajni rebri, ki sta očitno potekali vzporedno in ne zaobljeno, kot je to dobro razvidno pri večini britev Ha A v vzhodnoalpskem prostoru.11 Med starejše predmete v grobu sodi tudi igla z nekoliko odebeljenim vratom ter takoimenovanim »preprogastim« okrasom med prečnimi kolobarji (t. 1: l).12 Takšna igla je precejšnja redkost in ji je težko najti prave primerjave. Lahko pa jo dobro povežemo po eni strani z iglami, ki so ji oblikovno podobne, po drugi strani pa s tistimi, ki kažejo očitne sorodnosti v okrasu. Po obliki sodi igla v širšo družino igel s kijasto glavico, ki jih je J. ftihovsky na območju Vzhodnih Alp razdelil v tri skupine: igle, katerih glavica ima širši klobučast nastavek, igle s preprosto, valjasto ali konično, kijasto glavico ter igle, katerih glavica je cigarasto odebljena.13 Igle s preprosto kijasto glavico so bile najbolj razširjene v času stopenj Baierdorf in Velatice, posamično pa lahko trajajo še v čas mlajše kulture žarnih grobišč. Takšna igl^ je bila najdena tudi na Pobrežju, kjer skupaj z žaro nedvomno sestavlja enega najstarejših tamkajšnjih grobov.14 Igle s cigarasto odebeljeno glavico so nekoliko mlajše - na Moravskem jih je najti v stopnji Domamyslice, tudi na Češkem so znane iz tega časa.15 Igla s cigarasto glavico ter t. i. »preprogastim okrasom« je znana tudi z najdišča Pffefingen v jugozahodni Nemčiji.16 Tamkajšnja zakopna najdba vsebuje predmete poznega Ha A ter starejšega Ha B in je tako postavljena v čas Ha B l.17 Med primerjavami lahko navedemo še iglo iz naselbine v Gornji Dolini, ki jo postavlja Z. Marič med značilne predmete faze I a Donje Doline (1200-1000).18 Druga značilnost igle je okras menjajočega se nepravega tordiranja. Takšnega okrasa igle s kijasto glavico ne poznajo, čeprav nanje spominja menjajoči se okras t. i. »smrekovih vejic«. Okras menjajočega se tordiranja je v Vzhodnih Alpah značilen za tip Graz, kot ga je opredelil J. ftihovsky. Tukaj gre za igle z bikonično glavico, okras na vratu pa je lahko na zgornji in spodnji strani omejen z vodoravnimi črtami ali rebri.1" Časovno sodijo v razviti Ha A. V ta čas so postavljene v Švici, pa tudi na Severnem Tirolskem so značilne za tamkajšnjo stopnjo III.20 Po ugotovitvah H. Miiller-Karpeja jih v času stopnje Peschiera v Italiji ni najti, sodijo pa tam v zgodnjo fazo majhnih ločnih fibul, kar naj bi ustrezalo 11. ali 10. stoletju pr. n. š.21 G. L. Carancini je takšne igle združil v tip Ala in jih okvirno postavil v tamkajšnji »bronzo finale« oz. v »protovillanovski« čas.22 Med starejše oblike sodi gotovo še igla z veliko vazasto glavico (t. 1: 3). Kot je na območju Vzhodnih Alp pokazal J. ftihovsk^, sega njihovo trajanje vse od Ha A2 do starejše železne dobe. Največ jih sodi v stopnjo Domamyslice II in Klentnice II "' Za brinjegorsko iglo je predvsem značilen okras vodoravnih črt. Z območja Vzhodnih Alp je najboljše primerjave najti na grobiščih Bofitov (grob I), Domamyslice (žgan grob 12, morda še grob 42), Oblekovice (grob 1). Časovno pripadajo grobovi stopnjam Domamyslice II, Klentnice II oziroma starejši stopnji Podoli, kar je približno čas Ha B 1, in sicer po prehodnem času med Ha A in B.24 H. Miiller-Karpe je takšne igle sicer postavil v svojo stopnjo Ha B 2 v Kelheimu, vendar pa je takšna opredelitev le na podlagi horizontalne stratigrafije dvomljiva.25 Kljub razpravam, ali je ločitev vazastih igel z veliko glavico od tistih z malo lahko tudi kronološka, pa ne gre spregledati splošnega razvoja k iglam z manjšo glavico v času mlajše kulture žarnih grobišč.26 Med severnoitalskimi iglami z vazasto glavico skoraj ni takih, ki bi imele večjo glavico. Številne najdbe pa kažejo, da so bile tam razširjene v času med 9. in 8. stoletjem pr. n. š.27 Igla z veliko bikonično glavico in odebeljenim tordiranim vratom (t. 1: 4) kronološko na drugih najdiščih ni najtrdneje zasidrana, vendar pa prav brinjegorski grob potrjuje njeno datacijo v Dobovi v tamkajšnjo tretjo stopnjo. Tako jo je opredelil J. Dular na podlagi njenega druženja s skodelico s presegajočim ročajem, ki naj bi bila vodilni tip te dobovske stopnje.28 Glede na dobovsko primerjavo je K. Vinski-Gasparini takšno iglo iz Velike Gorice postavila v isto oddobje.29 Primerjala jo je z iglami z izmenično tordiranim vratom iz Severne Tirolske, ki pa se od naših vseeno precej razlikujejo in so bile verjetno le med njihovimi predhodnicami v času razvitega Ha A. Italijanske igle podobnih oblik je G. L. Carancini opredelil kot tip Marco in Pokazal na njihovo življenje v času »bronzo finale«.30 Takšni igli iz grobišča v Nezakciju (Vizače) sta predstavljeni v okviru mlajše faze istrske stopnje I, kar naj bi po povezavah z Dobovo predstavljalo začetni Ha B.31 Obe se od brinjegorskih ter Primerkov iz Dobove in Velike Gorice razlikujeta po gladkem vratu. Prav takšna je bila najdena v žarnem grobu 123 v Hallstattu, ki pa je z rombično pašno spono Postavljen v precej kasnejši Ha D.32 Po drugi strani pa kaže fibula očalarka s trojno vmesno osmičko in bogatimi Priveski (t. 1: 6), da grob 30 le sodi v zgodnji Ha B. Najlepšo predstavnico te vrste fibul lahko najdemo v grobu 32 na Pobrežju.33 vseh skupaj je bilo tam najdenih kar 8 očalark, pri katerih je vmesna osmička večkratno uvita. Skupaj s fibulo, ki je 'zdelana še docela v pozamenterijskem stilu, so jasno postavljene v tamkajšnjo starejšo stopnjo.34 Iz sosednjih najdišč je znanega občutno manj takšnega nakita, lako je bil v Dobovi izkopan le en primerek, prav tako v Mladinski ulici v Mariboru, na Zgornji Hajdini pri Ptuju ter na Rifniku.35 Zanimivo je, da takšnih fibul ni med znanim gradivom iz Ruš. H. Miiller-Karpe je sicer takšne fibule glede na primerjave s štirispiralnimi fibulami Srednje in Južne Italije postavil v najmlajšo stopnjo Ha vendar tega ni mogel trdneje upravičiti.36 Tudi P. Betzler je hotel v takšnih 'bulah s podravskih najdišč videti sorodnost s srednjeevropskimi štirispiralnimi 'bulami.37 Najdbe s Pobrežja in sedaj še z Brinjeve gore pa kažejo nasprotno sliko ~ večkrat uvite srednje osmičke kažejo že pri pozamenterijskih fibulah izpričano težnjo po večjem učinku spiral.38 Najsevernejši do sedaj znani primerek je fibula v zakopni najdbi iz poljskih "Howie, ki nedvomno priča o neposrednem uvozu s panonskega območja.38 Temu Pnd govore tudi dognanja V. Podborskega, ki ugotavlja močnejše medsebojne stike Med ruško skupino oziroma njenim širšim območjem, ter moravskimi najdišči.40 šne fibule, vselej brez priveskov, so znane tudi iz albanskega oziroma grškega l^ostora. Tam naj bi obstajale že v začetku železne dobe oziroma okvirno med 12. stoletjem pr. n. š. in oblikovno povsem ustrezajo lokalnim fibulam očalarkam Preprosto vmesno osmičko.41 Ob priljubljenosti fibul očalark bogatejših oblik se postavlja vprašanje, ali so jih žarnogrobiščni prebivalci na območju slovenskega Podravja izdelovali sami, ali pa so sem dospele iz drugih livarskih središč, kot je npr., Velem na zahodnem Madžarskem. Za domačo izdelavo bi govorila množina tukaj najdenih primerkov, vendar tega po drugi strani zaenkrat ni mogoče podpreti z ustreznimi naselbinskimi najdbami.42 V starejšo stopnjo lahko uvrstimo tudi grob 35, v katerem je bila ob fibuli očalarki s priveski najdena tudi amfora z ostrim klekom (t. 1: 10) ter dva trakasta obročka (t. 1: 9, ll).43 Amforo označuje njena precej ostra konična oblika ter višji, rahlo izvihan vrat, zlasti pa še poševno žlebljenje na največjem obodu. Ker je zaradi individualne obdelave lončenih izdelkov včasih težko iskati natančnejše primerjave, bi bilo treba pri posodi iz tega groba opozoriti le na nekaj posod s podobnimi značilnostmi z drugih najdišč. Na Pobrežju je bila amfora ostrejših oblik postavljena v tamkajšnjo prvo stopnjo: prav tako lahko povezujemo ostrejšo oblikovanost z dobovskim posodjem.44 Morda bi lahko pri poševnem žlebljenju na največjem obodu posode govorili o tipoloških ostalinah skupine Baierdorf-Velatice, kjer je takšno okraševanje zelo razširjeno.45 Da je ta kulturna skupina širila svoje vplive tudi precej proti jugu, nam jasno kažejo nekatere najdbe iz hrvaškega medrečja.46 Tudi vzpon naselbine na Brinjevi gori v času Ha A je povezan z novimi oblikami, ki se širijo k nam z vzhodnoalpskega območja.47 Zanimivost sta trakasta obročka, ki imata na eni strani zožen konec, oblikovan v kaveljček, na drugi strani pa luknjo za spenjanje (t. 1: 9, 11). Glede na velikost (premer približno 3,5 cm) bi lahko govorili o uhanih oziroma lasnih obročkih, pri nekaterih večjih obročkih (premer okoli 6 cm) pa tudi o zapestnicah. Takšnih trakastih obročkov v tem času ni mnogo - ob precej številnih primerkih na sami Brinjevi gori poznamo s sosednjih najdišč le še na Pobrežju.48 V Dobovi in zgodnji stopnji Ljubljane jih ni najti, zanimivo pa je, da jih ni med znanim gradivom z ruškega, mariborskega in hajdinskega grobišča. Z brinjegorske naselbine je znan le en primerek, ki je ležal v temeljih stavbe E in tako izvira s samega vrha plasti Ha A. Njegov okras v obliki vrezanih poševnih črtic pa se ne ujema z obročki z grobišča, ki so v glavnem okrašeni z okrasom iz iztolčenih pik ali pa so brez okrasa.49 V Italiji so bili takšni obročki najdeni v Peschieri in jih je N. Aberg označil kot predstavnike enega značilnih tipov severnoitalske pozne bronaste dobe. Trakasta zapestnica z okrasom iz dveh iztolčenih črt ob robu ter vmesne cikcakaste pikčaste črte je znana tudi z grobišča v Pianellu.50 Kljub precejšnji prostorski oddaljenosti pa je presenetljiv enak okras na trakastem obročku iz groba 73 na Pobrežju, pa tudi na Brinjevi gori sta bila najdena podobna okrašena obročka v grobovih 5 in 33.51 Prav s slednjim grobom pa je z debelejšim in ožjim trakastim obročkom povezan tudi grob 27, ki ga označuje ločna enozankasta fibula s tordiranim lokom (t. 1: 5). Izvor takšnih fibul je povezan z italskim prostorom, kjer se na grobiščih Mullino della Badia, Bismantova in Fontanella pojavljajo v 11. in 10. stoletju pr. n. š.52 v Pianellu sledijo ločne fibule s tordiranim lokom horizontu fibul z violinskim lokom 53 Takšna oblika fibul se je v Italiji obdržala dalj časa in je z razvojem dobivala debelejši lok. Njeno dolgoživost in pogostnost pojasnjuje H. Miiller-Karpe s tem, da naj bi imela takšne fibule predvsem praktičen pomen in na obleki ne bi bile posebno vidne. S tem tudi ne bi bile podvržene pogostim modnim spremembam.54 Na območju Severne Italije je P. v. Eles-Masi ločila dve različici fibul, za katere je značilen docela tordiran lok, in sicer takšne z vitkim ter takšne z debelejšim lokom. Naša fibula ima najboljšo primerjavo v fibuli z grobišča Fontanella Grazioli, morda še iz naselbine Frattesina. Čeprav z nekoliko debelejšim lokom ter večjo obliko je brinjegorski podobna tudi fibula iz domnevnega groba v Caprianu.55 Gradivo iz naselbine v Frattesini je postavljeno v konec 11. stoletja, fibula iz Capriana pa je skupaj z iglo s konično glavico ter tordiranim vratom prav tako nameščena v čas »bronzo finale«.56 Fibule z vitkim tordiranim lokom ter ozko nogo so bile v Grčiji najdene v grobovih submikenskega časa in so med prvimi fibulami z dvignjenim lokom postavljene vil. stoletje.51 V starejše obdobje sodi tudi polmesečasta britev iz groba 12 z grbo na sredini rezila (t. 1: 8). Splošni tipološki razvoj te vrste britev je prikazal že O. Montelius, ki je ugotavljal premik hrbtne grbe proti ročaju.58 H. Miiller-Karpe je ta tipološki razvoj vezal na trojno delitev stopnje Ha B - od takšnih z grbo na sredini hrbta rezila (Ha B 1) prek takšnih z grbo med sredino rezila in ročajem (Ha B 2) do takšnih, ki imajo grbo že povsem pri ročaju (Ha B 3).5U Brinjegorsko britev lahko povežemo s tistimi tipa Oblekovice, kot ga je opredelil A. Jockenhdvel.60 Zanj je značilna izrazita hrbtna grba, ki je nekoliko pomaknjena proti držaju, ki ima obročast zaključek in iz njega izhajajoč izrastek. Časovno sodi večina tega tipa v Vzhodnih Alpah v začetni Ha B, kar je najbolj očitno na grobiščih Klentnice in Domamyslice.61 Grob 11/1910 iz Velike Gorice je K. Vinski-Gasparini postavila na podlagi harfaste fibule v Miiller-Karpejevo stopnjo Ha B2, britev iz tega groba pa je s svojim tordiranim trnastim ročajem bolj različica v okviru tipa Oblekovice.62 Britev s Podobnim trnastim ročajem je bila najdena tudi v grobu 31 iz Ruš, vendar že z železnim držajem.63 H. Miiller-Karpe je ta grob postavil v Ha BI, vendar pa bi bil Po oblikah posod lahko tudi mlajši - zlasti zaradi žare, ki ji lahko najdemo določene Podobnosti v grobu 114 a mlajše stopnje Pobrežja ter celo v žarnem grobu 1 z Lepe ravne pod Poštelo.64 Italijanske britve z grobišč Fontanella in Bismantova sodijo v horizont zgodnjih ločnih fibul in so, kot ugotavlja V. Bianco Peroni, nedvomno istočasne s srednjeevropskimi.65 V nasprotju s starejšo stopnjo grobišča, kjer je keramika nudila skoraj premalo Kronoloških povezav, pa lahko njegovo mlajšo stopnjo opredelimo tudi na podlagi te-te. V tem času se na Brinjevi gori pojavijo nizke, širše skodele, ki ob koncu kulture žarnih grobišč prevladajo nad prej tako značilnimi manjšimi polkroglastimi skode-lcami. Svojo popolno uveljavitev pa doživijo takšne oblike v starejšem halštatskem obdobju. Medtem ko skodela iz groba 10 (t. 2: 7) še kaže svojo višjo obliko, pa sta tisti iz groba 11 in 24 (t. 2: 5) že izrazito nižji. Takšne skodele se pojavijo ob koncu mlajše stopnje Pobrežja, prav tako pa tudi na grobišču Burgstall pri Sopronu zamenjajo arnogrobiščne skodelice in postanejo vodilni tip v tamkajšnji drugi stopnji.66 Na ovenskem ozemlju niso preveč pogoste; več jih najdemo nato na halštatskem grobišču v Kleinkleinu.61 Da je bila takšna nizka oblikovanost prenesena tudi na Poprejšnje polkroglaste majhne skodelice, je videti tudi na tisti iz groba 31 (t. 2: 4). V grobovih 10 (t. 3: 1) ter 11 se pojavi tudi tip lonca vedraste oblike brez - zitega vratu. Takšnih posod podravska najdišča kulture žarnih grobišč ne ,nfi°"" Podobne večje vedraste posode se pojavijo v Ljubljani v stopnji II b in se shr Ujej° V 111 a "" Lahko bi ludi rekli, da po obliki bolj sodijo med vsakdanje fyj()ambno posodje naselbin.70 Zanimiv je tudi pojav podobnih loncev v grobovih na ravskem (na primer na grobiščih Slatinky, Čelehovice, Určice), ki imajo navadno tik pod ustjem ročaje oziroma držaje.71 Vedrasti lonci so znani tudi z madžarskega prostora, npr. z najdišča Puszta Kozeprepas, grob 14, ter tudi z grobišča Val, grob 15.72 Postavitev te skupine grobov v mlajši čas potrjuje tudi tip posode brez ročajev, trebušaste oblike in z neizrazito oblikovanim robom ustja iz groba 24 (t. 3: 3). Takšne oblike se pojavijo proti koncu kulture žarnih grobišč in so splošen pojav vzhodnoalp-skega območja. Najdemo jih lahko, npr., na grobišču Hadersdorf, kjer so grobovi s tem tipom posodja datirani od sredine stopnje Ha B še v čas mlajše faze Podoli, pa tudi na grobišču Slatinky na Moravskem, kjer je okras v obliki širokega poševnega ali navpičnega žlebljenja zelo pogost.73 V mlajšo stopnjo grobišča sodi tudi grob 31 s harfasto fibulo (t. 2: 3) ter dvema vrčema (t. 2: 1-2), lončkom, manjšo plitvo skodelico (t. 2: 4) ter še nekaterimi bronastimi pridatki. Harfaste fibule je H. Miiler-Karpe na podlagi horizontalne stratigrafije v Rušah postavil v čas Ha B2, na Pobrežju pa se zdijo nekoliko mlajše - postavljene so v drugo stopnjo grobišča.74 Zaradi fragmentarne ohranjenosti je določanje njene pripadnosti tipu Ruše povsem nedokazljivo. Glede na karto razprostranjenosti harfastih fibul in na medsebojno izključevanje tipov Roggendorf ter Hadersdorf s tipom Ruše na ozemlju Jugovzhodnih Alp pa bo gotovo pripadala slednjim.75 Njihovo splošno uvrščanje v Miiller-Karpejevo stopnjo Ha B 2 pa ostaja dvomljivo. Na ozemlju Vzhodnih Alp se harfaste fibule tipov Roggendorf in Hadersdorf nadaljujejo še v obdobje starejše železne dobe. Tako bi bilo tudi življenje tipa Ruše v jugovzhodnih Alpah mogoče pripisati koncu stopnje Ha B.76 V grobu 31 je zanimiva tudi navzočnost obeh vrčev s presegajočim ročajem (t. 2: 1-2), ki jih med grobovi starejše stopnje na Brinjevi gori ni najti. Čeprav naj bi vrči v Rušah obstajali v grobovih vseh treh stopenj ter so bili tudi na Pobrežju najdeni v obeh stopnjah, pa njihov razmah vsaj na Pobrežju sodi v mlajši čas.77 Podobo mlajše stopnje dopolnjuje tudi igla z majhno bikonično glavico ter le rahlo odebeljenim tordiranim vratom iz groba 52 (t. 3: 2). Njen tipološki razvoj se tesno navezuje na igle, katerih glavica je večja, prav tako pa imajo izrazito odebeljen tordiran vrat in so značilne za starejšo stopnjo grobišča na Brinjevi gori. Takšne igle še enkrat kažejo splošno težnjo mlajše kulture žarnih grobišč k pomanjšanim, finejšim oblikam.78 Oblike grobnih jam je bilo mogoče ugotoviti le v nekaj primerih. Večina grobov je namreč ležala izredno plitko pod površjem, vkopani pa so bili v enotno plast rjave gozdne ilovice. Presenetljivo je tudi dejstvo, da v večini grobov ni bilo žganine, ki bi označevala meje grobne jame. Žare so bile položene preprosto v zemljo, prav tako tudi prosto ležeči kupčki kostnih ostankov. Kolikor se je dalo ugotoviti, so bile grobne jame preprostih okroglih oziroma ovalnih oblik z bolj ali manj strmo padajočimi stenami. Običaj, da so grobne jame obložili s kamni, je bil dokaj razširjen, vendar so bile takšne grobne obloge precej neskrbno napravljene (npr. t. 4: 3-4; 5: 12, 24; (!: 38). Verjetno so nekakšna oblika oblog tudi kamni skalnate podlage, tako pri grobovih 2, 10, 30 (4: 2; 5: 10; 6: 30). Več žar oziroma grobov je bilo pokritih s kamni, npr. grob 2 (4: 2), grob 3 (t. 4: 3), grobovi 25, 32, 36. V grobu 10 je bila žara pokrita s skodelo (t. 5: 10), v grobu 6 pa s pokrovom. Velik kamen nad grobom 24 (t. 5: 24) je gotovo služil tudi kot površinska oznaka. Tudi drugi grobovi so morali biti na zunaj vidni - nobeden izmed novih pokopov ni poškodoval prejšnjega. V okviru žganega pokopa se na Brinjevi gori kažeta dve skupini: od 71 grobov (11 uničenih, nekateri z dvojnimi pokopi) jih ima 42 (59%) žare, v ostalih 41% pa so ležale kosti prosto v zemlji, bodisi raztresene v grobni jami (25%) ali pa v strnjenih kupčkih (16 %). Pri žarah je bilo le v dveh primerih najti v žari sami še lončenino (3 %), v 14 grobovih pa samo kosti (20 %) in v 26 brez lončenine ob kosteh še pridatke, bronaste predmete ali vijčke (36%). V nasprotju z grobovi v ruški skupini pa na Brinjevi gori v grobovih ni bilo velikih žar. Res se da to najlažje pojasniti z dejstvom, da skalnat teren ni omogočal zakopa posod večjih oblik, po drugi strani pa lahko to kaže tudi na različne pogrebne običaje. Tako, npr., je bilo na prvem ruškem grobišču kar 63 % grobov z velikimi žarami, na Pobrežju 46%, medtem ko drugo ruško grobišče pozna le tri pokope v nekoliko večji žari.79 Prav tako manjkajo v Rabelčji vasi v Ptuju; tudi na Zgornji Hajdini pri Ptuju so bile očitno velike žare prej izjema kot pravilo.80 Izven Podravja velikim oblikam ustrezata le dve posodi v Dobovi, nasprotno pa so značilne za Ljubljano (približno 90%) in Novo mesto (približno 80 %).81 Kot žare so bile v skoraj polovici primerov uporabljene amfore (19 grobov), nekaj več je še trebušastih posod z rebri oziroma držaji na obodu (4 grobovi). Druge oblike posodja, kot npr. enoročajne amfore, vrčem podobni "lonci, vrči, vedrasti lonci, se Pojavljajo le posamezno. O spolu pokojnikov se je dalo sklepati samo na podlagi grobnih pridatkov, saj kostne raziskave še niso bile opravljene. S pomočjo kombinacijske metode so se pokazali jasni rezultati, kot kaže pril. I.82 Pokazali sta se dve ostro ločeni skupini Pridatkov: na eni strani povezujejo prvo skupino vijčki, šivanke in fibule (tipi 1-3), Pridružujejo se jim še zapestnice (tipi 4-6) in razni manjši obročki (tipi 7-9) - tiste s premerom do 2,0 cm je zaradi posebnih profilov težko enačiti s prstani, večji so lahko nastopali tudi kot priveski na fibulah (tako pri ločni fibuli iz groba 27: t. 1: 5). Posebno zaključeno skupino sestavljajo trakasti obročki z zanko in kaveljčkom (^P 14). Tudi ovratnice (tip 17), ki jih ni vedno mogoče predstaviti kot značilni ženski predmet, se tukaj vežejo s fibulami, vijčki in zapestnicami. Na drugi strani so bile igle (tip 22) najdene večinoma brez drugih bronastih Pridatkov, v posameznih primerih pa še z britvami (tip 21) oziroma z brusnim kamnom (tip 23). V dveh grobovih se obe skupini pridatkov stikata: grob 30 je bil žal že Poškodovan, vendar pa gre tu za dvojni ali celo trojni pokop: ob eni fibuli so bile najdene tri igle in odlomki dveh britev. V grobu 73 iz odlomka rezila ni razvidno, ali gre za britev ali nož, tako da ostaja vprašanje spolne pripadnosti groba odprto. Vprašanje otroških grobov ostaja nerešeno - gotovo jih je mogoče iskati tako med grobovi z ženskimi pridatki kot med tistimi z moškimi in tudi tistimi samo z lončenino oziroma povsem brez pridatkov. Izrazitih miniaturnih oblik posodja, ki nai bi kazale na otroške grobove, ni bilo najti.83 Primerjava kovinskih pridatkov z grobovi na Pobrežju je precej jasna - tudi tam grobovi z iglami (tip 22) jasno ločijo od tistih z drugimi vrstami nakita - obe skupini se stikata le pri grobu 29, kjer je bila ob igli najdena še tordirana ?aPestnica.84 Pri nekaterih grobovih iz pridatkov ni mogoče razbrati spola pokojni-• odlomki žice, tudi brus. Noži so bili najdeni le v grobovih, ki kažejo ženske značilnosti (Pobrežje, grob 3: fibula, grob 7: vijček, fibula),85 tako da je bil brus lahko položen tudi v grob ženske. Na Pobrežju se ovratnice (tip 17) družijo le z enskim nakitom, v štirih primerih pa so bile v grobu edini pridatek. Še bolj kot na Brinjevi gori je tukaj zanimiv problem moških grobov - glede na kovinske pridatke je mogoče našteti 53 grobov z značilnimi ženskimi in le 13 z značilnimi moškimi pridatki. Dokler ne bodo opravljene analize kostnih ostankov, bi bilo gotovo mogoče z natančnejšimi primerjavami lončenine v grobovih vsaj delno prispevati k razjasnitvi tega vprašanja. Kot dvojni so na Brinjevi gori označeni grobovi, v katerih gre za mešane moške in ženske pridatke (na primer v grobu 30), in pa tisti, ki vsebujejo kostne ostanke v dveh skupinah. Pri tem ne gre za ločevanje med kostmi, zbranimi v žari, ter raztresenimi kostmi v žganini pod njo, temveč za med seboj jasno ločene kostne ostanke. V grobu 12 (t. 5: 12) sta bili na kosteh'v žari najdeni prekrižani britev in igla; druga igla je ležala tik ob žari (pokop 12 a). V drugem delu jame je ležal ob kosteh vijček ter nekaj črepinj posode neznanih oblik (pokop 12 b). V grobu 15 (t. 5: 15) je na tanki plasti žganine ležala žara, v njej kosti in bronasti pridatki, južno od nje pa majhen kupček kosti z drobnim bronastim obročkom. V podolgovati jami groba 38 (t. 6: 38) je bila na skalno podlago položena žara s kostmi in bronasto iglo, v severozahodnem delu jame pa so ležale kosti, črepinje in spodnji del druge igle. Tudi pri grobu 39 (t. 6: 39) je šlo verjetno za dvojni pokop: v rjavi ilovici je bila najdena poveznjena razbita amforica in nekaj raztresenih kosti, v severozahodnem delu jame pa žara, v njej nekaj kosti in bronasti pridatki. Zanimivost je grob 54 (t. 7: 54): nad 8 cm debelo plastjo žganine z zdrobljenimi kostmi je bila nasuta 6 cm debela plast rdečerjave zemlje, nanjo pa ponovno do 5 cm debela plast žganine z drobci kosti. V grobu 57 so bili najdeni kupček kosti, vmes nekaj grobih črepinj, in bronasti pridatki. Nekaj cm stran je višje v rjavi ilovici stala manjša, vrčku podobna posoda z nekaj kostmi na dnu. Horizontalna stratigrafija brinjegorskega grobišča na prvi pogled ne pove dosti. Sledov širitve grobišča od vzhoda proti zahodu, ki naj bi jo bilo mogoče v grobem najti v Rušah, kjer se najmlajši grobovi nahajajo pretežno v zahodnem delu grobišča, ter tudi v Ljubljani, kjer naj bi se skupine pokopov širile od vzhoda proti zahodu, tukaj ni mogoče razbrati.86 Širjenje grobišča je tukaj narekoval teren sam (si. 3): pokopavati so začeli na vrhu grička (grob 30), nato pa grobišče razširili po pobočju navzdol, vendar je nemogoče reči, ali je to širjenje mogoče razlagati v strogem kronološkem zaporedju. V mlajši stopnji grobišča pa je spet najti grobove tako na vrhu grička, kot tudi raztresene po pobočju. Da je šlo pri pokopih na najvišjem delu grobišča za pokojnike, ki so pripadali višjemu sloju naseljencev Brinjeve gore, bi bilo mogoče govoriti le pri grobu 30, morda za mlajšo stopnjo še grobu 31, ki se odlikujeta z večjim številom pridanih predmetov. Na splošno pa lahko rečemo, da za nobenega od grobov niso značilni posebno bogati pridatki. Tudi ženski in moški grobovi (si. 4) so raztreseni po vsem grobišču - edino skupino tvorijo moški grob 36 ter ženski grobovi 1, 2, 3, 5, 32, 34 in 35 na jugovzhodni strani grička. Časovno nobenega od njih ni mogoče z vso gotovostjo postaviti v mlajšo stopnjo grobišča. Vsi sodijo tudi k žarnim pokopom (si. 5 ) - v nasprotju z manjšo skupino na njihovi vzhodni strani, ki jo označujejo raztreseni kostni ostanki v grobni jami. Časovno je mesto grobišča na Brinjevi gori jasno. Njegova starejša skupina je jasno zasidrana v zgodnjem času Ha B - absolutnih časovnih meja pri tem ne gre postavljati. Nekateri predmeti v tej skupini sicer kažejo na povezavo z obdobjem STAREJŠA STOPNJA (XIter* Stufe) MLAJŠA STOPNJA (JUnge**e Stufe) SI. 3: Brinjeva gora, žarno grobišče. Lega grobov starejše in mlajše stopnje. Abb. 3: Brinjeva gora, Urnengraberfeld. Lage der Graber der alteren und der jiingeren Stufe. A, vendar so preskopi, da bi jih lahko izločili v enotno, najstarejšo skupino, ovezave s Ha A pri grobnih najdbah zrcalijo tudi naselbinske najdbe: plast 2, ki Predstavlja bogato poselitev, se sicer pri bivališčih A in B končuje s požarom, nad "Jo pa se je nabrala do 60 cm debela plast dokaj enotne prstene gline. Vendar pa Najdbe tako plasti 3 kot 4 in 5 ne kažejo ostrega preloma v oblikovnem zakladu Posodja.'" Tako pri požaru ne gre za nasilno prenehanje življenja v naselbini: ogenj Pn lesenih stavbah in odprtih ognjiščih gotovo ni bil posebno redek."8 , Druga skupina se jasno loči od prve, na njeno mesto v poznem času Ha B pa ^azejo predvsem primerjave z drugimi najdišči. Stične točke med obema skupinama k° slalx) razvidne. V načinu pokopa se nadaljujejo tako grobovi z žarami kot tisti v ®z njih. Dejstvo, da je mogoče več grobov pripisati starejši skupini, lahko kaže na Je število naseljencev v tem času, ni pa takšno sklepanje tudi nujno pravilno. Na selbini sami teče življenje ves čas Ha B tekoče in sklenjeno, tako da se zdi tako ločitev na obe stopnji na grobišču gotovo precej neživljenjska, čeprav z golega Ploskega gledišča dobro razvidna. asovno lahko grobišče povežemo s stopnjo 2 b brinjegorske naselbine, zlasti z enimi plastmi 3-5 (raziskovanja leta 1953). Na naselbini ni bilo najti sledov tako O Ženski - i (Frau-?) □ MOŠKI - ? (Mann-7) \ 1-1 Sl. 4: Brinjeva gora, žarno grobišče. Lega ženskih, moških in dvojnih grobov. Abb. 4: Brinjeva gora, Urnengraberfeld. Lage der Frauen-, Manner- und Doppelgraber. močne poselitve v starejši železni dobi kot v času kulture žarnih grobišč, vendar pa je nedvomno preživela večino nižinskih naselbin. Opustela je šele v 6. stoletju pr. n. š.89 Na grobišču sicer niso bili odkriti železni predmeti ali značilne kovinske oblike novega časa (kot na primer v Rušah), vendar pa povezave z drugimi najdišči vendarle kažejo tudi na ta pozni čas. Če lahko po manjšem številu grobov druge stopnje sklepamo, da je življenje v naselbini že prestopilo svoj zenit, je gotovo v tem času upadla tudi trgovska moč naselbine. Prebivalci so sicer ob prometni poti med panonskim svetom in italskim prostorom še lahko ujeli nekatere razvojne značilnosti, niso pa mogli več aktivno slediti modnim spremembam novega časa. Tako zrcalij0 grobni pridatki le bolj šibke odmeve novo nastajajoče kulturne podobe jugovzhod-noalpskega prostora. A KUPČEK KOSTI 1 5 X) m (Knochenhdufchen) Sl- 5: Brinjeva gora, žarno grobišče. Lega grobov z žaro, z raztresenimi kostmi ter s kupčkom kosti v grobni jami. Abb. 5; Brinjeva gora, Urnengraberfeld. Lage der Graber mit Urnen, mit verstreuten Knochen und einem Knochenhaufchen in der Grabgrube. Gomilnih pokopov v samem začetku železne dobe tudi na Brinjevi gori ne gre iskati - na močne tradicije pozne kulture žarnih grobišč kažejo v Podravju zlasti Plani grobovi na Lepi ravni pod Poštelo, v širšem okviru pa tudi Ljubljana, Bled in Sani pokopi na Dolenjskem. Ob možnosti, da ležijo najmlajši grobovi na neodkopa-nih robovih grobišča, pa je treba upoštevati tudi možnost, da so si prebivalci Brinjeve gore Poiskali nov prostor za pokopavanje, kot so to gotovo storili približno ob Prehodu Ha A v Ha B. Ker so pobočja Brinjeve gore - na srečo - v veliki večini P°fiozdena, do odkritja novih grobnih najdb ne more priti s poljedelskimi opravili n tako čakajo na nadaljnje sistematično raziskovanje. 13 Arheoi0,kl VMtnjk 193 AbERG n. (1930), Bronzezeitliche undfruhei-senzeitliche Chronologie 1, Italien (1930). BETZLER P. (1974), Die Fibeln in Siid-deutschland, Osterreich und der Schweiz 1 (Urnenfelderzeitliche Typen). Prahist. Bron-zefunde 14/3 (1974). BIANCO - PERONI V. (1974), I rasoi nell'Ita-lia continentale. Prahist. Bronzefunde 8/2 (1974). BUDJA M. (1982), Harfaste fibule z lokom (tip Ruše) v slovenskih žarnih grobiščih, Arh. vest. 33, 1982, 59 ss. CARANCINI G. L. (1975), Gli spilloni nell' Italia continentale. Prahist. Bronzefunde 12/2 (1975). DOBIAT C. (1980), Das hallstattzeitliche Graberfeld von Kleinklein und seine Keramik. Schild von Steier, Beiheft 1 (1980). DULAR J. (1978), Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišča, Arh. vest. 29, 1978, 36 ss. DULAR J. (1982), Halštatska keramika v Sloveniji. Dela 1. razr. SAZU 23/12 (1982). EGG M. (1978), Das Grab eines unterkraini-schen Kriegers in Hallstatt, Arch. Korr. 8, 1978, 191 ss. EIBNER C. (1966), Beigaben- und Bestat-tungssitten der friihen Urnenfelderkultur in Siiddeutschland und Osterreich (neobjavljena disertacija, Wien 1966). ELES MASI P. v. (1986), Le fibule dell' Italia settentrionale. Prahist. Bronzefunde 14/5 (1986). GABROVEC S. (1960), Prazgodovinski Bled. Dela 1. razr. SAZU 12 (1960). GABROVEC S. (1973), Začetki halštatskega obdobja v Sloveniji, Arh. vest. 24, 1973, 338 ss. GABROVEC S. (1983), Jugoistočnoalpska regija. V: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 21 ss. GABROVEC S. - MIHOVILIČ K. (1987), Istar-ska grupa. V: Praist. jugosl. zem. 5, Zeljezno doba (1987) 293 ss. GEDL M. (1981), Die Rasiermesser in Polen. Prahist. Bronzefunde 8/4 (1981). GUŠTIN M. (1979), Notranjska. Kat. in mo-nogr. 17 (1979). JOCKENHOVEL A. (1971), Die Rasiermesser in Mitteleuropa. Prahist. Bronzefunde 8/1 (1971). KAERNER J. (1988), Chronologische Probleme der Rušegruppe der sUdostalpinen Urnenfelderkultur, Arh. vest. 39, 1988, 217 ss. KILIAN K. (1975), Trachtzubehor der Eisenzeit zwischen Agiiis und Adria, Praeh. Ztschr. 50, 1975, 9 ss. KNEZ T. (1966), Žarno grobišče v Novem mestu, Arh. vest. 17, 1966, 51 ss. KROMER K. (1959), Das Graberfeld von Hallstatt (1959). MARIČ Z. (1964), Donja Dolina, Gl. Zem. muz. n. s. 19, 1964, 5 ss. MIŠKE K. v. (1908), Die prdhistorische An-siedlung Velem St. Vid (1908). MEDOVIČ P. (1981), Die Geschichte der For-schungstatigkeit und die relativchronologi-sche Lage der alteisenzeitlichen Siedlungen in der Wojwodina, Materijah 19, 1981, 13 ss. MEDOVIČ P. (1981a), Die alteisenzeitliche Siedlung Kalakača bei Beška, Materijali 19, 1981, 63 ss. MONTELIUS O. (1895), La civilisation primitive en Italie depuis I'introduction des me-taux (1895). MULLER-KARPE H. (1952 a), Das Urnenfeld von Kelheim. Materialh. z. bayer. Vorgesch. 1 (1952). MULLER-KARPE H. (1959), Beitrage zur Chronologie der Urnenfelderzeit nordlich und sudlich der Alpen. Rom.-Germ. Forsch. 22 (1959). MULLER-KARPE H. (1962), Die Metallbeiga-ben der friiheisenzeitlichen Kerameikos-Graber, Jb. Deutsch. arch. Inst. 77, 1962, 60 ss. MULLNER A. (1875), Das Urnenfeld bei Ma-ria Rast in Steiermark. Posebni odtis iz Mitt. Zentr. Komm. 1,1875. NAGY L. (1939), A Kozčprepapusztai (Vesz-prem megye) koravaskori temeto, Alba regia 1-2, 1939, 39 ss. OMAN D. (1981), Brinjeva gora - 1953. Obdelava prazgodovinske keramike, Arh. vest. 32, 1981, 144 ss. PAHIČ S. (1957), Drugo žarno grobišče v Rušah. Razprave 1. razr. SAZU 4/3 (1955). PAHIČ S. (1972), Pobrežje. Kat. in monogr. 6 (1972). PAHIČ S. (1981), Brinjeva gora 1953, Arh. vest. 32, 1981, 71 ss. PAHIČ S. (1985), Brinjeva gora 1954 (Pokrajinski muzej Maribor, 1985). PATEK E. (1980), Einige Daten zu den Anfan-gen der Fruheisenzeit in Ungarn, Situla 20-21, 1980, 153 ss. PATEK E. (1982), Neue Forschungen auf dem Burgstall bei Sopron, Ber. R6m. Germ-Komm. 63, 1982, 105 ss. PETRES E. F. (1960), Fruheisenzeitliches Graberfeld in Val, Alba regia 1, 1960, 17 ss. P1TTIONI R. (1954), Urgeschichte des čster-reichischen Raumes (1954). PODBORSKY V. (1970), Mdhren in der Spatbronzezeit und an der Schwelle der Eisenzeit (1970). PUŠ I. (1971), Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. Razprave L razr. SAZU 7/1 (1971). PUŠ I. (1982), Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. Razprave 1. razr. SAZU 13/2 (1982). ftlHOVSKY J. (1965), Das Urnengraberfeld von Klentnice. Fontes Arch. Prag. 8 (1985). ftlHOVSKY J. (1968), Das Urnengraberfeld in Oblekovice. Fontes Arch. Prag. 12 (1968). ftlHOVSKY J. (1979), Die Nadeln in Mahren und im Ostalpengebiet. Prahist. Bronzefun-de 13/5 (197*9). RUARO LOSERI L. et al. (1977), La necropoli di Brežec. Monogr. di Preist. degli »Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte« 1 (1977). RUOFF U. (1974), Zur Frage der Kontinuitat zwischen Bronze- und Eisenzeit in der Schweiz (1974). SCHEIBENREITER F. (1954), Das hallstatt-zeitliche Graberfeld von Hadersdorf am Kamp, NO. Veroff. urgesch. Arbeit. Wien (1954). STARE F. (1975), Dobova. Pos. muz. Brežice 2 (1975). STRMČNIK-GULIČ M. (1985), Raziskovanje prazgodovinskih obdobij v Ptuju, Ptujski zb. 5, 1985, 377 ss. SVOLJŠAK D. (1973), Prazgodovinsko grobišče v Tolminu, Arh. vest. 24,1973, 397 ss. SVOLJŠAK D. (1974), Tolmin. Inv. Arch. Jug. 18 (1974). TERŽAN B. (1984), Ruška prazgodovina. V: Ruška kronika (1984) 27 ss. TERŽAN B. (1986), Starejša železna doba na slovenskem Štajerskem (disertacija, Ljubljana 1986). TORBRUGGE W. (1979), Die Hallstattzeit in der Oberpfalz. Materialh. z. bayer. Vor-gesch. 39 (1979). VINSKI-GASPARINI K. (1973), Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973). VINSKI-GASPARINI K. (1983), Kultura polja sa žarama sa svojim grupama. V: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 547 ss. WAGNER K. H. (1943), Nordtiroler Urnenfel-der. Rom.-Germ. Forsch. 15 (1943). WURMBRAND G. (1879), Das Urnenfeld von Maria Rast. Posebni odtis iz: Arch. Anthr. 11, 1879. 1 Prispevek temelji na diplomski nalogi Nekaj značilnih grobov z Brinjeve gore, ki je bila v letu 1985 predložena na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Celovita obdelava in objava grobišča sta v pripravi. Za prepustitev avtorskih Pravic gradiva z brinjegorskega žarnega grobišča se najlepše zahvaljujem svojemu očetu Stanku. Njemu in mami Zlatki velja tudi moja srčna zahvala za vso podporo, ki sta mi 3° nudila na moji študijski poti. Dieser Beitrag beruht auf der Diplomarbeit Nekaj značilnih grobov z Brinjeve gore (Einige warakteristische Graber von Brinjeva gora), dle im Jahre 1985 an der Filozofska fakulteta ln Ljubljana vorgelegt wurde. Die vollstandi-8e Publikation dieses Graberfeldes ist in Vor-pereitung. Fur die Publikationsrechte mdchte J? "leinem Vater Stanko herzlich danken. , m und meiner Mutter Zlatka gilt auch mein wsonderer Dank fur die Unterstiitzung, die 'e mir wahrend meines Studiums in jeder "insicht gewahrten. g . Podrobneje o zgodovini raziskovanj na 1Qi"Jevi 8°i'i ter o rezultatih izkopavanj v letu pri Pahič S., 1981, 71 ss. Poskus razčle-D ve keramičnih najdb iz tega leta pri Oman lflsi ' 114 ss- P°roCilo o izkopavanjih leta j 4 Podaja prav tako Pahič S., 1985. . Miiller-Karpe H„ 1959, 115 ss, Abb. 64 s sno"t° shomo- v članku bodo zaradi ja-tovr ' uP°rubljene kronološke stopnje, ugo-bre?ene na Posameznih najdiščih, npr. Po-jZo 1 in II. Tako'se je zaenkrat najlaže bre»• ' prt'Prostemu enačenju Ha B 2 na Po-zJu z istoimensko stopnjo H. MOller-Kar- peja. Prim. Budja M., 1982, 60; Teržan B., 1984, 32. Tudi Teržan B., 1986, 21. 4 Kaerner J., 1988, 217 ss. s Pahič S., 1972, 15 ss, 75 s kronološko razčlenitvijo značilnih grobov. 6 Ruoff U., 1974, A 6 ss. Za grobišče v Kel-heimu ibidem, A1 ss, ter tudi Torbriigge W., 1979, 213. 1 Njegova kombinacijska tabela v tej obliki ne more služiti kot podlaga za novo časovno opredelitev ruških grobov. Tako se veliko predmetov pojavlja na njej le po enkrat, pa tudi posamezni tipi so precej ohlapno opredeljeni. Kot zgled le: amfori iz grobov 71 (Miiller-Karpe H., 1959, T. 110: F71) in 99 (ibidem, T. 111: J 3) kot značilni za Ha B 1 - skupaj z amforo iz groba 89 (ibidem, T. 111: C 9), kar naj bi harfaste fibule povezovalo s stopnjo Ha BI. 8 Teržan B., 1986, 23, 288, ss, 294 sl. 48 (pregledna kronološka tabela). Harfaste fibule naj bi bile - po njenem mnenju - moderne v času Ha B 1-B2 (ibidem, 48). " Na primer: velika bikonična žara iz groba 7 na Pobrežju (Pahič S., 1972, T. 2: 1) s primerjavo v grobu 155 v Rušah (Miiller-Kar-pe H., 1959, T. 114: Al), vedrasta žara iz groba 31 na Pobrežju (Pahič S., 1972, 86 profil groba) z vedrastimi žarami v grobu 128 (Muller-Karpe H., 1959, T. 113: K 1) in 146 v Rušah (ibidem, T. 113: H). Postavitev pobreškega groba 31 v Milller-Karpejevo stopnjo Ha B2 pri Gabrovec S., 1983, 57 s. 10 O tem Vinski-Gasparini K., 1973, 64, 70 ss. Pregled bronastih britev v Srednji Evropi prinaša Jockenhovel A., 1971, zlasti 24 ss. Polmesečaste britve z začetkom Ha B docela izpodrinejo poprejšnje dvorezne in se nato široko razmahnejo. 11 Jockenhovel A., 1971, T. 82 s kronološkim prikazom britev v Srednji Evropi. 12 Zaključek igle ne kaže sledov preloma, ki bi kazal na to, da je igla imela glavico. 13 ftihovsky J., 1979, 145 ss. 14 Pahič S., 1972, 15, T. 8: 18. Tudi Gabrovec S., 1983, 57. 15 Stopnja Domamyslice ustreza približno mlajši kulturi žarnih grobišč: ftihovsky J., 1979, Abb. 1 s časovno razpredelnico. 16 Miiller-Karpe H., 1959, T. 164: 1. 17 Muller-Karpe H., 1959, 176, 178. 18 Marič Z., 1964, 23 ss, T. 1: 10. 19 ftihovsky J., 1979, 90 s, T. 25: 458-462. 20 Wagner K. H., 1943, 40. 21 Miiller-Karpe H., 1959, 76, 91, 95, 140. Tudi ftihovsky J., 1979, 91. 22 Carancini G. L., 1975, 206 s. 23 ftihovsky J., 1979, 191 ss. 24 Bofitov, grob I (ftihovsky J., 1979, 192 s, igla št. 1594, T. 57: 1594). Domamyslice, grob 12 (ibidem, 193 igla št. 1503, T. 57: 1503, T. 83: B). V grobu še igla s preprosto, neokrašeno čebulasto glavico. Za datacijo v stopnjo Domamyslice II stran 183 ob igli št. 1429). Pri Podborsky V., 1970, T. 16: 2 objavljena igla nima vrisanega okrasa vodoravnih črt. Domamyslice, grob 42 (ftihovsky J., 1979, 193 igla št. 1504, T. 57: 1504. Za datacijo v stopnjo Domamyslice stran 148 ob igli št. 1096), Oble-kovice, grob 1 (ibidem, 195 igla št. 1552, z datacijo v stopnjo Klentnice II, T. 58: 1552). 25 Za Kelheim: Miiller-Karpe H., 1952, 14, Tab. 2. Kritično o takšni časovni opredelitvi Ruoff U., 1974, A4, in ftihovsky J., 1979, 206. 26 O tem obširneje ftihovsky J., 1979, 203 ss. 27 Carancini G. L., 1975, 257 ss, zlasti 265. 28 Starč F., 1975, T. 5: 2 (grob 6). Dular J., 1978, 38, si. 1. 29 Vinski-Gasparini K., 1973, T. 102: 19 (grob III/1910). Eadem, 1983, 588 ss, T. 89: 13. 30 Carancini G. L., 1975, 203 ss. 31 Gabrovec S. - Mihovilič K., 1987, 303, T. 30: 18-19. 32 Kromer K„ 1959, 224, T. 243: 12-13. Egg M., 1978, 196, Abb. 6: 1. 33 Pahič S., 1972, T. 7: 17. 34 Pahič S., 1972, 15, T. 4: 17 (grob 19), T. 8: 6 (grob 35), T. 12: 3 (grob 56), T. 16: 12 (grob 80), T. 23: 1 (grob 113), T. 39: 1 (brez grobne celote) in T. 27: 7 (fibula pozamenterij-skega stila). 35 Dobova: Starč F., 1975, T. 1: 4. Maribor-Mladinska ulica: Miiller-Karpe H., 1959, T. 118: 20. Ptuj-Zgornja Hajdina: Ibidem, T. 116: 15. Rifnik: Teržan B., 1986, 122, T. 81: 2. 36 Muller-Karpe H., 1959, 132, 222, Abb. 59: 7. 37 Betzler P., 1974, 149. 38 O tem že Pahič S., 1972, 18 op. 5. 39 Gedl M., 1981, 45 (ob britvi št. 161), T. 36: B 5. 40 Podborsky V., 1970, 79, 83. 41 Najnovejšo karto razprostranjenosti je poskusila sestaviti Teržan B., 1986, 410, karta 6. V primerjavi s Kilian K., 1975, 127, Taf. 77, prinaša predvsem popolnejšo karto jugovzhodnoalpskih najdišč (z izjemo Velema: Miške K., 1908, T. 39: 6), manjkata pa ji Kilianovi grški najdišči Vergina in Andritse-na. Prav tako bi bilo zanimivo zvedeti, od kod tako velike razlike pri kartiranju albanskih najdišč (npr. Bari;, tudi Vodhine). 42 O njihovem izvoru iz Velema: Pahič S., 1972, 17, 19, op. 13. Pregledno o stanju raziskav pri naselbinah ruške skupine: Gabrovec S., 1983, 60 ss. Tudi Pahič S., 1968, 25. 43 Grob je v okviru svojega pregleda kulture žarnih grobišč Slovenije objavil že Gabrovec S., 1983, 57, ter ga postavil v Ha BI po kronološki shemi H. Miiller-Karpeja. 44 Pobrežje: Pahič S., 1972, T. 14: 15 (grob 70). Dobova: Starš F., 1975, npr. T. 4: 1 (grob 3), T. 11: 1 (grob 39), T. 39: 2 (grob 272), T. 50: 6 (grob 347). 45 Pittioni R., 1954, Abb. 294, 296, 297. 46 Vinski-Gasparini K., 1973, 69 ss (grobišče Zagreb-Vrapče), 134 ss (grobišče Zagreb-Horvati). Ibidem, 566 ss. 47 Pahič S., 1981, 118. 48 Pahič S., 1972, T. 11: 10 (grob 58), T. 15: 2 (grob 73), T. 37: 2-3 (brez grobnih celot). 49 Podrobneje o obročku z naselbine na Brinjevi gori Pahič S., 1981, 92, 110. so Peschiera: Montelius O., 1895, T. 8: 11. Tudi Aberg N., 1930, 21, Abb. 39. Pianello: Ibidem, 23, Abb. 49. 51 Pobrežje: Pahič S., 1972, T. 15: 2. Brinjeva gora: neobjavljeno v PM Maribor inv. št. A 1945. 52 Muller-Karpe H., 1959, Abb 33, 34 s predmeti, značilnimi za protovillanovski čas. T. 6: 23 (Mullino della Badia), T. 85: 7 (Bi-smantova), T. 86: 5 (Fontanella). 53 MUlIer-Karpe H., 1959, T. 56: 20. O tem še Betzler P., 1974, 67. 94 Muller-Karpe H., 1959, 69 ss. " Fibule s tordiranim lokom Severne Italije, zbrane pri Eles Masi P. v., 1986, 14 ss. Fontanella Grazioli: Ibidem, 15 št. 69, T. 5: 69, najdba domnevno z grobišča. Frattesina: Ibidem, 15 št. 70, T. 5: 70. Capriano: Ibidem, 15 št. 74, T. 5: 74. Podobna je še fibula, ki domnevno izvira z najdišča Cavedine in p° velikosti (6,1 cm) najbolj ustreza brinjegorski (6cm), vendar je žal brez kakršnihkoli naj-diščnih podatkov (ibidem, 15 št. 68, T. 4: 68). 56 Eles Masi P. v., 1986, 15. Za domnevni grob iz Capriana Carancini G. L., 1975, 224 z iglo št. 1618. 57 Atene, Kerameikos, grobovi 42, 44, 108: Muller-Karpe H., 1962, 60 ss, za datacijo zlasti 67 ss, Abb. 3: 7, 9, Abb. 5: 8, 10, 13. 58 Pregled zgodovine raziskav pri Jockenhovel A., 1971, 203 ss. 58 Miiller-Karpe H., 1959, 125 s, 117, Abb. 11: 1. 60 Jockenhovel A., 1971, 205. Ročaji se kažejo v več različicah - lahko imajo rebra, lahko so tordirani, pa tudi izrastki za okroglastim zaključkom so lahko enotni ali pa dvočlenjeni. Različica v okviru tega tipa ima lahko celo trnast držaj. 61 Jockenhovel A., 1971, 206 s. 82 Vinski-Gasparini K., 1973, T. 104: 1. Ibidem, 590 z datacijo v Ha B2, 591, sl. 19. 83 Mullner A., 1875, 3, T. 1: 31. Wurmbrandt G-, 1879, 36, 64, 70 (tukaj pomotoma označen kot grob 21), T. 4: 11. Za datacijo groba: Miiller-Karpe H., !959, 118, 125, 118 Abb. 12, vendar ne omenja železnega držaja. Pobrežje: Pahič S., 1972, 15, 75 s kronološko razčlenitvijo grobišča, T. 27: 1 Lepa ravna: Pahič S., 1974, 43 ss, T. 5: 1. po Teržan B., 1986, 23, naj bi se železni Predmeti v Podravju pojavili že v zgodnjem Ha B. 85 Bianco Peroni V., 1974, 59 s. O tem že Muller-Karpe H., 1959, 124, 204. Jockenhovel A-> 1971, 207. 66 Patek E., 1982, Abb. 17: 9 s polkrožno skodelico v nasprotju s plitvimi skodelami ^ob. 20: 12-14. Tudi Beil. 4 s kronološkim razvojem posameznih tipov. O prehodu v želelo dobo še Patek E., 1980, 153 ss. Dobiat C., 1980, npr. T. 26: 9, T. 28: 8, T. 33-3, T. 36:3-4. 8 Izjema sta podobna lonca z grobišča * luj-Zgornja Hajdina, grob 3 (neobjavljeno, Joanneum, Graz, inv. št. 10798), grob 7 (Joan-neum, Graz, inv. št. 10826) in grob 45 (Joan-neum, Graz, inv. št. 10893), ki pa imajo vsi akazan kratek, rahlo izvihan vrat, tisti iz groba 3 pa okras v obliki rebra pod njim. Puš I., 1982. Npr. T. 1: 1 (grob 260), 177 * časovno opredelitvijo. Puš I., 1971, npr. T. 22,.3igrob 195), podobne še T. 43: 1 (grob £J). Časovna opredelitev Gabrovec S., 1973, 1 s kombinacijsko tabelo. 4 NPr- pri Medovič P., 1981, 13 ss, T. 1: 1, 'ii CU Medovič P., 1981 a, 63 ss, T. 43: 3. 62 uflat'nky, grob 21 (Podborsky V., 1970, T. »), grob 37 (ibidem, T. 47: 23), Čelehovice, «\oo 3 (ibidem, T. 41: 3), Určice, grob 216 V Wem. T. 49: 3), grob 220 (ibidem, T. 56: 13). 72 Puszta Kozeprepas: Nagy L., 1939, 41, 54, tab. 4: 1. Val: Petres E.F., 1960, 20, Taf. 15' 5 73 Hadersdorf: Scheibenreiter F., 1954, T. 32: 8 (grob 84), T. 38: 2 (grob 92). Podobna še T. 31: 1 (grob 75). Izbor najdb pri fiihovsky J., 1979, T. 84: B (grob 75), T. 84: H (grob 92), z datacijo groba v mlajšo fazo Podoli. Časovna opredelitev groba 92 v Ha B2: Miiller-Karpe H., 1959, 126. Slatinky: Podborsky V., 1970, T. 62: 4 (grob 8), T. 62: 6, 11 (grob 21), vse manjše. 74 Ruše: Muller-Karpe H., 1959, 124 ss. Pobrežje: Pahič S., 1972, 15, T. 2: 11 (grob 7), T. 20: 1, 2 (grob 98), verjetno tudi T. 11: 3 (grob 49). Budja M., 1982, 60, jih označuje za mlajše od Ha B 2 po H. Miiller-Karpeju, na podlagi primerjave žare z oblikami ljubljanskega grobišča: S tarč, 1954, T. 54: 1. Puš I., 1971, T. 26: 8, T. 27: 1. Nasprotno pa Teržan B., 1986, 48, v skladu z Ruoffom U., 1974, A 6 ss, prepričano predstavlja harfaste fibule kot značilne za Miiller-Karpejevi stopnji Ha B1-B2. 75 Budja M., 1982, 59 ss s seznamom fibul tega tipa ter karto razprostranjenosti. Problematična je njegova uvrstitev fibule z najdišča Dolne Krškany (Dušek M., 1961, 63 ss, obr. 4: 8-10) k tipu Ruše. Teržan B., 1986, 302, op. 118, dvomi tudi glede fibule iz ljubljanskega groba 39. Odlomek naj bi namreč bil svitek majhne očalaste fibule, na katerega je »prilepljen fragment bronaste žice, ki lahko pripada ali fragmentu velike očalarke ali zapestnici«. 78 Betzler P., 1974, 85 glede fibule tipa Ruše na grobišču Hadersdorf. K temu že omenjeno nasprotje pri Ruoff U., 1974, A 6 ss, A 7, Abb. A 2. 77 Miiller-Karpe H., 1959, 117, Abb. 11. Pahič S., 1972, 75 s kronološko razčlenitvijo grobišča. 78 Tako, npr., v Tolminu: Svoljšak D., 1973, 409, T. 3: 27 (grob 441). Tudi Svoljšak D., 1974, Y 170: 1. Grob je na podlagi polmeseča-ste fibule postavljen v stopnjo Sveta Lucija I a. 78 Ruše: Wurmbrand G., 1879, 34 ss. Mari-bor-Pobrežje: Pahič S., 1972, 12. Ruše II: Pahič S., 1957, 41. 80 Ptuj-Rabelčja vas: Strmčnik-Gulič M., 1985, 377 ss. Ptuj-Zgornja Hajdina: Pahič S., 1974, 41. 81 Dobova: Starč F., 1975, T. 23: 7 (grob 164) in T. 46: 6; 47: 2 (grob 315). Ljubljana: Puš I., 1971, 83 ss, priloga s preglednico. Novo mesto: Knez T., 1966, 66 ss. 82 Kombinacijski tabeli sta bili izdelani s pomočjo programa ARHEOSORT na računalniku BBC Master 128 T. Program je napisan v jeziku BASIC (Microsoft Basic) in je brez večjih prilagajanj primeren za vse vrste računalnikov. Z njim je mogoče v kratkem času preveriti večje število kombinacijskih tabel in na ta način izbrati najboljše zaporedje. Njegov potek: VPIS / VČITANJE podatkov - (DOPOLNJEVANJE podatkov) - (TISKANJE podatkov) - (SHRANJEVANJE podatkov) SPREMEMBA VRSTNEGA REDA grobov oziroma tipov - TISKANJE podatkov -(SHRANJEVANJE podatkov). 83 O otroških grobovih starejše kulture žarnih grobišč na območju Vzhodnih Alp in jugovzhodne Nemčije: Eibner C., 1966, 258 ss. 84 Pahič S., 1972, 32, T. 7: 9-11. 85 Pahič S., 1972, 22, T. 1: 2-6 (grob 3), 23 s, T. 2: 1-16 (grob 7). 86 Ruše: Miiller-Karpe H., 1959, 116 ss, 118, Abb. 12. Ljubljana: Gabrovec S., 1973, 338 ss. 87 Najočitnejša razlika med plastema 3 in 4 se kaže v prenehanju pojavljanja posod, ki so imele notranji rob ustja profiliran. O tem Pahič S., 1981, 84 ss. Tudi Oman D., 1981, 150. 88 Za raziskovanja v letu 1953 Pahič S., 1981, 71 ss. Tudi Oman D., 1981, 144 ss. Poročilo o izkopavanjih leta 1954 Pahič S., 1985. 89 Pahič S., 1981, 119. Pahič S., 1985, 15, 17 s časovno razpredelnico poselitve Brinjeve gore. DAS URNENFELDERZEITLICHE GRABERFELD VON BRINJEVA GORA1 Zusammenfassung Der wichtigste Fundort der Gegend am sudostlichen Pohorje ist zweifellos Brinjeva gora, wo sich Besiedlungsspuren aus unterschiedlichen Zeitraumen abzeichnen, von der Bronzezeit bis zum Ausgang der Antike (Abb. I).2 Der Fundort wurde im Jahr 1953 entdeckt und im folgenden Jahr begann die elfjahrige systematische Erforschung unter der Leitung von S. Pahič. Wahrend der Ausgrabung der Siedlung wurden am Sudosthang der Brinjeva gora oberhalb des Dorfes Gračič 75 Graber freigelegt, anlaClich der topographischen Sondierung im Jahr 1985 wurden aber noch zwei weitere Bestattungen entdeckt (Abb. 2). Die Nekropole liegt auf einem allmahlich ins Dravinjatal abfallenden Hang. Im Nordwest-teil, der seinen hochsten Punkt darstellt, ist er scharf vom anderen Teil des Abhanges getrennt, wogegen er an der Siid- und Ostseite allmahlich bis zum Rande eines Vorsprungs abfallt, wonach er wieder steiler abwarts verlauft. Die Graber der Nekropole von Brinjeva gora bieten keine eigene selbstandige innere Chronologie die mit dem dreiteiligen Schema von Ha B, wie es H. Miiller-Karpe fur den Bereich der Sudostalpen aufgestellt hat, vereinbar ware.3 Dieser Beitrag verfolgt nicht die Absicht, die Berechtigung bzw. Unberechtigung der Ruše-Aufteilung zu erortern, diesem Problem wurde mehr Raum an anderer Stelle gewidmet.4 DaB das dreiteilige Schema Ha B in den Ostalpen nicht gerade festest verankert ist, wurde zwar schon ofters betont, am Material der Nekropole in Ruše selbst jedoch bisher noch nicht uberpruft. Bei der Bearbeitung des Urnenfeldes auf Pobrežje konnte S. Pahič die dortigen Graber nur in zwei Stufen aufteilen, wobei es sich um die altere und die jiingere Phase des Ha B-Zeitraumes handelt.5 Auch U. Ruoff hat aufgrund der Kombinationsmethode die Richtigkeit der dreiteiligen Aufteilung in Ruše bezweifelt.6 Zwar hegte er keine Zweifel betreffs der westlichsten Graber-gruppe der Nekropole sowie ihrer Einordnung in Ha B3, wohl jedoch tiber die Aufteilung in Ha B 1 und B2. Dabei deutete er die Stellung der Harfenfibel sogar in der filteren Phase an.' Gerade die Abgrenzung der alteren, reicher gestalteten Brillenfibeln von den jOngeren Harfen-fibeln ist indes auf Pobrežje gut ersichtlich. Diese Problematik hat flUchtig auch B. Teržan beruhrt, die groBtenteils unkritisch die Ansicht U. Ruoffs hinsichtlich der Verbindung von Ha B 1 und B2 im ersten Grfiberfeld von Ruše ilbernommen hat. Die Ruše-Gruppe im allgemeinen bestimmt sie jedoch schon als I. und II. Stufe bzw. als Vorstufe der Eisenzeit in der slowenischen Steiermark - Štajerska.8 Das Hauptproblem ist eben die Parallelisierung der dritten Ruše-Stufe mit den jiingeren Funden aus den benachbarten Fundorten. DaB die von H. Miiller-Karpe in Ha B 3 datierten Graber nicht selbstverstSndlich jiinger sind als die Graber der jOngeren Stufe von Pobrežje, zeigen einige wechselseitige Vergleiche beider Nekropolen." Die GrSber von Brinjeva gora konnten einstweilen nur in eine altere und eine jOngere Gruppe aufgeteilt und rahmenmaBig in die Zeit der jOngeren Urnenfelderkultur eingeordnet werden (Ha B). Der charakteristischste Vertreter der filteren Stufe ist Grab 30, das mit seinem mannigfa'" tigen Inventar eine Doppelbestattung verrat. Sein Alter bezeugt es mit dem Fragment eines zweischneidigen Rasiermessers, dessen Leben noch ganzlich in die Zeit vor Ha B gehort (Taf. 1: 2).10-11 Desgleichen gehort zu den alteren Gegenstanden im Grab die Nadel mit ein wenig verdicktem Hals sowie dem sog. »Teppichornament« zwischen den Querlinien (Taf. 1: l).'2 Ihrer Form nach gehort die Nadel der breiteren Familie der Kolbenkopfnadeln an, die J. ftihovsky im Ostalpenbereich in drei Gruppen aufgegliedert hat: Nadeln, deren Kopf einen breiteren hutformigen Aufsatz hat; Nadeln mit einfachem, walzenformigem oder konischem, kolbenfor-migem Kopf sowie Nadeln mit zigarrenformig verdicktem Kopf.13 Die Nadeln mit einfachem Kolbenkopf haben die groBte Verbreitung zur Zeit der Stufen Baierdorf und Velatice, vereinzelt konnen sie jedoch noch in die Zeit der jiingeren Urnenfelderkultur andauern. Eine derartige Nadel wurde auch auf Pobrežje gefunden, wo sie, vergesellschaftet mit einer Urne, sicher eines der dortigen altesten Graber bestimmt.14 Die Nadeln mit zigarrenformig verdicktem Kopf sind etwas jiinger - in Mahren und Bohmen treten sie in der Stufe Domamyslice auf.15 Die Nadel mit dem zigarrenformigen Kopf und dem sog. »Teppichornament« ist auch aus dem Fundort Pfefingen in Sudwestdeutschland nachgewiesen.16 Der dortige Hortfund wird in die Zeit Ha Bl gesetzt.'7 Unter den Analogien kann noch die Nadel aus der Siedlung in Gornja Dolina angefuhrt werden, die von Z. Marič unter die charakteristischen Gegenstande der Phase la von Donja Dolina eingeordnet wird (1200-1000).18 Das zweite charakteristische Merkmal der Nadel ist die Verzierung mittels abwechselnder Pseudo-Tordierung. Eine solche Verzierungsweise kennen die Kolbenkopfnadeln nicht, obwohl daran das abwechselnde sog. »Tannenzweigmuster« erinnert. Die Verzierung mittels abwechselnder Tordierung ist in den Ostalpen kennzeichnend fur den Typ Graz, wie ihn J. ftihovsky bestimmt hat.1® In der Schweiz sind sie in der entwickelten Ha A zu finden, und in diese Zeit werden sie ebenfalls in Nordtirol gesetzt.20 Nach H. Muller-Karpes Feststellungen kommen sie in der Zeit der Stufe Peschiera in Italien nicht vor, gehoren aber dort in die Friihphase der kleinen Bogenfibeln, was dem 11. oder 10. Ih. v.u.Z. entsprechen wiirde.21 G. L. Carancini hat derartige Nadeln in den Typ Ala vereint und rahmenmafiig in das dortige »bronzo finale« bzw. in die »Protovillanova-Zeit« eingeordnet.22 Zu den alteren Formen ist zweifellos noch die Nadel mit groBem vasenformigem Kopf zu zahlen (Taf. 1: 3). Fur die Nadel von Brinjeva gora ist namentlich die Verzierung mit "orizontallinien charakteristisch. Im Ostalpenbereich gehoren die meisten in die Stufe Doma-myslice II und Klentnice II.23"24 H. Miiller-Karpe hat zwar solche Nadeln in seine Stufe Ha B2 jn Kelheim eingeordnet, doch ist eine solche Einordnung lediglich aufgrund der Horizontalstra-l,graphie ziemlich fragwiirdig.25 Trotz der Diskussionen, ob die Trennung der Nadeln mit groBem vasenformigem Kopf von jenen mit kleinem Kopf auch chronologisch sein kann, darf die allgemeine Entwicklung zu Nadeln mit kleinerem Kopf in der jiingeren Urnenfelderzeit n'cht iibersehen werden.26 Unter den norditalischen Vasenkopfnadeln gibt es fast keine mit groBer gestaltetem Kopf. Zahlreiche Funde weisen aber darauf hin, daB sie. dort in der ^eitspanne zwischen dem 9. und 8. Jh. v.u.Z. verbreitet waren.27 Die Nadel mit groBem bikonischem Kopf und verdicktem tordiertem Hals (Taf. 1: 4) ist in anderen Fundorten chronologisch nicht gerade fest verankert, doch erhartet eben das Grab auf Brinjeva gora ihre Datierung in Dobova in die dortige dritte Stufe. So hat sie J. Dular aufgrund hrer Vergesellschaftung mit der Tasse mit ubergreifendem Henkel eingeordnet, die den Leittyp Qieser Dobova-Stufe vorstellen soil.28 In Hinblick auf die Analogie aus Dobova hat K. •nski-Gasparini die derartige Nadel aus Velika Gorica in dieselbe Periode datiert.28 Die tahenischen Nadeln von ahnlichen Formen hat G. L. Carancini als Typ Marco bestimmt und NU.ur Leben in der Zeit »bronzo finale« hingewiesen.30 Die zwei derartigen Nadeln aus der j ekr»pole in Nesactium (Vizače) werden im Rahmen der jiingeren Phase der istrischen Stufe gVprgestellt, was nach den Verkniipfungen mit Dobova die beginnende Ha B darstellen soil.31 eide unterscheiden sich von den Nadeln von Brinjeva gora und jener von Dobova und Velika Eeh1Ca durch ihren glatten Hals. Eine vdllig gleiche Nadel wurde im Urnengrab 123 in Hallstatt h oorgen, das jedoch anhand des rhombischen Giirtelhakens in die betrfichtlich spatere Ha D elfigeordnet wird.52 (TafA"d(>rerseits verrSt die Brillenfibel mit dreifacher Achterschleife und reichen Anhangern Fib 1 : Grab 30 dennoch in die friihe Ha B gehort. Die schonste Vertreterin derartiger Brill ^lndet sieh im Grab 32 auf Pobrežje.33 Insgesamt kamen dort nicht weniger als 8 der rflbeln an c'en Tag' bei denen die Achterschleife mehrfach gewunden ist Zusammen mit alter >°c Kanzlich >m Posamenteriestil ausgefiihrten Fibel gehoren sie deutlich in die dortige fert« Hluf,, U Die benachbarten Fundorte haben erheblich weniger solchen Schmucks gelie-H. Muller-Karpe hat zwar solche Fibeln wegen der Analogien mit den Vierspiralfibeln aus Mittel- und Siiditalien in die jungste Stufe Ha B 3 gestellt, konnte dies jedoch nicht fester fundiert rechtfertigen.36 Auch P. Betzler wollte in solchen Fibeln aus den Fundorten im Dravagebiet eine Verwandtschaft mit den mitteleuropaischen Vierspiralfibeln sehen.37 Die Funde von Pobrežje und jetzt noch von Brinjeva gora bieten jedoch ein gegensatzliches Bild -, die mehrfach gewundenen Achterschleifen verraten eine bereits bei den Posamenteriefibeln bezeugte Tendenz nach Erreichung groBerer Wirkungen mittels Spiralen.38 Das nordlichste bisher nachgewiesene Beispiel stellt der Hortfund aus dem polnischen Witowice dar, der sicher als unmittelbarer Import aus dem pannonischen Bereich anzusehen ist.39-10 Derartige Fibeln, in der Regel ohne Anhanger, sind ebenfalls aus dem albanischen bzw. griechischen Bereich bekannt. Dort werden sie schon an den Beginn der Eisenzeit bzw. rahmenmaBig zwischen das 12. und 9. Jh. v.u.Z. eingeordnet und entsprechen formal ganzlich den lokalen Brillenfibeln mit einfacher Achterschleife.41 In die altere Stufe kann desgleichen Grab 35 eingereiht werden, worin auBer einer Brillenfibel mit Anhangern auch eine Amphore mit scharfem Knick (Taf. 1: 10) sowie zwei Bandringe gefunden wurden (Taf. 1: 9, ll).43 Die Amphore kennzeichnet ihre ziemlich scharf ausgepragte konische Form sowie der hohere leicht ausgezogene Hals, vor allem jedoch die schrage Kannelierung an der groBten Peripherie. Da es infolge der individuellen Ausfiihrung der Keramikerzeugnisse manchmal schwer ist, genauere Analogien zu finden, ware bei diesem GefaB nur auf einige GefaBe mit ahnlichen Merkmalen aus anderen Fundorten hinzuweisen. Auf Pobrežje wurde eine Amphore mit scharferen Formen, in die dortige erste Stufe gesetzt und die scharfere Ausgestaltung laBt sich ebenso mit den GefaBen von Dobova verbinden.44 Vielleicht konnte man bei der schragen Kannelierung an der groBten GefaBperipherie von typologischen Resten der Gruppe Baierdorf - Velatice sprechen, wo diese Ornamentierung sehr verbreitet war.45 DaB diese Kulturgruppe ihre Einwirkungen auch ziemlich weit siidwarts ausstrahlte, zeigen deutlich einige Funde aus dem kroatischen Zwischenstromland.48 Auch den Aufschwung der Siedlung auf der Brinjeva gora in der Zeit Ha A begleiten neue Formen, die sich aus dem Ostalpenbereich zu uns verbreiten.47 Ein interessantes Beispiel stellen zwei Bandohrringe dar, bei denen an einer Seite das Ende zu einem Haken verengt ist, wahrend an der anderen Seite ein Loch zum Zusammenstecken angebracht ist (Taf. 1: 9, 11). Derartige Bandringe sind in diesem Zeitabschnitt selten - auBer den ziemlich zahlreichen Exemplaren auf Brinjeva gora selbst sind sie aus den benachbarten Fundorten nur auf Pobrežje bekannt.48 In Dobova und in der Friihstufe von Ljubljana sind sie nicht belegt, interessant ist indessen, daB keine unter dem bekannten Fundbestand aus den Nekropolen in Ruše, Maribor und Hajdina erscheinen. Aus der Siedlung auf der Brinjeva gora ist nur ein Exemplar bekannt: es lag in den Fundamenten des Gebaudes E und stammt demnach aus der obersten Lage der Schicht Ha A. Seine Verzierung aus eingeritzten schragen Strichel-chen stimmt indes nicht mit der Dekoration der Ringe aus der Nekropole iiberein, die hauptsachlich mit einem Ornament aus getriebenen Punkten verziert oder ohne Verzierung sind.4' In Italien hat N. Aberg solche Ringe als einen der charakteristischen Typen der norditalischen Spatbronzezeit bezeichnet. Der Bandarmring, verziert mit zwei getriebenen Linien am Rand sowie einer punktierten Zickzacklinie dazwischen ist auch aus der Nekropole in Pianello bekannt.50 Trotz der erheblichen raumlichen Entfernung iiberrascht aber die gleiche Verzierung auf dem Bandring aus Grab 73 auf Pobrežje und auch auf Brinjeva gora wurden zwei ahnlich verzierte Ringe in den Grabern 5 und 33 geborgen.51 Eben mit dem letztgenannten Grab ist aber durch einen dickeren und schmaleren Bandring auch Grab 27 verbunden, gekennzeichnet durch eine einschleifige Bogenfibel mit tordiertem Biigel (Taf. 1: 5). Die Herkunft derartiger Fibeln steht in Zusammenhang mit dem italischen Raum, wo sie in den Nekropolen von Miillino della Badia, Bismantova und Fontanella im 11-und 10. Jh. v.u.Z. erscheinen." In Pianello folgen Bogenfibeln mit tordiertem Biigel dem Horizont der Violinbogenfibeln."54 Die norditalischen Fibeln werden in die Zeit »bronzo finale« eingeordnet." 58 Fibeln mit schlankem tordiertem Biigel und schmalem FuB kamen in Griechenland in den Grabern der submykanischen Periode an den Tag. Sie gehoren zu den ersten Fibeln mit aufgebogenem Biigel und wurden ins 11. Jh. datiert." In den filteren Zeitraum gehort auch das halbmondftirmige Rasiermesser aus Grab 12, dessen Riicken in der Mitte geknickt ist (Taf. 1: 8). Die allgemeine typologische Entwicklung dieser Rasiermessergattung hat bereits O. Montelius vorgelegt, der das Vorwfirtsriicken des Riickenknicks zum Griff festgestellt hat.58 H. Miiller-Karpe hat diese typologische Entwicklung an die dreifache Einteilung der Stufe Ha B geknupft.'" Das Rasiermesser von Brinjeva gora lfiBt sich mit jenen des Typs Oblekovice verbinden, wie ihn A. Jockenhtivel bestimmt hat-Zeitlich gehtiren die meisten Rasiermesser dieses Typs in den Ostalpen in die beginnende Ha B, was in den Nekropolen von Klentnice und Domamyslice am offensichtlichsten ist.61 Grab 11/1910 aus Velika Gorica hat K. Vinski-Gasparini aufgrund der Harfenfibel in Miiller-Karpes Stufe Ha B2 eingeordnet, wahrend das Rasiermesser aus diesem Grab mit seinem tordierten Dorngriff eher eine Variante im Rahmen des Typs Oblekovice darstellt.62 Ein Rasiermesser mit ahnlichem Dorngriff wurde auch in Grab 31 aus Ruše entdeckt, hat jedoch schon einen eisernen Griff.63 H. Miiller-Karpe hat dieses Grab in Ha B1 datiert, es konnte jedoch aufgrund der GefaBformen auch jtinger sein - insbesondere wegen der Urne, fiir die sich gewisse Ahnlichkei-ten in Grab 114 a der jiingeren Stufe von Pobrežje und sogar im Urnengrab 1 aus Lepa Ravna unterhalb von Poštela finden lassen.64 Die italienischen Rasiermesser aus den Nekropolen Fontanella und Bismantova gehoren in den Horizont der friihen Bogenfibeln und sind, wie V. Bianco Peroni feststellt, zweifellos mit den mitteleuropaischen gleichzeitig.65 Im Gegensatz zu der alteren Nekropolenstufe, in der die Keramik fast zu wenige Verbindun-gen bot, laBt sich ihre jungere Stufe auch anhand dieser bestimmen. In dieser Zeit erscheinen auf Brinjeva gora niedrige, breitere Schalen, die am Ausgang der Urnenfelderkultur die friiher so charakteristischen kleineren halbkugelformigen Tassen iiberwiegen. Vollig setzen sich dann derartige Formen in der Althallstattzeit durch. Wahrend die Schale aus Grab 10 (Taf. 2: 7) noch in ihrer hoheren Form auftritt, sind die zwei aus Grab 11 und 24 (Taf. 2: 5) schon ausgesprochen niedriger. Solche Schalen erscheinen am Ende der jiingeren Stufe von Pobrežje und ebenso treten sie auch in der Nekropole Burgstall bei Sopron an die Stelle der urnenfelderzeitlichen Tassen und werden zum fiihrenden Typ in der dortigen zweiten Stufe.66 Im slowenischen Gebiet kommen sie nicht so haufig vor; mehr finden sich danach in der hallstattzeitlichen Nekropole in Kleinklein.67 DaB die derartige niedrige Gestaltung auch auf die vorherigen halbkugelformigen kleinen Tassen iibertragen wurde, ist auch an jener aus Grab 31 zu ersehen (Taf. 2: 4). In den Grabern 10 (Taf. 3: 1) sowie 11 erscheint desgleichen ein eimerformiger Topftyp °hne ausgepragten Hals. Die Fundorte der Urnenfelderkultur im Dravabereich kennen solche GefaBe nicht.68"69 Man konnte auch behaupten, daB sie der Form nach eher zu den alltaglichen VorratsgefaBen der Siedlungen gehoren.10 Interessant ist gleichfalls das Vorkommen ahnlicher Topfe in den mahrischen Grabern, so z.B. in den Graberfeldern Slatinky, Čelehovice, Určice, die in der Regel dicht unterhalb der Miindung Henkel bzw. Griffe aufweisen." Eimerformige Topfe sind auch aus dem ungarischen Raum bekannt, so z.B. aus dem Fundort Puszta Kozčprepas (Grab 14), wie auch aus der Nekropole Val (Grab 15).12 Die Einordnung dieser Grabergruppe in die jungere Zeit wird auch durch den henkellosen GefaBtyp von bauchiger Form und unausgepragt gestaltetem Mundrand aus Grab 24 unter-inauert (Taf. 3: 3). Solche Formen tauchen gegen Ende der Urnenfelderkultur auf und sind im Ostalpenbereich eine allgemeine Erscheinung. Man kann sie z.B. in der Nekropole Hadersdorf aufspuren, wo die Graber mit diesem GefaBtyp von der Mitte der Stufe Ha B weiter noch in die Zeit der jiingeren Phase Podoli datiert werden, wie auch in der Nekropole Slatinky in Mahren, wo die Verzierung mit breiten schragen oder vertikalen Kanneluren sehr haufig auftritt." Desgleichen zahlt in die jungere Stufe der Nekropole Grab 31 mit der Harfenfibel (Taf. 2: ' sowie zwei Kriigen (Taf. 2: 1-2), einem Topfchen, einer kleineren seichten Tasse (Taf. 2: 4) sowie noch einigen Bronzebeigaben. Die Harfenfibeln hat H. Miiller-Karpe aufgrund der "orizontalstratigraphie in Ruše in die Zeit Ha B2 gesetzt, auf Pobrežje scheinen sie hingegen d Tt? j"n8er zu sein - sie wurden in die zweite Stufe der Nekropole eingeordnet.74 Weil sich le Typen Roggendorf sowie Hadersdorf und der Typ Ruše im Siidostalpenbereich gegenseitig usschlieBen, wird das Fragment von Brinjeva gora zweifellos zu dem letztgenannten zu zahlen j ' Dagegen bleibt ihre allgemeine Eingliederung in Miiller-Karpes Stufe Ha B2 fraglich. di ^stafPenraum setzen sich die Harfenfibeln des Typs Roggendorf und Hadersdorf noch in e Alteisenzeit fort. Demzufolge liefle sich auch das Leben des Typs Ruše in den Sudostalpen m. Ausgang der Stufe Ha B zuschreiben.76 (Taf Grab 31 ist interessant auch die Anwesenheit beider Kriige mit iibergreifendem Henkel Obw k wie sie in den Grabern der alteren Stufe auf Brinjeva gora nicht zu finden sind. Pob » 1 die Kriige in Ruše in den Grabern aller drei Stufen vorkommen sollen und auch auf Pnk in beiden Stufen entdeckt wurden, gehort jedoch ihre Bliitezeit zumindest auf t> in die Jungere Zeit." nur I dor jungeren Stufe erganzt ferner die Nadel mit kleinem bikonischem Kopf sowie bind t ht verdicktem tordiertem Hals aus Grab 52 (Taf. 3: 2). Ihre typologische Entwicklung die f° S'Ch an dio N"deln mit gniflerem Kopf und ausgepragt verdicktem tordiertem Hals, ur die aitere Stufe der Nekropole auf der Brinjeva gora charakteristisch sind. Solche Nadeln verraten nochmals die allgemeine Tendenz der jiingeren Urnenfelderkultur zu verklei-nerten, feiner gestalteten Formen.78 Die Formen der Grabgruben lieBen sich nur in einigen Fallen feststellen. Die meisten Graber lagen namlich auBerordentlich seicht unter der Erdoberflache, und waren in die einheitliche Schicht des braunen Waldlehms eingegraben. In den meisten Grabern war kein die Grenzen der Grabgrube bezeichnender Leichenbrand anwesend. So waren die Urnen einfach in die Erde gestellt, ebenso die frei liegenden Haufchen der Knochenreste. Insofern sich feststellen lieB, hatten die Grabgruben einfache runde bzw. ovale Formen mit mehr oder weniger steil abfallenden Wanden. Der Brauch, die Grabgruben mit Steinen zu belegen, war ziemlich verbreitet, doch waren diese Grabbelage nicht sehr sorgfaltig ausgefiihrt (z.B. Taf. 4: 3-4; 5: 12, 24; 6: 38). Vermutlich diirften eine Art Belag auch die Steine der felsigen Grundlage dargestellt haben, so bei den Grabern 2, 10, 30 (Taf. 4: 2; 5: 10; 6: 30). Mehrere Urnen bzw. Graber waren mit Steinen uberdeckt, z.B. Grab 2 (Taf. 4: 2), Grab 3 (Taf. 4: 3) sowie die Graber 25, 32, 36. Im Grab 10 war die Urne mit einer Schale uberdeckt (Taf. 5: 10), in Grab 6 mit einem Deckel. Der groBe Stein iiber Grab 24 (Taf. 5: 24) diente ohne Zweifel auch als Oberflachenkennzeichnung. Auch die ubrigen Graber mussen auBerlich sichtbar gewesen sein - keine der neuen Bestattungen hat die vorherige gestort. Im Rahmen der Brandbestattung zeichnen sich auf der Brinjeva gora zwei Gruppen ab: von den 71 Grabern (11 zerstort, einige mit Doppelbestattungen) enthalten 42 Graber (59%) Urnen, in den ubrigen 41 % lagen die Knochen hingegen frei im Erdreich, entweder in der Grabgrube zerstreut (25%) oder in geschlossenen Haufchen (16%). Bei den Urnengrabern befand sich nur in 2 Fallen in der Urne noch irgenwelche Keramik (3 %), in 14 Grabern waren nur Knochen (20 %) und in 26 Grabern lagen neben den Knochen noch Beigaben, Bronzegegen-stande oder Spinnwirtel (36 %). Im Unterschied zu den Grabern der Ruše-Gruppe waren auf Brinjeva gora in den Grabern keine groBen Urnen zu finden. Zwar laBt sich dies am leichtesten mit der Tatsache erklaren, daB das felsige Gelande die Vergrabung von groBformigen GefaBen nicht ermoglichte, anderer-seits kann das jedoch auch auf unterschiedliche Bestattungsbrauche hinweisen. So gab es z. B. in der ersten Ruše-Nekropole nicht weniger als 63 % von Grabern mit groBen Urnen, auf Pobrežje 46%, wogegen die zweite Ruše-Nekropole nur drei Bestattungen in etwas groBerer Urne kennt.79 Ebenso fehlen sie in Rabelčja vas in Ptuj und auch auf Zgornja Hajdina bei Ptuj waren groBe Urnen offensichtlich eher eine Ausnahme als die Regel.8" AuBerhalb der Dravare-gion entsprechen den Grofiformen lediglich zwei GefaBe in Dobova, dagegen sind sie kennzeich-nend fiir Ljubljana (ungefahr 90 %) und Novo mesto (ungefahr 80 %)."' In nahezu der Halfte der Falle wurden als Urnen Amphoren verwendet (19 Graber), etwas haufiger erscheinen noch bauchige GefaBe mit Rippen bzw. Griffen an der Peripherie (4 Graber). Die ubrigen GefaBformen, wie z.B. einhenkelige Amphoren, krugahnliche Topfe, Kriige, eimerformige Topfe kommen nur vereinzelt vor. Auf das Geschlecht der Verstorbenen lieB sich nur aufgrund der Grabbeigaben schlieBen, da die Knochenuntersuchungen noch nicht durchgefuhrt worden sind. Mit Hilfe der Kombina-tionsmethode zeigten sich klare Resultate, wie aus Beilage 1 ersichtlich ist.82 Es zeichnen sich zwei scharf getrennte Beigabengruppen ab: einerseits verkniipfen die erste Gruppe Spinnwirtel, Nahnadeln und Fibeln (Typen 1-3) und hinzu gesellen sich auBerdem Armringe (Typen 4-6) sowie unterschiedliche kleinere Ringe (Typen 7-9). Eine geschlossene Sondergruppe stellen Bandringe mit Ose und Haken dar (Typ 14). Auch die Halsringe (Typ 17) die nicht immer als charakteristische Frauengegenstande vorgestellt werden konnen, sind hier mit Fibeln, Spinn-wirteln und Armringen vergesellschaftet. Andererseits wurden Nadeln (Typ 22) groBtenteils ohne andere Bronzebeigaben gefunden, in vereinzelten Fallen vergesellschaftet mit Rasiermessern (Typ 21) bzw. einem Schleifstein (Typ 23). In zwei Grabern beruhren sich beide Beigabengruppen: Grab 30 war leider bereits gestort, es handelt sich jedoch hier um cine Doppel- bzw. sogar dreifache Bestattung: neben einer Fibel traf man auf drei Nadeln und Fragmente zweier Rasiermesser. Bei Grab 73 ist aus dem Klingenfragment nicht ersichtlich, ob es um ein Rasiermesser oder ein Messer geht, so daB die Frage der Geschlechtszugehorigkeit des Grabes offen bleibt. Die Frage der KindergrSber bleibt ungelost - sicher sind sie sowohl unter den Grfibern mit Frauenbeigaben als jenen mit Mannerbeigaben, wie auch jenen mit lediglich Keramikinventar bzw. jenen ohne jegliche Beigaben zu suchen. Ausgcpr>e Miniaturformen von Geffifien, die auf Kindergraber weisen wurden, waren nicht zu entdecken.83 Der Vergleich der Metallbeigaben mit den Grabern auf Pobrežje ist ziemlich klar - auch dort sind die Graber mit Nadeln (Typ 22) deutlich von jenen mit anderen Schmuckgattungen getrennt - beide Gruppen beriihren sich lediglich bei Grab 29, wo auBer einer Nadel noch ein tordierter Armring gefunden wurde.84 Messer kamen nur in Grabern mit Frauenmerkmalen (Grab 3: Fibel, Grab 7: Spinnwirtel, Fibel) zutage,85 so daB der Schleifstein (Grab 23) auch in ein Frauengrab gelegt worden sein kann. Auf Pobrežje sind Halsringe (Typ 17) nur mit Frauenschmuck vergesellschaftet, in 4 Fallen waren sie die einzige Grabbeigabe. Noch mehr als auf Brinjeva gora ist hier das Problem der Mannergraber interessant - anhand der Metallbeigaben lassen sich 53 Graber mit charakteristischen Frauenbeigaben und nur 13 mit charakteristischen Mannerbeigaben aufzahlen. Bis die Analysen der Knochenreste durchgefuhrt sind, ware es sicher moglich, mit eingehenderen Vergleichungen der Grabkeramik zumindest teilweise zur Erhellung dieser Frage beizutragen. Als Doppelgraber werden auf Brinjeva gora jene Graber bezeichnet, die gemischte Manner-und Frauenbeigaben enthalten (wie z.B. Grab 30) sowie jene, die Knochenreste in zwei Gruppen fuhren. Dabei handelt es sich nicht um die Trennung der in der Urne versammelten Knochen von den im Leichenbrand unter der Urne zerstreuten, sondern um deutlich voneinander getrennte Knochenreste - so in den Grabern 15 (Taf. 5: 15), 38 (Taf. 6: 38), 39 (Taf. 6: 39), 54 (Taf. 7: 54) und 57. Die Horizontalstratigraphie der Nekropole von Brinjeva gora sagt auf den ersten Blick nicht viel aus. Hier lassen sich keine Spuren einer Verbreitung von Ost nach West wahrnehmen, die in groben Umrissen in Ruše zu erkennen sein soli, wo sich die jungsten Graber vorwiegend im Westteil der Nekropole befinden, wie auch in Ljubljana, wo sich die Bestattungsgruppen von Ost nach West verbreitet haben sollen.86 Die Ausbreitung der Nekropole hat hier das Gelande selbst diktiert (Abb. 3): anfangs fanden die Bestattungen auf dem Gipfel des kleinen Hugels statt (Grab 30), worauf die Nekropole liber den Hang hinunter verbreitet wurde. Es laBt sich jedoch nicht sagen, ob diese Verbreitung in streng chronologischer Reihenfolge gedeutet werden kann. In der jiingeren Nekropolenstufe finden sich indessen abermals Graber sowohl auf dem Hugelgipfel als auch uber den Abhang verstreut. Desgleichen sind Frauen- und Mannergraber (Abb. 4) in der ganzen Nekropole verstreut -die einzige Gruppe stellen das Mannergrab 36 sowie die Frauengraber 1, 2, 3, 5, 32, 34 und 35 auf der Sudostseite des Hugels dar. Zeitlich laBt sich keines davon einwandfrei in die jiingere Mufe der Nekropole einordnen. Alle gehoren auBerdem zu Urnengrabern (Abb. 5), im Gegensatz kleineren Gruppe an ihrer Ostseite, die verstreute Knochenreste in der Grabgrube eharakterisieren. In zeitlicher Hinsicht ist die Stellung der Nekropole auf der Brinjeva gora klar. Ihre altere gruppe ist deutlich in der Friihphase von Ha B verankert - dabei sind keine absoluten z.eitgrenzen aufzustellen. Einige Gegenstande in dieser Gruppe weisen zwar auf die Verkniip-"ng mit dem Zeitabschnitt Ha A hin, sind jedoch zu sparlich, daB man sie in eine einheitliche a.'teste Gruppe ausscheiden konnte. Zusammenhange mit Ha A bei den Grabfunden spiegeln lc" auch in den Siedlungsfunden wieder: Schicht 2, die eine reiche Besiedlung kundet, endet ^ar bei den Wohnstatten A und B mit einem Brand, dariiber hat sich jedoch eine bis 60 cm achtige Schicht aus ziemlich einheitlichem erdvermischtem Lehm angesammelt. Indessen : ®r^aten die Funde in der Schicht 3, wie auch in den Schichten 4 und 5 keinen scharfen Bruch A JTornienschatz der GeffiBe.87 Demnach handelt es sich beim Brand nicht um ein gewaltsames uthoren des Lebens in der Siedlung; ein Brand war bei den Holzbauten und offenen erdstellen sicher keine besondere Seltenheit.88 Die zweite Gruppe unterscheidet sich deutlich von der ersten, ihre Stellung in der spaten a B zeigen aber vor allem die Vergleiche mit anderen Fundorten. Die Beruhrungspunkte ischen beiden Gruppen sind schlecht ersichtlich. In der Bestattungsweise setzen sich sowohl ! nengraber als auch urnenlose fort. DaB sich mehrere Graber der alteren Gruppe zuschreiben muK°n' Weist mtiglicherweise auf eine groBere Siedlerzahl in diesem Zeitabschnitt hin, doch durvflne solche Folgerung nicht unbedingt richtig sein. In der Siedlung verlauft das Leben in - die Sanze Ha B flieBend und ununterbrochen, weshalb eine so klar umrissenen Trennung tvn T6' Stufen in der Nekropole zweifellos ziemlich lebensfern scheint, wenn sie auch aus rein •/poiogischer Sicht gut ersichtlich ist. nam',!i(t|1'Ch sich die Nekropole mit Stufe 2 b der Siedlung von Brinjeva gora verbinden, Spur mit ihron Schichten 3-5 (Forschungen im J. 1953). In der Siedlung konnten keine errniu\ e'ner so starken Besiedlung wahrend der Alteisenzeit wie in der Urnenfelderzeit lib..ri l werden, es besteht jedoch kein Zweifel, daB sie die meisten Flachlandsiedlungen e- Sie verfldete erst im 6. Jh. v.u.Z.8" In der Nekropole wurden zwar keine Eisengegenstande oder charakteristischen Metallfor-men der neuen Zeit entdeckt (wie z.B. in Ruše), dennoch weisen Verbindungen mit anderen Fundorten auch auf diesen spaten Zeitabschnitt hin. Wenn sich aus der geringeren Zahl der Graber der zweiten Stufe schlieBen laBt, daB das Leben der Siedlung schon seinen Zenit uberschritten hatte, ist in dieser Zeit gewiB auch die Handelskraft der Siedlung erlahmt. Die Bewohner konnten zwar am verkehrsreichen Weg zwischen der pannonischen Welt und dem italischen Raum noch manche Entwicklungsmerkmale einfangen, waren aber nicht mehr imstande, aktiv den modischen Veranderungen der neuen Zeit zu folgen. So spiegelt sich in den Grabbeigaben das neu entstehende Kulturbild des Sudostalpenraumes nur in geringerem AusmaB wider. Auch auf Brinjeva gora sind Grabhiigelbestattungen ganz am Beginn der Eisenzeit nicht zu erwarten - starke Traditionen der Spatphase der Urnenfelderkultur verraten in der Dravaregion namentlich die Flachgraber auf Lepa ravna unterhalb von Poštela, in breiterem Rahmen aber auch Ljubljana, Bled und die Brandbestattungen von Dolenjska. AuBer der Moglichkeit, daB die jungsten Graber an den nicht freigelegten Nekropolenrandern liegen, ist auch die Moglichkeit zu beriicksichtigen, daB sich die Bewohner von Brinjeva gora eine neue Bestattungsstatte suchten, wie sie dies zweifellos ungefahr am Ubergang von Ha A zu Ha B getan haben. Da die Boschungen der Brinjeva gora glucklicherweise groBtenteils bewaldet sind, kann es zum Aufdecken neuer Grabfunde nicht wegen der landwirtschaflichen Arbeiten kommen und sie warten also auf weitere systematische Ausgrabungen. Ir'TAf.....K "l J 1 6 7'^rinieva gora, žarno grobišče. Značilni predmeti starejše stopnje grobišča. 1-4, Taf ~ 8r0b 30; 5'12 = P"015 27;8 = P"013 12; 9-11 = P"013 35' Lončenina 1: 3>bron 1:2-Gi4blrf*ij^eva gora' Urnengraberfeld. Charakteristische Gegenstande der alteren Stufe des nelde8' 1-4, 6-7 - Grab 30; 5, 12 - Grab 27; 8 = Grab 12; 9-11 = Grab Bronze 1:2. ' 35. Keramik 1:3, G bi§ia' T. 2: Brinjeva gora, žarno grobišče. Značilni predmeti mlajše stopnje gro' 1_4 = grob 31; 5 = grob 24; 6-7 = grob 10. Lončenina 1 :3, bron 1 :2. Taf. 2: Brinjevu gora, Urnengraberfeld. Charaktcristische Gegenst&nde der jUngeren Stu|1'tl( Graberfeldes. l-4 = Grab 31; 5 = Grab 24; 6-7 = Grab 10. Keramik 1 :3, Bronze 1 s ■7/? ^ v// \V\vo T. 3- r nnjeva gora, žarno grobišče. Značilni predmeti mlajše stopnje grobišča. T 1 = grob 10; 2 = grob 52; 3 = grob 24. Lončenina 1: 3, bron 1:2. pr^eva Urni-ngrflberfeld. Charakteristische Gegenstande der jiingeren Stufe des ^raberfeldes. 1 - Grab 10; 2 - Grab 52; 3 - Grab 24. Keramik 1 : 3, Bronze 1: 2. ''J[iJi[LI[Q.liJlilQllQ.LiJi i rtnrfn i if i n fi :if, 111' 111 f 11 ' rfTTTi^ni'ii [QLlti i C? tttfr das Seriationsverfahren nach Goldmann bzw. Ihm unter Bertlck-eines ® der ^erfahrensanalyse von Eggert et al. angewendet unter Zuhilfenahme extra hierfur von Dr. Joachim Dengler vom Deutschen Krebsforschungszen- trum Heidelberg erstellten Rechnerprogramms. Das Verfahren eignet sich gut fiir den Nachweis archaologischer Stufen, d. h. in diesem Falle sich ablosender Beiga-benmuster, da sich wiederholende Kombinationen zusammengruppiert werden. Eine exakte Niederlegungsabfolge kann jedoch, wie Eggert et al. iiberzeugend nachgewie-sen haben, nur bei vollstandigen Daten annahernd ermittelt werden.7-8 Um wenig mit anderen verzahnte Typen und Durchlaufer festzustellen und aus einer Stufenein-teilung auszuschlieBen, wurde, da erstere verfahrenbedingt stark variierende Positio-nen in der Reihenfolge der Typen einnehmen konnen, das Verfahren bei gleichem Material jeweils mehrmals angewendet und die Ergebnisse miteinander verglichen.9 Von den Reihenfolgen der Typen bzw. Graber als Ergebnisse der einzelnen Seriatio-nen werden hierzu je zwei auf einer Horizontal- und einer Vertikalachse gegeneinan-der aufgetragen. Die Schnittpunkte zeigen bei gleicher Reihenfolge eine Diagonale, bei Gruppenbildung Schwankungen der Besetzungspunkte innerhalb jeweils stabil bleibender Bereiche (siehe Abb. 1 und 2). Um als Nachweis fiir die Stufen Ha Bl-3 im Graberfeld von Ruše 1 gelten zu konnen, hatten sich beim Vergleich von jeweils zwei Seriationsergebnistypen- oder Graberreihenfolgen drei voneinander abgesetzte Gruppen mit mehr oder weniger groBen internen Schwankungen zeigen miissen. An dieser Stelle kann man einwenden, daB die auf horizontalstratigraphischem Wege gewonnenen Stufen Ha Bl-3 mit Typenkombinationsgruppen, die aufgrund von Seriationsergebnisvergleichen ermittelbar sind, prinzipiell nicht verglichen werden konnen. Dies ist insofern richtig, als daB die bei einer Horizontalstratigraphie als chronologisch interpretierten Materialregionen in einem Graberfeld keine Fundkom-binationen enthalten miissen bzw. auch keinen Kombinationsgruppen entsprechen miissen und daher eine Vermischung der Stufeninhalte mit anderen Niederlegungs-mustern nicht ausgeschlossen werden kann. Das Seriationsverfahren in der hier vorgenommenen Anwendung bietet dagegen eine Trennug der sozialen durch Kombinationsgruppen ausgedriickten Niederlegungsmuster, sofern sie ahnlich stark reprasentiert sind wie die chronologischen. Es erspart dabei die Vorabverwendung unbewiesener Zusatzhypothesen wie z. B. den Zusammenhang zwischen Schmuck-reichtum und Frauenbestattungen. Ergibt sich jedoch durch das Verfahren eine Trennung von Schmuck- und anderen Grabern, die sich auch in Keramik und Verzierungsmustern zeigt, hat man die Schwierigkeiten erst bei der Interpretation einer sicher nachgewiesenen, realen Niederlegungsordnung. Das Material von Ruše 1 und 2 sowie Pobrežje einschlieBlich der unpublizierten Graber wurde unter Beachtung der genannten Verfahrensbedingungen insgesamt 23 Seriationen unterzogen. Nach den ersten neun mit einem voraussichtlich chronologischen Ergebnis neben mehreren vermuteten Manner- und Frauentrennungen wurde erneut 14mal seriiert, wobei sich sieben einander recht Shnliche, voraussichtlich chronologische Abfolgen mit guten GutemaBen crgaben. Diese wurden nun alle miteinander verglichen. Fiinf waren nur unwesentlich verschieden, beim Vergleich mit den anderen zeigten sich jedoch deutlich zwei Gruppen (zwei Vergleiche auf Abb. 1 und 2). Daneben wurden einige Typen als Durchlaufer identifiziert, die teilweise abwechselnd in beiden Gruppen auftauchten. Es handelt sich um Bandver-zierungen auf Keramik mit Zickzack-und Strichelreihen darunter (Typen 33, 451), um Bander mit groBen Dreieckreihen darunter (Typ 35), Spinnwirtel, Turban- Abb. 1: Ergebnisvergleich der Typabfolgen zweier Seriationen. SI. I: 1'umerjava tipnih zaporedij, dobljenih v dveh seriacijah. s «/r si . i. "s ................................................................................I. rsa ...............................................................................i.. rta ...........................................................................i...... rti ........................................................................i......... r si .........................................................................i........ rs« .............................................................................t.... rit ..............................................................................i... rs« .................................................................................. r to .................................................................................. rs* ........................................................i......................... rta ...............................................................i.................. r« .................................................................................. T2 .................................................................................. na ....................................................i............................. nai .................................................................................. r«» .................................................................................. rtt ..................................................................i............... ms ....................................................................i............. rts .................................................................................. n ...................................................... , . ...... ni .................................................................................. ras .................................................................................. rn .................................................................................. r««i ..........................................I....................................... Msa ................................................i................................. r«i .............................................................i.................... ni ................................................................i................. rss .......................................i.......................................... rs» ........................................i......................................... r»o ............................................................i..................... rasi ............................................i..................................... ra? ................................................................................ ru .....................................................i............................ Mi ...............................................i.................................. rsa .................................................i................................ na ...........................................i...................................... n .................................................................................. ni ...................................................i.............................. rao ...................................... r« ..................................... r«i ...........................i........... ras ............... . , Ml ....................................... r«7 ...... raa ............. .....................J raa ........... raa ra« ..... rat ........." rsi ................... ft«5 .... rJ« ... : ris .... ...................:........ rJ» r«i .... ................. ,............... mi .... ................ ,......... rs .........:.......................... r« .......... .......;.................. rt ........................J............ ft«i .................;•" r 454 .................."■;................. rt«a ., ""J............. .............. rat . ................................... r»a . .......,........................... r» .......... J...................... rt ..............!'...................... r« ............................:......... r»j ...................;................... ra» ...................i................... 'U ...................................... rt . ..................................... rtoi ......... |......................... rtoj ..................................... rso .....;................................ rt4< .............................. r»i .............................. ru ...................................... ra» "'•;.................................. ri» .................................. fo i!::::::::::::::::::::::::::::::::::: .i "In I4%ttt JI%4J4U4t*44 J4JS14 J«tJJ44taiJ»J4l jat Itsaai I I tSJ4 Jt4]tastl44l itsitasisi 1 OKU I 90044 ta OB 041tS«Sll SS 4tai44t4aS»141«047514iai St *70l7ai44 sia11701«stasi a« t ii « ii i s i i i a i s «ir 12-. ris i.......................................................................... rs: ..i........................................................................ rti ....i...................................................................... T61 ........................................................................... r»7 .....i..................................................................... r 58 .......i................................................................... rit ......i.................................................................... rs4 .........i................................................................. r io ..........i................................................................ rit ...........i............................................................... r&3 ............i.............................................................. rti ..............i............................................................ TI .............1............................................................. ri3 ......................i.................................................... ri3i ........................................................................... r«» ....................i...................................................... ru ................i.......................................................... r« .................i......................................................... rbS ...................1....................................................... ro ..................i........................................................ rai .....................i..................................................... rig ........................................................................... r 21 .......................i................................................... r<«i ...........................i............................................... r4 2 I 2-14 4 4 >1 J 21 I I 23MI 4*34432333326264H2J4S764»64»42452»664"l342 11 2766H4063 2345 ..1 371 1 1« 25741 7 202247454.533246 11 440S »76 46 403 600(2 4010' I 31 I JI t t t K M I * »t« • •I randschalen, Nahnadeln (Typen 51, 14, 47), geschlossene, kleine Ringe sowie Brillenfibeln mit einfacher Innenspirale und einfache Armringe mit ovalem Querschnitt (Typen 642, 59, 55). Zuwenig mit anderen eindeutigen, d. h. nicht durchlaufenden Typen verzahnt und deswegen in der Position schwankend, sind die punktverzierten Blecharmspiralen (Typ 60), die bei den potentiellen Manner- und Frauentrennungen stabil auf der Mannerseite zu finden waren. Die erste stabile Kombinationsgruppe der voraussichtlich chronologischen Typeneinteilungen enthielt nach dem AusschluB der oben genannten Variablen unter anderem verschiedenste Varianten zweihenkeliger Topfe (Typen 9, 91, 92, 93, doppelkonisch; 4, 5, 6, 7, 8), halbkugelige Schalchen (Typen 24, 25, 26), punktgefiillte Bandverzierung auf Keramik, Drahtarmringe, Blecharmringe mit Punktverzierung, Brillenfibeln mit mehrfacher Innenspirale und glatte Halsringe (Typen 29, 644 bzw. 645, 50, 49, 46). Beim Vergleich der Grababfolgen zeichneten sich ebenfalls zwei deutlich erkennbare Gruppen ab, zu deren erster entsprechend der Typgruppe unter anderem die Graber 32, 35, 70, und 73, von Pobrežje,10 2 und 24 von Ruše 2U sowie 6, 26, 96 und 121 von Ruše 1 gehoren (Abb. 3 bis 5). Uber die stark geschweifte Tassenform mit iiberrandstandigem Henkel in der 1. Typgruppe bzw. die Kolben-kopfnadel konnen der Grabgruppe auch noch die Graber 106 und 36 (Abb. 6) von Pobrežje zugewiesen werden, wegen der Verwandtschaft der Posamenteriefibel mit den Brillenfibeln mit mehrfacher Innenspirale mit einigem Recht auch Grab 127 (Abb. 7).12 Bei diesem Stuck handelt es sich nicht um eine echte groBe Posamenterie-fibel, bei der die Spiralen durch Querriegel zusammengehalten werden, wohl aber kommen echte Posamenteriefibeln, z. B. in Gyermely zusammen mit Brillenfibeln mit Kettengehange oder auch selbst mit Kettengehange wie im nicht eindeutig gesicherten Depot von Velemszentvid vor.13 Nach von Brunn, der das Depot von Gyermely in die 4. Hortfundstufe datiert, erleben sie ihre Blutezeit offensichtlich ®rst nach der Stufe Kisapati-Lengyeltoti, was schematisch gesehen »nach Ha A1« oedeutet.14 Dies paBt zum chronologischen Ansatz der Graber- und Typgruppe »Ruše 1« als archaologischer Stufe, wie es sich, hier bruchstiickhaft dargestellt, aus den ergleichen mit auswartigem Material ergibt. Die Kolbenkopfnadel aus Grab 36 von ^obrežje (Abb. 6: 2) tritt bereits in der Stufe Ha A nach Muller-Karpe auf (GroBmugl), schmale Blecharmreifen aus Dobova datiert J. Dular nach Ha B1 Semeinsam mit Nadeln mit verdicktem tordierten Schaftstiick.15 Eine Kombination leser beiden Typen findet sich zusammen mit einem glatten Halsring, einer groBkopfigen Vasenkopfnadel und einer Brillcnfibel mit mehrfacher Innenspirale in rab 30 von Brinjeva gora.1" Von Ruše 1 sind die genannten Graber die einzigen, ,le der Gruppe stabil angeh&ren. Es muB hierbei erwahnt werden, daB das Verhaltnis ca' A"zahl dor Graber zwischen den beiden Grabergruppen beim Gesamtmaterial a- 1:2 zugunsten der zweiten betrligt, bei den Typgruppen besteht ein Verhaltnis 1:1 ■ desweitern, daB bei den Abfolgen der Graber die Gruppenbildung deutlicher d. .U hon war als bei den Typabfolgen und daB Typ- und Grabgruppen nicht vollig ®ckungsgleich sind. Das bedeutet, daB anhand des Vergleiches der Graber mit den w ^>Woils beider Gruppen ein gewisser Ubergang zwischen diesen festgestellt r pn kann bzw. die Laufzeit einzelner Typen klarer hervortritt. Abb. 2: Ergebnisvergleich der Typabfolgen zweier Seriationen. 2: Primerjava tipnih zaporedij, dobljenih v dveh seriacijah. 0 26 Abb. 3: Ruše, Urnenfeld 1. Graber 6, 71 und 26 (8 nach Wurmbrand 1879, Taf. 2: 23). 5-7 Bronze, 1-4, 8-11 Keramik. 1-4, 8-11 = 1:4, 5-7 = 1: 3. SI. 3: Ruše, prvo žarno grobišče. Grobovi 6, 71 in 26 (8 po Wurmbrandu 1879, t. 2: 23). 5-7 bron, ostalo keramika. So zeigt sich, daB die Stellung der wellenverzierten Eikopfnadel am Beginn der zweiten Typgruppe von ihrem leider nur dreimaligen Vorkommen in einem Grab der alteren Gruppe und zwei der jiingeren herruhrt, wovon eines immer im letzten Viertel der Grabgruppe zu finden war. Es kann bei dieser Nadelform, die, ziihlt man die Beispiele der Ruše-Gruppe mit nicht mehr bokanntem Grabzusammenhang dazu, ausgesprochen hiiufig auftritt, von einer relativ langen Laufzeit ausgegangen werden. Ebenfalls am Beginn der zweiten Typgruppe stehen die typischen, sogenannten »Maria Rast-Kriige« (Typ 1), die vom Ende der ersten bis zum Ende der zweiten Grabgruppe zu finden sind. Ihnen folgen meist dicke, eng tordierte Halsringe, kleinkopfige Vasenkopfnadeln, Harfenfibeln, die mit einer Ausnahme Achterschlei-fen am verdickten Biigel besitzen, Tontassen der Stillfrieder Form, Hals- un Armringe sowie -Spiralen mit hochgobogenen Enden, Armringe mit vierkuntigem Querschnitt, Bogenfibeln, Armringe mit rundem und sehr flachovalem Quersc hnitt 73 Abb- 4: Pobrežje, Urnenfeld. Graber 70 und 73 (nach Pahič 1972, Taf. 14-15). 3^1 s, ^ Keramik, 1-2, 5-7 Bronze. 1-2, 5-7 = 1:2, 3-4 = 1:4. • 4: Pobrežje, žarno grobišče. Grobova 70 in 73 (po Pahiču 1972, t. 14-15). 3-4 keramika, ostalo bron. 5ftW«o facett'erte Schalen und solche mit Wellenrand (Typen 48, 64, 56, 131, 57 und «2 und 63, 16, 15). si le eige Verzahnung der Typen der zwei ten Gruppe miteinander laBt keine sich ° Unterteilung der Stufe »Ruše II« zu. Vergleiche zu einigen Formen finden nadel" dl>n Stu'en Ljubljana Ib und Ila, so die tordierten Halsringe, die Vasenkopf-in j ■ " Halbmondrasiermesser wie in Grab 31 aus Ruše11 (Abb. 8:1), desweiteren ^ Stilu® IIb Und IIIa' 2 B Eisenhalsringe wie in Grab 140 aus Ruše, Tontassen 39 137 der Form wie in Grab 38 (Abb. 8: 9) und facettierte Schalen wie in Grab ' und 86 (Abb. 8: 12, 18; 9: 2)." In Grab 243 von Ljubljana findet sich eine Abb. 5: Pobrežje, Urnenfeld. Grab 32 (nach Pahič 1972, Taf. 7). 1-2 Keramik, 3-6 Bronze. 1-2 = 1:4, 3-6=1:2. SI. 5: Pobrežje, žurno grobiSče. Grob 32 (po Pahiču 1972, t. 7). 1-2 keramika, ostalo bron. 106 V t.. .*.'. # ■ Abb- 6: Pobrežje, Urnenfeld. Graber 36 und 106 (nach Pahič 1972, Taf. 8, 21). s 2 Bronze, 1, 3-4 Keramik. 1, 3-4 = 1 : 4, 2 = 1 : 2. • 6: Pobrežje, žarno grobišče. Grobova 36 in 106 (po Pahiču 1972, t. 8, 21). 2 bron, ostalo keramika. <^veisehloifijjt. Bogenfibel mit leicht gerilltem hohem Biigel vergleichbar den Sttlcken dei\ Grabern 148 und 144 von Ruše (Abb. 9: 4, 7) zusammen mit einem So z Eisenmesser, wie sie u. a. in Dobiats Sulmtaler Phase 1 vorkommen, Hal'b ln den Grabern HOchschusterwald 24 und 32, in letzterem mit einer eisernen die j,.n,1un(lfil)o1 uncl einer Scheibenfibel mit Punktbuckelzier, die wiederum stark an Phase l*' i>US ^(>rn von GroBweikersdorf erinnert." Ebenfalls in die Sulmtaler mit 1. .pwJrt das Grab Hflchschusterwald 12 mit dem Bruchsttick einer Knotenfibel (Abb U(>n 1{'llen zwischen den Knoten, ahnlich dem Exemplar aus Ruše Grab 144 !!)•"" Bei dieser Fibel muB es sich um eine langerlebige Form handeln, da Arh«>iii»k 1 vcninik 225 Abb. 7: 1-3 Pobrežje, Urnenfeld. Grab 127 (nach Pahič 1972, Taf. 27). - 4-5 Ruše, Urnenfeld 1, ohne Grabzusammenhang. Alle Stilcke Bronze. 1-5 =1:2. SI. 7: 1-3 Pobrežje, žarno grobišče. Grob 127 (po Pahiču 1972, t. 27). - 4-5 Ruše, prvo žarno grobišče, brez grobne celote. Vse bron. ____ Abb. 8: Ruše, Urnenfeld 1. Gržiber 31 (5: ein solches Stilck It. Wurmbrand 1879, Fundliste, im Grab), 38, 39 und 137 (16, 19: solche Stilcke It. Wurmbrand 1879 im Grab). 1, 5, 14-17, 19 Bronze, 2-4, 6-13, 18, 20 Keramik. 1, 5, 14-17, 19 = 1:3, 2-4, 6-13,18,20=1:4. SI. 8: Ruše, prvo žarno grobišče. Grobovi 31 (5: tak pridatek v grobu po Wurmbrandu ' seznam najdb), 38, 39 in 137 (16, 19: taka pridutka v grobu po Wurmbrandu 1879). 1, 5, 14 ' 19 bron, ostalo keramika. ein, wenn auch sehr groBes, so doch eindeutig zugehoriges Exemplar aus Magdalen-ska gora von St. Gabrovec in den Horizont der Panzergraber von Stična/Novo mesto eingereiht wurde, ein ebenfalls eindeutiges stammt aus dem Situlengrab Benvenuti 126 von Este, das von Frey um 600 v. Chr. angesetzt wird.21 Als keramische Vergleiche seien noch erwahnt: ein Maria Rast-Krug aus dem Grab Hochschuster-wald 4 der 1. Sulmtaler Phase zusammen mit einer Tonsitula und einer Mehrkopf-nadel mit Faltenwehr sowie ein doppelhenkeliger Maria Rast-Krug aus Frog mit Basarabi-Verzierung (Abb. 9: 12, Beispiel eines doppelhenkeligen Maria Rast-Kru-ges).22 Ob die Doppelhenkelkriige aus dem zweiten Massengrab von Gomolava von ihrer formalen Ahnlichkeit her in diesen Zusammenhang zu stellen sind, muB zur Stunde offen bleiben, die Verzierungen auch der anderen GefaBe dieses Grabes gehoren sicherlich in die Stufen Bosut Ilia und Illb. In letzterer erscheinen nach Medovič u. a. die schraffierten Dreiecke und Tannenzweigmuster, was seiner Zuordnung des Grabes nach Ilia zu widersprechen scheint. Fiir einen Zusammenhang mit der Rušegruppe spricht jedenfalls die in dieser Form nicht sehr haufige Harfenfibel von Kalakača.23 Als interessantes Element der Stufe »Ruše II« muB auch der Armschmuck angesehen werden, da er einige Beziehungen in andere Gebiete hat. Ein schones Exemplar eines Armringes mit hochgebogenen Enden wie beispielsweise in Ruše Grab 49 (Abb. 10: 3, siehe auch die Form der Spirale Abb. 8: 15) findet sich im Depot von Seeboden, von Miiller-Karpe nach Ha B3 datiert.2,1 Bei der Verzierung des Stixckes fallen die zu selbstandigen Linien gewordenen Fransengruppen auf, ein Element, das sehr viele Armringe aber auch massive Halsringe der Stufe »Ruše II« aufweisen wie z. B. die Spirale mit hochgebogenen Enden aus Grab 137 und der Armring mit rundem Querschnitt aus Grab 78 aus Ruše (Abb. 8: 15; 10: 8). In diesen Zusammenhang gehort sicherlich das Fragment eines Armringes mit flach D-fdrmi-gen Querschnitt aus dem Hort von Adaševci, ein ahnlich verziertes mit iibergeschla-genen Enden stammt aus dem Hort von Šarengrad. Beide Funde gehoren in die Phase V der nord-kroatischen Urnenfelderkultur nach Vinski-Gasparini.25 Damit soil diese Darstellung vorliiufig abgeschlossen werden, obwohl langst nicht alle Argumente fiir die Einordnung der beiden Rušestufen hier aufgezahlt werden konnten. Es muB hierfiir auf die demnachst erscheinende Gesamtdarstellung verwie-sen werden (s. Anm. 1). Die Stufe Ruše I beginnt unter hauptsachlicher Beriick-sichtigung der benachbarten slowenischen und nordkroatischen Grftbergruppen2" nach Ha A1 und endet mit der Phase Dobova 3 bzw. Ljubljana la nach Dular und Gabrovec.27 Die Stufe II umfaflt wieder um neben einer etwas anders zu definierenden Phase Dobova 4 die Stufen Ljubljana lb und Ila sowie den gesamten Podzemeljho-rizont. Zum AbschluB sei erwahnt, daB sich die These von der West-Ostausbreitung i"1 Graberfeld von Ruše nicht aufrecht erhalten laBt. Es handelt sich vielmehr um Gruppen, in denen Graber beider Phasen relativ dicht beieinander liegen, t''n Befund, der auch schon in Pobrežje zu beobachten war2" (Abb. 11). Abb. 9: Ruše, Urnenfeld 1. Graber 86 (1 nach Wurmbrand 1879, Taf. 4: 18), 148, 144 und 91. 1, 4, 7-8 Bronze, 2-3, 5-6, 9-12 Keramik. 1,4, 7-8=1: 3, 2-3, 5-6, 9-12 = 1 4 SI. 9: Ruše, prvo žarno grobišče. Grobovi H(i (1 po Wurmbrandu 1879, t. 4 18), 14«, 144 in 9»' 1, 4, 7-8 bron, ostalo keramika. 49 « ~ I <1 « » t) if WW 12 10 Abb. 10: Ruše, Urnenfeld 1. Graber 49 und 78 (12: ein solches Stuck It. Wurmbrand 1879 im Grab). 1-3, 6-12 Bronze, 4-5, 13 Keramik. 1-3, 6-12 = 1:3, 4-5, 13 = 1:4 SI. 10: Ruše, prvo žarno grobišče. Grobova 49 in 78 (12: tak pridatek v grobu po Wurmbrandu 1879). 1-3, 6-12 bron, ostalo keramika._____ Abb. 11: Ruše, Urnenfeld 1. A Graber d. alt. Grabgruppe; 4,5 Varianten zweihenke-liger Gef&fie d. alt. Typgruppe; 645 kleine Drahtspir., Sit. Typgruppe. - Jiinfr Typgruppe: 52 Eikopfnadel; 48 tord. Halsring; 64 Vasenkopfnadel; 56 Harfenfibel; 54 Bogenfibel; 63 Armring m. flachoval. Querschn.; 57 mass. Halsring; 62 Armring m. rundem Querschn.; 58 Armr./Spirale m. hochgebogenen Enden; 61 ki. mass. m. vierkant. Querschn.; 53 Armr./Spirale m. vierkant. Querschn.; 15, 16 Wellenrand-u. facettierte Schalen; 2 Doppelhenkelkrvlge. SI. 11: Ruše, prvo žarno grobišče. A grobovi starejše skupine grobov; 4, 5 variante dvoročajn^j posod starejše tipne skupine; 645 majhna žična spirala, starejSa tipna skupina. - Mlajša tip skupina: 52 igla z jajčasto glavico; 48 tordirana ovratnica; 64 igla z vazasto glavico; 56 harf«® fibula; 54 ločna fibula; 63 zapestnica s ploščato ovalnim presekom; 57 masivna ovratnica' zapestnica z okroglim presekom; 58 zapestnica/narokvica z ukrivljenima koncema; 61 maj ^ masiven obroček s štirikotnim presekom; 53 zapestnica/narokvica s štirikotnim presekom, 16 latvice s poševno nažlebljenim in latvice s fasetiranim ramenom; 2 dvoročajni vrči. 1 Dieser Aufsatz ist die gekiirzte Fassung eines Teils meiner in Arbeit befindlichen Dissertation bei der Fakultat fiir Orientalistik und Altertumswissenschaften der Universitat Heidelberg mit dem Titel: Zur Chronologie der slowenisch drauldndischen Urnenfelder und deren Beziehungen zu benachbarten Re-gionen. Ruše: G. Wurmbrand, Das Urnenfeld von Maria Rast, Arch.f. Anthr. 11, 1879, 231-280; St. Pahič, Drugo žarno grobišče v Rušah, Razprave 1. razr. SAZU 4/3, 1957; H. Miiller-Karpe, Beitrage zur Chronologie der Urnenfelderzeit nordlich und siidlich der Alpen. Rom.-Germ. Forsch. 22 (1959) Taf. 108-115, im folgenden zitiert als: Beitrage... Pobrežje: St. Pahič, Pobrežje. Kat. in monogr. 6 (1972). Die Graber 158-178 sind unverof-fentlicht, Museum Maribor. Maribor, Mladinska ulica: F. Baš, Časop. zgod. narodop. 28, 1933, 37 ff.; 29, 1934, 194 ff. H. Muller-Karpe, Beitrage..., Taf. 118-121. Ptuj, Rabelčja vas: M. Strmčnik-Gulič, Situla 20/21, 1980, 61 ff. Hajdina: H. Muller-Karpe, Beitrage..., Taf. 116, 117. Ormož: Frau Tomanič-Jevremov zeigte mir freudlicherweise die Abbildungen des gesam-ten Graberfeldmaterials bei meinem Besuch des Museums Ptuj 1984. St. Gabrovec zahlt die Graber zur Dobova-Ruše-Gruppe: ders. in: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) S. 58, Anm. 20. Brinjeva gora: Museum Maribor, V. Pahič, ungedruckte Diplomarbeit, Ljubljana. - Z. B. im Graberfeld von Wildon. M. Kramer, Beitrage zur Geschichte des Wildoner SchloBbergs 2, 1985, 11 ff. 3 Vgl. die Fundlisten bei G. Wurmbrand (s. Anm. 1). 4 H. Miiller-Karpe, Beitrdge..., 115 ff., 204 ff. 5 M. K. H. Eggert, Die Urnenfelderkultur in Rheinhessen (1976) 93 ff. U. Ruoff, Zur h'rage der Kontinuitet zwischen Bronze- und Eisenzeit in der Schtveiz (1974), Anhang II. W. Torbriigge, Die Hallstattzeit in der Ober-pfalz. Materiulh. z. Bayer. Vorgesch., Reihe A, 39 (1979) S. 213 Anm. 872. " S. Anm. 1, »Ruše 2« sei dus von St. Puhič publizierte, kleine Urnenfeld von Ruše ge-nannt. 7 K. Goldmann, Zwei Methoden chronolo-gischer Gruppicrung, Acta praehist. et arch. 3, 1972, Iff P. Ihm, Kin einfacher Algorit-hmus zur Bestimmung des dominanten Eigen-vektorpaares bei einer Korrespondenzanaly.se, Studien zur Klassifikation 10, 1982, 54 ff. 8 M. K. H. Eggert, S. Kurz, H. P. Wotzka, Historische Realitat und arehaologisehe Da-tierung: Zur Aussagekraft der Kombinations-statistik, Prah. Ztschr. 55, 1980, 110 ff. 9 Vgl. Eggert et al. (s. Anm. 8) 137 f. 10 St. Pahič, 1972 (s. Anm. 1) Taf. 7: 12-17; 8: 5-13; 14: 13-15; 15: 1-4. 11 St. Pahič, 1957 (s. Anm. 1) Taf. 1: 3-4; 9: 4-7. 12 St. Pahič, 1972 (s. Anm. 1) Taf. 7: 17; 8: 8; 12: 3; 23: 1 bzw. die hiesige Abb. 6: 17. Brillenfibeln mit Kettengehange stammen au-Berdem aus den Grabern 30 und 35 aus Brinjeva gora, Museum Maribor bzw. Grab 35 in: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) Taf. 2: 14-17. 13 Gyermely: J. Hampel, A bronzkor emlč-kei Magyarhonban 2 (1882) Taf. 159. Velemszentvid: J. ftihovsky, Die Nadeln in Westungarn I. Taf. 35 ff. A. Mozsolics, Bronze-funde aus Ungarn (1985) 211 ff. 14 W. A. v. Brunn, Mitteldeutsche Hortfun-de. Rom.-Germ. Forsch. 29 (1968) Tab. S. 292 bzw. S. 48 f., vgl. auch J. Paulik, Slov. Arch. 7, 1959, 328 ff. Eine wie in Pobrežje Grab 127 aus sechs gleich groBen Spiralen bestehende Brillen/Posamenteriefibel ohne Kettengehange aus dem Hort von Fridolfing, Lkr. Traun-stein in Bayern, gefunden in einer Stillfrieder Tasse, bringt etwas Verwirrung, ist jedoch dort nicht heimiseh und kann durchaus als Altsache in den Hort gelangt sein (s. H. Ko-schik, Bayer. Vorgeschbl. 46, 1981, 39, Nr. 2, Abb. 1: 2). Solite dies nicht der Fall gewesen sčin, stellt sich die Frage nach der Laufzeit soleher Stiicke, da das Grab 127 aus Pobrežje auch aufgrund seiner Beigabenkombination von Knopfen und anthropomorphen Anhan-gern sicher nicht ans Ende der Urnenfelderzeit datiert. Diese Kombination findet sich in der Region nur in Grab 289 und Grab H aus Dobova, beide von J. Dular nach Ha Al datiert (F. Starč, Dobova. Pos. muz. Brežice 2 |1975] Taf. 3: 40-41. J. Dular, Arh. vest. 29, 1978, 36 ff ). 15 J. Dular (s. Anm. 14); H. Miiller-Karpe, BeitrUge..., S. 103, Taf. 124: C2. " Museum Maribor (s. Anm. 1). 11 St. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338 ff-bes. 342 f. und Kombinationstabelle. S Anm 17; Kisenhalsrmg: G. Wurmbrand (s. Anm. 1) Fundliste S. 70 und Taf. *■ 28. 1. Puš, Žarnogrobiš&na nekropola na dvo-rišfu SAZU v Ljubljani, Razprave 1. razr SAZU 7/1, 1971, Taf. 49: 1-5; C. Dobiut, DO* hallstattzeitliche Graberfeld von Kleinkle*n und seine Keramik. Schild von Steier, Beihel 1 (1980) S. 166ff., Taf. 7; H. MUller Karpe. Beitrage..., Taf. 142: B. L 20 C. Dobiat (s. Anm. 19) S. 168, Taf. 6: 5. 21 St. Gabrovec, Arh. vest. 15/16, 1964/65, 127ff.; O. H. Frey, Die Entstehung der Situ-lenkunst. Rom.-Germ. Forsch. 31 (1969) Tab. S. 24, Taf. 17-19 und Beil. 1. 22 C. Dobiat (s. Anm. 19) S. 168, Taf. 4; W. Modrijan, Carinthia 1147, 1957, 3 ff, Abb. 6: 1. 23 R. Vasič, The Chronology of the Early Iron Age in Serbia. BAR Suppl. Ser. 31 (1977) Taf. 1-2; P. Medovič, Materijali 19, 1981, 13ff., bes. 24 unten, die Harfenfibel: Taf. 4: 5. u H. Muller-Karpe, Beitrage..., S. 130, Taf. 145: A4. 25 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973) S. 209, Taf. 130: 4; 131: 17. 26 K. Vinski-Gasparini (s. Anm. 25) Taf. 23-25, 102, 103, 105; I. Puš, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. Raz-pr. 1. razr. SAZU 7/1 (1971); ders., Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. Razpr. 1. razr. SAZU 13/2 (1982); F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (1954); ders., Do-bova. Pos. muz. Brežice 2 (1975). 27 J. Dular, Arh. vest. 29, 1978, 36ff.; St. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338 ff. 28 St. Pahič, 1972 (s. Anm. 1) S. 14. KRONOLOŠKI PROBLEMI RUŠKE SKUPINE JUGOVZHODNOALPSKE KULTURE ŽARNIH GROBIŠČ Povzetek Ruška skupina mlajše jugovzhodnoalpske kulture žarnih grobišč1 predstavlja nadvse Pomemben vezni člen med severno- in južnoalpskimi žarnogrobiščnimi skupinami, čeprav njenih meja še ne moremo v celoti določiti. Ko je v poznih petdesetih letih H. Muller-Karpe razdelil material podravskih slovenskih žarnih grobišč s pomočjo horizontalne stratigrafije na Prvem ruškem grobišču na stopnje Ruše 1-3, ki jih je paraleliziral s stopnjami Kelheim II-IV ter označil kot Ha B1-B3, je postal pomen skupine očiten.4 Ker te podobe horizontalne stratigrafije ni spremljala nobena kombinacijska statistika in ker so kritike razdelitve na swpnje v Rušah in v Kelheimu postajale vse glasnejše,5 poleg tega pa so se dotlej znanim grobnim najdbam pozne kulture žarnih grobišč pridružile številne nove iz celotne Slovenije,6 M i la nareJena nova obdelava materiala, da bi na podlagi večjega števila najdb preverili puller-Karpejeve ugotovitve. Po ponovnem izrisu grobnih najdb iz Ruš, Maribora, s Pobrežja (grobovi 158-178), Hajdine in Brinjeve gore smo ugotovili, da lahko za obe ruški grobišči in a Pobrežje definiramo enake keramične in bronaste tipe, kar omogoča njihovo obravnavo s Pomočjo skupne kombinacijske statistike oz. seriacije (grobne celote iz Maribora in s Hajdine r° ia' Preveč nepopolne). Ta seriacija je bila po zamisli dr. J. Denglerja z Nemškega centra za večlf e rakastih obolenj v Heidelbergu, ki je tudi napisal uporabljene računalniške programe, si ri 1 izvedena, da bi se pri razvrstitvi tipov izognili vsakršnemu naključju.7'1 Izsledki so bili edeči: trikrat so bili moški in ženski grobovi razdeljeni na skoraj enak način, sedemkrat pa št ,USfe'a kronološka razdelitev, ki popolnoma jasno kaže na dve stopnji, čeprav ostaja veliko p° tipov, ki so zastopani v obeh stopnjah, na-t rVa stoPnjal(M' vsebuje med drugim različne oblike dvoročajnih loncev, žične in pločevi-Pik£° zaposlnic-'e, fibule očalarke z večkratno osmico, gladke ovratnice ter od okrasnih motivov v 5asto izpolnjene trakove (si. 3-5). Tej stopnji lahko prištejemo tudi grob 106 s Pobrežja, ki v sl Jt\z8°dnjo skodelico, ter grob 36 z istega grobišča z iglo s kijasto glavico, ki nastopa že Ha A po H. Milller-Karpeju.15 Podobne pločevinaste zapestnice datira J. Dular tako jn j '.gJe z odebeljenim tordiranim vratom v Ha BI." Kombinacija teh dveh tipov - zapestnice z v ~ se pojavlja skupaj z gladko ovratnico, iglo z veliko vazasto glavico in fibulo očalarko ^Krutno osmico v grobu 30 z Brinjeve gore.1' Val0VnU?a stopnja v Rušah in na Pobrežju se začenja z iglami z jajčasto glavico, okrašeno z ozko t ° h'" z značilnimi vrči, ki se nadaljujejo do konca. Nato se pojavijo največkrat debele, 2ankam ani" ovralnice, igle z majhno vazasto glavico in harfaste fibule z osmičastima z ukrivr na 'wl 21: 23: 8), pa tudi navpično plastično rebro (t. 24: 11). Med ovalnimi shrambnimi posodami oz. lonci ostaja v rabi posoda, okrašena z razčlenjenim rebrom v gornjem delu (t. 15: 1), novost pa je ovalna shrambna posoda z jezičatimi držaji v spodnjem delu (t. 10: 8). V oblikah loncev tega časa praktično ni novosti. Najpogostejša oblika ostane ovalen lonec z izvihanim ustjem, tako neokrašen (t. 17: 24; 18: 10, 13, 14) kot z gladkim (t. 20: 3; 23: 2) ali razčlenjenim rebrom na ramenu posode (t. 1: 8, 12; 7: 15, 17; 14: 7; 16: 11; 17: 15; 18: 4, 18; 21: 21; 23: 11), z girlandami (t. 13: 1; 14: 17: 9; 21: 13) ali z odtisi po vsej površini (t. 4: 13). Lahko ima tudi poševno navznoter prisekano ustje (t. 16: 12; 17: 14). Drugi tip so stožčasti lonci, okrašeni z razčlenjenim rebrom (t. 12: 7), ki imajo lahko tudi vodoravno odrezano (t. 12: 13) ali navznoter prisekano ustje (t. 20: 1), na zunanji strani poševno narezano. Tretji tip so ovalni lonci brez izvihanega ustja, ki je vodoravno odrezano (t. 9: 8; 24: 8) ali Poševno prisekano navznoter (t. 13: 3; 22: 11, 13). Tudi v drugi stopnji so običajni lonci z ročaji (t. 14: 6; 18: 17), ornamentirani s plastičnim okrasom. Med globokim posodjem te stopnje pa so novost še loncem sorodne kroglaste Posode s kratkim stožčastim vratom (t. 12: 12) in globoke sklede z ročaji na ramenu (t. 14: 5; 17: 13, 27; 19: 4; 20: 12). Vrči s presegajočim ročajem (t. 24: 6, 12), globoke sklede enakega profila (ali fragmenti vrča t. 17: 10; 1: 5), amfore (?) (t. 12: 21; 28: 13) in globoke sklede z usločenim vratom (t. 7: 13; 14: 4; 23: 9) so enake tudi v drugi stopnji. Novi tipi skled so še: kroglasta z izvihanim (t. 18: 12) ali z izvlečenim (t. 19: 15) Ust-jem, polkroglasta z ostro izvihanim ustjem (t. 17: 19), bikonična s stožčastim vratom (t. 9: 18; 28: 8); kroglasta s kratkim valjastim usločenim vratom (t. 9: 6; 18: 16; 17), ki je v enem primerku znana že v prvi stopnji (t. 6: 15). Med plitvim posodjem v drugi stopnji izginejo klekaste sklede, pogostejše kot v Prvi pa so polkroglaste, običajno neokrašene (t. 7: 14; 9: 5; 11: 3; 12: 9; 14: 2; 17: 18; 21: 19; 23: 17; 24: 7). Latvice so običajnih oblik, neokrašene (t. 17: 4; 18: 6, 9; 19: 16; 20: 20, 23; 21: 23: 7), včasih z vodoravnim držajem (t. 11: 5; 18: 7); nekatere imajo odebljeno ^stie (t. 17: 5; 19: 7; 20: 7). Okrašene so s poševnim žlebljenjem (t. 7: 12; 16: 4; 17: - 20:10; 22: 17) ali z vrezi (t. 18: 11). Novost pri latvicah te stopnje je vrsta žlebljenih ^otivov. Pojavi se vodoravno žlebljenje (t. 1: 4; 4: 9; 12: 11; 19: 10, 14; 22: 18; 23: ' 5> 12; 24: 5), ponekod so robovi žlebov zabrisani, tako da imajo posode valovit Profil (t> 22: 7; 23: 6). Druga novost so ozki navpični ali poševni žlebiči (t. 12: 14; : 3: 17: 1, 23; 18: 3, 5; 21: 20; 22: 3, 8), z ozkim poševnim žlebljenjem pa je lahko 0rnj*mentiran le rob ustja (t. 23: 1, 13). Med skodelami s presegajočim ročajem sta v rabi ista tipa kot v prvi stopnji: z Do1lfenim z8°mjim delom 13: 14; 22: 16, fragmenta: (t. 19: 12 in 22: 19) in p ikroglaste (t. 17: 11; 20: 13; 28: 12). Običajne so tudi miniaturne sklede (t. 14: 15, D; 3; 17: 8). no i ^ keramičnimi oblikami so v tem času novost posode na nizki votli stožčasti ker-'1:.1; 18: 8; 20: 22); unikat je pokrovka s čepastim držajem (t. 13: 8). Uporabni navamiCni Pameti so podobni tistim v prejšnji stopnji, zato jih tu podrobneje ne okra]am0; novost 80 ražnji klopnega tipa (t. 14: 9) in okrasne plošče z vdolbenim |Sorn i" belim premazom (t. 19: 1; 21: 15). 16-7 Vedno so uporabljali tudi kamnito orodje in pripomočke (t. 13: 7; 14: 12, 13; " L 23: 15). "toti lrJarnentika druge stopnje temelji na okrasnih tehnikah prve, ob že znanih rani pa se pojavi še nekaj novih. Tako vodoravni nizi plastičnih bradavic na 24. 9,nu Posod (t. 1: 11; 11: 6; 12: 13; 18: 15), navpično plastično rebro (t. 13: 13; ' razčlenjeno rebro v spodnjem delu posode (t. 20: 11), običajni so nizi plastičnih girland (t. 9: 10, 16; 12: 18; 13: 1; 14: 6, 8; 17: 9; 21: 13), ki so bile v prvi stopnji izvedene z vrezom (t. 6: 12). Med vrezanimi motivi so novost gosto šrafirani trikotniki (t. 7: 13; 17: 19; 19: 8), in mrežast motiv (t. 9: 7) med vdolbenimi pa meandrasti (t. 21: 15; 24: 4), spiralni (t. 19: 1) in valovnica (t. 4: 12). Vrsta novosti je med žlebljenimi okrasi. Navedli smo že oblike krašenja latvic, žlebljenje pa se pojavlja še: ozko navpično na skledah (t. 9: 17, 18; 18: 16; 28: 8) in vretencih (t. 20: 16), vodoravno pod ustji loncev (t. 16: 16), posod s stožčastim vratom (t. 24: 11), na ramenu vrča (t. 22: 20) in ramenu posode s stožčastim vratom (t. 13: 1), poševno na ramenih (t. 9: 9). Povsem novi motivi v žlebljeni tehniki tega časa pa so: spirala (t. 12: 23), viseča spirala (t. 28: 6), koncentrični krogi (t. 9: 11), žlebovi pa začnejo obdajati tudi bradavice na ramenih posod (t. 1: 6; 28: 10). Ob žlebljenju se delno še vedno pojavlja fasetiranje na ustjih latvic (t. 10: 1; 13: 2; 18: 23), na notranji strani ustij loncev (t 13: 6) in shrambnih posod (t. 13: 11)- Med žigosanimi motivi se jih vrsta nadaljuje iz prve stopnje, tako psevdovrvičast okras v različnih motivih (t. 14: 4; 16: 14; 17: 19, 20; 19: 8; 20: 14; 22: 15; 23: 8, 9; 24: 10), žigosanje pravokotnikov (t. 20: 5, 6) in krožcev (t. 9: 7; 20: 14), nov pa je motiv ležečih povezanih »S« (t. 20: 5; 23: 9; 24: 12). Edina nova tehnika, ki se pojavi v tem času, je krašenje z grafitnimi pasovi na rdeče slikani podlagi (t. 16: 9). Kovinsko gradivo, ki opredeljuje to stopnjo, pa so bronaste igle: nasvitkana (t-17: 25), večglava (t. 14: 5), z drobno narezanim vratom (t. 19: 6), z majhno čašasto glavico in nažlebljenim vratom (t. 10: 9), ki je lahko v tem okviru nekaj starejša, ter tulasta sekira z ušescem in razširjenim ramenom (t. 18: 19). Stopnjo Ormož III uvrščamo v razviti Ha C."c Med shrambnimi so običajne večje in manjše posode s stožčastim vratom (t. 25: 14; 26: 6; 27: 2, 9). Lonci so ovalni, s stanjšanim ustjem (t. 25: 11), med globokimi posodami naj omenimo še kroglaste s stožčastim usločenim vratom (t. 26: 3, 4) in kroglaste s stanjšanim ustjem (t. 25: 20)-Vrčki imajo v tej stopnji stožčast usločen vrat, ločen od ramena (t. 25: 13), skodele pa trakast ročaj, ki ne presega ustja (t. 25: 2, 26: 10). Številni so tipi skled; poznam o bikonično z izvlečenim ustjem (t. 25: 5), polkroglasto s stanjšanim izvlečenim ustjem (t. 26: 1), kroglasto z valjastim usločenim vratom (t. 25: 11) in podobno s klekasto zalomljenim trupom (t. 27: 8), kroglasto z ročajem (t. 27: 1), bikonično s kratkim valjastim vratom (t. 26: 2) in skledo z jezičastimi držaji ob dnu (t. 26: 5). Tako kot v drugi so tudi v tretji stopnji običajne posode na nogi (t. 26: 12; 27: 3, 15), povsem nova oblika pa je krožnik s klekasto zalomljenim trupom in širokim, vodoravno izvihanim ustjem (t. 25: 19). V tem obdobju izgine samostojno stoječa živalska in antropomorfna plastika, k1 je bila značilna za prvi dve stopnji, ohrani pa se zoomorfno oblikovanje držajev na ramenih posod (t. 27: 6, 11). Še vedno je bilo v rabi kamnito orodje in pripomočki (t. 27: 5, 13). Med okrasjem se je ohranilo še nekaj elementov kulture žarnih grobišč, tako psevdovrvičasto krašenje (t. 25: 7; 26: 1), žigosanje s pravokotniki (t. 26: 3, 4), ki Pa so sedaj drobnejši in se razlikujejo od onih v prvih dveh stopnjah; enako velja z žigosane krožce (neobjavljeno), pojavijo pa se še koncentrični žigosani krožci (t- 2 3, 4). Tako kot v drugi stopnji so tudi sedaj običajna navpična plastična rebra, ki segaj čez največji obod posode (t. 27: 12). Značilno za tretjo ormoško stopnjo je, da med ornamentiko skoraj povsem prevlada žlebljen okras, tako da bi lahko govorili o žlebljenem horizontu. Običajen je motiv vodoravnih in poševnih snopov žlebov na posodah s stožčastim vratom (t. 25: 14; 28: 2, 9); žlebovi obdajajo stožčaste bradavice na ramenih posod (t. 26: 6), široki navpični (t. 26: 2) in ozki navpični (t. 26: 7) pa krasijo sklede in kroglaste posode (t. 26: 4). Motiv »trikotnika z zastavicami«, ki je bil v drugi stopnji izveden v vrezani tehniki (neobjavljeno), se sedaj pojavlja v žlebljeni varianti (t. 25: 21). Žlebljenje obrobljajo včasih nizi polkroglastih vdolbinic (t. 25: 2, 14, 16-18). Soroden je okras vbodov, ki se oblikujejo v grozdast motiv (t. 26: 11). Redke keramične oblike in ornamenti z značilnostmi zgodnjega obdobja Ha D, kot so sklede na nogi (t. 29: 2,3), skleda z višjim valjastim vratom in nažlebljenim ramenom (t. 26: 13), gubanje posod (t. 29: 2), kombinirano včasih z žlebljenjem (t. 1), niso dovolj številni, da bi jih uvrstili v posebno stopnjo. Tridelna delitev, ki smo jo dobili pri obravnavi ormoškega gradiva, se v glavnem sklada z notranjo kronologijo drugih najdišč štajerske halštatske skupine, kot jo je opredelila B. Teržan,10 v obeh mlajših stopnjah pa tudi z analizo C. Dobiata za Obsolbje11 in K. Vinski-Gasparini za skupino Martijanec-Kaptol,12 v katero so vključena tudi štajerska najdišča. Sintetičen pregled ruške skupine pa je nazadnje Pripravil S. Gabrovec,13 ki po H. Muller-Karpeju ohranja tridelno delitev Ha obdobja B, omenja pa problematičnost delitve na stopnji Ha B 1 in Ha B 2, na katero je opozoril U. Ruoff. Morda bo kasnejša analiza celotnega ormoškega gradiva omogočila podrobnejšo delitev v okviru navedenih stopenj, na prikazanem, izboru gradiva pa ni možna, čeprav se dajo izločiti nekateri mlajši in starejši elementi. V tem kratkem pregledu ne navajamo številnih primerjav znotraj štajerske halštatske skupine; omejili se bomo le na nekaj paralel s sosednimi kulturnimi skupinami, ki omogočajo relativnokronološko vzporejanje. Značilna ornamentika stopnje Ormož I kaže predvsem na povezave z vzhodom. Nekaj najvzhodnejših primerjav najdemo v spodnjem Podonavju. Tako brazdastemu Vrezu, ki se razen v Ormožu nahaja tudi na keramiki drugih štajerskih najdišč, tako na Brinjevi gori od tretje plasti dalje,14 D. Oman pa je odkril vrsto primerov tudi Pn ponovnem pregledu gradiva ruškega, mariborskega in brinjevogorskega grobišča, Predvsem na amforah in vrčkih s presegajočim ročajem;15 primerjave je poiskal v skupinah Govora in Čerkovna. Na možen balkansko-podonavski izvor je ponovno opozorila B. Teržan ob obravnavi Brinjeve gore." V spodnjem Podonavju najdemo Primerjave tudi okrasu žigosanih krožcev in pravokotnikov, ki so večkrat zapolnjeni 2 belo inkrustacijo.17 Podobni krožci so poznani v Pomoravju, kjer jih M. Stojič Postavlja v Ha A 2 in išče njihov izvor v Podonavju.18 Dobro vidni so tudi vplivi stopnje III a bosutske skupine (faza Kalakača). Pri "olikah posod obstaja le splošna sorodnost pri nekaterih oblikah, kot so lonci z avno odrezanim in lonci s poševno navznoter prisekanim ustjem, lonci, fasetirani Qa n°tranji strani ustja, nažlebljene in fasetirane latvice, izrazit pa je vpliv jnamentike: med vrezanimi okrasi stopnje Bosut III a, ki jih najdemo tudi v rm0žU) so običajni snop vodoravnih linij, niz girland, motiv smrekove vejice, snop m °vnic, med psevdovrvičstim okrasjem pa je poleg nizov poševnih linij znan še 'v lista, v Ormožu izveden v enem primeru v vrezani tehniki.1® lek 2ahodu- v stopnji Ljubljana I a in b ljubljanske skupine, obstaja z Ormožem aJ povezav v splošnih oblikah posodja (npr. skodelicah s presegajočim ročajem) " ^heolotki vntnlk 241 in v ornamentiki vzhodnega izvora. S krožci je žigosana skodelica s presegajočim ročajem in usločenim zgornjim delom iz groba l,20 ki vsebuje še fibulo očalarko z osmico, datirana pa je v stopnjo Ljubljana I a.21 S psevdovrvičastim okrasom je ornamentirana posoda iz groba 17,22 ki ga igla z uvito glavico uvršča v stopnjo Ib.23 Nekaj podobnosti med obema najdiščema je v vrezanih okrasih, ki so v Ljubljani znani v grobovih 11, 19, 25, 26, 34, 35 itd, na keramičnih fragmentih iz sipa so znane vrezane valovnice, v sipu nad grobom 15 pa je bil najden fragment z žigosanimi pravokotniki,24 ki je lahko glede na železno šilo mlajši. Nekaj primerjav med Ormožem in Ljubljano obstaja tudi v bronastih predmetih, kot so igla z uvito glavico v grobovih 3, 14, 17, obroček s prepletom (izven groba), zapestnica preseka »D«25 in drugi deli noše, ki so v Ormožu znani iz grobov,26 z gradivom, ki sodi v glavnem v 9. in zgodnje 8. stoletje.27 Najzahodnejše primere podonavskega izvora najdemo v estenski kulturi. Tak primer je grob Pela 2, kjer je keramika okrašena z brazdastim, psevdovrvičastim okrasom in žigosanimi krožci, datiran pa je v stopnjo Este I.28 Ornamentika podonavskega izvora, ki prodre na prelomu 2. in 1. tisočletja vse do italskega prostora, nam omogoča relativnokronološko primerjanje med skupinami na osi vzhod-zahod. Ormoško gradivo je vmesni člen, ki kaže, da je med različnimi predlaganimi datacijami stopnje Bosut III a (faza Kalakača)29 verjetnejša zgodnejša opredelitev v 10. in 9. stoletje. Tako vzporejamo stopnjo Ormož I na vzhodu s stopnjo Bosut III a, na zahodu z Ljubljano I a in b; močnejše so povezave z gradivom 9. stoletja in z Este I. Stopnjo Ormož II postavljamo v Ha B 3 in zgodnje obdobje Ha C. Vključuje se v drugo stopnjo štajerske halštatske skupine oz. v I. stopnjo skupine Martijanec-Kap-tol.J0 Tudi v tem času so jasno vidni vzhodni vplivi. Prav tako kot v Ormožu so v stopnji Bosut IIIb uveljavljeni: gosto šrafirani vrezani trikotniki, mrežast vrezan motiv, psevdovrvičast okras, žigosani pravokotniki, motivi ležečih povezanih žigosanih »S«, žigosani krožci, vodoravno žlebljenje latvic; podobno so oblikovana ustja loncev.31 Med vzhodne elemente horizonta »Basarabi«, ki so v okviru naše druge stopnje morda nekaj mlajši, pa lahko štejemo še žlebljene okrase: spiralo, visečo spiralo, koncentrične kroge in vdolbene meandraste motive, med oblikami pa skledo z močno izvihanim ustjem.32 Na zahodu je povezav z Ljubljano v drugi stopnji precej manj kot v prvi. Nekaj primerjav najdemo v ornamentiki gosto šrafiranih vrezanih trikotnikov in vodoravnih nizov plastičnih bradavic,33 časovno vzporejanje z zahodom pa nam omogoča predvsem kovinsko gradivo, vsi našteti tipi igel ter tulasta sekira z ušescem in razširjenim ramenom, ki ji najdemo podobne v Este in Kranju, v štajerski halštatski skupini pa še v Mariboru, Gornji Radgoni in na vzhodu v Kaptolu, kjer ima že železno rezilo.34 Kovinsko gradivo lahko postavimo v okvir 8. in zgodnjega 7. stoletja- Ormoško drugo stopnjo vzporejamo torej s stopnjo Bosut III b na vzhodu, Ljubljano II in III a ter Este II a, b na zahodu. Stopnjo Ormož III postavljamo v čas razvitega obdobja Ha C. Sedaj se pojavi vrsta novega materiala, vendar je povezanost s prejšnjo stopnjo jasno razvidna-Gradivu najdemo nekaj primerjav na vzhodu v stopnji III c bosutske skupine, i" sicer v redkih keramičnih formah, kot so posode z vodoravno nažlebljenim stožčasti"1 vratom, sorodni so krožniki z močno izvihanim ustjem, podoben pa je predvsem način krašenja posod; v obeh skupinah prevlada kot vodilni tip žlebljenje, tako da bi lahko govorili o žlebljenem horizontu.35 Na jugozahodu so primerjave s stopnjo Stična-Novo mesto 1 dolenjske halštatske skupine skromne; nekaj podobnosti srečamo med najmlajšimi ormoškimi kosi z začetka mladohalštatskega obdobja in Dolenjsko v posodah na nogi in krašenju z gubanjem.36 Zaključek Ormoška naselbina je nastala na prehodu iz 2. v 1. tisočletje pr. n. š. in trajala neprekinjeno do začetka mladohalštatskega obdobja, ko je življenje na njej zamrlo, Podobno kot na večini naselij širše regije. Gradivo najstarejše ormoške stopnje in posamezni kosi, ki smo jim našli primerjave na Brinjevi gori obdobju Ha A, kažejo, da se keramične oblike v določeni meri navezujejo na starejšo kulturo žarnih grobišč, ki nam je vsaj po naselbinskem gradivu precej slabše poznana kot mlajša. Vzrok za to je lahko delno tudi stopnja raziskanosti. Na podlagi starejših naselij, kot sta Ptuj-Srednješolski center37 in Dolnji Lakoš,38 bi morda lahko domnevali, da je bila poselitev pred Ha obdobjem B (z izjemo višinske Brinjeve gore) nekoliko drugačna, bolj razpršena, z manjšimi nižinskimi zaselki ob potokih, ki niso bili utrjeni, njihovo prebivalstvo pa se je ukvarjalo prvenstveno z živinorejo in poljedeljstvom. Takšne zaselke pa je z arheološko metodo teže odkriti. Sprememba v poselitvi na začetku Ha obdobja B se kaže v nastajanju večjih zgoščenih naselij, ki se nizajo predvsem ob pomembnih prometnih dolinah, locirana Pa so na dominantnih višinskih točkah: Gornja Radgona, Ptujski grad, Rifnik, na rečnih terasah: Ormož, ali na nekdanjih rečnih terasah: Hajdina. Novosti, ki nastopijo v keramičnem gradivu tega časa, so jasno povezane z zhodnimi vplivi. Vzrokov za prodor spodnjepodonavskih ornamentalnih elementov Jugoslovansko Podonavje, kjer se oblikuje bosutska skupina, ne moremo jasno razložiti. Od tod se vplivi širijo na eni strani v Pomoravje,39 na drugi prek Srema40 osavje in v centralno Bosno, kjer se oblikuje srednjebosanska skupina,41 zahodneje Pa so vidni na eni strani v osrednji Sloveniji in skrajno zahodno v estenski kulturi, na drugi pa na Štajerskem. Vse Ormožu in na drugih štajerskih najdiščih se je vzhodna ornametika pojavljala e od začetka obdobja Ha B in je odločilno sodelovala pri oblikovanju ruške lo ?°®r°kiščne oz. štajerske halštatske skupine, značilnosti nove skupine iz domače ki ■ !*rSke tradicije obdobja Ha A ne moremo v celoti pojasniti. Vplivi Podonavja, Pojavijo na začetku, trajajo potem kontinuirano vse obdobje Ha B in zgodnje Pod e C' v razvitem Ha c Pa so manj močni. Razlaga tako širokega vplivnega verjetno ni enostranska: morda leži delček pojasnila v morebitnih gospo-je n* ,interesih Podonavja. Dejavnost, ki poleg poljedelstva in živinoreje opredelju-razv^'1-3, kot so 0rmož- Gornja Radgona, Rifnik in nekatera druga, ki se začenjajo slon'Jat' V m'aj^em Ha obdobju B, je predvsem livarstvo. Že in najstarejše ormoške mivJe Poznamo nekaj kalupov, glinenih in kamnitih jeder za kalupe, žlic za Jlaselb^' V nekaj hišal1 so bili najdeni ostanki žlindre in odlomki brona. Ormoška °rgani'na S sv°j° Kosto mrežo hiš in ulic brez gospodarskih poslopij ni več poveč lrana k()t vaški zaselek, ampak kot obrtno-predelovalno središče. Morda je n interes za bakrovo in druge rude v predalpskem svetu pospešil izkop na že prej znanih rudiščih (Brinjeva gora),42 naselja, potrebna za predelavo, pa so bila postavljena na naravno varovanih lokacijah ob prometnih poteh, od koder je bil transport najlažji (npr. po Dravi do Donave, ki je v tem času važna prometna komunikacija). Seveda je to le šibko podkrepljena hipoteza; enako velja za kalkulacijo glede razmerja med staroselskim in morebitnim novim prebivalstvom. Keramične oblike s tradicijo starejše kulture žarnih grobišč in nadaljnji razvoj na njihovi podlagi kažejo, da je bil v novo nastala naselja pritegnjen precejšnji del domačega prebivalstva, npr. iz manjših zaselkov širšega zaledja, vzhodne elemente pa bi lahko pojasnili z delnim dotokom novega prebivalstva, npr. obrtnikov, ki so obvladali predelavo kovin in trgovcev. Odsotnost orožja vzhodnega izvora v Ormožu v 10. stoletju, pa v glavnem tudi depojev v širši regiji tega časa, ne kaže na to, da bi šlo že na začetku za vojaški poseg. Tudi dograditev obrambnega sistema, ki jo sicer postavljamo v ormoško prvo stopnjo, bi bila glede na najdbe v plasteh tik za nasipom (igla z uvito glavico) verjetnejša v 9. stoletju. To pa je čas, ko se pojavijo prvi depoji, ki jih povezujejo s tako imenovanim »trakokimerijskim« gradivom.4' Vojaški poseg je bil torej možen v 9. stoletju. Tudi noša tega časa je v večji meri navezana na balkansko-podonavski svet.44 Povezava med kovinskim gradivom v »trakokimerij-skih« depojih in naselbinskim gradivom je še preslabo obdelana. V Ormožu pa najdemo na keramiki nekaj okrasov, ki so stilno podobni ornamentom v predrti tehniki na kovinskih kosih iz depojev; najjasnejša povezava je v motivu nizov nasproti si stoječih trikotnikov (neobjavljeno). 8. in zgodnje 7. stoletje je obdobje, ko je Ormož doživel svoj največji razcvet; velika večina ohranjenega gradiva je prav iz tega časa. Za bronastim polnoročajnim mečem, ki ga postavljamo v prvo stopnjo,45 se pojavi nov tip napadalnega orožja -bronasta sekira, ki je z redkimi zahodnejšimi primeri v glavnem vezana na našo kulturno skupino. Bolj izpovedno je obrambno orožje, ki je v štajerski halštatski skupini (oz. skupini Martijanec-Kaptol) znano iz Klein-Kleina in Kaptola. Oblike kažejo predvsem na navezavo na Balkan, ki je črpal vzore iz grškega sveta.4" Ta navezanost na vzhod traja v Ormožu in v štajerski skupini ves čas njenega obstoja, v nasprotju z ljubljansko skupino, kjer gradivo ljubljanskega grobišča kaže, da so poleg balkansko-podonavskih elementov, ki so izraziti predvsem v prvi stopnji, že od 9., predvsem pa v 8. stoletju, delovali jadransko-italski vplivi, ki na Štajersko (razen nekaterih tipov igel) ne sežejo več.47 V tretji ormoški stopnji, v razvitem Ha obdobju C, je kljub vrsti novosti, ki se pojavijo v keramičnem inventarju, jasno vidna povezava s poprejšnjo stopnjo. Količina ohranjenega gradiva tega časa je bistveno manjša kot v prejšnji stopnji, naselje začenja postopoma umirati. Par posod iz zgodnjega Ha obdobja D kaže, da je naselbina trajala do okrog leta 600,48 v mladohalštatskem obdobju pa je nastopila večstoletna prekinitev. Ormož je bil ponovno poseljen šele v latenski dobi. 1 B. Pere, K stratigrafiji žarnogrobiščne naselbine v Ormožu, Arh. vest. 13-14, 1962-1963, 375 ss, pril. 1. 2 M. Tomanič-Jevremov, Arheološka raziskovanja Ormoža in okolice, Ormoški zbornik 2, 1983, 44 in članek v tem Arh. vest. 3 B. Teržan, Starejša železna doba na slovenskem Štajerskem, disertacija, tipkopis (1986) 106. 4 S. Pahič, v: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 319. 5 O. c., pod različnimi gesli in M. Tomanič-Jevremov (op. 2) 25 ss. b B. Pere (op. 1) prečni profil, pril. 2, ostanki palisad so bili glede na risbo profila ohranjeni do višine 1,70 m. Večina risb v članku je delo J. Mariniča, del T. Krasovsky. 7 S. Pahič, Brinjeva gora 1953, Arh. vest. J2' 1981, 71 ss, si. 29: 3 - vrček z močno izvihanim ustjem. D. Oman, Brinjeva gora -1953 (obdelava prazgodovinske keramike), Arh. vest. 32, 1981, 144 ss, t. 24: 10 - latvica 2 navpičnim, vodoravno preluknjanim držajem, t. 5: 3, 4 - polkroglasta skleda z močno ^vihanim ustjem, t. 4: 12 - antropomorfna Plastika. ' D. Oman (op. 7) t. 3: 17, 20 itd. - poševni Žlebovi; S. Pahič (op. 7) 118 in op. 97, 98, 201. D Oman (op. 7) t. 1: 12 - posode z azčlenjenim rebrom v zgornjem delu, t. 2: 2; , • 2 - fasetirani lonci, t. 5: 2 - fasetirane latvice, t. 3: latvi 17, 20 - poševno nažlebljene 9>'ce, t. 3: 5, 14 - neokrašene latvice. 1 . Stopnja Ormož I je opredeljena na pod-, g' naslednjih enot: S II, ognjišče 38 (t. 2: Dr k j zahodno od hiše 2 (t. 2: 4-16), S II, 1 o . med stavbama 6 in 7 k stavbi 5 (t. 3: S m 1 4: 1-7)' s n> ognjišče 35 (t. 5: 1-14), in t 7Zaho.dno od hiše 4 ognjišče 6 v stavbi la (t. 12: °gniik c 1 °8nj'^e 38 (t. 13: 1-15), S III, Wče 51 (t. U. i-ig, t. 15: 2 in t. 16: stavba 45 '"•k"riščc 19 (t 16: 9-13), S II, ognji., /t- 17: 1-27 in t. 21: 1-8), S II, III, 2 (t 1ot .13 an s P'tos z izvihanim, fasetiranim ustjem in ravnim dnom. Na ramenu ima štiri razči, navpične prevrtane jezičaste izrastke in vodoravno kaneluro. Pod največjim obodom je je j ('nJeno plastično rebro, ki je prikinjeno s štirimi vodoravnimi jezičastimi izrastki. Izdelan Zal« fcgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta dobro j,'.ni- Vel-: v. 65,5 cm, pr. u. 35,5cm, o. 75,8 cm, dna 20,7 cm. Inv. št.: P 31.789 (t. 7: 3). Pridatkf zaP°'njen s sežganimi kostmi in žganino. V njem so bili tile kovinski in keramični je D®i°nieen vrč, ornamentiran na ramenu in obodu z vrezanim in žigosanim ornamentom, ki r^en °t> ročaju. Presegajoč, dvojno vzdolžno kaneliran ročaj, veže izvihano ustje z sliuH *-)no je nekoliko vbočeno. Izdelan je iz rjavočmo žgane gline, pomešane s peskom . JWto. Površini sta dobr----- ------- "------ ««-««--"«-» ->-- »- P 31.784 (t. 8: 3) 'n'cen vrček z ulu Inv. št sta dobro zglajeni. Vel.: v. 15,2cm, pr. u. 18,2 x 17,5cm, o. 23cm, dna 9cm ~ kc laivnA-" rumcnu je ornamentiran z dvema vodoravnima trakovoma kositrnih lističev, nad (il....l______> l II, , .1. ■■ ■ ■ n, J___i l____il ii . J, vratu i Cl!n vrček z gladkim, presegajočim trakastim ročajem, ki veže ustje z ramenom. Na Plastie,i1 od(,m P" z vrst0 okroglih plastičnih bunčic. Sledovi kositrnih lističev so tudi na Potii(.j 'JunCicah. Dno je ravno in nekoliko poudarjeno. Izdelan je iz sivorjavo žgane gline, 9cm dn 'o Peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 6cm, pr.u. 6,6x 6,2cm, o. ' una 2,8cm. Inv. St.: P 31.785 (t. 6: 3). Si. 1: Ormož, grob 6. Abb. 1: Ormož. Grab 6. Konična latvica z nekoliko poudarjenim, odebeljenim dnom. Rame je fasetirano. največjim obodom je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno sivorjavo žgan gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 8,4 cm, pr. u. 17 cm, 19,4cm, dna 7,4cm. Inv. št.: P 31.786 (t. 6: 1). Konična latvica z gostimi navpičnimi žlebiči na ustju in z vboklim, poševno odrezani!" prstanastim dnom. Na obodu je vodoraven, dvakrat prevrtan jezičast izrastek. Notranj površina je okrašena z vrezanim ornamentom. Izdelana je iz neenakomerno rjavosivo gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 8,2cm, pr.u. 25 cm, 25,4cm, dna 9,6cm. Inv. št.: P 31.787 (t. 6: 6). c Konična latvica s poudarjenim, ravnim dnom. Izdelana je iz neenakomerno rjavosivo žga gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 7cm, pr.u. 18,21' dna 9,4cm. Inv. št.: P 31.788 (t. 6: 2). ' Dva fragmentirana svitka fibule očalarke, spletena iz 0,2 cm, debele bronaste žice okrogli preseka. Vel.: 3,2 x 3,25cm in 3,5 x 3,4cm. Inv. št.: P 31.793 (t. 6: 4). i Masivni liti nesklenjeni bronasti nanožnici, ovalnotrikotnega preseka, okrašeni na zun',' ' strani z vgraviranim ornamentom: s pasovi štirih navpičnih črt, med katerimi so eden, O trije ali štirje snopi drobnih poševnih črtic v obliki smrekovih vejic. Vel.: pr. 12,25 x 8,1 crT1 12 x 8,1 cm, db. 0,7 x 1 cm in 0,7 x 1,2cm. Inv. St.: P 31.792 (t. 7: 1). ,jcC Cel svitek bronaste fibule očalarke z lokom osmice in z zanko za iglo, ter 32 kosov • drugega svitka. Vel.: pr. 6,7 x 6,8cm in 4,7 x 5,2cm, db. 0,1-0,2cm. Inv. št.: P 31.794 (t. ^^ 45 kosov svitkastih narokvic iz 0,4 x 0,3 cm debele bronaste žice trikotnega P^f^gS Nekatere so deformirane od ognja. Vel.: pr. od 5,4-7,1 cm, dolž. od 0,85-5,2 cm. Inv. št.: P 3 ' (t. 6: 7). SI. 2: Ormož, grob 9. Abb. 2: Ormož. Grab 9. fragment ostenja lonca, okrašen z gladkim plastičnim rebrom in okroglima bradavicama, zdelan je iz rjavosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta Površno zglajeni. Vel.: 4,7 x 4,7 cm. Inv. št.: P 31.790 (t. 7: 2). fragment latvice. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini dobro zglajeni. Vel.: 2 x 4,3cm. Inv. št.: P 31.791 (t. 8: 1). Dva majhna kosa železa, poškodovana od ognja. Na enem je sled brona. Vel.: 2 x 1,4 cm in ax 0,97 cm. Inv. št.: P 31.796 (t. 8: 2). Grob 2 v , 0kr°g'a grobna jama, od katere smo zasledili le spodnji del, je bila 22 cm globoko vkopana kos7en° ilovnato plast. Na dno je bila nasuta žganina s pepelom, nad njo pa pepel s sežganimi kostmi ^ Položena 'atvica z železnim obročem ob ustju, zapolnjena s sežganimi ,m Po'krožna latvica z rahlo klekastim obodom in omfalosom na dnu. Na notranji površini zdrohi °Ve frncKa premaza. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in omf i 0 ke«miko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,2 cm, pr. u. 12,4 cm, o. 13 cm, db n a 2,7 cm- ob ustju je imela pritrjen železen obroč rombičnega preseka. Vel.: pr. 15,25 cm, u'a-l,5cm. Inv. št.: P 31.797 (t. 8: 4). Grob 3 runienr°?Ia Krobnu jama, od katere smo našli le spodnji del, je bila 31 cm globoko vkopana v S(>?„. Uovnato plast. Na dno je bila nasuta žganina s pepelom, nad njo pa pepel s posameznimi Sd'7' koslmi Nanje sta bili položeni amfora in lonec, zapolnjen s sežganimi kostmi (t. 4: 2). z Vreza - ^ del ,onca z vboklim, nekoliko odebljenim dnom. Na ramenu in obodu je okrašen *Kani« Ji'm ornam''ntom, prekinjenim z navpičnim jezičastim izrastkom. Izdelan je iz sivočrno o. 2o 4K"n°. pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: ohr. v. 9,8cm, pr. ' cnV dna 7,6cm. Inv. št.: P 31.798 (T. 9: 2). Ob njem je bila v grobno jamo položena: Poškodovana bikonična amfora z vbočenim dnom. Ročaja sta odlomljena. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Rekonstrukcija ni možna. Vel.: ohr. v. 8,3cm, pr. o. 13,9cm, dna 3,8cm. Inv. št.: P 31.799 (t. 9: 1). Fragmenti amfore so bili po celi grobni jami. Grob 4 Grobna jama lijakaste oblike, od katere smo zasledili le spodnji del, je bila 30 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Na dno je bila nasuta žganina s pepelom, nad njo pa pepel s posameznimi sežganimi kostmi, fragmenti keramike in brona. Nanje je bil položen lonec s sežganimi kostmi in keramični pridatki (t. 4: 4). Lonec z visokim cilindričnim vratom in vboklim, nekoliko odebeljenim dnom. Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 15cm, pr. u. 16,4 cm, o. 20,8cm, dna 8,8 cm. Inv. št.: P 31.803 (t. 10: 6). V njem so bile sežgane kosti. Nanje je bila položena latvica s kovinskimi pridatki. Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Pod obodom je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,5cm, pr.u. 12,3 cm, o. 12,6cm, omfalosa 3,3cm. Inv. št.: P 31.800 (t. 9: 6). V njej so bili tile kovinski pridatki: Masivna lita nesklenjena bronasta nanožnica z zoženimi konci, ovalno rombičnega preseka. Na zunanji strani je okrašena s snopi navpičnih in lomljenih graviranih črt. Bila je poškodovana od ognja. Vel.: pr. 11,6 x 7,5cm, db. 0,8 x 1,17 cm. Inv. št.: P 31.804 (t. 10: 2). Del masivne lite bronaste nanožnice, enake prejšnji. Na zunanji strani je okrašena s snopi lomljenih graviranih črt. Vel.: dolž. 7,2cm, pr. 0,9 x 1,26cm. Inv. št.: P 31.805 (t. 10: 3). Masivna lita sklenjena bronasta zapestnica ovalno trikotnega preseka. Na zunanji strani je okrašena s snopi graviranih navpičnih črt, med katerimi so lomljene črte ali črte v obliki črke X. Bila je poškodovana od ognja. Vel.: pr. 7,15 x 8,25cm, db. 0,8 x 1,2cm. Inv. št.: P 31.806 (t. 10: 5). Zapestnica s presegajočima zoženima koncema, iz 0,4-0,55 cm debele bronaste žice ovalnega preseka. Ornamentirana je s tremi snopi lomljenih graviranih linij. Bila je zvita in poškodovana od ognja. Vel.: dolž. 10cm, pr. 8,4x6,27cm. Inv. št.: P 31.807 (t. 10: 4). Del svitka velike fibule očalarke, spletene iz 0,2-0,35 cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: pr. 6,74 x 7,15 cm. Inv. št.: P 31.808 (t. 9: 7). 11 kosov in 15 fragmentov salteleonov, spletenih iz 0,3x0,2 cm debele bronaste žice trikotnega preseka. Nekateri so zviti in poškodovani od ognja. Vel.: dolž. od 0,4-7,2cm. Inv. št.: P 31.809 (t. 10: 1). Bronast obroček rombičnega in 8 manjših kosov bronastega obročka trikotnega preseka: Vel.: pr. 2,74 x 2,83cm, db. 0,43x0,4cm, dolž. kosov od 0,56-1 cm, db. 0,26-0,4cm. Inv-št.: P 31.813 (t. 10: 8). 5 fragmentiranih obročkov iz 0,12-0,22 cm debelih bronastih žic okroglega preseka. Verjetno pripadajo svitkom fibul očalark. Obroček, verjetno zaključek ovratnice, zvit iz bronaste žice pravokotnega preseka. Vel.: dolž. od 2,65-0,42cm; pr. obr. 0,5cm, db. 0,3x0,2cm. Inv-št.: P 31.810 (t. 10: 9). Ob loncu sta bili v grobno jamo položeni: Konična latvica z ravnim dnom. Izdelana je iz neenakomerno rumenosivo žgane gline, pomešane s peskom, zdrobljeno keramiko in sljudo. Površini sta površno zglajeni. Vel.: v. 5,6 cm. pr.u. 13cm, o. 13,75cm, dna 5cm. Inv. št.: P 31.801 (t. 10: 7). Ročata latvica z rahlo klekastim obodom in omfalosom na dnu. Gladka, presegajoč® trakasta ročaja vežeta ustje z največjim obodom. Pod ustjem je ornamentirana z vrezani® ornamentom, v katerem je sled bele barve. Ornament je ob ročajih prekinjen. Na obeh površina^ so sledovi črnega premaza. Izdelana je iz neenakomerno rdečečrno žgane gline, pomešane peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,7cm, pr.u. 9,3 x 10,3cm, o. 11,3cm. omfalosa 2,1 cm. Inv. št.: P 31.802 (t. »: 3). V grobni jami so bili med sežganimi kostmi tile fragmenti brona: ,a Dva manjša kosa bronastih žic okroglega preseka. Verjetno od fibule očalarke. Bila s poškodovana od ognja. Vel.: pr. 1,95 cm, dolž. 1,36 cm, db. 0,25-0,3 cm. Inv. št.: P 31.811 (t■9:*' „ Dve kapljici v ognju zlitega brona. Vel.: pr. 0,58 x 0,7cm in 0,66 x 0,4cm. Inv. št.: P 31-8 (t. 9: 5). Grob 5 Grobna jama trapezaste oblike je bila 44 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast in zapolnjena s pepelom ter ilovico, na dnu pomešano z žganino. Vanjo so bili položeni keramični pridatki, na severozahodni strani nekaj sežganih kosti, na severni pa kosi zoglenelega lesa. Sežgane kosti so bile tudi v latvici (t. 3: 1). Latvica z omfalosom na dnu. Pod obodom ima vodoraven jezičast izrastek, proti dnu pa enakomerno razvrščene štiri manjše okrogle vdolbine. Izdelana je iz sivorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,2cm, pr.u. 14cm, o. 14,75cm, omfalosa 3,2 cm. Inv. št.: P 31.817 (t. 11: 5). Ob njej so bili v grobni jami tile keramični pridatki: Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na obodu ima navpičen, vodoravno prevrtan jezičast izrastek. Izdelana je iz sivkastorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: V. 4,9cm, pr.u. 11,75cm, o. 12,3cm, omfalosa 3cm. Inv. št.: P 31.814 (t. 11: 3). Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na obodu ima jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,65cm, pr.u. 12,2cm, o. 12,6cm, omfalosa 2,4cm. Inv. št.: P 31.815 (t. 11: 2). Konična latvica s poševnimi žlebovi na ustju in omfalosom na dnu. Pod obodom ima kratek vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane s Peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,2cm, pr.u. 16,2cm, dna 4,6cm, omfalosa 3,6cm. «»v. št.: P 31.816 (t. 11: 6). Bikoničen vrč z izvihanim ustjem in nekoliko vbočenim, odebljenim dnom. Presegajoč trakast ročaj z rebrom po sredini veže ustje z ramenom. Na ramenu je okrašen s tremi plitkimi vodoravnimi kanelurami, na obodu pa z navpičnimi žlebovi, ki so prekinjeni ob ročaju. Izdelan Je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v- 18,3cm, pr.u. 19,2cm, o. 25,2cm, dna 8,4cm. Inv. št.: P 31.818 (t. 11: 1). Bikonično vretence iz rjavordeče žgane gline, pomešane s peskom. Površina je dobro zglajena. Vel.: V. 1,7 cm, pr. 2,25 cm. Inv. št.: P 31.819 (t. 11: 4). Grob 6 vit ^robna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 31 cm globoko kopana v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom, proti dnu pomešanim z žganino. a dno grobne jame sta bila položena latvica in srednje velik lonec s sežganimi kostmi in Keramičnimi pridatki (t. 3: 2, si. 1). Bikoničen lonec z izvihanim ustjem in vbočenim, odebljenim dnom. Na ramenu ima štiri anjše navpične bradavičaste izrastke. Okrašen je z žigosanim ornamentom. Izdelan je iz javočrno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta dobro ie KJieni' Vel'; v 31 cm, pr.u. 27cm, o. 41 cm, dna ll,6cm. Inv. št.: P 31.820 (t. 12: 3). V njem r u3 sež8ane kosti položen: tr- . on'ten dvoročajen vrč z omfalosom na dnu. Presegajoča, dvojno vzdolžno kanelirana bu a Sta rofaja, vežeta ustje z ramenom. Nad največjim obodom je vrsta okroglih plastičnih Po 'C- Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. p ,y,rS'ni sta dobro zglajeni. Vel.: v. 10,8cm, pr.u. 7,5cm, o. 13,7cm, omfalosa 2,8cm. Inv. št.: 3l_82l (t. 12: 1). p *ari je bila položena: iKa krožna latvica z rahlo klekastim obodom in omfalosom na dnu. Izdelana je iz rjavosivo nc gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,6cm, pr.u. '£CIn< o. 13cm, omfalosa 2,4cm. Inv. št.: P 31.822 (t. 12: 2). Grob 7 Zap^.robna jama nepravilne oblike je bila 36 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. mani«kei?a bila 7- rumeno ilovico, pepelom in žganino proti dnu. Med žganino je bilo več kosti koščkov brona. Na vzhodni strani grobne jame so bile v plasti žganine in pepela sežgane stjL 'n V"' keramična vretenca. V grobno jamo so bili položeni keramični pridatki in vrč s Bik"1' kostrni in pridatki, pokrit z narobe obrnjeno latvico (t. 3: 3). VreZan 'n vrf z izvihanim ustjem in vboklim prstanastim dnom. Na ramenu je okrašen z *ganc> "r ornumentom, ki Je prekinjen ob ročaju. Ročaj je odlomljen. Izdelan je iz temnosivo 14 2nm ' Pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 19cm, pr.u. 22,3cm, dna 9,4em. Inv. št.: P 31.823 (t. 13: 1). Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Izdelana je iz sivkasto žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,5cm, pr.u. 10,3 cm, o. 11,3cm, omfalosa 1,5 cm. Inv. št.: P 31.826 (t. 13: 2). V vrču so bili na sežgane kosti položeni: Miniaturen bikoničen lonček z izvihanim ustjem in omfalosom na dnu. Na ramenu in obodu je okrašen z vrezanim omamentom. Izdelan je iz sivkastorjave žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,7cm, pr.u. 5cm, o. 7,1 cm, omfalosa 2,2cm. Inv. št.: P 31.825 (t. 13: 5). Velika fibula očalarka z majhno osmico in iglo. Spletena je iz 0,23-0,4 cm debele bronaste žice okroglega preseka. Poškodovana je od ognja. Vel.: dolž. 19,8cm, pr. svitkov 9,75 in 9,5 cm, dolž. igle 10,5 cm. Inv. št.: P 31.829 (t. 15: 1). Sklenjena masivna lita bronasta zapestnica ovalno trikotnega preseka. Na zunanji strani je okrašena z graviranim ornamentom: s snopi petih navpičnih lomljenih črt, med katerimi so štiri linije drobnih vodoravnih črtic v obliki osmič ali lomljenih črt. Vel.: pr. 8,16 x 7,44 cm, db. 0,85 x 1 cm. Inv. št.: P 31.830 (t. 15: 3). Pet kosov dveh bronastih masivnih litih nanožnic polovalnega in ovalnega preseka. Na zunanji strani so okrašeni z graviranim ornamentom: s snopi štirih ali petih navpičnih črt, med katerimi sta dve liniji drobnih vodoravnih črtic v obliki osmič. Bile so nasilno prelomljene pred žganjem in nato poškodovane v ognju. Vel.: pr. 8,04cm, dolž. od 3,2-7,5cm, db. 0,8 x 0,5-1,1 x 0,8cm. Inv. št.: P 31.831 (t. 15: 2). Dve zlati jagodi rahlo bikonične oblike in polna zlata kroglica. Vel.: v. 0,5 in 0,55 cm, pr. 0,43 in 0,4cm, pr. kroglice 0,21 cm. Inv. št.: P 31.832 (t. 16: 6). Poškodovana steklena jagoda svitkaste oblike in dva kosa stekla modre barve. Vel. jagode: pr. 0,8cm, vel. frg.: 0,3 x 0,36cm in 0,8 x 0,9cm. Inv. št.: P 31.833 (t. 16: 5). Cel in dva fragmentirana bronasta obročka rombičnega preseka. Eden je poškodovan od ognja. Vel.: pr. 2,8 in 3,34cm, db. 0,5 x 0,43cm, 0,5 x 0,3cm in 0,38 x 0,5cm. Inv. št.: P 31.834 (t. 17: 2). 38 kosov in 97 fragmentov salteleonov, spletenih iz 0,3x0,16 cm debele bronaste žice trikotnega preseka. Nekateri so zviti in poškodovani od ognja. Vel.: dolž. od 0,3-10,36cm (t-16: 1). Sest kosov salteleonov je zlepljenih na svitkih železnih narokvic (t. 14: 2a). Inv. št.: P 31.835. Del svitka fibule očalarke, spleten iz 0,2 cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: pr. svitka 2,39 cm, dolž. 3,86cm. Na njem so od ognja zlepljeni: dva kosa salteleonov, spletena iz 0,3 x 0,16cm debele bronaste žice trikotnega preseka. Vel.: dolž. 0,43 in l,3cm; trije kosi obročkov iz tanke bronaste pločevine. Vel.: dolž. 1,2 cm, 1 cm in 1,3cm; kos obročka iz 0,3cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: dolž. 1,2 cm; kos 0,4 cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: dolž. 3,2 cm in kos bronaste taline. Inv. št.: P 31.836 (t. 14: 3). 154 celih in 58 fragmentiranih obročkov iz 0,1-0,34 cm debele bronaste žice trikotnega, rombičnega ali okroglega preseka. Nekateri so poškodovani in deformirani od ognja. Na enem kosu je od ognja prilepljen bronast skledičast gumb. Vel.: pr. od l,12-l,58cm, pr. gumba 0,45 x 0,55 cm (t. 17: 5). Štirje celi in dva fragmentirana obročka so prilepljeni na svitke železnih narokvic (t. 14: 2b). Inv. št.: P 31.837. 32 kosov bronastih žic okroglega preseka - verjetno deli ovratnic. Bili so nasilno prelomljene pred žganjem in nato poškodovane v ognju. Na nekaterih so nanizani bronasti obročki. Vel.: dolž. od 1,1-8,34 cm, pr. od 0,22 x 0,24-0,57 x 0,37 cm (t. 17: 5). Dva kosa sta prilepljena na svitke železnih narokvic (t. 14: 2e) - Inv. št.: P 31.838. Kos bronaste žice pravokotnega preseka. Na enem koncu se zoži in konča v zanko. Vel-dolž. 2,7cm, db. od 0,2-0,2 x 0,38cm. Inv. št.: P 31.840 (t. 16: 3). 16 kosov odprtih obročkov V preseka z zoženimi, nazaj zavitimi konci. Izdelani so i* 0,04-0,1 cm debele bronaste pločevine. En kos ima dve, drugi tri rebra. So poškodovani <>d ognja. Vel.: dolž. od 0,57-1,9cm, v. od 0,4-1,4 cm (t. 15: 7). En cel obroček in kos obročka sta prilepljena na svitke železnih narokvic (t. 14: 2c). Inv. št.: P 31.841. 12 kosov velike fibule očalarke. Dolgi so od 0,84-5,15 cm in izdelani iz 0,27-0,4 cm debele bronaste žice okroglega preseka. Del bronaste žice okroglega preseka z zanko. Vel.: do'*-4,66 cm, pr. 0,35x0,4 cm (t. 15: 5). Del svitka fibule očalarke in del igle sta prilepljena na svitke železnih narokvic (t. 14: 2d). Fibula očalarka je bila nasilno prelomljena pred žganjem in nato poškodovana v ognju. Inv. št.: P 31.842. Trije fragmenti svitkov fibul očalark, spleteni iz 0,1-0,24 cm debelih bronastih žic okrogle**® preseka. Devet kosov od 0,1-0,3 cm debelih bronastih žic okroglega preseka, verjetno <' različnih fibul očalark. Predmeti so bili pred žganjem nasilno prelomljeni in nato poškodovan v ognju. Nekaj manjših kosov je bilo v grobni jami zunaj žare. Vel.: pr. svitkov: 2,47 x 2,43cm, 1,85 x 2,5cm in 1,13 x l,16cm. Inv. št.: P 31.843 (t. 15: 6). Kos obročka iz 0,36 x 0,4cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: dolž. 2,6 cm. Na njem so od ognja zlepljeni trije obročki iz 0,2 cm debele bronaste žice trikotnega preseka. Vel.: Pr. 1,22 cm, 1,37 cm in 0,96cm in bronast skledičast gumb s pr. 0,72 x 0,74 cm. Inv. št.: P 31.844 (t. 17: 3). Trije kosi bronastega noža in kos bronaste pločevine, poškodovani od ognja. Vel.: dolž. od 1,62—4,36 cm, v. od 0,8-2 cm, db. od 0,12-0,27 cm. Inv. št.: P 31.845. En kos je bil v grobni jami zunaj žare (t. 13: 8). Štirje kosi in trn bronastega noža. Nož je bil pred žganjem nasilno prelomljen in nato Poškodovan v ognju. Vel.: dolž. od 1,93-6cm, v. od 0,4-2,77 cm, db. od 0,2-0,41 cm. Inv. št.: P 31.846 (t. 16: 8). 14 skledičastih gumbov iz 0,07 in 0,08 cm debele bronaste pločevine. Nekateri so poškodovani od ognja. Eden je popolnoma zvit, drugi pa prilepljen na fragmentu obročka. Vel.: pr. od 0.6-2,16 x 1,83 cm. Inv. št.: P 31.847 (t. 13: 9). Trije kosi ploščate bronaste zapestnice, ki se na enem koncu zoži na 0,1 cm. Na zunanji Površini so tri tanka vodoravna rebra. Zapestnica je bila pred žganjem nasilno prelomljena in nato poškodovana v ognju. Vel.: pr. 5,2 x 3,2 cm, dolž. kosov od 1,6-4,6 cm, v. od 0,33-0,37 cm, db 0,08 cm (t. 17:1). En kos je prilepljen na svitek železne narokvice (t. 14: 2 f). Inv. št.: P 31.849. 15 kosov spiralnih narokvic, zvitih iz 0,37 x 0,45 cm debele bronaste žice ovalno trikotnega Preseka. Nekateri kosi imajo okrašeno zunanjo, drugi tudi notranjo površino, z graviranimi snopi poševnih črtic. Nekateri kosi so poškodovani od ognja. Na dveh je kapljica brona. Vel.: Pr. 6,63 x 6,73-6,16 cm, dolž. kosov od 0,97-6,2 cm. Inv. št.: P 31.850 (t. 15: 4). Poškodovana dvojnokrižna pašna spona, izdelana iz 0,11 cm debele bronaste pločevine. Ob robovih ima iztolčen pikčast ornament. Vel.: dolž. 4,25 cm, v. 5,5 cm. Inv. št.: P 31.851 (t. 16: 2). šilo, izdelano iz 0,33cm debele bronaste žice, pravokotnega preseka. Vel.: dolž. 3,9cm. Inv. st-: P 31.852 (t. 16: 7). Tri spiralne narokvice, zvite iz 0,37-0,56 cm debele železne žice okroglega preseka. Ena je razlomljena na 19 kosov, dve ste zlepljeni od ognja. Vel.: pr. prve 7,88cm, dolž. kosov od 1~7,46 cm, v. od 0,4-1,72 cm; pr. druge 6,75 cm, v. 2 cm; pr. tretje 7,13 cm, v. 1,9 cm. Na en svitek sta od ognja zlepljeni dve verjetno sklenjeni zapestnici, iz 0,7 cm debele železne žice okroglega preseka. Vel.: pr. 7,8cm. Inv. št.: P 31.854 (t. 14: 2). Na dveh svitkih in sklenjenih zapestnicah so od ognja zlepljeni še tile predmeti: 6 kosov salteleonov, spletenih iz 0,3 x 0,16 cm debele bronaste žice trikotnega preseka. Vel.: Oolž. od 0,49-2,55 cm. Inv. št.: P 31.835 (t. 14: 2 a); 4 celi in dva fragmentirana bronasta obročka. nv. št.: P 31.837 (t. 14: 2b); cel obroček in del nesklenjenega obročka z nazaj zavitimi zoženimi £°nci, iz tanke bronaste pločevine V-preseka. Vel.: dolž. od 1,13-2cm. Inv. št.: P 31.841 (t. 14: , c); del svitka fibule očalarke, spleten iz 0,3 cm debele bronaste žice okroglega preseka, in del dv°nuSte igle fibule VeL: dolž' svitka 2'5cm' dolž- '8le 4,62cm. Inv. št.: P 31.842 (t. 14: 2d); 31» °.45cm debelih bronastih žic okroglega preseka. Vel.: dolž. 2,35 in 3,5cm. Inv. št.: P •i 838 (t. 14; 2e); kos bronaste žice, poškodovane od ognja. Vel.: dolž. 2,56cm. Inv. št.: P 31.839 2 K°s ploščate bronaste zapestnice s tremi tankimi vodoravnimi rebri. Vel.: v. 0,36 cm, dolž. a4cm. Inv. št.: P 31.849 (t. 14: 2f). m a9 kapljic v ognju zlitega brona in trije večji kosi brona, popolnoma deformiranega v ognju. rarAn?m 80 sled°vi poševnih vrezov. Vel. kapljic od 2,7-1,57 cm x 1,14 x 0,62 cm; dolž. deformi-žare °V °d 2-5-4.24cm. Inv. št.: P 31.853 (t. 17: 4). Nekaj kapljic je bilo v grobni jami zunaj 2 železna ovratnica rombičnega preseka. Na njej so vidni sledovi tkanine. Vel.: pr. ,a * 17,9cm, db. od 1,2 x 0,95-1,23 x 0,86cm. Inv. št.: P 31.855 (t. 14: 1). Pr "i kosov bronastih žic okroglega preseka, deformiranih v ognju. Vel.: dolž. od 0,94-3 cm, 13: 7? 0,16-1.06 x 0,7 cm. En kos je prilepljen na svitke železnih narokvic. Inv. št.: P 31.839 (t. Nekaj kosov je bilo v grobni jami zunaj žare. V grobno jamo so bili položeni še tile keramični pridatki: vodoik(>niCl'n lonec 7- 1 em visoko prstanasto nogo in vbočenim dnom. Na ramenu ima plitko P0v ravno kaneluro. Izdelan je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane s peskom, (t, 13sta dobro zglajeni. Vel.: v. 9,8cm, pr.u. 9,7cm, o. 13,5cm, dna 5,4em. Inv. št.: P 31.827 Vr('za,k0nit0n miniaturen lonček z omfalosom na dnu. Na ramenu in obodu je okrašen z ' n>m ornamentom. Izdelan je iz sivkastorjavo žgane gline, pomešane s peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,5cm, pr.u. 6,5cm, o. 8,8cm, omfalosa 1,7cm. Inv. št.: P 31.824 (t. 13: 3). Na vzhodni strani grobne jame so bila med žganino, pepelom in sežganimi kostmi: tri bikonična vretenca iz črno in rjavordeče žgane gline, pomešane s sljudo. Površine so zglajene. Vel.: v. od 2-2,3cm, pr. 2,35-2,8cm. Inv. št.: P 31.828 (t. 13: 6). V grobni jami so bili med žganino in pepelom (poleg nekaj kosov bronastih salteleonov, bronastih žic okroglega preseka in nekaj zlitih kapljic brona) še: trije kosi brona, popolnoma deformirani od ognja. Na enem je od ognja prilepljen 0,5 cm dolg kos obročka iz tanke bronaste pločevine, na drugem je sled železa. Vel. prvega 1,8X0,5 cm; dolž. drugega 0,7 cm, v. 1,41 cm, db. 0,28-0,43 cm; tretjega 2,3 x 1,1 cm. Inv. št.: P 31.848 (t. 16: 4). Dva manjša kosa 0,23 in 0,2 cm debelih železnih žic okroglega preseka. Eden je zvit v skoraj pravokotno zanko. Vel.: dolž. od 1,4-1,45 cm. Inv. št.: P 31.856 (t. 16: 9). Grob 8 je bil uničen. Od njega smo našli le spodnji del grobne jame, ki je bila 15 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom in žganino ter s posameznimi sežganimi kostmi. Grob 9 Široka grobna jama lijakaste oblike je bila 47 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila z rumeno ilovico, žganino in pepelom, proti vrhu pomešanim s humusom-V grobno jamo so bili položeni keramični pridatki ter lonec s sežganimi kostmi in pridatki-Okrog njega so bili v pepelu in žganini drobci brona in posamezni keramični fragmenti (t. 4: I, si. 2.). Bikoničen lonec s široko odprtino in ravnim, poudarjenim dnom. Na ramenu ima vrezan znak. Izdelan je iz rjavočrno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 25,4cm, pr.u 32,3 x 33,7cm, o. 37,4 x 38,2cm, dna 14cm. Inv. št.: P 31.857 (t. 18: 6). V loncu so bili na sežgane kosti položeni tile pridatki: Konična latvica s širokimi poševnimi žlebovi na ustju in z ravnim dnom. Izdelana je Sz neenakomerno rjavosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta površno zglajeni. Vel.: v. 6,5-7,8cm, pr.u. 20cm, o. 22cm, dna 6,8cm. Inv. št.: P 31.858 (t. 18: 5)- Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na obeh površinah ima sledove črnega premaza-Na največjem obodu je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,7cm, pr. u. 11,7 x 12,1 cm, o. 12,05 x 12,7 cm„ omfalosa 3 cm. Inv. št.: P 31.859 (t. 18: 3). Polkrožna latvica, enaka prejšnji. Na obeh površinah ima sledove črnega premaza. Izdelana je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,6cm, pr.u. 12,5cm, o. 12,8cm, omfalosa 2,4cm. Inv. št.: P 31.860 (t. 18: 2). Bronasta plavutasta sekira z visoko stoječimi zlitimi plavutmi. Pred žganjem je bU» prelomljena in nato poškodovana od ognja. Vel.: dolž. 11,8-12,2cm, šir. od 3,27-4.14cm, Pr tulca 2,87cm, db 0,5cm. Inv. št.: P 31.863 (t. 18: 4). . Bronasta sulična ost z votlim, na spodnjem delu vodoravno prevrtanim tulcem. I'1'1 žganjem je bila prelomljena in nato poškodovana od ognja. Vel.: dolž. 13,2cm, dolž. lista 9,7c«»> šir. od 0,78-3,44cm, pr. tulca do 2,2cm. Inv. št.: P 31.864 (t. 19: 1). V grobno jamo so bili položeni še tile keramični pridatki: Latvica z omfalosom na dnu. Na obeh površinah ima sledove črnega premaza. Na največje^ obodu je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz rjavočrno žgane gline, pomešane zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,4cm, pr.u. 12,5cm, 12,95cm, omfalosa 3cm. Inv. št.: P 31.861 (t. 18: 1). Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na notranji površini ima sledove črnega prem®2®' Na obodu je vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane glin ' pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,8cm, Pr- II,7cm, o. 12,2cm, omfalosa 3cm. Inv. št.: P 31.862 (t. 19: 4). Med pepelom in žganino so bili v grobni jami: ^ Fragmenti loncev. Izvihano ustje, ostenje in dno. En fragment je okrašen z ' j. plastičnim vodoravnim rebrom (t. 19: 2), drugi z gladkim polkrožnim rebrom in bradavica"1' Izdelani so iz rdečerjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površine so površno zglajene. Vel.: 6,2 x 7,3cm, 3,7 x 3,6cm in 4,3 x 5,3cm. Inv. št.: P 31.865. Fragment izvihanega ustja. Izdelan je iz črno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: 3 x 3 cm. Inv. št.: P 31.866 (t. 19: 3). Grob 10 Široka, skoraj pravokotna grobna jama, od katere smo našli le spodnji del, je bila 26 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom, na dnu pomešanim z žganino, proti vrhu pa z rumeno ilovico. V njo so bili položeni keramični pridatki ter vrč s sežganimi kostmi in pridatki (T. 3: 4). Bikoničen vrč z izvihanim ustjem in z nekoliko vboklim dnom. Presegajoč trakast ročaj z ■"ebrom po sredini veže ustje z ramenom. Na ramenu je okrašen s tremi plitkimi vodoravnimi kanelurami, na obodu pa z navpičnimi žlebovi, ki so prekinjeni ob ročaju. Izdelan je iz neenakomerno sivorjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 19,4-20,4cm, pr.u. 16,4 x 20,6cm, o. 29cm, dna 8,4cm. Inv. št.: P 31.867 (t- 21: 1). V njem so bile sežgane kosti, na katere je bila položena: Konična latvica z ravnim dnom. Pod obodom ima vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je lz rumenosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 7,5 cm, pr. u. 17,2 cm, o. 18,5 cm, dna 6,5 cm. Inv. št.: P 31.871 (t. 20: 3). Zapolnjena je bila s sežganimi kostmi, ki so bile pokrite z narobe obrnjeno latvico: Polkrožna latvica z omfalosom na dnu. Na obodu ima vodoraven jezičast izrastek, na notranji površini pa vrezan ornament in premaz črne barve. Izdelana je iz neenakomerno sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,8cm, Pr.u. 11,7cm, omfalosa 2,lcm. Inv. št.: P 31.869 (t. 20: 2). Zunaj žare sta bili v grobno jamo položeni: Konična latvica z nekoliko odebeljenim dnom. Rame je fasetirano. Notranja površina je okrašena z vrezanim ornamentom. Izdelana je iz rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Zunanja površina je dobro, notranja pa površno zglajena. Vel.: v. 6,9cm, pr-u 15,7cm, o. 18,7cm, dna 6cm. Inv. št.: P 31.870 (t. 19: 5). Konična latvica z gostimi navpičnimi žlebiči na ustju in omfalosom na dnu. Na obodu ima odoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s Peskom, sljudo in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,2cm, pr.u. ,4cm, o. 16,2cm, omfalosa 4cm. Inv. št.: P 31.868 (t. 20: 1). • fragment ostenja lonca, okrašen s plastičnim vodoravnim razčlenjenim rebrom. Izdelan je rumeno-rjavo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko in peskom. Površini sta površno z81aji.ni. Vel.: 4,5 x 5cm. Inv. št.: P 31.872 (t. 21: 2). fragment ostenja, na katerem je apliciran kratek, širok, na sredini vtisnjen izrastek. Izdelan ''lz rumenosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta P°vršno zglajeni. Vel.: 2,6 x 4,24 cm. Inv. št.: P 31.873. Grob 11 je bil uničen. Pla smo le spodnji del grobne jame, ki je bila 12 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato st- V njej je bilo nekaj prepela, žganine in posamezne sežgane kosti. Gr»l> 12 je bil uničen. pla'Skrili smo le spodnji del grobne jame, ki je bila 15 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato • * njej je bilo nekaj žganine, pepela in sežganih kosti. Grob 13 vkoo'r°ka Kr°bna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 20 cm globoko Gr0hUna,v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom, na dnu pomešanim z žganino. katejJ6 pri P°zneisih zemeljskih delih poškodovan, saj smo odkrili le spodnji del pitosa, v StJnS" Posamezne sežgane kosti in bronast obroček (t. 2: 3). je i-, Podnji del in 12 fragmentov ostenj pitosa. Dno je poudarjeno in nekoliko vboklo. Izdelan Povji.^akomerno rjavosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. 18] y, stu površno zglajeni. Vel.: ohr. v. 13cm, pr. dna 12,8cm, vel. frg. od 2,4 x 2,4 cm-'°.4cm. Inv. St.: P 31.895 (t. 21: 4), Del obročka iz 0,4cm debele bronaste žice okroglega preseka. Vel.: dolž. 2,9cm. Inv. št.: P 31.896 (t. 21: 5). Grob 14 Grobna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 37 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zasuta je bila s humusom in rumeno ilovico. Na dno je bil položen pitos s sežganimi kostmi in pridatki (t. 2: 4). Bikoničen pitos z izvihanim ustjem, visokim koničnim vratom in nekoliko odebljenim ravnim dnom. Na ramenu ima tri vodoravne kanelure in štiri kratke navpične bradavičaste, pod največjim obodom pa štiri velike jezičaste izrastke. Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 74cm, pr.u. 49cm, o. 76cm, dna 24cm. Inv. št.: P 31.881 (t. 22: 3). V pitosu so bile sežgane kosti, na katere so položili kovinske in keramične pridatke. Proti vrhu pitosa je bil postavljen narobe obrnjen dvoročajen vrč (t. 2: 4). Dvoročajen bikoničen vrč z vbočenim prstanastim dnom. Presegajoča, dvojno vzdolžno kanelirana trakasta ročaja, vežeta ustje z ramenom. Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 20 cm, pr.u. 14,1 x 15,5cm, o. 25,5cm, dna 7,6cm. Inv. št.: P 31.879 (t. 24: 1). Bronasta polmesečna britev z grbo, pomaknjeno k držaju. Držaj ima ovalen presek in je na koncu odlomljen. Poškodovana je od ognja. Vel.: dolž. 8,27cm, dolž. rezila 5,7cm. Inv. št.: P 31.882 (t. 24: 4). Del bronastega noža. Držaj in konica sta odlomljena. Poškodovan je od ognja. Vel.: ohr. dolž. 9,7 cm, širina rezila do 2,2 cm, db. od 0,08-0,25 cm. Inv. št.: P 31.883 (t. 24: 2). Okrasna igla iz bronaste žice okroglega preseka. Glavica je odlomljena. Pod njo je okrašena s petimi snopi graviranih vodoravnih linij. Poškodovana je od ognja. Vel.: ohr. dolž. 10,6cm, pr. 0,25-0,47 cm. Inv. št.: P 31.884 (t. 23: 2). Podolgovat kos brona s tremi globokimi navpičnimi kanelurami. Poškodovan je od ognja. Vel.: dolž. l,6cm, pr. 0,44 x 0,35cm-0,48 x 0,4cm. Inv. št.: P 31.885 (t. 23: 3). Bikonična skleda s cilindričnim vratom in omfalosom na dnu. Od ustja do največjega oboda je okrašena z vodoravnima pasovoma kositrnih lističev in vrsto trikotnikov pod njima. Na notranji strani ustja ima sled vodoravnega traku kositrnih lističev. Izdelana je iz črno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5cm, pr.u. 8,9cm, o. 10,5cm, omfalosa 2cm. Inv. št.: P 31.875 (t. 22: 1). Bikonična skleda, po obliki in ornamentu enaka prejšnji. Izdelana je iz črno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,9 cm, pr. u. 9,4 cm, o. 10,5 cm, omfalosa 2,4 cm. Inv. št.: P 31.874 (t. 22: 2). Konična latvica s poševnimi žlebovi na ustju in ravnim, odebljenim dnom. Izdelana je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, peskom in sljudo^ Površini sta površno zglajeni. Vel.: v. 5,4cm, pr.u. 14,6 x 15cm, dna 7,3x7,8cm. Inv. št.: P 31.876 (t. 24: 3). Latvica z gostimi navpičnimi žlebovi na ustju in nekoliko vboklim dnom. Pod obodom i"18 vodoraven, navpično prevrtan jezičast izrastek, na notranji strani pa vrezan okras in prema« črne barve. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 5,7cm, pr.u. 15,2cm, dna 2,3cm. Inv-št.: P 31.877 (t. 23: 1). Bikonična skodela s kratkim vratom in omfalosom na dnu. Skoraj po celi zunanji površini, notranji strani ustja in ročaju je ornamentirana s trakovi kositrnih lističev. Na notranji strani ustja in vratu je okrašena z vodoravnima linijama. Na ramenu in po celem obodu je ta okras izdelan z dvema vodoravnima in cikcakasto linijo med njima, ta je ob ročaju prekinjena; Presegajoč, gladek trakast ročaj, ki veže ustje z največjim obodom, je okrašen z vzdolžni"11 trakovi kositrnih lističev. Izdelana je Iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 4,4 cm, pr. u. 5 x 5,5 cm, o. 6,4 cm, omfalos8 1,4 cm. Inv. št.: P 31.878 (t. 24: 5). Bikoničen dvoročajen vrč, po obliki enak vrču pod Inv. št.: P 31.879. Ornamentiran je ' kositrnimi lističi. Od ustja do največjega oboda je okrašen s tremi vodoravnimi linijami in vrst krožcev med njimi in pod njimi. Na ročajih je okras vzdolžnih linij, notranjo stran ustja P ima okrašeno z vodoravno linijo. Izdelan je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomeša" s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 20,8cm, Pr 14,7 x 16,75m, o. 28,4cm, dna 9,3cm. Inv. št.: P 31.880 (t. 23: 4). Grob 15 Grobna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 28 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zapolnjena je bila s pepelom in žganino proti dnu, ter rumeno ilovico in humusom proti vrhu. Sežgane kosti so bile med pepelom. Nanje sta bili položeni amfora in latvica (t. 2: 2). Bikonična amfora z visokim koničnim vratom in vbočenim dnom. Del vratu in ustje sta odlomljena. Okrašena je z vrezanim ornamentom, ki je ob ročajih prekinjen. Na vratu in ramenu z vodoravnimi in cikcakastimi linijami, na obodu pa s štirimi navpičnimi snopi, ki se med seboj razlikujejo. Pod ročaji sta snopa sestavljena iz štirih ali petih navpičnih črt in cikcakaste linije na sredini, druga dva pa imata ob staneh po eno cikcakasto linijo, na sredini pa dve ali tri navpične črte. Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: ohr. v. 13,1 cm, pr. o. 17,3cm, dna 5cm. tov. št.: P 31.886 (t. 25: 1). Konična latvica z ravnim, nekoliko odebeljenim dnom. Izdelana je iz neenakomerno rumeno-sivo žgane gline, pomešane s peskom in zdrobljeno keramiko. Površini sta dobro zglajeni. Vel.: v. 6,5cm, pr.u. 16,75cm, o. 17,35cm, dna 7,3cm. Inv. št.: P 31.887 (t. 24: 6). Grob 16 Grobna jama lijakaste oblike je bila 28 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Na yrhu je bila obložena z oblicami. Zapolnjena je bila s pepelom in žganino. Na eni strani grobne Jame so bile položene kosti, na drugi pa latvica (t. 5: 2). Konična latvica s širokimi poševnimi žlebovi na ustju in ravnim, nekoliko poudarjenim nom- Izdelana je iz neenakomerno rjavočrno žgane gline, pomešane z zdrobljeno keramiko, Paskom in sljudo. Površini sta površno zglajeni. Vel.: v. 6,32-6,8cm, pr.u. 15,78cm, o. 16,8cm, Qna 7,9cm. Inv. št.: P 31.888 (t. 21: 3). Grob 17 je bil uničen Našli smo le spodnji del grobne jame, ki je bila 13 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato p ast Zapolnjena je bila z žganino, pepelom in posameznimi sežganimi kostmi. Grob 18 je ČTOhna ^ama 'ijakaste oblike je bila 35 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zasuta lla s pepelom, žganino in rumeno ilovico. Na dno so bile položene sežgane kosti (t. 5: 1). Grob 19 )c ^ama ''iakaste oblike je bila 30 cm globoko vkopana v rumeno ilovnato plast. Zasuta lla s pepelom, žganino in rumeno ilovico. Na dno so bile položene sežgane kosti (t. 5: 4). Grob 20 vk0DGr«bna jama lijakaste oblike, od katere smo našli le spodnji del, je bila 14-17 cm globoko na vzh rumeno ilovnato plast. Na zahodni strani je bila zasuta z rumeno ilovico in žganino, jami s k"' Pa s PePelom in žganino, na katero so bile položene štiri latvice. Po celi grobni o bile sežgane kosti in posamezni keramični fragmenti (t. 5: 3). neenu'|.Vlca z ornfa'osom na dnu. Na obodu ima vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz Ve] ^erno rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Lat '!it-m' Pru- 12,7cm, o. 13,2cm, omfalosa 2,8cm. Inv. št.: P 31.889 (t. 25: 6). Heenai Vlca z omfalosom na dnu. Na obodu ima vodoraven jezičast izrastek. Izdelana je iz Vel ■ v ".m1erno rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Utvi ' pr u 12-8cm' omfalosa 3cm. Inv. št.: P 31.890 (t. 25: 2). neo rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zglajeni. Prtl„ ' , m- P' " 12,6cm, o. 12,9cm, omfalosa 3,8cm. Inv. št.: P 31.891 (t. 25: 4). P°skom j 'atvice z omfalosom na dnu. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s p 31892 ft s**.0 povrSini sta dobro zglajeni. Vel.: ohr. v. 2,6cm, pr. omfalosa 3,4cm. Inv. št.: o: 3). V grobni jami so bili še: Fragment latvice z omfalosom na dnu. Izdelana je iz sivočrno žgane gline, pomešane s peskom in sljudo. Površini sta dobro zaglajeni. Vel.: ohr. v. 0,8cm, pr. omfalosa 3,6cm. Inv. št.: P 31.893 (t. 25: 5). Fragment ustja lonca. Izdelan je iz neenakomerno rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom, z zdrobljeno keramiko in sljudo. Površini sta površno zglajeni. Vel.: 1,7 x 3,5 cm. Inv. št.: P 31.894 (t. 25: 7). Sklepni del Vsa keramika iz grobov je skrbno izdelana in dobro žgana - od rumenosive do črne barve. Glini so v desetih primerih primešali droben pesek, v petindvajsetih pesek in sljudo, v devetnajstih pesek in zdrobljeno keramiko, v trinajstih pa pesek, zdrobljeno keramiko in sljudo. Vse posode - razen petih latvic, spodnjega dela pitosa in štirih fragmentov loncev - imajo dobro zglajene površine. Najštevilnejše so bile konične in polkrožne latvice, ki so pa zaradi dolgotrajne uporabe in velike razprostranjenosti za kronologijo nepomembne. Med njimi imata dve fasetirani rameni (t. 6: 1; 19: 5), tri imajo na ustju navpične goste kratke (t. 6: 6; 20: 1; 23: 1), štiri pa poševne širše žlebiče (t. 11: 6; 18: 5; 21: 3; 24: 3). Latvice s fasetiranim ramenom poznamo iz grobov in naselbin mlajše kulture žarnih grobišč. V grobovih ruške skupine so v horizontih Ha B2 in B3.4 Medtem ko se latvice s poševnimi žlebiči na ustju pojavljajo že v starejši stopnji KŽG, pa sodijo latvice z gostimi navpičnimi žlebiči na ustju med njene mlajše elemente.5 Med latvice polkrožnih oblik, ki so znane v Podravju, lahko uvrstimo tudi latvici z rahlo klekastim obodom (t. 8: 4; 12: 2). V grobovih ruške skupine jih najdemo le v grobu 14 iz Ruš in v grobu 145 s Pobrežja.6 V Ormožu je bila v grobu 2 uporabljena kot žara. Ima črno premazano notranjo površino in železen obroč ob ustju (t. 8: 4). Ali je bil slednji pritrjen za okras ali ne, zaenkrat ne vemo, ker takšnega načina »okraševanja« posod ne poznamo ne v Podravju ne v drugih slovenskih najdiščih- Od vseh najdenih latvic je bila le ena ročata (t. 9: 3). Na obeh površinah ima črn premaz, na ramenu pa je okrašena z vrezanim ornamentom in inkrustacijo. Po obliki in ornamentu jo lahko uvrstimo med tipično žarnogrobiščno keramiko Podravja-Zanjo je značilna tudi skodelica na t. 24: 5, kakršne poznamo iz Sp. Radvanj, Ru^ in Pobrežja. Na Pobrežju je bila v grobu 43 skupaj z iglo z malo vazasto glavico-Poznamo pa jo tudi iz gomile na Hardeku." V ruški skupini imamo primerjave tudi za enoročajne vrče na t. 13: 1; 6: 3; 8: 3-Take vrče, kot je slednji, uvršča H. Muller-Karpe v Rušah med tipične predstavnike horizonta Ha B2.® Iz horizontov Ha B ruške skupine so znani vrči z visokim konični^1 vratom, poudarjenim največjim obodom in vboklim dnom (t.ll: 1; 21: 1). V grobu 78 iz Ruš je bil podoben vrč najden skupaj s fibulo očalarko in harafastimi fibulam^ v grobu 137, ki sodi v horizont Ha B3, pa skupaj s svitkastimi zapestnicami in latvico s fasetiranim ramenom. Poznamo ga tudi iz groba 8 na Lepi Ravni. Take vrče s poševno nažlebljenim obodom uvršča H. Miiller-Karpe med tipične predstavnike horizonta Ha B3,10 to je v čas, ko se v ruški skupini pojavljajo dvoročajni vrči, ki najverjetneje nadaljujejo tradicijo vrčev z enim ročajem. Dvoročajne vrče smo v ormoškem grobišču odkrili v grobovih 6 in 14. Vrču iz groba 6 (t. 12: 1), ki ima viso koničen vrat, potlačen obel trup in omfalos na dnu, najdemo primerjave v Mariboi"u in v daljski skupini. Prav tam, v Rušah, Sp. Radvanju in Donji Dolini, najdei*1" primerjave za vrča iz groba 14 (t. 23: 4; 24: 1), ki imata visok koničen vrat, močn° poudarjen največji obod in vbočeno prstanasto dno. V Rušah najdemo dvoročajen vrč v grobu 142 skupaj z britvijo, latvicami in vrčem,11 kakršen je bil v ormoški nekropoli najden v grobu 7 (t. 13: 1). Tudi amfori, pitosi in lonci z ormoškega grobišča so značilni za žarnogrobiščno keramiko Podravja. Amfori iz groba 15 (t. 25: 1), z visokim koničnim vratom in vbočenim dnom, okrašeni s tipično žarnogrobiščno motiviko, najdemo primerjave v grobovih iz Pobrežja, Hajdine in Maribora.12 Pitos iz groba 1 (t. 7: 3) ima koničen vrat, trebušast zaobljen obod in ravno dno. Na prehodu ramena v vrat je ornamentiran z vodoravno kaneluro in štirimi kratkimi prevrtanimi izrastki, na spodnjem delu trupa pa s plastičnim razčlenjenim rebrom. Na notranji strani ima pitos fasetirano ustje. Ornamentiranje ustja s fasetiranjem se pojavlja že v starejši stopnji KŽG, kot nam kažejo primeri iz naselbine na Brinjevi gori in z drugih najdišč, uporabljalo pa se je vse do obdobja Ha C.13 Oblikovne primerjave pitosu najdemo v najmlajših grobovih podravskih najdišč, pa tudi v Podonavju, predvsem v skupini Dalj.14 Keramika iz ormoškega grobišča je ornamentirana na različne načine. Pogosti so žigosani in vrezani okrasi, ki se pojavljajo samostojno ali v medsebojni kombinaciji. Z žigosanim okrasom je okrašen lonec iz groba 6 (t. 12: 3), v kombinaciji z vrezanim Pa vrč iz groba 1 (t. 8: 3). Ta način okraševanja je značilen za ruško skupino med vso stopnjo Ha B, predvsem pa v horizontu Ha B2.15 Okras na vrču iz groba 1 je, kot rečeno, kombiniran še z vrezanim ornamentom. V tej tehniki so izdelani razni Motivi: viseči šrafirani trikotniki v kombinaciji s tremi vodoravnimi linijami na ramenu vrča (t. 13: 1); enojna cikcakasta linija v kombinaciji s tremi vodoravnimi Unijami na ramenu ročate latvice (t. 9: 3) ali s snopi navpičnih vrezov na ramenu in obodu miniaturnega lončka (t. 13: 5); dvojna cikcakasta linija v kombinaciji s tremi vodoravnimi linijami na ramenu miniaturnega lončka (t. 13: 3) ali z dvema vodoravnima in tremi navpičnimi linijami na ramenu in obodu amfore (t. 25: 1) ter na ramenu in obodu lonca (t. 9: 2). Ti tipični žarnogrobiščni motivi so prav pogosti na keramiki v Podravju med vso stopnjo Ha B. V vrezih ročate latvice (t. 9: 3) je ohranjena še bela inkrustacija, ki je prav tako značilna za obdobje Ha B ruške skupine. 2 vrezanim ornamentom so okrašene tudi notranje površine latvic (t. 6: 6; 19: 5; 2; 23: l). v latvici iz groba 10 (t. 20: 2) imamo enak motiv kot v latvici iz žarnogrobiščne naselbine na Ptujskem gradu.16 Okraševanje notranjih površin posod ]e bilo uveljavljeno v Dalju in Donji Dolini, poznamo ga tudi iz gomile na Hardeku ?ri Ormožu, med tem ko ga na grobiščni keramiki ruške skupine ni. V tej skupini lrna nekaj posod le oznake na zunanji ali notranji površini dna.17 Pogoste so tudi kanelure in navpični žlebovi na obodu vrčev (t. 11: 1; 21: 1). okras, ki je značilen za kulturo žarnih grobišč, uporabljal pa se je še na začetku odobja Ha D. V tej tehniki so izdelani žlebovi na ustjih latvic (t. 6: 6; 11: 6; 18: 5; n ■ 21: 3; 23: 1; 24: 3), vdolbine na latvici iz groba 5 (t. 11: 5), vodoravne kanelure ba ramenu pitosov (t. 7: 3; 22: 3) in loncev (t. 10: 6; 13: 4), aplicirane ploske okrogle 7unčiCe na enoročajnem (t. 6: 3) in dvoročajnem vrču (t. 12: 1) ter gladka rebra (t. ' 2' !9: 3) ali rebra z odtisi (t. 7: 3; 21: 2). Za izdelovanje odtisov na slednjih smo ormoški bronastodobni naselbini našli ovalno glinasto ploščico z »žagasto« arezanim robom. 0 Okraševanje posod s ploskimi okroglimi bunčicami se v primerjavi s prej °kr°^enim načinom okraševanja v Podravju pojavi razmeroma pozno. Tako so a«?ne nekatere posode na Lepi Ravni." 18 AtW,„.. 1 vniinik Art*>U*ki v„,nlk 289 Zelo zanimiv je okras s kositrnimi lističi.19 Z njimi so narejeni tile motivi: vodoravni liniji, kombinirani z vrsto trikotnikov (t. 22: 1-2), ali krožci (t. 6: 3), tri vodoravne linije, kombinirane s cikcakasto linijo (t. 24: 5) ali z dvema vrstama krožcev (t. 23: 4). Z vzdolžnimi linijami so okrašeni še ročaji na skodelici in dvoročajnem vrču iz groba 14 (t. 23: 4, 24: 5). Okraševanje posod s kositrnimi lističi je v ruški skupini zaenkrat neznano, čeprav so ga v obdobju Ha C, pa tudi že v obdobju Ha B, poznali skoraj v vsej Evropi. V Sloveniji je tako okraševanje znano le iz obdobja Ha C. Najbližje analogije zanj imamo v gomili na Hardeku, Podoložah, Legnu, Pošteli, kjer je v tej tehniki izdelan meander. Omenja se še iz pivolskih gomil in gomil v Radvanju.20 Morda bi k slikoviti tehniki okraševanja lahko prišteli črn premaz na notranjih (t. 8: 4; 19: 4; 20: 2; 23: 1) ali na obeh površinah latvic (t. 18: 1-3; 9: 3), kot ga poznamo z grobišča v Ljubljani.21 Kovinski predmeti, najdeni v sedmih grobovih, so dokaj številni in raznovrstni, kar v najdiščih v Podravju ni bil pogost pojav. Seveda glede na majhno število odkritih grobov ne moremo trditi, da je to značilno prav za ormoško grobišče. Med njimi izstopa grob 7, ki ima poleg keramičnih še izdelke iz brona, železa, stekla in zlata. Glede na namembnost uporabe najdb bi ta grob lahko pripisali ženi kakšnega takratnega »ormoškega veljaka«. Med ženske grobove bi lahko prišteli še grobove 1, 4 in 5. V njih smo med drugim našli fibule, okraske iz spiralno zavite žice, kovinske ovratnice, obročast okras, gumbe, dvojnokrižno pašno spono, jagode in vretenca. V grobovih 9 in 14 so bili pridatki, značilni za moške grobove: igla, britev in orožje. V grobovih 1 (t. 6: 4-5), 4 (t. 9: 4, 7; 10: 9) in 7 (t. 15: 1, 5-6; 14: 3, 2d) so bile fibule očalarke, ki so značilne za mlajšo kulturo žarnih grobišč v JV Alpah in so pogoste v grobovih ruške in ljubljanske skupine. V slednji so značilne za ženske grobove stopnje Ib, uporabljajo pa se še v stopnji II.22 V ormoškem grobišču prevladujejo velike fibule očalarke z malo osmico (t. 6: 5; 9: 7; 15: 1, 5), kakršne uvršča na Hrvaškem K. Vinski-Gasparini v fazo V. Običajno jih najdemo v depojih skupaj s trakokimerijsko konjsko opremo. V Avstriji v depojih skupine Stillfried. pri nas pa depojih iz: Rožanca, Matijevičev, Gajine pečine pri Drežniku in Šarengra* da.23 Velike fibule očalarke spadajo tudi med inventar groba iz Ostrožca pri Cazinu, postavljenega v 9., 8. stol. pred n. št., skupne grobnice II iz Gomolave, datirane v 9-stol. pred n. št., grobov iz Vergine, kjer so vodilni tip 9. stol. Fibule očalarke z majhno osmico pripisujejo skupaj s spiralnimi narokvicami, kovinskimi ovratnicami, salteleoni, gumbi, obročki in drugim k noši, ki je bila značilna na prostoru med Vergino, spodnjim Podonavjem in Slovenijo v 9. in zgodnjem 8. stol. pred n. št."4 P° tem sodeč bi k taki noši pripisali tudi salteleone iz grobov 4 (t. 10: 1) in 7 (t. 16: gumbe (t. 13: 9) ter obročke, nanizane na zvite in v ognju poškodovane bronaste žice, ki so najverjetneje deli kovinskih ovratnic (t. 17: 5). V ženskih grobovih iz Ormoža so še zapestnice različnih oblik, narokvice m nanožnice. Spiralne narokvice (t. 6: 7; 15: 4) uvrščata H. Mtiller-Karpe in Gabrovec med tipične predstavnike horizonta Ha B3 ruške skupine.25 Zu ploščat" zapestnico s tremi rebri iz groba 7 (t. 17: 1) v ruški skupini ne najdemo nobeni primerjav, pač pa primerjave najdemo na ljubljanskem grobišču. Podobni zapestn sta v grobu 178 stopnje II b skupaj s sodčasto žaro, okrašeno s posamezni plastičnimi bunčicami.28 Masivne bronaste sklenjene zapestnice iz Ormoža (t. 10: 5; 15: 3), so ornamenti-rane z graviranimi prečnimi in poševnimi črticami po zunanji površini. V Podravju so bile take zapestnice, le z drugačnim okrasom, najdene v grobovih 3 in 5 iz Lepe Ravne na Pošteli in v Mariboru. Pojavljajo se tudi na Rifniku, Vačah, v Mengšu, Golobinjeku pri Šentjerneju, Šmihelu pod Nanosom ter na ljubljanskem grobišču, v grobovih stopnje I a, II b in III a. Običajno se pojavljajo skupaj z bronastimi dvozankastimi ločnimi fibulami. Na Hrvatskem jih najdemo v depojih faze V iz Ciglenika in Šarengrada. V slednjem skupaj s trakokimerijsko konjsko opremo, velikimi fibulami očalarkami, železnimi sklenjenimi zapestnicami in nanožnicami.27 V istem depoju ter v grobu iz Sotina, imamo primerjave sedlastim nanožnicam na t- 7: 1; 10: 2-3; 15: 2.28 Podobno ornamentirane kot ormoške so nanožnice iz depoja Celldomolk na Madžarskem, ki sodi v horizont Ha B2.29 V grobu 7 iz Ormoža so tudi odprti narebreni obročki z nazaj zavitimi ožjimi konci (t. 15: 7; 14: 2c) iz tanke bronaste pločevine. Kakšno funkcijo so imeli, zaenkrat ne vemo. Če bi pripadali diademu, ki je krasil glavo žene, bi jih morda lahko primerjali z deli diadema iz depoja v Šarengradu in groba 202 iz vukovarskega grobišča.30 Grob 7 v Ormožu je imel dvojnokrižno pašno spano, okrašeno s tipično ornamen-tiko kulture žarnih grobišč (t. 16: 2). Dvojnokrižne pašne spone so pogoste v grobovih ljubljanske skupine, kjer so značilne za moške grobove stopnje Ib, čeprav so posamezne nosili še v zgodnji II. stopnji.31 Žena, pokopana v grobu 7, pa ni nosila le nakita iz brona, ampak tudi iz železa, stekla in zlata. Iz stekla je bila izdelana jagoda svitkaste oblike (t. 16: 5), kakršno najdemo na ljubljanskem grobišču v grobu 316, skupaj z dvojnokrižno pašno spono m fibulo očalarko.32 V najdiščih iz tega časa zaenkrat ne najdemo primerjav zlatim jagodam rahlo bikonične oblike (t. 16: 6). Jagode so najverjetneje takratni prebivalci 0rmoža naredili kar sami iz zlata, ki so ga pridobili iz reke Drave, na kar nas °Pozarja tudi neobdelana kroglica zlata iz istega groba. Tudi nakit iz železa pripada isti vrsti noše. Iz železa so izdelane spiralne Narokvice, sklenjeni zapestnici in ovratnici rombičnega preseka (t. 14: 1; 8 4). V odravju je bila železna ovratnica odkrita v grobu 140 iz Ruš in v gomili 9 iz Legna. Najdene so bile tudi v grobovih na ljubljanskem grobišču, kjer so jih pričeli nositi e v stopnji II b, nosili pa so jih še v stopnjah III a in b.33 Tudi železnim sklenjenim zapestnicam na t. 14: 2 najdemo primerjave v Podravju. 2 Srobu j iz Lepe Ravne na p0§teli sta bili skupaj z železno vozlasto fibulo variante ski Znane so tudi iz depoja v Šarengradu in iz grobov ljubljanske skupine, kjer se tenjene železne zapestnice prvič pojavijo v grobovih stopnje II b, v uporabi pa so bev stopnji III a.34 n V Podravskih najdiščih zaenkrat ne najdemo primerjave železnim spiralnim Kr'h 14: Pač Pa iih imamo v novomeškem in ljubljanskem grobišču. V i 64 iz Ljubljane, ki sodi v stopnjo II b, so bile skupaj s fibulo očalarko z osmico, sku Z maihno vazasto glavico in bronasto ovratnico, v grobu 212 stopnje III a pa Paj z železnimi ovratnicami.35 Brit moških grobovih na ormoškem grobišču so najdene: britev, nož, igla in orožje, v* so Pogoste v grobovih ruške skupine, in to od najstarejših do najmlajših sto Jnt Najdemo jih tudi na ljubljanskem grobišču, kjer so tipične za moške grobove vari Ib' V D<)t)ovi v grobovih stopnje IV, ter v Škocjanu in Kobaridu. Mlajše Potrv m°d katere lahko prištejemo britev iz Ormoža (t. 24: 4), imajo grbo "»»njeno k ročaju in so tipične za horizont Ha B3." V Ormožu je bil v grobu 9 pokopan vojščak, saj je imel v grob položeno bronasto sekiro z zlitimi plavutmi (t. 18: 4) in sulično ost (t. 19: 1). Orožje je bilo razlomljeno in pozneje poškodovano od ognja. Uničevanje orožja pred polaganjem v grob je bilo značilno za čas kulture žarnih grobišč. V ruški skupini poznamo orožje le v posameznih primerih iz Maribora, na ljubljanskem grobišču pa le iz groba 39, ki je uvrščen v stopnjo II a. Tudi v Dobovi je orožje znano le iz groba 69. Več grobov z orožjem poznamo iz nekropole v Veliki Gorici, ki jo je K. Vinski-Gasparini postavila v stopnjo IV. Sekiri iz Ormoža najdemo primerjave na avstrijskem Koroškem, v gomili K na Bregu, ter v Kleinkleinu, v grobovih faze I po C. Dobiatu, npr. iz 17. gomile iz Forstwalda, ki je ena izmed najstarejših v tamkajšnji nekropoli.37 Razen v grobovih so se take sekire nahajale tudi v depojih. Na Hrvatskem v depoju Selci Petrijevački faze IV po K. Vinski-Gasparini, v Avstriji pa v depoju skupine Stillfried, skupaj z deli trakokimerijske konjske opreme.38 Iz danih primerjav vidimo, da imamo v ormoškem grobišču keramične posode, ki so pogoste med žarnogrobiščno keramiko ruške oziroma mariborsko-ruške skupine, uporabljali pa so jih v nekaterih podravskih najdiščih še v starejši železni dobi. Med njimi so keramične oblike, ki so bile v uporabi med celotnim obdobjem Ha B, pa tudi take kot dvoročajni vrči, ki so značilni le za horizont Ha B3. Za ruško oziroma mariborsko-ruško skupino so značilni tudi okrasi posod v ormoškem grobišču. Okrašene so bile namreč z žigosanim, vrezanim ali plastičnim ornamentom-V tem kulturnem krogu je okraševanje s plastičnimi okroglimi bunčicami redkejše. Na keramiki iz ormoških grobov pa so evidentne tudi nekatere novosti, ki jih zaznamo prvič na grobiščni keramiki ruške skupine. Mednje lahko uvrstimo prema-zovanje posod s črno barvo, okraševanje notranjih površin posod, zaznamovanje zunanje površine, pritrjevanje kovinskega obroča na ustje posode in okraševanje posod s kositrnimi lističi. Z njimi so izdelane vodoravne in navpične črte, cikcakaste linije, trikotniki in krožci, skratka okrasi, ki so pogosti na posodah ruške skupine. Tem lahko dodamo še uporabo stekla in zlata in novosti med kovinskimi izdelki-pojav dvojnokrižne pašne spone, velikih fibul očalark, ploščate zapestnice s tremi rebri, obročkov, nanizanih na žice - kovinske ovratnice, odprtih obročkov z zoženimi konci, nanožnic in navsezadnje železne izdelke ter s tem tudi večjo rabo železa-Slednje je bilo doslej v Podravju izpričano le z maloštevilnimi pridatki v grobovih 21, 31, 70 in 140 iz Ruš, s pridatki iz žganega groba na Lepi Ravni s Poštele ter s skromnimi ostanki iz Maribora.38 Najdbe iz ormoških grobov imajo poleg navezav v ruški, oziroma mariborsko-ru-ški skupini, veliko skupnega z najdbami iz žganih planih grobov na Lepi Ravni iz Poštele. Prav v teh, ki so verjetno sočasni z nekaterimi ormoškimi grobovi, najdem0 primerjave za nekatere keramične izdelke in masivne bronaste ter sklenjene železne zapestnice. Medtem ko se take keramične posode nahajajo že v ruški oziroma mariborsko-ruški skupini, pa v tej skupini ni sklenjenih železnih zapestnic. Najdbe iz ormoškega grobišča imajo v Sloveniji veliko skupnega tudi z ljubljan-sko skupino, na jugovzhodu s skupino Donja Dolina in z najdišči v Podonavju. predvsem s IV. in V. fazo skupine Dalj. Povezave z ljubljanskim grobiščem najdemo predvsem pri kovinskih izdelkih: masivnimi in ploščatimi bronastimi zapestnicanj! s tremi rebri in z vsemi železnimi predmeti, ki sodijo v stopnjo II b. S skupino Da 1 ima razen s keramičnimi izdelki povezave še z velikimi fibulami očalarkam' majhno osmico, sedlastimi nanožnicami ter masivnimi bronastimi in sklenjeni železnimi zapestnicami, ki so bile navadno najdene v depojih skupaj s trakokimer'J sko konjsko opremo. Po najdbah sodeč, predvsem pa po uporabi železa, nekaterih izdelkov iz brona in dvoročajnih vrčev bi lahko nekatere grobove iz ormoškega grobišča pripisali horizontu Ha B2, druge pa horizontu Ha B3. V grobovih 2 in 7 se pojavlja nakit iz železa, kar bi kazalo na to, da gre za mlajše grobove v tem časovnem okviru. Tako bi lahko grobove 1, 2, 4, 6, 7 in 14 iz Ormoža pripisali horizontu Ha B3 ruške oziroma mariborsko-ruške skupine, to je prehodni stopnji, ki zajema konec žarnogrobiščne kulture in pričetek starejše železne dobe na Štajerskem. 1 B. Pere, Arh. vest. 13-14, 1962-1963, 376 ss. pril. 1. 2 S. Pahič, Časop. zgod. narodop., n. v. 1, 1965, 22 ss; isti, v: Arheološka najdišča Slovenje (1975) 320. 3 M. Tomanič-Jevremov, Var. spom. 21, 1977, 178 ss. Izkopavanja sta finančno omogoči SO in TKS Ormož, za kar se jima na tem mestu najlepše zahvaljujem. S. Pahič, Pobretje, Katalogi in monogra-6 (1972) 51 - razširjenost skodel na grobiš-Cu' 1 13: 10 (odslej Pobretje)', H. Muller-Kar-Pe; Beitrage zur Chronologie der Urnenfelder-pei£ nordlich und siidlich der Alpen, Romisch-^ermanisehe Forschungen 22 (1959) (odslej ^ronologie) t. 113: F-3 - v Rušah, v grobu /®7 stopnje Ha B3, skupaj s spiralnimi naro-Kvicami; M. Jerman, Arh. vest. 27, 1976, 185, 14~17, s primerjavami iz drugih najdišč, • o: h. v Dobovi v grobovih stopnje III in IV; • lJular, Arh. vest. 29, 1978, 36 ss, kombina-'jska tabela; F. Stare, Dobova, Posavski mu-eJ Brežice 2 (1975) t. 16: 12; 56: 5; 57: 6. obd K Pahie' Pobretje, t. 3: 7, v grobu 15 b iz Ptu°u 3 Znane so tudi v naselbini na fi "^kem gradu: J. Korošec, Prazgodovinska SA7tt a na Ptujskem gradu, Dela 1. razr. v„ (1951) t.: si. 32 (odslej Ptujski grad)-, Vel iz Gornje Radgone: I. Horvat-Ša- bini vest~ 32> 1981> 294> 1: 13; v nasel" fest n,a BrinJevi gori v plasti 4: D. Oman, Arh. fazi tv' 1981> 151> 30: 2- Na Hrvatskem v Po L ln V: K Vinski-Gasparini, Kultura 153 v Sa iarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973) ra d / 101: 8-9 (Treščerovac) (odslej Kultu-Arheof.V1 iar<"na); N. Majnarič-Pandžič, v: sa(kn istrativanja na karlovačkom i si-29 gg . Području, Izd. Hrv. arh. dr. 10 (1986) anti„\, 2-31 V. Hoffiller, Corpus vasorum 7^8; 32n.'"'' Y°ugoslavie fasc. 2, pl. 29: 3; 31: G-i Ho Muller-Karpo, Chronologie, t. 108: ' H i?' tretje, t. 28: 7. grob lkv, If-Karpe, Chronologie, t. 115: B-(Hadvw ? "°rizontu Ha B3 (Ruše), t. 117: 26 * s 4e)J 120: 2' «• (Maribor). Cas0D Pobretje, t. 10: 8; 29: 10; isti, (Sp. narPod narodop n. v. 4, 1968, t. 5: 23 •ovanje); isti, Drugo tarno grobišče v Rušah, Razprave 1. razr. SAZU 4/3 (1957) 47, op. 42 s primerjavami iz drugih najdišč v Podravju, t. 4: 3 (odslej Ruše); isti, Arh. vest. 17, 1966, 109 ss, t. 1: 2 (Hardek); H. Muller-Karpe, Chronologie, t. 110: D-l (Ruše); 117: 2 (Radvanje); 119: 1, 4, 7, 13 (Maribor). * H. Miiller-Karpe, Chronologie, 214, si. 51: 14. 10 H. Muller-Karpe, Chronologie, 222, si. 59: 29, t. 112: A-4; 113: F-4. 11 H. Muller-Karpe, Chronologie, 222, si. 59: 27, 31, t. 113: D (Ruše); 117: 27 (Sp. Radvanje); 120: 25, 34 (Maribor); Z. Marič jih v Donji Dolini prišteva med tipične predstavnike faze II b, čeprav so v uporabi že v fazi II a: Z. Marič, Gl. Zem. muz. 19, 1964, 36 ss, t. 12: 6. 12 S. Pahič, Pobretje, t. 12: 4; 17: 1; H. Miiller-Karpe, Chronologie, t. 117: 24, 35 (Hajdina); 120: 21; 122: 11, 20 (Maribor). 13 V naselbini na Brinjevi gori se pojavlja v prvih dveh slojih: S. Pahič, Arh. vest. 32, 1981, 118, op. 192 in 193, kjer navaja širše primerjave; D. Oman, Arh. vest. 32, 149, op. 20-23, 25-28, kjer navaja širše primerjave. 14 S. Pahič, Ruše, 41 ss, 62, t. 10: 2; isti, Pobretje, t. 31: 7; isti, Časop. zgod. narodop. 10, 1974, 44 ss, t. 5: 1; H. Muller-Karpe, Chronologie, t. 109: K; glej tudi M. Strmčnik-Gulič, Arh. vest. 30, 1979, 117 ss, t. 3: 1. V. Hoffiller (op. 5) pl. 3: 5; 4: 4 (Dalj). 15 S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 53 ss, op. 161-170, kjer govori avtor o tehnični izdelavi tega ornamenta in daje široke primerjave za njegovo časovno in geografsko razprostranjenost. " J. Korošec, Ptujski grad, t.: si. 214. " H. MUller-Karpe, Chronologie, t. 116: 48 (Hajdina); 119: 32 (Maribor). S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 50 ss, t. 5: 1 in 6: 2 z nadaljnjimi primerjavami v opombah 144 in 145. " Po kvalitativni analizi vzorca teh aplikacij, ki jo je izdelal Inštitut Borisa Kidriča v Ljubljani, so sestavljene takole: glavna komponenta je kositer s primesmi cinka, srebra, bakra, bizmuta, svinca, magnezija, fosforja, mangana in silicija. Za navedene podatke se zahvaljujem dipl. ing. Nadi Sedlarjevi. 20 S. Pahič, Arh. vest. 17, 1966, 113, t. 1: 3; isti, Časop. zgod. narodop. 10, 1974, 30; isti, ib. 4, 1968, 31, 34, op. 137; M. Tomanič-Jevre-mov, Ptujski zbor. 4, 1975, 110 ss, t. 1: 8; M. Strmčnik-Gulič, Arh. vest. 30, 1979, 119, t. 20: 1; glej tudi S. Gabrovec, Arh. vest. 19, 1968, 171 ss, op. 59-81, z navedenimi širšimi primerjavami in citirano literaturo. 21 I. Puš, Arh. vest. 27, 1976, 124 ss; D. Hadži in F. Cvek, Arh. vest. 27, 1976, 128 ss. 22 S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 342 ss, razpredelnica 1. 23 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama (op. 5) 164 ss, si. 6: 18, t. 129: 12-13 (depo Matijeviči), t. 131: 22-23 (depo Šaren-grad), t. 128: 1 (depo Gajina pečina kod Drež-nika); ista, v: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 599 ss, t. 96: 7-8; Z. Vinski, K. Vinski-Gasparini, Arh. rad. raspr. 2, 1962, 270, 273, t. 1: 7, 15; R. Pittioni, Urgeschichte des osterreichischen Raumes (1954) 493, 495, si. 353: 6-7; 355: 5-6 (depo Haslau-Regels-brunn, skupaj z deli trakokimerijske konjske opreme); H. Muller-Karpe, Chronologie, t. 143: 3, 4, 9, 10; J. Todorovič, Katalog praistorijskih metalnih predmeta (1971) 25 ss, t. 16: 2; 85: 25. 24 L. Teržan, Arch. Iugosl. 24, 1987, 8 ss, si. 1; 3; 4: 8; N. Tasič, Arch. Iugosl. 13, 1972, 27 ss, t. 5: 14-15; 6: 16-19; isti, Rad vojvod, muz. 21-22, 1972-1973, 103 ss, si. 56; 79; 80; isti, Materijah 19, 1981, 48 ss, t. 6; B. Raunig, Gl. Zem. muz. 37, 1982, 1 ss, t. 2: 1. 25 H. Muller-Karpe, Chronologie, 124, 222, si. 59: U, t. 110: E-l, 2; 113: F-l, 2 (Ruše); 118: 40-41 (Maribor); S. Gabrovec, v: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 54 ss, si. 6: 26. 26 I. Puš, Žarnogrobišina nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani, Razprave 1. razr. SAZU 7/1 (1971) t. 30: 8, 9. (odslej Ljubljana " S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 58 ss, t. 6: 11, 12; 7: 7, 8 in'op. 213, kjer govori o taki zapestnici iz Maribora; H. Muller-Karpe, Chronologie, t. 118: 42; A. Bolta, Arh. vest. 7, 1956, 261, t. 5: 102-103; F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, Dela 1. razr. SAZU 9 (1954) 91 ss, t. 69: 1; I. Puš, Ljubljana I, 94, t. 24: 4; 40: 5; S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338 ss, razpredelnica 1, si. 4, t. 11: 1-2 (Golobinjek pri Šentjerneju); isti, Kamniški zbor. 10, 1965, 95 ss, t. 3: 6; 8: 9; 6: 2-4, 12, 13 (Mengeš); F. Stare, Vače, Arheološki katalogi Slovenije 1 (1955) 42 ss, t. 71: 8, 10; M. Guštin, Notranjska, Katalogi in monografije 17 (1979) t. 42: 4-7; 44: 1-2; 66: 9-11; 67: 1, 2, 4-5; K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama, 164 ss, t. 126: A-2 (Ciglenik); 130: B; 131 (Šarengrad). 28 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama, t. 131: 11-12 (Šarengrad); Z. Vinski, K. Vinski-Gasparini, Arh. rad. raspr. 2, 1962, 278, t. 5: 68, 69. 29 H. Mtiller-Karpe, Chronologie, t. 141: A-6-14. 30 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama, 164 ss, t. 125: 11 (Vukovar - Lijeva bara); 131: 13-14 (Šarengrad). 31 S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 342 ss, razpredelnica 1 in si. 3. 32 I. Puš, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani, Razprave 1. razr. SAZU 13/2 (1982) 73 ss, t. 25: 8; 43: 18. 33 M. Strmčnik-Gulič, Arh. vest. 30, 1979, 121, t. 7: 5; H. Muller-Karpe, Chronologie, 116; S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338 ss, razpredelnica 1 in si. 4. 34 S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 1974, 59, t. 5: 8-9; S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338 ss, razpredelnica 1; K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama, 164 ss, t. 131: 25. 35 F. Stare, Ilirske najdbe (op. 27) 94, t. 55: 3; S. Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338 ss, razpredelnica 1; I. Puš, Ljubljana I, 91 ss, t-38: 7; 39: 3; T. Knez, Arh. vest. 35, 1984, 121, t. 4: 7. 311 H. Muller-Karpe, Chronologie, 125. " C. Dobiat, Das hallstattzeitliche Graber-feld von Kleinklein und seine Keramik, Schild von Steier. Beiheft 1 (1980) 143, t. 34: 13; 49: 3; 107: 2. 38 R. Pittioni, Urgeschichte des dsterreichf schen Raumes (1954) 497, si. 356: 11 (v depoju Stillfried, skupaj z deli trakokimerijske konj-ske opreme); K. Vinski-Gasparini, Kultur polja sa žarama, t. 107: A-12 (Selci PetrijevaC-ki). S. Pahič, Časop. zgod. narodop. 10, 197*' 59 ss, op. 218, 219, t. 5: 8-9; H. MUlIer-Karpe, Chronologie, 116. DAS URNENGRABERFELD VON ORMOŽ Zusammenfassung In dem Aufsatz veroffentlicht die Autorin die Funde aus den zwanzig Grabern (Taf. 1), die im Jahr 19743 etwa 100 Meter westlich vom Wall der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož entdeckt worden sind (Beil. 1: 1). Die Graber, die zur Siedlung gehorten, lagen nur 20 bis 30 cm unter der heutigen Erdoberflache. Die Grabgruben waren in die gelbe lehmige Erde eingegraben und waren mit keinem Material belegt. In den Grabern 15, 16, 18, 19 und 20 waren die Knochen direkt in die Grabgrube deponiert, in anderen Grabern befanden sie sich in verschiedenen GefaBen (Taf. 2-5). Einen betrachtlichen Teil der Grabbeigaben umfaBt die Keramik, derer Formen typisch fiir die Ruše-Gruppe der Urnenfelderkultur sind4'10 12' 14. Darunter findet man einige, in der gesamten Ha B-Periode gebrauchte Formen, neben den Formen, die nur fiir die Stufe Ha B 3 charakteristisch sind11, wie z. B. die Zweihenkelkriige (Taf. 12: 1; 23: 4; 24: 1). Fur die Ruše-Gruppe ist auch die Ornamentik der Keramik typisch.13 15 Die GefaBe waren mit gestempelten, eingeritzten oder plastisch gestalteten Ornamenten versehen. Das Verzieren durch eine umlaufende Reihe runder plastischer Warzen (Taf. 6: 6; 12: 1) ist in diesem Kulturkreis seltener vorhanden18. Bei der in den Grabern aus Ormož gefundenen Keramik sind unverkennbar auch einige Neuheiten, die bei der Grabkeramik der Ruše-Gruppe zum erstenmal Verrncrkt worden sind. Darunter kann man das Bestreichen der GefaBe mit schwarzer Farbe, das Verzieren innerer (Taf. 6: ; 19: 5; 20: 2; 23: 1) und das Kennzeichnen auBerer GefaBober-uachen (Taf. 18: 6), die Befestigung eines metallenen Reifens (Taf. 8: 4) an die GefaBmundung und das Verzieren der GefaBe durch Zinnblatter1" (Taf. 6: 3; 22: 1, 2; 23: 4; 24: 5) erwahnen. 'Mit diesen wurden waagerechte, senkrechte und die Zickzacklinien, Dreiecke und Kreise ausgearbeitet, alles Ornamente, die an den GefaBen der Ruše-Gruppe haufig vorkommen. Dazu Kofnmen noch der Gebrauch des Glases und des Goldes, sowie die Neuheiten unter den Metallgegenstanden: der doppelkreuzformige Gurtelhaken (Taf. 16: 2), groBe Brillenfibeln (Taf. 9: 7; 15: 1,5), flache Armringe mit drei Rippen (Taf. 17: 1), auf Draht aufgereihte Ringe H: 5), offene Ringe mit verjungten Enden, FuBringe (Taf. 7: 1; 20: 2, 3; 15: 2) und nicht 2uletzt die Eisengegenstande (Taf. 14: 1, 2; 8: 4), die von einem groBeren Gebrauch des Eisens jj 70 und 140 aus Ruše, die Beigaben aus dem Brandgrab auf Lepa Ravna unter Poštela und le bescheidenen Fundreste aus Maribor". Die Funde aus den Ormož-Grabern haben, ausgenommen der Ruše-Gruppe,4 18 22 33 38 viel i ^einsames mit den Funden aus den Flachbrandgrabern auf Lepa Ravna unter Pošte-. • so. 27.34 Gerade in diesen, die vermutlich gleichzeitig mit einigen der Ormož-Graber sind, „ nt? nian Vergleiche fur einige keramische Gegenstande, sowie fiir massive bronzene27 und Ru\ sene eiserne Armringe finden.14 Wiihrend solche keramische GefaBe bereits in der Se-Gruppe aufkommen, gibt es in dieser Gruppe keine geschlossenen eisernen Armringe. g, Vel"gleichsstucke fur bestimmte Funde aus dem Graberfeld in Ormož kann man in owenien auch in der Ljubljana-Gruppe21 22 28 27 31 " im Sudosten in der Donja Dolina-Grup-findUnd'm Donaugebiet vor allem in den Phasen IV und V der Dalj-Gruppe" mit m' Wus das Graberfeld von Ljubljana betrifft, kann man an erster Stelle die Vergleiche Mytallerzeugnissen Ziehen: mit massiven bronzenen27 und flachen Armringen mit drei find Untl mit alien eisernen14 35 Gegenstftnden, die zur Stufe II b gehoren. Mit der Dalj-Gruppe Brill'" rWir Vergleiche auBer bei den keramischen Gegenstanden5 14 noch in den groBen Und 'l>eln mit k I einen Achterschleifen,25 Schaukelfuflringen,28 sowie in massiven bronzenen27 dem thS° °SSenen eisernen Armringen,34 die in den Depotfunden iiblicherweise zusammen mit ruk°-kimmerischen Pferdegeschirr vorkommen. eini„e , uru'!'n nach, vor allem aber nach dem Einsatz von Gegenstanden aus Eisen, nach Gril|.(n. bronzenen Beigaben und Zweihenkelkrilgen, kiinnte man einige Graber aus dem Grsbe . in 0rmož der Stufe Ha B2, die anderen aber der Stufe Ha B3 zuordnen. In den es sich n 2 U'Ki 7 kamen die SchmuckstUcke aus Eisen vor, was ein Hinweis sein konnte, daB 1, 2 4 iUngere Grflber aus diesem Zeitraum handelt. Somit konnte man die Ormož-Gr&ber die daš p !iUn<1 14 dur Slufe Ha B3 der Ruše-Gruppe zuschreiben, d.h., der Obergangsstufe, tnde der Urnenfelderkultur und den An fang der ft 1 teren Eisenzeit in Štajersko umfaBt. 09 20O 30 10 O o o 1* 13^ 14 15O 18A • 016 £19 LEGENDA (SI ••«01 uni6bn 01 2 3 4 Miz PRIDATKOV V^o^o, g K1PUI(1K0 \ /qroii » Kovino in kkramiko T. 1: Ormož. Tloris grobišča. Taf. 1: Ormož. GrundriB dc>s Grfberfeldes. LEGENDA K TABELAM 2 DO HUMUS RUMENA ILOVICA ZGANINA PEPEL illl SEŽGANE KOSTI rr—■ V V^ OŽGAN LES GROB 15 GROB 13 •, m GROB 14 ' / T. 2: Ormož. Tlorisi in profili grobov. Vse = 1 :40. ''»f. 2: Ormož. Grundris.se und Profile von GrSbern. M 1 :40. T. 3: Ormož. Tlorisi in profili grobov. Vse - 1 :40. Taf. 3: Ormož. Grundris.se und Profile von Grfibern. M «* 1 : 40. T. 4: Ormož. Tlorisi in profili grobov. Vse= 1:40. 4: Ormož. Grundrisse und Profile von Grflbern. M - 1:40. GROB 18 GROB 20 T. 5: Ormož. Tlorisi in profili grobov. Vse ™ 1 :40. Tuf. 5: Ormož. Grundrisse und Profile von Grfibern. M - 1 :4». GROB 16 GROB 19 T. 6: Ormož, grob 1. 3, 4, 5, 7= 1:2; 1, 2, 6 =1:4. Tuf. 6: Ormož. Grub 1. 3-5, 7-1:2; 1, 2, 6 - 1 :4. T. 7: Ormož, grob 1. 1, 2 = 1:2; 3 = 1 : 6. Taf. 7: Ormož Grab 1.1,2- 1:2; 3 — 1:6. C 1 GROB 1 GROB 2 T. 8: Ormož. 1-3 grob 1; 4 grob 2. 1, 2, 4 = 1:2; 3 = 1:4. Taf. 8: Ormoi. 1-3 Grab 1; 4 Grab 2. 1, 2. 4 - 1:2; 3 - 1:4. BM 0-0# 5 ^^^ GROB 4 ^rf 7vvwvv\v T. 9: Ormož. 1 2 grob 3; 3- 7 grob 4. Vse« 1 :2. Tuf. 9: Ormož 1 2 Grab 7 Grab 4 AlU-s 1 :2. T. 10: Ormož, grob 4. 1-5, 7-9 =1:2; 6=1:4. Tuf. 10: Ormož. Grab 4. 1-5, 7-9 - 1:2; 6 - 1: 4. GROB 5 T. 11: Ormož, grob 5. 2-6 - 1:2; 1 - 1:4. Taf. U: Ormož. Grab 5, 2-6 - 1:2; 1 - 1:4. GROB 7 T. 13: Ormož, grob 7. 2 !) 1:2; 1 ■ 1:4. Taf. 13: Ormož. Grab 7.2-9-1:2; 1-1:4. GROB 7 ) rl C Fm €> C a • • •O- O0009060oooto) 3 M M J » J 9 T. 14: Ormož, grob 7. Vse= 1 : 2. Taf. 14: Ormož. Grab 7. Alles 1 :2. T. 15: Ormož, grob 7. Vsi- - 1 : 2. Tuf. 15: Ormož. Grab 7. Allea - 1 :2. 4 5 T. l(i: Ormož, grob 7. Vso 1 Taf. IB: Ormož Grab 7. Alles 1 T. 19: Ormož. 1-4 grob 9; 5 grob 10. Vse- 1 :2. Tuf. 19: Ormož. 1-4 Grab 9; S Grab 10. Allcs - 1 2. T. 20: Ormož, grob 10. Vse = 1 : 2. Tnf. 20: Ormož. Grab 10. Alles 1 :2. T. 21: Ormož. 1-2 grob 1«; 3 grob 16; 4 5 grob 13. 2, 3, 5 = 1 :2 1, 4 1 4 Taf. 21: Ormož. 1-2 Grab 10; 3 Grab Ki; 4 5 Grab 13. 2, 3, 5 I : 2; 1, 4 - 1 4 T. 22: Ormož, grob 14. 1, 2=1:2; 3 = 1:6. Tnf. 22: Ormož. Grub 14. 1 -2—1:2; 3 — 1:6. T. 23: Ormož, grob 14. 1-3 - 1:2; 4 « 1: 4. Taf. 23: Ormož. Grub 14. 1-3 ■ 1 : 2; 4 ■ 1 : 4. T. 24: Ormož. 1-5 grob 14; 6 grob 15. 2-6 =1:2. 1 = 1:4. Ttif. 24: Ormož. 1-5 Grub 14; (i Grab 15. 2-6-1:2; 1-1:4. GROB 15 GROB 20 T. 25: Ormož. 1 grob 15; 2-7 grob 20. Vse 1:2. Tuf. 25: Ormož. 1 Grob 15; 2-7 Grob 20. Alles - 1:2. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 323-332 METALOGRAFSKA PREISKAVA BRONASTIH PRAZGODOVINSKIH PREDMETOV IZ ORMOŽA MILICA PETERŠIČ-ČOBAL Vinarska 8a, YU-62000 Maribor Ormoška naselbina je pripadala prebivalstvu mlajše kulture žarnih grobišč.1 Sodi v tako imenovano ruško skupino, ki obsega najdišča doline Drave od Ruš do Ormoža. Po drugi svetovni vojni so bile opravljene obsežne arheološke raziskave naselbine, ki jih je vodila najprej Bernarda Pere, pozneje pa Marjana Tomanič-Jevremov.2 Med izkopavanji, ki so znotraj naselbine, utrjene z mogočnim nasipom in jarkom, odkrila ostanke številnih stavb in pravokotno mrežo ulic, so bile najdene izredne množine ^ramike, a le malo kovinskih predmetov oziroma drobcev. Z namenom, da bi Ugotovili metalurške postopke, ki so jih prebivalci naselbine uporabljali pri izdelo-Vanju različnih bronastih predmetov, smo metalurško preiskali nekaj bronastih najdb (si. 1), ki jih tako kot vse ostale najdbe hranijo v Pokrajinskem muzeju v Ptuju. Ormoška naselbina ni bila običajna poljedelsko-živinorejska vas, saj najdbe kažejo, da je v njej potekala obsežna obrtno-predelovalna dejavnost. Odkrito iivarsko orodje in ostanki žlindre dokazujejo, da so se z livarstvom ukvarjali že v Najstarejši ormoški stopnji. Za taljenje potrebno rudo so verjetno kopali v rudiščih bakrove, svinčeve in cinkove rude na Pohorju.1 To področje je bilo v oligocenu Podvrženo magmatskemu delovanju, zato so bili minerali orudeni še z magnetitom ln nekaterimi sulfidi. To dejstvo je posebej pomembno glede na rezultate naše Preiskave bronastih najdb iz ormoške naselbine. Za metalografsko preiskavo4 so bili izbrani vzorci, prikazani na si. 1: 1-29. Če Zri na h'tr0 Pre8leclarno- vidimo, da so tisti do vključno št. 7 iz večjih količin snovi debelino do 10 mm, nadaljnji pa iz relativno majhnih količin brona, z zelo majhno ebelino 15 ^o 3 mm. Že to nas opozarja, da je bilo pri izdelavi teh kovinskih Predmetov uporabljenih več postopkov. Za p^i vzorec smo vzeli fragment kosa si. 1: 1, ki je bil pripravljen za p^ oskopski pregled in jedkan. Metalografski prikaz mikrostrukture je na t. 1: 1. kr- lntenzivnem jedkanju brona je izstopila izrazita kristalna struktura vejastih odrt °V' ki so Posll,dica daljšega strjevanja bronaste zlitine. To je značilna struktura vid' 3 materiala. kar potrjuje, da je bil ta izdelek narejen z ulivanjem. Po vzorcu so vkl° Vclik() število drobnih temno sivih pik, ki so v naravi modrosive barve. To niso hU■ > P ill ► T i w • tT * 17 181- bronastih predmetov i/ prazgodovinske naselbine v Ormožu. 1 1.1 ID__I . . . - ___ ___ .... . « . . . ., . .. „ - UIVlul" uronasun preameiov iz pru/.^JuuvuisM' lui.snuini' v uirauxu. 15- 18«= si. 1: 8, 9, 5a, 16; 16, 17 = si. 1: 5b. - 13, 15, 16 = 75:1; 14, 18= 150:1; Taf.3.M 17 = 300:1. 14 . ^''"struktur der Bronzegegenst&nde aus der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož. ' °> '8 ^ Abb. 1: 8, 9, 5u, 16; 18, 17«=Abb. 1: 5b. - 13, 15, 16-75:1; 14, 18= 150:1; 17-300: 1. Limske gradine - dat. od mlajše faze bronaste dobe do železne dobe; spodmola Caharija (Zaccaria) pri Nabrežini - iz kaštelirske plasti;5 osamelca Grmez (Ljubljansko barje) - površinska najdba, neobjavljeno.6 b - Poloblasta skodela brez naznačenega vratu z nekoliko izvihanim ustjem (t. 1: 1). Večji ročaj povezuje rob ustja z delom pod največjim obodom, ki je okrepljen s komaj zaznavnim vodoravnim trakastim plastičnim rebrom. Ta posoda zaenkrat nima neposrednih analogij, podobna pa je primerku iz: Kaštelirja nad Jelarji - (z blagim klekom), dat. v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe.7 O tem, da se ta različica veže s prejšnjo, priča ročaj, ki je na vrhu nekoliko zožen. Obe navedeni skodeli sodita k vodilnim tipom istrsko-kraške keramike oz. kaštelirske kulture v času od srednje do mlajše in končne faze bronaste dobe. Po vsem tem lahko sklepamo, da je bil obravnavani tip lončenine na tem prostoru dokaj dolgo v rabi. Druga oblikovna skupina so sklede. Med njimi ločimo vsaj štiri različice: a - Večje sklede s poloblastim spodnjim delom in z močno izvihanim ustjem-Zastopane so s primerki, pri katerih je ustje enakomerno okrepljeno (t. 1: 6), ali samo z notranje strani nekoliko odebeljeno (t. 1: 11). Ustje je lahko znotraj večkrat fasetirano (t. 1: 7, 12). Nekateri od teh primerkov imajo poleg teh tudi zunanja fasetiranja na največjem obodu v obliki ostrega kleka (t. 1: 12). Analogije zanje predstavljajo primerki iz: Kaštelirja na Brionih - dat. v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe; kaštelirja na Dolgi kroni - dat. v mlajšo in končno fazo bronaste dobe (1300-900); Kaštelirja nad Jelarji - dat. v srednjo, mlajšo in končno fazo bronaste dobe; najdišča Braida Roggia (Pozzuolo) - dat. v mlajšo ali na začetek končne bronaste dobe; Castions di Strada - dat. v srednjo, mlajšo in drugo fazo končne bronaste dobe; Šivčevega prekopa (Ljubljansko barje) - dat. okvirno v bronasto dobo.' Za ta tip posode iščejo nekateri posamezne povezave z zahodnimi kulturnim' manifestacijami, in to na eni strani z mlajšo fazo bronaste dobe v Benečiji,10 na drug' strani pa s subapeninskimi pojavi na območju srednje Italije;11 ti elementi se recipročno pojavljajo tudi na kraškem ozemlju v Pečini pod Muzarji (Caverna dell'Orso) pri Gabrovcu na Tržaškem.12 b - Druga različica je podobna skleda s kratkim, navpično odrezanim robom ustja (t. 1: 13); poleg ostrega zunanjega preloma (kleka) in večkratnih notranji!1 fasetiranj v zgornjem delu ima na robu ustja tri ali štiri majhne poševne jezičaste podaljške. V našem kulturnem krogu zanjo zaenkrat nimamo očitnejših paralel." jezičasti izrastki na podobno oblikovanem ustju se pojavljajo na trinožnem krožnik , s Čunske gradine na Lošinju, datirane v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe. c - Za posebno različico smo izbrali dokaj veliko in globoko skledo bolj kontfn oblike z rahlo izvihanim ustjem, ki je znotraj na pregibu ostro profilirano; nekaj niže je ostenje stopničasto oblikovano (t. 2: 1). Bolj ali manj pristne analogije imam" v primerkih, datiranih v srednjo, mlajšo in končno bronasto dobo." '1 d - Posebna različica je tudi globoka skleda, podobna loncu, ki jo je bilo m«> ^ risbo rekonstruirati iz dveh večjih kosov (t. 2: 2). Posoda ima visok zgornji de rahlo usločenimi stenami in komaj občutno zoženim ustjem. Na največjem obo ^ sta eno ali dve dokaj trakasti sedlasti ušesci. Na tem delu posode je ornamen treh vodoravnih plitkih kanelur; zgornja poteka nad ročajem. Po razvrstitvi Carda-rellijeve sodi k tipu 38.18 Ta naj bi bil značilen za mlajšo fazo bronaste dobe.19 K podobnemu tipu sodi verjetno tudi zgornji del sklede (t. 1: 9). Prav tako lahko k tej ali različicama skled a in b pripadata trakasti ušesci (t. 2: 3,4), od katerih eno ustreza našemu primerku, medtem ko je drugo dvakrat navpično nažlebljeno.20 Tretjo skupino posodja predstavlja lonec amforaste oblike. Je kroglast z nizkim usločenim vratom in lijakasto izvlečenim ustjem; po predstavitvi Cardarellijeve ustreza tipu 90 B (Katalog, t. 17). Naš primerek je od vratu navzdol okrašen s tremi vodoravnimi kanelurami (t. 2: 5). Analogije se kažejo v primerkih iz: kaštelirja Moncas (Rovinjsko Selo) - dat. v srednjo fazo bronaste dobe; kaštelirja Sv. Duh pri Novigradu - dat. v mlajšo in končno fazo bronaste dobe;21 Tudi ta oblika sodi v isti čas kot vsi drugi zgornji tipi. Posebno skupino tega oblikovnega tipa lončenine predstavlja t.i. groba keramika. Vsi lonci so podolgovate (t. 2: 7) ali bolj kroglaste oblike (t. 2: 8), z nizkim vratom in majhnim ustjem, ki je okrašeno s prstnimi odtisi ali pa je pod njim rebro s Prstnimi odtisi. Ta zvrst lončenine se sicer zelo redko omenja na tu navedenih gradiščih (razen primerkov s Križne gore in s Čunske gradine); razen tega je tudi to gradivo v glavnem še neobdelano. Predvsem valoviti okrasi tega tipa so zaenkrat značilnejši za mlajšo prazgodovinsko oz. protozgodovinsko fazo, t. j. za železno dobo.22 Dejstvo je tudi, da je lončenina s takšno ornamentiko najpogostejša na eneolitskih najdiščih;23 če pa iščemo analogije za oblike posod iz Predjame, jih tu ne bomo našli. Pri naši posodi (t. 2: 7) predstavlja dobro analogijo lonec iz Kotarjeve Pečine na Tržaškem, ki je kronološko neopredeljen.24 v to zvrst grobe keramike sodita iz Predjame navzgor obrnjena jezičasta ročajčka (t- 2: 9,11); analogije zanju in za profilacijo prej omenjenega lonca so med najdbami iz: Pečine pri Križu (Grotta di S. Croce) - dat. v srednjo, a tudi v mlajšo fazo bronaste dobe (po Cardarellijevi kot tip 121 na t. 18); Cunske gradine - dat. v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe;" Kaštelirja na Brionih - dat. v srednjo in delno v mlajšo fazo bronaste dobe;26 itd. ^ed druge bronastodobne keramične izdelke naj bi sodila tudi vretenca, zastopana z dvema tipoma: a - konična s konkavno osnovo (t. 4: 1, 2), po Cardarellijevi tip 193 na t. 20; b - bikonična (t. 4: 3), po Cardarellijevi tip 194 na t. 19. Analogije zanje so Primerki iz: kaštelirja Griže pri Kontovelu; Kaštela pri Bujah27 in Križevcev - Ciglana.2' ,. V zvezi s keramičnim gradivom moramo omeniti, da obstajajo še posamezni kosi, ž'bl lahko sodili v drugo polovico končne faze bronaste dobe in v prvo fazo starejše dob n k a je na naših posodah skromna. Če pustimo ob strani okraševanje šir.° keramike z razčlenjenimi rebri, so na kakovostnih izdelkih edini ornament Prvih ,V0d()ravnt' kanelure. Pojavlja se na skodelah, globokih skledah in loncih. Na n dveh tipih se nahajajo na največjem obodu in potekajo vzporedno okoli posode: pri ročaju se včasih zreducirajo v eno kaneluro nad njim ali pod njim. Na loncih potekajo kanelure pod vratom na ramenu posode. Okraševanje v tej tehniki je značilnost kaštelirskih kultur, kot kažejo primerki iz: Kaštelirja na Brionih - dat. v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe; kaštelirja Moncas (Rovinjsko Selo) - dat. v srednjo fazo bronaste dobe; kaštelirja Sv. Duh pri Novigradu - dat. v mlajšo in končno fazo bronaste dobe.29 Po analogijah je izpričano, da je bila ta tehnika tudi pri drugih motivih zelo priljubljena od srednje faze bronaste dobe dalje. Njena priljubljenost je očitna ne samo na omenjenih kaštelirjih v Istri in na Krasu, marveč na zelo širokem območju proti zahodu, tj. v severni Italiji, tja do Trentina,30 pri nas pa prek Ljubljanskega barja še vzhodneje od Slovenije.31 Od koščenih izdelkov moramo omeniti šest vretenc, izdelanih (po Morettijevi) iz glavic človeških femurjev.32 Te smo svojčas napačno pripisali poznoantičnemu obdobju,33 čeprav jih je že J. Korošec pravilno opredelil kot bronastodobne.34 Tipološko sodijo h konični obliki z odrezanim ali odbrušenim vrhom (t. 4: 4-9). Analogije zanje zaenkrat zasledimo v primerku iz: kaštelirja na Dolgi kroni - dat. delno v mlajšo, delno v končno fazo bronaste dobe.35 Sodeč po najdbah z nekaterih bronastodobnih naselbin se med 160 koščenimi artefakti, kolikor so jih našli v Jami pod Jamskim gradom (nedvomno dokaj tudi iz drugih obdobij), da izločiti nekaj koščenih orodij.36 Gre predvsem za šila in gladila, ki so jih uporabljali pri dodelavi keramičnih posod in podobno (t. 3: 1-10). Od kovinskih najdb lahko omenimo samo fragment ročaja jezičastoročaj-nega meča ali celo krajšega bodala (t. 4: 10). Glede na to, da naš ohranjeni fragment kaže dokaj pristne analogije z mečem iz S. Marco di Belvedere, lahko domnevamo, da sodi k varianti »Sacile« in »Montegiorgio«.37 Ker so pogost inventar depojev, in ker naša jama ni povsem arheološko raziskana, se lahko vprašamo, ali najdeni fragment meča morebiti ne sodi k neki zaključni zakopni najdbi, ki še ni bila odkrita-Iz našega analitičnega pregleda je razvidno, da je priobčeno gradivo iz mlajše m končne faze bronaste dobe; nekateri elementi sicer dopuščajo možnost, da izhaja iz končne srednje bronaste dobe. Po kulturnih značilnostih lahko naše gradivo uvrstim« med zapuščino starejše istrsko-kraške kaštelirske kulture. Glede na naselbinski prostor lahko dalje sklepamo, da so imetniki teh naših jamskih najdb prebivali na nekem prazgodovinskem gradišču nedaleč od Predjame.38 Najdbe same so lahko v jami inventar depoja, podobnega tistemu iz Deutschkreutza," ali pa so del vsebine uničenega groba.40 Opis gradiva Za merami je navedena inventarna številka iz zbirke v Predjumskem gradu (stara oznak8 je v oklepaju) in na koncu še že objavljena slika v razpravi J. Korošcu, 1956. Tabla 1 1. Fragment opečnato rdeče skodele z ročajem iz gline, močno pomešane z drobci kremi'n Vel. 6,1 x 6,2 cm; pr. ustja 17 cm. Inv. št. 1947 (C 2065). m 2. Iz več kosov rekonstruirana rjavosiva skodela z ostankom ročaja 7. glajenim prem"^ in izdelana iz gline s primesjo Rljudastega peska je bila nekdaj skoraj povsem ohranjena. v 9,5cm; pr. ustja 15,4cm. Inv. St. 1921 (C 13», E 60). T. »: 1; 38: 3. 3. Fragment sivočrne skodelice iz prečiščene gline, zelo dobre fakture in z bleščeče glajenim premazom; ročaj je na zgornjem kolenu prevrtan. Vel. 6,9 x 4,2 cm, pr. ustja 9 cm Inv št. 1424. T. 37: 5. 4. Zgornji del sivočrne skodele z ročajem, izdelane iz prečiščene gline z drobci kremena in z glajenim tenkim premazom. Vel. 8,1 x 4,2 cm; pr. ustja 10 cm. Inv. št. 462 (C 1737). 5. Večji ročaj ovalnega preseka, ki je presegal ustje opečnato rdeče posode iz gline, Pomešane z peskom. Ohr. viš. 8,8 cm; deb. 2,3 cm. Inv. št. 451 (C 22). 6. Fragment čvrste, črnosivo žgane sklede iz prečiščene gline in z bleščečim površinskim premazom. Vel. 12,4 x 11,2 cm; pr. ustja 24 cm. Inv. št. 1259 (C 1651). 7. Fragment zgornjega dela sklede podobnega tipa in fakture kot prejšnja, le da ima vodoravno oblikovan rob ustja in črno prevlečeno površino. Vel. 5,7 x 8 cm; pr. ustja 20,5 cm. Inv. št. 1094 (C 7670). 8. Fragment črnosive sklede iz prečiščene gline, podobne oni pod 6. Vel. 7,0 x 14,9 cm; pr. ustja ca. 28cm. Inv. št. 1434 (C 1941). T. 39: 6. 9. Osem fragmentov sivočrno žgane sklede iz prečiščene gline in z znotraj in zunaj glajeno Površino. Vel. 2,5 do 5,7 cm. Inv. št. 2110 (C 1350). 10. Fragmentirana črnosiva žgana skleda enake fakture kot prejšnja, le da je premaz bolj rjavkast in bleščeče glajen. Vel. 7,9 x 6,6 cm; pr. ustja 20 cm. Inv. št. 1764 (C 1040). 11. Fragmenta široke in plitke črnosive sklede iz prečiščene gline. Vel. 10,8 x 10,2 cm; pr. ustja 23 cm. Inv. št. 1121 (C 140). 12. Fragment črnosive fasetirane sklede, ki je čvrsto žgana iz prečiščene gline in ima T 3gCfe glaieno premazano površino. Vel. 13,4 x 6,7 cm; pr. ustja 24 cm. Inv. št. 1073 (C 136). 13. Fragmentirana črnosivo žgana in glajena skleda enake fakture kot prejšnja. Na ustju So trije ali štirje jezičasti nastavki, dno je okroglo in usločpno (omfalos). Po temnih lisah sodeč Je bila sekundarno žgana. Viš. 6,5 cm; pr. ustja 20,5 cm. Inv. št. 2106. Tabla 2 1 Fragment rdečkasto rjavo žgane sklede, izdelane iz prečiščene gline in z bleščeče glajeno Premazano površino. Vel. 22,3 x 18,8cm; pr. ustja 56cm. Inv. št. 550 (C 1769). T. 39: 5. p 2. Fragmenta eno- ali dvoročajne sklede iz prečiščene gline, pomešane z drobci kremena, osoda je sivorjavo žgana in znotraj ter zunaj bleščeče glajena. Vel. 24,5 x 12,5 cm; pr. ustja Inv. št. 499 (C 1852). T. 10: 3. 3. Fragment sivočrno žgane in glajene sklede iz prečiščene gline z drobci kremena s 'rokim, dvakrat žlebljenim trakastim ročajem. Vel. 7,7 x 5,4 cm. Inv. št. 461 (C 145). s, 4- Fragment črno žgane posode s sedlastim trakastim ročajem, izdelane iz enake glinaste 278) kQt Pre)šnja, 'e z mastnim površinskim premazom. Vel. 4,5 x 7,0 cm. Inv. št. 446 (C . fragmenta črnosivo žganega lonca z bleščečim premazom, izdelanega iz prečiščene sune Vel. 8,8x7,0cm; pr. ustja 15cm. Inv. št. 1919 (C 2071). k ■ Fragment svetlo opečnato rdeče žganega lonca iz gline, močno pomešane z drobci 7jg^ena^ zunanjost je hrapava, notranjost porozna. Vel. 7,0x6,0cm; pr. ustja 18cm. Inv. št. Pešk-7 f raKment lonca, izdelanega iz gline, močno pomešane z drobci kremena in sljudastega pla .a' zr>otraj je površina rdečkasto rumena, zunaj pa opečnato rdeče žgana. Pod ustjem poteka 8 v rt>br° Z odtisi' Ve1, U'7 X 9'0cm; Pr ust)a 31 cm' Inv' St' 1092 (C 174)' *V Fragment kroglastega opečnato rdeče žganega lonca enake glinaste zmesi kot pod št. li j ' ® Je zunaj in znotraj glajen. Po črnih lisah sodeč, je bila posoda sekundarno ožgana. Vel. 1 * 10.3 cm; pr. ustja 28 cm. Inv. št. 1447. s s}: "; * ragment temno sivo žganega lonca z jezičastim ročajem, izdelanega iz gline, pomešane 1948 (cS!'m.Pesk°m, in z bleščečim sivordečim zunanjim premazom. Vel. 8,5 x 5,8 cm. Inv. št. 10 p je crri( ragment ostenja večje grobe posode iz gline, pomešane z drobci kremena. Notranjost 9,0 x u°n1Va' zunanjost sivo rdeče žgana. Na največjem obodu je večja lečasta aplikacija. Vel. 11 p' Inv s< 7(»« (C 2069). z drobci £a8munt posode z jezičastim ročajem, okrašene s plastičnim rebrom. Glina je pomešana 954 r^ena; notranju stran je črnosiva, zunanja pa opečnato rdeča. Vel. 8,2 x 7,7 cm. Inv. * •»*f»Jj. 22 ^'»oloMtl VMtnlk 337 Tabla 3 1. Koščeno šilo z ohranjeno kostno glavico. Dolž. 22 cm (O 136). T. 24: 8. 2. Koščeno šilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 17,1 cm (O 125). T. 24: 6. 3. Krajše koščeno šilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 10,7 cm (O 160). T. 23: 11. 4. Krajše koščeno šilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 9,4 cm: Inv. št. 2113. 5. Koščeno gladilo, izdelano iz močnejše kosti, je podobno krajšemu šilu pod 3. Dolž. 13 cm. Inv. št. 143 (O 115). T. 23: 1. 6. Koščeno gladilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 16 cm (O 133). 7. Koščeno gladilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 14,7 cm. Inv. št. 2075. 8. Koščeno gladilo enakega tipa kot prejšnje. Dolž. 10,4 cm (O 115). T. 23: 7. 9. Koščeno gladilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 10,5 cm. Inv. št. 95 (O 114). 10. Fragment spodnjega dela koščenega gladila. Dolž. 6,3 cm. Inv. št. 2152. Tabla 4 1. Temno opečnato žgano konično glinasto vretence z usločenim dnom. Viš. 3 cm; pr. 4,9 cm. Inv. št. 254. 2. Opečnato rdeče žgano konično glinasto vretence z usločenim dnom. Viš. 3 cm; pr. 6,5 cm. Inv. št. 251. 3. Sivočrno bikonično glinasto vretence z glajeno površino. Viš. 2,2 cm; pr. 3,7 cm. Inv. št. 252. T. 14: 3. 4. Poloblo koščeno vretence z odbrušenim temenom. Viš. 2 cm; pr. 3,8 cm. Inv. št. 2003 (O 4). 5. Konično poloblo koščeno vretence enakega tipa. Viš. 2,6; pr. 4,2 cm. Inv. št. 2004. T. 32: 4. 6. Poloblo koščeno vretence enako kot pod 4. Viš. 1,9 cm; pr. 4,3 cm. Inv. št. 2004 (O 141). 7. Koščeno vretence trapezoidnega preseka in narezanim spodnjim robom. Viš. 1,7 cm; pr-4,3 cm. Inv. št. 2004 (O 171). T. 32: 6. 8. Koščeno vretence trapezoidnega preseka. Viš. 1,5 cm; pr. 3,3 cm. Inv. št. 2003. T. 32: 5. 9. Koščeno vretence kot prejšnje, le da je oblikovano s svedranjem. Viš. 1,6 cm; pr. 3,2 cm-Inv. št. 2003. 10. Fragment bronastega jezičastoročajnega meča. Vel. 4,1 x 1,9 -2,1 cm. Inv. št. 937 (V 110). 1 J. Korošec, Arheološke ostaline v Predja-mi, Razprave 1. razr. SAZU 4, 1956, 17 ss. 2 Ib., 5. ' Preistoria del Caput Adriae (Catalogo della mostra), Trieste (1983) (dalje Katalog). * Ugotovili smo, da je bilo keramično gradivo po zadnji inventarizaciji leta 1951 zelo poškodovano, tako da nekateri kosi nimajo več prejšnjega izgleda. s Katalog, 87 ss, t. 35: 1, 3, 4; 29 A: 9; 25 B: 5; 34: 5; 30 A: 2. V. Calza, D. Cannarella, S. Flego, Gli scavi nel riparo Zaccaria di Aurisina (Trieste), Atti Soc. preist. protost. 2, 1973-74 (1975) 83 ss, si. 3: 2. ' Shranjen na Oddelku za arheologijo FF univerze v Ljubljani. 7 Katalog, t. 35: 6. ' Katalog, t. 24 B: 10; 34: 6; 35: 7, 8. Pozzuolo del Friuli 1980: Relazione prelimi-nare, Atti Civ. mus. st. arte Trieste 12, 1981, 61, si. 9: 3. Katalog, t. 14: 1. " J. Korošec, Nova kolišča na Ljubljanskem barju, Arh. vest. 4, 1953, 260, si. 9. 10 G. Leonardi, Testimonialize preistori-che di Conegliano (Conegliano 1957) si. 16: 10e; 19: 9e, 11. L. Fusani, L. Salzani, Nuovo insediamento dell'et& del bronzo in locality »Fondo Paviani« presso Legnago (VR), Boli-Mus. civ. st. nat. Verona 2, 1975, 259 ss, t- 1: 1, 2. L. Salzani, L'insediamento protoveneto di Mariconda (Melara-Rovigo), Padusa 9> 1973, t. 1: 5. 11 D. Lollini, II Bronzo finale nelle Marche. Riv. scien. preist. 34, 1979, 179 ss, si. L Ib 12 F. Leben, Stratigrafska in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem krasu, Ar"-vest. 18, 1967, 43 ss, t. 10: 14. . 13 En primerek je znan iz starejše faze io sutske skupine železne dobe z najdišča Vasi - »Gradina na Bosutu«. D. Popovič, Kpr«""* starijeg gvozdenog doba u Sremu, F"0" Arch. Iugosl. 4 (1981) t. 27: 2, katerega avw uvršča v stopnjo II železne dobe oz. Bosu (glej: ib., t. 36: 19, 20). 14 Katalog, t. 26: 13. C. Marchesetti. is" del Quarnero. Ricerche paletnologichc, i* sc. ant. 21, 1924, 131 s. 0. " Tudi M. Morettijeva uvršču posode ?■< tranjim fasetiranjem okvirno v mlajšo in . čno fazo bronaste dobe (Katalog, 11H'j na merjuj tudi J, in P. Korošec, Istraživunj« g() Bribirskoj glavici u Bribiru, Diadora 9, 124 (pod g), si. 21. 16 Katalog, t. 18: 16. " Katalog, t. 22: 20 B. 18 Katalog, t. 19. 19 Na tem mestu naj omenimo dokaj podobno skledo iz Ledra (ima le nekoliko drugačno motiviko), ki sodi približno v to ali v nekoliko mlajše obdobje: R. Perini, Ciaslir del Monte (Valle di Non), Scavo 1968, Studi trent. sc. lat. 1971, si. 28 zgoraj. 20 Katalog, t. 34: 13 idr. 21 Katalog, t. 24 A: 1, 3; 28: 4. 22 Kot to velja za naše najdišče; glej J. Korošec (op. 1) t. 8: 4. 23 P. Korqšec, J. Korošec, Najdbe s koli-ščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem b"rju, Arh. kat. Slov. 3 (1969) t. 62-66. 24 B. Lonza, Relazione sugli scavi nella grotta Cotariova, Atti Soc. preist. protost. 2, 1973-74, 64, si. 7: 9. 25 Katalog, t. 37: 2; 25 C: 8; 26: 13. C. Marchesetti (op. 14) 131 s. A. Gnirs, Istria praeromana (Karlsbad 1925) 29 s. 27 Katalog, 112, t. 32 A: 5-6; 32 B: 14. Ta tip vretenc se pojavlja v žganem grobu, ki ga lahko okvirno datiramo v starejšo fazo hal-statske dobe: M. Urleb, Arheološke najdbe z ynca pri Rakeku, Arh. vest. 7, 1956, 292 s, t. 1: 2, 3. Z. Markovič, Križevci-Ciglana, Križevci, v: 40 godina arheoloških istraživanja u sjeve-rozapadnoj Hrvatskoj (Koprivnica 1986) 99, si. 59: 1-3. 29 Katalog, t. 24A: 3, 5, 9; 24B: 15; 28: 2. 30 Kot, npr., na kolišču Fiave-Carera. R. Perini, Una nuova palafitta a Fiave-Carera, Studi trent. sc. nat. Sez. B, Biologica 48, 1971, 84ss, fig. 15: 17, 32 idr. 31 I. Pavišič, Bojačno - Špičkov breg, Kla-njec, v: 40 godina arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (Koprivnica 1986) 80, 154, si. 9 (gradišče, datirano od pozne bronaste do mlajše železne dobe). 32 M. Moretti. Katalog, 118. 33 P. Korošec, Predjama konec 4. do sredine 5. stoletja, Arh. vest. 33, 1982, 91 s, t. 3. 34 J. Korošec (op. 1) 26 s, t. 13: 11. 35 Katalog, t. 34: 12. 36 Kot primer glej op. 32. 37 Katalog, 74, t. 13: 3. V. Bianco Peroni, Le spade nell' Italia continentale, Prahist. Bron-zefunde 4/1 (Miinchen 1970) 54 ss. 38 Morda na vrhu nad njo, imenovanem »Hrastje«. 39 E. Ruttkay, Bronzezeitliches Gefassdepot aus Deutschkreutz, Bez. Oberpullendorf, Wiss. Arbeiten aus dem Burgenland 35, 1966, 222 s. 40 To so lahko uničili s pokopi iz mlajših obdobij. BRONZEZEITLICHEN ELEMENTE AUS DER HOHLE JAMA POD JAMSKIM GRADOM IN PREDJAMA Zusammenfassung Vom gesamten vorgeschichtlichen Material, das in der Hohle Jama ausgegraben vvurde, wurde ein Teil der Funde bereits von J. Korošec in die Bronzezeit gestellt.1 Da wir aber der einung sind, fur das Entstehen eines abgeschlossenen Kulturbildes dieses Zeitabschnitts in ^'owenien ist das vorhandene Material von nicht geringer Bedeutung, wird es hier nochmals gestellt. Unsere Darstellung wird ausschlieBlich auf dem typologischen Vergleich mit ncieren Fundstellen basieren, da wir leider uber keine genauen stratigraphischen Daten ^ "gen. Dabei diente uns als Grundlage die chronologische und typologische Einstufung des Vor s. dor 'strischen und Karstringwalle (Castellieri), wie sie bereits von den Triester Beschichtsforschern durchgefUhrt wurde.3 wei. l zur Bronzezeit gehOrende Material ist meistens durch die Keramikware vertreten, her , n kommen auch einige kndcherne Gegenstiinde vor; nur einer der Funde ist aus Metali Hien tellt W()1'den. Im allgemeinen zeiehnet sich die Keramik nach guter Faktur aus, ausgenom-ein>ger Stttcke der groben GeffiBe Im Unterschied zur einheitlichen keramischen Faktur in der Gestaltung eine gewissc Vielfaltigkeit. form; Henkelschalen unterscheiden wir die kugelformigen (Taf. 1: 3, 4) und die halbkugel-Karv b1'" (Tl,f' l: >> Formen Diese Formen sind zugleich die fuhrenden bei der istrischen und der n ramik. b™. bei der Castellieri-Kultur in der Zeit der Mittel- bis Jung- und Spiitphase Bronzezeit.'7 Var^1 2weiten Gruppe, der Formungsart nach, gehOren die SchOsseln, unter denen vier dem V v°rk(>mmen. Die Schtlsseln mit dem halbkugeligen unteren Teil und stark ausladen-• nnt'n und auBen verdicktem oder facettiertem Rand (Taf. 1: 6-8, 10-12) werden von einigen Forschern mit den westlichen kulturellen Erscheinungen der jiingeren Bronzezeit in Venetien und in dem Gebiet des Triester Karsts10"'1 in Verbindung gebracht. Die zweite Variante ist mit einer ahnlichen Schussel mit vertikal abgeschnittenem Rand, wo zungenartige Verlan-gerungen angebracht sind, vertreten (Taf. 1: 13). Aufier dem scharfen auBeren Knick ist der obere Teil von innen mehrmals facettiert. In unserem Kulturkreis finden wir zur Zeit keine klaren Parallelen zu dieser Schussel.13 Zur dritten Variante haben wir eine groBe und tiefe kegelformige Schussel mit ausladendem Rand und mit profilierten Innenwanden eingereiht (Taf. 2: 1). Die Analogien zahlen in eine breite Zeitperiode, ab Mitte bis zum Ende der Bronzezeit.18"11 Eine Sondervariante ist eine tiefe Schussel mit eingebogenen Wanden und einem kleinen sattelformigen Henkel auf dem groflten Umfangkreis (Taf. 2: 2). Auf der Schussel verlaufen rundherum flache Kanneluren. Nach den Analogien in der Julijska krajina und in Istrien kann man diese Schussel in die jungere Stufe der Bronzezeit einreihen.18-1' Die dritte Gruppe umfaBt die Topfe; eines der besseren Exemplare ist mit Kanneluren unter dem Hals versehen (Taf. 2: 5) und wird nach den Analogien in die Zeit der Mittel- bis Spatphase der Bronzezeit gezahlt.21 Zur groben Keramik gehoren auch die langlichen oder kugelformigen Topfe mit niedrigem Hals, die unter dem Rand mit Abdruckornamenten (Taf. 2: 6-8) verziert sind. Diese Art der Keramik kommt auf den erwahnten Fundstellen selten vor, obwohl man einem ahnlichen Topf in den Hohlen im Triester-Gebiet" begegnen kann. Die Charakteristik der betreffenden Topfe sind nach oben aufgeschlagene kleine zungenformige Henkel (Taf. 2: 9, ll).25-26 Unter andere keramische Erzeugnisse sollten auch die kegelformigen und bikonischen Spinwirtel (Taf. 4: 1—3)" 28 gezahlt werden. Was die Ornamentik betrifft, ist sie an alien erwahnten GefaBen eher als bescheiden zu bezeichnen. Wenn wir das Verzieren der groben Keramik mit Rippen- und Abdruckornamenten beiseite lassen, sind die einzigen, an der besseren Keramik (Schalen, tiefe Schvisseln und Topfe) angebrachten Ornamente breite horizontale Kanneluren. Das Verzieren in dieser Technik ist charakteristisch fur die Castellieri-Kultur.2" Im Zusammenhang mit den knochernen Gegenstanden sollten noch sechs Spinnwirtel erwahnt werden, die aus FemurkSpfen ausgearbeitet worden sind (Taf. 4: 4-9). Diese hat man seinerzeit irrtumlicherweise der Spatantike33 zugeschrieben, obwohl sie bereits vorher von J-Korošec richtig zu dem bronzezeitlichen Material gezahlt worden sind.34 Unter den gesamten Knochengeraten aus Predjama haben wir vor allem die Ahlen und die Glatter (Taf. 3) ausgenommen, die dem typologischen Vergleich nach zum hier vorkommenden Material einzureihen waren.38 Bei den Metallfunden aus Predjama tritt in den Vordergrund das Fragment eines Griffzun-genschwertes oder sogar eines Dolches (Taf. 4: 10). Bezuglich der klarzubestimmenden Analogien mit dem Schwert aus S. Marco di Belvedere, konnen wir vermuten, daB das Fragment zu der Variante »Sacile« und »Montegiorgio« gehSrt.37 Aus unserer analytischen Ubersicht geht hervor, daB das hier veroffentlichte Material in die jiingere und Spfitstufe der Bronzezeit einzuschlieBen ist; einige Elemente deuten aber auf die Moglichkeit hin, sie in die Zeit des Ausgangs der mittleren Bronzezeit einzureihen. 3 ? / S 6 V\ „ Jlff- 13 9 . . . ta» Jama pod Jamskim gradom v Predjami. Vse glina. 1-13 = 1:4. T«f. 1: Jama pod Jamskim gradom in Predjama. Alles Ton. 1-13 -1:4. ta Vfc 4 » ^ * T. 2: Jama pod Jamskim gradom v Predjami. Vse glina. 1—11 = 1 :4■ Taf. 2: Jama pod Jamskim gradom in Predjama. Alios Ton. 1 11™ 1:4. T- 3: Jama pod Jamskim gradom v Predjami. Vse kost. 1-10= 1 :2. 3: Juma pod Jumskim gradom in Predjama. Alles Knochen. 1-10= 1 :2. T. 4: Jama pod Jamskim gradom v Predjami. 1-3 glina, 4-9 kost, 10 bron. 1—10 = 1:2 Taf. 4: Jama pod Jamskim gradom in Predjama. 1-3 Ton, 4-9 Knochen, 10 Bronze. 1-10 - 1:2 Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 345-366 bronastodobna naselbina pri žlebiču IVAN PUŠ Mestni muzej, Gosposka 15, YU-61000 Ljubljana Žlebič, manjše naselje ob cesti Ljubljana-Kočevje, se je vgnezdil na kraju, kjer se od glavne ceste odcepi cesta proti Sodražici, Loškemu potoku in Cerknici. Križišče danes res ni več kdo ve kako prometno, pred desetletji pa je bil Žlebič za počasnejša vozila, večinoma vozove z vprego, kar precej pomemben. Tu so se ustavljali vozovi, so prihajali na glavno prometnico, in drugi, ki so z nje vozili v najrazličnejše smeri in kraje. Najbrž ni treba dvomiti, da je bil Žlebič prav tako, če ne še Pomembnejše križišče poti tudi v prazgodovini. O tem pričajo danes sicer še skromne n3jdbe, ki so se same od sebe vsule z manjše vzpetine, kjer je bil nekdaj kamnolom. je ležal le nekaj 100 metrov južno od Žlebiča na levi strani ceste proti Ribnici. Čudno pa je vendarle, da toliko časa nihče ni opazil nobenih najdb ali posebnosti na zemljišču - ničesar, kar bi kazalo na kakšno važnejšo naselbino na tem mestu. Najbrž se ljudje, ki so kamnolom izrabljali, za plitve plasti zemlje, ki so pokrivale aPnenčaste sklade, niso dosti menili. Poleg tega so eksplozije ob miniranju v kamnolomu daleč raznesle vse, kar bi v kulturnih plasteh drugače lahko odkrili. šele pred nekaj leti je domačin Stane Košmrlj iz Žlebiča 2, ki je sam velik zbiratelj in ljubitelj starin, opazil in zbral večjo količino črepinj - delov keramičnih Posod najrazličnejših oblik in velikosti. O svojem odkritju je obvestil Narodni muzej " Ljubljani, ta pa Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo (LRZSV). Slednji je na ogled najdišča in najdb pri Košmrljevih poslal arheologa konservatorja Slabeta, ki je že ob prvem obisku ugotovil, da je bila tu važna prazgodovinska, morda celo bronastodobna postojanka, torej najdišče, izredno pomembno ne samo 2a veliko »belo liso« arheološko slabo raziskanega ribniško-kočevskega območja, ampak tudi za poznavanje razmer v prazgodovini v Sloveniji sploh.1 Med ogledom Je M. Slabe našel tudi ostanke rimskih tegul, po čemer lahko sklepamo, da na tej Pohodni točki lahko pričakujemo tudi antično postojanko, to pa bi Žlebiču in lt)niški kotlini dalo še poseben pečat.2 Navedene ugotovitve so bile povod za to, da Je LRZSV pri Kulturni skupnosti Ljubljana dobil sredstva za manjše, dvodnevno čitno izkopavanje. Vodja del M. Slabe je organiziral ekipo študentov, ki so kot 2ični delavci opravili zahtevno delo, saj so kopali na majhnem in ozkem prostoru Prepadno steno in so morali biti zaradi varnosti skoraj ves čas z vrvmi privezani a drevje. Pri izkopu je sodeloval tudi avtor tega članka. 1981 aSeitn° izkopavanje v kamnolomu smo opravili v soboto 25. in nedeljo 26. julija ne k del°ni smo pričeli približno na sredi kamnoloma, na kraju, kjer se je na dno ^nehno vsipala debelejša kulturna plast s številnimi kosi keramike in kamnitega skalDebel sloi zemlje s kulturnimi ostanki se je nabral v ozkem prostoru med biipami' ^ najbrž predstavlja prazgodovinski objekt. Navpično stoječe skale naj bi nt'kakšni temelji, na katere naj bi bili postavljeni leseni deli stavbe in stene iz šibja, ometanega z glino. Obilica ostankov hišnega lepa to domnevo še potrjuje. Kulturna plast je bila prav na tem mestu debela okrog 1,70 m. V njej je bilo že takoj pod gruščnato rušo mogoče najti posamezne kose keramike, ki jih je bilo z naraščajočo globino vedno več. Prava kulturna plast pa se je pričela šele na globini 1,40 m, kjer je bilo največ črepinj, pa tudi dosti pepela in oglja, kar je ta sloj zemlje nekoliko temneje obarvalo. O tem, da smo tu po vsej verjetnosti naleteli na prazgodovinski stanovanjski objekt, priča tudi ostanek ožgane plasti gline, ki je bil videti kot nekakšen ožgan tlak. Ker pa se je glina pričenjala v profilu in se nato hitro in ostro izgubila, to gotovo ni bil tlak, ampak le ostanek ognjišča, ki se je še pred izkopavanjem skoraj v celoti zrušilo na dno kamnoloma. Sedaj je še bolj jasno, zakaj je domačin Košmrlj lahko zbral toliko keramičnih črepinj, saj je prav ob ognjišču le-teh navadno največ. V kamnolomu v Žlebiču smo opravili najnujnejša zaščitna dela. V njegovo notranjost smo kopali le toliko, da smo preprečili nadaljnje posipavanje zemlje v globino. S tem pa smo rešili in dokumentirali tisto keramično gradivo, ki bi ga drugače doletela enaka usoda kakor material, ki se je že leta vsipal v vznožje kamnoloma. Opis najdb 1. Odlomek ostenja večje posode s širokim in kratkim trakastim ročajem (P 1), ki je bil vdelan v steno posode, kar je vidno iz rahlo dvignjenega ostenja ob ročaju. Posoda je bila izdelana iz prečiščene gline, črno žgana in dobro mehanično glajena. Velikost 10,5 x 6 cm. T. 6:1- 2. Odlomek dna posode s koničnim ostenjem ter fragment ramena in vratu s kratkim trakastim ročajem iz črno žgane gline (P 2). Površina je skrbno obdelana. Velikost 8,5 x 7,5 cm in 12,5 x 12 cm. T. 7: 1. 3. Fragment ostenja velike posode z debelimi stenami iz gline, pomešane s peskom (P 3)-Rdečkasto žgana površina je bila dobro zglajena. Na odlomku je sled rahle gube, verjetno ostanek v steno vdelanega ročaja. Velikost 12,5 x 7,5 cm T. 5: 1. 4. Fragment debelega ostenja velike posode (P 4) iz rdečkasto žgane, s peskom pomešane gline. Na dobro obdelani površini je sled vodoravnega rebra z odtisi prstov. Velikost 9,5 x 5,5 cm- 5. Fragment ramena, koničnega vratu in izvihanega ustja velike posode (P 5) iz sivo žgane neprečiščene gline. Velikost 11,5 x 11 cm. T. 2: 2. 6. Fragment ostenja večje posode (P 6) z rdečkasto žgano zunanjo in črno notranjo površino. Na odlomku je ostanek trakastega ročaja. Velikost 7,5 x 5 cm. T. 5: 3. 7. Odlomek ustja z delom ostenja manjše skodele (P 7) iz rjavo žgane prečiščene gl'ne-Velikost 5,4 x 4,5 cm. T. 3: 3. 8. Dva fragmenta rahlo izvihanega ustja dveh posod (P 8) iz črno žgane prečiščene gline-Velikost 4,2 x 4 cm in 3,5 x 3,3 cm. T. 2: 7. 9. Dva fragmenta rahlo izvihanega ustja, najbrž dela dveh različnih posod (P 9) iz frn° žgane prečiščene gline. Velikost 3,3 x 2,8 cm in 3 x 2,8 cm. T. 2: 8. 10. Fragment skoraj pokončnega ustja velike posode (P 10) iz rjavočrno žgane gline' Zunanja površina je groba, notranja pa skrbno zglajena. Velikost 6 x 4,2 cm. T. 6: 6. 11. Fragment izvihanega ustja večje posode (Pil) iz gline, pomešane z zrnci belega peska-Rdečkasto žgana zunanja in črna notranja površina sta sorazmerno dobro zglajeni. Veli*0® 9,2 x 5,8 cm. 12. Fragment debelega dna z delom koničnega ostenja velike posode (P 12) iz črno žga"e' s peskom pomešane gline. Velikost 9,2 x 5,8cm. T. 4: 7. 13. Fragment ostenja večje posode (P 13) z rjavo žgano zunanjo in črno notranjo površin. V ostenju je vidna sled zvrtane luknje, v katero je bil s čepom vdelan ročaj, ki manjka-luknji so še sledovi vdelave ročaja. Velikost 7 x 7 cm. T. 5: 4. 14. Fragment rjavo žganega ostenja večje posode (P 14) iz prečiščene gline. Na fragmcn^ so trije vodoravni grebeni, ločeni med seboj s širokimi in plitvimi kanelurami- Velik0-7,7 x 6,5 cm. T. 8: 5. 15. Fragment rjavo žganega ostenja posode (P 15) z ostankom trakastega ročaja. Velikost 6,6X6 cm. T. 7: 7. 16. Fragment rjavo žganega ostenja večje posode (P 16) s črno žgano sredico iz gline, pomešane z večjo količino peska. Na fragmentu je plastično rebro z velikimi in globokimi odtisi prstov. Velikost 7,8 x 4 cm. T. 9: 7. 17. Kos ilovnatega hišnega ometa s sledovi šibja (P 17). 18. Fragment črno žganega ostenja posode z nizkim vodoravnim rebrom z odtisi prstov (P 18). Velikost 5,5 x 4,3 cm. 19. Fragment ramena posode z delom vratu (P 19) s črno žgano zunanjo in z rdečo, močno glajeno notranjo površino. Na ostrem prehodu ramena v vrat, pa tudi po ostali površini so vidni sledovi rdečega premaza. Velikost 8 x4cm. T. 7: 10. 20. Odlomek prstanaste uteži (P 20) iz rjavo žgane prečiščene gline. Površina je skrbno obdelana. Velikost 3 x 2,2 cm. T. 6: 9. 21. Dva fragmenta nizke stožčaste noge posode (P 21) iz rjavočrno žgane gline. Površina je le nekoliko obdelana. Velikost 5 x 3,5 cm in 3,5 x 2,5 cm. T. 4: 11. 22. Dva fragmenta izvihanega ustja, dva kosa trakastih ročajev in trije odlomki ostenja Posode (P 22) s črno žgano, precej razpadlo površino. Kosi posode so močno porozni, tako da skoraj ni čutiti njihove teže in bi suhi gotovo plavali v vodi. Velikost od 9 x 8 cm do 5,2 x 2,5 eni. T- 7: 4. 23. Večji kos sedlastega vratu z izvihanim ustjem velike posode (P 23) z debelimi stenami iz gline, pomešane z zrnci peska. Siva zunanja in rjava notranja površina sta luknjičasti. Velikost 11 x 7 cm. T. 1: 12. 24. Večji odlomek izvihanega ustja velike posode (P 24) iz rjavočrno žgane, s peskom Pomešane gline. Površina je luknjičasta. Velikost 11 x 7,5 cm. T. 1: 8. 25. Fragment rahlo izvihanega in vodoravno izravnanega sivočrno žganega ustja posode (P 25) iz prečiščene gline. Velikost 5,5 x 4 cm. 26. Pet fragmentov izvihanih ustij, verjetno deli petih različnih posod (P 26) iz rjavo do črno žgane gline. Velikost od 7 x 4 cm do 5 x 4 cm. T. 2: 3, 9, 11 27. Fragment izvihanega ustja večje posode (P 27) z debelimi stenami. Črno žgana notranja Površina je profilirana, rjavkasta zunanja pa gladka, vendar porozna. Velikost 5,5 x 5 cm. 28. Odlomek tunelastega ročaja (P 28) iz prečiščene rjavo žgane gline. Ročaj je bil izdelan Posebej in s čepom vdelan v pripravljeno luknjo na ostenju posode. Velikost 9 x 6,5 cm. T. 7: 9. a 29. Posebej izdelan ročaj (P 29), ki je bil z dvema čepoma spojen z ostenjem velike posode, j Pa izhajata iz okrogle ročajeve podlage. Ročaj je zgoraj širši, spodaj pa ožji. Ker je kratek, J® Podlaga pod njim izdolbena zaradi lažjega prijemanja. Premer okrogle podlage 8,5 cm, oolžina ročaja 8 cm, višina skupaj s podlago 6 cm. T. 6: 4. 30. Precej masiven, kratek trakast ročaj (P 30) iz rdečkasto žgane gline, ki je bil s čepom aelan v steno posode. Dolžina 5 cm, širina 4,5 cm, višina 5 cm. T. 6: 5. 31. Fragment masivnega dna velike posode (P 31) iz rjavočrno žgane gline. Velikost * 5,5cm. T. 4: 8. . Delno ohranjena skleda (P 32) iz sivočrno žgane prečiščene gline. Uvihano ustje je atko, delno ohranjeno dno pa ravno. Premer 20 cm, višina 6,5 cm. T. 3: 2. 33- Fragmenti ramena, visokega, rahlo sedlastega vratu in odebeljenega, nekoliko izvihane-M ter poševno izravnanega ustja velike posode (P 33) iz sivo žgane gline, pomešane z debelimi . "i Peska. Površina je porozna. Na največjem obodu je sled s čepom vdelanega ročaja. Velikost * 14,5 cm. T. 2: 1. riav Dva fragmenta odebeljenih, vodoravno izravnanih ustij dveh različnih posod (P 34) iz 6; i oziroma črno žgane gline, pomešane s peskom. Velikost 7 x 4 cm in 3,5 x 2,3 cm. T. 4: 5; »krh5 '"'ragment vratu manjše posode z delom ramena (P 35) iz črno žgane prečiščene gline s Velo zglajeno površino. Na ramenu so ohranjene tri ozke in globoke vodoravne kanelure. el,kost 4,8x4 cm. T. 8: 1. žen'' Fraf?ment trakastega ročaja (P 36) posode iz prečiščene gline z dobro zglajeno rjavo Kan« Površin,,. Velikost 5,5 x 5 cm. PeslT' Kragment klekastega največjega oboda večje posode (P 37) iz gline, pomešane z zrni T. 8:h° ž8«na zunanja in črna notranja površina sta zelo dobro zglajeni. Velikost 7 x 6,5cm. bile riu 'ragmenti ustju treh približno enukih posod (P 38) i/, prečiščene gline. Posode so J Vo o črno žgane. Velikost od 7,8 x 4 cm do 4,8 x 5cm T. 2: 10; 1: 4. 39. Odlomek ramena večje posode (P 39) iz gline, pomešane z zrni peska. Na dobro zglajeni rjavo žgani površini je ostanek široke in plitve vodoravne kanelure. Zgornji greben kanelure je obenem prehod v vrat posode. Velikost 9,5 x 6,5 cm. T. 8: 7. 40. Ovalno oblikovan fragment ostenja posode (P 40) iz rjavo žgane, s peskom pomešane gline. Odlomek je razpokan in poškodovan. Velikost 8x7 cm. 41. Kos peščenjaka (P 41) nepravilne oblike, najbrž ostanek brusa. Ena od ploskev je zglajena. Velikost 7 x 7 x 4,5 cm. T. 3: 9. 42. Masivno dno velike posode (P 42) iz rdečkasto rjavo žgane gline, pomešane s peskom, verjetno ostanek dna s prstanasto nogo. Velikost 6,5 x 5 cm. T. 4: 10. 43. Dva kosa ustja verjetno iste posode (P 43) iz sivočrno žgane gline. Zunanja površina je gladka, notranja pa profilirana v vzporedne in vodoravne plitvejše široke žlebove. Velikost 8,5 x 6,5 cm in 6 x 5,5 cm. T. 1: 2. 44. Dva odlomka ustja, verjetno kosa ene posode (P 44) iz rjavosivo žgane gline, pomešane s peskom. Velikost 9,5 x 9 cm in 8 x 5,5 cm. T. 1: 13. 45. Fragment ostenja velike posode (P 45) z rjavo žgano zunanjo in notranjo površino ter s črno žgano sredico. Na fragmentu je sled s čepom prilepljenega ročaja. Velikost 10 x 6,5 cm. T. 5: 2. 46. Fragment rahlo izvihanega ustja velike posode (P 46) z zelo debelimi stenami iz rjavočrno žgane, s peskom pomešane gline. Površina je le bežno obdelana. Velikost 12x11 cm, debelina do 1,8 cm. T. 4: 3. 47. Večji fragment manjše posode (P 47) iz rjavo žgane, s peskom pomešane gline. Ohranjen je del izvihanega ustja s sedlastim vratom in z največjim obodom. Po kratkem ramenu teče vodoravno rebro z odtisi prstov, ki ga preseka enako rebro v navpični smeri od ustja čez največji obod. Velikost 11,5 x 11 cm. T. 9: 1. 48. Pet fragmentov rahlo izvihanih ustij, verjetno deli petih različnih posod (P 48) iz rjavo do črno žgane gline. Velikost od 6,6 x 5,3 do 3,5 x 3 cm. T. 1: 11; 2: 5. 49. Fragment ramena in vratu črno žgane posode (P 49) z razmeroma tankimi stenami iz prečiščene gline in z zelo dobro zglajeno površino. Velikost 4 x 3,5 cm. T. 3: 5. 50. Fragment ostenja črno žgane posode z ostankom trakastega ročaja (P 50). Velikost 6 x 4cm. T. 7: 6. 51. Poškodovan, zelo širok in kratek tunelast ročaj (P 51) iz rjavo žgane gline, močno pomešane s peskom. Ročaj je bil s čepom vdelan v ostenje posode. Velikost 8 x 6 cm. T. 7: 5 52. Fragment rdečkasto žgane posode (P 52) iz gline, močno pomešane z zrnci peska. P° največjem obodu teče rebro z odtisi prstov. Velikost 5,4 x 5,7 cm. T. 9: 3. 53. Kos močno izvihanega ustja velike posode (P 53) iz rjavočrno žgane prečiščene gline-Zunanja površina je gladka, notranja pa profilirana. Velikost 14 x 10 cm. T. 1: 1. 54. Fragmenta vratu in pokončnega ustja velike posode (P 54) z debelimi stenami iz prečiščene, rjavočrno žgane gline. Velikost 11 x 8 cm. T. 4: 2. 55. Fragment rahlo izvihanega ustja posode (P 55) iz rjavosivo žgane, s peskom pomešane gline. Velikost 8,8 x 7,2 cm. T. 4: 4. 56. Fragment ostenja in ustja ter v celoti ohranjen ročaj verjetno nizke in široke posode (P 56) iz črno žgane prečiščene gline. Velikost 7,4 x 7 cm. T. 3: 6 57. Fragment ostenja posode (P 57) z masivnim kratkim ročajem iz rjavočrno žgane gline-Velikost 9 x 8,5 cm. T. 6: 3. 58. Fragment profiliranega ramena manjše posode (P 58) iz rjavo žgane prečiščene g'ine' Velikost 4,3 x 3,5 cm. T. 8: 3. 59. Večji masiven kos hišnega ometa (P 59). Velikost 9 x 6 x 4,5 cm. , 60. Fragment močno izvihanega ustja večje posode (P 60) iz rjavosivo žgane gline. Velikos 6,5 x 5cm. T. 1: 14. 61. Fragment širokega trakastega ročaja (P 61) iz rjavočrno žgane gline s črno sredico-Velikost 5,5 x 4,5 cm. T. 5: 7. v 62. Dva fragmenta ostenja dveh posod (P 62) z ostankom plastičnega rebra z odtisi prst" in delom ročaja. Posodi sta bili rjavo do sivo žgani. Velikost 7,5 x 6cm in 6,5 x 5 cm. T. 8q 63. Kos ostenja velike posode (P 63) z debelimi stenami in rjavo zunanjo ter črno ig8"^ razpokano notranjo površino. Glina je pomešana z debelimi zrni peska. Velikost 17 x 11 cm-3: 8. 64. Fragment ravnega dna črne posode (P 64) iz neprečiščene gline. Fragment je lahe površina pa razpokana. Velikost 7 x 5,5cm. T. 4: 9. 65. Kos lepo umetno zglajenega rjavega, trdega peščenjaka (P 65) - prodnik, ki Jc najdišču zelo pogost. T. 3: 10. 66. Kos glinastega hišnega ometa (P 66). 67. Kratek trakast ročaj in večji kos ostenja rjavočrno žgane posode (P 67) iz prečiščene gline. Velikost 9 x 7 cm. T. 6: 2. 68. Fragment visokega vratu in največjega oboda posode (P 68), na katerem je vodoravno rebro z odtisi prstov. Na rebru je sled masivnega ročaja. Posoda z grobo površino je bila izdelana iz sivorjavo žgane, s peskom pomešane gline. Velikost 6 x 7 cm. T. 9: 2. 69. Fragment sedlastega vratu posode (P 69) z odebeljenim, vodoravno izravnanim ustjem. Po fragmentu teče od ustja proti največjemu obodu tanjše gladko rebro. Velikost 5,2 x 3,8 cm. T. 2: 4. 70. Fragment ravnega dna manjše posode (P 70) iz sivo žgane gline. Stojna ploskev je nekoliko izvlečena in ob dnu konična. Velikost 6 x 4 cm. T. 4: 12. 71. Dva odlomka ustja posode (P 71) iz rjavočrno žgane prečiščene gline, s skrbno zglajeno notranjo površino. Velikost 6 x 5 cm in 4,3 x 2,5 cm. T. 1: 9. 72. Trije kosi ostenja posode (P 72) iz gline, pomešane s peskom. Zunanja površina je groba, notranja pa skrbneje obdelana. Na fragmentih je debelo rebro z odtisi prstov. Velikost od 4.5 x 4,5 cm do 4,5 x 3,5 cm. T. 9: 4. 73. Del ročaja in fragment rjavo žganega tankega ostenja posode (P 73) iz gline, pomešane z zrnci peska. Velikost 5,5 x 4 cm. T. 5: 5. 74. Fragment ostenja črno žgane posode (P 74) z ovalno bradavico, ki jo obkroža plitva kanelura. Posoda je izdelana iz prečiščene gline in zelo dobro zglajena. Velikost 3,8 x 2,9 cm. 1. 3: 4 75. Fragment vratu posode (P 75) iz rjavo žgane, s peskom pomešane gline. Razmeroma dobro zglajena površina je okrašena s plitvimi vodoravnimi žlebiči. Velikost 3,7 x 2,8 cm. T. 6: 8. 76. Dva fragmenta ramena večje posode (P 76) z rjavo žgano površino in črno sredico. Prehod ramena v vrat označuje plitva, široka kanelura. Velikost 8,5 x 5 in 7,8 x 6 cm. T. 8: 4. 77. Večji kos glinastega hišnega ometa (P 77) s sledovi šibja. 78. Večji odbitek rjavega prodnika s sledovi obrabe na obeh koncih (P 78). Velikost 10-5x3,5x5cm. T. 3: 11. 79- Fragment ustja posode (P 79) iz sivo žgane gline. Velikost 7,2 x 4,5 cm. T. 1: 3. 80. Dva fragmenta vratu in rahlo izvihanega ustja manjše posode (P 80) iz sivočrno žgane ghne. Na enem kosu je vidna sled držaja. Velikost 4,3 x 3,2 in 4,3 x 4 cm. T. 7: 3. 81- Trije fragmenti ustja, najbrž deli iste posode (P 81), iz prečiščene črno žgane gline z razpokano površino. Velikost od 6,5 x 4,5 cm do 4,5 x 4 cm. T. 2: 6. 82. Dva fragmenta izvihanega ustja velike posode (P 82) z razmeroma debelimi stenami iz ^-očrno žgane prečiščene gline. Površina je zelo dobro zglajena. Velikost 7,5 x 7 in 8 x 6 cm. 83. Fragment rahlo izvihanega ustja posode (P 83) iz gline, pomešane z zrni peska. Zunanja ^vršina je groba in črno žgana, notranja pa dobro obdelana in rjava. Velikost 8,5 x 4,2 cm. T. 84. Kos trakastega ročaja črno žgane posode (P 84) iz prečiščene gline. Površina je skrbno Biajena. Velikost 4,5 x 3,5 cm. T. 7: 8. p Bj Dva kosa ostenja rumenorjavo žgane posode (P 85) iz prečiščene gline. Notranja in r skrbno obdelana, zunanja pa zelo groba in daje videz barbotina. Velikost 7 x 6,5 cm ln6 *5cm. T. 4:6. .86. Del debelega ostenja velike posode (P 86) z velikim ovalnim, jezičastim držajem, gl0LrVKa spodnji del je le rahlo dvignjen nad ostenje, zgornji pa preide v rogljič in je z zelo n °ko zarezo ločen od ostenja. Velikost fragmenta 9,5 x 7,5 cm, dolžina celotnega ročaja ca. R7 Slrina 5cm T 5: 6 je D FraKm°nt vratu in rahlo izvihanega ustja manjše posode ter ostanek ročaja (P 87), ki Do^°val vrat z ramenom. Posoda je bila izdelana iz rjavkasto žgane gline in ima raskavo Velikost 8X5,5 cm. T. 7: 2. je n "agment sklede (P 88) iz črno žgane prečiščene gline. Pod kratkim uvihanim ustjem a največjem obodu nizka ovalna bradavica. Velikost 5,5 x 3,3 cm. T. 3: 7. (p 8qi • 8 fragmenta sedlastega vratu z izvihanim ustjem, verjetno kosa dveh različnih posod 9( lz..s'v°črno žgane prečiščene gline. Velikost 6,5 x 5,5 cm in 4,5 x 3,8 cm. T. 1: 5. dobr,, u fr"Kmenta ostenja posode (P 90) iz črno žgane prečiščene gline. Površina je zelo vodo m an'čno zglajena. Na tankem ostenju je ohranjena nizka bradavica, od katere tečejo )ravno na obe strani ozki in plitvi žlebiči. Velikost 5,5 x 3,3 cm in 3 x 2,2 cm. T. 8: 6. Na,) V Dva fragmenta ostenja dveh različnih posod (P 91) iz rdečkasto do sivo žgane gline. ° »hranjeni površini je rebro z odtisi prstov. Velikost 5,5 x 4,5 cm in 5,3 x 3 cm. T. 9: 6. 92. Trije fragmenti močno izvihanega ustja, kratkega sedlastega vratu in ramena večje posode (P 92) iz rdečkasto žgane, s peskom pomešane gline. Površina je groba. Ustje je močno izvihano in daje vtis večjega premera, čeprav je odprtina posode razmeroma majhna. Velikost od 18,5x6cm do 5x4cm. T. 1: 7. 93. Fragment ostenja velike posode (P 93) iz gline, pomešane z večjo količino peska. Na rdeče žgani zunanji površini, kjer je debelo vodoravno rebro z odtisi prstov, so vidne široke kanelure (ostanki obdelave s prsti). Črno žgana notranja površina je skrbneje obdelana. Velikost 10,5x7 cm. T. 9: 5. 94. Fragment skoraj pokončnega ustja posode (P 94) iz zelo grobe, z debelimi zrni peska pomešane gline. Tudi površina je groba in neobdelana. Na ustju so rahli odtisi prstov. Velikost 7,4 x 4,8 cm. T. 4: 1. 95. Fragment največjega oboda in ramena manjše posode (P 95) s črno zunanjo in rjavo notranjo površino, ki sta zelo dobro mehanično zglajeni. Na ostenju je viden ornament, sestavljen iz kanelur v obliki girland. Velikost 6 x 4,6 cm. T. 8: 2. 96. Skoraj v celoti ohranjena visoka skodela (P 96) iz sivočrno žgane, s peskom pomešane gline. Zunanja površina je zlasti pod največjim obodom razmeroma zelo groba. Dno posode je ravno, spodnji del zaobljen, prav tako tudi največji obod. Vrat je kratek in sedlast, ustje pa izvihano. Velikost: premer dna 10,4 cm, premer največjega oboda 21,2 cm in premer ustja 21 cm, višina posode 13 cm. T. 3: 1. Zaključki Najdišče v Žlebiču je doslej dalo le keramične izdelke, pa še to v glavnem zlomljene manjše kose posod, čeprav so pri tem zajeti vsi deli, od ustja do dna. Zato so nekatere naše rekonstrukcije le približne, razen nekaj tipičnih oblik, kot so skodele in lonci, pri katerih skorajda ni moč pogrešiti. Tako smo pri ugotavljanju časovne in kulturne pripadnosti predmetov strogo omejeni le na osnovne značilnosti posod, kot so oblika ustja, vrsta ročaja ali okrasa, obenem pa seveda tudi na nekatere posebnosti v tehniki izdelovanja posameznih delov posod, npr. ročajev. Prav ustja posod, ročaji in držaji so osnovni kažipot pri iskanju kulturnih in oblikovnih primerjav z bližnjih in bolj oddaljenih sočasnih najdišč. * Za obliko in profile ustij, pa tudi drugih delov posod, najdenih v Žlebiču, bi lahko našli kar dosti primerjav na prazgodovinskih najdiščih v širšem slovenskem prostoru, predvsem še za tiste, ki so atipični. Vendar moramo vedeti, da poznamo v Sloveniji iz srednje bronaste dobe le skromne podatke in najdbe. Pomanjkanje gradiva je tako očitno, da je S. Gabrovec v svojem pregledu srednje bronaste dobe v »Praistoriji Jugoslavije« zapisal, da gradivo iz tega obdobja odraža pomanjklj'v0 raziskanost prostora, čeprav je to v večji meri tudi rezultat realnega procesa zmanjševanja naseljenosti v jugovzhodni alpski regiji. Izjemi sta samo Tržaško i Koprsko primorje.4 Ugotovitev S. Gabrovca ni pomembna le zato, ker govori o red* naseljenosti in še slabši raziskanosti, ampak predvsem zato, ker jasno pokaže, kJe moramo iskati središče razvoja in napredka v srednji bronasti dobi pri nas in kje na podlagi tega vir podatkov o takratni osrednji Sloveniji, kjer bodo najdi$ kakršno je Žlebič, še posebej dragocena. Končno vemo kaj malo o nastanku _ razvoju gradišč v Sloveniji sploh. Zato ob današnji raziskanosti prostora $e mogoče narediti kakšnih posebnih zaključkov. Z vsakim novim odkritjem, tudi ta ^ skromnim kot Žlebič, se bodo jasnile razmere v problematičnem času med l5- 1 10. st. pr. n. š., kamor vsekakor sodi tudi obravnavani arheološki material. O tehniki izdelovanja keramike ne moremo povedati kaj posebnega. Posode bile izdelane prostoročno iz glinastih kolobarjev, ki so bili položeni eden na druge® • med seboj spojeni ter na stikih dobro zglajeni. Glina, ki ji je skoraj vedno primešano nekaj peska, je kvalitetna, tako da so stene posod trdne in trde, kar je prav gotovo tudi posledica dobrega žganja. Nekateri fragmenti pa so močno porozni in verjetno izdelani iz slabše gline, v kateri je bilo dosti organskih sestavin, ki so se pozneje izločile in pustile za seboj luknjičasto površino ostenja. Ko govorimo o tehniki izdelovanja posod, moramo posvetiti nekaj pozornosti načinu, na kakršen so bili v ostenje posod vgrajeni ročaji in držaji. Ti niso bili izdelani iz istega kolobarja gline skupaj z ostenjem. Posoda je bila najprej narejena v celoti, nato pa so lončarji na ostenju izrezali luknjo, v katero je bil nato vdelan čep že prej pripravljenega ročaja (t. 5: 2; 6: 4, 5). Pogosto je površina ob luknji razbrazdana; tako naj bi se ročaj čimbolj spojil z ostenjem. Razumljivo je, da glina Pri tem postopku še ni bila povsem suha. Z dodatnim vlaženjem je bilo na pogled sicer doseženo popolno zlitje novega dela s posodo, vendar so posledice naknadne vdelave ostale, saj ročaji odpadajo prav na mestu, kjer so bili s posodo spojeni. Prav na podlagi te posebnosti pa lahko ugotavljamo tehniko izdelovanja posod oziroma njihovih sestavnih delov. Seveda pa tak način vdelave ročajev in držajev ni pravilo. Nanj bomo sicer gotovo naleteli pri velikih in težkih posodah, medtem ko so bili ročaji in držaji na manjših ln lažjih posodah lahko samo prilepljeni na ostenje. Nasprotno pa so plastični okraski skoraj zmeraj le prilepljeni na pripravljeno površino posode. Omenjeni način vdelave ročajev v posodo smo opazili že na eni od žar z bronastodobno obliko z ljubljanskega prazgodovinskega grobišča.5 Prav tako ga je ugotovil tudi B. Lonza na nekaterih keramičnih izdelkih z gradišča Jelerji v Tržaškem zalivu.6 Ob natanč-neJšem pregledu prazgodovinskega gradiva bomo takšno sestavljanje posod in ročajev opazili še marsikje, tako da bo to prej ali slej splošen pojav, saj si izdelovanja Posod sočasno z ročaji skorajda ne moremo predstavljati. Skodel je v Žlebiču, po običaju v prazgodovinskem grobiščnem in naselbinskem Sradivu, veliko. Pojavljajo se navadne skodele z uvihanim ustjem, imenovane tudi a vice (t- 3: 2, 7), ki pa so za natančnejše ugotavljanje časovne in kulturne P'ipadnosti manj tipične. Značilnejše so nizke skodele z izvihanim ustjem (t. 3: 3), ' niso bile nobena posebnost v srednji bronasti dobi niti v osrednji niti zahodni ^°Veniji,7 ali v njej sosednjih pokrajinah. Poleg teh je med gradivom še nekaj skodel, je So Prav tako pogoste v kulturnih slojih iz srednje bronaste dobe. Najdena je bila ®na cela visoka skodela (t. 3: 1), več pa je posameznih kosov, ki po vsej verjetnosti 'Jo k istemu tipu posod oziroma k oblikam, ki imajo skoraj enake sestavne dele, J;r. {ragmenti t. 3: 5; 9: 1. Med številnimi fragmenti, predstavljenimi v našem iiaivu, bi gotovo našli še kaj, kar bi lahko pripisali takšnim posodam. To je znak, po 1° pi av ta oblika dokaj priljubljena, in to ne samo v žlebiški prazgodovinski ® "janki, ampak tudi na bronastodobnih najdiščih ob Tržaškem zalivu,8 v Vipavski 0 dolini Soče in drugod na Primorskem," prav gotovo pa tudi na Notranjskem.10 Omenili smo že, da so za ugotavljanje kulturne pripadnosti keramike iz Žlebiča izv h^ ZnaCilna ustja posod, ki so zelo številna in raznolika. Najbolj pogosta so H)' if08' naiznačilnejša pa močno izvihana ustja velikih posod-pitosov (t. 1: 1, 2, 7, naid > S° neredko tudi fasetirana (t. 1: 1-3). Tako izoblikovana ustja pa kar pogosto v mi6"10 V 'srodnji bronasti dobi kaštelirjev Tržaškega zaliva," pojavljajo pa se tudi in s ,UjSern obdobju, zlasti v dolini Soče, vendar pa so tu oblike posod, profili ustij Že ve^tav Kline zaradi časovne odmaknjenosti povsem drugačni, saj te posode sodijo arejšo železno dobo.12 Fasetirana ustja so bila v Sloveniji doslej redka in slabo poznana. Najdena so bila v Beli krajini med keramiko žarnega grobišča v Metliki13 in v severni Sloveniji med keramiko stopnje Ha A na Brinjevi gori.14 Poleg podobnih ustij na najdiščih ob Tržaškem zalivu, na Štajerskem in Dolenjskem pa moremo najti primerjavo še v Ljubljani, v žganem grobu št. 178 z dvorišča SAZU, kjer je ohranjena velika, cela dvoročajna žara z močno izvihanim, fasetiranim ustjem in ozkim grlom,15 kar je tipično ne le za žlebiško keramiko, ampak tudi za oblike posod z vseh že omenjenih območij. Ti značilni in še nekateri drugi elementi, predvsem ročaji, o katerih bomo še govorili, pa povezujejo kaštelirsko kulturo srednje bronaste dobe na Primorskem in v Istri prek Notranjske, Žlebiča in Ljubljane z bronastodobnimi najdbami v severni in zahodni Sloveniji ter z njo organsko povezani severni Hrvatski,18 kjer so bile takšne oblike najdene tudi v virovitiškem keramičnem gradivu,17 vendar so tu naslednice srednjebronastodobnih oblik iz srednjega Po-donavja.18 V Žlebiču smo poleg močno izvihanih in fasetiranih ustij odkrili'še celo vrsto drugih, med njimi pokončna, vodoravno ali poševno odrezana ustja, ustja, odebeljena navznoter ali navzven ali na obeh straneh hkrati itd. Nobeno od teh ustij pa ni značilno za neko omejeno časovno obdobje bodisi v širšem ali ožjem prostoru. Pomembna posebnost v žlebiškem keramičnem gradivu so ročaji posod, izdelani po že opisanem postopku. Oblikovno med njimi ni dosti razlik, saj prevladujejo široki in kratki trakasti ročaji (t. 6: 5; 7: 6—9), ki so povezovali ustje z vratom ali ramenom (t. 7: 4) in vrat z ramenom posode (t. 7: 1-3). Včasih so takšni ročaji tudi na ramenu ali največjem obodu posode (t. 6: 1-3). Kako so bili ročaji postavljeni oziroma vdelani v posodo glede na njeno obliko, je zaradi fragmentarnega gradiva težko reči. Najbrž so posode običajno imele dva ročaja, postavljena eden nasproti drugemu. Velikost ročajev in njihova debelina je odvisna od velikosti in teže posode, kar je imelo povsem praktičen pomen. Kakor sklepamo iz fragmentov, je bilo največ ročajev na loncih (t. 7: 1-4), velikih posodah-pitosih (t. 6: 1, 2; 5: 2), včasih pa tudi na skodelah (t. 3: 6). Trakasti ročaji niso bili redki niti v srednji niti v mlajši bronasti dobi,1* zato iz njih ne moremo določiti časa nastanka. Iz tega časovnega okvira ne izstopata niti dva najbolj zanimiva ročaja, in sicer tunelast (t. 7: 5) in trikoten ročaj (t. 6: 4), ki je bil z močno okroglo podlago vdelan v ostenje posode. Tunelastem" ročaju lahko najdemo primerjave tako v primorskih najdiščih oziroma kaštelirjih ob Tržaškem zalivu in v Istri kakor tudi v najdiščih osrednje Slovenije20 in Hrvatske, vendar jim tam v glavnem pripisujejo mlajšebronastodobni izvor." Nasprotno pa trikotni ročaji popolnoma odstopajo od znanih oblik ročajev bodisi v Sloveniji bodisi v njej sosednjih pokrajinah, če seveda izvzamemo kaštelirska naselja srednje in pozne bronaste dobe v Slovenskem primorju in Istri. Takšne ročaje lahko najdemo v več primerih domala na vseh tamkajšnjih najdiščih, obenem pa lahko evidentiramo tudi kose, ki so popolnoma enaki našemu ročaju, tako P° velikosti, obliki in celo tehniki izdelave ter vdelave ročaja v ostenje posode.2" £ keramični element je zato še posebej pomemben, saj združuje in povezuje pokrajinsK obarvane prvine srednje bronaste dobe v kaštelirjih z najdbo v Žlebiču. Od keramičnih izdelkov naj omenimo še fragment glinastega kolobarja (t-ter masiven jezičast držaj večje posode (t. 5: 6), ki je bil z močno elipsasto PH° pritrjen na ostenje. Glinasti kolobarji niso posebnost v tem času, redkejši pa jezičasti držaji, vendar ne v primorski regiji, kjer so bili celo zelo pogosti priljubljeni." Dna posod iz Žlebiča so v največji meri ravna (t. 4: 7-9), nekaj fragmentov pa dokazujt, da so izdelovali tudi posodje na nogi in s prstanastim dnom (t. 4: 10-12). Ornamentika je na žlebiški keramiki dokaj skromna. V glavnem je omejena na plastičen okras, ki ga predstavljajo vodoravna, navpična ali križajoča se rebra z odtisi prstov (t. 9: 1-8), prilepljena na različne dele posod. En fragment ima poleg plastičnega rebra še vodoravno razbrazdano površino, ki daje videz nekakšnega barbotina (t. 9: 5). Drugače pa se okras omejuje na žlebljenje ramena. Žlebiči so različno široki in globoki ter potekajo v vodoravni ali navpični smeri, pa tudi v obliki girlande (t. 8: 2). Okrasni značaj imajo tudi plastične bradavice (t. 8: 6; 3: 4), zlasti tiste, ki so na ramenu posode. Vsi našteti elementi pa so tako pogosti v Prazgodovinski ornamentiki, da jih ne moremo uporabiti za omejevanje časa v nekem kulturnem prostoru. Razen keramike in živalskih kosti, ki pripadajo domačemu govedu in svinjam, smo našli še nekaj temno rjavih prodnikov, na katerih so vidni sledovi uporabe in so bili v Žlebič gotovo prineseni (t. 3: 9-11). Časovna opredelitev žlebiške postojanke je iz vsega, kar smo doslej napisali, domala jasna. Obstajajo sicer še problemi, ki pa se navezujejo na natančno vgraditev najdišča in najdb v splošno, doslej poznano situacijo v Sloveniji. Že večkrat smo namreč omenili, da določamo čas življenja v žlebiški prazgodovinski postojanki zgolj na podlagi do zdaj obdelane keramike. Slednja kaže s svojimi značilnimi oblikami na razmeroma dolgo življenjsko obdobje te postojanke v srednji in mlajši bronasti dobi. Jasno pa je, da so bile nekatere oblike posod v rabi zelo dolgo, zato bi lahko, upoštevamo tudi v neposredni bližini najden odlomek meča, ki sodi v mlajšo bronasto dobo (Br D),24 celotnemu znanemu gradivu iz Žlebiča pripisali tudi mlajšebronastodobno poreklo. Zdi se mi nujno ponovno poudariti, da smo v Žlebiču zaščitno odkopali le majhno Površino, ki bi jo komaj mogli meriti z več kvadratnimi metri. Zato, žal, ne moremo govoriti niti o začetku niti o koncu življenja v tej naselbini. Prav tako ne moremo še ničesar povedati o njenih razsežnostih, številu njenega prebivalstva in razvoju življenja na tem mestu sploh. Ta prispevek naj bo le informacija in spodbuda za nadaljnje raziskovanje na tem geografsko in kulturno pomembnem najdišču. plessi dai Castellieri di Nivize e Monte Grisa, v: I Castellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino (1978) 16, Nivize, fig. 4: 7,8. • B. Lonza (op. 6) t. 1: 5,6; 7: 14 itd.; M. Moretti (op. 7) Nivize, fig. 3: 6, 8; Monte Grisa, fig. 1: 7; 2: 14; 3: 14 itd. • Glej članek D. Svoljška v tem Arheološkem vestniku. " M. Guštin, Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu, Kat. in mo-nogr. 17 (1979) t. 9: 1-15; 16: 1-11. " M. Moretti (op. 7) Nivize, fig. 1: 1, 5; B. Lonza (op. 6) t. 2: 3. 12 J. Dular, Halštatska keramika v Sloveniji, Dela l.razr. SAZU 23 (1982) 21, t. 3: 10,11. " Isti, Žarno grobišče na Borštku v Metliki, Arh. vest. 30, 1979, 65 ss, t. 3: 1; 5: 1; 7: 6. 14 S. Pahič, Brinjeva gora 1953, Arh. vest. 32, 1981, 118, op. 192, pril. 3; D. Oman, 23o M. Slabe, Žlebič, Var. spom. 23, 1981, v- r> iSl'- Arheološki kažipot v občini Ribnica, • fonica skozi stoletja (1982) 71. strok diV0 iz Zlebiča mi je v obdelavo kot oh.., vnemu sodelavcu pri terenskem delu Vstopu M. Slabe. Prai . <-'akrovec, Jugoistočnoalpska regija, v: 5j jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) i I Ljuh/ ■ PTaz9°dovinsko žarno grobišče v 119 t"£''(iRazPrave 1. razr. SAZU 13/2, 1982, degij ri/~'0nza' ka ceramica del castelliere storia j Society por la Preistoria e Proto-Qu .rf a Regione Friuli-Venezia Giulia -fOorno 4 (1981) 25 s. (op e\. ®brovec (op. 4) si. 5: 5, 18; B. Lonza '26: 12; 27: 12-18. M. Moretti, Com- 23 Arh«°>«ki v„lnlk 353 Brinjeva gora - 1953, Arh. vest. 32, 1981, 144 ss, t. 1: 1; 2: 2; 4: 2; 5: 11; 10: 3 itd.; S. Ciglenečki, Rezultati prvih raziskovanj na Gradcu pri Prapretnem, Arh. vest. 32, 1981, 422, t. 2: 12-14. 15 Glej op. 5. 16 R. Drechsler-Bižič, Nekropola brončanog doba u pečini Bezdanjači kod Vrhovina, Vj. Arh. muz. Zagreb 12-13, 1979-80, 27 ss, t. 22: 1; 28: 1; 35: 5. 17 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973) 38. 18 S. Gabrovec (op. 4) 42-44. " Glej gradivo v literaturi pod op. 8 in 18. 20 M. Moretti (op. 7) Nivize, fig. 6: 11-13. Glej tudi op. 10. 21 S. Gabrovec (op. 4) 42. Glej tudi op. 19. 22 M. Moretti (op. 7) Monte Grisa, fig. 5: 6-14; B. Lonza (op. 6) t. 1: 8; 2: 5; 4: 3-12; 5: 1-16 itd.; K. Mihovilič, Gradina Punta Kašte-ja kod Medulina, Histria arch. 10/1, 1979, 37-49. 23 B. Lonza (op. 6) 35, t. 14: 13; 17: 1-6, 10 itd.; M. Moretti (op. 7) Monte Grisa, fig. 6: 5, 7. 24 M. Slabe (op. 2) 70; J. Dular, Bronasti jezičastoročajni meči iz Slovenije, v: Varia Archaeologica, Pos. muz. Brežice 1 (1974) 15 s, t. 1: 6. EINE BRONZEZEITLICHE SIEDLUNG BEI ŽLEBIČ Zusam menfassung Žlebič, eine kleinere Ortschaft an der StraCe Ljubljana-Kočevje, liegt an der Stelle, wo von der HauptstraBe die StraBe nach Sodražica, Loški potok und Cerknica abzweigt. Die Kreuzung ist heute nicht besonders verkehrsreich, vor Jahrzehnten war indessen Žlebič fiir die langsame-ren Fahrzeuge - groBtenteils Gespannfuhrwerke - von nicht geringer Bedeutung. Vor einigen Jahren sammelte ein Einheimischer im ehemaligen Steinbruch, der nur einige Hundert Meter sudlich von Žlebič an der linken Seite der StraBe nach Ribnica liegt, eine groBere Anzahl von Scherben, die von selbst vom Steinbruchscheitel auf den Grund geglitten waren. Er benachrichtigte uber seinen Fund das Nationalmuseum (Narodni muzej) in Ljubljana, und dieses das Regionalamt fur Denkmalschutz (LRZSV). Der Archaologe-Konservator M-Slabe stellte anhand des gesammelten Fundmaterials fest, daB es sich hier vermutlich um eine bronzezeitliche Siedlung handelt, also einen nicht nur fiir den groBen »weiBen Fleck« des archaologisch wenig erforschten Bereiches von Ribnica-Kočevje, sondern auch fur die Kennt-nis der Verhaltnisse in der Vorgeschichte Sloweniens iiberhaupt auBerordentlich wichtigen Fundort.1-2 Diese Feststellungen waren der AnlaB filr eine dringliche Schutzgrabung, deren Leitung M. Slabe ubernahm. Die dicke Erdschicht mit den Kulturresten hatte sich zwischen den Felsen im engen Raurn angesammelt, der wahrscheinlich ein vorgeschichtliches Objekt darstellt. Die vertikalen Felsen durften eine Art Fundamente sein, auf welche wohl die Holzteile eines Geb&udes und Wande aus mit lehmverputztem Geflecht gestellt waren. Diese Annahme wird durch die zahlreichen Lehmbewurfreste untermauert. Die Kulturschicht war gerade an dieser Stelle ungeffihr 1,70 m dick. Darin konnten unmittelbar unter dem schotterdurchsetzten Rasen vereinzelte Keramik-stOcke geborgen werden, und je tiefer man vordrang, desto mehr kamen zutage. Die wahre Kulturschicht setzte jedoch erst in einer Tiefe von 1,40 m ein, wo die meisten Scherben, auch viel Asche und Holzkohle an den Tag kamen, die diese Erdschicht etwas dunkler farbten-DaB wir hier vermutlich auf ein vorgeschichtliches Wohnobjekt gestoBen sind, bezeugt aucn eine versengte Tonschieht, wahrscheinlich der Uberrest einer Herdstelle. Der Fundort hat bisher nur Keramikerzeugnisse ergeben, und noch dies sind hauptsiichlic" zerbrochene kleinere GefiiBfragmente, obwohl sie alle Teile, von MOndungcn bis zum GefaBbo-den in sich schlieBen. So miissen wir uns beim Feststellen der zeitlichen und kulturi'"cn Zugehčrigkeit der Gegenstiinde streng lediglich auf die Grundmerkmale der GefaBe beschrdn* ken, wie es die MUndungsform, die Art des Henkels oder Ornaments sind, zugleich aW natiirlich auch einige Besonderheiten in der AusfUhrungstechnik der einzelnen GefaBtd berUcksichtigen. Filr Form und Profile der MUndungen, wie auch der anderen in Žlebič gefundeni' GefflBteile wUrde man in den vorgeschichtlichen Fundorten im breiteren slowenischen Hau' eine betrachtliche Anzahl von Analogien finden, namentlich fOr die atypischen. Doch is' ' beachten, daB wir in Slowenien Uber spftrlichc Angaben und Funde aus der Mittclbronze/-^ verfiigen. Der Mangel an Fundmaterial ist so offensichtlich, daB S. Gabrovec in seiner tibersic der Mittelbronzezeit im Werk »Praistorija Jugoslavije« Vorgeschichte Jugoslawiens erklarte, daB das aus diesem Zeitraum stammende Fundgut die unzulangliche Erforschung des Raumes verrat, obwohl dies in groBerem AusmaB auch das Resultat des realen Prozesses der Besiedlungs-verringerung in der sudostlichen Alpenregion ist. Ausnahmen bilden nur das Kustenland um Trieste (Trst) und Koper.4 Deswegen lassen sich angesichts des gegenwartigen Forschungsstan-des in diesem Raum noch keine besonderen Schliisse Ziehen. Jede neue, wenn auch noch so bescheidene Entdeckung, wie es z.B. Žlebič ist, wird in die Verhaltnisse wahrend der Problematischen Zeitspanne zwischen dem 15. und 10. Jh. v.u.Z., in die zweifellos auch das Fundgut aus Žlebič zu setzen ist, mehr Klarheit bringen. Uber die Ausfuhrungstechnik der Keramik laBt sich nichts Besonderes sagen. Die GefaBe Waren von Hand aus Tonringen verfertigt, wie dies in der Vorgeschichte ja die Regel war. Einige Fragmente sind sehr poros und vermutlich aus Ton von schlechterer Qualitat verfertigt, der mit vielen organischen Bestandteilen durchsetzt war die im Laufe des Brennprozesses ausgeschieden wurden und eine locherige GefaBoberflache hinterlieBen. Eine Sondererscheinung in der Keramikproduktion ist die Einsetzung der Henkel in die GefaBe. Diese wurden nicht gemeinsam mit der Wandung aus demselben Tonring angefertigt. Das GefaB wurde zunachst komplett hergestellt, wonach die Topfer in die Wandung ein Loch schnitten, in welches sie den Zapfen des schon zuvor vorbereiteten Henkels einsetzten. (Taf. 2; 6: 4, 5). Die Oberflache um das Loch herum wurde haufig zerfurcht; dies solite zur m6glichst festen Verschmelzung des Henkels mit der Wandung beitragen. Diese Einsetzungs-weise der Henkel und Griffe ist jedoch nicht die Regel. Zwar wird man darauf sicher bei den PoBen und schweren GefaBen treffen, die Henkel und Griffe der kleineren und leichteren GefaBe konnten jedoch an die Wandung auch nur angeklebt sein, ahnlich wie in den meisten F alien die plastischen Verzierungen. Die vorerwahnte Einsetzungsweise der Henkel ins GefaB wmerkten wir bereits an einer der Urnen von bronzezeitlicher Form aus der vorgeschichtlichen Nekropole von Ljubljana.5 Desgleichen wurde sie von B. Lonza an einigen Topfererzeugnissen aus dem Ringwall Jelerji an der Triester Bucht festgestellt." Eine solche Zusammensetzungs-1711 von GefaB und Henkel werden wir noch manchenorts wahrnehmen, so daB sie friiher oder sPater eine allgemeine Erscheinung sein wird. N ,®c'la'en sind in Žlebič zahlreich vertreten, wie dies ja im Fundgut der vorgeschichtlichen ^ekropolen und Siedlungen iiblich ist. Es erscheinen gewohnliche Einzugsschalen (Taf. 3: 2, ), die indes fiir die genauere Festlegung der Zeit- und Kulturzugehorigkeit weniger typisch lnd- Charakteristischer sind die niedrigeren Schalen mit ausgezogener Miindung (Taf. 3: 3), me in der Mittelbronzezeit weder in Zentral- noch in Ostslowenien bzw. in den benachbarten *Jegionen Sondererscheinungen waren.7 AuBerdem gibt es im Material noch einige andere .chalen, die in den Kulturschichten aus der Mittelbronzezeit ebenso haufig auftauchen. In p eblC wurde nur eine vollstandig erhaltene hohe Schale gefunden (Taf. 3: 1), wogegen es mehr nragmente gibt, die hochstwahrscheinlich demselben GefaBtyp angehoren bzw. Formen mit enth U 8'eic'ben Bestandteilen (Taf. 3: 5; 9: 1). Unter den zahlreichen in unserem Fundmaterial ^ ltlaltenen Fragmenten lieBe sich gewiB noch manches finden, das solchen GefaBen zugeschrie-nj n, w«rden konnte. Dies ist ein Anzeichen dafiir, daB gerade diese Form sehr beliebt war, Fu h nur in der vorgeschichtlichen Siedlung von Žlebič, sondern auch in den bronzezeitlichen an nK ton an der Triester Bucht," im Vipava- und Sočatal und andernorts im Kustenland,9 wie ueh zweifellos in Notranjsko (Innerkrain).10 c^ai, uJ die Feststellung der Kulturzugehdrigkeit der Keramik von Žlebič sind ziemlich aus uklt'ristisch die sehr zahlreichen und mannigfaltigen GefaBmiindungen. Meistens sind sie fSBe d Cn' am cbarakteristischsten sind aber die stark ausladenden Mundungen der GroBge-au -P'thoi (Taf. 1: 1,2, 7, 14), die nicht selten uberdies facettiert sind (Taf. 1: 1, 2, 3). So recht'ts ^ Mundungen kommen in der Mittelbronzezeit der Castellieri in der Triester Bucht unterd gVOr" Auch andernorts waren sie keine Seltenheit, sie wurden ja in der Bela krajina auf g r Keramik des Urnenfeldes in Metlika," unter der Keramik aus der Mittelbronzezeit anderrip]l'va Kora und noch wo gefunden.14 Diese charakteristischen, wie auch noch einige Zeieit ■ 'mi'nte- namentlich die Henkel, verbinden aber die Castellieri-Kultur der Mittelbron-Uchen "i" Klislt'nlund und in Istrien Ober Notranjsko, Žlebič und Ljubljana mit den bronzezeit-tien " den in Nord- und Westslowenien sowie dem damit organisch verknilpften Nordkroa-jedoch N° lJl'rartige Formen im Keramikgut von Virovitica geborgen wurden;17 hier sind sie ln ,. U(-'nfahren der bronzezeitlichen Formen aus dem mittleren Donauraum." andersi ist neben stark ausladenden und facettierten MUndungen noch eine ganze Reihe Mftndun er /,uta8® gekommen, darunter vertikal, horizontal oder schrfig abgeschnittene nKl'n, ferner nach innen oder nach auBen oder auf beiden Seiten zugleich verdickte Mundungen. Indessen ist keine dieser Mundungen fiir eine abgegrenzte Zeitspanne kennzeich-nend, weder im breiteren noch engerem Raum. Eine wichtige Sondererscheinung im Keramikmaterial von Žlebič sind die nach dem oben beschriebenen Verfahren hergestellten GefaBhenkel. Formal gibt es zwischen ihnen nicht viele Unterschiede, es uberwiegen namlich breite und kurze Bandhenkel (Taf. 6: 5; 7: 6-9), die die Mundung mit dem Hals oder der Schulter (Taf. 7: 4) und den Hals mit der GefaBschulter (Taf. 7: 1-3) verbanden. Zuweilen befinden sich solche Henkel auch an der Schulter oder der groBten Peripherie (Taf. 6: 1-3). GroBe und Dicke der Henkel hangen von der GroBe und dem Gewicht des GefaBes ab, was eine durchaus praktische Bedeutung hatte. Aus den Fragmenten ist zu schlieBen, daB sich die meisten Henkel an Topfen (Taf. 7: 1-4), GroBgefaBen- Pithoi (Taf. 6: 1, 2; 5: 2), gelegentlich jedoch auch an Schalen (Taf. 3: 6) befanden. Diesen Zeitrahmen sprengen nicht einmal die zwei interessantesten Henkel, und zwar der tunnelformige (Taf. 7: 5) und der dreieckige (Taf. 6: 4); dieser war mittels einer starken runden Unterlage in die GefaBwand eingesetzt. Fiir den tunnelartigen Henkel lassen sich Vergleiche sowohl in den kustenlandischen Fundorten bzw. Castellieri an der Triester Bucht und in Istrien als auch in Fundorten Zentralsloweniens20 und Kroatiens finden, es wird ihnen jedoch ein jungbronzezeitlicher Ursprung zugeschrieben.21 Dagegen weichen die dreieckigen Henkel vollig von den bekannten Henkelformen sowohl in Slowenien als auch in den benachbarten Regionen ab, allerdings mit Ausnahme der Castellieri-Siedlungen der Mittel- und Jungbronzezeit im Slowenischen Kiistenland und Istrien. Derartige Henkel sind in mehreren Exemplaren fast in alien dortigen Fundorten zu finden, zugleich lassen sich indes auch mit unserem Henkel ganzlich identische Stucke evidentieren, was ihre GroBe, Form und sogar Ausfuhrungstechnik sowie Einsetzung des Henkels in die GefaBwandung anbelangt.22 Deshalb ist dieses Keramikelement noch besonders bedeutsam, es vereint und verknupft ja die regional gefarbten mittelbronzezeitlichen Elemente der Castellieri mit dem Fund aus Žlebič. Von den Topferwaren seien noch das Fragment eines Tonringes (Taf. 6: 9) sowie der massive lappenformige Griff eines GroBgefaBes (Taf. 5: 6) erwahnt, der mittels einer starken elliptischen Unterlage an die Wandung befestigt war. Tonringe sind in diesem Zeitabschnitt nichts Besonderes, seltener sind hingegen lappenformige Griffe, auBer in der kustenlandischen Region, wo sie sogar sehr haufig und beliebt waren." Die GefaBboden aus Žlebič sind meistens eben (Taf. 4: 7-9), einige Fragmente beweisen aber, daB auch FuBgefaBe und GefaBe mit ringformiger Standflache verfertigt wurden (Taf 4: 10-12). Die Ornamentik der Žlebič-Keramik ist recht bescheiden. Sie beschrankt sich hauptsachlich auf die plastische Verzierung, reprasentiert durch horizontale, vertikale oder gekreuzte Rippe" mit Fingerabdriicken (Taf. 9: 1-8), angeklebt an unterschiedliche GefaBleile. Ein Fragment hat auBer der plastischen Rippe noch eine horizontal zerfurchte Oberfliiche, was den Anschein einer Art von Barbotine vermittelt (Taf. 9: 5). Ansonsten beschrankt sich die Verzierung aut das Kannelieren der Schulter. Die Kanneluren sind unterschiedlich breit und tief und verlaufen in horizontaler oder vertikaler Richtung, wie auch in Form von Girlanden (Taf. 8: Schmuckcharakter haben auch plastische Knubben (Taf. 8: 6; 3:4), vor allem die an der GefaBschulter angebrachten. Samtliche aufgezfihlte Elemente sind indessen in der vorgeschichtlichen Ornamentik so haufig, daB sie fiir die zeitliche Abgrenzung in einem bcstimmte" Kulturraum nicht angewendet werden kOnnen. AuBer der Keramik und dem Hausrind sowie dem Schwein zugehdrigen Knochen habe wir noch einige dunkelbraune Gerdlle entdeckt 6n denen Gebrauchsspuren zu ersehen sin und die gewiB von auswfirts nach Žlebič gebracht worden sind (Taf. 3: 9-11). u Die zeitliche Einordnung der Siedlung von Žlebič ist aus allem bisher AngefOhrten nahezu klar. Es verbleiben zwar einige Probleme, die indessen die genaue Einordnung des Fundor und der Funde in die allgemeine bisher bekannte Situation in Slowenien betreffen. Wir namlich des ofteren erwahnt, daB wir die Lebensdauer in der vorgeschichtlichen Siedlung'' Žlebič lediglich aufgrund der bislang entdcckten Keramik bestimmen. Diese weist mit in charakteristischen Formen auf das verhaitnism&Big lange Lcben der Siedlung in der Ml' ]b und Jungbronzezeit hin. Es ist jedoch klar, daB einige Formen sehr lange andauern, ist nicht auszuschlieBen, daB man, falls man auch das in unmittelbarer Nahe enW„.en Schwertfragment berUcksichtigt, das in die Jungbronzezeit gehflrt (Bz I))," dem Mu" n gegenwartig nachgewiesenen Fundgut von Žlebič die jungbronzezeitliche Herkunft zuschre konnte. A,ebič Es scheint mir notwendig, abermals hervorzuheben, daB durch die Schutzgrabung in /J.crn. nur ein kleines Areal freigelegt worden ist, im AusmaB von kaum einigcn Quadratm Deshalb ist es leider nicht moglich, vom Beginn oder dem Ende des Lebens in diesem Raum zu sprechen. Desgleichen laBt sich noch nichts iiber den Umfang der Siedlung, der Bewohner-zahl und dem Entwicklungsgang des Lebens an diesem Ort uberhaupt aussagen. Der vorliegende Beitrag soli lediglich als Information und als Anregung zu weiteren Forschungen in diesem geographisch und kulturell bedeutungsvollen Fundort dienen. e 10 1: ŽlebiC, bronastodobna naselbina. 2, 14 = 1:2; 1, 3-7, 9, 11 13 = 1:8; 1-14 glina. Taf. 1: Žlebič, bronzezeitliche Siedlung. Alles Ton. » \ 1 / / s p t .......................i v 10 ' žl°bie, bronastodobna naselbina. 3,7, 8, = 1:2; 1,2,4-6, 9-11 = 1:4; 1-11 glina. Taf. 2: Žlebič, bronzezeitliche Siedlung. Alles Ton. T. 3: Žlebič, bronastodobna naselbina. 3-5, 9-11 - 1:2; 1, 2, 6, 7 - 1:4; 8 « 1 1-8 glina, 9-11 kamen. v 2:iobie- bronastodobna naselbina. 5, 6, 10-12 = 1:2; 1, 4, 7-9 1-12 glina. Tuf. 4: Žlebič, bronzezeitliche Siedlung. Alles Ton. T. 5: Žlebič, bronastodobna naselbina. 17 1 :2; 1 7 glina. Tuf. 5: Žlebič, bronzezeitliche Siedlung Alles Ton. bronastodobna naselbina. 4-9 = 1:2; 1, 2 = 1: 4; 3 Tuf. 6: Žlebič, bronzezeitliche Siedlung. Alles Ton. T. 7: Žlebič, bronastodobna naselbina. 5-10= 1:2; 1-4» 1:4; 1-10 glina. Tuf. 7: Žlebič, bronzezeitliche Siedlung. Allei Ton. 8: Žlebie, bronastodobna naselbina. 1-3. 5 = 1:2; 4, 6 = 1:4; 7 = 1: 6; 8 = 1: 8; 1-8 glina. Taf. 8: Žlebič, bronzezeitliche Siedlung. AUes Ton. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 367-386 POSOČJE V BRONASTI DOBI DRAGO SVOLJŠAK Narodni muzej, Prešernova 20, YU-61000 Ljubljana Praznina, ki zeva v Posočju na kartah razprostranjenosti bronastodobnih najdišč v Sloveniji,2 nas, vajene istovetnosti Posočja s svetolucijsko halštatsko kulturno skupino,3 vajene njene ustvarjalne živahnosti in teritorialne ekspanzivnosti, najbrž hudo preseneča in nam zastavlja vrsto zanimivih vprašanj. Ta so toliko bolj upravičena ob pogledu na zgoščenost bronastodobne poselitve na Krasu in tudi v sosednji Furlaniji, v dveh geografskih okoljih, ki v primerjavi s Posočjem nimata posebnih prednosti, niti klimatskih, pa tudi ne ekonomskih. Razlog Za takšno stanje je povsem preprost - bela lisa v Posočju je posledica slabše raziskanosti, nekakšnega ogibanja problemom bronaste dobe, kar ima, vsaj zdi se tako, vzgibe v favoriziranju raziskovanj železne dobe na Tolminskem in antike na ViPavskem. Do sedaj znano bronastodobno gradivo iz Posočja je pravšnji dokaz o absurdnosti takega stanja (si. 7). Povečini naključne, največkrat tudi le posamične najdbe asovno sicer zapolnjujejo vse stopnje bronaste dobe, vendar so za poglobljena razmišljanja o bronasti dobi v Posočju še vse premalo povedne. Izjema sta morda epoja iz Grgarja in Šempetra pri Gorici,4 ki pa o naselitveni podobi v Posočju, prvi kot livarski zakop, drugi kot votivni depo, ne dajeta prave podobe. Edini načrtni Poseg je bilo v preteklosti Marchesettijevo izkopavanje v Turjevi (Kovačevi) jami Pri Robiču,5 od koder izvira verjetno najstarejša bronastodobna keramika v Posočju, e sodimo po objavi v katalogu razstave Preistoria nell'Udinese (Udine 1981, 51), morda celo iz zgodnje bronaste dobe (bronzo antico).' plavutasta sekira s Kobariškega stola v Breginjskem kotu (si. 2: l)1 sodi v skupino P avutastih sekir z nepoudarjeno peto, značilnih za pozno bronasto dobo (bronzo de*• 3729. V inventarni knjigi je v rubriki izvor podatek: Kos Marica, Selo pri Sv. Luciji, 1915-SI. 2: 2. 6. Bodrež. Severno od zaselka Loga so pri gradnji ceste našli v kamniti razpoki bronasto sekiro in koničasto palico. Mahnič, Mitt. Zentr. Komm. 25, 1899, 145; Arheološka najdišč'1 Slovenije (1975) 124 (pod Kanal). J. Szombathy, Dnevnik, Btichleiv 50, 1898, 12 in 17. . 7. Solkan-Gluštarca. V strugi Soče je bil leta 1982 najden bronast nož. D. Svoljšak' Nova Gorica - Solkan, Vor. spom. 26, 1984, 203; si. 11. Nož hrani Goriški muzej, Nova Gorica-inv. št. P 4144. SI. 2: 3. in Solkan - Meriševo, Čahlne, Ščedne. Na več mestih na podnožju Sv. Kutari?,e va na skalnem rtiču nad cerkvijo je bila najdena t. i. kaštelirska lončevina. D. Svoljšak, No Gorica - Solkan, Var. spom. 23, 1981, 226s. > 8. Šempeter pri Gorici. Leta 1867 je bila na zahodni strani hriba Sv. Marka (227 \ najdena več stotov težka zakladna najdba. F. co. Coronini, Antichiti, Atti e Memorie deli »• SI. 5: Most na Soči. Poizkus rekonstrukcije bronastodobne stavbe. Ahh. 5: Most na Soči. Rekonstruktionsversuch des bronzezeitlichen Gebfludes. . Society agraria in Gorizia 22, 5. supplemento, 1867, 22 ss, fig. 9. Najpopolneje U. Furlani, II ripostiglio di San Pietro presso Gorizia, Tesi di laurea in protostoria euroasiatica, University degli studi di Trieste, 1983-1984 (rokopis; od mlajše bronaste dobe - bronzo recente do 6. stol. pr. n. š.). Prim, tudi S. Gabrovec, v: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 79 s; si. 9: 27, 28; karta 4: 1 (Ha B). 9. Grgar. Leta 1889 je bilo v Grgarju, v kamnolomu na ledini Podklanc, najdenih 14 bronastih srpov. Mitt. Zentr. Komm. 16, 1890, 137 s; Mitt. Anthr. Ges. Wien 21, 1891, 11. Srpe je objavil U. Furlani, II ripostiglio di Gargaro, Atti Civ. Mus. St. Arte Trieste 8, 1973-1975, 51 ss. Prim še S. Gabrovec, v: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 75; karta 4: 2 (Ha Al). Srpe hrani Museo Provinciale v Gorici (Gorizia), inv. št. 234 MST. 10. Gojače. V gradišču na ledini Boršt je bila v sondah 4 in 5 ter v sondi 8, izkopani v »gomilo« (izkopavanja Goriškega muzeja; T. Knific), leta 1974 najdena bronastodobna lončevi-na. T. Knific, Gojače, Var. spom. 21, 1977, 283 s. Najdbe hrani Goriški muzej v Novi Gorici, inv. št. P 2808-2850. Izbor na t. 3: 1-9. 5 t — 700 — 2* Is Ha B 3 Iti §*8 tU < t, hI i l f ii 8 s li! i i H i j j t j i j i! ] i j j i j .iiniiiiiiiiiij ! (I l 2 w * jiiij__ Ma B 2 < i 1 j 5 — 1000 -— 1100 — 1800 — HaBl Ha A 9 Ha A 1 »D tli. > --- 1 -4- i- -L J----- • BrC 1 £| §«i lis ... — 1900 H' B 7 B. H . Hi »Al i iiiil B» A 1 i JUHI JANBK A onu^A 1000 SI. 6: Časovna razmerja bronastodobnih najdišč v Posočju. Abb. 6: Zeitstellung dor bronzezeitlichen Fundstellen im SočagobH-t. 7: Karta razprostranjenosti bronastodobnih najdifič v Posočju. Pika: posamična najdba; krog-pika: naselbina; trikotnik-pika: zaklad. Abb. 7: Verbreitungskarte der bronzezeitlichen Fundstellen im Sočagebiet. punkt: Einzelfund; Kreis mit Punkt: Siedlung; Dreieck mit Punkt: Dopotfund. 11. Gojače - Kozmac/ Na prazgodovinskem gradišču je bilo leta 1985 najdene nekaj »kaštelirske« lončevine. J. Zavrtanik, Malovše, Var. spom. 28, 1986, 256 s. Leta 1986 je na gradišču izvedel manjša zaščitna izkopavanja Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine Gorica iz Nove Gorice (Z. Harej, Gojače-Kozmac, Var. spom. 29, 1987, 237; druga polovica trajanja KŽG). 12. Sv. Pavel nad Vr t o vin o m. Leta 1966 je bilo odkritih nekaj odlomkov bronastodob-ne lončevine (sonda 9). D. Svoljšak, Sv. Pavel nad Vrtovinom, Arh. vest. 36, 1985, 220; t. 4: 57-63; 7: 113; 8: 140. Najdbe hrani Goriški muzej, Nova Gorica, inv. št. P 2199-2202; 2206; 2207/5, 6, 14; 2238. 13. Gradišče nad Ajdovščino. Z zaščitnimi izkopavanji (Goriški muzej; D. Svoljšak) leta 1966 v dolini z mlako je bilo odkrite obilo bronastodobne lončevine. D. Svoljšak, Gradišče nad Ajdovščino, Var. spom. 12, 1969, 82 s. Najdbe hrani Goriški muzej, Nova Gorica, inv. št. P 3026-3341. Izbor na t. 1; 2; 3: 10-16. 14. Loke. Bronastodobna (»kaštelirska«) lončevina je bila najdena na ledinah Pavlini in Kolenovca ter na ravnici med novo cesto Nova Gorica-Ajdovščina in pobočjem z vasjo Loke. Za Pavline B. Žbona Trkman, Loke, Var. spom. 26, 1984, 235. 15. Visoko. Na njivah južno od ceste Nova Gorica-Ajdovščina so bili najdeni odlomki grobe »kaštelirske« lončevine. D. Svoljšak, Visoko, Var. spom. 28, 1986, 247. Najdbe hrani Goriški muzej, Nova Gorica. 16. Sv. Katarina nad Novo Gorico. D. Svoljšak, Sv. Katarina, Var. spom. 17-19/1. 1974, 101 s. 17. Vitovlje - Sv. Peter. V vodovodnem jarku vzhodno od cerkve sv. Petra je bila najdena leta 1955 groba prazgodovinska lončevina. Neobjavljeno. Goriški muzej, Nova Gorica, inv. št. P 2717/1-3. V Posočje (porečje Soče) sodijo še 18. Velika jama v dolini Arbone (Alberone). Prim, katalog razstave Preistoria nett Udinese (1981) 50-52 in karto najdišč na str. 60 (št. 48). 19. Most - P on te S an Quirin o. R. Gerdol, G. Stacul, II castelliere di Ponte S. Quirino presso Cividale, v: I castellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Monogr. di Preist. 2 (1978) 65 ss. 20. S an Lorenzo Isontino. U. Furlani, Testimonianze storiche ed archeologiche a Lucinico, Mossa, San Lorenzo Isontino, Capriva e Medea, Marian e i pais dal Fri&l orients Numero unico, 1986, 42 ss; fig. 4, 5 (Ha B). 21. Hlodič (Clodig), plavutasta sekira z nenaznačeno peto (mlajša bronasta doba-br°n' zo recente). F. Anelli, Bronzi preromani del Friuli, Atti deli' Accademia di Udine, 1956, 4'. tav. 13: 3. M 22. Barnas (Vernassino), plavutasta sekira s poudarjeno peto (bronzo recente-fin^'' F. Anelli, Bronzi preromani del Friuli, Atti deli' Accademia di Udine, 1956, 39, tav. 13: 4. 23. Ažla (A z zida), bronast nož z valovitim rezilom (pozna bronasta doba). G. de Pier°' II Friuli nella preistoria (1985) 207 (št. 125). 1 Za risbo in za dovoljenje za objavo se zahvaljujem kustosinji Pokrajinskega muzeja na Ptuju M. Tomanič-Jevremov. 2 S. Gabrovec, Jugoistočnoalpska regija, v: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 21 ss. s Prim. S. Gabrovec, D. Svoljšak, Most na Soči (S. Lucia) I, Kat. in monogr. 22 (1983) si. 15 na str. 22 (upoštevaje popravek za Nemški rut, ki je na karti označen previsoko v dolini Bače). * Za Šempeter pri Gorici prim, v opombi 8 navedeno delo U. Furlanija. 1 Boll. Soc. Adr. Sc. Nat. Trieste 13, 1892, 14; o. c. 15, 1893, 268. " Gradivo iz te jame hrani Museo di Storia Naturale v Vidmu (Udine, Italija) in je s člankom F. Bressan v tej številki Arheološkega vestnika prvič strokovno objavljeno. ,, ' V Arheoloških najdiščih Slovenije 115 je kot najdišče navedena Žaga. V '< Soc. Adr. Sc. Nat. Trieste 15, 1893, 319,Paade Marchesetti pravi: »Appresso a queste sti ^ principal i, altre secondarie congiungevi"1 singole locality tra di loro, salendo 'in° .jj pianori piti elevati, come ci fanno fede > g trovati a Pecina, a Monte S. Vito, a '-j'^j«, Luico e perfino sul varco del Monte 'jel ben 1667 metri, che da Sedla nella v«1'* jn Natisone, conduce direttamente a ®aAnjj. quella dell' Isonzo, e d onde possedo un simo palstub di bronzo a piccole alette.« na tabli 11: 14 svoje knjige I castellieri v istorici (1903) navaja kot mesto najdbe M. Stou presso Sedla! 8 U. Furlani, II ripostiglio di San Pietro presso Gorizia, Tesi di laurea (rokopis), Trst 1983-1984, 38 s. 8 Prim. D. Svoljšak, Tolmin, Inv. Arch. Jug. 18 (Y 169-Y 178) (1974); najstarejši grobovi sodijo v stopnjo Ha B3 po kronologiji B. Teržan, N. Trampuž, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine, Arh. vest. 24, 1973 (1975) 419 s in 436. 10 M. Moretti, Nivize, v: I castellieri di Nivi-ze, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Monogr. di Preist. 2 (1978) 11 ss, fig. 1-10. 11 Eadem, Monte Grisa: area inferiore, o. c., 4i ss, fig. 1-7. 12 G. Stacul, II Castelliere C. Marchesetti Presso Slivia, nel Carso triestino (Scavo 1970), "»»• S c. Preist. 27/1, 1972, 145 ss. 13 Pozzuolo del Friuli 1980 - Relazione pre-liminare (več avtorjev), Atti Civ. Mus. St. Arte Trieste 12/1, 1981, 37 ss. 14 S. Vitri, Alcuni dati recenti sugli insedia-•nenti protostorici della alta pianura friulana, Atti Civ. Mus. St. Arte Trieste, Quaderno 13/1 (1983) 105 ss. p R Gerdol, G. Stacul, II castelliere di onte S. Quirino presso Cividale, v: I castellie- ri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Monogr. di Preist. 2 (1978) 65 ss. 16 A. Cardarelli, Castellieri nel Carso e nell'Istria: cronologia degli insediamenti fra media eta del bronzo e prima eta del ferro, v: Preistoria del Caput Adriae (1983) 87 ss (prim, časovno razpredelnico na tav. 23). Prim še V. Karouškova-Soper, The Castellieri of Venezia Giulia, North-eastern Italy, BAR Internat. Ser. 192 (1983). 17 Prim. S. Gabrovec (op. 2) 46. 18 Po obliki so jim podobne skodelice iz Castions di Strada (S. Vitri [op. 14] fig. 6: 12) ali iz Pozzuola del Friuli (op. 13, fig. 9: 3). A. Cardarelli, o. c., tav. 19: 47 jih uvršča med tipične predmete 2. faze »bronzo recente«, vendar so vse brez ročajev (primerek iz Castions di Strada ima na prelomu ostenja luna-sto prijemalo). Vse skodelice z Mosta na Soči, pa tudi z Gradišča nad Ajdovščino pa imajo cevast ročaj; zaradi slabe stojnosti je zelo verjetno, da sta bila ročaja dva, nameščena simetrično. 19 Risbe načrtov, lončevine in meča so delo Snežane Tecco-Hvala, obe sekiri in nož pa je narisala Dragica Knific-Lunder. Obema se lepo zahvaljujem. DAS SOČAGEBIET IN DER BRONZEZEIT Zusammenfassung zu den bereits bekannten bronzezeitlichen Fundstellen im Sočagebiet (Strmec, Schwert vom Typ IUertissen [Abb. 1), Ha A1/A2; Kobariški stol, Lappenbeil [Abb. 2: 1], Robič-Turjeva irma- Keramik der alteren Bronzezeit, Bz Al,2, bronzo antico; Robič-Sv. Volar, bronzezeithche £eramik; Kozmerice, Bronzebeil [Abb. 2: 2], Grgar, Depotfund von Bronzesicheln, Ha Al; j^mpeter bei Gorica Votivdepotfund, Ha B) kamen in den letzten Jahren neue Fundstellen (Z-B. Most na Soči |Taf. 3: 17-19; 4-8], Tolmin, Gojače [Taf. 3: 1-9], Gradišče iiber ^Jaovščina |Tuf. 1-2; 3: 10-16], Sv. Pavel iiber Vrtovin, Kozmac bei Selo, Solkan [Abb. 2: 3], im durch die das Besiedlurigsbild in diesem bisher ziemlich leeren Raum am Rande des ",e"S)v besiedelten Karstgebiets und Friaul (Abb. 7) nicht nur wesentlich vervollstandigt b urde, sondern sie zugleich eine Moglichkeit genauerer chronologischer Bestimmungen und BP?,S!^en verstehens ciniger Wohnelemente (das Haus in Most na Soči [Abb. 3-5, Beil. 1-2]) BBW&hrleisteten. Ca»Pif ne"esten Erkenntnisse wcisen darauf hin, daB auch die Ringwiille im Sočagebiet (als astellieri konnon sie nicht bezeichnet werden, da sie sich auBerhalb des klassischen Gebiets B,.f Castellieri in Istrien und im Karst befinden, und da sie sich in der lorm und der .J'ftigungsart von ihnen unterscheiden; auch war die toponymische Benennung »kaštelir« '°Weniseh| im Sočagebiet nicht bekannt) vielleicht bereits am Ende der mittleren Bronzezeit brni!2" mt'dio, Bz B C I Abb. 01) im Entstehen waren, zweifellos aber in jUngerer Bronzezeit im v 0 recer>te, Bz D), wie sich das in einern guten AusmaB filr die Castellieri m Istrien und d"i lUrs,1 (Slivjc, Schicht 6, C" 1440 T 50), sowie auch in Friaul (Ponte S^ Quirino Pozzuolo tur h Uli) bl>statigt hat. Das Sočagebiet solite aber auf keinen Fall einfach der Castelhen-Kul-mittlerei, Bronzezeit angeschlossen werden: vielmehr solite man im Rahmen dieser ^"»eineii Be/.eichnung die lokalen Besonderheiten anerkennen und die hiesigen Fundstellen n° Sočagebiet-Variante der Castellieri-Kultur einschlieBen. DafUr sprechen nicht nur einige logische geographische Abgrenzungen, wie z.B. einige sehr klar erscheinende kulturgeo-graphische Trennbruche zwischen dem Karst mit den Castellieri und dem Vipava-Tal im Sočagebiet, oder die Unterschiedlichkeiten im Vergleich mit den Verhaltnissen in der Ebene von Friaul, vielmehr bestatigt sich das vor allem in den typologischen Besonderheiten der Ringwallgestaltung und in einigen selbstandigen Formen der materiellen Kultur, wo jedoch die Elemente und Bestandteile der istrischen und der Karstkultur uberwiegend sind. Ahnlich wie im Karstgebiet und in Friaul haben auch im Sočagebiet einige Ringwalle bzw. Siedlungen (z.B. Gradišče liber Ajdovščina, Gojače-Boršt, Sv. Pavel fiber Vrtovin) nur ihr mittell- und jungbronzezeitliches Leben durchgestanden (Abb. 6), der Kernraum der spateren Hallstatt-Kulturgruppe von Sv. Lucija wurde aber auch in der spaten Bronzezeit durch eine Kulturgruppe besiedelt (Strmec, Ha Al/2; Tolmin Ha B2/3), die immer fester als die eigenstan-dige westslowenische oder besser Sočagebiet-Gruppe der Urnenfelderkultur bezeichnet wird (nebst den Kulturgruppen von Dobova-Ruše und Ljubljana), und die ununterbrochen in die Eisenzeit im Sočagebiet fortgesetzt wurde. \~\ I /7 T. 1: 1-15 GradiSče nad Ajdovščino. Glina. Vse 1 : 3. Taf. l: 1-15 Gradišče Uber Ajdovščina. Ton. Alius 1 ; 3. 1_"9 Gojače - BorSt. 10-16 GradiSCc nad Ajdovščino. 17-19 Most na Soči. Glina. Tat. 3 Vsel : 3. ' Gojače BorSt. 10 16 GradiSCc ilber Ajdovščina. 17-19 Most na SoCi. Ton. Alles 1 : 3. \ / 2 I ) ' / s 5 i 7 I I I l i 10 11 Xs T. 4: 1-11 Most na Soči. Glina. Vse 1 : 3. Tuf. 4: 1-11 Most na Soči. Ton. AlU-s 1 : 3. -14 Most na Soči. Glina. Vse 1 : 3. : 1-14 Most na Soči. Ton. Alios 1:3. Tuf. (i: 1 14 Most nu SoCi. Ton. AUes 1 . 3. 4 \ \ ^rrnvrr/Y. «., V. N. L v. t «■ i I 6 T. 7: 1-6 Most na Soči. Glina. Vse 1 : 3. Taf. 7: I (i Most na Soči. Ton. Alles 1 : 3. riyVrYr 1 11 \ \ \ I T. 8: 1-14 Most na Soči. Glina. Vse 1 : 3. T«f. K: 1-14 Most nu Soči. Ton. AUes 1 : 3. Arheološki vestnik (Ar/i. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 387-400 bakreno- in bronastodobne podvodne najdbe iz bistre in ljubljanice na ljubljanskem barju MIRO POTOČNIK Merčnikova 1 a, YU-61000 Ljubljana Na bregovih reke Ljubljanice, ki se slabih 25 km vije po površini zamočvirjenega barja, se je že od srednje kamene dobe (mezolitika) odvijalo življenje in tudi puščalo sledove v njeni strugi. Že na koncu prejšnjega stoletja so pri nas pričeli odkrivati potopljene priče človekove prisotnosti.1 Z razvojem potapljaške tehnike so tudi vodne globine postale ostopnejše številnejšim raziskovalcem. Vse najdbe, opisane v nadaljnjem tekstu, sem našel pri svojih potapljaških treningih v letih 1981-1987. Predmeti so bili najdeni v potoku Bistra, sotočju Bistre * Ljubljanico, v strugi Ljubljanice na Vrhniki, pri Blatni Brezovici, v Kaminu pod evkami, pri Juriju, Notranjih Goricah, Podpeči in izlivu Ižice. Delo v reki Ljubljanici je dokaj težko zaradi več vrokov; sam pristop do reke je Paradi zamočvirjenosti tal otežen, predvsem v predelu od Vrhnike proti Podpeči. no rečne struge je ilovnato, peščeno ali zamuljeno. V spodnjem delu reke od °dpeči proti Ljubljani in ponekod od Bevk do Podpeči, sta na dnu struge največkrat Ve koriti; včasih jih je tudi več. Sta na levi in desni strani struge, loči pa ju greben, 1 se dviga tudi dva metra nad dnom. Greben je običajno poraščen z gosto zeljo in v° 8° travo, ki se obdrži v strugi vse leto. V zgornjem delu od Vrhnike do Bevk se strugi pojavlja samo eno korito, ki pa je lahko globoko tudi do 6 m. Povprečna Ljubljanice je od 3 do 8 m, odvisno od količine padavin. Skoraj p0 celotni strugi ležijo veje, drevesa in odpadki. Vidljivost v vodi je zaradi ^esnaženosti zelo slaba. Le v sušnih obdobjih je pristop do Ljubljanice lažji. Vendar p v sušnem obdobju, ko nivo vode upade, vidljivost še bolj zmanjša. Zaradi indasnega pretoka vode se nabere velika količina sluzi in mulja, kar je posledica Jstrijskih odplak z Vrhnike, tok regledovanje struge poteka po sistemu cikcak. Delo poteka vedno proti vodnemu Upo\tako da voda sproti odnaša mulj. Pri gibanju oz. pomikanju po strugi se Vodr^jata posebej prirejena kopača z majhnim ročajem in kavelj. Pri močnem mor"6"1 t0ku P°taPljač uporablja železna kola, ki ju zabije v dno; to le tedaj, če (rp ® ostati dalj časa na istem mestu. Uporabljala bi se lahko tudi posebna vodna dobr» ~ mamutka. ki je bila že preizkušena v podobnih razmerah in je dala zelo Potrlrt2Ultate- Vendar se zaradi teže kompresorja in ostalih pripomočkov, ki so Ueh ' Za ta naCin kopanja, le redko uporablja. Prevoz je namreč po barjanskih ttiui'Vt,činorna nemogoč. Najboljši način odkrivanja je z roko, tako da odstranjuješ pa jj ' 8a tok sproti odnaša. Na ta način ne pride do poškodb predmetov. Vendar akšno raziskovanje zelo zamudno. Predmetom sproti določim lego, jih opišem in fotografiram. Takoj, ko jih prinesem iz vode, jih zaščitim, kolikor je to mogoče. Kasneje jih vpišem v kartoteko, jim določim točno lego in jih vnesem v karto 1:5000. Potok Bistra Potok Bistra izvira pri gradu Bistra v Bistri pri Vrhniki in se vije v ostrih meandrih po barjanski ravnini in se izliva pod Blatno Brezovico v Ljubljanico. Dno potoka je močno poraslo z bujnim rastlinjem, z dolgo travo, vodnim mahom in zeljo. V ostrih meandrih struge so nanosi mulja, drugod pa je struga ilovnata, vodni tok pa dokaj močan. Ponekod je na dnu struge toliko vejevja in debel, da delajo jezove. 1. Pri samem izlivu Bistre v Ljubljanico je bilo na levi strani najdeno koščeno šilo. Na eni strani so v spodnjem delu vidni vrezi, konica je odbita. Dolga je 18 cm (t. 1: 1). 2. Rožene sekire so bile najdene v strugi Bistre ca. 300 m od izliva v Ljubljanico. - rožena sekira, na spodnjem delu je poševno izbrušena v rezilo v dolžini 5 cm. Premer zvrtane odprtine za nasajanje je ca. 2 cm. Ohranjena je v dolž. 16 cm (t. 1: 2). - slabo ohranjena rožena sekira. Premer zvrtane odprtine za nasajanje je 1,8 cm. Ohranjeni del izbrušenega rezila je dolg 5 cm. Celotna dolž. 18,8 cm (t. 1: 3). - rožena sekira, čelo je skoraj popolnoma izbrušeno, v spodnjem delu so ravno tako sledovi brušenja. Spodnji del je odbit, premer odprtine za nasajanje je 2 cm. Ohranjena je v dolž. 13 cm (t. 1: 4). - rožena sekira, premer odprtine za nasajanje je 2,5 cm, ohranjena dolžina poševno izbrušenega rezila je 4,5 cm. Ohranjena dolž. je 13,8 cm (t. 1: 5). - v celoti ohranjena rožena sekira, čelo je po celotni površini zglajeno, spodnji del je poševno izbrušen v rezilo dolž. 9 cm. Ohranjena dolž. je 14 cm (t. 1: 6). 3. Približno 120 m nad izlivom Bistre v Ljubljanico je bila v ostrem desnem meandru ob samem robu struge izkopana glinasta zajemalka z deloma ohranjenim ročajem. Narejena je >z temno sive gline, pomešane z drobnim peskom. Sir. je 7,8cm, ročaj je šir. 3,2cm (t. 1: 8). 4. Skupaj z glinasto zajemalko je bil na dnu struge najden fragmentiran glinast lonček iz temno sive gline, pomešane z drobnim peskom. Lonček je po celotni zunanji strani okrašen z arkadnimi loki iz štirih tekočih vzporednih črt. Na ramenu je ohranjen del ročaja. Viš. 7,2 cm, pr. dna 4,5 cm (t. 1: 7). 5. Približno 180 m nižje od mostu v Bistri je bila na dnu struge na desni strani, v visokem muljnem nanosu najdena glinasta amfora z dvema majhnima ročajema. Narejena je iz rjavkaste gline, kateri je primešano precej grobega peska. Viš. 9,5 cm, pr. ustja 8 cm in dna 4 cm (t. 2: HJ'- 6. V zamuljenem delu struge je bila ca. 350 m nižje od mostu v Bistri najdena glinasta posoda iz temno sive gline s primesjo drobnega peska. Od ustja je shranjen le del s širokim trakastim ročajem. Viš. 10 cm, pr. dna 6,5 cm (t. 2: 9). 7. V samem sotočju Bistre z Ljubljanico je bila na desni strani Bistre odkrita bronast« sulica. List je plamenaste oblike in ob robu okrašen s plitvo kaneluro, ki poteka po vsej dol^m lista do konca. V tulu sulice je ohranjen del lesenega toporišča. Na tulu sta stranski luknji za pričvrstitev toporišča. Dolž. 18,8 cm, pr. tula 2,5 cm (t. 6: 35). Ljubljanica od Blatne Brezovice do Bevk Struga Ljubljanice je na tem delu močno zamuljena, predvsem na levem "j desnem robu. Na dnu ležijo debela hrastova debla in veje. Dno korita je v dol*1 850 m od Blatne Brezovice ilovnato, na ilovici pa leži kamenje in posamezne ska Nad Kaminom pa je struga močno porasla z dolgo travo in gosto podrastjo. N» delu je Ljubljanica globoka od 4 do 8 m. 1. Pri Lipovcu pod Blatno Brezovico je bila v mulju najdena kamnita kladivnsta sckjJ!ybi-zelenega serpentina. Sekira jc na enem delu okrušena, poSkodba je verjetno nastala pri up< Na eni strani je odprtina za nasajanje pravilne okrogle oblike, medtem ko je na drugi elipsaste oblike. Dolž. 7,2 cm, pr. odprtine za nasajanje 2 cm (t. 2: 15). 2. Iz korita v strugi Ljubljanice pri Lipovcu pod Blatno Brezovico je bila izkopana keramična amfora z visokim lijakastim ustjem in ročajema na obeh straneh, ki pa sta samo delno ohranjena. Izdelana je iz rjave, delno prečiščene fine gline. Viš. 8,5 cm, pr. dna 4 cm (t. 3: 25). 3. Pri Lipovcu pod Blatno Brezovico je bila ob levem robu v ilovnati steni najdena keramična skleda z izrazito izvihanim ustjem. Ohranjena je polovica posode, na kateri je trakast ročaj. Na dnu so vidne tri stopničaste kanelure. Glina je rahlo pomešana s peskom. Viš. 11 cm, pr. ustja 28,7 cm, šir. trakastega ročaja 2,8 cm (t. 4: 27). 4. Nekaj metrov stran od sklede je bil najden do polovice ohranjen sivorjav lonec iz gline, pomešane z drobnim peskom. Ohranjen je trakast ročaj. Ustje sklede se natanko prilega robu ustja lonca, kar da sklepati, da je šlo za komplet oz. celoto. Morda gre za grob, ki je bil nekoč ob robu Ljubljanice. Viš. 26,5 cm, šir. ročaja 3,2 cm (t. 4: 28). 5. Pri Lipovcu pod Blatno Brezovico so bile v strugi Ljubljanice v ilovnatem koritu na levi strani najdene bronaste sekire - tulasta in tri plavutaste. Sekire so bile najdene v razdalji 50 m. - velika plavutasta sekira z močno izraženima plavutma na obeh straneh, na vrhu ima odprt izrez v obliki polmeseca z zavihanima koncema. Patina je zelenkasto rjave barve. Pod plavutma so sledovi tolčenja. Dolž. 21 cm, šir. rezila 4,3 cm, šir. plavuti 3,5 cm (t. 6: 34). - bronasta tulasta sekira z ušescem. Sekira ima dobro ohranjene ulivne šive na obeh straneh. Dolž. 12 cm, šir. rezila 6 cm, šir. tula 3,7 cm (t. 7: 39). - bronasta plavutasta sekira s polmesečastim izrezom na vrhu. Dolž. 20,8 cm, šir. rezila 5,2 cm, šir. 3,4 cm (t. 6: 32). - bronasta plavutasta sekira s polmesečastim izrezom na vrhu. Dolž. 22,3 cm, šir. plavuti 3,5 cm. Hrani NM ak. št. 49/81 (t. 6: 33).2 5a. Približno na istem mestu je bila 3 m od levega brega najdena bronasta sulična ost. List je plamenaste oblike in ima sploščeni ostrini. V tulu je ohranjen del lesenega toporišča. Dolž-31 cm (t. 7: 41).3 6. Pri Lipovcu pod Blatno Brezovico je bilo na desni strani struge nad kanalom v peščenem nanosu najdeno koščeno šilo okroglega preseka. Šilo je v celoti zglajeno, na zgornjem delu je izbrušena vdolbina. Dolž. 12,5cm, deb. 0,9cm (t. 3: 18). 7. Pri Bržiču pod Blatno Brezovico (izliv umetnega kanala v Ljubljanico) sta bili najdeni močno zglajeno šilo in gladilo, na obeh so vidni vrezi. Dolž. šila je 16,7 cm (t. 3: 16), doli-gladila je 11,2 cm (t. 3:17). 8. Pod izlivom potoka Zrnica, ki se izliva v Ljubljanico pod Blatno Brezovico, so bile najdene v mulju ob samem robu rožene sekire iz jelenjega roga. - rožena sekira, dolga 24 cm, v zgornjem delu je zvrtana luknja za nasajanje okroglaste oblike. Na spodnjem delu je poševno izbrušena v rezilo, ki je ohranjeno v dolž. 9,5 cm, Pr' odprtine za nasajanje 3,6 cm (t. 2: 13). . - rožena sekira iz jelenjega roga, na spodnjem delu je poševno izbrušena v rezilo v dolžini 9,5cm, celotna sekira je dolga 22cm, odprtine za nasajanje je 2,8cm (t. 2: 14). - rožena sekira iz jelenjega roga, dolga 29 cm, na zgornjem delu je delno poškodovana, Prl sami odprtini za nasajanje sta vrezani dve paralelni črti v dolžini 1 cm. Na koncu je poševno izbrušena v dolž. 13,5 cm (t. 2: 12). . - fragmentirana rožena sekira iz jelenjega roga, dolga 14,5 cm, pri odprtini za nasajanje J široka 2,6 cm, je poškodovana. Spodnji prišiljeni del manjka (t. 2: 11). 9. Pri Treh Lesnicah pod Blatno Brezovico je bila na ilovnatem dnu struge v koritu najden® skodelica s presegajočim ročajem. Ročaj je trakast z zavihanima robovoma. Skodela je 1 črnosive gline, kateri je primešan droban kremenčev pesek. Viš. je 5,2 cm, pr. dna 4,5 cm (t- 3; ~V„ 10. Pri Treh Lesnicah je bila na dnu struge v mulju ob koritu bikonična glinasta PoSO z visokim lijakastim ustjem in dvema ročajema, ki izhajata iz ustja. Glina je svetlo rjavo žg«n' mešana z drobnim peskom. Spodnji del je delno poškodovan. Viš. 12,5 cm, pr. ustja 10,9 cm l • 3: 26). v 11. Na levi strani struge je bil 10 m nad izlivom potoka Zrnica pod Blatno Brezovico mulju najden bronast meč tipa Sauerbrunn. Meč je bil navpično zapičen v tla; pri slučaj"' s odstranjevanju sluzastega mulja sem z roko zadel na ročajno ploščo, ki je bila pokrit« " tanko plastjo (ca. 6-8cm) blata. Po legi meču sklepam, da je bil v vodo vržen s kulin numenom. Polkrožna ročajna plošča ima šest lukenj za zakovice (zgornji dve stu polkod«va v Ohranjena je le ena zakovica. Hezilo je takoj pod ročujno ploščo nekoliko zoženo, najširše J zgornji tretjini, od tukaj pa se enakomerno zožuje proti konici. Po celi dolžini meča (tudi po ročajni plošči) poteka po sredini vzdolžno rebro. Ročajna plošča in zgornja tretjina meča sta okrašeni z graviranim ornamentom na obeh straneh. Srčasto elipsast lik na ročajni plošči je križno razdeljen na štiri polja. Polja so poševno šrafirana. Šrafure v levem zgornjem in desnem spodnjem polju so pod kotom 45° nagnjene v levo stran, šrafure v desnem zgornjem in levem spodnjem polju pa so prav tako pod kotom 45° lagnjene v desno stran. Takoj pod ročajno ploščo je vrezan okras v obliki srca v trikotniku z vbočenima stranicama. Notranjost trikotnika je poševno šrafirana. Ob dveh stranicah trikotnika so po tri vzporedne, nekoliko širše vrezane linije, ki potekajo Se 15 cm po rezilu navzdol; tu se združijo. Dolž. je 53,7 cm, šir. ročajne plošče 4,2 cm, največja sir- rezila 4 cm, dolž. ohranjene zakovice 1,3 cm (t. 5: 30).4 12. Pod izlivom potoka Zrnica v Ljubljanico pod Blatno Brezovico je bila na levi strani struge iz mulja izvlečena keramična skodelica z ročajem iz temno sive gline, kateri je primešan zelo droban pesek. Skodelica ima štiri plitve vzporedne kanelure, ki potekajo vzporedno na ramenu do ročaja. Tri vzporedne kanelure se polkrožno spustijo pod ročaj ter se ponovno dvignejo do ramena. V celoti je zelo dobro ohranjena. Pr. ustja 13,6 cm, pr. dna 6,5 cm, viš. M cm (t. 4: 29). 13. Pri Kaminu pri Pekovem grabnu pod Bevkami je bil sredi struge na ilovnatem grebenu nad kanalom v mulju najden bronast srp podkvastega tipa s širokim rezilom, hrbet je rebrasto odebeljen, na zunanji strani držaja je štirioglat izrastek. Šir. rezila je 3,2 cm, deb. zunanjega rebra je 4,5 mm, šir. ročaja 2,5 cm (t. 7: 37). Pri Juriju pod Bevkami, pod izlivom Borovniščice v Ljubljanico je bila na levi strani struge v globokem mulju med visoko travo odkrita bronasta skodelica tipa Fuchsstadt. Trakasti ročaj je pritrjen na posodo s štirimi zakovicami. Dno je prstanasto, vrat lijakast, ustje je pihano. Skodelica ima na ustju bronasto ploščico, ki je pritrjena z zakovico; na tem delu je wla počena in pozneje popravljena. Viš. 6,2 cm, pr. ustja 14,5 cm, pr. dna 4,2 cm, šir. ročaja ,2cm, deb. ročaja je lmm (t. 7: 36).s n !5. Pri Juriju nad izlivom Borovniščice v Ljubljanico je bila na desni strani Ljubljanice v "ovnatem kanalu med kamenjem najdena bronasta sulica z dolgim ozkim listom z dvema ^porednima kanelurama na robovih na obeh straneh lista. Kaneluri sta v razmaku 1,5 mm. tulu sta dve luknjici za pritrditev lesenega toporišča. Dolž. 36cm, šir. tula 2,2 cm (t. 5: 31).6 . 16- V strugi Ljubljanice je bila pri Kaminu pod Bevkami na desni strani v zamuljenem korita najdena fragmentirana sivo žgana, zglajena amfora kroglaste oblike z lijakastim pf]em; glina je pomešana z zelo finim peskom. Na ramenih ima dva majhna tunelasta ročaja; , ®n je fragmentiran. Stene so razmeroma tanke (do 0,4 mm). Pr. ustja 11,1 cm, dolž. ročaja 4,5 cla je odlomljen, verjetno pri uporabi. Dolž. 9,6 cm, šir. rezila 5,2 cm, pr. tula • Mr ušesa 7 mm (t. 7: 38). „ .. , „ Nostra i pod 'zlivom Ižice je bila na samem robu Ljubljanice v mulju najdena koščena at»sku harpuna. Harpuna je dolga 23,2cm, razmak med zobmi je 2-2,5 cm (t. 3: 22). Zaključek Sodeč po starosti podvodnih najdb iz Bistre in Ljubljanice je bilo to področje bolj ali manj kontinuirano obljudeno od bakrene dobe dalje. Za eneolitsko produkcijo Ljubljanskega barja so značilne rožene sekire (t. 1: 2-6; 2: 11-14; 3: 20-21), koščena šila in gladila (t. 1: 1; 3: 16-19).8 V starejšo bronasto dobo (Bd A) lahko uvrstimo dvoročajni vrč, najden pod Blatno Brezovico (t. 3: 26). V srednjo bronasto dobo sodi bronasti meč tipa Sauerbrunn (t. 5: 30).9 Najboljše paralele zanj najdemo v skupini iz Benečije,10 kar velja tako za obliko kot tudi za dolžino, saj so alpski meči praviloma krajši kot beneški. Meč, najden pod Blatno Brezovico, verjetno sodi v stopnji Bd B 1-B 2. Bronaste plavutaste sekire z nizko postavljenimi plavutmi (t. 6: 32-34) so značilne za zgodnjo žarnogrobiščno dobo (Bd D). Enaki sekiri vsebuje zaklad iz Tomišlja na Ljubljanskem barju, ki je datiran v ta čas.11 Mlajša je bronasta skodelica (t. 7: 36), ki sodi v družino Fuchsstadt.12 Glavne značilnosti skodelic te družine so: neokrašen recipient, prstanasto dno in navpičen trakast ročaj z elipsastima atašama. Primerek iz Ljubljanice se od klasičnih skodelic te vrste loči po tem, da zakovici, s katerima je pritrjena zgornja ataša ročaja, nimata stožčastih, ampak ploščati glavici, in da je ročaj neokrašen. Skodelice vrste Fuchsstadt so bile v rabi zlasti v stopnji Ha A 2. Bronasti srp podkvaste oblike (t. 7: 37) in sulično ost z listom plamenaste oblike, ki je ob robovih okrašen s parom žlebičev (t. 5: 31), pa lahko uvrstimo že v čas Ha B." Zaradi številnega dobro ohranjenega orožja (sekire, sulične osti, meč) in drugih predmetov (npr. bronasta skodelica) bi lahko domnevali, da je bilo področje Bistre in Ljubljanice med Vrhniko in Podpečjo sveto. Ti predmeti so morda žrtveni darovi različnim vodnim božanstvom. 1 C. Deschmann, Fiihrer durch das Krai-nische Landes-Museum Rudolfinum in Lai-bach (1888) 98. 2 H. Štular, v: Najdbe v Ljubljanici, Podvodna arheologija v Sloveniji 1 (1982) 14, št. 14, t. 1: 14. 3 M. Potočnik, Arh. pregl. 27, 1986 (1987) 302 in si., si. 3. * Bronasta doba na Slovenskem. 18.-8. st. pr. n. š. (1987) sliki na platnicah. s Ib., 74, si. 51. ' ib., 76, si. 55. 7 M. Potočnik (op. 3) si. 2. 8 P. in J. Korošec, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju, Arh. kat. Slov. 3 (1969) t. 85-100. * P. Schauer, Die Schwerter in Siiddeutsch-land, Čsterreich und der Schweiz I, Prahist-Bronzefunde 4/2 (1971) 20 in sl„ t. 2: 1S-16 10 V. Bianco Peroni, Die Schwerter in W' lien, Prahist. Bronzefunde 4/1 (1970) 8 in si-t. 1; 2: 8; 57: 1-8. 11 H. Muller-Karpe, Beitrdge zur ChronoW-gie der Urnenfelderzeit ndrdlich und sudli<-'n der Alpen, Rom.-Germ. Forsch. 22 (1959) in si., t. 125: C 2, 3; S. Gabrovec, Jugoistof" noalpska regija, v: Praist. jugosl. zem. < Bronzano doba (1983) 72, t. 3: 5-6. 12 H. Milller-Karpe (op. 11) 158 in si., t. 20'' A7, B-E, G 2, H. " K. Vinski-Gasparini, Kultura polj" • žarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973) 150 in s " t. 103: 3; 112: 3. DIE KUPFER- UND BRONZEZEITLICHEN FLUSSFUNDE AUS DEM BACH BISTRA UND DEM FLUSS LJUBLJANICA IM GEBIET VON LJUBLJANSKO BARJE Zusammenfassung Die ersten archaologischen Funde aus Ljubljanica kamen an den Tag am Ende des 19. Jh., als K. Dežman, der Kustos beim Landesmuseum in Ljubljana, eine Tauchaktion mit der Erforschung des FluBbetts organisierte. Die Tauchaktion wurde seitens der Taucher von K. u. K. Kriegsmarine durchgefuhrt.1 In den Jahren 1981-1987 entdeckte Miro Potočnik gelegentlich der Tauchubungen im Bach Bistra und im FluB Ljubljanica eine groBere Zahl der Gegenstande aus verschiedenen Zeitab-schnitten, die sich heute zum Teil in seiner personlichen Sammlung, zum Teil aber im Nationalmuseum von Ljubljana befinden. Fiir die Veroffentlichung im vorliegenden Aufsatz wurden unter ihnen die aus der Kupfer- und Bronzezeit ausgesucht. Alle diese Funde, ausgenommen eines einzigen (Taf. 6: 33), sind vom Entdecker selbst aufbewahrt. Die Untersuchungsarbeiten in Ljubljanica konnen nur muhsam durchgefuhrt werden. Der Zugang zum FluB ist wegen des Sumpfbodens erschwart. Sozusagen in gesamter FluBbettlange stofit man auf Baume, Aste und Miill. Die Sichtbarkeit ist wegen der Verunreinigung schlecht. ™ oberen Teil des FluBes, von Vrhnika bis zum Dorf Bevke, gibt es im FluBbett nur ein FluBbecken, das allerdings bis zu 6 Meter tief ist. Im unteren FluBteil, vom Dorf Bevke bis Ljubljana, gibt es an einigen FluBabschnitten zwei (oder sogar mehrere) FluBbecken, die untereinander mit einem, bis zu 2 Meter hohen Riff getrennt sind. In die Kupferzeit zahlt man die Geweihbeile (Taf. 1: 2-6; 2: 11-14; 3: 20-21) und die *n6chernen Ahlen, sowie den Glatter (Taf. 1: 1; 3: 16-19), die ohnehin fiir die aneolithische "roduktion im Gebiet von Ljubljansko barje typisch sind." In die altere Bronzezeit gehoren der Zweihenkelkrug (Taf. 3: 26), in die mittlere (Bz Bl-2) Wird das Sauerbrunn-Schwert (Taf. 5: 30)4 gezahlt, das seiner Lange nach naher den Fund-stiicken dieses Typs aus Venetien als jenen aus dem Alpenraum gleicht.9'10 Die Lappenbeile (Taf. 6: 32-34),2 die zwei Parallelen im Depotfund aus Tomišelj in Ljubljansko barje" haben, gehoren in die Stufe Bz D nach Mtiller-Karpe. Wenn man die Bronzeschale oes Typs Fuchsstadt (Taf. 7: 36)5 noch in die Stufe Ha A212 setzen kann, gehoren aber die oronzesichel (Taf. 7: 37) und die Lanzenspitze, die an beiden Blattrandern mit Rinnen versehen lst (Taf. 5: 31),8 bereits in die spate Bronzezeit (Ha B).13 T. 1: Podvodne najdbe iz Bistre. 1 kost, 2-6 roževina, 7-8 glina. Taf. I: Die FluBfunde aus Bistra. 1 Knochen, 2-6 Geweih, 7-8 Ton. T«f 2. roževina, 15 kamen. u> PluBfunde aus Bistra (9-10) und Ljubljanica (11-15). 9-10 Ton, 11-14 Geweih, 15 Stein. T. 3: Podvodne najdbe iz Ljubljanice. 16-19, 22 kost, 20-21 roževina, 23-26 g1'^' Tuf. 3: Die FluBfunde uus Ljubljanica. 16-19, 22 Knochen, 20-21 Gi-weih, 23-26 0 T. 4: Podvodne najdbe iz Ljubljanice. 27-29 glina. Taf. 4: Die KluBfunde aus Ljubljanica. 27-29 Ton. T. 5: Podvodne najdbe iz Ljubljanice. 30-31 bron. Tuf. 5: Die Fluflfunde aus Ljubljanica. 30-31 Bronze. T„f' 8:. Odvodne najdbo iz Ljubljanice (32-34) in Bistre (35). 32-34 bron, bron in les. 1 Die FluBfunde uus Ljubljanica (32-34) und Bistra (35). 32-34 Bronze, 35 Bronze und Holz. T. 7: Podvodne najdbe iz Ljubljanice. 36-40 bron, 41 bron in les. Tnf. 7: Die FluBfunde aus Ljubljanica. 38 40 Bronze, 41 Bronze und Holz. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 401-412 o kulturnom I hronološkom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom području BLAGOJE GOVEDARICA Centar za balkanološka ispitivanja Akademije nauka i umjetnosti BiH, Ul. 6. novembra 7, YU-71000 Sarajevo Na srodnost nalaza s jadranskog područja sa materijalom iz sojeničarskih naselja Ljubljanskog barja ukazano je više puta u arheološkoj literaturi. Izvjesne smjernice u tom pravcu dali su K. Moser, R. Ložar, P. Laviosa Zambotti, G. Novak i još neki autori.1 Medjutim, sistematski pristup ovoj problematici omogučen je tek študijama P i J. Korošca, kao i S. Dimitrijeviča. U ovom smislu posebno su značajni radovi p- Korošec iz 1959. g. kada je u okviru nalazišta Studenec-Ig izdvojila faze Ig I i Ig II 1 1962. g., u kome je sve tada poznate nalaze ovog tipa s područja srednjeg Jadrana Povezala sa nalazima iz pečina Trščanskog krasa i sa materijalom iz Ljubljanskog arja> pripisujuči ih u cjelini grupi Ig II koju je datirala u rano bronzano doba.2 S. Dimitrijevič je u svojim radovima iz 1967 i 1979. g. još detaljnije potencirao jjjelovitost kulturne fizionomije ove grupe inaugurišuči za nju naziv ljubljanska ultura.3 Pri tome on u ovom okviru izdvaja alpski i jadranski facijes, kao dvije regionalne varijante. Alpskom tipu Dimitrijevič je pripisao nalazište Ig II, jedan ^ob iz Linz-Scharlinz-a, nalaze iz Vinomera i jedan fragment iz pečine Hrustovača, a Jadranskom tipične nalaze iz Grotta del Pettirosso, Grotta dei Ciclami, Dančeve Pečine, gradine Sveti Spas, tumula 2 iz Šparevina, pečine Tradanj, Grapčeve špilje, e iz tumula Mala gruda, Rubež i Pazhok. Oba facijesa je okarakterisao kao neolitski relikt u vremenu ranog bronzanog doba.4 . i J. Korošec su u svom veoma značajnom radu o nalazima iz naselja u Igu znijeli nešto drugačije mišljenje po kome grupa Ig II pripada finalnom eneolitu, a Jena jadranska nalazišta su paralelna sa badenskim prodorima u sjevernu Bosnu.5 Opredjeljenje jadranskih nalaza u okvire Dimitrijevičeve ljubljanske kulture, : n°sn° grupe Ig II po P. i J. Korošec je uglavnom prihvačeno, ali dugo vremena na lna sigurna odrednica u ovom smislu bila je tipološka identifikacija, što s obzirom nj Veotna karakteristične oblike i ornamentiku keramičnih proizvoda ove kulture, Sft ni Predstavljalo naročitu teškoču. Medjutim, svako dalje razmatranje nosilo je Sobom niz poteškoča, jer se kod svih nalazišta koje su prethodno navedeni autori ^ali ovoj kulturi, radi o nalazima sa nesigurnim hronološkim položajem, a eP»nimnog lokaliteta u Igu, karakteristični ljubljanski oblici su mahom mon aČni'srazmjerno malobrojni, često u kontekstu sa materijalom koji se nije iasnije kulturno opredijeliti. felat Zadn^ih nekoliko godina naučnoj javnosti postao je pristupačan još jedan n0ri lv"w veliki broj nalazišta sa materijalom ljubljanskog tipa. Ovoga puta se Su ri radil° 0 zatvorenim i stratigrafski jasnije opredijeljenim cjelinama, koje ske k , eko više mogučnosti za konkretnije determinisanje bitnih aspekata ljubljan-Ku'Uire. Medjutim, večina problema još uvijek je otvorena. Tu mislimo prije 2t ^lotk, vetrni, 401 svega na prisutne sumnje u pogledu opravdanosti izdvajanja alpskog i jadranskog facijesa u smislu Dimitrijevičeve regionalne podjele, na problem preciznijeg hrono-loškog definisanja, kao i na veoma značajno pitanje obima i karaktera udjela ljubljanske kulture u formiranju kulturne fizionomije jadranskog područja u vrijeme prelaza iz eneolita u bronzano doba.6 Danas u cjelini poznajemo 39 lokaliteta na kojima je izmedju ostalog zastupljen i materijal ljubljanskog tipa (pril. 1: nalaz iz Linz-Scharlinz-a nije predstavljen na karti). Zanimljivo je da od vremena prve identifikacije ove kulture raste samo broj jadranskih nalazišta, od prve cifre 7 do sadašnjih 36 koji su u večoj ili manjoj mjeri objavljeni. Treba reči da je u toku iskopavanje na još nekoliko nalazišta koja sadrže elemente ove kulture, te se mogu očekivati i dalje potvrde njenog prisustva na Jadranu.7 Ljubljanska kultura je na jadranskom prostoru najviše zastupljena u naseobinskim nalazištima. Od toga su 22 pečinskog tipa, četiri gradine i jedno naselje u vrtači. Nije zanemarljiv ni broj grobnih nalaza koji su zastupljeni sa 9 tumula i to isključivo na području srednjeg i južnog Jadrana. U Trščanskom krasu ljubljanskoj kulturi pripada sloj III u Grotta Caterina,8 sloj A u Grotta Cotariova,9 prelaz iz sloja 5 u sloj 4 u Grotta dei Ciclami, sloj C u Grotta del Pettine di Gabrovizza,10 sloj 3 u Grotta degli Zingari,11 slojevi 6 i 5 u Grotta del Mitreo,12 karakteristični nalazi iz Grotta del Pettirosso,13 te pojedinačni nalazi iz Riparo di Percedol i iz gradine Castellazzo di Doberdč.14 U Istri se ova kultura javlja krajnje sporadično i to samo sa po jednim keramičkim fragmentom u pečinama Srbani, Dančeva i Cingarela.15 Na području Kvarnera i Velebita ovom tipu pripada jedan ulomak iz Jami na Sredi na Cresu i nalazi iz osnove sloja 6 u Vaganačkoj pečini.16 U sjevernoj Dalmaciji toj kulturi odgovaraju nalazi iz pečina Tradanj i Škarin Samograd, te iz Škarine Drage.17 U srednjoj Dalmaciji i zapadnoj Hercegovini je največa koncentracija ljubljanskih nalaza na Jadranu. Oni su zastupljeni u čitavom sloju naselja u vrtači Otišič-Vlake, u površinskom sloju Grapčeve špilje, u gradini Sveti Spas," u sloju III a Ravliča pečine,20 u tumulima sa vrela Cetine (T. 2 u Šparevinama, T. 19 i T. 53 u Rudinama. T. 3 u Čitluku,21 u tumulu Grabovica,22 u tumulu 1 iz Ogradja,2' kao i u sloju Al gradine u Varvari.24 U južnoj Dalmaciji i istočnoj Hercegovini ovoj kulturi odgovaraju pojedinačni nalazi u pečini Gudnja,25 pečini Badanj26 i u Zelenoj pečini.27 U Crnoj Gori ljubljanskoj kulturi su pripisani tumuli Mala Gruda i Rubež, ka° i gornji dio sloja VI u pečini Odmut.2' Sa albanskog područja ovdje spadaju pojedinačni nalazi iz prvog sloja gradinskog naselja Gajtan,2" centralni grob lZ tumula 1 u Pazhok-u,30 te nalazi iz tumula 4 u Kenetč.31 Datacija ljubljanskih slojeva i nalaza je i u jadranskim nalazištima dosta neujednačena. Spomenučemo samo hronološka odredjenja najznačajnijih nala^3' Ljubljanski materijal iz pečina Trščanskog krasa najčešče je opredijeljen u počet fazu ranog bronzanog doba,32 a neki autori ga smještaju u prelaz iz eneolita bronzano doba.35 Ljubljanski horizont u Vaganačkoj pečini datiran je na poče ranog bronzanog doba.34 Kompletan kulturni sloj naselja u Otišič-Vlake sa br0J"'ta nalazima ljubljanskog tipa, prema autorima istraživanja pripada prelazu iz eneo ^ u bronzano doba,35 a istom razdoblju su pripisani i nalazi iz najranijih tumu Cetinskoj krajini.3' Sloj sa ljubljanskim materijalom u Ravliča pečini datiran J® razvijeni eneolit jadranskog područja,37 a nalazi ovog tipa u pečini Odmut oprt-' Ijeni su u kasni eneolit.38 Tumul Mala Gruda datiran je u puno rano bronzano doba.39 Nalazi ovog tipa u Pazhok-u i Kenete datirani su u prvu fazu ranog bronzanog doba Albanije, u period Maliq III a, što odgovarja ranoheladskom III razdoblju na grčkom kopnu.40 Ovdje treba dodati i najnoviju dataciju nalaza iz Ljubljanskog barja koju je nedavno iznio H. Parzinger. On je cjelokupni materijal iz Barja podijelio u VII faza, a nalaze iz Iga II (Ig b) koji pripadaju njegovoj šestoj fazi, na osnovu analogija sa kulturama iz panonskog područja, opredijelio je u stariju etapu ranog bronzanog doba, odnosno u vrijeme Reinecke Br. Al.41 Medjutim, neke od kultura koje on u °vom smislu navodi sasvim sigurno su starije od početka faze Br. Al, kao grupa Kosihy-Čaka, početak vinkovačke kulture i si. Veoma je indikativna činjenica da su u skoro svim nalazištima ljubljanske kulture na području sjevernog Jadrana prisutni i oblici tipični za grupu Ig I. U Grotta Caterina materijal ovog tipa pripada osnovi sloja IV i jasno je odijeljen od ljubljanskih nalaza koji pripadaju početnom horizontu III sloja.42 Keramika grupe Ig I takodje je jasno odvojena od ljubljanske u Grotta Cotariova. Ona pripada sloju C, za kojim slijedi sloj B sa manje tipičnim materijalom, a ljubljanskoj kulturi °dgovara donji dio najmladjeg sloja A.43 Izgleda da je sličan stratigrafski odnos i u Pečini Jami na Sredini na Cresu.44 Prema situaciji u Grotta dei Ciclami moglo bi se zaključiti da neki oblici tipa Ig 1 egzistiraju i u vrijeme ljubljanske kulture. To su neke od zdjela na četvorodjelnoj n°zi koje se javljaju na prelazu iz petog u četvrti sloj, zajedno sa tipičnim ljubljanskim oblicima, a i na njima je več u značajnoj mjeri zastupljena karakteristična ljubljanska ornamentika.45 Takve zdjele su zastupljene i u sloju C u Grotta del Pettine di Gabrovizza.46 Medjutim, ovi nalazi su dosta sumarno objavljeni te i 0VaJ podatak treba primiti sa rezervom, do preciznije obrade stratigrafije i arheolo-Jkog materijala iz ovih pečina.47 Prisustvo grupe Ig I na sjevernojadranskom području i indicije o njenoj stratigraf-skoj izdiferenciranosti u odnosu na nalaze ljubljanskog tipa, višestruko su značajni Za Proučivanje ljubljanske kulture u cjelini. Ovo prije svega govori u prilog lsPravnosti hronološkog razgraničenja ove dvije grupe koje je obavljeno na osnovu tipologije materijala u nalazištu Ig, ali tamo nije moglo biti i stratigrafski potvrdje-n°-49 Te činjenice takodje ukazuju na snažnu povezanost sjevernojadranskog i užeg alPskog područja, odnosno na istovjetan razvoj ove dvije susjedne oblasti, ne samo u vrijeme ljubljanske kulture, več i tokom prethodne faze Ig I. Blisku srodnost na 0v°j relaciji potvrdjuju i sve varijante vodečeg keramičkog tipa ljubljanske kulture ~ posude sa loptastim tijelom i ljevkasto izvijenim kratkim vratom. Ovaj tip je dominantan i u Ljubljanskom barju i u Trščanskom krasu, bilo da se radi o ^rašenim ili neukrašenim primjercima, ili pak o onima sa trakastim, supkutanim 1 drugim drškama (si. 1: 2, 4, 5). Ovakve posude preovladjuju i medju ljubljanskim "a[azima u Vaganačkoj pečini, te su autori izstraživanja, čini se sasvim ispravno, j učili da ljubljanski horizont ove pečine pripada alpskom, a ne jadranskom tipu Sve ove indicije pokazuju da bi se Dimitrijevičev alpski tip morao proširiti na t 0 područje sjevernog Jadrana, sve do istočnih obronaka Velebita. Na čitavom Prostoru u okviru ljubljanske kulture izražena je prilična uniformnost keramič-oblika, a kako smo vidjeli, ova kultura se na tom tlu razvila na zajedničkim Pstratnim osnovama Ig I tipa. Na preostalom dijelu jadranskog pojasa situacija je drugačija u znatnoj mjeri. Pored tipičnih elemenata koji i ovo područje sasvim jasno uključuju u okvire ljubljanske kulture, ovdje se javljaju odredjene specifičnosti, kako u repertoaru keramičkih oblika i ornamentike, tako i u drugim bitnim elementima. Loptaste posude sa niskim vratom su i ovdje dominantne, ali su, pored tipične klasične varijante (si. 2: 8), veoma brojni primjerci sa ravnim dnom i vertikalnim, cilindričnim vratom, isključivo sa dvije supkutane drške. Ovaj keramički oblik je najčešče ukrašen mrežastim urezima na ramenu i nizom uspravnih žljebastih ureza na vratu (si. 2: 1). Ovakve posude i ornamentika ne susreču se u alpskom krugu, a na ovom tlu zastupljeni su od sjeverne Dalmacije do Črne Gore zajedno sa klasičnim ljubljanskim elementima. Mnogo rjedje su u kontekstu sa materijalom koji je u kulturnom smislu drugačije opredijeljen, kao napr. u sloju Varvara Al, koji po B. Čoviču, pripada finalnom eneolitu i sadrži vučedolsku robu sa elementima kasne lisičičke i badenske tradicije.50 Zdjele sa zadebljanim i unutra ukošenim obodom javljaju se u mnoštvu varijanti, sa nogom ili bez nje, i u cjelini su brojnije i bolje radjene u odnosu na primjerke toga tipa sa alpskog i sjevernojadranskog područja (si. 2: 2, 3, 9). Osim toga, u tumulu Grabovica u Buškom blatu nadjeni su keramički priloži koji po obliku odgovaraju ljubljanskim, ukrasni motivi su takodje tog tipa, ali su izvedeni tehnikom žljebljenja, tako da odaju utisak grube imitacije klasične ljubljanske ornamentike (si. 2: 6-8).51 Kako je več navedeno, tehnikom žljebljenja su po pravilu izvodjeni ukrasi na vratu loptastih posuda, a ova tehnika se susreče i na koničnim zdjelama u naselju Otišič-Vlake (si. 2: 2). Pojedinačni nalazi sa žljebljenim ukrasima konstatovani su i u pečinama Odmut, Gudnja i Stubica,52 a na alpskom području nadjen je samo jedan primjerak ovoga tipa, i to u sloju V Grotta del Mitreo.53 Posebno značajna specifičnost ovog područja u odnosu na alpski krug su tumuli sa cista grobovima. Danas se več sa dosta sigurnosti može reči da je prva pojava ovakvih tumula na području zapadnog Balkana vezana za ljubljanski horizont srednjeg i južnog Jadrana. To potvrdjuju nalazi iz tumula u Ogradju, Maloj Grudi i Pazhok-u, koji su isključivo ljubljanskog tipa. Ovakvi tumuli susreču se i na prostoru sjevernog Jadrana, ali su nesumnjivo kasniji od prethodno navedenih.54 Več je P. Korošec u jednom od svojih ranijih radova konstatovala da na ovom području nema nalaza tipa Ig I i da su supstratne osnove ljubljanske kulture sa ovog tla drugačije nego u alpskom krugu.55 To u punoj mjeri potvrdjuju nova istraživanja i nalazi. Prema stratigrafiji u pečini Odmut, ljubljanskoj kulturi prethodi horizont sa vrpčastom keramikom, što govori o prisustvu odredjenih elemenata istočnog porijekla.56 U istom pravcu upučuje i tumul Ljeskova glavica sa jamnim grobovim8 u okviru kojih su nadjeni istovjetni keramički oblici," kao i još neki pojedinačni nalazi keramike ovog tipa.5" Vrpčasti ornamenti se redovno javljaju na loptasti"1 posudama sa malim otvorom, bez vrata, a isti takav oblik, ali bez ovih ukrasa, dos*8 dobro je zastupljen u okviru ljubljanskog materijala naročito u Otišiču-Vlake5" i" Ravliča pečini (SI. 2: 5).80 Moguče je da su nosioci vrpčaste keramike i jamni . i SI. 1: Alpski (klasični) tip ljubljanske kulture. 1-5, 9 Ig; 6 Vaganačka pečina. Grotta del Pettirosso (Pejca v Lašci); 8 Riparo di Percedol (Prčji dol). - R - cca 1: Abb. 1: Alpiner (klasslscher) Typ der Ljubljana-Kultur. 1 S, 9 Ig; 6 Vaganačka pečina; 1 Gr<)tta del Pettirosso (Pejca v LaSci); 8 Hiparo di Percedol (Prčji dol). M. etwa 1 :4. I f grobova imali udjela u daljem razvoju tog keramičkog tipa, mada u ovom slučaju ne treba isključiti ni stariju domaču tradiciju, jer su slični oblici zastupljeni i u neolitu ove oblasti.61 U Ravliča pečini ljubljanski nalazi preslojavaju horizont kanelovane, kasnoba-denske keramike tipa Nakovana i Alihodže A.62 Sa druge strane, vučedolska kultura nije sa sigurnošču potvrdjena ni na jednom nalazištu u kome je prisutna klasična ljubljanska roba, ali, sudeči po nalazima u Varvari Al, na ovom području su morali biti prisutni i izvjesni elementi kasne vučedolske kulture tipa Debelo brdo.63 Čini se da ovih nekoliko sumarno iznesenih osobenosti daju dosta osnove da se nalazi ljubljanske kulture sa ovog područja izdvoje kao posebna varijanta ove kulture, koja bi za razliku od Dimitrijevičeve podjele, obuhvatala samo srednji i južni Jadran. Dok je na svjevernom Jadranu i u užem alpskom prostoru u značajnoj mjeri izražena homogenost, kako u kulturnom razvoju na relaciji Ig I - Ig II, tako ' u tipičnim manifestacijama same ljubljanske kulture, situacija na preostalom jadranskom području je mnogo kompleksnija i u cjelini manje jasna. Nema sumnje da je sjeverno jadransko primorje u ovom pogledu jedinstveno sa užim alpskim područjem, s kojim zajednički predstavlja primarni prostor na kome je nastala i razvijala se ljubljanska kultura. U tom smislu čitavu tu oblast možemo smatrati klasičnim područjem ljubljanske kulture. Nije nam namjera da na ovom mjestu raspravljamo problem nastanka ove kulture, ali se može konstatovati da su isti elementi koji su na tom klasičnom području doveli do transformacije grupe Ig I u ljubljansku kulturu, prouzrokovali i njeno širenje ka jugu, duž jadranske obale. Na taj prostor ljubljanski elementi stižu u vrijeme pune zrelosti te kulture i infiltriraju se u jednu sasvim stranu i kulturno raznorodnu sredinu. Ovdje dolazimo do veoma značajnog i kompleksnog problema karaktera udjela ^ubljanskih elemenata u kulturnom razvoju jadranskog područja. Naime, prema sadašnjoj situaciji, na čitavom prostoru širenja ljubljanske kulture, njeni klasični i uPični keramički oblici dominantni su samo na dva medjusobno vrlo udaljena nalazišta, u Igu na Ljubljanskom barju i u Otišič-Vlake, u srednjoj Dalmaciji. Tu se m°gu još ubrojati nalazi iz tumula u Maloj grudi, Ogradju, Rubežu i Pazhok-u, kao male, ali sigurne cjeline u kojima preovladjuje roba ovog tipa. Ako se uzme u obzir samo izrazito tipični materijal, ljubljanski elementi su na svim drugim nalazištima veoma malobrojni u odnosu na ostale nalaze, te se s puno opravdanja postavlja Pitanje šta u stvari predstavlja enklava ljubljanske kulture duž jadranske obale, .di li se tu samo o prodoru malobrojnih elemenata, o importu, ili pak o samostalnoj 1 cielovitoj kulturnoj grupi. Treba odmah reči da još uvijek nismo u mugočnosti da u značajnijoj mjeri ^spravimo ovo pitanje, mada rezultati novih istraživanja pružaju dosta indicija u 0tn pravcu. Jedan od mogučih puteva za razjašnjenje ove situacije jeste detaljno Proučavanje konteksta u kome se nalaze tipični ljubljasnki oblici i utvrdjivanje šireg ,ePertoara keramičkih formi ove kulture, na osnovu jasnih stratigrafskih cjelina °Jinia več raspolažemo. Medjutim, neki bitni stratigrafski pokazatelji nisu dovoljno g1- 2: Ljubljanska kultura na srednjem i južnom Jadranu. 1 Čitluk, tumul 3; 2, 3, 5, Otišič-Vlake; 4 Mala Gruda; 6-8 Grabovica; 10 Grapčeva špilja. - R = cca 1:4. bh' 2: Ljubljana-Kultur an der Mittel- und SOdadria. 1 Čitluk, HUgcl 3; 2, 3, 5, 9 Otišič-Vlake; 4 Mala Gruda; 6-8 Grabovica; 10 Grapčeva špilja. M. etwa 1:4. precizirani u publikovanom materijalu, tako da u ovom trenutku možemo samo ukazati na pojedine od tih, na prvi pogled manje karakterističnih, ali ne i manje značajnih elemenata. U slojevima pečina s područja sjevernog Jadrana, uz tipične ukrašene ljubljanske oblike, veoma su brojne forme koje odgovaraju tzv. pratečoj keramici kulture zvonastih pehar a i nekim »epiglockenbecher« kulturama šireg alpskog područja (rana Polada, grupa Oggau-Loretto i dr.).64 Kako pokazuju analogije sa kulturom zvonastih pehara, tipični ljubljanski keramički oblici odgovaraju drugoj, ili naj-kasnije početku treče faze ove kulture o Švajcarskoj, jugoistočnoj Francuskoj, Bavarskoj i sjevernoj Italiji,65 te je sasvim sigurno da ovi ljubljanski slojevi nisu mladji od Glockenbecher horizonta u Straubingu koji je datiran u kasno bakarno doba Bavarske, odnosno u period koji prethodi etapi Reinecke Br. Al.66 To je vrijeme rane Vinkovci-Somogyvar grupe, sa kojom ljubljanska kultura takodje ima odredje-nih zajedničkih elemenata.67 Rana Polada i druge »epiglockenbecher« grupe alpskog područja, bez sumnje su mladje od tog horizonta. Ukoliko se u dovoljnoj mjeri možemo osloniti na stratigrafiju pečina Trščanskog krasa, proizilazi da se ova roba u krugu ljubljanske kulture javlja ranije nego u Poladi, što znači da bi alpski tip ljubljanske kulture mogao imati značajnu ulogu u širenju ovih elemenata i u nastanku i razvoju prethodno navedenih »epiglockenbecher« kultura. U tom slučaju ljubljanske kultura bi bez sumnje predstavljala jasno definisanu kulturnu cjelinu na čitavom klasičnom području njenog prostiranja i važan faktor u nastanku i razvoju ranog bronzanog doba šireg alpskog, kao i čitavog istočnojadranskog prostora. U ovom smislu treba izuzeti područje Istre, koje je nekako po strani glavnih kulturnih tokova i izgleda da u tom razdoblju ima neke svoje razvojne osobenosti koje je u ovom trenutku teško sagledati.68 Tipični ljubljanski nalazi se i na srednjem i južnom Jadranu susreču uglavnortt na prostoru bližem obali i podužnim jadranskim komunikacijama, koje su nosioci ove kulture intenzivno koristili. Uz to su u značajnoj mjeri prisutna i lokalna obilježja, naročito na širem prostoru jadranskog zaledja. Nakon otkriča naselja Otišič-Vlake u kome je čitav kulturni sloj dobrim dijelom okarakterisan tipični"1 ljubljanskim materijalom, postao je mnogo jasniji značaj udjela klasične ljubljanske kulture u formiranju i razvoju ovog specifičnog facijesa. Koliko su u tome učestvovah različiti lokalni i drugi faktori i kakav je njihov odnos sa elementima klasične ljubljanske kulture, je pitanje koje za sada moramo ostaviti otvorenim. Naročit«) J1 nejasen položaj elemenata tipičnih za ovaj facijes na periferiji jadranskog zaledja' u kontekstu sa nalazima koji su drugačije kulturno opredijeljeni. Detaljnjije defin»* sanje repertoara tipičnih oblika ovog facijesa koje omogučuju nalazi iz Otišiča ilZ drugih stratigrafski jasno definisanih cjelina, kao Sto su slojevi sa ljubljanski^1 materijalom u Ravliča pečini i pečini Odmut, u značajnoj mjeri bi doprinip0 razrješavanju i ovih pitanja. . Ostaje otvoren i problem porijekla tumula sa cista grobovima koji su jedna o najbitnijih karakteristika ljubljanske kulture ovog područja. Ni oni ne mogu bi' izvorni ljubljanski elemenat jer ih, barem prema dosadašnjim saznanjima, u okvir klasične ljubljanske kulture nema. Bez obzira na sve razlike koje smo u ovom trenutku u stanju da identifikujem ' smatramo da se ne može dovoditi u pitanje istovremenost obu facijesa ljubljan* . kulture, njihova zajednička egzistencija, česti dodiri, a možda i recipročni uticaj 1: Fundorte der Ljubljana-Kultur. 1. Castellazzo di Doberdo (Gradišče pri Doberdobu) 2. Grotta del itreo 3. Grotta del Pettirosso (Pejca v Lašci) 4. Grotta Caterina (Katrina pečina) 5. Grotta degli Zingari 8. Grotta del Pettine di Gabrovizza (Pefiika pri Gabrovcu) 7. Grotta Cotariova (Čotarjeva pečina) 8. Grotta dei Ciclami (Orehova pejca) 9. Riparo di Percedol (Prčji dol) 10. Studenee-Ig 11. Vinomer 12. Pečina Cingarela (Grotta Zingarella) 13. Pečina Srbani 14. Dančeva pečina 15. Pečina Jami na sredi 16. Vaganačka pečina 17. Špilja Tradanj 18. Špilja Škarina draga 18, Špilja Škarin Samograd 20. Gradina Sveti Spas 21. Tumul 2 u Šparevinama 22. Tumul 3 u Čitluku 23. Tumuli 19 i 53 u Rudinama 24. Vrtača Otišič-Vlake 25. Grapčeva špilja 26. Tumul uGrabovici 21. Gradina uVarvari 28. Ravliča pečina 29. Tumul 1 u Ogradju 30. Zelena pečina 31. Pečina Badanj 32. Špilja Gudnja 33. Pečina Odmut 34. Tumul Mala Gruda 35. Tumul u Rubežu 36. Gradina Gajtan 37. Tumul 1 u Pazhok-u 38. Tumul 4 u Kenete Divergentno datiranje istorodnih elemenata na različitim područjima i nalazištima uzrokovalo je, kako smo vidjeli, dosta neprecizno opredjeljenje nalazišta ove kulture u širokom rasponu od razvijenog eneolita do kraja ranog bronzanog doba. Čini se da je ovakva situacija više odraz različitog pristupa u odredjivanju pripadnosti eneolitu ili bronzanom dobu, nego posljedica stvarne vremenske distinkcije pojedinih nalazišta iz ovog okvira. Pripadnost eneolitu, odnosno bronzanom dobu se kod nas još uvijek Cesto odredjuje prvenstveno u odnosu na fazu Reinecke Br. Al, što ne mora biti presudno, pogotovu ne na jadranskom području.69 Smatramo da u tom smislu treba dati prednost sagledavanju kompleksa društveno-istorijskih okolnosti nad jednim njihovim aspektom - pojavom proizvoda od bronze. Ako se ovaj problem Posmatra na taj način, onda se može reči da je ljubljanska kultura na Jadranu čvrsto vezana za nastanak perioda koga nazivamo bronzanom dobom. To je vidljivo kako u duhovnoj sferi, gdje tokom ove kulture nastaje bitna prekretnica, označena Pojavom tumula sa cistama koji če biti najtipičniji grobni spomenik tokom čitavog bronzanog doba, tako i u domenu materijalne kulture, učeščem u nastanku i razvoju ranog bronzanog doba na sjevernojadranskom i alpskom području i snažnim udjelom u formiranju cetinske kulture koju poznajemo kao tipičnog predstavnika klasičnog ranog bronzanog doba na srednjojadranskom području.70 Ljubljanska kultura, odnosno oba njena facijesa bi, prema tome, odgovarala jednoj početnoj, rudimentar-n°j fazi ranog bronzanog doba jadranskog područja. , 1 K. Moser, Der Karst und seine Hdhlen l18") 81, 83; R. Ložar, Gl. Muz. dr. Slov. 22, 18; P. Laviosa Zambotti, Le piti antiche ""ture agricole europee (1943) 407, 425-431; ' Novak. Prethistorijski Hvar (1955) 46. . P. Korošec, Arh. vest. 9-10, 1958-59, 94-1U5,; ead., Arh. rad. raspr. 2, 1962, 213-238. Dimitrijevič, Arch. Iugosl. 8, 1967, J M., u: Praist. jugosl. zem. 3 (1979) 329. J. Korošec, Najdbe s koliičarskih na-Pri Igu na Ljubljanskem barju (1969) Govedarica, u: L'intolithique et le "' de I'dge du bronze dans certaines rč-de 1'Europe (1985) 95-98; A. Miloševič 24/„povedarica, Godiš. Centr. balkanol. ispit. pj. • 1986, 63-69; I. Marovič - B. Čovič, u: ,wt jugosl. zem. 4 (1983) 191 ss. Vo 'skopavanje Zemaljskog muzeja, Saraje-tim" te'iskoj pečini i još na nekim lokalite- 8a u istočnoj Hercegovini, neobjavljeno. d>•„, Cannarella - C. Pitti, Atti Soc. preist. °,t0« 4, 1978-81, 19-20. l97.( ^Lonza, Atti Soc. preist. protost. 2, »cien, Le8nani - F. Stradi, Atti della 7 nun. freil, 190:*' 36-38; G. Marzolini, Atti Soc. ust- Protost. 4, 1978-81, 40. j0c v." Marz»lini, Annali Gruppo Grotte As- „' ^ ottobre 5, 1971-72, 74-78. 7, ioV; btacul, Atti Civ. Mus. St. Arte Trieste *87l-72, 36-47. 13 K. Moser (nap. 1) 64, si. 12, t. 2: 64; P. Korošec, Arh. vest. 7, 1956, 370-371. 14 C. Marchesetti, I Castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia (1903, reprint 1981) 41-42. Materijal neobjavljen, u Soprin-tendenza per i beni ambientali, architettonici, archeologici, artistici e storici del Friuli-Vene-zia Giulia, Trieste (dalje Sopr. BAAAAS Trieste). 15 Nalaz iz pečine Srbani neobjavljen, u Arheološkom muzeju u Puli. N. Petrič, Atti Cent. ric. stor. 9, 1978-79, 228-229; S. Dimi-trijevič, u: Praist. jugosl. zem. 3 (1979) 321. 16 P. Korošec (nap. 13) 375, t. 4: 1-3; S. Forenbaher - P. Vranjican, Opuse, archaeol. 10, 1985, 1-21. 17 A. Benac, Ber. Rom. Germ. Komm. 42, 1961, 153; S. Dimitrijevič (nap. 3) 11; I. Marovič - B. Covič (nap. 6) 196. " A. Miloševič - B. Govedarica (nap. 6) 51-71. G. Novak (nap. 1) t. 231-233; W. Buttler, Ber. Rom. Germ. Komm. 21, 1931, 185-187. J0 B. Marijanovič, Gl. Zem. muz. n.s. 35/36, 1980/81, 36-40, 52-54. 21 I. Marovič - B. Čovič (nap. 6) 196. n i. Marovič, Vj. arh. hist. dalm. 74, 1980, 11-23. " Id., u: Dolina rijeke Neretve od prethisto-rije do ranog srednjeg vijeka, Izd. Hrv. arh. dr. 5 (1980) 63-75. " B. Čovič, Gl. Zem. muz. n. s. 32, 1977 (1978) 5-175, t. 5: 4-5. 25 N. Petrič, Pelješki zbornik 1976, 304. 26 B. Marijanovič, Gl. Zem. muz. n. s. 32, 1977 (1978) 177-178. 27 Ib. i neobjavljeni materijal u Zemaljskom muzeju, Sarajevo. 28 M. Parovič-Pešikan - V. Trbuhovič, Sta-rinar 22, 1971, 129-142; A. Benac, Gl. Zem. muz. n. s. 10, 1955, 86, 89; Č. Markovič, Arch. Iugosl. 15, 1974, 9, 11. 29 B. Govedarica, Godiš. Cent. balkanol. is-pit. 24/22, 1986, 76-77. 30 S. Islami - H. Ceka, Stud. Alban. 1, 1964, 94-96. 31 B. Jubani, Iliria 13/2, 1983, 105, 111, 119. 32 V. KarouškovS-Soper, The Castellieri of Venezia Giulia, North-eastern Italy, BAR Internat. Ser. 192 (1983) 191-201. 33 G. Stacul, E. Montagnari Kokelj, u: Prei-storia del Caput Adriae - katalog (Trieste 1983) passim. 34 S. Forenbaher - P. Vranjican (nap. 16) 10. 35 A. Miloševič - B. Govedarica (nap. 6) 69. 36 I. Marovič.- B. Čovič (nap. 6) 196. 37 B. Marijanovič (nap. 20) 53. 38 Č. Markovič (nap. 28) 9-11. 38 M. Parovič-Pešikan - V. Trbuhovič (nap. 28) 129-142. 40 S. Islami - H. Ceka (nap. 30) 94-96; B. Jubani (nap. 31) 105 ss; N. G. L. Hammond, Migrations and invasions in Greece and adjacent areas (New Jersey 1976) 109. 41 H. Parzinger, Arh. vest. 35, 1984, 13 ss. 42 D. Cannarella - C. Pitti (nap. 8) 19-20. 43 B. Lonza (nap. 9) 57. 44 Z. Brusič, Eneolit i brončano doba na sjeverozapadnom Balkanu, Magistarski rad (neobjavljeno). 45 F. Legnani - F. Stradi (nap. 10) 40. 48 G. Marzolini (nap. 11) 74-78. 47 Zaključak na osnovu uvida u iskopani materijal koji je smješten u Sopr. BAAAAS Trieste. 48 R. Ložar, Gl. Mua. dr. Slov. 23, 1942, 85-94; P., J. Korošec (nap. 5) 23. 49 S. Forenbaher- P. Vranjican (nap. 16) 10. 50 B. Čovič (nap. 24). 51 Up. I. Marovič (nap. 22) si. 6-8. 52 Č. Markovič (nap. 28) t. 4: 3, 4, 6; B. Čovič, u: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) t. 15: 9. Nalazi iz Gudnje neobjavljeni, zaključak na osnovu uvida u iskopani materijal u Muzeju grada Dubrovnika. 53 G. Stacul (nap. 12) si. 12: 1. 54 Čovič, u: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 117-132. 55 P. Korošec, Arh. rad. raspr. 2, 1962, 232. 56 Č. Markovič (nap. 28) fig. 3, 4. 57 B. Čovič, u: Dolina rijeke Neretve. ■ ■ Izd-Hrv. arh. dr. 5 (1980) 35-38. 58 Ib. 59 A. Miloševič - B. Govedarica (nap. 6) t-1: 2; 12: 6. 80 B. Marijanovič (nap. 20) t. 37: 2. 81 Up. Š. Batovič, u: Praist. jugosl. zem-(1979) t. 94: 3, 4, 6; 95: 1. 82 Up. B. Marijanovič (nap. 20) t. 33. 85 Up. B. Čovič (nap. 24) t. 6. 84 J. Rageth, Ber. Rom. Germ. Komm. 5». 1974 (1975) 212-230; R. Pittioni, Urgesch'Crite des osterreichischen Raumes (1954) 260-274 " 85' J. Bill, Helvetia Arch. 7, 1976, 89-90; id-u: L'&ge du cuivre europien - Civilisations vases campaniformes (Paris 1984) 159—173; istoj publikaciji: J. Guilaine, 175-186; Strahm, u: Glockenbecher Symposion, Obe -ried 1974 (Bussum/Haarlem 1976) 261-20». A. Vigliardi, Atti della 22 Riun. scient. ne" Sardegna centro-settent., 1980, 272-274. 88 W. Torbriigge, Ber. Rom. Germ. Komm' 40, 1959, 15-17. 87 H. Parzinger (nap. 41) 44. 88 Up. B. Čovič, u: Praist. jugosl. zem- 4 (1983) 114-131. Up. Praist. jugosl. zem. 4 (1983) pass'10' 70 I. Marovič - B. Čovič (nap. 6) 191-231. B. Govedarica (nap. 6) 95-98. EINIGES t)BER DIE KULTURELLE UND ZEITLICHE STELLUNG DER FUNDE D** LJUBLJANA-KULTUR AUS DEM ADRIATISCHEN GEBIET Zusammenfassung In der archflologischen Literatur ist es des flfteren auf bestimmte Gemeinsamkeite Funde aus dem adriatischen Gebiet und aus den Pfahlbausiedlungen in Ig hingewieson w eine systematischo Erfassung der Problematik wurde aber erst durch die synthetischen - er von P. und J. Korošec und S. Dimitrijevič mttglich.111 Die Gesamtheit des Kullurbildi* und Fundstellengruppe wird am stflrksten von S. Dimitrijevič hervorgehoben, der den Alp«' den Adriatyp der Ljubljana-Kultur festlegte, wobei er dem letzteren Typ die kennzeichnenden formen der Ljubljana-Kultur in den Fundstellen der adriatischen Kiiste entlang (vom Triester Karstgebiet bis zum mittleren Albanien) zuschrieb. Die meisten der den adriatischen Typ der Ljubljana-Kultur betreffenden Probleme bleiben aber nach wie vor offen. Somit entstehen Sewisse Zweifel liber die Berechtigung der AusschlieBung des adriatischen Typs im Sinn der regionalen Einteilung von Dimitrijevič und uber die auCerst vielfaltige Frage des Charakters und des Umfangs der Teilnahme der Ljubljana-Kultur in der Formierung der kulturellen Physiognomie im Adria-Bereich im Zeitabschinitt des Ubergangs aus dem Aneolithikum in die Bronzezeit.6 In letzter Zeit wurde im Adria-Gebiet eine relativ groBe Zahl neuer Fundstellen mit dem zur Ljubljana-Kultur gehorenden Material entdeckt, so daB wir heute 39 Fundorte mit den Funden dieses Typs kennen (Beil. I).7-41 Dank dieser Tatsache erhielten wir mehrere, fiir die aUumfassende Anschauung des adriatischen Typs der Ljubljana-Kultur und fiir dessen Kon-frontation mit dem eponymen Gebiet dieser Kultur wichtige Elemente. Aus den komplexen Erorterungen neuer und alter Funde ausgehend insistiert der Autor im ^eiteren Text auf den engen verwandten Zugen bei dem keramischen Material aus dem "ordadriatischen Gebiet (Triester Karstgebiet, Istrien, Kvarner, Velebit) mit den Formen von 'g II, Was darauf hinweist, daB der Alpentyp der Ljubljana-Kultur nach Dimitrijevič auf das gesamte Gebiet der Nordadria verbreitet werden muB. Auf diesem gesamten Gebiet ist die tu»heitlichkeit fuhrender Keramikformen klar ausgepragt (Abb. 1), und nach der Stratigr-aphie •n den Hohlen vom Triester Karstgebiet entwickelte sich diese Kultur sowohl im nordadriati-Sc"en als auch im Ljubljana-Raum auf den Grundlagen des Typs Ig I.42"49 In iibrigen Teilen des adriatischen Gebiets erscheint auBer den typischen Elementen des ^Pentyps der Ljubljana-Kultur auch eine Reihe von Sonderheiten, die einerseits in fiihrenden ^»amikformen und anderseits auch in anderen Elementen der materiellen und geistigen £ultur zu finden ist. In diesem Raum sind einige charakteristische Formen der GefaBe und ^mamentik (Einritzen und Rillverzierung) (Abb. 2) vorzufinden, die diesen Raum von dem <2?rdadriatischen und dem Alpenraum trennen.51"53 Mit der Ljubljana Kultur in der Mittel- und ^dadria ist die Ersterscheinung von Grabhugeln mit den Steinkistengrabern in diesem Raum Kebunden (Beil. I).54 Dazu sind einige bestimmte Elemente vorhanden, die auf ein ausgepragtes °kal- und ostbalkansubstrat hinweisen.50' d Wahrend in der Nordadria und im Bereich von Ljubljana, bzw. im Rahmen des Alpentyps per Ljubljana-Kultur eine stark ausgeprSgte Einheitlichkeit auftritt, beginnend von der f-ntwicklung in Richtung Ig I-Ig II bis zu den typischen Erscheinungsformen der Ljubljana-Kul-0r a's solcher, ist die Situation im iibrigen adriatischen Gebiet vielfaltiger und in ihrer ^mtheu auch weniger klar. Anscheinend sind die Ljubljana-Elemente in der Zeit ihrer °Uen Reife in diesen Raum eingedrungen und haben sich in eine vollig neue und kulturmaBig annigfache Mitte infiltriert wobei sie einen bedeutenden integrierenden Faktor darstellten. u«,rer Autor vertritt die Meinung, der Alpentyp der Ljubljana-Kultur kann mit der zweiten d dem Beginn der dritten Phase der Glockenbecherkultur des breiteren Alpenraumes Q®'chgestellt werden das bedeutet aber, er geht den Epiglockenbecherkulturen der Typen ksgau-Loretto und frtihe Polada voran."4 " Die Stratigraphie in den Hohlen vom Triester R,,u gebiet zeigt darauf hin, daB die sog. begleitende Glockenbecherkeramik in der Ljubljana-dpi fUr frOher als in der Polada-Kultur auftritt. Das bedeutet, daB der Alpentyp dieser Kultur, Roll die klassiche Ljubljana-Kultur gehalten werden kann, gegebenenfalls eine bedeutende osUh beim Entstehen und bei der Entwicklung der alten Bronzezeit im Sudalpen- und swiatischen Raum gespielt hat. , , , % . . „ A duroki1 der Entdeckung iler Siedlung Otišič-Vlake, wo die Kulturschicht im groBen AusmaB Ch»f .die 'ypischen Elemente der Ljubljana-Kultur gekennzeichnet wird, kitate sich der IVno des Anteils der klassischen Ljubljana-Kultur bei der Formierung ihres adriatischen 8er»i' !eitens des Autors - unterschiedlich von der Definition von Dimitrijevič - nur auf den and 'Chder Mittel- und Sttdadria begrenzt. Die Frage, inwiefern darin verschiedene lokale und GraMf«Paktoren mitgewirkt haben, muB zur Zeit noch otfenble ben. Dasselbe gilt fUr die tur k UKel mil den Steinkistengrabern, die nicht als urspriigliche Elemente der Ljubljana-Kul-aufj^'chnet werden kflnncn, da sie im Rahmen der klassischen Ljubljana-Kultur nicht der Datierung des adriatischen Typs der Ljubljana-Kultur ist der Autor der »WW Glelchzeitigkeit mit dem Alpentyp der Ljubljana-Kultur kOnne ungeachtet der v4(Wden Meinungsverschiedenheiten nicht in Frage gestellt werden.«"™ Die beiden Typen °rpern eine rudimentare anfttngliche Phase der alten Bronzezeit auf diesem Gebiet. Arheološki vestnik 4 a u Slavoniji pretežno kostolačka kultura s jakim utjecajima tipa Kevderc-tr njevac Retz-Gajary kulture.5 U sjeverozapadnoj Hrvatskoj, naime, Višnjica-tip ne u vr'jeme ezistencije badenske i kostolačke kulture u Slavoniji, odnosno tu U raju (barem do danas još nisu dokazane) badenska i kostolačka kultura.fi iste 1fVoniji ' sjeverozapadnoj Hrvatskoj niti završna faza vučedolske kulture nema jg akteristike, kako u materijalnoj, tako i u duhovnoj sferi.7 Medjutim, potrebno niji fckati Veča istraživanja u zapadnoj Slavoniji kako bi se najzad dobili konkret-pe Zaključci o tim razlikama (početak koji mnogo obečava istraživanja su na tellu sjev 6 1 kod Virovitice)." Isto tako bila bi neophodna velika istraživanja i u verozapadnoj Hrvatskoj. no-i<1](>deči najnovije rezultate arheoloških istraživanja i na njima temeljene relativ-skojro*°loške odnose u susjednim krajevima, prvenstveno u zapadnoj Madjarskoj, tine Područje sjeverne Hrvatske prirodno vrlo povezano unatoč rijekama koje Poku*-'0 današnje granice (Mura i Drava), utvrdili smo da možemo prilično realno fa2e kUtl ran° brončano c,()ba u sjevernoj Hrvatskoj podijeliti u tri osnovne razvojne sust se, prirodno, ne mogu nasilno do kraja uklopiti u Reineckeov kronološki kr0h , za srednju Evropu, premda se ne poklapaju do kraja niti s madjarskim oškim sustavom i kulturnim atribuiranjem. Polazna točka je, svakako, u madjarskom i našem pokušaju, pojava kulturnog kompleksa Vinkovci-Somogyvar-Belotič u našim sjevernim prostorima (u Madjarskoj na zapadnom i jugozapadnom području).9 Što se tiče nekih kronološko-terminoloških problema, napomenimo odmah da naša treča faza u madjarskom kronološkom sustavu odgovara početku srednjega brončanog doba.10 Buduči da raspolažemo s nekoliko radiokarbonskih (C14) datuma za Transdanubiju i sjevernu Hrvatsku, možemo postaviti i približni apsolutni kronološki okvir trajanja ranoga brončanog doba u sjevernoj Hrvatskoj: bilo bi to vrijeme izmedju 2100. i 1600. god. p. n. e. (za početak datum iz Nagyarpada, za završnu fazu iz Podgorača kod Našica).11 Unutar toga okvira apsolutne granice pojedinih faza moči če se novim podacima sasvim sigurno u budučnosti i precizirati, tj. korigirati. Prva faza (vremenski smo je odredili datumima iz Nagyarpada = 2050., te Rudine I - 1880 ±110 god. p. n. e.)12 okarakterizirana je u večemu dijelu sjeveroza-padne Hrvatske nastavkom egzistencije kasne vučedolske kulture, uz brojne utjecaje, od vinkovačkih i šomodjvarskih do zvonastopeharnih i vrpčastih.13 Uz Rudinu I kod Koprivničke Rijeke ovoj fazi pripadaju i nalazi iz Martinca kod Bjelovara.14 Smatramo da ovome vremenu pripadaju i djelomice nalazi tzv. ljubljanske kulture s Iga,15 dok če nalazi s Parta (s novijih istraživanja Z. Hareja) biti možda čak nešto mladji, a nikako stariji, buduči da imaju analogije u Mako-kulturi, ali i u Csepel-tipu. koji je mješavina kulture zvonastih pehara i vinkovačke kulture, te u kasnijoj vrpčastoj keramici.16 Ovime ne smatramo do kraja riješenim pitanje ljubljanske kulture, jer je zaista moguče da ona počinje svoj životni vijek negdje krajem eneolitskog razdoblja, tj. nešto prije pojave vinkovačke kulture u sjevernojugoslaven-skom prostoru. Medjutim, nesumnjivo je da traje i na početku brončanog doba. svakako prije nalaza tipa Notranje Gorice. U Slavoniji u vrijeme početka brončanog doba egzistira vinkovačka kultura i to, kako je dokazao S. Dimitrijevič na istraživa-njima u Vinkovcima, nakon B-2 faze vučedolske kulture.17 Vinkovačka kultura rezultat je simbioze vučedolske kulture, tj. starosjedilaca, s došljacima s jugoistoka ili istoka.18 U toku stacioniranja ova kultura se širila na zapad i sjeverozapad, te]e več u prvoj fazi ranoga brončanog doba nalazimo sve do okolice Bjelovara (Drljano-vac), gdje su na istome nalazištu otkriveni ostaci naselja s nadzemnom (ili nadzemnim) kučom i ostaci žare s prvim pouzdanim paljevinskim grobom na područJu sjeverne Hrvatske, što ukazuje na prodor novih shvačanja, do tada nepoznatih na ovim prostorima.18 Druga faza (vremenski je aproksimativno i analogno datumima iz drugih krajeva odredjujemo izmedju cca 1900. i 1750. god. p.n. e) okarakterizirana je u sjeverozapadnoj Hrvatskoj egzistencijom kasnije faze vinkovačke kulture (nalazište Delovi-Poljane), koja ima i elemente koji je mogu vezati s Perjamos (Maros), te starijom fazom Nagyr6v-kulture,20 a nakon toga vjerojatno kračom egzistencijo111 Kisapostag-kulture, ili, kako je u novije vrijeme jedan dio madjarskih arheolog3 naziva, najranije faze inkrustirane keramike (nalazište Čazma).2 Kisapostag-kultura nastaje svakako na vinkovačko-šomodjvarskoj supstratnoj osnovi, ali ne samo lijeve obale Drave,21" nego prelazi svakako i na desnu stranu, obuhvačajuči jedan dio Slavonije i vjerovatno cijelu sjeverozapadnu Hrvatsku, potiskujuči i ograničava- juči uz Savu i jedan manji srednji dio istočne Slavonije (okolica Vinkovaca ^ Slavonskog Broda) bebrinsku kulturu ili Bebrina-tip kasne vinkovačke kulture- Bebrina-tip nastaje svakako na vinkovačkoj kulturnoj osnovi, a paralelizira (barem u slavonskoj varijanti, koja je svakako nešto starija) s hatvanskom kultu rom.23 Danas, medjutim, osim nekoliko karakterističnih elemenata sa slavonskih nalazišta i nekoliko posuda iz Vlaške peči na Velebitu (što je vrlo udaljeno od istočne Slavonije) mi još uvijek ovaj tip (ili kulturu) ne poznajemo dovoljno. Vjerojatno je da su njegovi utjecaji preko bosanske Posavine i zapadne Bosne dospjeli do Velebita 1 obale, te produžili svoj životni vijek u tim krajevima do početka srednjeg brončanog doba, naravno, uz modifikacije koje danas još ne možemo ustanoviti (tumul iz Ličkog Osika).24 Na nastanak Kisapostag-kulture (mi čemo, zbog različitih uvjeta postanka 1 opstanka ove pojave, ipak zasad ostati pri ovome nazivu, premda zasad još ne 2namo ne radi li se u sjeverozapadnoj Hrvatskoj o jednoj lokalnoj varijanti ove kulture, koja tu ne nastavlja razvoj u različitim grupama panonske inskrustirane keramike, nego prerasta u tzv. licenskokeramičku kulturu) morala je snažno utjecati 1 neka od grupa vrpčaste keramike, što je nesumnjivo vidljivo na nekim oblicima, ali prije svega na tehnikama ornamentiranja,25 te (naročito vidljivo na gruboj keramici) kasna Nagyrčv-kultura.26 U Sloveniji bi ovoj fazi najvjerovatnije odgova-rali tzv. licenski ulomci s Brinjeve gore, a možda i vrčič iz Maribora.27 Radi se, rnedjutim, o pojedinačnim nalazima, pa je teško reči nešto definitivno. Treča faza, ili, uvjetno rečeno, licenskokeramička, može se datirati otprilike izmedju 1750. i 1600. god.p.n.e. (C14 datum iz Podgorača za kasnu licensku keramiku, povezanu s grupom Szeremle: cca 1670. god.p.n.e.).28 Licenskokeramička kultura (nakon više istraživanja bit če potrebno i ovaj naziv zamijeniti nekim adekvatnijim, najvjerojatnije prema nekom nalazištu) prostire se u čistom obliku u Cl]eloj sjeverozapadnoj Hrvatskoj, te zapadnoj Slavoniji.29 Prema sadašnjemu stanju lstraživanja područje oko Našica i Djakova, dakle prijelazno područje izmedju najistočnijeg dijela srednje Slavonije (tj. zapadno od gornjeg toka rijeke Vuke) i najzapadnijeg dijela istočne Slavonije, predstavlja zajedničko mješovito područje Sdje se, barem djelomice istovremeno, tj. u ranoj i srednjoj fazi, nalaze i panonska jnkrustirana keramika i licenska keramika, a moguče, slično kako i u okolici . lavonskog Broda, i vatinska ranija kultura.30 Baranja, te krajevi uz donji tok Drave uz Dunav pripadaju različitim tipovima panonske inkrustirane keramike,31 a Golica Vinkovaca vatinskoj kulturi.32 Pojedinačni licenskokeramički nalazi prona-. leni su na više nalazišta panonske inkrustirane keramike i vatinske keramike kao lrr»port,33 a panonska inkrustirana keramika s pojedinačnim nalazima kao import na ekoliko licenskokeramičkih nalazišta. Takva situacija nedvojbeno je potvrdjena j aPanjima jamskih objekata na tri nalazišta: Koprivnica-Cerine III,34 Koprivnički Vanec-Piškornica35 i Podgorač-Breški36. Na prva dva potvrdjen je import sjeverne panonske inkrustirane keramike, a na trečemu veča količina posudja kasne zne panonske inkrustirane keramike (Szeremle grupa). Takodjer je značajno da su a Prva dva lokaliteta zastupljeni motivi licenskih valovnica, a na trečemu motivi "''izontalnih licenskih traka, što dodatno argumentira teoretsku podjelu Z. Benkov-t y na dva razvojna stupnja, onaj s valovnicom (stariji) i onaj s horizontalnim ^akama (mladji)37. Pregledom materijala u Muzeju u Eisenstadtu konstatirali smo ondje (medju izrazito brojnim keramičkim materijalom) ne postoji niti jedan 0,nak s motivom valovnice, što bi sugeriralo da je matično područje licenskokera-ke kulture sjeverna Hrvatska38 i vjerojatno dio jugozapadne Madjarske (materijal le Publiciran, ali, navodno, postoji)39, a tek u kasnoj fazi ona se širi na austrijsko ^adišče (Burgenland). Što se tiče geneze licenske keramike, gotovo je sasvim jasno Jyj. le njoj osnovno izvorište u Kisapostag-kulturi,40 možda zbog jačega pritiska 'erzanowice-kulture iz Male Poljske, koja je mogla putem Koštany-grupe u istočnoj Slovačkoj djelovati na Nitra-grupu (stariju ili klasičnu fazu) u jugozapadnoj Slovačkoj.41 Naravno, pri tome ne isključujemo niz ostalih faktora koji su mogli utjecati na nastanak samostalne licenske keramike: svakako moramo uzeti u obzir Sjeverna Hrvatska Nord-Kroatien SZH-NWK Slavonija Slaivonien Zapadna Madarska Transdanubien §£ Oh samogyvar SI//Abb. 2: Faza/Phase 1 Vinkovačka kultura/Vinkovci-Kultur: 1. Ilok; 2. Lovas; 3. Opatovac; 4. Sotin; • nalazišta na Vučedolu; 6. Vukovar; 7. Orolik; 8. Stari Jankovci; 9. nalazišta u Vinkovcima; 10. Pri vlaka; 11. Sarvaš; 12. Stari Mikanovci; 13. Viškovci; 14. Orešac; ^ 15. Drljanovac učedolska kultura, ranobrončanodobna faza/Vučedol-Kultur, fruhbronzezeitliche Phase: 1. Martinac; 2. Koprivnička Rijeka-Rudina I atya-kulturu, koja je inače u ranoj svojoj fazi snažno povezana s kasnom Kisapo-a8-kulturom;42 ne može se poreči, medjutim, niti izvjesna srodnost s jednim dijelom j^terijala Gšta-Wieselburg kulture,43 čiji elementi se mogu nazrijeti čak i u ladjemu dijelu 6. faze Vaganačke pečine na Velebitu, koja preslojava materijal Poljanske kulture,44 a koja je več ranije evidentirana kao vjerojatno odvojena i ^ostalna kulturna pojava u licenskokeramičko vrijeme.44" Sto se tiče geneze panonske inkrustirane keramike i vatinske kulture u Slavoniji, Y er"o se posebno ovdje upuštati u to nego upučujemo na novije radove K. Sl!n®ki-Gasparini,45 te N. Majnarič-Pandžič, koja je izdvojila grupu Bijelo Brdo-Dalj, °dnu grupi Szeremle u okviru panonske inkrustirane keramike, te srijemsko-sla-nsku varijantu vatinske kulture.49 u Sloveniji ovoj fazi ranoga brončanog doba sjeverne Hrvatske odgovara svakako i materijala tipa Notranje Gorice, te jedan dio raznolikog materijala s Iga,48 kao ^Jerojatno dio materijala s Brinjeve gore.48 Medjutim, u Sloveniji se ne radi o tI).<;nskokeramičkim nalazištima, nego o importu, o čemu svjedoči neznatna količina ^'jala. Takodjer ne bi trebalo više ubrajati materijal iz Blatne Brezovice u rano °neano doba,90 jer se ondje ipak radi o eneolitu, odnosno o materijalu srodnom 21 ^'Oikl vNtnlk 417 Sl./Abb. 3: Faza/Phase 2 Kasna vinkovačka kultura/spate Vinkovci-Kultur: Delovi-Poljane I Bebrina-tip vinkovačke kulture/Bebrina-Typ der Vinkovci-Kultur: 1. Vinkovci; 2. Novi-grad na Savi; 3. nalazišta u Donjoj Bebrini; 4. Gornja Bebrina; 5. Slavonski Brod, 6. Stari Slatinik; 7. Brodski Stupnik Kisapostag-kultura i njezini elementi/Kisapostag-Kultur und ihre Elemente: 1. kug (Baranja); 2. Vučjak Feričanački; 3. Podravske Sesvete; 4. Čazma; 5. Bosiljevo (?)> 6. Sv. Petar LudbreSki; 7. Vindija; 8. Mačkova spilja (= Velika Pečina) dijelu keramičkog materijala Retz-Gajary kulture.51 Ne bismo se složili niti s noviju11 izrazom »pramenasta keramika« za licensku," buduči da se ne radi o otiscim8 pramenova kose (kao, doduše, niti otisaka uzice, što bi sugerirao uvriježni naziv), nego o tehnici koja bi najprije mogla odgovarati otisku nazubljenog kotačiča, ka*^ je to dobro vidljivo po nekim nemarnije ili grublje ornamentiranim primjercima Rezimirajuči, moramo naglasiti još jednom da prema sadašnjemu stanj^ istraživanja dijelimo rano brončano doba sjeverne Hrvatske u tri faze. Prva traje ° cca 2100. do 1900. god.p.n.e., a obilježena je završnom egzistencijom vučedols kulture koju vremenom sasvim smjenjuje i potiskuje vinkovačka kultura. Druga ta traje od cca 1900. do 1750. god. p. n. e., a obilježena je pojavom kasne faze vinkovač ^ kulture, nakon koje slijedi vjerojatno kratka egzistencija Kisapostag-kultuie^ Bebrina tipa kasne vinkovačke kulture. Treča faza traje od cca 1750. do 1600. g ' p. n.e., a pripada vremenu licenskokeramičke kulture u večemu dijelu sjeve _ Hrvatske, a u istočnoj Slavoniji i Baranji vremenu panonsko inkrustirane keram ^ i početnih faza vatinske kulture. Prema tome, ova podjela no uklapa se sasvu11 Sl./Abb. 4: Faza/Phase 3 ženska nalazišta/Fundstellen der Litzenkeramik: 1. Vučjak Feričanački; 2. Gradac od Pleternice; 3. Pavlovec; 4. Dubovec; 5. Koprivnica; 6. Koprivnički Ivanec; • Ludbreški Ivanac; 8. Gušče; 9. Goričan; 10. Kalnik; 11. Vindija; 12. Mačkova spil j a (= Velika Pečina) JeSovito licensko područje (s PIK i vatinskom kulturom)/Mischgebiet der Litzenkera-** (mit der pannonischen inkrustierten Keramik und Vatina-Kultur): 1. Viškovci; 2. Djakovo; 3. Štrbinci; 4. Novigrad na Savi j Licenski import/Import der Litzenkeramik: 1. Erdut; 2. Dalj; 3. Vinkovci n H°rt sieverne PIK/Import der nordlichen pannonischen inkrustierten Keramik: Kopriv-ki Ivanec; Grupe panonske inkrustirane keramike/Gruppen der pannonischen inkru-Jerte" Keramik: 1. Bapska; 2. nalazišta oko Erduta; 3. Dalj; 4. Bijelo Brdo; 5. °Pačevo; 6. Vardarac; 7. Lug; 8. Bilje; 9. Darda; 10. Zmajevac; 11. Suza; 12. 18 n°VaC; 13, Kozarac: 14- Popovac; 15. Beli Manastir; 16. Viškovci; 17. Bolman; Djakovo; 19. Novigrad na Savi; 20. Podgorač; 21. Vučjak Feričanački; 22. Gradac kod Pleternice s,ariie srednjoevropske sheme, ponešto odudara od novijih madjarskih kronoloških jt °ma> a odudara i od pokušanja kronologije u Praistoriji jugoslavenskih zemalja 4). s kojom se možemo djelomice složiti, ali nikako u potpunosti, posebno s kuhr0m "a reiativnokronološki odnos vinkovačke, licenskokeramičke kulture i dat * panons'■ 1, 2; 5: 1; 6: 1; itd. 2" R. Kalicz-Schreiber (nap. 10) t. 44: 5; 4»: 8; 49: 15; 50: 1, 4, 6, 8 itd. 4 27 S. Gabrovec, u: Praist. jugosl. z*7"' k (1983) 24 i d., t. 1:4, 14, 15; M.' BuchvaW^ (nap. 16) si. 1: A 6; 2: A 23; 5: C 1. " V. bilj. 11. 29 Utvrdjeno zajedničkim pregledom ma^' rijala iz sjeverne Hrvatske s dr. Z. Benk°v g u prolječe 1984. godine; za rnnija mištj('nJ p ovoj kulturnoj pojavi u Jugoslaviji v. n?r vj<; Korošec, Arh. vest. 8, 1957, 9; S. Dimitrije ^ u: Epoque prihistorique et protohistorU,["^jj Yougoslavie - Recherches et risultatsi ■ 302;' u Austriji: R. Pittioni, Urgeschic*te dsterreichischcn Raumes (1954) 242 i d. 30 O vatinskim nalazištima oko Djakova: Z. Markovič, u: Arheološka istraživanja u istoč-»oj Slavoniji i Baranji (1984) 23-25; o krono-loškom položaju rane vatinske kulture v. N. Majnarič-Pandžič, ib. 78, prilog 1. 31 N. Majnarič-Pandžič, ib., 81 i d., prilog 2-3. 32 Ib., 63 i d.; S. Dimitrijevič, u: Corolla, 141-142. 33 N. Majnarič-Pandžič (nap. 30) 66-68; I. Pavlovič, ib., 53 i d., si. 4: 11-13; 5; itd. 34 Z. Markovič, Podrav. zbor. 86, 1986,154. . Z. Markovič, Podrav. zbor. 82, 1982, 246, 4: 3-8. 36 N. Majnarič-Pandžič, Arh. vest. 27, 1976, 73~74; ead. (nap. 30) 68. Z. Benkovsky-Pivovarovd, Praeh. Ztschr. 47/2, Berlin 1972, 209. . Zahvaljujemo uvid u materijal upravi Muzeja u Eisenstadtu, posebno gosp. dr. K. Kausu. , Zahvaljujemo na informaciji dr. Z. Ben-°vsky; moguče je da licenska keramika obu-vača i dio sjeverozapadne Madjarske: K. ,,*?ski-Gasparini, u: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 484-486. Oblike i dio ukrašavanja v. u V. Štrk LnaP 21) t. 1-10; za ostala mišljenja v. I. 23*!^" Oie mittlere Bronzezeit Ungarns u iflre siiddstlichen Beziehungen, Arch. "Un8 s. n. 49 (1975) 31-32: autor smatra da 10 n°sitelji Kisapostag-kulture bili nomadi-im C1ineSto drugačije tumačenje o ovoj kulturi trn . Kovacs, u: Kulturen, 218 i d., za naše ostavke v. t. 60: 1, 2, 15; 61: 11; 62: 16. 279- 4 B6na (naP- 42> 278: 6' 10' 14- 15; in Forenbaher-P. Vranjican, Opuse. arch. V®85.10-11. t 4 Benkovsky, u: Friihbronzezeit, 29 i d., « K ... >pry, , Vinski-Gasparini, u: Praist. jugosl. ^ (1983) 493 i d. 46 N. Majnarič-Pandžič (nap. 30) 63 i d. 47 Z. Harej, Poročilo razisk. paleol. neol. eneol. Slov. 5, 1976, 85 id., t. 1: 1, 4, vjerojatno i 7; ostali karakterističan materijal s ovog nalazišta očito je neolitski i eneolitski: v. naročito t. 2: 6; 4: 5, 6; 7: 1-7; za ovo nalazište v takodjer: S. Gabrovec (nap. 27) t. 1: 3. 48 P.-J. Korošec (nap. 15) možda t. 54: 12-14 (iako više liče na Kisapostag nalaze), 55: 11 (pravi licenski ulomak), 65: 8, možda i 4; 67: 6-11 (gruba metličasto ukrašena prateča keramika). 49 S. Gabrovec (nap. 27) bilj. 9. 50 J. Korošec, Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici, Dela 1. razr. SAZU 14/10 (1963) 47; rezerviranost prema atribuciji v. i u S. Gabrovec (nap. 27). 81 J. Korošec (nap. 50) 21: 1, 8; 22: 3; 23: 7; 26: 1; 30: 1; 32: 3, 5, 7; usp. npr. S. Dimitrijevič (nap. 4) t. 9: 3, 7-9; V. Nčmejcova-Pavukovž, u: Atti del 10. Simp. Lazise-Verona 1980 (1982) si. 1: 6, 11, 13, 14; E. Ruttkay, Das Neolithikum in Niederosterreich (Wien 1985) t. 18: 4, 7. 52 V. npr. Kolokvij Bronasta doba v Sloveniji, 1986 (rezimei), prijevod teksta D. Kramera na slovenski jezik. 53 Primjerci medju inače brojnom keramikom, prvenstveno u Muzeju grada Koprivnice; iskapanja na nalazištima Koprivnički Ivanec-Piškornica i Koprivnica-Cerine III. 54 Praist. jugosl. zem. 4 (1983) kronološka t. na str. 809. 85 M. Buchvaldek, u: Atti del 10. Simp. Lazise-Verona 1980 (1982) si. 10. 58 Osim objavljenih podataka i podataka iz vlastitog rukopisa Problem kontinuiteta, za podatke iz karte nalazišta i rasprostiranja pojedinih kultura zahvaljujem kolegicama i kolegama u muzejima sjeverne Hrvatske koji su mi dali materijal na uvid (Ilok, Osijek, Djakovo, Slavonski Brod, Našice, Slavonska Požega, Virovitica, Kutina, Čazma, Bjelovar, Križevci, Varaždin). Osim toga zahvaljujem na korištenju podataka iz rukopisa: K.Mi-nichreiter, Arheološki lokaliteti Slavonije i Baranje i njihova zaštita, radni elaborat, Osijek 1976. Kataloški popis arheoloških nalazišta Slavonije i Baranje, revidiran 1. 3. 1984. DIE CHRONOLOGIE UND DIE GENESE DER FRUHBRONZEZEITLICHEN KULTUREN IN NORDKROATIEN ZiLsammenfassung Nordkroatien liegt im Raum, der sich zwischen dem FluG Sava im Suden, der ungarischen Grenze im Norden, Slowenien im Westen und Vojvodina im Osten ausbreitet. In diesem Raum gibt es viele Ebenen und niedrige Berge mit Fliissen und Bachern, die giinstige Bedingungen fur die Weide, Jagd und den Fischfang, sowie fiir den Ackerbau darstellten. Die zahlreichsten aneolithischen Kulturen, die hier vorgefunden wurden, sind die Kulturen von Lasinja, Vučedol und Baden.2 Dieser Raum wird in Slawonien (ostlicher Teil) und das nordwestliche Kroatien (westlicher Teil: westlich von Daruvar, Pakrac und Virovitica) geteilt. In Slawonien war das Substrat fiir die Kultur von Vučedol durch die Kostolac-Kultur vertreten, neben den starken Einfliissen vom Kevderc-Hrnjevac-Typ der Retz-Gajary-Kultur,5 im nordwestlichen Kroatien aber durch den Višnjica-Typ der Retz-Gajary-Kultur,4-6 denn in diesem Raum bemerkt man keine Existenz der Kulturen von Baden und Kostolac. Die Kultur von Vučedol wird hier auch am Anfang der friihen Bronzezeit fortgesetzt. Die Entwicklung der friihen Bronzezeit in Nordkroatien mit der Entwicklung in Transda-nubien vergleichend bemerkten wir eine Reihe von Ahnlichkeiten und haben versucht, die Vorgange in drei Phasen einzureihen: die stimmen aber mit denen in Transdanubien nicht ganz iiberein, was noch mehr fiir die Einteilung Reineckes gilt. Die Phase 1 (den C'4-Daten nach: etwa 2100-1900 v. Chr.)11 ist im nordwestlichen Kroatien durch die Fortsetzung der friihbronzezeitlichen Vučedol-Kultur (die Fundstelle Koprivnička Rijeka-Rudina I, 1880 ± 110 v. Chr.)12-14 gekennzeichnet worden, mit Analogien in den Gruppen von Vinkovci, Samogyvar, Csepel und in der schnurkeramischen Gruppe- In Slawonien erscheint eine rasche Unterbrechung nach der Phase B-2 der Kultur von Vučedol, denn vom Sudosten her treten die Trager der Kultur von Vinkovci auf.917 19. In ihrer ersten Phase drang diese Kultur bis in die Umgebung von Bjelovar (Drljanovac). Die Phase 2 (etwa 1900-1750 v. Chr.) ist im nordwestlichen Kroatien durch die Existenz der Kisapostag-Kultur (Čazma)21 bestimmt, die auch einen Teil von Slawonien und Baranja einschlieCt. In der ersten Abteilung dieser Phase ist in der Podravina auch die spate Kultur von Vinkovci anwesend,20 im Gebiet der Posavina dauert aber in der Umgebung von Slavonski Brod und im Raum um Vinkovci in diesem ganzen Zeitabschnitt der Bebrina-Typ der spaten Kultur von Vinkovci.23 Dieser Typ zieht sich allmahlich an den FluB Sava zuriick und vermutlich durch das westliche Bosnien bis zum Velebit an die Kiiste (Vlaška peč); seine Existenz endet mit dem Anfang der mittleren Bronzezeit (Lički Osik in Lika). Die Kultur von Kisapostag entstand auf der Substrat-Grundlage der Kultur von Vinkovci, nebst den Einfliissen verschiedener schnurkeramischer Gruppen,21" 25 bei uns stellt sie aber ein Bindeglied zwischen der Kultur von Vinkovci und der Litzenkeramik dar. Von einem Teil der Forscher wird sie in Ungarn als die friiheste Phase der pannonischen (transdanubischen) inkrustierten Keramik angesehen. An mehreren Fundstellen sind die Elemente dieser Kultur zwar bemerkbar, jedocn bisher nur in ungeniigend klaren Verhaltnissen vorhanden. Phase 3 (etwa 1750-1600 v. Chr.) ist im ganzen nordwestlichen Kroatien und in| westlichen Slawonien durch die Litzenkeramik bestimmt, an deren Fundstellen sich hier un da ein Import der gleichzeitigen pannonischen inkrustierten Keramik bemerkbar macht" " Gebiet um Našice (die Fundstelle Podgorač: 1670 v. Chr.) und Dakovo, sowie vermutlJC" Novigrad an der Sava, sind ein Mischbereich, wo die Litzen- und pannonische inkrustier Keramik sowie in einigen Teilen auch die frilhe Vatina-Kultur zusammen existierten.50 Da jugoslawische Gebiet von Baranja und die Tiefebene an den Fliisscn Drava und Donau vo Valpovo bis Ilok waren von Tritgern der pannonischen inkrustierten Keramik besetzt. wiihrend der Raum um Vinkovci und nOrdlicher der Sava dstlich von Slavonski Brod zur 's Vatina-Kultur gehftren.52 Die Litzen-Keramik bestand auch in einigen Teilen Transdanubie als eine selbstfindige kulturelle Erscheinung," in einem Teil Nordkroatiens, das ihr ursprtlng ches Ausbreitungsgebiet ist, tritt sie jedoch in geschlossenen Funden auf, mit zwe'_ V! v. SIC JVUVVII 111 BCD<.IllUBaCIICll 1-U1IUCI1 «UI, phasC ausgeprflgten Phasen, wie das frilher von Z. Benkovsky vorausgesetzt wurde: die frilhe i» ' gekennzeichnet) erscheint un den Fundstellen Koprivnički Ivanf,C"uen Skornica" und Koprivnica-Cerine III34 zusammen mit dem Import der friihen nflrdiucn pannonischen inkrustierten Keramik; die spfite Phase (gekennzeichnet durch ausschlieB (durch ein Wellenband gerade Bander) erscheint aber zusammen mit dem Material der Szeremle-Gruppe, d. h. der spaten siidlichen pannonischen inkrustierten Keramik, in Podgorač.36 Wegen besserer Ubersichtlichkeit ist dem Text eine Liste der Fundstellen beigegeben, einige Verbreitungskarten einzelner Kulturen (Abb. 2—4), sowie eine chronologische Tabelle, mit dem Vergleich der Chronologie fiir Westungarn (Transdanubien) (Abb. 1). Nach den neuen kalibrier-ten C'4-Daten diirfte jede der Phasen um ungefahr 500 Jahre alter sein." Arheološki vestnik (Arh. vest.;AV) 39-40, 1988-1989, str. 425-436 GROB BR. 7 KULTURE ŽARNIH POLJA IZ MORAVČA KOD SESVETA (ZAGREB) VLADIMIR SOKOL Zavičajni muzej Prigorja-Sesvete, Trg M. Badela 5, YU-41260 Sesvete (Zagreb) Vršeči opsežna terenska rekognosciranja na užem i širem prostoru prethistorij-s °g i kasnoantičkog gradišta na brijegu Kuzelin sedamnaest kilometara sjeverno Sesveta, autor je na temelju ankete obišao jedan lokalitet u bližini sela Moravče. . a Prostoru livada zvanih Draščica, uz potok prema brežuljcima s vinogradima, torn Je Prilikom utvrdjeno postojanje antičkih površinskih nalaza. Usporedno sa nastavim sondiranja gradišta Kuzelin, tokom 1980 i 1981. godine izvršeno je i istraživanje e enog lokaliteta kod Moravča, inače posljednjeg naselja na putu prema gradini. opavanje je započelo sondama koje su kasnije spojene u velike blokove. Prvi inuti slojevi, ispremiješani oranjem, sadržavali su isključivo elemente antičke ^aterijalne kulture: malter, tegule, keramiku. Na rubu intaktnog sloja pojavili su ^ zidovi jednog složenog rimskog objekta sa više gradjevina. Produbljujuči iskop od Z(*ravice> ispod dna temelja, u prostoru izmedju zidova na relativnoj dubini . 50 do 70 cm naišlo se na paljevinske grobove Kulture žarnih polja. Ukupno je u ? medjuprostora ville rustice nadjeno deset grobova s urnama, od kojih je oliko bilo obradom zemlje ili kasnijom izgradnjom arhitekture oštečeno.1 Nas če i |e konkretno zanimati grob br. 7 koji če, mislimo, svojom tipološkom razvijenošču a,'tetno reprezentirati ostale ukope na ovoj nekropoli, čija je konzervatorsko-pre-atorska i znanstvena obrada upravo u toku. Opis grobne cjeline broj 7 PrgP^b se nalazio na relativnoj dubini oko 50 cm, s unutrašnje strane apsidalne gradjevine. p0,onlavljao je kružnu jamu promjera cca 60 cm i ukupne dubine 40-50 cm, čini se nešto Sll Pnvrednim radovima oštečenog vrha. Jama je bila ispunjena crnom masnom zemljom sa gr0bn "'omcima kostiju, te nekoliko više ili manje čitavih keramičkih posuda, bez posebne kao j j'konstrukcije. Ukupno su pronadjene četiri posude (od tih jedna u funkciji poklopca), *dielom pokl"Pac u uit-'m smislu izradjen od fragmenta nekog velikog recipijenta. Urna sa ^Iod"P°klopcem nalazila se u trenutku nalaza in situ, dnom položenim na zdravicu. Ispod ''osti b uviJek je bila očuvana šupljina žare u kojoj su se nalazile spaljene sitno polomljene °krenufz Zom'je. Sa bočne strane žare u višini poklopca nalazila se manja posuda s otvorom °krenut ,)rema dolje. Nešto malo dublje i uz nju pronadjena je još jedna manja posuda, nekim 6 naoPako (»I. 1; 3). Pepeo polaganja nije bio sasvim ohladjen, što je ostavilo traga na Posudama (t. 2: 2; 3: 2). Opis posuda nakon restauracije br- 1 - Grobna žara, keramički čup dobro sačuvan sa dvije drške i punim plastičnim Ctn() na Kornjoj polovici, te izraženog izvijenog vrata s kružnom linijom prema ramenu. lve Polirane površine, dimenzije 20 x 31 cm (t. 2: 2). Posuda br. 2 - keramički poklopac zdjelastog oblika, črne fakture, dobro sačuvan sadvije držke, te blago izvijenom linijom ruba. Vanjska površina mat obrade, unutrašnja visokopolira-nim črnim sjajem, dimenzije 16 x 37 cm (t. 2: 1). Posuda br. 3 - Manji vrč s nešto oštečenom drškom, dobro sačuvan sa reljefnim punim buklima na gornjoj polovici. Smedjecrne fakture sa poliranom unutrašnjom i vanjskom površinom, veličine 15, 3 x 18 cm (t. 3: 1). Posuda br. 4 - Manji vrč sa drškom, dobro sačuvan sa reljefnim punim buklima na gornjo] polovici. Oker-smedje boje sa tragovima vručeg žara i pepela, iznutra i izvana poliran. Veličina 12 x 19 cm (t. 3: 2). Fragment posude, br. 5 - U funkciji je poklopca na posudi br. 3. Predstavlja ulomak velikof? recipijenta, u sekundarnoj uporabi, ukrašen plastičnom linijom valovnice, te kontinuiranem apliciranom linijom na ramenu s donje strane valovnice. Svijetlo je crvene mekše fakture ' gotovo kvadratnog oblika. Veličina 25,5 x 22 cm (t. 3: 3). Rekonstrukcija grobne jame br. 7 s nalazima nakon arheološkog zahvata, te posebnim osvrtom na moguči ritus sahrane pokojnika Mjesto spaljivanja, odnosno spalište, prigodom dvogodišnjih istraživanja n>le nadjeno. Sasvim je sigurno da se nije nalazilo na poziciji niti jednog od deset grobova-Vjerojatno još u toku izgaranja grobne lomače s položenim tijelom, na mjestu unaprijed odredjenom (to potvrdjuje 10 ukopa) bila je iskopana jama dubine izmedju jednog i jednog i pol metra, promjera oko 60 cm. Na njezino dno, na zdravicu, zatim je bila stavljena urna sa sagorjelim komadičima potpuno čistih kostiju, gotovo bisnj0 rekli opranih vodom. Metalnih i drugih nalaza u njoj nije bilo. Žara je zatini bi zatvorena zdjelastim poklopcem na koji je potom bila stavljena posuda-vrč (opi-san pod br. 3), preklopljena rečenim kvadratnim fragmentom oveče posude poseb prilagodjenim za tu svrhu. Nakon uspostavljanja ove »višekatne« konstrukcije dno jame bilo je bačeno oko 10 cm, čiste zemlje, na koju je zatim u preokrenuto položaju stavljena posuda - br. 4 (rekonstrukcija: si. 2; t. 1). SI. 1: Moravče-Draščica kod Sesveta. Gornji dio groba 7, keramičke posude. Abb. 1: Moravče-Draščica bei Sesvete, Grab 7. TongefaBe. Te dvije manje prateče posude imaju ovdje sasvim odredjenu funkciju kultnih eciPijenata u koje je bila stavljena hrana pokojniku za putovanje na »onaj« svijet, to nam jasno svjedoči o več prisutnom religijskom poimanju svijeta koji je ljude asnoga brončanog doba okruživao. Završni čin opisanog rituala bilo je sakupljanje još donekle vručeg pepela, te J"ne zatrpavanje jame sa več položenim posudama. Ovaj topli (vruči) prah ostavio J® svoje tragove nagorjelosti na jednoj strani urne, te na manjim posudama. Njegova izhSa p0Punila Je P° prilici 50 % iskopane jame, ostali dio bio je zatrpan zemljom n ba<5enom prilikom iskopa. Zanimljivo je da se na udaljenosti od svega 60 cm nalazio 0vi Paljevinski grob, što inače nije bio slučaj na ostalim pozicijama, bil flakon restauracije materijala, za posude se moglo konstatirati da vjerojatno nisu ^ 0 ''adjene s posebnom namjenom za potrebe sahranjivanja (vrlo različiti tipovi i °nzije), a neke su sasvim sigurno iz kučne uporabe, poput od odbačene posude 3 vP*,avljenog kvadratičnog poklopca. Takodjer, na malo oštečenoj drški posude broj 'ni se da je oštečenje dužim kučnim koristenjem bilo veoma zagladjeno. nek av ritus sahrane pokojnika u principu odgovara onima s drugih istovremenih razh(-POla U ovim Proslorima. uz neke posebitosti, kao npr. izostanak kultnog 'janja posuda iznad groba (Sirova Katalena, Virovitica).2 SI. 2: Moravče-Draščica kod Sesveta, grob 7, žara s poklop-cem i keramičkim posudama kao prilozima. Abb. 2: Moravče-Draščica bei Sesvete, Grab 7. Urne mit Deckel und zwei Krtigen als Beigaben. Odnos groba 7 prema nekropoli Kako je več rečeno, u neposrednoj bližini nalazio se još jedan ukop i kako je t0 izuzetan odnos na nekropoli, mogao bi sugerirati odred jene rodbinske veze za života U kronološkom su smislu bliski, pa tragovi drugoga ne bi bili vidljivi niti bi se z8 njega znalo. Ostali grobovi ne pokazuju medjusobno neke posebne odnose, a m njihovom rasporedu ne uočavarno posebnu pravilnost. Oni su relativno razbacan' prostoru, iako ne previše udaljeni jedan od drugoga, s možda neznatno večojfl koncentracijom na sjevernoj strani. Nije sasvim isključena mogučnost da je antička arhitektura uništila bez traga jedan ili dva ukopa. To bi sugerirali ne grobovi koji se čine donekle oštečeni, no to bi moglo biti i prirodnim pomicanje SI. 3: Moravče-Draščica kod Sesveta, grob 7, presjek i tlocrt. Abb. 3: Moravče-Draščica bei Sesvete, Grab 7. Querschnitt und GrundriB. tla k • Ko]e je ovdje u bližini aktivno. Žarni grob 7, kao i sama nekropola, nalaze se u z'ni potoka koji ne presušuje, udaljeni od njega ne više od 100 metara. Zona n apanJa nalazi se u neposrednoj kontaktnoj zoni trajnog šumskog pojasa i daljih kilS° prema njemu više nema. Ovdje je važno napomenuti činjenicu da se nekoliko °metara sjevernije nalazi lokacija višeslojnog gradišta, spomenutog u uvodnom hal« Sa takodier nalazima Kulture žarnih polja i to njenih mladjih faza več prema tatu. Višegodišnje njegovo istraživanje na žalost nije otkrilo i postojanje ove Jstarije faze KŽP, kojoj pripisujemo našu nekropolu. Atribucija i kronologija žarn*h°b kao ' ostali na nekropoli, mogu se sa sigurnošču pripisati Kulturi ' Polja. Prema kronologiji i podjeli ove kulture u sintetskom radu K. Vinski,3 lsm° nalaz mogli atribuirati njenoj I fazi, odnosno vremenu oko 1250 g. p.n.e. °^redltetl K' Vinski istraživala u Sirovoj Kataleni i Virovitici (ova s 0rtl,)enim pomakom) u Podravini dali su zanimljive nalaze srodne opisivanima. Prilo-S ^Unim buklima i poklopcima, te manjim pratečim posudicama kao ritualnim 2ltia, posebno urne s poklopcima iz grobova broj 1, 2, 3 i 10 u Kataleni,5 veoma su srodne nalazima iz Moravča-Draščice. Slični nalazi otkriveni su u najnovije vrijeme u Dolnjem Lakošu kod Lendave.6 Drugi najbliži nalazi našemu potječu iz okoline Bjelovara, lokalitet Drljanovac.7 Iako pripadaju početku II faze KŽP-a8 oni pokazuju, osobito u formi urne npr., stanovite podudarnosti oblika prema nalazima iz Podravine i Sesvetskog Prigorja. To se prvenstveno očituje u profilu žare s punim buklima na boku, prikazane na izložbi u Koprivnici.9 Čini se da je ovdje nešto veče prisustvo svijetlocrveno pečene keramike mekanije fakture. U prostoru koji gravitira Prigorju, izgleda da se još jedan lokalitet rane faze nalazi u bližini Sesveta kod Oborova, prema saopčenju B. Lovrenčeviča - amatera prijatelja arheologije iz Zagreba.10 Osim kako je rečeno I faze KŽP-a, na lokalitetu Draščica nisu zamiječene mladje forme keramike, niti promjene načina sahranjivanja. U ovom slučaju nije moguče uspostaviti izravnu vezu fakture i forme posuda iz groba 7 i drugih, i kasnobronča-nodobnog gradišta na obližnjem brijegu Kuzelin11 koje je mladje. Medjutim, moramo pripomenuti da se sondiranjem u istom periodu u centru Moravča, došlo do nalaza kamenog humka pod zemljom vel. 5,5 x 4,5 m s grobnicom i skeletnim ukopom u sredini; te još dva uz njega s vanjske strane.12 Nalaza osim dva mala fragmenta keramike nije bilo. Upravo ova dva ulomka, kao i forma grobnice sa skeletnim ukopom, dozvolili su nam radnu pretpostavku da se tu radi o srednjebrončanodobnom ukopu, vjerojatno Kulture grobnih humaka. Ovdje su medjutim potrebne još dodatne analize i terenska istraživanja. Spominjemo to zato što bi dodatna iskopavanja moguče unijela više svjetla u problem kontinuiteta srednje u kasnu broncu na ovom prostoru, a i šire. 1 V. Sokol, u: 40 godina arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (1986) 104, 161. 2 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama sa svojim grupama, u: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 558-559. 3 K. Vinski-Gasparini, Ktdtura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj, Monografije/ Filozofski fakultet - Zadar 1 (1973). 4 Ib., 37 ss. 5 Ib., 44 ss. 6 I. Savel, u: Bronasta doba v Sloveniji. Lendavski zvezki 8, 1986, 35-40. ' K. Vinski-Gasparini (nap. 2) 569. ' Ib., 570 ss. 9 N. Majnarič-Pandžič, u: 40 godina arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvo skoj (1986) si. 50, kat. br. 171. 10 B. Lovrenčevič, dokumentacija u arh>v' Muzeja Prigorja. 11 V. Sokol (nap. 1) 85. 12 Ib., 104. GRAB NR. 7 DER URNENFELDERKULTUR IN MORAVČE BEI SESVETE (ZAGREB) Zusammenfassung Parallel mit dem Fortsetzen der Sondierung des Ringwalls Kuzelin in den Jahren l98(,y"ft 1981 erforschte man auch die jungbronzezeitliche Nekropole bei Moravče, der letzten Ortscn auf dem Weg zum Ringwall. Die Ausgrabung wurde am Anfang mit Schnitten »usgefOhrt, spfiter in groBe Flfichen zusammengefiigt wurden. Die ersten abgenommenen und durcn Ackern vermischten Schichten enthielten aussehlieBlich die Elemente der antiken materiel Kultur. Bei Ausgrabungsvertiefungen bis zum gewachsenen Hoden, das ist unter den 1,0 ,je der Grundmauern, wurden im Raum zwischen den Mauern in relativer Tiefe von 50 bis 70 cm ^ Brandgriiber der Urnenfelderkultur entdeckt. Insgesamt wurden in und um den Zwischenra der villa rustica zehn Urnengraber entdeckt, von denen einige durch die Landbebauung oder sPater durch den Architekturbau beschadigt wurden.1 Die Beschreibung der Grabeinheit Nr. 7 Das Grab befand sich in relativer Tiefe von etwa 50 cm, an der inneren Seite des apsidialen Gebaudes. Es bildete eine runde Grube von etwa 60 cm im Durchmesser, mit totaler Tiefe von 40-50 cm und mit dem vermutlich durch den Ackerbau beschadigten oberen Teil. Die Grube War mit schwarzer fetter Erde mit winzigen Knochenstiicken und mehr oder weniger beschadigten keramischen Gefassen gefullt und war ohne besondere Grabkonstruktion. Insgesamt burden vier Gefasse gefunden (von denen eins die Funktion des Deckels ubernahm) und ein Meckel im engeren Sinn des Wortes, hergestellt aus einem Fragment eines groBeren Rezipienten. Urne mit der Schiissel als Deckel befand sich zur Zeit der Entdeckung in situ, mit dem Boden dem gewachsenen Boden zu. Unter dem Deckel hat sich der Urnenhohlraum erhalten, sich die verbrannten, fein gebrochenen nicht mit Erde vermischten Knochen befanden. In ^eckelhohe befand sich an der Seite der Urne ein kleineres GefaB mit der Mundung nach Unten. Etwas tiefer wurde noch ein kleineres GefaB entdeckt, das umgesturzt war (Abb. 1: 3). mit Erde vermischte Asche, die die Grube ausfullte, war zur Zeit der Grabanlegung noch "icht ganz abgekuhlt, wodurch einige Brandspuren an den GefaBen zuriickgeblieben sind (Taf. 2: 2; 3: 2). ^ie Rekonstruktion des Grabes Nr. 7 nach den Ausgrabungsbefunden und im besonderen Hinblick auf den Bestattungsritus Der Verbrennungsplatz wurde bei den zweijahrigen Forschungen nicht entdeckt. Auf jeden a11 befand er sich auf keiner der Stellen der zehn entdeckten Graber. Man vermutet daB wahrscheinlich noch wahrend der Verbrennung des auf dem Scheiter-^aufen gelegenen Leichnams, auf einer vorher bestimmten Stelle (wie uns durch zehn Eingra-Utlgen bestatigt worden ist) eine Grube mit dem Durchmesser von etwa 60 cm und einer Tiefe einem bis anderthalb Meter tief gegraben wurde. Auf den gewachsenen Boden stellte man Qle Urne mit verbrannten und vollig reinen Knochenstiicken, als ob sie mit Wasser gespult *orden waren In der Urne befanden sich keine metallenen oder anderen Funde. Die Urne wurde bedeckt u z mit einem schiisselformigen Deckel, auf dem nachher ein Krug aufgestellt ™urde (beschrieben unter Nr 3) uberdeckt mit dem bereits erwahnten, fur diesen Zweck extra *«gefertigten quadratischen Fragment eines groBeren GefaBes. Nach der Aufstellung dieser ^lehrstockigen« Konstruktion schflttete man auf den Grubenboden ungefahr 10 cm Erde auf aie dann in umgesturzter Lage das GefaB Nr. 4 gelegt wurde (die Rekonstruktion: Abb. 2, Taf. 1). k ,Die zwei kleineren GefaBe haben in diesem Fall eine ganz bestimmte Funktion des j*uttrezipienten, bestimmt fur das Aufbewahren von Speisen, die dem Verstorbenen auf seiner ins Jenseits auf den Weg gegeben worden sind. Das bezeugt eindeutig die bereits ^andene religiose Auffassung der Welt, die den damaligen jungbronzezeitlichen Menschen dip oer SchluBakt des beschriebenen Rituals war das Sammeln der noch heiBen Asche, mit der B'e Gfube mit den bereits hineingelegten GefaBen ausgefiillt wurde. Die heiBe Asche hinterlieB randspuren auf einer Urnenseite und an kleineren GefaBen. Die Aschemasse fullte ungefahr Z6 Haifte der ausgegrabenen Grube aus, die andere Halfte der Grube fullte man mit der g^egrabenen Erde Es ist interessant zu erwiihnen, daB sich nur 60 cm Weg ein anderes a"%ab befand, was Ubrigens an anderen Stellen nicht der Fall war. dio ~ach beendeter Restaurierung der Funde konnte die SchluBfolgerung gezogen werden, daB (es ?ef&(3t' vermutlich nicht mit bestimmter Absicht fur Bestattungszwecke verfertigt wurden sY-.^mmen zu verschiedene Typen und Dimensionen vor); noch mehr einige stammen mit Cfheit aus dem Haushalt wie z. B. der quadratische Deckel, den man aus einem d ^ggew„rfem.n GefaB anfertigte. Auch auf dem beschadigten Henkel des GefaBes Nr. 3 zeigen daB die Beschadigung durch die Abnutzung im Hau.shalt geglattet wurde. Wu Vorhandene Bestattungsritus entspricht grundstttzlich den bei anderen Nekropolen aus Sc'ben Periode und in demselben Raum festgestellten Riten, jedoch in einer spezieller Form, da z. B. hier das kultmaBige Zerbrechen der GefaBe uber dem Grab (Sirova Katalena, Virovitica) ausblieb.2 Die Attribution und die Chronologie Das Grab Nr. 7 kann zusammen mit alien anderen Grabern der Nekropole mit Sicherheit der Urnenfelderkultur zugeschrieben werden. Nach der Einteilung dieser Kultur in der synthetischen Arbeit von K. Vinski-Gasparini,3 konnten wir unsere Fundstatte der I. Phase zuschreiben, bzw. sie in die Zeit um das Jahr 1250 v. Chr. datieren. Die Graberfelder, die von ihr in Sirova Katalena und Virovitica4 im Dravagebiet erforscht wurden, gaben interessante Funde, die den beschriebenen ahnlich sind. Die Buckelurnen mit Deckeln und kleineren GefaBen als Ritualbeigaben, besonders aber die Urn en mit Deckeln aus den Grabern Nr. 1, 2, 3 und 10 in Sirova Katalena,5 sind sehr verwandt mit den Funden aus Moravče-Draščica. Ahnliche Funde wurden in letzter Zeit auch in Dolnji Lakoš bei Lendava6 entdeckt. Die anderen unseren nahen Funde stammen aus Drljanovac in der Umgebung von Bjelovar.7 Obwohl sie an den Anfang der II. Phase der Urnenfelderkultur8 gehoren, zeigen sie insbesonders in der Urnenform eine standige Formenubereinstimmung mit den Funden aus dem Dravagebiet und Sesvetsko Prigorje. Vor allem sieht man das aus dem Profil einer Buckelurne, die in Koprivnica ausgestellt wurde.9 Anscheinend ist hier etwas mehr hellrot gebrannter Keramik von etwas weicherer Faktur vorhanden. Nach dem Bericht von B. Lovrenčevič aus Zagreb10 gibt es im nach Prigorje gravitierenden Raum vermutlich noch einen Fundort der friihen Phase in der Nahe von Sesvete bei Oborovo. Der Fundort Draščica zeigt keine jiingeren Keramikformen oder veranderte Bestattungsar-ten vor, aufler den beschriebenen aus der I. Phase der Urnenfelderkultur. In diesem Fall ist es nicht moglich, eine unmittelbare Verbindung der Faktur und der Formen der GefaBe aus dem Grab Nr. 7 und anderen Grabern mit dem spatbronzezeitlichen Ringwall auf dem naheliegenden Hiigel Kuzelin," der jiinger ist, aufzustellen. T. 1: Moravče-Draščica kod Sesveta, grob 7. Taf. 1: Moravče-Draščica bei Scsvete, Grab 7. T. 2: Moravče-Draščica kod Sesveta, grob 7. Taf. 2: Moravče-Draščica bei Sesvete, Grab 7. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 437-451 BRONČANODOBNI NALAZI IZ KARLOVAČKE REGIJE LAZO ČUČKOVIČ Gradski muzej Karlovac, Strossmayerov trg 7, YU-47000 Karlovac Karlovačka regija danas obuhvata prostor oko srednjeg toka rijeke Kupe i dalje na jug oko njenih pritoka Korene, Mrežnice i Dobre, a na jugoistok do rijeke Gline. Ovaj prostor je, nažalost, arheološki vrlo slabo istražen pa nišam u mogučnosti dati cJelovitiju sliku zbivanja u brončanom dobu. Stoga ču samo podsjetiti na pojedine nalaze koji su več ranije objavljeni i ukazati na neka novija terenska zapažanja. Nešto više pažnje če biti posvečeno otkriču specifičnog kultnog mjesta na prethisto-riJskoj gradini Turška kosa kraj Topuskog. Rano i srednje brončano doba još je nedovoljno razjašnjeno pa se neču zadržavati na ovim razdobljima. Do sada je jedino ponešto pisano o vezama cetinske i lasinjske, °dnosno kiringradske kulture (Benac, Batovič i Dimitrijevič)1 i to uglavnom na osnovu nalaza sa gradine Kiringrad koje je objavio S. Dimitrijevič 1961. godine.2 Teoretski se može raspravljati o kontaktima i utjecajima jedne kulture na drugu, ali b' tada trebalo izuzeti kombinacije sa navedenim nalazima sa Kiringrada iz Jednostavnog razloga što taj materijal pripada starijem željeznom dobu. Doduše sa lst°g lokaliteta potiču i slučajni nalazi koji sigurno pripadaju eneolitskom razdoblju 'Problematični ulomci keramičkih posuda koji bi mogli pripadati početku brončanog ali taj materijal nije objavljen.3 Još bih dodao da je posljednjih godina u halštatskom sloju na gradini Turška kosa kraj Topuskog iskopan materijal medu k°jim nalazimo analogije za gotovo sve predmete sa Kiringrada objavljene u "avedenom radu S. Dimitrijeviča kao lasinjske: oblici posuda, način ukrašavanja, °jadisanje, motivi, faktura i figuralna plastika." Razdoblje kasnog brončanog doba, odnosno period dominacije Kulture polja sa arama bolje je dokumentirano. Naseobinska keramika kasnog brončanog doba ^aflena je na nekoliko gradina. Najprije bih spomenuo tri istaknute gradine koje su esto korištene kao refugij, a i kao mjesto za podizanje naselja od eneolita do ^'ednjeg vijeka. To su gradine Belaj, Kiringrad i Nikolino brdo u Topuskom. Gradina e'aj (gl. 2) se naiazi na istaknutom položaju izmedu tokova rijeke Korene i Mrežnice eKih 5 kilometara južno od Kupe. Ovaj brežuljak danas nažalost više ne postoji jer j!. tu veliki kamenolom. Nalazište i nalaze je obradila N. Majnarič-Pandžič.5 v1"ngrad (si. 5) je istaknuti brežuljak, sa svih strana strm, izmedu potoka Mala i k lka Trepča 4 kilometra južno od Kupe. K. Vinski-Gasparini uvrštava nekoliko N^ičklh nalaza sa Kiringrada u grupu Zagreb Kulture polja sa žarama.6 Gradina kotl°lin° brdo (sL 4) nalazi se na izdvojenom brežuljku uz zapadni rub Topličke iz k U nL'P°SI'ednoj bližini termalnih vrela. Najviše ulomaka keramičkih posuda kasnog brončanog doba nadeno je uz južno podnožje gradine u jednoj blagoj uvali kor° da P081"}' mogučnost da se živjelo na ovom zaklonjenom mjestu, a da se gradina "a samo za kakove opasnosti.7 ■£ec/em zemunrect SI. 1: Presjek gradine Turška kosa. Abb. 1: Der Ringwall Turška kosa im Querschnitt. Zanimljive su i dvije manje utvrde sa tumuloidnim bedemom - Turška kosa (si. 1) kraj Topuskog8 i Umka (si. 3) u Točku Veljunskom.9 Tuska kosa je smještena uz desnu obalu rijeke Gline na južnom ulazu u topličku kotlinu, a Umka uz desnu obalu rijeke Korane na rubu uske i dugaček kotline uz srednji tok korane. Obe imaju zaravnat plato isturen prema rijeci, a na suprotnom lako pristupačnom prilazu platou podignut je veliki Zemljani bedem u obliku ovalnog tumula dužine oko 25 i višine oko 7 metara. Probna iskopavanja su obavljena na Turskoj kosi. Oko platoa su bile drvene palisade, a na platou nastambe. U nasutom bedemu otkrivena je keramika iz Ha B perioda (t. 1: 3-4) koja je ovamo dospjela iz naselja koje je ovdje bilo prije izgradnje bedema pa se može pretpostaviti da su navedene utvrde izgradene krajem Ha B ili početkom Ha C perioda. M. Šeper pominje naselje brončanog doba kraj Gradca blizu lasinjske kiselice u Lasinji te detaljno opisuje glinenu figurinu tu pronadenu.10 Ovu figurinu S. Dimitr1* jevič uvrštava u eneolitsku (lasinjsku) idoloplastiku." Medutim ona je ipak srodnij8 sa figurinama ruške grupe iz kasnog Ha B perioda,12 a treba imati u vidu da je M-Šeper imao uvid i u druge nalaze sa tog lokaliteta pa je stoga ovu figurinu uvrstio u brončano doba. Nekropole kulture polja sa žarama su zasad otkrivene u Ozlju':i i na Treščerovač' kom polju.14 K. Vinski-Gasparini ih uvrštava u grupu Velika Gorica kulture polj8 sa žarama. Ostave brončanih predmeta pronadene su na nekoliko lokaliteta. Najstarija j ostava iz Maličke datirana u horizont II - Veliko Nabrde prema klasifikaciji Vinski-Gasparini za ostave Kulture polja sa žarama.15 Horizontu III - Kloštar Ivan'1 pripada ostava iz Lisina koja kao i prethodna ima sva obilježja radioničkog kruf?8 medurječja Drave, Save i Dunava.1' Na balkansko radioničko porijeklo upu^uJ fundus ostava iz Gajine i Vranjkove pečine kod Drežnik-Grada datirane u horiz°n •®til|i ron 'Bdlco \ )> Ž \ > SI. 2: Belaj u 17. stolječu (iz rukopisa M. Stiera. ONB, Cod. 8608, si. 9). Abb. 2: Belaj im 17. Jh. (aus dem Manuskript von M. Stier, ONB, Cod. 8608, Abb. 9). ~ Matijeviči.17 Uništenoj ostavi vjerojatno pripada i nekoliko brončanih predmeta na<3enih u Krnjaku.18 J°š bih dodao nalaz fibule u obliku violinskog gudala negdje iz okolice Karlovca.19 Kultno mjesto na gradini Turška kosa Posebnu zanimljivost naseobinskog kompleksa Turška kosa predstavlja otkriče jtifičnog kultnog mjesta udaljenog stotinjak metara sjeveroistočno do več pome-e utvrde sa tumuloidnim bedemom. To je ustvari blagi hrbat (podsječa na jako ,^zvučeni tumul) na padini brda pun raznovrsnog arheološkog materijala tako da Sr j.prvi mah izgledalo da se radi o nekakvom smetištu. Debljina kulturnog sloja u dot '' brl)ta iznos' 15()cm, ali se na osnovu položaja pojedinih slojeva, koji leže „e? a strmo i u gornjem djelu su svi presječeni, može zaključiti da je ovaj humak jer znatno viši. Tragovi objekata nisu otkriveni što ne znači da ih neče biti p0 ,Su sistematska istraživanja ovog prostora tek na početku. Analiza terenskih ili hUlalta radi o kultnom mjestu. Osnovne karakteristike keramičkog posuda sa kraja Ha B perioda na kultno^ mjestu su: posude su dosta line fakture i često su prevučene črnim premazom (<• 1) koji je ponekad fino ispoliran (t. 3: 3); najčešči oblici su zdjele sa uvuCeni"1 obodom bez naglašenih usta (t. 2: 5; 3: 7-8), šalice i zdjelice sa omfaloidnim dni"11 i naglašenim ramenom te koničnim vratom (t. 2: 3), koje češče imaju ravno dn" (t. 2: 1; 3: 5) i grubi lonci koničnog i cilindričnog oblika (t. 2: 4); drške na Sulica"1 su uglavnom trakaste i izlaze iz usta posude, a zuvršavaju na ramenu (t. 3: 3); i'Je . se pojavljuju fasetirane držke (t. 1: 6; 3: 4); nekoliko zdjela ima zadebljani turbana* SI. 4: Topusko - Nikolino brdo (foto L. Čučkovič) Abb. 4: Topusko - Nikolino brdo (Foto L. Čučkovič). obod (t. 3; 2); kukaste spirale (t. 3: 1) i razne aplicirane plastične trake; motiv je esto popračen žigosanim (t. 2: 1) ili običnim ubodima (t. 3: 1). U mladem sloju se °Ve osnovne karakteristike nastavljaju i dalje razvijaju, ali i degeneriraju. Izbor eramičkih oblika je znatno bogatiji, omfalos dno je nemamije izvedeno, šalice sa °ničnim vratom su vrlo česte, drške su trakaste sa često naglašenim rubovima, setiranih drški nema, ukrasi na posudama su daleko raznovrsniji i brojniji, ali i 2natno nemamije izvedeni i motivi su češče popračeni ubodima. * igurina u starijem sloju nije bilo, ali su pronadene dve zanimljive antropomorfne °ge na kojima su najvjerojatnije stajale keramičke posude. Ovdje su jasno naglašene ^at°niske karakteristike ljudske noge - oblik noge, peta, gležnjevi... Pored toga tr L- SU Precizno izveden metalni nakit. Na jednoj se vidi početek spiralne trake .0kutastog presjeka koja je bila omotana oko noge iznad gležnjeva (t. 1: 7), a na j u8oj su se sačuvali ostatci triju nazubljenih plastičnih traka koje takoder predstav-J JU nanogvice (t. 3: 9). Na nogama se sačuvao črni premaz. Kod figurina iz mladeg °Ja, za razliku od navedenih oblika figurativnog izražavanja, tjelesnost je zanema-p na' ali se jedan od osnovnih ikonografskih koncepata dalje razvija, a to je precizno j, azivanje metalnog nakita. Posude na antropomorfnim nogama su česte u no rpatsk°j kotlini- Najviše sličnosti sa našima vidim na posudama u obliku ljudske p ge iz Križevaca" i Egyeka.22 U prvom redu mislim na naglašeni gležanj. Stoga sl°ji mogučnost da se i ovdje radi o samostalnom prikazu noge što takoder nije eP°znata pojava." se nekoliko riječi o malom utegu sa urezanim antropomorfnim prikazom koji no'° 'Vno kronološki nalazi izmedu sloja sa realistički prikazanim antropomorfnim tjefamU (slariii sl°j)1 sloja sa brojnim antropomorfnim figurinama pojednostavljenog Pek3 'mla žarama sa svojim grupama, u: Praist. ju9° zem. 4 (1983) 568. 7 L. Čučkovič (nap. 4) 9, si. 5. " 'b-. 12- m » Ib., 12. - L. Čučkovič, Arheološka kan zajednice opčina Karlovac (1984) 13, l4 10 M. Šeper, Prapovjesne glinene fi>ju'"e- J Hrv. arh. dr. n. s. 24-25, 1943-1944, 22, s« v " S. Dimitrijevič (nap. 1) 161. .u|. 12 S. Gabrovec, Kasno brončano doba (K 4 turu polja sa žarama), u: Praist. jugosl- zt'" (1983) 52 ss, si. 6: 21. . a. 13 K. Vinski-Gasparini, Osvrt nu istrazi nju kusnog brončunog i starijeg želj®* d°ba u sjevernoj Hrvatskoj, u: Arheloška istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj, Izd. Hrv. arh. dr. 2 (1978) 135, si. 2. D. Balen-Le-tunič, Grobovi kasnog brončanog i starijeg željeznog doba iz okolice Karlovca, Vj. Arheol. Zagreb, ser. 3. 14, 1981, 11-24. 14 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj, (1973) 186, t. 101. 15 D. Balen-Letunič, Ostava kasnog brončanog doba iz Maličke, Vj. Arheol. muz. Zagreb ■ s- 18 1985 35—44. " K. Vinski-Gasparini (nap. 14) 181, t. 97. ' Ib., 165, 176, t. 128. L. Čučkovič (nap. 4) 9, si. 2. 2o K. Vinski-Gasparini (nap. 14) 181. Konzultacije sa B. Čovičem su mi puno Pomogle u odredivanju karaktera ovog kult-n°g mjesta. , ~ Z. Homen, O jednom nalazu sa križevač-Ke2ciglane, Muz. vj. 6, Čakovec 1983, 51-54. . I- Bona, Magyarorszdgi muvčszet a honfo-wlfcig (Art in Hungary before the Magyar L°nquest, Budapest 1959) 14, si. 14. . " G. Kossack, Studien zum Symbolgut der -ptenfelder und Hallstattzeit Mitteleuropas Berlin 1954) 7, 31-32. n Plošne figurine iz Ljubljanskog barja, u®'ia i tako dalje. „ S. Gabrovec (nap. 12) 90, si. 6: 9. B. Čovič, Umjetnost kasnog bronzanog i anjeg željeznog doba na istočnoj jadranskoj j, a" i u njenom zaledu, u: Duhovna kultura dno' ^osebna izd. Cent. balkanol. ispit. 11 31, t. 5: 7. iz R ^a*'211 kostiju je izradio Mario Jurišič , Kepubličkog zavoda za zaštitu spomenika TUJe 'Z Zagreba. L„ ,K- Horedt, Hallstattische Tierfiguren aus 2-3 de Mui-e«. Dacia 7, 1963, 527 i d., si. S. Dimitrijevič (nap. 2). si fj- Seper (nap. 10) t. 9: 83. » t. 9; 88. ji JN 7: 64; 10: 90. 32 wPahi{. Brinjeva Gora 1953, Arh. vest. ®8l, 109, si. 26. 34 J. Korošec, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu (1951) 73. 35 S. Gabrovec (nap. 12). 36 M. Šeper (nap. 10) t. 10: 91. 37 Ib., t. 10: 90. 38 H. Muller-Karpe, Beitrage zur Chronolo-gie der Urnenfelderzeit nordlich und siidlich der Alpen, Rom.-Germ. Forsch. 22 (1959) t. 120:45. 39 S. Pahič (nap. 33). 40 S. Gabrovec (nap. 25). 41 M. Šeper (nap. 10) t. 7: 64. 42 v. nap. 24. 43 M. Šeper (nap. 10) t. 10: 87. 44 Z. Burkovski, u: Skulptura u Sisku (Sisak 1984) si. 1. 45 M. Šeper (nap. 10) t. 6: 43. 46 B. Čovič (nap. 26). 47 V. Čurčič, Prehistorička sojenica u Ripču kraj Bihača u Bosni, Gl. Zem. muz. 20, 1908, 149 i d., t. 4: 7-10 i Wiss. Mitth. Bos. Here. 12, 1912, 3 i d., t. 4: 7-10. 48 Ib., t. 4: 1-3. 49 F. Fiala, Jedna prehistorička naseobina na Debelom brdu kod Sarajeva, Gl. Zem. muz. 6, 1894, 114, t. 8: 7 i Wiss. Mitth. Bos. Here. 4, 1896, 38 i d., si. 106. 50 H. Muller-Karpe (nap. 38). 51 J. Korošec (nap. 34). 52 V. Čurčič (nap. 47) 154-155. 53 B. Čovič (nap. 26) 31-33. 54 S. Gabrovec (nap. 12) 90-91. 55 Pomenuču samo jedan noviji prilog o toj problematici: N. Majnarič-Pandžič, O porije-klu srednjebrončanodobne antropomorfne plastike u Jugoslavenskem Podunavlju, Opuse. arch. 7, 1982, 47-57. 56 G. Kossak (nap. 23) 9. 57 W. Torbriigge, Hallstattzeitliche Terra-kotten von Fischbach-Schirndorf in der Ober-pfalz, u: Studien zur vor- und friihgeschichtli-chen Archtiologie. Festschrift fiir Joachim Werner zum 65. Geburtsttag (Miinchen 1974) 61 i d. 58 H. Miiller-Karpe, Ein friihetruskisches Stiergefass, ib., 49 i d. 58 V. Čurčič (nap. 47) t. 4: 3. die bronzezeitlichen funde aus der karlovac-region Zusammenfassung arcfiif. Karlovac-Region befindet sich um das zentrale Flufigebiet des Flusses Kupa. Vom Cf°l°gischen Gesichtspunkt aus ist dieser Raum ungeniigend erforscht worden. Uber die Vdl Und Mittelbronzezeit herrschen nach wie vor Unklarheiten. Ledighch aufgrund der aus Kiringrad2 entstanden einige Erwagungen Ober die Verbindungen der Cetina- und Lasinja-Kultur.1 In Kiringrad wurde zwar aneolithische Keramik entdeckt, aber noch nicht veroffentlicht.3 Jene Funde, auf welchen diese Erwagungen basierten, stammen jedoch mit Sicherheit aus der Hallstattzeit, da wir analoge Funde auf dem Ringwall Turška kosa4 finden konnen. Die Siedlungskeramik aus der Spatbronzezeit wurde auf den Ringwallen Belaj5 (Abb. 2), Kiringrad6 (Abb. 5) und Nikolino Brdo in Topusko7 (Abb. 4) entdeckt. Beachtenswert sind auch zwei kleinere befestigte Siedlungen mit dem tumuloiden Wall - Turška kosa8 (Abb. 1) und Umka in Točak Veljunski9 (Abb. 3). Sie sind am Ende der Ha B- oder am Anfang der Ha C-Periode entstanden. In der Literatur wird weiterhin die bronzezeitliche Siedlung in Lasinja10 erwahnt. Hier entdeckte man unter anderem auch ein Figiirchen, das in die aneolithische Periode11 datiert wurde, obwohl es eigentlich mehr mit den Figuren der Ruše-Gruppe aus der Ha B3-Periode verwandt zu sein scheint.12 Die Nekropolen der Urnenfelderkultur entdeckte man in Ozalj13 und in Treščerovac.14 Aus demselben Zeitabschnitt stammen auch einige Depotfunde: Malička,15 Lisina,16 Gajina pečina und Vranjkova pečina bei Drežnik17 sowie Krnjak,18 ebenso der Zufallsfund einer Violinbogenfibel in der Umgebung von Karlovac. Eine besonders interessante Entdeckung des Siedlungskomplexes Turška kosa stellt die spezifische Kultstatte dar, nicht weit von der bereits erwahnten Befestigung mit tumuloidern Wall entfernt, jedoch in unmittelbarer Nahe der Nekropole. Es handelt sich um einen ovalen Raum, heute in Form eines ziemlich ausgedehnten Tumulus, wo wahrend des bestimmten Kultritus, vermutlich in Verbindung mit dem Totenkult,20 verschiedene Gegenstande und Speisen abgestellt oder weggeworfen wurden. Die bisher zusammengebrachten Funde datieren von Ha B 3- bis zur Ha D-Periode. Die aus der Kultstatte stammende Keramik ist wesentlich feiner und mannigfaltiger als diejenige aus der Siedlung; auBerdem wurde noch eine grofie Zahl (150) von Figuren entdeckt. In der alteren Schicht (Ha B3) fand man zwar keine Figuren, wohl aber stammen daher zwei anthropomorphe FiiBe mit stark betonter anatomischer Darstellung und klar gestalteten FuBringen (Taf. 1: 7 und 3: 9). Es ist anzunehmen, daB es sicn hier um zwei FuBgefaBe handelt. Einer ahnlichen Darstellung begegnen wir bei den GefaBen in Form des menschlichen FuBes aus Križevci21 und Egyek.22 Es besteht die Moglichkeit, da» es sich hier um eine selbstandige Darstellung der FiiBe handelt, was kein unbekannter Fal1 ist.23 Dem Anfang der Ha C-Periode wird das Tongewicht mit dem eingeritzten Motiv einer symbolischen Tracht zugeschrieben (Taf. 4: 12). Eine ahnliche Art der Darstellung menschlicher Gestalt finden wir in alteren Zeitabschnitten,24 doch eine geradezu identische Symbolik finden wir bei den zeitlich nahen Figuren aus Ormož25 und Kekiča Glavica.28 In alterer Schicn, befanden sich oft Tierknochen, die von gesunden Tieren, und oft von Jungtieren, stammen-In jiingerer Schicht sind die Knochen seltener vorhanden, dafur treten hier die Tierfiguren mi ausgepragter Neigung zur realistischen Darstellung auf - im Gegensatz zu menschlichen Figiirchen mit schematisierten Korpern. Es ist anzunehmen, die Figuren ubernahmen die Rolle der Opfertiere. Diese Regel gilt nic" im Fall der Pferdefiguren. Das Vorkommen der Pferde- und Reiterfiguren ist mit de thrako-kimmerischen Einfliissen zu verbinden. Eine votive eingegrabene Gruppe der Tierfig0 ren aus der Periode Ha B-C kennen wir aus Rumfinien.2' Die Erforschungen von Turška kosa ergaben einige interessante Resultate. Das Materj von Kiringrad, frilher in das Aneolithikum datiert,28 wird jetzt mit Sicherheit dem Ende de Bronzezeit und der alteren Eisenzeit zugeschrieben. Der Begriff Kiringrad-Kultur soli wie vor beibehalten werden, jedoch im Zusammenhang mit der Hallstattzeit. In Kiringrad un in Turška kosa entdeckte man eine groBere Zahl anthropomorpher Figuren des vereinfacWe Korpers und mit prazise ausgefiihrter Darstellung des Metallschmuckes mittels der aPP'"zl5eS ten plastischen Bander und Ringe. Ein schones Beispiel ikonographischer Bedeutung d Metallschmuckes ist bei einer Figur aus Kiringrad ersichtlich, bei der die Arme und Bei gekUrzt sind, wfihrend der Hals unverhaltnismSBig lang ist, um dadurch genugend P'alzkeS schaffen, den ganzen Schmuck vorzeigen zu konnen."' Ein Beispiel der Betonung des SchmucK mittels plastischer Biinder finden wir auBerhalb unserer Region in Poljanec na Savi,1" "us , r spiiten Ha B Periode Auch andere Figuren aus Poljanec na Savi zcigen die Eigenschaften spflten Bronzezeit auf." Auf dem Gebiet des nordwestlichen Jugoslawiens begegnen wir. ikonographischen Eigenschaften nach, drei grundlegenden Figurengruppen. FOrden n6rdl»f^ Teil sind charakteristisch einfache abgerundete Figiirchen mit kreuzartig gestalteten (Brinjeva Gora,1ss Ptuj," Ormož," Lasinja," und Poljanec na Savi") sowie flache Figuren ^ eingeritztem Trachtenmotiv (Maribor,3" Brinjeva gora," Ormož,4' Poljanec na Savi41), die jr altere Traditionen aus dem Karpatenbecken erinnern.41 In der zentralen Gruppe finden vorwiegend Figuren, bei denen der Metallschmuck betont dargestellt ist (Kirin und Turs kosa). Die Arme der Figuren sind herabgelassen, nur selten gehoben - wie bei den Adoran (Kirin,43 Sisak44 und Kostajnica45). Sowohl in der Zentral- als auch in der Sudgruppe ist in der Ha C-Periode noch das eingeritzte Trachtenmotiv erhaltengeblieben (Turška kosa, Taf. 4: 12, Kekiča glavica46 und Ripač47). Bei der siidlichen Gruppe liegt die Betonung auf den Geschlechts- und Sinnesorganen (Ripač48 und Debelo brdo49). Diese Figuren scheinen dem alltaglichen Leben naher zu sein. Im Norden finden wir sie in den Nekropolen (Maribor50), an den Hausherden (Ptuj51) oder in den Kultstatten neben der Nekropole (Turška kosa), wo sie mehr mit dem Totenkult in Verbindung zu sein scheinen; im Siiden begegnen wir bereits den Heiligtiimern (Ripač52 und Pod53), so daB r von einer komplexen Form von Pantheon sprechen konnen. Die Entscheidung, ob es in kguralen Darstellungen um die Kontinuitat der bronzezeitlichen Plastik aus dem Donaugebiet °der um den MittelmeereinfluB54 geht, fallt uns schwer. Die Einreihung der von uns erwahnten siguren muB eben in diesem ZusammenflieBen der beiden Welten zu finden sein. Die Kontakte zum Mittelmeer waren ab Ende der Bronzezeit immer ofter, sie bestanden aber schon friiher.55 Anderseits soli ebenfalls die Neigung zur figurlichen Ausdrucksweise in Ton, vorhanden im Donaugebiet in verschiedenen Perioden,56 in Betracht genommen werden. Somit ist fur unsere figuren die Uberlegung von dominierenden Mittelmeereinflussen auf die Ausbreitung der "gurlichen Darstellungen in der alteren Eisenzeit57'58 nicht annehmbar. Am Beispiel der hallstattischen Flachfiguren kann man sowohl Elemente der Kontinuitat ajs auch neue Tendenzen sehen. Etwas altere Figuren der Nordgruppe sind ziemlich nahe alteren Traditionen. Das ikonographische Element des eingeritzten Trachtenmotivs wird spater ^ Siiden bei den nach B. Čovič »prismatische Idole« benannten Figuren beibehalten. Die flachfiguren bekommen eine neue ikonographische Konzeption, wie z. B. das Hervorheben des j^etallschmuckes in der Zentralgruppe, bzw. der Geschlechts- und Sinnesorgane in der ^tidgruppe, was bei einem Fundstuck aus Ripač59 gut ersichtlich ist. , kos'1' T. 1: 1 okolica Topuskog, bronca. 2 Turška kosa, bronca. 3-4 TursKa g tumuloidni bedom, keramika. 5-7 Turška kosa, kultno mjesto, keramika ('<> LipovSčak). ,der Taf. 1: 1 Umgebung von Topusko, Bronze. 2 Turška kosu, Bronze. 3 4 Turška kosa, tumu < Wall, Kerumik. !"> 7 Turška kosa, Kultstfltte, Kerumik (Foto /,. t.ipovSčak). T. 2: Turška kosa, kultno mjesto, keramika (foto Z. Lipovščak). Taf. 2: Turška kosa, Kultstatte, Keramik (Foto Z. Lipovščak). 9 T. 3: Turška kosa, kultno mjesto, keramika (foto Z. Lipovščak). Taf. 3: Turška kosa, Kultstiitte, Keramik (Foto Z. Lipovščak). T- 4: Turška kosa, kultno mjesto, keramika (sve 1 :2) (nacrtao K. Rončevič). T"f. 4: Turška kosa, Kultstatte, Keramik (alles 1 :2) (Zeichnung K. Rončevič). Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 453^74 BRONČANO DOBA MEBIMURJA JOSIP VIDOVIČ Muzej Medimurja, Trg republike 5, YU-42300 Čakovec Sustavna arheološka istraživanja na području Medimurja novijeg su datuma i skromnih mogučnosti. Arheološka grada ovdje obradena pripada srednjem i kasnom brončanom dobu, odnosno horizontima kulture polja sa žarama, baziranim na kronološkoj podjeli nalaza sjeverne Hrvatske, autorice Ksenije Vinski-Gasparini, a °dnosi se na dvije ostave sa područja Medimurja, Beliču i Peklenicu, te na slučajne nalaze sa područja Peklenice, Čakovca i Šenkovca, kao i na najnovija sustavna arheološka istraživanja nekropole kod sela Dvorišča kraj Turčišča u donjem Medi-murju. Peklenica - opčina Čakovec (ranije za vrijeme nalaza opčina Mursko Središče), SR Hrvatska - ostava. Nadena 1925. godine prema nepotpunim podacima u ugljeno-koPu kraj Mure, no najvjerojatnije da se radi o čiščenju zemlje kod priprema za Površinsku eksploataciju ugljena kakav se vadio u ovim krajevima. Ostava sadrži 'gle, mačeve, šuplje sjekire i srpove. Predmete ostave danas čuvaju Arheološki muzej "Zagrebu i Muzej Medimurja u Čakovcu. Večinu predmeta objavila je Ksenija Vinski-Gasparini1 (vidi t. 1) a neki predmeti ostave dospjeli su naknadno u naš muzej Ova ostava je jedina što pripada fazi I kulture polja sa žarama u sjevernoj "rvatskoj. Ostava Peklenica dala je ukupno četiri mača, od kojih su tri mača obiavljena u ranije navedenoj literaturi,2 (t. 1: 1-3) a mač (t. 2: 3) otkupljen je Naknadno te oštečenja vidljiva na slici potječu od vlasnika koji je mač prodao. j^ačevi sa drškom u obliku jezička po svojim stilskim karakteristikama pripadaju 'Pu Sprockhoff I a,3 odnosno po najnovijoj tipološkoj distinkciji Schauera," ovi ^ačevi pripadaju tipu Annenheim (t. I: 1) i tipu Traun (t. 1: 3; 2: 3). Ovi mačevi esti su nalaz u ostavama Br D stupnja u Transdanubiji i Alfeldu, kao i u Potisju 'Pa Rimavska Sobota. Javljaju se več u Br C stupnju kao nalazi u grobnim humcima j Austrije. Mač sa pločicom za pričvrščivanje drška u obliku trapeza (t. 1: 2; ' 2) u ranije navedenoj literaturi se zbog lošeg crteža izdvajao od mačeva sa ■"apezoidnom pločicom za pričvrščenje, i pripisivao tipu Naue III b.5 Ispravku t r'bucije ovog pekleničkog mača dao je isti autor u osvrtu na kratki mač naden u diji i njemu srodne primjerke u Hrvatskoj." Pločica za pričvrščenje je oštečena a a nijestu gdje je rupa za zakovice sačuvana jasno se uočava oblik pločice kratkog apeza. Pojavu navedenog mača u ostavi, uz mačeve tipa Sprockhoff I a, odnosno Pa Annenheim i Traun, i uz masivne igle sa makovom glavicom i tordiranim k rasom na zadebljanju vrata, možemo tumačiti kao zadržavanje starijih oblika u ^^Pjeksu nešto mladeg materijala što je česta pojava u ostavama kasnog brončanog 0vdje se moramo osvrnuti na mačeve iznesene u ranije navedenom članku zbog J'novih družina (Indija 30 cm, Vukovar 36 cm, Bizovac 25,5 cm i Garica 34,4 cm.) dok dužina mača pekleničke ostave iznosi 44 cm te je znatno duži od srodnih primjeraka. U objavi pekleničke ostave u Praist. jugosl. zem., prema riječima autora, potkrala se štamparska greška na objavljenoj tabli materijala.8 Mačevi i igle nisu črtani u omjeru 1: 2 več u omjeru 1: 4. Velike igle sa makovom glavicom i plastičnim tepihmusterornamentom (t. 1: 8, 9, i t. 2: 1), mogu se komparirati sa materijalom grupe Riegsee i Rixheim Br D stupnja, a mogu se pratiti od istočne Francuske diljem srednje Evrope, sve do istočne Karpatske kotline i centralnog Balkana na području Glasinca, a ponekad su vezane sa bodežima sa visokom trokutastom pločicom za nasad, kao i u slučaju pekleničke ostave. Srpovi i šuplje sjekire pekleničke ostave (t. 1: 10-14) ne pretstavljaju materijal karakterističan za datiranje, stoga čemo ostavu Peklenica datirati Br D stupnjem, iako ima i ranijih elemenata Br C stupnja, tj apsolutno kronološki u 13 st. pr. n. e. odnosno u horizont I kulture polja sa žarama, koji je istovremen sa grupom Virovitica. Sa područja Peklenice prikupljen je i arheološki materijal t. 2: 4-6 i 3: 1-8 kojeg čuvaju Gradski muzej u Varaždinu9 i Muzej Medimurja u Čakovcu, te se ovdje prvi puta reproducira. Ovaj materijal pripada tipu naseobinskih nalaza, te upučuje na zaključak da je na pekleničkom području postojalo prethistorijsko naselje, koje egzistira u dužem vremenskom periodu. Nažalost moramo napomenuti da su nalazi nadeni prilikom pripremanja zemljišta za površinsku eksploataciju ugljena te je danas nemoguče utvrditi koja površina naselja je tom prilikom uništena. Dvije posude t. 2: 5, 6, svojim stilskim karakteristikama pripadaju tipu virovitičke grupe, koja je tek odnedavna uočena na jugoslavenskom panonsko-podunavskom prostoru. Zdjelice sa ručkom, zaobljena trbuha, lagano konkavnog vrata, sa ručkama spojenim na rubu vrata ili malo ispod, poput pekleničke zdjelice nalazimo na lokalitetima virovitičke grupe, npr. Virovitici i Sirovoj Kataleni.10 Nalaz ovih posuda ukazuje da je naselje na pekleničkom području več egzistiralo u vrijeme polaganja ostave. Četiri pršljena t. 3: 1-4 za tkalački stan česti nalaz na području Medimurja, nedaju dovoljno elemenata za vremensko opredjelenje, ali su tipični predstavnici naseobinskog nalaza. Predmete na t. 3: 5-8 prikupio je Gradski muzej iz Varaždina, te se u inventarnim knjigama odjela vode kao nalazi iz Peklenice, prikupljeni prilikom obilaska terena." Velika naočalasta fibula, ostaci metala od lijevanja, fragment brončane sjekire upučuju na zaključak da naselje egzistira do pred kraj brončanog doba, a postoji mogučnost postojanja lokalnih radionica. Ostaje proble-matičan željezni bodež (t. 2: 4) sa područja Peklenice, u čije analogije se nečemo ovdje upuštati, buduči da on vremenski može pripadati starijem željeznom dobu, intervalu koji nije obuhvačen ovim znanstvenim kolokvijem. Tri slučajna nalaza sa područja Medimurja donosimo ovdje na t. 3: 9-11, da se unekoliko upotpuni slika zbivanja u brončanom dobu na ovome prostoru. U dva navrata prilikom kopanja gotovo u samome centru Čakovca pronadeni su kalup za lijevanje brončanih sjekira od kamena pješčenjaka za tz. jednokratnu upotrebu. Nedaleko nalaza kalupa nešto kasnije pronadena je šuplja sjekira sa ušicom (t. 3: 10). Urbanizacijom lokacije vjerojatno je uništeno zauvijek prethistorijsko naselje. Kalup i sjekira po svoji"1 stilskim karakteristikama pripadaju horizontu IV ranije navedene klasifikacije-Sjekira sa zaliscima (t. 3: 11) pronadena je na lokaciji Šenkovec, udaljenoj 0 Čakovca svega dva kilometra. Zalisci na sjekiri postavljeni su dosta nisko Sto J® karakteristika ranijih horizonata kulture polja sa žarama, za razliku kasnij' horizonata kada su zalisci postavljeni dosta više. Ovi slučajni nalazi nisu dosada reproducirani u literaturi. Belica - opčina Čakovec, SR Hrvatska - ostava. Nadena 1964. godine u neposredno] bližini mjesne ciglane, prilikom pripremanja zemljišta za eksploataciju gline. Dubina nalaza prema sječanju radnika iznosila je 0,60 m. Predmeti ostave zatečeni su u zemljanoj posudi koja se raspala, a fragmenti posude su samo djelomično prikupljeni i naknadno krivo rekonstruirani. Ostava sadrži 69 komada brončanih predmeta večinom naknadno prikupljenih. Predmete čuva Muzej Medimurja u Čakovcu, a ostava nije dosad reproducirana u literaturi.12 Sumaran osvrt na ovu ostavu dala je Ksenija Vinski-Gasparini u svojoj knjiži datiravši je horizontom III kronološke podjele odnosno Ha A2 stupnjem srednjo-evropske kronologije bez reproduciranja materijala.13 Sadržaj ostave u velikom broju čine šuplje sjekire, kojih čemo tipološku distinkciju izvršiti na temelju zapažanja Muller-Karpea i v. Brunna, koji su svoju podjelu izvršili na temelju Promatranja velikog broja zatvorenih nalaza srednje Njemačke, srednje Evrope, Balkana i susjedne Italije, kao i na temelju opažanja ostava sjeverne Hrvatske.14 Večina šupljih sjekira ostave Belica zadržava značajke ranijeg horizonta II, tz. sPojenog ornamenta »V« (t. 4: 3, 9; 5: 1, 2, 6, 8). Sjekire pak nesastavljenog ornamenta »V« (t. 4; i, 2) odnosno produženja u obliku resa javljaju se unutar kulture polja sa žarama tek od kasnijeg Ha A stupnja, a jedini primjerak ranijeg horizonta u °stavama sjeverne Hrvatske je onaj iz ostave Budinščina, koja ima niz dodirnih elemenata sa ostavom Belica, te če se uz dužnu opreznost ove dvije ostave moči vezati za isti radionički centar.15 Največi broj predmeta u ostavi Belica čine srpovi ukupno 40 komada. Iako je teško lučiti jasnu kronološku distinkciju na temelju samo jedne ostave, pokušat čemo °vdje odvojiti razvojne faze srpova ostave Belica uzimajuči u obzir ostave sjeverne Hrvatske, kao i neke zatvorene nalaze šire regionalne rasprostranjenosti. Buduči da sve predmete ostave Belica osim rijetkih izuzetaka možemo smatrati °dbačenom sirovinom prikupljenom od putujučeg ljevača bronce, te je kao takova m°gla biti u upotrebi duži vremenski period, pokušat čemo neke postavke stvoriti na osnovu vlastitih promatranja, uzevši u obzir srodan materijal koji je dosad reProduciran, oslanjajuči se uglavnom na ostave sjeverne Hrvatske. Večina srpova naše ostave ima sva obilježja ranijih faza Br D i Ha A stupnja, odnosno ranijih horizonata kulture polja sa žarama što se očituje u jasno odvojenom dršku od sječiva srPa. Naša ostava ima četiri primjerka (t. 6: 1, 5, 6; 9: 4) kod kojih se jasno očituje izdvajanje drške od sječiva, ali sa novim elementima ukrašavanja drške. Glavnu grupu ostave Belica čine srpovi prijelazna oblika (t. 7: 4, 5, 6; 8: 1; 10: 5; 11: 5; 12: kod kojih je držak u obliku jezička još dosta dug i naglašen, ali se on ipak spojio s Plohom sječiva preko unutarnjeg rebra koje od početka drška teče do vrha sječiva. °vi srpovi pretstavljaju prijelazni oblik od srpova kod kojih je jasno odvojeno sječivo °d drška Br D i Ha A stupnja, ka potkovastom tipu Ha B stupnja, kod kojeg je držak degenerirao. Napominjemo da su ostave horizonta III u sjevernoj Hrvatskoj dale nekoliko primjeraka prijelaznog oblika i to ostave Siče i Lisine te se naša ostava smatrati tipičnim pretstavnikom horizonta III na području sjeverne Hrvatske.1* U inventaru ostave možemo lučiti i dva srpa koji imaju sve karakteristike Ha B stuPnja (t. 9: 5, i 11: 1) kod kojih je držak kratak i neukrašen, tj degenerirao, a [ebrima držak je povezan sa sječivom. Od srpova ostave Belica treba navesti srp ;8: 2, koji svojim stilskim karakteristikama pripada tipu srpa starijeg protovilanov-sk°g Ha A2 stupnja nekropole Fontanella iz sjeverne Italije,17 koji je u ove krajeve 'gao vjerojatno trgovačkim putem, te i on atribuira našu ostavu u horizont III, kronološke podjele za sjevernu Hrvatsku. Na temelju vlastitog promatranja srpova ostave Belica, želimo skrenuti pažnju na problem koji je dosad u stručnoj literaturi tretiran kao ostatak od lijevanja srpa. Vjerujemo da se radi o namjernom pojačanju na hrptu sječiva poradi lakšeg nasada drvene drške. Naime na svim srpovima ostave Belica vidljivi su tragovi snažnog raskucavanja na pojačanju ostali prilikom nasada drvenog drška. Vjerujemo takoder da su maj stori cizeliranja brončanog doba mogli ukloniti ostatak od lijevanja da su to htjeli. Takode u horizontu III vrlo često javlja se i naknadna rupa za zakovice na dršci srpa, (t. 6: 6; 7: 3; 9: 5) radi pojačanja drvene drške, a što je rijedak slučaj u ranijim horizontima kulture polja sa žarama. Ove dvije premise smatramo tehnološkim napretkom metalurškog zanatstva u mladim horizontima, nastale kao plod uočavanja čestih lomova prilikom nasada drvene držke, odnosno čestog vadenja drvenog drška. Ostali materijal ostave Belica čine: sjekira za zaliscima (t. 5: 5), tipični pretstavnik horizonta III, tz. prijelaznog oblika zalisaka od nisko postavljenih zalisaka ranijih horizonata ka visoko postavljenim zaliscima karakterističnim za Ha B stupanj. Lovorasto koplje (t. 5: 7), oštečena vrha, kratkog tuljka sa rupom za zakovicu, sa sigurnošču možemo datirati horizontom III-Koplja horizonta III gube profilaciju kod pojedinih primjeraka, no možda je značajnije skračivanje tuljka što je slučaj i sa našim primjerkom. Mali broj ostava u sjevernoj Hrvatskoj nedaje dovoljno materijala za jasno uočavanje tipoloških razlika, koje je uočio v. Brunn u materijalu ostava Karpatske kotline i srednjeg Podunavlja.18 Nož t. 4: 6, svojim stilskim karakteristikama pripada horizontu III-Nož ima produženu dršku u obliku jezička, sa četiri rupe za zakovice i jednom sačuvanom zakovicom. Glavna karakteristika je jasno odvajanje jezička od plohe sječiva. Tuljak dlijeta t. 5: 4 elipsoidna oblika zbog oštečenja prilikom nalaza nedaje dovoljno elemenata za opredjelenje, iako je čest nalaz u ostavama. Dlijeto ostave Belica nema analogija u ostavama sjeverne Hrvatske. Dio mača t. 5: 9, vuče porijeklo iz ranijeg horizonta II te ga sa dosta sigurnosti možemo pripisati tipu »slavonskog« mača a za točnije opredjelenje nedostaju potrebni elementi. Torkves (t. 13: 7) takode nedaje dovoljno elemenata za atribuciju. Četiri grumena bronca (t. 13: 3-6) česti su nalaz u ostavama. Prema sječanju nalaznika ostava Belica dala je desetak grumena bronce, no pojedini komadi prodani su na otpad, te im se zameo svaki trag. Predmeti ostave Belica atribuiraju ovu ostavu u horizont III kulture polja sa žarama kronološke podjele Ksenije Vinski-Gasparini, sačinjene na materijalu ostava sjeverne Hrvatske, odnsono Ha A2 stupnju srednjoevropske kronologije. Najnovija sustavna arheološka istraživanja skupine tumula kod sela Dvorišča kraj Turčišča u donjem Medimurju otkrila su neke nove spoznaje povijesnih zbivanja na ovome prostoru. Ova skupina broji svega desetak sačuvanih tumula, a dosad su istražena svega četiri grobna humka. 1978. god. Muzej Medimurja obavio je probno sondažno istraživanje na prvome tumulusu ove skupine.19 Pokretna arheološka grada zatečena u grobu atribuirala ga je u vremenski period punog procvata kulture starijeg željeznog doba, sa najbližim analogijama u materijalu goričanske nekropole tumula u Medimurju, koja je udaljena desetak kilometara, kao i u materijalu nekropola tumula šire regije. Vrlo srodan materijal nalazimo u nekropoli Kaptol kod Slavonske Požege. Buduči da tema ovog znanstvenog skupa ne obraduje razdoblje kulture starijeg željeznog doba, arheološki materijal ovog groba nečem0 ovdje publicirati, več čemo se više zadržati na nalazima narednih istraživanja. Naredno istraživanje nekropole Muzej Medimurja obavio je 1981. god. tumulusu II. Ovaj tumulus dominira u skupini kako površinom od gotovo 900 m2 tako i visinom od 1,54 m u odnosu na okoljnje tlo. Tumul je istražen sistemom sondi sa postupnim skidanjem slojeva.20 Na dubini 0,8 m od najviše kote nailazimo na postament spališta veličine 4X 3,15 m gotovo u samome centru tumulusa. Orijentacija spališta je istok-zapad dužom osi sa koncentriranim ostacima gara i kostiju pokojnika u obliku kruga na zapadnoj strani postamenta. Posuda kao prilog grobu je veoma deformirana uslijed naknadnog gorenja. U grobu nismo naišli na druge priloge. Stoga sondu B veličine 5 x4m otvaramo na istočnoj strani tumulusa, te več na dubini 0,6 m nailazimo na identično spalište kao 1 ranije, gotovo istih dimenzija, takode orijentacije istok-zapad sa koncentracijom gara i ostataka kostiju pokojnika u obliku kruga, te sa prilogom urne s poklopcem (t: 14: 1, la). Drugih priloga grobu ne nalazimo ni ovdje. Otvaranje sonde C na sJevernom rubu tumulusa nije dalo pozitivnih rezultata, pa ipak ovaj tumul zbog Svojih dimenzija morat če se istraživati i reviziono. Tek 1986. god. nastavljena su istraživanja na nekropoli kod Dvorišča, te su lstražena slijedeča dva tumula III i IV.21 Tumulus III nalazi se u neporednoj bližini Prvo istraženog tumulusa I i gotovo je istih dimenzija. Istraživanja vršimo sistemom s°nde, te tumulus istražimo u cjelosti. Gotovo u samom centru tumulusa na dubini 0>6 m nailazimo na ostatke spališta sa položenom urnom u centru spališta. Urna je blla u prevrnutom položaju i ispunjena kostima. Nakon istraživanja urna je rekon-truirana (t. 14: 2). Drugih priloga grobu ne nalazimo ni ovdje. Tumulus IV je u neposrednoj bližini tumulusa III, a njegova višina je 0,15 m. Več na dubini prvog otkopnog sloja nalazimo na uništenu keramiku. Sondu kasnije proširujemo i na sjevernoj strani nailazimo na spalište u obliku debla. Keramički priloži sastoje se °d lonaca grublje kučne keramike, sa dva libaciona poklopca. Ispod postamenta sa keramikom na dubini 0,5 m nailazimo na tragove sitnih kostiju te finu posudu "krasnih drški i grafitiranu, koja je mogla služiti kao urna. Predpostavljamo da se radi o dječjem grobu. Keramika je još u fazi rekonstrukcije te je ovdje ne donosimo. ^Pravo istraživanje ovog groba upučuje na zaključak za vremensko opredjeljenje nekropole u Dvorišču u prelazni period od kulture polja sa žarama ka periodu starijeg željeznog doba. Naredna istraživanja unijet če nove spoznaje, te če se nakon toga moči odrediti točna vremenska determinata. Zaključna razmatranja Arheološki fundus sa područja Medimurja bilo da je prikupljen slučajno ili pak ^stavnim istraživanjima na terenu, a koji vremenski pripada horizontima brončanog °ba pružio je elemente da se bar donekle osvijetle povijesna zbivanja na ovome Prostoru. Poteškoče u sagledavanju genetičkog razvoja pojedinih kultura brončanog ooba čini neistraženost ovog prostora, osobito naseobinskog kompleksa. Materijal Pekleničke ostave ima izrazite tradicije zapadne i južne Transdanubije što se očituje u niaču sa trapezoidnom pločicom za pričvrščenje drška. Nešto mladi elementi javljaju se u bodežu, u mačevima tipa Sprockhoff I a u šupljim sjekirama i srpovima e u iglama sa glavicom maka i tz. Teppichmusterrornamentom. Stoga i inventar Pekleničke ostave pripisujemo Br D stupnju evropske kronologije, tj apsolutno r°nološki u 13. st. p. n. ere. Sa područja Jugoslavije najbliže paralele nalazimo u virovitičkoj grupi što se tiče keramike, a metalne nalaze vežemo uz nalaze susjedne Slovenije iz Vnanjih Gorica,22 sa planine Belščica,23 iz Kranja, Žlebiča kod Ribnice i Avbera.24 Što se pak tiče ostava sa područja Bosne, nijedna se ne može datirati u najstariji horizont poput ostave Peklenica.25 Druga ostava sa područja Medimurja je ostava Belica, koja ima dovoljno elemenata da se nju može sa sigurnošču pripisati horizontu III kulture polja sa žarama tipološke i kronološke podjele materijala sjeverne Hrvatske, odnosno u Ha A2 stupanj srednje Evrope i panonskog Podunavlja. Iako inventar beličke ostave sadrži i elemente ranijih horizonata, veliki broj prijelaznih oblika srpova, koplje skračena tuljka, sjekira sa zaliscima kao i sjekire sa resama te srp tipa Fontanella potvrduju navedenu dataciju U susjednoj Sloveniji poznate su dve ostave signifikan-tne za horizont III odnosno za Ha A2 stupanj, a to su Čermožiše26 i Središče kod27 Ptuja. Sustavna arheološka istraživanja nekropole tumula kod sela Dvorišča u donjern Medimurju unijela su neke nove spoznaje za prostor sjeverne Hrvatske. Pojava ukopa u tumul sa spalištem in situ u grobu (tumuli II i III) te polaganjem kostiju u urnu kao jedini prilog grobu, svakako je tradicija koja svoje porijeklo vuče iz kulture polja sa žarama. Komparirajuči materijal nekropole Dvorišče sa srodnim materija-lom nekropola sjeverne Hrvatske lako se uočavaju razlike, te se nameče zaključak da se pojava ukopa u tumul ne dešava samo u horizontu I kulture polja sa žarama več se ponavlja na njezinom završetku, dočekavši tako novi val doseljenika koji prihvačaju stare tradicije starosjedilaca, a ujedno unose i nove elemente u obred pokapanja, što pak upučuje na zaključak da asimilacija sa pridošlicama teče sporo i mirnim putem. Na ovu premisu upučuje istraženi tumulus IV, kojeg su priloži još u obradi, ali je uz keramiku starijih tradicija dao i jednu posudu finog grafitiranja sa ukrasnim ručkama. Stoga nekropolu Dvorišče zasad uz dužnu opreznost datiramo u prijelazni period od kulture polja sa žarama, ka kulturi starijeg željeznog doba tj-apsolutno kronološki u drugu polovicu 8. st. i početak 7. st. pr. n. e. 1 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj, Monografije Fil. fak. Zadar (1973) 183, 217, t. 20. A. Horvat, Spomenici arhitekture i likovnih umjetnosti u Medimurju, doktorska disertacija na filozofskom fakultetu u Zagrebu 2. 12. 1955. god. Autorica več u svome tekstu navodi dva predmeta pekleničke ostave, mač i iglu, no provenijencija nalaza nije joj poznata u to vrijeme. U dogovoru sa autoricom dr. Ksenijom Vinski ovdje reproduciramo tablu 20 iz gore navedene literature kako bi se dobio komple-tan uvid predmeta ostave Peklenica. 3 E. Sprockhoff, Die germanischen Griff-zungenschwerter (Berlin 1931). 4 P. Schauer, Die Schwerter in Suddeu-tschland, Osterreich und der Schweiz I, PrS-hist. Bronzefunde 4/2 (Munchen 1971) 119 ss, t. 53-56. s K. Vinski-Gasparini, (nap. 1) 53, t. 20: 2. " K. Vinski-Gasparini, Brončani kratki mač naden u Indiji i njemu srodni primjerci u Hrvatskoj, Vj. Arheol. muz. Zagreb 3. S" 16-17, 1983-1984, 52 s. 7 Ib. 8 K. Vinski-Gasparini, Ostave s područja kulture polja sa žarama, u: Praist. jugosl■ zem. 4 (1983) t. 92. ' Zahvaljujem kolegici Marini Šimek Jz Gradskog muzeja u Varaždinu na ustup*11 materijala za objavu. 10 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama sa svojim grupama, u: Praist. jugosl zem. 4 (1983) 562 ss, t. 86: 3, 8. " Prije otvaranja muzeja u Čakovcu ()V° područje obilaze povjerenici muzeja iz V®!"8* ždina i Zagreba, kao i povjerenici Madarske_ 12 Predmete ostave prikupili su Aleksandc Schulteis i Stjepan Leiner nakon obavijesti nalazu, a naknadno su izvršili i rcviz>°" istraživanje na mjestu nalaza. Pojedini prc meti ostave su izgubljeni. . " K. Vinski-Gasparini (nap. 1) 137, H1' 14 H. MOller-Karpe, Beitrdge zur ChronoJ0" gie der Urnenfelderzeit ndrdlich und siid''c derAlpen, Rom.-Germ. Forsch. 22 (1959) 109. ~ W. A. v. Brunn, Mitteldeutsche Hortfunde der jungeren Bronzezeit, Rom.-Germ. Forsch. 29 (1968) 82 ss. 15 K. Vinski-Gasparini (nap. 1) 104, t. 78: 7. J® lb., t. 95: 10, 12; 97: 1, 2, 6, 13. Piccola Guida della preistoria Italiana (1962). J® W. A. v. Brunn (nap. 14) 46. J. Vidovič, Arheološka istraživanja u Medimurju u 1978. godini, Muz. vjes. 2, Koprivnica 1979, 35 ss. . * J. Vidovič, Arheološko istraživanje staring željeznog doba u Medimurju, Muz. vjes. 5, varaždin 1982, 34 ss. - Ž. Tomičič, Sumarni °svrt na rezultate arheoloških istraživanja Područja Medimurja od 1972-1982. godine (I), Muz- vjes. 7, Čakovec 1984, 64. - J. Vidovič, Prethistoriiska nalazišta u Medimurju, Medi-murje 10, Čakovec 1986. 21 J. Vidovič, Dvorišče, Arh. pregl. 27, 1986 (1987) 69. SI. 1 prikazuje posudu iz tumula III, a si. 2 posude iz tumula II. 22 W. Šmid, Carniola 2, 1909, 126, si. 44. -H. Muller-Karpe (nap. 14) t. 132: B8. 23 W. Šmid (nap. 28) 112, si. 1. - H. Muller-Karpe (nap. 14) t. 132: B6. 24 J. Dular, u: Varia Archaeologica, Pos. muz. Brežice 1 (1974) 15 ss, t. 1: 5, 6; 2: 10. 25 Z. Vinski i K. Vinski-Gasparini, Opuse, arch. 1, 1956, 72. 26 W. Šmid, Siidsteiermark im Altertum, u: Sudsteiermark (1925) 2. - A. Smodič, Arh. vest. 6, 1955, 82 ss, si. 1, ris, 1; 2; 3: 1-16. 21 A. Smodič (nap. 32) 89 s, ris. 4: 4-12. DIE BRONZEZEIT IN MEDIMURJE Zusammenfassung Die in die Bronzezeit gehorenden arehaologisehen Funde aus dem Gebiet Medimurje sind Ur Zeit eher gering. Der Grund dafur liegt ausschliefilich in der in ungenugendem MaBe Usgefuhrten Erforschung dieses Raums. AuBer zweier Schatzfunde, die in Peklenica (Taf. 1; 2: 1—3)1-8 und in Belica (Taf. 4-13)12'13 ®ntdeckt worden sind, sind noch einige Funde mit dem Siedlungscharakter aus dem Gebiet von Peklenica (Taf. 2: 4-6; 3: 1-8)*'11 bzw. aus dem Zentrum der Stadt Čakovec (Taf. 3: 9-10) ekannt, die von der Anwesenheit zweier vorgeschichtlichen Siedlungen Beweis liefern, und j;1" Grabhugelfeld in Dvorišče bei Turčišče (Taf. 14).19"21 Unter dem im Schatzfund von Peklenica pfundenen Material ist ein markantes Element der mittleren Bronzezeit das Schwert mit der ^aPezformigen Griffplatte (Taf. 1: 2; 2: 2).6 Etwas junger sind der Dolch mit dem dreieckigen hLri»plattchen (Taf. 1: 4), die Schwerter des Typs Sprockhoff I a (Taf. 1: 1, 3; 2: 2),3 4 Tiillenbeile |*af. 1: 10-11) und die Sicheln (Taf. 1: 12-14), sowie die Nadeln mit dem Teppichmusterorna-g nt (Taf. 1: 7-9; 2: 1). Daher wird dieser Fund nach der europaischen Chronologie der Stufe 2 D zugeschrieben, bzw. absolut-chronologisch gesehen, in das 13. Jh. v. Chr. bestimmt. Fiir den Dolch und die Schwerter des Typs Sprockhoff I a "konnen wir die am nachsten egenden Vergleiche in dem benachbarten Slowenien finden.22 24 j Schatzfund von Belica kann mit Sicherheit in die Stufe Ha A 2 in Mitteleuropa und "j Pannonischen Donaugebiet bestimmt werden. Obwohl unter dem Material dieses Fundes einige Elemente fllterer Stufen vorzufinden sind (z. B. Taf. 4: 3, 9; 5: 1, 2, 6, 8), wird diese atierung durch die groBe Zahl der Sicheln der Ubergangsform (Taf. 7: 4-6; 8: 1; 10: 5; 11: 5; i), durch die Lanzenspitze mit kurzer Tulle (Taf. 5: 7), das Lappenbeil der Ubergangsform 5: 5) und das Tilllenbeil mit Winkelrippen, die in Fransen ausgehen (Taf. 4: 1, 2), bestatigt. a in Slowenien kennen wir zwei Schatzfunde, die charakteristisch fiir die Stufe Ha A 2 sind: er"jožiše bei Rogatec2" und Središče bei Ptuj.2' gei elegentlich der systematischen Ausgrabungen in Dvorišče entdeckten wir in zwei Grabhii-und III) einige Graber, die die Reste einstiger Brandstatten beinhalten. Von den ^jj'agen befand sich im Grab nur eine Urne mit den verbrannten Knochenresten, manchmal Reiner Schiissel bedeckt (Taf. 14). Diese Bestattungsart ist zweifelsohne fiir den Anfang der KyYenfelderkultur charakteristisch, es laBt sich aber vermuten, daB sie auch am Ende dieser Ch- anwcsend war. Im Grabhugel Nr. IV fand man namlich auBer der Keramik des alteren in nukk'« auch ein feines graphitiertes GefaB mit Zierhenkeln. Daher wird das Grabhugelfeld alj v°rišče bis auf weiteres in den Ubergang von der Urnenfelder- in die altere Eisenzeit, 7 T?lut-chronologisch gesehen also in die Zeit der zweiten Halfte des 8. und des Anfangs des ' Jh' v. Chr. datiert. T. 1: 1-14 Peklenica, ostava (po K. Vinski-Gasparini). Sve bronca. Taf. 1: 1-14 Peklenica, Depotfund (nach K. Vinski-Gasparini). Alles Bronze. I I I I I I I I I I I 10 cm T " 2: 1-3 Peklenica, ostava, 4-6 Peklenica, slučajan nalaz. 1-3 bronca, 4 željezo, 5-6 glina. Tat , ' 2: l_3 Peklenica, Depotfund, 4-6 Peklenica, Zufallsfund. 1-3 Bronze, 4 Eisen, 5-6 Ton. T. 3: 1-8 Peklenica, slučajan nalaz, 9, 10 Čakovec, 11 Šenkovec. 1-4 glina, 5-8, 10-11 bronca, 9 pješčenjak. Taf. 3: 1-8 Peklenica, Zufallsfund, 9, 10 Čakovec, 11 Šenkovec. 1-4 Ton, 5-8, 10-11 Bronze, 9 Sandstein. I_I_I_I—I—I 5 Cm I__l_I_I_I_I 5cm T. 7: 1-6 Belica, ostava. Sve bronca. Taf. 7: 1-6 Belica, Depotfund. Alles Bronze l__l_I_I_I_I 5cm T. 8: 1-4 Belica, ostava. Sve bronca. Taf. 8: 1-4 Belica, Depollund. Alles Bronze. I_I_I_I—I—I 5cm T. 11: 1-5 Belica, ostava. Sve bronca. Taf. 11: 1-5 Belica, Depotfund. Alles Bronze. T- 14: Nekropola Dvorišče, 1, la tumulus II, 2 tumulus III. Sve glina. Tuf. 14: Nekropole Dvorišče, 1, la Hugel II, 2 Hiigel III. Alles Ton. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 475-494 gradina vrčin u okviru brončanog doba istre KLARA BURŠIČ-MATIJAŠIČ Arheološki muzej Istre, Mate Balote 3, YU - 52000 Pula Prvi zabilježeni interes za gradine, a time i za prethistoriju Istre potječe iz kraja Prošlog stolječa. Sir Richard Francis Burton izdaje 1877. godine prvu knjigu o Prethistoriji Istre.1 Veliku ulogu u istraživanju Istre i u interpretaciji nalaza dao je C. Marchesetti koji je rezultate svog dvadesetogodišnjeg istraživanja objavio u svima nama znanoj monografiji.2 A. Gnirs3 i R. Battaglia4 su glavni zastupnici istraživanja brončanog doba ovog područja prvih desetlječa dvadesetog stolječa. Razdobljem nakon drugog svjetskog rata započinje nova epoha u istraživanju Prethistorije Istre pod vodstvom kustosa Arheološkog muzeja Istre u Puli:5 B. Bačiča, J- Mladina i K. Mihovilič.6 Na području Poreštine radio je A. Sonje,7 a veliku pažnju °vom području posvetili su B. Čovič i Š. Batovič radovima objavljenim u Praistoriji Jugoslavije." N. Petrič je svojim sintetizirajučim radovima objavljenim u ATTI-ma 1 Jadranskom zborniku, obradio razdoblje od paleolita do ranog brončanog doba.9 Ovom prilikom ne smijemo zaboraviti i talijanske znanstvenike čiji se rad takodjer, lednim dijelom, odnosio na naše područje kao što su B. Lonza,10 D. Cannarella,11 A. Cardarelli i drugi koji su radili na izložbi »La preistoria del Caput Adriae«.12 Prve temelje i najopravdanije definicije o prelasku iz kasnog eneolitika u rano brončano doba dao nam je S. Dimitrijevič.13 Kasnovučedolsku kulturu podijelio je u dva dijela od kojih najzapadniji facijes čini ljubljanska kultura. Jadranski tip te kulture prepoznatljiv je na bogato ukrašenim keramičkim ulomcima pronadjenim u sPiljama Istre. Drugi tip keramike koji karakterizira početak brončanog doba Predstavlja metličasto ukrašena keramika. U našem daljnjem radu oslanjati čemo se na Čovičevu podjelu brončanog doba Istre objavljenu u Praistoriji Jugoslavije,14 On je brončano doba Istre podijelio u tri faze: Istra 1, što označava Reineckeovu fazu Br A 1, Istra 2, što odgovara Br A2-B 1 1 Istra 3 što odgovara Br B2-C. Jedna četvrta faza označava prelaz iz brončanog d°ba u željezno i njena datacija je još uvijek sporna.15 Kao što smo več napomenuli, glavna karakteristika Istre 1 ili prve, prelazne faze brončanog doba, je keramika, jer proizvoda od drugih materijala ima vrlo malo. 0voj fazi su pripisana tri bodeža pronadjena u tumulima u okolici Pule. Stanovništvo Se dijelom bavilo stočarstvom, dijelom zemljoradnjom, a dominantan je bio lov i ribolov. Slijedeča faza tj. Istra 2 okarakterizirana je gradnjom utvrdjenih naselja na Uzvisinama za čiji se identitet ustalio naziv gradina. Sigurno su morale postojati veče rodovske zajednice jer je njihova gradnja 2ahtjevala mnogo ruku i dobru organizaciju. Ako kažemo da je način života u tim naseljima bio gradinski, podrazumijevamo 0rninantnu ulogu stočarstva, bavljenje zemljoradnjom, jer su naselja dobila stalni karakter, i trgovinske veze s ostalim oblastima Sredozemlja i zapadnog Mediterana, ali i Podunavlja.16 Keramička proizvodnja je doživjela renesansu od oblika posuda, oblika ručki do raznolikosti fakture. Sahranjivanje zgrčenaca u kamenim sanducima pod gromačama čini osnovni oblik pokapanja poznat u brončanom dobu Istre. Registrirano je mnogo tumula> devastirana ih je zavidna količina, a istraženo samo nekoliko. Posebno zanimljiv objekt ove faze je kultna gradjevina na Malom Sv. Andjelu, sa kružno postavljenim kamenim blokovima koji su činili objekt megalitskog tipa, sa kanalom za otjecanje tekučine prilikom libacije.17 Početkom srednjeg brončanog doba započinje treča faza (Istra 3) koja je okarak-terizirana nastavkom svih pojava započetih u prethodnoj fazi. Novost u pogrebnom ritusu predstavljaju ukopi unutar ili izvan naselja u ravnim grobovima bez tumula: nekropola na Velikim Brionima te pojedinačni grobovi u bližini Peroja, Vintijana i na Šandalji.18 Kasno brončano doba predstavlja jednu zasebnu cjelinu. Postoje različita tuma-čenja ovog prelaznog razdoblja. K. Mihovilič je po materijalu s Limske gradine19 početak kulture polja sa žarama datirala u 11. st., a ako početak spaljivanja pokojnika uzimamo kao početak željeznog doba, dobili smo stolječa koja smo tražili tj. 13. i 12. st. p. n. e. Na istočnoj jadranskoj obali registrirano je mnoštvo, pretežno slabo istraženih lokaliteta gdje je Istra predstavljena sa 19 nalazišta.20 Život se nastavlja na gradinama, uz uobičajene predmete od keramike, kamena, kosti i nešto više metala nego što je to bio običaj u prethodnim fazama.21 Vrčin Gradinu Vrčin je pod nazivom Monte Orcino C. Marchesetti več 1903. godine uvrstio medju 355 registriranih gradina u Istri i na Kvarnerskim otocima,22 a B-Schiavuzzi govori da gradina M. Orcino raspolavlja Cardo maximus u šesnaestoj centuriji.23 Gradina Vrčin ima blago elipsoidni oblik, a nalazi se sjeveroistočno od Vodnjana na 256 metara nadmorske višine. Na terenu se slabo ističe iako sa n]e pogled seže vrlo daleko, preko Vodnjana, do Brionskih otoka i dalje na pučinu-Danas je gotovo neprepoznatljiva jer, obrasla grmljem i makijom, zaklanja saznanja o centralnom platou, o velikoj terasi i gradinskim bedemima (si. 1). Prilično je velikih dimenzija (cca 190 x 200 m24) okružena sa dva bedema i jednim dvojnim identificira' nim ulazom. Vanjski obrambeni zid visok od 1,50 do 2 m bio je širok 4 m, a ukupne dužine 650 m. I vanjski širi, i unutrašnji slabiji obrambeni zid bili su gradjeni istom tehnikom gradnje: vanjska su lica napravljena od lijepo oblikovanih i isklesanih kamenih blokova dok je unutrašnji prostor ispunjavalo sitno kamenje.25 S obzirofl1 na ulaz odredjene su tri faze gradnje. Prva, sa širinom otvora od 1,50 m, a širina zida izmedju njih je nešto uža od glavnog zida. Taj zid je proširen, a vrata su sužena u drugoj fazi. Treča faza poklapa se sa nastankom sakralnog mjesta tj. nekropole-kada se ulazi potpuno zatvaraju.26 Zidine su u jednom svom dijelu okružene prstenom okomito usadjenih kamenih blokova u dužini od 200 m kao što je ve primječeno na brionskoj gradini.27 Svi ti sistemi služili su za bolju obranu jer kao što smo več napomenuli gradina se nalazi u nizinskom kraju bez prirodnih zaštita. Život na gradini pratimo kroz čitav neolit, od starijeg, na što nas upučuju keramički priloži impresso keramike (si. 2)28 do mladjeg.2" • 1: Vrčin, plan gradine s označenim zonama iskopa (po R. Battaglia, I castellieri della Venezia Giulia, Estratto da Le meraviglie del passato, Milano 1958). Al, Batt Vrtln' plan des Ringwalls mit den gekennzeichneten Ausgrabungszonen (nach R. Uaglia, I castellieri della Venezia Giulia, Estratto da le meraviglie del passato, Milano 1958). Eneolitik je takodjer zastupljen u materijalu s ove gradine.30 Iako nedostaje st ličasta keramika, kao osnovno kulturno obilježje ranog brončanog doba, pretpo-avlja se da je upravo tada nastalo prvo utvrdjeno naselje.31 Ipak, glavno razdoblje livanja Vrčina predstavlja, po Čoviču, Istra 2 kada je nastao največi broj adinskih utvrdjenja od kojih je najbolje istražen upravo Vrčin.32 Prva i jedina ematska istraživanja izvršili su R. Battaglia i B. Forlati-Tamaro u kampanjama 1925. do 1929. godine.33 Rezultati istraživanja nisu nikad objavljivani. Sa tlocrta k ac>ine vidimo da su osim iskopavanja nekropole izvršena i druga sondažna te°panja: iskopi A i B preko unutrašnjeg i vanjskog zida, te iskopi C i D na donjoj asi.14 u literaturi se često spominje ova gradina i njena nekropola ali svugdje ■ SI. 2: Vrčin, ulomak neolitske keramike. Abb. 2: Vrčin, eine neolithische Scherbe. nailazimo na iste podatke, o obrambenim zidinama i oblicima grobova.35 Iako je pronadjena velika količina kučne keramike, u spomenutim sondažnim istraživanjima nisu pronadjeni tragovi kuča.36 Battaglia stoga pretpostavlja da su kuče bile sagradjene od drva, šiblja, slame, čemu je teško vjerovati s obzirom na zavidnu gradjevinsku tehniku kojom su se iskazali graditelji nekropole i zidova naselja. P° ovom lokalitetu isti R. Battaglia predložio je naziv čitavoj jednoj kulturi koja bi obuhvačala brončano doba: »cultura di Montorcino«. Ta je ideja do danas ostala samo kao prijedlog zbog neadekvatnih argumentacija.37 Spremišta AMI-a sadrže tridesetak kutija keramičkog materijala iz restitucije koja je obavljena s Italijom 1961. godine. Nigdje ne postoje podaci o godini, mjestu nalaza, osim opčenite indikacije Vrčin. Najvjerojatnije je to dio materijala sa iskopavanja pod vodstvom Battaglie.38 S obzirom na nekoliko godina istraživanja. rada, morala bi postojati razmjerno velika količina pokretnog arheološkog materijala.39 Jedna, i najvjerojatnija mogučnost bila bi zamjena ili pak nestanak podataka o nalazu. Sve su to odabrani, sortirani ulomci posuda, kako medju kutijama tako i medju materijalom izloženom u stalnoj postavi AMI-a.40 Zbog karaktera ovog rada nebismo se sada zadržavali na obradi ovog materijala več če on činiti osnovu, predmet, jednog jedinstvenog rada o keramici sa Vrčina. Za sada možemo reči da se oblici posuda i ručki kreču od srednjeg brončanog doba41 poput ručke s pločastirt1 završetkom datiranom C14 analizom u 1440± 504- do tipova koji su karakterističn1 za kraj bronce kao što su tordirana ušča posuda.43 Položaj nekropole predstavlja novost (si. 3), a nalazi se uz bedem i ulaz naselja-Pokojnici su ležali ili bolje rečeno, sjedili (si. 4) u kamenim sanducima napravljeni"1 od tankih kamenih ploča.45 Pojedinačni grobovi bili su posebno ogradjeni niski"1 zidom, a nešto jači zidovi zatvarali su grupe grobova.46 Broj iskopanih grobova P° podacima iz literature varira od 17 do 20-tak. Uzimajuči u obzir indikacije na laboratorijskim i predmetnim kartonima i na papiričima uz materijal mogli sm° nabrojati 16, koliko ih možemo nabrojiti i na tlocrtu nekropole.47 Gotovo svaki gr°b sadržavao je tri do četiri ukopa, ponegdje čak sedam, a svaki slijedeči ukop uvjetovao je skupljanje i grupiranje ostataka prijašnjeg kostura uz stranice groba. S obzir0111 SI. 4: Vrčin, tlocrt groba 4 (po R. Batta-glia, I castellieri). Abb. 4: Vrčin, GrundriB des Grabes 4 (nach R. Battaglia, I castellieri). na isti pravac svih grobnih komora u nekropoli možemo reči da je položaj skeleta bio u pravcu S-J ili J-S s malim otklonom prema zapadu.48 O grobnom inventaru imamo vrlo malo podataka, a ono što postoji je dosta nesigurno jer je tokom godina dolazilo do miješanja predmeta i indikacija uz njih' Dnevnik istraživanja, inventari i eventualno opis predmeta, te ostali podaci navjero-jatnije su izgubljeni. Do velike zbrke došlo je prilikom odnošenja materijala u Italiju i za vrijeme restitucija predmeta.4" Ipak, nešto smo uspjeli izlučiti, a podatke koj® čemo iznijeti dobili smo na temelju samih predmeta, papiriča koji su ponegdje stajah uz njih i sa laboratorijskih kartona. Opis materiala Grob 1. Nemarno podataka. Grob 2. Nemarno podataka. Grob 3. 24 komada zrnaca jantara od kojih su sačuvana 3 kom.: 1) prepolovljena jantarna perla lečastog oblika žuto-crvene boje. Pr. 1,8 cm (t. 1: 1). 2) 3 ulomka male lečaste jantarne perle svijetlo smedje boje. Pr. 0,8 cm; deb. 0,2 cm (t. 1: 3) jantarna perla lečastog oblika.50 Grob 4. Nemarno podataka. Grog 5. Nemarno podataka. SI. 5: Karta Istre sa označenim pone-kim prethistorijskim nalazištima. Pa-leolit: 1 pečina Šandalja; 2 Romualdo-va pečina; neolit: 3 Limska gradina; 4 Vižula kod Medulina; 5 V. Brioni; 6 Pradišelski rt; brončano doba: 7 pečina Cingarela; 8 pečina kod sela Srbani; 9 Dančeva pečina; 10 Žamnjak; 11 Mali Sv. Andjeo; 12 Makadanj; 13 Krmedski Novi Grad; 14 Vrčin. Abb. 5: Karte von Istrien mit einigen ge-kennzeichneten vorgeschichtlichen Fundstel-len. - Altsteinzeit: 1 die Šandalja-Hohle; 2 die Hohle Romualdova pečina. - Jungstein-zeit: 3 Limska Gradina; 4 Vižula bei Medu-lin; 5 Veliki Brioni; 6 Pradišelski rt. - Bronzezeit: 7 die Cingarela-Hohle; 8 die Hohle beim Dorf Srbani; 9 die Hohle Dančeva pečina; 10 Žamnjak; 11 Mali Sv. Andeo; 12 Makadanj; 13 Krmedski Novi Grad; 14 Vrčin. Grob 6. "adjena su 3 zrnca jantara od kojih niti jedno nije sačuvano. Grob 7. 11 malih jantarnih jagodica 3 zrnca sačuvana su u fragmentima od kojih danas možemo v'djeti samo dva zrnca pr. 0,6 i 0,9 cm (t. 1: 3), a ostalo je u obliku kristaliča. ~ 24 kom. žice, dijelovi brončanih prstena ili privjesaka (t. 1: 4); ~ tri kruga brončane žice okruglog presjeka koji čine privjesak čiji jedan kraj završava sPiralnom pločicom (t. 1:5); "" brončani privjesak od spiralno savijene brončane žice, u dva navoja, čiji jedan kraj završava Zašiljeno a drugi plosnato. Pr. 2,7 cm; deb. 0,05 cm (t. 1: 6). Grob 8. ostacima nalaza ovo izgleda najbogatiji grob. Skupili smo podatke o večoj jantarnoj perli, 12 prstena od višestruke brončane žice, koji ponekad završavaju sa spiralnim završecima, a od toga je nepotpuno sačuvano 7 komada (t. 2: 1-7); ~ spiralni privjesak od dvojne brončane žice okruglog presjeka, u 3 navoja, s jednim krajem u obliku ušice, a drugi završava spiralnom pločicom od raskucane žice. Pr. 3,3 cm; vis. 1 cm; deb. 0,2 cm (t. 2: 9); ~ spiralni privjesak, sličan gornjom (t. 2:8); - spiralni privjesak od dvojne brončane žice okruglog presjeka čiji zaključak je u obliku sPiralne pločice izradjen od trakasto raskucane žice. Pr. 2,7 cm; deb. 0,1 cm (t. 2:10); ~ spiralni privjesak od tanke brončane žice okruglog presjeka u dva navoja. Pr. 2,9 cm; deb. °'lcm (t. 2: U); ~ ulomak spiralnog privjeska od tanke brončane žice okruglog presjeka. Pr. 2,9 cm; deb. 0,15 cm 2: 12). Grob 9. Nemarno podataka.51 Grob 10. Nemamo podataka. 31 Arheološki vestnik 481 Grob 11. - 1 zrno jantara koje nije sačuvano. - dva dijela brončane ogrlice od spiralno uvijene brončane žice trokutastog odnosno okruglog presjeka: 1) 6 ulomaka brončane ogrlice od spiralno savijene brončane žice trokutastog presjeka (saltaleoni). Duž. 1 do 5,4 cm (t. 1: 7); 2) 11 ulomaka brončane ogrlice od spiralno savijene brončane žice (saltaleoni). Maks. duž. 23 cm; šir. 0,4 cm (t. 1: 8). Grob 12. - dvije jantarne jagode i 10 fragmenata jantara; - jedna manja brončana zakovica (t. 2: 15); - dva ulomka brončane žice od kojih jedan ima četvrtasti, a drugi okrugli presjek (t. 2: 13); - tri ulomka brončane žice prstena (t. 2: 14); - komadič kremena kalan u obliku pločice. Grob 13. - četri jantarne perle svijetlo žute boje, 3 velike lečastog presjeka i jedna mala u obliku tanke okrugle pločice. Pr. 2,1; 2,5; 1,8 cm; deb. 0,8-1,1 cm. Pr. male perle 0,7 cm, deb. 0,2 (t. 1: 10);52 - jantarna perla lečastog oblika tamne karamel boje. Pr. lcm (t. 1: 11). Pokraj ovog groba pronadjena je narukvica od brončane žice okruglog presjeka, valovito oblikovana, a krajevi su trakasto raskucani i spiralno smotani. Pr. 3,8, vis. 2,1, deb. 0,2 cm (t. 1: 9). Grob 14. Nemarno podataka. Grob 15. Nemarno podataka.53 Grob 16. Nemarno podataka. Slijedi spisak predmeta uz koje je stajala samo opča oznaka: Vrčin. 1) Spiralni privjesak od dvojne brončane žice okruglog presjeka, u 3 navoja, čiji jedan kraj završava u obliku ušice, a drugi je zaključen spiralno savijenom pločicom od trakasto raskucane žice. Pr. 2,5 cm; vis. 0,8 cm; deb. 0,1 cm. 2) Mali spiralno naočarasti privjesak s visokom petljom, izradjen od brončane žice četvrtastog presjeka koja se prema sredini spiralnih pločica stanjuje. Duž. 3,5 cm; vis. 2,5 cm; deb. 0,25 cm (t. 3: 1). 3) Otvorena narukvica izradjena od tanke i uske brončane trake. Pr. 5,2 cm; šir. 0,5 cm; deb. 0,1 cm (t. 3: 2). 4) Privjesak od dvojne brončane žice okruglog presjeka, spiralno savijene u 3 navoja čiji jedan kraj završava u obliku ušice. Pr. 2,6 cm; vis. 1,8 cm; deb. 0,1 cm.54 5) Dio spiralnog privjeska od dvojne brončane žice okruglog presjeka, u 2 navoja čiji jedan kraj završava u obliku ušice. Pr. 2,25 cm, vis. 0,5 cm; deb. 0,1 cm (t. 3: 3). 6) Spiralni privjesak od dvojne brončane žice okruglog presjeka, u 8 navoja čiji su krajevi fragmentirani. Pr. 2,6 cm; deb. 0,15 cm (t. 3: 4). 7) Trakasti brončani prsten čiji krajevi prelaze jedan preko drugog, a ukrašen je cik-cak urezima. Pr. 2,4 cm, šir. 0,3 cm; deb. 0,1 cm (t. 3: 5). 8) Fragmentirani spiralni privjesak od dvojne brončane žice, okruglog presjeka, čiji jedan kraj završava u obliku ušice. Pr. 2,6, deb. 0,15 cm, vis. 0,6 cm (t. 3: 6). 9) Spiralni privjesak načinjen od 5 navoja brončane žice okruglog presjeka, čiji jedan kraj završava u obliku ušice. Pr. 2,6 cm; deb. 0,2 cm (t. 3: 7). 10) Spiralni privjesak od dvojne brončane žice okruglog presjeka u 5 navoja čiji jedan kraj završava u obliku ušice, a drugi je raskucan i smotan. Pr. 3 cm; vis. 2,1 cm; deb. 0,2 cm (t. 3: 8). 11) Dvije jantarne perle crvenkasto-smedje boje oblika tanke okrugle pločice. Pr. 0,8-0,9 cm; deb. 0,25 cm (t. 3: 9). 12) Mali brončani bodež, sa kratkom širokom drškom, koja se lagano suzuje prema kraju, par zakovica iznad sječiva, i jedna pri vrhu drške i ojačani rubovi drške učvrščivali su presvlaku drške. Duž. 7,7 cm; šir. 2,35 cm; deb. 0,3 cm (t. 3: 10).93 13) Fragmentirana jantarna perla, lečastog presjeka, žučkaste boje. Pr. 1,1 cm; deb. 0,5 cm (t. 3: 11). 14) Jedanaest jantarnih perli, tamno smedje boje, nepravilnog oblika. Pr. 1,1-2,4 cm.58 15) Tri jantarne perle tamno smedje boje nepravilnog oblika. Pr. 1,7-2 cm (t. 3:).57 16) Devet jantarnih perli crvenkaste boje, nepravilnog oblika. Pr. 1,1-3,8 cm (t. 3: 13).158 Jednu treču grupu predstavljaju predmeti s oznakom površinski ili rastresiti nalazi i oni bez ikakve oznake. 1) Fragmentirana i deformirana brončana certoška fibula. Luk polukružnog presjeka, na prelazu u glavu s dva navoja, ima navučenu kuglicu ukrašena urezima, igla je okruglog presjeka. Duž. 6,1 cm šir. luka 0,7 cm; deb. luka 0,2 cm; deb. igle 0,2 cm (t. 4: 1). 2) Brončana igla s malom kuglastom glavom čiji je vrh odlomljen. Duž. 7,5 cm; deb. 0,3 cm; D glave 0,7 cm (t. 4: 2). 3) Mala alka ovalnog oblika i ovalnog presjeka, napuknuta na jednom mjestu. D 1 x 1,5 cm; deb. 0,3 x 0,4 cm (t. 4: 3). 4) Brončana lijevana alka ovalnog oblika i ovalnog presjeka. Pr. 2,7x2,4 cm; deb. 0,2x0,3 cm (t. 4: 4). 5) Fragmentirani trokutasti privjesak od tankog brončanog lima. Uz rub je ukrašen iskucanim točkicama i nizom kuglica po sredini. Na užem kraju probijena je rupica za vješanje. Duž. 4,2 cm; šir. 0,6-1,6 cm; deb. 0,05 cm (t. 4: 5). 6) Trokutasti privjesak od tankog brončanog lima. Rub slijedi niz iskucanih točkica, a po sredini teče niz kuglica. Na užem kraju bila je probijena rupica za vješanje, a druga je probijena malo niže. Duž. 3,9 cm; šir. 1,4-2,4 cm; deb. 0,05 cm (t. 4: 6). 7) 12 kalotastih brončanih dugmeta više ili manje oštečenih s ušicom na sredini. 11 komada Pr. 1,3 cm; 1 kom. pr. 1,5 cm (t. 4: 15). 8) Kalotasto brončano dugme, lagano oštečeno s alkom na donjoj strani. Pr. 2,3 cm (t. 4: 9). 9) Oštečena brončana karika oblika stiliziranog duplog slova omega od brončane žice četvrtastog presjeka. Duž. 1,9 cm; šir. lcm (t. 4: 7). 10) Ukrivljena traka od brončanog lima, možda dio manje narukvice. Duž. 3 cm; šir. 0,4 cm; deb. 0,lcm (t. 4: 10). 11) Mali spiralno naočarasti privjesak s visokom petljom izradjen od brončane žice okruglog presjeka. Duž. 3,2 cm; vis. 2 cm; deb. 0,2 cm (t. 4: 8). 12) Dva ulomka prstena ili privjeska od brončane žice okruglog presjeka. Deb. 0,1 cm; pr. 2.2 cm (t. 4: 11). 13) Oštečeni ulomak brončane pločice sa rupicom za vješanje. Duž. 1,6 cm; šir. 1,2 cm; deb. 0,05 cm (t. 4: 13). 14) Dva ulomka spiralno savijene brončane žice četvrtastog presjeka. Duž. 2-1 cm; šir. 0,4-0,3 cm (t. 4: 12). 15) Dva navoja (3 kom.) brončane žice, dijelovi privjeska. Deb. 0,1 cm; pr. 2,1-1,8 cm. 16) 3 ulomka brončane žice. Duž. 3,6-1,7-1,2 cm; deb. 0,2 cm (t. 4: 18). 17) Ulomak brončane žice četvrtastog presjeka. Duž. 5,8 cm; deb. 0,3 cm (t. 4: 17). 18) Komadič brončanog lima. Dim. 0,8 x 0,9 x 0,005 cm (t. 4: 14). 19) Brončana zakovica. Duž. 1,1 cm; šir. 0,3 cm (t. 4: 16). Velika količina pronadjenih kostiju na gradini govori o radu i životu. Koštani predmeti |mali su ulogu gladilica, bušilica, igala za šivanje.59 Teško je odrediti vremensku pripadnost Jer se po ničemu ne razlikuju oni iz ranijih od nekih iz kasnijeg razdoblja brončanog doba. Stratigrafskih podataka nismo ni ovdje pronašli. Uz koštane predmete pronadjeni su i pršljeni °d različitih materijala (kost, kamen, keramika), a dokazuju mišljenje da je tkanje odječe bila Uobičajena aktivnost prethistorijskih ljudi.60 Pored kamenih žrvnjeva, zajedno s keramikom u kutijama nailazimo i na kamene kugle koje su vjerojatno služile kao udarači, a možda i za °branu.61 Na jednom obrambenom zidu ispod južnog ulaza pronadjena je skupina kamenja za Pračke.62 Istu sudbinu ostalog materijala doživjele su i kosti cervida. Kronologija Vrčina Jantar, fosilna smola, prekrasnih toplih i sjajnih boja več je od najranijih vremena bila zanimljiva bilo kao predmet sa apotropejskim mogučnostima, bilo kao Ukrasni element nošnje. Najomiljeniji predmeti od jantara su ipak ogrlice63 čije Primjerke nalazimo več u doba neolita uz obale Sjevernog mora gdje su prisutni gotovo u svakom ženskom grobu.64 Prvim primjercima s našeg teritorija možemo smatrati jantarnu perlu iz tumula Žamnjak (datirana u rano brončano doba) i skupinu nalaza iz Vrčina, najvjerojatnije 40-tak65 komada različitih jantarnih perli. Zrna su različitih veličina, a variraju od onih največih promjera 2,4 cm do najmanjih promjera 0,7 cm (t. 1: 10). Najčešče su lečastog ili diskoidnog oblika (t. 1: 1, 11), iako imamo i okrugle (t. 3: 9), cilindrične i nepravilnih oblika (t. 3: 13). Boja takodjer varira od svijetlo žute do smedje nijanse. Ne možemo govoriti o vrstama jantara66 zbog jake oksidacije na njima jer je vanjski dio perle koji je u kontaktu sa zrakom, tamnije boje od onog unutrašnjeg neoksidiranog. Obično, jantar iz ležišta na kopnu ima tvrdi, crvenkasti sloj, dok su prozirne i sjajne primjerke morski valovi nanijeli na obalu. Uz više pojedinačnih jantarnih perli pretežno lečastog oblika, medju našim materijalom sačuvale su se i dvije ogrlice67 sastavljene od više perli nepravilnog oblika. Pošto su stariji radovi govorili u prilog da je jugoslavenski teritorij bio potpuno zaobidjen trgovinom jantara, moralo se priči ponovnoj reviziji nalaza i tvrdnji. Suvremena kemijska analiza infracrvenom metodom dokazala je da jantar iz naših krajeva (Hrvatska i BIH) ima tipične baltičke karakteristike. Ta je analiza obuhvatila i jantar s našeg nalazišta Vrčin, i svi učinjeni spektri odgovaraju sukcinitu tj. baltičkom jantaru.68 Naš jantar sličan je onome u grobovima »a fossa« u Mikeni69 datiranim oko 1600. godine tj. početkom tzv. »mikenske civilizacije«. Opčenito, kasno pa i ranija razdoblja brončanog doba Istre okarakterizirana su pomanjkanjem predmeta od bronce.70 Pored dvije vrste sjekira, sjekira sa zaliscima i šupljih sjekira, iz desetak nalazišta širom Istre,71 dokumentirane su dvije vrste bodeža te kopija sa tri nalazišta.72 Siromaštvo se naročito odražava na nakitu koji nam je poznat samo iz nekropole Vrčin. To je jednostavan nakit napravljen od jednostruke ili dvostruke brončane žice u dva ili više navoja od kojih neki krajevi završavaju spiralnom pločicom. Batovič71 navodi da se slične narukvice javljaju več u rano brončano doba Austrije, da traju kroz srednje brončano doba Poljske, do u kasno brončano doba Srbije. Male karičice-naušnice nalazimo i na nama bližem glasinačkom području74 s ko j eg su najvjerojatnije stigli utjecaji u Istru. Oni su dokumentirani u III b 1 fazi koja odgovara Ha A 2 periodu.75 Takve ukrase nalazimo i u nekropolama kasnog brončanog doba sjeverne Italije (Padske nižine) kao što su Desmontš di Veronella (Verona) i Franzine Nuove gdje ih imamo dokumentirane kao »fermatrecce«76 i kao prstenje u nekropoli Fontanella Mantovana.77 Radionice ovakvog ili sličnog nakita takodjer su dokumentirane na ovom području Padske nižine odakle je materijal mogao stiči u Istru kopnenim i vodenim putevima.78 Batovič vidi isti tip prstenja™ i u nekropolama željeznog doba Istre makar se oni bitno razlikuju po obliku i fakturi od naših-Zajednička karakteristika ovom nakitu je da je napravljen od tanke brončane žice i da kao osnovni dekorativni element ima spiralne svitke na krajevima. Upotreblja-vao se različito: kao prstenje, narukvice, ukosnice, pojedinačno ili kao dijelovi složenog nakita, a njihova bi se derivacija mogla sagledati iz pozamanterijskog stila koji je najbrojnije zastupljen u 11. st. p. n. e.80 Pored ogrlica od jantara, sačuvale su se i dvije ogrlice od spiralnih cjevčica, saltaleona (t. 1: 7, 8). Pripisane su ovom nalazištu ali moramo ovu tvrdnju uzeti s dozom rezerve jer je došlo do miješanja materijala sa materijalom koji je ovdje donešen iz Porečkog muzeja 1925. g. kada je utemeljen Muzej Istre (II Regio Museo dell'Istria) spajanjem Gradskog muzeja s Državnom zbirkom i porečkog provincijal-nog muzeja (Museo Provinciale)." Možda su ove dvije ogrlice sastavljene od ogrlica pronadjenih 1910. g. u tumulu nedaleko gradine.82 Ovakav tip nakita poznat je s japodskog kulturnog područja83 kasnog brončanog doba, a pripadaju Ha A2-B1 stupnju.84 Prisutan je kao karičice-naušnice u nekropolama kasnog brončanog doba sj. Italije Desmonta di Veronella85 i Fontanelle Mantovane čiji najraniji elementi pripadaju 11. st., ali največi broj nalaza datiran je u 10. st.86 Oni su možda starija tradicija brončanog doba87 ali se od njih bitno razlikuju po kvaliteti izrade. Pojavljuju se i kao prateči tip Glasinca III a,88 u nekropolama Notranjske,89 a dokumentirane su i na istarskoj nekropoli Picugi gdje se povezuju sa gotovo svim italskim nekropolama početka željeznog doba.90 Dok se na japodskom, Liburnskom91 i na Glasinačkom području spiralni privjesci javljaju u tri varijante, kod nas je poznat samo jedan tip i to spiralni privjesci sa Petljom na sredini.92 Prisutni su u velikom broju nalazišta od ranog brončanog doba i traju kroz cijelo željezno. Prema njihovom položaju u grobovima na Mokrinskoj nekropoli, bili su dijelovi ogrlice ili su se nalazili na glavi, vjerojatno na kapi ili niarami, a vezuje se uz drugu fazu nekropole.93 Na nekropoli Limske gradine spadaju u grupu grobova koji se mogu datirati u 11. st. p. n. e.,94 a njihov izvor možemo tražiti iz II faze KŽP.95 Najčešči su u Ia fazi Lima (11. st. p. n. e.), nešto rjedji u Ib, dok se u II a pojedinačno javljaju samo u jednom grobu, do potpunog nestanka u Hb fazi (8. st. p. n. e.).96 Kao i kod Liburna, na japodskom području javljaju se u Periodu Ha A do Ha B faze, a nose se pojedinačno ili kao dijelovi složenijeg nakita.97 Ukrasi za kosu u obliku naočarastih privjesaka od kojih su spiralni diskovi vezani višim ili nižim lukom, spadaju u karakteristične tipove nakita mladjih grobova IIIc faze Glasinca koji okvirno odgovara 9. st. p. n. e.98 Dio inventara iz grobova čine kalotasta dugmad s alkom za pričvrščivanje s donje strane (t. 4: 9, 15). Jedanaest komada je gotovo istih dimenzija, pr. 1,3 cm, dok su dva nešto veča pr. 1,5 i 2,3 cm. Tu se prvi put javljaju u Istri, a poznati su kroz čitav Početak željeznog doba Istre (Lim 1 i 2).99 Dokumentirani su i u najpoznatijoj ostavi mlad j eg stupnja kulture polja sa žarama, Mušja jama kod Škocjana i iz ostave Račinovci kod Vinkovaca100 datirane u 2. fazu tj. kasniju Br D i Ha A stupanj.101 Dva trokutasta privjeska pripisana su nalazištu Vrčin, što možemo ali i ne •noramo vjerovati. Napravljeni su od tankog brončanog lima čiji su rubovi ukrašeni •skucanim točkicama i nizom kuglica po sredini (t. 4: 5, 6). Slični primjerci dokumentirani su u nekropolama željeznog doba Picugi, a gotovo identični poznati Su sa nalazišta Tržišče u Sloveniji.102 U ovu skupinu predmeta s nesigurnom provenijencom spada i fragment fibule tipa »certosa« (t. 4: 1) kakva nije rijetkost u željeznodobnim nekropolama Istre, picugi i Beram.103 Jedinstvena u vremenu i prostoru je narukvica od valovite brončane žice čiji su krajevi trakasto raskucani i spiralno savijeni (t. 1: 9), a pronadjena je pored groba 13 na Vrčinu.104 Isto takav unikum predstavlja narukvica otvorenih krajeva od tanke i uske "rončane trake (t. 3: 2). Slična ovoj našoj pronadjena je u grobu Pelži 2 objavljena u Padusi 20.105 Gradina, naročito s istočne strane okružena je sa mnogo tumula.106 Schiavuzzi kaže da ih je nemoguče nabrojiti, ali da ih najvjerojatnije ima oko 200.107 1910. 8°dine probijen je jedan večih dimenzija zbog gradnje ceste Vodnjan-Labin. Unutar klasičnog kamenog sanduka ležao je, u zgrčenom stavu ženski kostur sa prilozima kakvi su karakteristični za našu nekropolu. Pored dvije jantarne perle nadjeno je 5 sPiralnih prstena i 3 ogrlice napravljene od spiralnih cjevčica.108 R- Battaglia koji je prvi istraživao ovo naselje, odredio je pripadnost populacije ^editeranskoj rasi.1"8 1975. godine u Zagrebu, na prvom kongresu antropologa o istom problemu govorili su Cleto Corain i Maria-Antonia Capitanio.110 Njihov rad bazira se na kostima iz »dvadesetak« grobova u kojima su pokojnici bili smješteni u sjedečem položaju. Ponegdje imamo dokumentirano više ukopa u jednom grobu što nam ukazuje na postojanje obiteljskih grobnica. Analiza koštanog materijala pokazala je da se radi o 34 kostura od kojih 11 muških, 11 ženskih i 12 dječjih. Interesantno je da su djeca u vremenskom razmaku od prve do pete godine života što nam govori o velikom mortalitetu u najranijoj dječjoj dobi. Sintetizirajuči rad dvoje autora možemo na kraju dobiti približnu fizionomiju ljudi s Vrčina: ne baš velike višine, dugačka i ne previše široka glava, lijepo uskladjeno čelo, ne široko lice, a što se nebi moglo reči za nos, te četvrtasta očna duplja. Autori ovaj materijal dovode u sličnost s istovremenim nekropolama Franzine Nuove u bližini Verone i nešto kasnijim nalazima iz Škocjana iako naglašavaju da svaki lokalitet koji pokazuje odredjenu populaciju, odredjenog mjesta, odredjenog vremena, pokazuje ipak samo onoliko koliko je ostalo pripadajučeg materijala.111 Zaključak Poluotok Istra, omedjena planinskim masivom Učka, predstavlja interesantno područje gdje stižu različiti utjecaji kopnenim i morskim putevima ali ujedno ostavljaju njenu vlastitu fizionomiju. Tokom kasnog eneolita i prelaza u rano brončano doba Istra čini jednu kockicu složenog kulturnog mozaika jadransko-zapadnobalkanske regije112 okarakteriziran dvjema keramičkim tipovima: gruba metličasto ukrašena keramika i keramika koja u širem smislu pripada nakovanskoj kulturi. Uz upotrebu bronce, čiju je pojavu početkom stolječa dobro uočio Marchesetti, javljaju se mnoge socijalno-ekonomske promjene u samim zajednicama. Veče zajednice od stotinjak ljudi ne temelje se više na rodbinskim vezama, več na teritorijalnoj povezanosti. Ta se pojava najviše izražava u srednjem brončanom dobu kada počinje najraniji život na gradinama-Predmeta od bronce ima vrlo malo, pa je keramika osnovni materijal na osnovi čega gradimo saznanje o vremenu. Od samog početka brončanog doba pa do prijelaza u željezno doba Istra ima svoj kontinuitet razvoja. Gotovo svaka njena faza ima svoj identitet u kojem se očituje i domači substrat i kulturna povezanost sa srednjo^ Evropom (Buckel keramika), zapadnim Balkanom (oblik naselja i način pokapanja)i Padskom nizinom i sjeverozapadnom Hrvatskom (oblik nakita), te razvijenim kulturama Mediterana (pokapanje uz bedeme i unutar naselja).113 Brončano doba Istre predstavlja jednu zasebnu cjelinu sa fenomenima karakterističnim za šire područje, a konkretnije zaključke moči čemo donijeti tek kad materijal bude sustavno istražen i publiciran. ' R. F. Burton, Note sopra i castellieri o rovine preistoriche della penisola istriana (Capodistria 1877). 2 C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia (Trieste 1903). 3 A. Gnirs, Istria praeromana (Karlsbad 1925). 4 B. Lonza, Appunti sui castellieri dell'Is-tria e della provincia di Trieste (Trieste 1977) 83. R. Battaglia, II Castelliere di Monte Bonca-stel nell'Istria Meridionale, estratto dal per'0' dico I'Universo, anno 9, n. 9, 1928. 11 Dalje u tekstu AMI. • Vrlo jak pečat ostavio je B. Bačič znanstvenom, a naročito na terenskom rac]uje 7 A. Sonje, Prethistorijski nalazi PoS.], drugog svjctskog rata u Poreštini, Jadr. ' 6, 1966, 295. 8 B. Čovič, u: Praist. jugosl. zem. 4, Bron-zano doba (Sarajevo 1983) 114 ss, 233 ss i Š. Batovič, ib., 271 ss. 9 N. Petrič, Priloži pretpovijesti Istre, Jadr. zbor. 10, 1976-1978, 441. N. Petrič, Introdu-zione alia preistoria dell'Istria, Atti Centro ric. stor., 9, 1978-1979, 189. K. Moser, Der Karst und seine Hohlen (Trieste 1899). 10 B. Lonza (bilj. 4). 11 D. Cannarella, II Carso (Trieste 1968). 12 L. Ruaro Loseri, 8: Preistoria del Caput Adriae (Trieste 1983) 128-129. 13 S. Dimitrijevič, Die Ljubljana-Kultur, Problem des Substrats, der Genese und der regionalen Typologie, Arch. Iugosl. 8, 1967, 1 ss. 14 B. Čovič (bilj. 8). 15 Š. Batovič (bilj. 8). 16 B. Čovič (bilj. 8) 127. 17 A. Šonje (bilj. 7) 296, si. 1, t. 1-3; B. Čovič (bilj. 8) 126. 18 B. Bačič, Novi grobovi iz brončanog doba u Istri, Vj. arh. hist. dalm. 56-59/2,1954-1957, !5 i d. B. Čovič (bilj. 8) 236. 19 K. Mihovilič, Nekropola Gradine iznad Limskog kanala, Histria arch. 3/2, 1972. 20 Kako navodi Š. Batovič (bilj. 8) 281, karta 8, 289. 21 Obradjene su tri ostave: Oprtalj, Monte prosso kod Štinjana i Baredine kod Brtonigle, te nekoliko sjekira i keltova pronadjenih pojedinačno, kao što su Čubani, Makadanj, Moto-Vun, Rovinj i drugi. 22 C. Marchesetti (bilj. 2) 103. 3 B. Schiavuzzi, Attraverso 1'agro colonico ™ pola, Atti mem. Soc. istr. arch. st. patr. 24, 19«8, 107. " B. Čovič (bilj. 8) 123. R. Battaglia, I castellieri della Venezia giulia, u: »Le meraviqlie del passato« (Milano 1958) 428. ' B. Bačič, Priloži poznavanju prethistorij-ske gradinske fortifikacije u Istri, u: Adriatica wehistorica et antiqua (Zagreb 1970) 221. B. Bačič, u: Arheološki muzej Istre, Pula, v°di( 3 (Pula 1978) 33. B. Bačič, Ižula, Istra - neolitsko naselje, i» Fre9l- u- 1969. 24 ■ S. Batovič, odnos jadranskog primorja Prema području jugoistočnih Alpa u neolitu i eneolitu, Arh. vest. 24, 1973 (1975) 87-88. p. B. Bačič, Arheološko iskopavanje spilje mgarele kod Momjana, Jadr. zbor. 1, 1956. SJ B. čovič (bilj. 8) 118. >, Ib > 122. R- Battaglia (bilj 25) 421; D. Cannarella (bl3>J- 11) 176 3S R. Battaglia (bilj. 25) 422. ,. B Bačič (bilj. 26); id. (bilj. 27); R. Batta-8 la> Ricerche paleontologiche e folcloristiche sulla časa istriana primitiva, Atti mem. Soc. istr. arch. st. patr. 38/2, 1926, 43, 45, 73; R. Battaglia, Riti, culti e divinita delle genti paleovenete, Bollettino del Museo civico di Padova 44, 1956, 46-47; D. Cannarella (bilj. 11) 173-182. F. Forlatti, L'archeologia della Venezia Giulia nel decennio 1926-1936, Atti mem. Soc. istr. arch. st. patr. 47, 1935, 235-236; B. Lonza (bilj. 4) 24, 54, 61; K. Mihovilič (bilj. 19) 8, 43, si. 3 i 4 a; K. Mihovilič, u: Archeologia e arte dell'Istria, Monogr. i kat. 1 (Pula 1985) 48; A. Radmilli, La preistoria d'ltalia alia luce delle ultime scoperte (Firenze 1963) 39-40, si. na str. 37; A. Radmilli, u: Popoli e civilta dell'Italia antica 1 (Roma 1974) 483; M. L. Rinaldi, Brevi note a propo-sito dei castellieri, Arch, triest. ser. 4, 35-36, 1963-1964, 18. 38 R. Battaglia (bilj. 25) 431. 37 B. Lonza (bilj. 4) 83 i d.; B. Čovič (bilj. 8) 116, bilj. 13. 38 R. Battaglia (bilj. 25). 39 Našu potragu za materijalom usmjerili smo u Trst u Soprintendenza per i beni am-bientali, architettonici, archeologici, artistici e storici del Friuli Venezia Giulia, te u Musei Civici di Storia ed Arte, gdje su nas kolege obavijestili da im naše nalazište nije poznato medju vlastitim materijalom. 40 B. Bačič (bilj. 27) 34. 41 A. Cardarelli, u: Preistoria (bilj. 12) 90. 42 Ib., 92, tip 113. 43 Ib., 96, bronzo finale 1 ili 2, tip 20 A, tj. oblik ušča 176. 44 L. Ruaro Loseri (bilj. 12) 129; autorica govori o jedinstvenosti ovog nalazišta i dolazi do zaključka da bi ovo mogla biti zona odre-djena za zaslužne, heroje naselja, što nam izgleda neprihvatljivo zbog pretežno ženskih priloga u grobovima. 45 R. Battaglia (bilj. 25): zanimljiva je auto-rova opservacija da su kiseline tijela u raspa-danju korodirale kamenu ploču jedne strane groba. Odmah je učinjen i pokus tako da je radnik sjeo unutar groba i sjena koja je padala na ploču bila je identična korodiranom dijelu kamena, cf. str. 431. 48 D. Cannarella (bilj. 11) 181. 47 M. Capitanio, C. Corain, Resti scheletrici della necropoli enea di Monte Orcino (Digna-no d'Istria), Quad, scien. antr. 1, 1968, 6-31; R. Battaglia (bilj. 25) 423. 48 F. Forlatti (bilj. 35) 236; D. Cannarella (bilj. 11) 181; R. Battaglia (bilj. 25) tlocrt gradine na str. 422, tlocrt nekropole na str. 423. 48 Uz predmete je stajala samo napomena »restitucija« i broj sanduka u kojemu su puto-vali. 50 Uz postoječe predmete stajao je papirič na kojem je zabilježeno da je perla predata Malinowskom iz Arheološkog muzeja u Po-znanu, Poljska, 23. 7. 1964. godine, a podatak je potvrdjen objavljenim člankom T. Mali-nowskog, Yugoslav Amber Relicts and the Problem of their Origin, Fontes Arch. Posn. 21, 1970 (1972) 219-229, sažetak 228-229. 51 Postoji samo papirič na kojem piše da je uz popratni materijal bilo i komadiča keramike. 52 J. M. Todd, M. H. Eichel, C. W. Beck, A. Macchiarulo, Bronze and Iron Age Amber Artifacts in Croatia and Bosnia-Hercegovina, 3/3, Jour. Field Arch. 1976, 317. 53 Za grob 14 i grob 15 stajao je zajednički listič gdje je bilo označeno da je izmedju ova dva groba pronadjena mala jantarna jagoda čije ostatke nismo mogli identificirati u posto-ječim perlama jer nisu bile označene dimenzije. Pored ove indikacije stajala je mala bron-čana amorfna pločica ukrašena paralelnim črtama. 54 K. Mihovilič, K. Buršič Matijašič, u: Ar-cheologia e arte dell'Istria (1985) 38, br. 40. 55 B. Čovič (bilj. 8) 237, t. 35: 2. 56 K. Mihovilič, K. Buršič Matijašič (bilj. 54) 38, br. 38; isti, u: Arheologija i umjetnost Istre, Monogr. i kat. 3 (Pula 1986) 47, br. 36 i sl. 36; J. M. Todd et al. (bilj. 52) 317. 57 J. M. Todd et al. (bilj. 52). 58 Ib. 59 B. Bačič (bilj 27) 33. 80 Ib. 81 Š. Batovič (bilj. 8) 289. 82 R. Battaglia (bilj. 25) 430. 83 N. Negroni Catacchio, La problematica dell'ambra nella protostoria italiana: diffusio-ne dell'ambra in Italia e i suoi rapporti col mondo culturale preistorico, Sibrium 10,1970, 284. 64 Ib. 65 Š. Batovič (bilj. 8) 293; J. M. Todd et al. (bilj. 52). 68 G. Guerreschi, La problematica dell'ambra nella protostoria italiana. Aspetti tecnolo-gici, Sibrium 10, 1970, 292. 67 K. Mihovilič, K. Buršič Matijašič, u: Arheologija (bilj. 56) 48, sl. 36; cf. ovdje t. 3: 13. "8 J. M. Todd et al. (bilj. 52) 313-327. 89 B. Teržan, O jantarju z Debelega vrha nad Pregradom, Arh. vest. 35, 1984, 110. 70 A. Gnirs, Tumulusgraber der Kastellier-zeit Istriens, Mitt. Zentr. Komm. 5, 1906, 300-307; C. Marchesetti (bilj. 2); Z. Vinski, O oružju ranoga brončanog doba u Jugoslaviji, Vj. Arh. muz. Zagreb 2, 1961. 1 ss; Z. Vinski, K. Vinski- Gasparini, Prolegomena k statistici i kronologiji prethistorijskih ostava u Hrvat-skoj i u vojvodjanskom području Srijema, Opuse. arch. 1, 1956, 57 ss; K. Vinski-Gasparini, Mačevi s glavom balčaka u obliku čaške na području sjeverozapadnog Balkana, u: Adriatica praehistorica et antiqua (Zagreb 1970) 161 ss. 71 Š. Batovič (bilj. 8) 292. 72 Ib. 293. 73 Ib. 292. 74 A. Benac, B. Čovič, Glasinac 1 (Sarajevo 1956) t. 17: 9; 21: 8-10. 75 B. Čovič (bilj. 8) 425, t. 43: 13; sl. 29: 10-12; F. Stare, Grob 108 iz Dobove, Situla 1, 1960, 81 ss. Stare je dao čitav niz nalazišta gdje se javljaju 2 tipa prstenja s prepletom, kao i njihovu rasprostranjenost i moguče po-rijeklo. U grobu 108 iz Dobove, gdje se takodjer nalaze, datirani su u ranu fazu KŽP, tj. Ha A 2 stupanj. 78 L. Salzani, Primi scavi nella necropoli dell'et& del Bronzo finale di Desmontži di Veronella (Verona), Preist. Alp. 20, 1984, 213, fig. 2:8. 77 L. Salzani, La necropoli dell'etži del Bronzo a Fontanella Mantovana, Preist. Alp-14, 1978, 134, fig. 15: 1-7, 11-15, 23. 78 L. Fasani, L. Salzani, Aspetti e problemi dell'et& del bronzo finale nella Pianura Pada-na orientale, Padusa 11, 1975, 270. 79 Š. Batovič (bilj. 8) 292. 80 B. Čovič (bilj. 8) 426. 81 B. Bačič (bilj. 27) 5. 82 B. Schiavuzzi, Necropoli a tumuli a M-Orsino, Atti mem. Soc. istr. arch. st. patr. 30, 1914, 207 ss. 83 R. Drechsler Bižič, u: Praist. jugosl. zein-4 (1983) 374 ss, t. 55: 12. 84 Ib., 385. 85 L. Salzani (bilj. 76): dva fragmenta salta-leona pronadjeno je u muškom grobu broj 4, cf. fig. 2: 9-10. 88 L. Salzani (bilj. 77) fig. 7: grob 10, 9. 87 B. Čovič (bilj. 8) t. 13: 10 (Žamnjak). 88 A. Benac, B. Čovič (bilj. 74) t. 28: 2; 33: 9, 10, 11, 13. 89 M. Guštin, Notranjska, k začetkom železne dobe na severnem Jadranu (Ljubljana 1979) t. 25: 24-25. 90 A. Amoroso, Le necropoli preistoriche dei Pizzughi, Atti mem. Sac. istr. arch, st. patr. 5, 1889, 237, grob 32, 1, 258. 91 Š. Batovič (bilj. 8) sl. 20: 23. 92 Ib., sl. 19: 9. 93 M. Garašanin, Moriška (Mokrinska) gr"' pa, u: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 481, t. 69: 4. 94 K. Mihovilič (bilj. 19) grob 57, t. 2b-10-15, grob 25, t. 13; 2. 95 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja s® žarama u sjevernoj Hrvatskoj (Zadar 19 dep6 Bingula-Divoš, t. 86: 23-25. 96 K. Mihovilič (bilj. 19) sl. 5. 97 R. Dreschsler Bižič (bilj. 83) t. 55: 2, 6, 7. 98 B. Čovič (bilj. 8) 428, sl. 29: 18. 99 K. Mihovilič (bilj. 19) t. 4: grob 7, 7; 5: grob 9, 7; 18: grob 41, 4, itd. S. Gabrovec, u: Praist. jugosl. zem. 4 U983) 52 ss, sl. 9: 20 b; K. Vinski Gasparini (bilj. 95) t. 30: B, 1-7. 101 Ib. 82 s. 102 A. Amoroso (bilj. 90) 257, t. 7, 10-20; M. Guštin (bilj. 89) 36, t. 25: 32 a-d, 33. 103 K. Mihovilič (bilj 19) t. 36: 24; V. Kučar, "rahistorijska nekropola, Beram, Histria arch. 10/1, 1979, t. 12; 5, 6, 7. j04 Š. Batovič (bilj. 8) 290, sl. 19: 10. 105 H. Muller-Karpe, Beitrage zur Chrono-logie der Urnenfelderzeit nordlich und sudlich der Alpen, Rom-Germ. Forsch. 22 (1959) t. 90: B 10; cf. i Padusa 20, 1984, 269, 303, r. br 237, sl. na str. 319. 106 R. Battaglia (bilj. 25) 428. 10' B. Schiavuzzi (bilj. 82) 210. 108 Prva ogrlica napravljena je od 7 ulomaka tanke brončane žice ukupne duž. 30 cm; druga je od nešto deblje žice, a čine je 4 ulomka dugačka 9 cm; treči primjerak je od 2 komada dužine 9 cm. 109 R. Battaglia, Preistoria del Veneto e della Venezia Giulia, Buli. Palet. Ital., vol. fuori serie, 67-68, 1958-1959, 336. 110 Kako sami autori kažu, zbog neobjaš-njenih razloga rad nije objavljen u sklopu Kongresa. Vidi bilj. 47! 111 Ib., 7, 19. 112 B. Čovič (bilj. 8) 112. 113 R. Peroni, u: Preistoria (bilj. 12) 65-66-B. Čovič (bilj. 8). DER RINGWALL VRČIN IM RAHMEN DER BRONZEZEIT ISTRIENS Zusammenfassung Ein Interesse fur die Vorgeschichte und dadurch fiir die Bronzezeit in Istrien herrschte bereits am Ende des vergangenen Jahrhunderts. Im Jahr 1877 gibt R. F. Burton ein Buch mit der unser Gebiet betreffenden Thematik heraus.1 Am Jahrhundertwende konnen die Werke von Marchesetti und A. Gnirs2-3 nicht iibersehen werden. Der zweite Weltkrieg kennzeichnet eine Wende in den archaologischen Forschungen. Dabei oel die bedeutendste Rolle dem B. Bačič zu.5"7 In den 70-er, insbesonders aber in den 80-er Jahren bekommt das Archaologische Museum Istriens in Pula, das der Haupttrager aller latigkeiten ist, neue Impulse fiir die Forschungs- und wissenschaftliche Arbeit. Mit der Bronzezeit bezeichnet man nicht nur das Einsetzen von Bronze und das Zuwandern neuer Volker auf den Boden Istriens, sondern es geschehen hier in den Gemeinschaften selbst Viele wichtige Anderungen, die aus dem archaologischen Beweismaterial113 ersichtlich sind. Dieser Zeitabschnitt wurde in 4 Perioden geteilt: Istrien 1 (Bz Al), Istrien 2 (Bz A2-B1), Jstrien 3 (Bz B 2-C) und die vierte Phase, die den Ubergang aus der Bronze- in die Eisenzeit bezeichnet und derer Datierung noch immer umstritten ist.8 Der Ubergang aus dem spaten Aneolithikum ist in den Hohlen und auf den offenen Platzen JJ't folgenden zwei Typen der Keramik gekennzeichnet: reich verzierte Fragmente des Adrians der Ljubljana-Kultur und die mit Besenstrich verzierte Keramik, die zur sog. Brioni-Kul-'Ur gehort." 13 Die Hauptcharakteristik von Istrien 1 ist die Keramik (auBer dreier Dolche, die ebenfalls dieser Phase zugeschrieben werden). Neben der Viehzucht und dem Ackerbau ist die wichtigste wirtschaftliche Betatigung noch immer die Jagd.8 Die Zeit des Enstehungsprozesses der befestigten Hohensiedlungen, fur welche die Bezeich-nung »gradina« (Ringwall) festgelegt wurde, wird als die zweite Periode der Bronzezeit in Jstrien bezeichnet. Kleinere oder groBere Sippengemeinschaften waren bei der Entstehung der ^"hensiedlungen gut organisiert. Die Siedlungen wurden zu standigen Wohnsitzen, der ^ckerbau und die Viehzucht ubernahmen die iiberwiegende Rolle. In der Keramikherstellung Wlrd eine Blutezeit in Form und in Fakturvielfaltigkeit bemerkt.8- 41 Die iiberwiegende Bestattungsart sind die Hockerbestattungen in Steinkisten, begraben unter groflen Mengen Gesteins, »gromače« (Steinhiigel) genannt. In dieser Phase bemerkt man e Kultstatte des megalithischen Typs in Mali Sv. Andjeo in der Umgebung von Poreč.7 Am Anfang der mittleren Bronzezeit nach der mitteleuropaischen Chronologie beginnt die hase Istrien 3, wobei alle, in fruheren Phasen begonnenen Erscheinungen, fortgesetzt werden. as Neue ist die Nekropole auf den Brioni-Inseln sowie einzelne Flachgraber.1" Die jiingere Bronzezeit ist eine Gesamtheit fiir sich mit vielen, jedoch ungeniigend erforschten Fundstellen.1'21 Die Fundstelle Vrčin ist eine bedeutende Erscheinung und sie bringt zugleich einige beachtenswerte Neuheiten (Abb. I).22,23,2Si 26,35 Es handelt sich um einen Ringwall mit zentralem Plateau und groBer ellipsenformiger Terrasse.48 Die ersten Spuren des Lebens werden ins Neolithikum datiert (Abb. 2), die Hauptentstehungsperiode aber in die Phase Istrien 2." Die einzigen systematischen Forschungen wurden von R. Battaglia und B. Forlatti-Tamaro von 1925 bis 19294 durchgefiihrt. Die bedeutendsten Befunde, die jedoch nie veroffentlicht wurden, ergaben sich bei der Ausgrabung der Nekropole, neben den Wallen (Abb. 3); dabei wurden 16 Graber mit den in Hockerlage bestatteten Toten gefunden (Abb. 4).45 Die Graber selbst waren mit einer niedrigen Mauer umgeben, einzelne Grabergruppen aber mit einer etwas starkeren Mauer voneinander getrennt.4 15 Das Grabinventar ist nicht sehr reichlich vorhanden (Taf. 1-4).39'49'50 Die Spiralringe und die Bernsteinperlen52,53 bildeten die Mehrheit davon. Die Bernsteinperlen sind die altesten Elemente und bilden mit den Grabformen und mit der Lage der Nekropole an den Wallen einen blassen Widerschein der mykenischen Zivilisation der mittleren Bronzezeit.52'63,66'69 Die Spiralringe aus einfachem oder doppeltem Bronzedraht und die Brillenanhanger verbinden unsere Nekropole mit den spatbronzezeitlichen Nekropolen aus der Po-Ebene.77,78 Das sind zugleich auch neue Anregungen, die aus dem Bereich mit der festgelegten Urnenfelderkultur nach Istrien gekommen sind.74,75-89,94,95 10 5 cm T. 2: Vrčin, 1-12: grob 8; 13-15: grob 12. Taf. 2: Vrčin, 1-12: Grab 8; 13-15: Grab 12. T. 3: Vrčin, 1-13: predmeti bez detaljnih podataka o mjestu nalaza. Taf. 3: Vrčin, 1-13: Objekte ohne Fundzusammenhang. 19 i 11 10 ( m < 12 tO, 5 13 14 15 •n 16 0 1 2 3 4 5 cm T. 4: Vrčin, 1-18: rastresiti nalazi. Taf. 4: Vrčin, 1-18: Streufundc. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 495-508 pregled nalaza i nalazišta brončanog doba na otocima cresu i lošinju JASMINKA ČUS-RUKONIČ Creski muzej, Palača Arsan, YU-51557 Cres DUNJA GLOGOVIČ Zavod za arheologiju JAZU, Marinkovičeva 4, YU-41000 Zagreb Najviše podataka o prethistorijskoj arheologiji otoka Cresa i Lošinja, pa tako i brončanodobnom razdoblju dali su nam Carlo Marchesetti i Vladimir Mirosavljevič. C- Marchesetti je obišao mnoge gradine na ovim otocima, popisao ih, a isto tako je Pisao o nalazima grobnih humaka, te dao opis iskopavanja Ivana Kvirina Bolmarčiča lokalitetu Kavuada-Osor. V. Mirosavljevič je istraživao i iskopavao više na Cresu, a nešto manje na otoku Lošinju, i to spilje i gradine na kojima je vršio i manja s°ndažna istraživanja.1 Sažmemo li sve podatke kojim raspolažemo, nalazišta brončanog doba na otocima Cresu i Lošinju možemo podijeliti na: spiljska nalazišta, gradinska naselja, naselja na ravnom zemljištu, grobne humke, groblja na ravnom zemljištu, te nedovoljno odredena nalazišta. Spilje sa tragovima brončanodobnog naseljavanja su: Jami na Sredi2 i Grmožaj otoku Cresu, Vela Jama na Osorščici3 i spilja Rupina u uvali Kriška na otoku Lošinju4 (t. 1: 1). °d brojnih istaknutih točaka na otocima koje se ubrajaju u gradinske lokalitete, kojih su neke gradine istraživane, a neke su samo po položaju ocijenjene kao jnjesto stalnog ili povremenog obitavanja, možemo izdvojiti dvadesettri gradinska 'okaliteta sa brončanodobnim nalazima (t. 1: 2). Gradinska naselja na otoku Cresu s brončanodobnim nalazima su: Halm kod Dragozetiča,5 Beli," Bartolomej,7 Pelginja,8 ^kulka,9'10 Ilovica,11 Peščeni,12 Vela Straža,13 Grmožaj,14 Maslovik ili Krunica.15 Na Lošinju od gradinskih brončanodobnih lokaliteta imamo: Halmac,16 Lače,17 Polanža .8 stan,19 Čunski,20 Kalvarija,21 Bulbin,22 Sveti Ivan,23 Pogled,24 te Mulmon.25 otoku Unije nalazi se Arbit,26 na otočiču Sveti Petar Strižine,27 a na otočiču Ilovik Vela Straža.28 Od prethistorijskih naselja na ravnom zemljištu (t. 1: 1) je Osor,29 naselje koje se a*azi na prevlaci a opkoljeno je bedemima, te Punta Križa,30 naselje na otvorenom 2einljištu nizinskog tipa. , Orobnih humaka .ima podosta na ovoj otočnoj skupini, no kako ih je vrlo mali , r°j istraženih, za sada se ne može sa sigurnošču utvrditi one koji bi pripadali br°nčanom dobu osim možda, nalaza bodeža iz grobnog humka kod Krčine i r°nčanodobnog tumula na Veloj Straži na Cresu.31 t Oroblje na ravnom zemljištu (t. 1: 1) bilo je na Kavuadi32 na lošinjskoj strani )esnaca izmedu Cresa i Lošinja gdje je krajem devetnaestog stolječa iskopavao ondašnji osorski župnik I. K. Bolmarčič, a njegova je istraživanja kasnije nastavio doktor Petris, te odavde potječe večina materijala Arheološke zbirke Osor. Podaci o iskopavanjima su nedostatni i ne mogu se sastaviti grobne cjeline. Materijal iz grupe nedovoljno odredenih nalazišta je onaj za koji se sa sigurnošču može reči samo da je sa otoka Cresa ili Lošinja, a ostale podatke o točnim okolnostima i mjestu nalaza nemarno. Ovamo bi spadao nalaz dvaju kamenih sjekirica iz okolice Loznatog, nalaz brončanodobnog bodeža iz okolice Krčine, brončanodobni materijal sa lokaliteta Osor, kao što su: dvije kamene sjekirice, kelt, ogrlica, narukvice, privjesak, fibula, igle i dr. Ovoj grupi možemo pribrojiti i nalaz dvaju brončanodobnih kamenih sjekirica od kojih je jedna nadena u okolici Velog, a druga u okolici Malog Lošinja.33 Dio brončanodobnog materijala čuva se u Creskom muzeju, u Arheološko] zbirci u Osoru, Arheološkom muzeju Istre u Puli, Zavodu za arheologiju JAZU u Zagrebu, a nešto materijala sa otoka Cresa i Lošinja dospjelo je u inozemne zbirke i muzeje. Tri keramička fragmenta iz creskog muzeja potječu vjerojatno sa obližnjih gradina. Prva ručka (t. 2: 1) s grbom na vrhu, jednako kao i široka tunelasta ručka (t. 2: 3) uklapa se u tipologiju ručaka keramike sa kašteljera Istre i trščanske provincije.34 Izravne analogije za ručku sa proširenim otvorima s obje strane (t. 2: 5) imamo kod kasnobrončanodobnih ručaka sa gradina S. Spirito kraj Novigrada u Istri i Monte Grisa (Prosecco, Trst).35 Ručka s horizontalnim jezičcem na vrhu sa gradine Pelginje (t. 2: 8) tipičan je oblik ručke istarske kašteljerske keramike, no nalazimo ih i u Hrvatskom primorju (Vaganačka pečina), a i na gradinama Zadarskog otočja, primjerice na gradini Straža na Molatu i Kruna kod Božave na Dugom otoku.36 Ulomak manje ručke sa Pelginje (t. 2: 4) pripada u osnovi istom tipu ručaka, no ona je bila na rubu posude i analogna je ručkama na spomenutim područjima^ Tipičan je, takoder ulomak keramike sa Pelginje (t. 2: 2) sa zakošenim ustima i širokim rubom koji je naglašen malim stepeničastim izbočenjem. Velik broj sličnih ulomaka je naden na kašteljeru Elleri.37 Fragmenti keramike iz Osora (t. 3: 4) i Pelginje (t. 2: 6) dijelovi su pličih zdjela sa izvijenim rubom, a fragment ruba iz Osora (t. 3: 1) s unutrašnjim pojačanjem identičan je fragmentu iz Vrčina u Istri,'1 koji je karakterističan za keramiku ranog brončanog doba Istre. Polumjesečaste aplikacije na keramici kao napr. iz Osora (t. 3: 7) i Pelginje (t. 2: 7) nalaze se na keramici širokog područja Istre, Dalmacije, Like itd., ali traju i dulje na keramicl starijeg željeznog doba. Bradavičaste aplikacije na fragmentu ruba iz Osora (t. 3: 3) nalazimo na keramici prvog stupnja cetinske kulture u Dalmaciji39 i iz prethistorij' skog naselja Castions di Strada u Furlaniji.40 Rub veče posude iz Osora (t. 3: 2)s apliciranim trokutom korespondira s ukrašavanjem kašteljerske keramike iz Isti'e-posebice s keramikom sa kašteljera Elleri.'" Za isto su područje tipične kratke ručke uz rub posude (t. 3: 5, 6) kakve su nadene u Osoru. Osobitost keramike iz Istre i sjevernojadranskog areala su velike vertikalne ručke koje su sužuju prema vrhu kakve je ulomak naden u Osoru (t. 3: 8). Tipologiju brončanodobne keramike sa Cresa i Lošinja dopunila je nedavno publicirana keramička grada s gradine Poland na Lošinju.42 Prikazana keramika (t. 2. 3) nalazi se u Cresu, Osoru i u Zagrebu i pripada globalno »gruboj naseobinskoj keramici« koja pokazuje srodnosti s brončanodobno"1 keramikom iste vrste u Istri, Liburniji i u zoni Traščanskog zaljeva koja ima vijek trajanja. Keramički fragmenti su mali, pa se ne može rekonstruirati obhk SI. 1: Osor. Kamen. Abb. 1: Osor. Stein. P°suda, a uspostaviti kronološke odnose je teško bez stratigrafskih podataka kojima ne raspolažemo. Dvije male kamene sjekirice iz osorske zbirke (si. 1) načinjene su od vrlo tvrdog Ramena (tvrdoča iznad 7 po Mohsu) vjerojatno efuzivnog porijekla kojeg nema na ]-resu i Lošinju, več na kopnu u Senjskoj draži, u Sloveniji, Hrvatskom zagorju i ~lv" Mala trapezoidna sjekirica iz Vrčina uvrštena je u drugu fazu istarskog rončanog doba," a neke je nalaze sa kvarnerskih otoka objavio Marchesetti.45 "lalene kamene sjekirice u brončanom dobu Istre i Kvarnerskih otoka koje su na«njene od uvoznog materijala su zanimljiv fenomen. Sudeči prema nalazu male Polirane trapezoidne sjekire u Palu di Livenza u sklopu sojeničkog naselja može biti a su one eneolitički survival.46 Kelt iz Osora (t. 4: 1) nalazi se medu pojedinačnim nalazima u Prirodoslovnom Muzeju u Beču.47 Ukras sa tri bradavice složene u trokut unutar V rebra smatra se razvijenijim ornamentom na keltovima, a keltovi sa identičnim ukrasom su nadeni ostavi iz Budinščine u Hrvatskom zagorju, zatim u ostavama Gorenji Log i ermožiše u Sloveniji, te u ostavi iz sela Dabar kraj Segeta (u starijoj literaturi °stava Marina - Trogir) u Dalmaciji. Nalaz iz Budinščine pripada velikoj grupi ?^tava druge faze kulture žarnih polja u sjevernoj Hrvatskoj, a istoj je fazi eineckeova Br. D / Ha Al) pripisana i spomenuta jedina ostava te faze iz alrnacije.48 Ostava iz Gorenjeg Loga je datirana u Ha A1, a ostava iz Čermožiša u a A 2 stupanj.4" Misli se da su mnogobrojni Ha A depoi ostavština putujučih ljevača, u njima ima dosta polufabrikata i lomljene bronce. Kelt iz Osora je pojedinačni alaz i u literaturi nema podatka o nalazu ostave na Cresu ili Lošinju, tako da je ^heoloJkl vntnik 497 taj kelt podosta usamljen dokaz veza Kvarnerskih otoka s kulturom žarnih polja sjeverne Hrvatske i jugoistočnoalpskog pretprostora, isto kao i čitava ostava Dabar - Seget. Bodež sa Cresa (t. 4: 2) nalazi se u Trstu, a iskopan je, navodno, u velikom tumulu na »Isola di Chersino«50 otoku izmedu Cresa i Lošinja. Za komparaciju imamo bodež s trapezoidnom pločicom za pričvrščivanje ručke i četri zakovice sa Briona (t. 4: 3) koji je uvršten u oblike III faze brončanog doba Istre, pa i creski bodež možemo odrediti u isti vremenski period. Bodež iz Krčine nije jedini nalaz brončanodobnog oružja na kvarnerskim otocima, poznati su nalazi ornamentiranog bodeža i kratkog mača s trapezoidnom pločicom za pričvrščivanje ručke i četri zakovice iz Garice na otoku Krku.51 Igla iz osorske zbirke (t. 4: 4) ima stepeničasto bikoničnu glaviču i vretenasto zadebljani vrat, sliči igli iz Biljana Donjih52 i igli iz Varvare, koje su obje oblici srednjeg brončanog doba. Igla iz Varvare pripada potfazi B2 srednjeg brončanog doba bosanske kulturne grupe.53 Brončanodobnom nakitu pripada, takoder, nekoliko ulomaka manšetastih naru-kvica iz Osora. Prvi je fragment (t. 6: 1) dio klasične narebrene ovalne narukvice otvorenih krajeva, a druga ima valoviti presjek (t. 6: 2). U Liburniji manšetaste narukvice dolaze nešto kasnije nego li u kontinentalnom dijelu Hrvatske i to u tzv. prelaznoj fazi (11./10. st. p. n. e.) čiji je tipičan reprezentant grob iz Vrsi u kojem je bio jedan par tog tipa narukvica.54 Zatvorene narukvice s presjekom dvoslivnog krova drugi su oblik narukvica kasnog brončanog doba Liburnije, nadeno ih je mnogo u usporedenju sa manšetastim i dolaze u velikom broju zajedno, za razliku od manšetastih koje su obično u paru. U Creskom muzeju nalazi se 7 komada narukvica s presjekom u obliku dvoslivnog krova (t. 6: 4), u Krku ih je nadeno 14, a u Grižanima u Vinodolu 9.55 Nešto su mlade narukvice punog kvadratnog profila kao što je druga narukvica iz Cresa (t. 6: 5). U nekoliko grobova prve faze na Limskoj gradini nalaze se zajedno trakaste narukvice s presjekom dvoslivnog krova, narukvice punog trokutastog profila i narukvice rombičnog odnosno kvadratnog profila, primjerice u grobu broj 60 koji je odreden u fazu Lim I a.56 Po analogijama, vjerojatno su i na Kvarnerskim otocima u kasno brončano doba bile zajedno u upotrebi i jedna i druga vrsta narukvica iz Cresa (t. 6: 4, 5). Deformirana lučna fibula s dva gumba na luku iz Osora nalazi se u Arheološkom muzeju Istre u Puli57 (t. 5: 1), dio igle nedostaje i kad bi dobila izvorni oblik bila bi dugačka oko 25 cm, pa je pored fibule iz Grižana58 največa u seriji liburnskih fibula s dva gumba na luku. Lučne fibule s dva gumba su submikenski oblik na Balkanu, južnoj Italiji i Siciliji i dolaze na Apeninskom poluotoku kao i kod nas u više lokalnih varijanata.59 Jedna od njih su fibule liburnskog tipa koje su nadene u Škocjanu u nekropoli Brežec60 i depou Mušja Jama.61 Taj je depo nastajao kroz dulji vremenski period, votivnog je karaktera i misli se da su fibule koje su u njemu nadene lomljene u okviru nekog obreda.62 Možda je i deformiranje osorske fibule nastalo iz sličnog razloga. U osorskoj se zbirci nalazi fragment zmijaste fibule s prstenastim lukom čiji je jedan dio, koji se u meduvremenu izgubio, objavio Marchesetti (t. 5: 2, 3). Identične fibule iz Italije imaju na nožici raskovanu spiralu ili spiralnu pločicu (t. 5: 6, 7, 8)> pa bi tako trebalo rekonstruirati fibulu iz Osora.63 Fibula iz Piediluca (t. 5: 4) je fragmentirana, a iz Contigliana (t. 5: 5) deformirana što je česta pojava kod metaka iz ostava. Jednaka kompletno sačuvana fibula s ravnom iglom nadena je u ostavi na otoku Giglio.64 Spomenute ostave pripadaju posljednjem protovilanovskom horizontu u srednjoj Italiji.65 Fibule iz Fontanelle (t. 5: 7) i prstenasta zmijasta fibula sa izvijenom iglom iz Angarana66 oblik su stupnja Protogolasecca III u sjevernoj Italiji.67 Fibula iz Osora je italski import, ona je najistočniji nalaz talijanskih fibula s prstenasto oblikovanim lukom, pored koljenaste fibule iz Škocjana,68 i datirati se može u 10., eventualno početak 9. st. p. n. e. U Osoru je nadena igla tipa Sirolo-Numana (t. 4: 5). Igle istog tipa nadene su na Limskoj gradini69 i u Picugima70 u Istri, nekoliko igala tog tipa nadeno je u Ninu,71 na gradini Ljubač72 i u grobu broj 6 u Jezerinama.73 Igle Sirolo-Numana iz Škocjana su uvrštene u oblike mladeg horizonta depoa kasnog brončanog doba jugoistočnoalp-skog pretprostora.74 Taj je tip vazaste igle dobio ime po jedinom nalazu u Italiji u Picenumu, gdje je igla nadena u grobu koji je datiran u 9. st. p. n. e., pa se tako može datirati i igla iz Osora. Na području gornjeg Jadrana mnogo su učestalije igle s plitkokoničnom glavi-com75 i nekoliko ih je nadeno u Osoru (t. 4: 6, 7). Igla iz Osora (t. 4: 7) je tip Porto Sant'Elpidio a igla istog tipa je bila u značajnom ninskom grobu broj 90 zajedno s antenskim mačem,76 tako da su igle s koničnom glavicom u Liburniji nakit početaka starijeg željeznog doba. Otvorene narukvice bubrežastog presjeka iz Osora (t. 6: 6), a ima ih oko desetak, dosta su neobične. Načinjene su tako da su krajevi širokog lima čvrsto uvijeni jedan Prema drugome, pa bi prema tome bile malo komplicirani]a varijanta narukvica C Profila. U Liburniji su narukvice C profila dosta rijetke, nadene su u Kolanu na Pagu i u grobu broj 30 i 53 u Ninu.77 U dobovskoj grupi ovaj se tip narukvice vezuje uz nakit ljubljanske faze Ib u središnjoj Sloveniji (9. st. p. n. e).78 Uzmemo li da su osorske narukvice razvijeniji tip narukvica C profila, bile bi nešto mlade, ali, jednako kao i igle s plitkokoničnom glavicom, značajne za početak starijeg željeznog doba na Cresu i Lošinju. Pregled nalazišta i nalaza koje smo donijeli pokazuju da grada kojom raspolaže-mo, iako u večini slučajeva s nedovoljno preciznim podacima o okolnostima nalaženja, ipak omogučava stvaranje zaokružene slike brončanog doba Cresa i Lošinja. Keramika koju smo prikazali pokazuje više afinitet prema brončanodobnoj keramici Istre i trščanskog Krasa, možda iz jednostavnog razloga što je liburnska keramika toga vremena manje poznata. Male kamene sjekirice su druga dodirna točka s Istrom, one su, što više, specifikum istarskog brončanog doba i brončanog doba Kvarnerskih otoka (Cres, Lošinj, Krk). Iznenaduje relativno velika količina srednjebrončanodobnog oružja nadena na spomenutoj otočnoj skupini. Bodež iz Cresa je, jednako kao i kamene sjekirice i keramika svjedok živih veza s Istrom. Manšetaste narukvice pripadaju nadregionalnim tipovima brončanog doba, a zatvo-rene narukvice s presjekom dvoslivnog krova tipične su za nakit Liburnije, jednako kao i lučna fibula s dva gumba iz Osora. Igle tipa Sirolo-Numana neopravdano nose naziv po jedinom talijanskom nalazu, a sudeči po rasprostranjenosti, njihova bi domovina prije bila negdje uz sjevernojadransku obalu. Pri kraju brončanog doba Sini se da postaju intenzivniji kontakti s Italijom, što dokazuje osim spomenute igle 1 Prstenasta zmijasta fibula iz Osora. Početak željeznog doba označavaju igle s koničnom glavicom i poseban tip narukvica (t. 6: 6) koje su izgleda lokalna, osorska varijanta narukvica C presjeka. 32. 499 1 Š. Batovič, Kasno brončano doba na is-točnom Jadranskom primorju, u: Praist. ju-gosl. zem. 4, Bronzano doba (Sarajevo 1983) 271 ss. B. Čovič; Regionalne grupe ranog bronza-nog doba, ib., 114 ss. Isti, Srednje bronzano doba u Istri, ib., 233 ss. J. Čus-Rukonič, Izvori za arheologiju Cresa i Lošinja, Otočki Ijetopis Cres-Lošinj 5, Mali Lošinj 1984, 229 ss. Caput Adriae, ha protostoria Quaderni di-dattici della Casa di risparmio di Trieste, a cura dei Civici musei di storia ed arte 3 (Trieste 1984) 32 s. Preistoria del Caput Adriae (Trieste 1983) 87 ss. 2 V. Mirosavljevič, Jamina Sredi, prilog prethistorijskoj kulturi na otoku Cresu, Arh. rad. raspr. 1, 1959, 131 ss. Isti, Gradine i gradinski sistemi u prethisto-rijsko i protohistorijsko doba, I dio, Nalazišta: otoci Cres i Lošinj, Arh. rad. raspr. 7, 1974, 262 s. Isti, Prethistorijski objekti na otoku Cresu, Ljetopis JAZU 64, 1960, 204 ss. 3 V. Mirosavljevič, Gradine (bilj. 2) 263. Isti, Vela spilja, prethistorijsko nalazište na otoku Lošinju, Arh. rad. raspr. 6,1968, 27 ss. Isti, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. 4 V. Mirosavljevič, Gradine (bilj. 2) 263. Isti, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. Isti, Izvještaj o istraživanjima na otocima Lošinju i Cresu 1953. godine, Ljetopis JAZU 60, 1955, 208 s. Isti, Jamina Sredi (bilj. 2) 167. 5 V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 211 ss. * Pošto nemarno podrobnijih podataka o karakteru nadene keramike, a znamo da stari-ji autori gradinskom keramikom nazivaju onu nadenu na gradinama, a koja obično pripada ili brončanom ili željeznom dobu, uzimamo u obzir za brončanodobnu topografiju i ovakav podatak. V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 213 s. C. Marchesetti, Isole del Quarnero, Not. sc. ant. 21, 1924, 127 s. S. Batovič (bilj. 1) 276. " Keramika sa ove gradine, a iz iskopava-nja V. Mirosavljeviča čuva se u Zavodu za arheologiju JAZU u Zagrebu. * Keramika sa gradine Skulka čuva se u Zavodu za arheologiju JAZU u Zagrebu. 19 C. Marchesetti (bilj. 7) 138 ss. 11 Keramika sa gradine Ilovica čuva se u Zavodu za arheologiju JAZU u Zagrebu. 12 V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. 13 V. Mirosavljevič, ib., 210. Isti, Južno područje otoka Cresa u pretpovi-jesno doba, Ljetopis JAZU 61, 1956, 266 s. Isti, Gradine (bilj. 2) 272 ss. C. Marchesetti (bilj. 7) 130, 137 ss. 14 V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. 15 V. Mirosavljevič, ib., 210. Isti, Južno područje (bilj. 13) 267 s. 16 V. Mirosavljevič, Izvještaj (bilj. 4) 213. Isti, Vela spilja (bilj. 3) 51. 17 V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. Isti: Vela spija (bilj. 3) 51. 18 Keramika iz iskopavanja V. Mirosavljeviča na Polanži čuva se u Zavodu za arheologiju JAZU u Zagrebu. V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. Isti, Izvještaj (bilj. 4) 210 s. Isti, Vela spilja (bilj. 3) 51. B. Čovič, Regionalne grupe (bilj. 1) 130, bilj. 82. Isti, Srednje bronzano doba (bilj. 1) 234. C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia (Trieste 1903) 113. Preistoria (bilj. 1) 106. 19 V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. 20 V. Mirosavljevič ib., 210. Isti, Izvještaj (bilj. 4) 210. Isti: Vela spilja (bilj. 3) 51. 21 V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. 22 Ib. 23 Ib. 24 Ib. 25 V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. Isti, Izvještaj (bilj. 4) 207 s. 28 V. Mirosavljevič, Prethistorijski objekti (bilj. 2) 210. C. Marchesetti (bilj. 7) 133. Isti (bilj. 18) 114. B. Čovič, Regionalne grupe (bilj. 1) 130, bilj-82. 27 V. Mirosavljevič, Gradine (bilj. 2) 271. 28 ib. 29 Š. Batovič, Kasno brončano doba (bilj- D 275. 30 V. Mirosavljevič, Gradine (bilj. 2) 264. 31 J. Čus-Rukonič, Arheološka topografij3 otoka Cresa i Lošinja, u: Arheološka istraživa-nja na otocima Cresu i Lošinju, Izd. Hrv. arh-dr. 7 (Zagreb 1982) 11 s, si. 1. Caput Adriae (bilj. 1) 33. Preistoria (bilj. 1) 128 s, si. 18. 32 Š. Batovič, Kasno brončano doba (bilj-275, 307. 33 C. Marchesetti (bilj. 7) 140 ss. Isti (bilj. 18) 134, sl. 6-8. Caput Adriae (bilj. 1) 33. Preistoria (bilj. 1) 130, sl. 18. 34 B. Lonza, Appunti sui castellieri dell'Is-tria e della provincia di Trieste (Trieste 1977) t. 2. 35 Preistoria (bilj. 1) t. 28: 6; 32 A: 3. 36 Š. Batovič, Prapovijesni ostaci na zadar-skom otočju, Diadora 6, 1973, 5 ss, t. 71, 73; S. Forenbaher, P. Vranjican, Vaganačka pečina, Opuse. Archaeol. 10, 1985, 1 ss. t. 7. 37 B. Lonza, La ceramica del castelliere degli Elleri (Trieste 1981) t. 7: 8. 38 B. Čovič (bilj. 1) t. 14: 3. 39 Ib., t. 28: 4. 40 Preistoria (bilj. 1) t. 14: 3. 41 Ib., t. 36: 16. 42 Ib., t. 25 C; 26. 43 Podatak zahvaljujemo Vladi Bermancu iz Minerološko-petrografskog zavoda Priro-doslovno-matematičkog fakulteta u Zagrebu. 44 B. Čovič (bilj. 1) 125, sl. 10: 4. 45 C. Marchesetti (bilj. 18) 134. 46 Preistoria (bilj. 1) 61, sl. E. 47 Za crtež kelta i podatak zahvaljujemo Bibi Teržan. 48 K. Vinski-Gasparini, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj (Zadar 1973) 103, t. 78: 7; 106, t. 82, 1-8: ostava Marina -Trogir bez kelta; Š. Batovič, u: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 335, t. 49: ostava Dabar-Seget u kojoj je citirani kelt. 48 S. Gabrovec, u: Praist. jugosl. zem. 4, Bronzano doba (1983) 75, Gorenji Log: t. 3: 12; H. Muller-Karpe, Beitrage zur Chronolo-9ie der Umenfelderzeit nordlich und sudlich d*r Alpen, Rom.-Germ. Forsch. 22 (1959) t. 134: 3. Kod Muller-Karpe piše Čermožišče. 50 Preistoria (bilj. 1) 129, sl. 18. 51 B. Čovič (bilj. 1) 236, t. 35: 1; Z. Vinski, O oružju ranog brončanog doba u Jugoslaviji, Arh. muz. Zagreb 2, 1961, 21, t. 3: 2; K. Vinski-Gasparini, Brončani kratki mač naden " Indiji i njima srodni primjerci u Hrvatskoj, jyiArh. muz. Zagreb 16/17, 1983/84, 54, t. 1: 4. Nakit na tlu sjeverne Dalmacije od pra-Povijesti do danas, (Zadar 1981) 96, sl. 2: 10. ' R. Drechsler-Bižič, u: Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 263 s, t. 41: 10. ^ Š. Batovič (bilj. 1) t. 44: 13, 14. . F. Lo Schiavo, 11 gruppo liburnico-japo-Qlco, Atti della Accademia Nazionale dei Lin-Ce> Memorie 14, Roma 1970, 424, br. 223, t. 23: 6. Š. Ljubič, Popis Arheologičkog Odjela Narodnog zemaljskog muzeja u Zagrebu (Zagreb 1889) 72, br. 8. 56 K. Mihovilič, Nekropola Gradine iznad Limskog kanala, Histria Arch. 3/2, 1972, t. 30, sl. 5. 57 Crtež fibule sam dobila od kustosa pret-historijskog odjela Arheološkog muzeja Istre, na čemu se srdačno zahvaljujem. 58 Š. Ljubič (bilj. 55) 71, br. 1, t. 10: 35. 59 J. Bouzek, Bronz Age Greece and the Balkans: problems of migrations, u: Bronze Age Migrations in the Aegean, (Sheffield 1974) 172. 60 La necropoli di Brežec, Monogr. di Preist. 1 (Trieste 1977) t. 10; 23. 61 M. Guštin, Notranjska, Kat. in monogr. 17 (Ljubljana 1979) t. C. 62 S. Gabrovec (bilj. 49) 82. 63 D. Glogovič, Predmeti starijeg željeznog doba iz grobova na Kavaneli kraj Osora, u: Arheološka istraživanja na otocima Cresu i Lošinju, Izd. Hrv. arh. dr. (Zagreb 1982) sl. 2: 3. 64 M. Bizzarri, Un ripostiglio eneo nel' Isola del Giglio, Studi Etr. 33,1965, 515 ss, 1.120. 85 G. L. Carancini, I ripostigli dell' Eta del Bronzo finale, Atti della XXI riunione scienti-fica, 1979, 631 ss, sl. 1. 88 E. Bianchin Citton, La necropoli di San Giorgio di Angarano, ib., 189 ss, sl. 4: 5. 87 N. Negroni Catacchio, M. L. Nava, M. Chiaravalle, II Bronzo finale nell'Italia nord-occidentale, ib., 47 ss, sl. 5 a. 88 Preistoria (bilj. 1) sl. 28 A: 6. 63 K. Mihovilič (bilj. 56) t. 36: 5. 70 A. Amoroso, Le necropoli preistoriche dei Pizzughi, Atti Mem. soc. istr. arch. st. patr. 5, 1889, t. 7: 10. 71 F. Lo Schiavo (bilj. 55) 463, br. 14. 72 Nakit (bilj. 52) 121, sl. 10: 33. 73 W. Radimsky, Wiss. Mitth. Bos. Here. 3, 1895, 39 ss, sl. 61. 74 S. Gabrovec (bilj. 49) sl. 9: 13. 75 M. Guštin, Kronologija notranjske skupine, Arh. vest. 24, 1973 (1975) 461 ss, karta 2. 76 Š. Batovič, u: Jadranska obala u protohi-storiji (Zagreb 1976) 69, sl. 17. 77 Š. Batovič (bilj. 36) t. 104; id, Inv. Arch. Jug. 4 (1962) Y 37; Nin, Problemi arheoloških istraživanja (Zadar 1968) t. 15. 78 J. Dular, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišča, Arh. vest. 29, 1978, 41. UBERSICHT DER BRONZEZEITLICHEN FUNDSTELLEN UND FUNDE AUF DEN INSELN CRES UND LOŠINJ Zusammenfassung Die meisten Daten uber die Bronzezeit auf den Inseln Cres und Lošinj kamen von C. Marchesetti, der mehrere Fundorte feststellte und einige Funde von Kavuada beschrieben hatte, wo am Ende des vorigen Jahrhunderts die Ausgrabungen unter der Fiihrung vom Pfarrer I. K. Bolmarčič stattgefunden haben, und von V. Mirosavljevič, der die Hohlen auf den Inseln durchforschte und die Schnittgrabungen auf einigen Ringwallen fiihrte.1 Die Hohlen mit bronzezeitlichen Funden sind Jami na Sredi, Grmožaj, Vela Jama und Rupina (Taf. 1: l).2"4 Auf beiden Inseln wurde eine grofie Zahl von Ringwallen registriert, von denen einige wahrend der Bronzezeit angesiedelt worden sind (Taf. I: 2).5-28 Der wichtigste Fundort ist jedoch Osor29 mit zum Teil erhaltenen vorgeschichtlichen Wallen. und mit der dazugehorigen Nekropole in Kavuada, wo viele Funde entdeckt wurden (Taf. 1: l).32 Auf den Inseln gibt es viele Grabhiigel, die jedoch noch nicht erforscht worden sind, obwohl einige Funde bekannt sind, die in Tumuli ausgegraben wurden (wie z. B. der Dolch aus Krčina: Taf. 4: 2).31 Die Ubersicht der bearbeiteten Funde, in den meisten Fallen nicht prazise genug mit den Daten versehen, gibt uns jedoch die Moglichkeit, ein klares Bild von der Bronzezeit auf Cres und Lošinj zu bekommen. Die Keramik (Taf. 2, 3) zeigt eine grofiere Ahnlichkeit mit der bronzezeitlichen Keramik in Istrien und im Triester Karstgebiet,34' 3S-37 weil die liburnische Keramik aus dieser Periode weniger bekannt ist.38 Der zweite Beruhrungspunkt mit Istrien sind die trapezoiden Miniaturaxte (Abb. I),44-45 die zugleich eine Besonderheit des bronzezeitlichen Istriens und der Bronzezeit der Inseln Cres, Lošinj und Krk sind. Der Dolch aus Krčina (Taf. 4: 2)50 kann mit dem Dolch aus den Brioni-Inseln (Taf. 4: 3) verglichen werden, es wird aber auch auf die Funde der bronzezeitlichen Waffen auf der Insel Krk hingewiesen.51 Das Tiillenbeil aus Osor (Taf. 4: 1) ist mit jenen aus den Depotfunden in Budinščina, Čermožiše, Gorenji Log und Dabar-Seget zu vergleichen, die alle zur Ha A-Stufe gehoren.48-49 Die Manschettenarmbander aus Osor (Taf. 6: 1, 2) sind unter den bronzezeitlichen Schmuckgegenstanden sehr verbreitet, wahrend die geschlossenen Armbander mit dem dach-formigen Profil, ausgegraben auf der Insel Cres (Taf. 6: 4), ein typisches Beispiel des Schmuckes in Liburnien und Istrien sind;"'56 die deformierte Doppelknotenfibel (Taf 5: 1) schrieb man der liburnischen Variante dieses Typs zu.58 Die Schlangenfibel mit dem scheibenformig gegliederten Bogen (Taf. 5: 2, 3) ist als italischer Import zu betrachten und den gleichartigen Funden aus Piediluco, Contigliano, Fontanella usw. nach bezeichnet sie das Ende der Bronzezeit bzw. den Anfang der fruhen Eisenzeit,63"87 ahnlich wie die Nadel des Typs Sirolo-Numana aus Osor (Taf. 4: 5). Dieser Nadeltyp wurde noch in Istrien in Limska Gradina89 und Picugi,10 in Liburnien"-72 und in Jezerine73 gefunden. Die interessanten Armbander aus Osor (Taf. 6: 6) wurden als eine kompliziertere Variante der Armbander mit C-Querschnitt bestimmt und sind chronologisch mit den Armbandern desselben Typs in Slowenien78 verbunden. Die zwei Kogelkopfnadeln aus Osor (Taf. 4: 6, 7) sind filr das Gebiet Caput Adriae und fiir das Nord-Dalmatien typisch.75 T. 1: 1 Cres-Lošinj, tipovi nalazišta, 2 gradine: 1. Halm (Dragozetič), 2. Beli, 3. Bartolomej, 4. Pelginja, 5. Skulka, 6. Ilovica, 7. Peščeni, 8. Vela Straža, 9. Grmožaj, 10. Maslovik (Krunica), 11. Halmac, 12. Lače, 13. Polanža, 14. Stan, 15. Čunski, 16-Kalvarija, 17. Bulbin, 18. Sveti Ivan, 19. Pogled, 20. Mulmon, 21. Arbit, 22. Strižine, 23. Vela Straža. Taf. 1: 1 Cres-Lošinj, Fundstellentypcn, 2 Ringwfllle: 1. Halm (Dragozetič), 2. Beli, 3. Bartolomej, 4. Pelginja, 5. Skulka, 6. Ilovica, 7. Peščeni, 8. Vela Straža, 9. Grmožaj, 10. Maslovi« (Krunica), 11. Halmac, 12. Lače, 13. Polanža, 14. Stan, 15. Čunski, 16. Kalvarija, 17. Bulbm, 18. Sveti Ivan, 19. Pogled, 20. Mulmon, 21. Arbit, 22. Strižine, 23. Vela Straža. PL AVN I K CRES T R ST IN I K ILOVIK I LOŠINJ A OKU D A 0 PALACOl A spilje O naselja na ravnom 0 nekropola A nedovoljno odredena nalazišta PL AVNIK CRES lu cST" ILOVIK T R ST INI K ORJULE LOSlNJ _ORUDA PALACOL Taf. 3: 1-8 Osor, 9 Polanža. Keramik. fo o\ v T. 4: 1, 4-7 Osor, 2 Krčina (»Isola di Chersino«), 3 Brioni. Bronca (1, 4, 5-7 = 1 2,3 = 1: 6). Taf. 4: 1, 4-7 Osor, 2 Krčina (»Isola di Chersino«), 3 Brioni. Bronze (1,4, 5-7 = 1: 2; 2, 3 = 1: 6'- T <; • 1-3 Osor, 4 Piediluco, 5 Contigliano, 6 Italija, 7 Fontanella, 8 Vadena-Pfatten. Bronca (1,5,7 = 1:2,4 = 2 :5, 2 prirodna veličina, ostalo bez mjerila). ■ S: 1-3 Osor, 4 Piediluco, 5 Contigliano, 6 Italicn, 7 Fontanella, 8 Vadena-Pfatten. Bronze (1, 5, 7 = 1:2, 4 = 2:5, 2 natiirliche GrčBe, anderes ohne MaBstab). T. 6: 1-3, 6 Osor, 4, 5 Cres. Bronca (sve 1:2). Taf. 6: 1-3, 6 Osor, 4, 5 Cres. Bronze (alles 1 :2). Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 509-518 considerazioni su recenti scavi al castelliere di elleri e confronti con abitati coevi del car-so triestino e goriziano FRANCA MASELLI SCOTTI Soprintendenza BAAAAS del Friuli-Venezia Giulia, Piazza Liberta 7, Trieste, Italia E' mio proposito riepilogare i risultati delle ultime ricerche sui castellieri ftell'area triestina e goriziana, con particolare riguardo alia loro fase iniziale. Un punto fermo negli studi su questo argomento š rappresentato dalla mostra del Caput Adriae e dal convegno che ne e seguito nel 1983.1 In quell'occasione lo studio tipologico-comparativo dei materiali ha portato a formulare 1'ipotesi che gli insediamenti giuliani siano piu antichi di quelli friulani e che alcuni risalgano gia al Bronzo medio (XVI/XIV sec. a. C.).2 I limiti di questo metodo consistono nella scarsa possibility di trarre elementi sulla vita degli abitati; d'altra parte l'attivit& di scavo si & dovuta limitare finora, per motivi contingenti, a modesti saggi che, a loro volta, poco aggiungono ai risultati degli studi tipologico-comparativi sui vecchi Materiali. Lo scavo di Elleri, presso Muggia, sebbene appena iniziato, potrš probabilmente fornire una serie piu ricca di notizie, anche perche ci proponiamo di estendere 1'area d'indagine in modo da individuare possibilmente i limiti dell'abitato e la struttura dell'insediamento nelle varie fasi di sviluppo. La scelta per un approfondimento della problematica dei castellieri k caduta su Elleri3 in quanto la durata di questo abitato k eccezionale e va dal medio Bronzo all'et& romana. Nel 1985 la Soprintendenza archeologica ha iniziato lo scavo,4 riprendendo un Precedente saggio fatto negli anni 1976-81 dalla Society di Preistoria e Protostoria del Friuli-Venezia Giulia sulla sommitži della collina, nella zona della macerie, che ^ quanto resta dell'antica cinta. Si £ messa in luce una stratigrafia particolarmente complessa ed una serie di strutture murarie sovrapposte. La pill antica & rappresentata da una struttura Perimetrale appoggiata direttamente sui colluvi di base sterili: 6 costituita da due Paramenti costruiti a secco, all'interno dei quali si nota un riempimento di blocchi »nmersi in una matrice limoso-sabbioso-argillosa (h conservata cm 70; largh. max. cm 280-300). Caratteristica š la scelta per il paramento di lastre di arenaria molto grandi * argh. cm 35-55; lungh cm 40-75; spessore cm 5-12) accostate con maggior cura yerso l'esterno dove formano una superficie piana; il sistema costruttivo seguito Setobra procedere per erezione di pile verticali anzichč secondo una progressiva Sovrapposizione di assise orizzontali. 11 suolo di abitato riferibile a questa struttura fc la US 23, cui si sovrappone la Ub 22; quest'ultima risulta essere un deposito colluviale formatosi a spese dei ePositi antropici di centro. Fig. 1: I castellieri giuliani. SI. 1: Gradišča Julijske krajine. I materiali dell'unita stratigrafica piu profonda presentano fogge gi& note nel repertorio »arcaico« dei castellieri istriani e triestini. Si tratta di olle con imbocca-tura stretta, sottolineata da cordoni e tendente all' orlo a corona (tav. 1: 3) oppure con orlo diritto e spalla molto sviluppata (tav. 1: 1); si notano ancora olle ovoidali. decorate da cordoni, con prese a linguetta (tav. 1: 4). L'altra forma vascolare riconoscibile 6 costituita dalle tazze, fra le quali si distingue un tipo con larga vasca emisferica, breve orlo svasato da cui nasce un'ansa ad »X« con strozzatura centrale (tav. 1: 2), che sulle olle si presenta di solito liscia. Frequenti sembrano pure i boccali« di piccole dimensioni, caratterizzati da breve orlo svasato su cui s'imposta un'ansa a nastro a fronte triangolare, talora sopraelevata (tav. 1: 7, 8). Nel repertorio delle anse, anche se non riconducibili a una forma vascolare precisa, sono da ricordare quelle a nastro verticale, profilo angolare, talvolta superiormente insellate oppure espanse in una piastra quasi triangolare (tav. 1: 9, 6). La decorazione sembra consistere esclusivamente in elementi plastici, quali bugne e cordoni, talvolta combinati in semplici motivi decorativi. Quanto ai reperti ceramici dell'US 22, ritornano le tazze con ansa a »X« (tav. 2: 1), mentre si segnala la presenza di olle e di doli ovoidi con orlo svasato a spigd0 Fig. 2: Elleri, particolare della struttura piu antica SI. 2: Kaštelir pri Jelarjih. Pogled na najstarejše obzidje. interno, talvolta sottolineato da un cordone plastico orizzontale, talvolta con presa a Hnguetta (tav. 2: 3, 2). Cronologicamente i materiali di queste unita stratigrafiche sembrano collocabili nell'ambito del Bronzo medio,5 anche se compaiono alcuni elementi, specie nell'unita SuPeriore, assegnabili al Bronzo medio-recente.7 L'identita di parte dei materiali deH'US 22 con la precedente si spiega con il fatto che si tratta di un deposito Originato dal dilavamento di una zona di abitato coevo, posta piu a monte. Per gli abitati del Carso goriziano accenno qui ai primi risultati degli studi in c°rso e ai problemi originati dalla ricognizione intrapresa dalla Soprintendenza dei Materiali depositati presso il Museo Provinciale di Gorizia in vista di una nuova esPosizione nei locali in corso di restauro a Borgo Castello. Esemplificativamente presentiamo due abitati, Brestovec7 e Castellazzo,8 posti lu"go la strada del Vallone, collegamento naturale del Carso goriziano alia zona del Timavo e al mare sin da epoca preistorica, sicuramente percorso da una strada in ePoca romana e successivamente. In entrambi i siti ci sono olle ovoidali cordonate con prese a linguetta, con o Ser»za impressioni digitali (tav. 3: 7); olle con orlo a »T« (tav. 3: 1); tazze carenate |tav. 3; 2, 3); anse a nastro, sia a profilo angolare sia tricostolate (tav. 3: 6, 8). A Bfestovec in particolare si segnalano tazze con ansa a nastro, superiormente °°ntraddistinta da due apofisi, ed un vasetto con bugne forate (tav. 3: 5, 4). Nei materiali esaminati sembrano prevalere gli aspetti relativi ad una fase posteriore a quella di Elleri e da porsi nelFambito del Bronzo recente.9 A Castellazzo, tuttavia, esiste una consistente presenza di industria litica e di materiali ceramici che, in base ad analisi tipologiche, sembrano precedere la fase di primo insediamento ad Elleri. Anticipando alcuni dei dati che vengono trattati piu ampiamente in uno studio in corso di stampa,10 si pud notare che i reperti ceramici da un lato sembrano ricollegarsi alia corrente campaniforme (tav. 4: 1-2), dall'altro, in alcune forme e nei motivi ornamentali (tav. 4: 3-5), si richiamano alio stile di Lubiana. Quanto alia litica (tav. 4: 6-10), sembrano prevalere gli aspetti collegabili all'eneolitico. Una quantity consistente di materiali attesta una probabile frequentazione di Castellazzo alia fine del terzo-inizi del secondo millennio, differenziando questo abitato d'altura da siti analoghi nel territorio triestino e goriziano, dove solo sporadicamente si riscontrano materiali anteriori al Bronzo medio in sedi poi utilizzate dai castellieri come ad esempio a S. Michele in Val Rosandra.11 Alio stato attuale delle nostre conoscenze sui materiale del Bronzo antico relativamente alia zona considerata non possiamo stabilire se tra la frequentazione piu antica e l'insediamento ascrivibile alia tipologia degli abitati fortificati noti come castellieri vi sia una cesura o sussista, invece, continuity. Sarš comunque da approfondire il tipo di relazione esistente tra gli insediamenti del Bronzo medio e quelli precedenti. Per ora 1'unico elemente strutturale che consente di riferire i castellieri piu antichi della nostra zena al Bronzo medio £ la cinta di Elleri, che š anche la struttura piu antica finora identificata nei castellieri giuliani. 1 Si veda a questo proposito AA. W., Preistoria del Caput Adriae, catalogo della mo-stra (Trieste 1983) e M. Moretti, Aspetti e problemi relativi all'etš del Bronzo nella mo-stra Preistoria del Caput Adriae, in: Preistoria del Caput Adriae, atti del convegno interna-zionale (Trieste 1984) 75-80. 2 A. Cardarelli, Castellieri nel Carso e nell'Istria: cronologia degli insediamenti fra media et& del Bronzo e prima etc) del Ferro, in: Preistoria del Caput Adriae, catalogo, 87- 3 Per le indagini su castelliere di Elleri si veda: D. Cannarella, II carso (Trieste 1968) 205; D. Cannarella, Note di aggiornamento, in: C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della regione giulia (ristampa), Qua-derni Soc. Preist. Protost. Reg. Friuli-Venezia Giulia 3 (1981) 263-265; B. Lonza, La cerami-ca del castelliere degli Elleri, Quaderni Soc. Preist. Protost. Reg. Friuli-Venezia Giulia 4 (1981); M. Moretti, in: Preistoria del Caput Adriae, catalogo, 123-127; K. Moser, Ergeb-nisse der Ausgrabungen am Monte Castellier oberhalb Muggia in Istrien, Mitt. Zentr. Komm. 16, 1890, 207 s; C. Pitti, Relazione sugli scavi effettuati sui castelliere degli Elleri nell'agosto 1976, Atti Soc. Preist. Protost. 3, 1975-77, 125-30; A. Riedel, La fauna del castelliere degli Elleri (Trieste), Atti Mus. Civ-St. Nat. Trieste, 29, 2, 1976. 4 F. Maselli, Atti Mem. Soc. Istr. Arch. St-Patr. 33, 1985, 247-248; Ib., 34, 1986, 160-162- 5 Confronti con fogge tipiche per il Bronzo medio sono: tazze con ansa a »X« (A. Cardarelli, n. 54), boccali con ansa a nastro a sezione triangolare nella parte superiore (A-Cardarelli, n. 71), olle con spalla pronunciata (A. Cardarelli, n. 75), anse a nastro con espan-sione superiore a piastra (A. Cardarelli, 92, n-113). 8 Forme vascolari considerate tipiche «el Bronzo medio-recente sono: dolio e olla con orlo svasato e spigolo interno, sottolineato esternamente da cordone (A. Cardarelli nn-73, 77). 7 C. Marchesetti (n. 3) 42; U. FurlaW. Aquil. Nost. 44, 1973, 184; Id. in: Eti del Bronzo e del Ferro nell'Isontino, Atti Conveg~ no 1977 (1979) 15. 8 Castellazzo e i suoi materiali sono oggety di una pubblicazione in corso di stampa: Ahumada Silva, F. Maselli Scotti, E. Montag' nari Kokelj, Annali di Storia isontina 2. * Sono considerati elementi del Bronzo re* cente: olle con orlo a »T« (P. Cassola Guid3' in: Preistoria del Caput Adriae, Catalogo, "bh tazze carenate (A. Cardarelli, n. 41), cordon con andamento curvilineo ad impressioni e tacche (A. Cardarelli, 96, n. 183). 10 Su questo argomento si veda M. Montag-nari Kokelj, Annali di Storia isontina 2; Ead., Castellazzo di Doberdo and Some Copper Age - Early Bronze Age Aspects in Friuli Venezia Giulia, in: L'Eta del Rame in Europa, Atti Congresso Viareggio (1987) in corso di stampa. 11 F. Maselli Scotti, Aquil. Nost. 57, 1986, 338 ss, tav. 2: 1. IZSLEDKI NOVIH IZKOPAVANJ NA KAŠTELIRJU PRI JELARJIH V PRIMERJAVI S SOČASNIMI NASELBINAMI TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA KRASA Povzetek V tem predavanju želimo povzeti izsledke zadnjih raziskovanj na gradiščih (kaštelirjih)1'2 in poročati o novejši dejavnosti Arheološkega nadzorništva za Furlanijo-Julijsko krajino, kolikor zadeva začetne faze poselitve tržaških in goriških gradišč. Pri izkopavanjih na gradišču Kaštelir,3 ki leži med Jelarji na jugoslovanski strani in Miljami na italijanski, je bil 1. 19854 odkrit zid, ki poteka po obodu naselbinske terase. Menimo, da predstavlja obzidje, na podlagi najdb pa ga datiramo v srednjo bronasto dobo. Keramiko, ki sodi k temu zidu, predstavljajo lonci z odebeljenim ustjem (t. 1: 3), lonci z izvihanim ustjem (t- 1: 1), jajčasti lonci z rebrom in jezičastim držajem (t. 1: 4), velike skodele z ročajem v obliki Črke X (t. 1: 2) in navpični trakasti ročaji, ki so v prerezu polkrožni ali kolenasti, ki včasih presegajo ustje in se pogosto zožujejo od spodnjega proti zgornjemu koncu (t. 1: 6-9).5'6 Ta faza je zastopana na tržaškem ozemlju. S področja Goriškega Krasa smo v obravnavo zajeli gradišče Brestovec' in Gradišče pri Doberdobu (Castellazzo di Doberdo)? ki ležita ob cesti, ki predstavlja naravno povezavo med Goriškim Krasom in Tržaškim zalivom. V obeh je Prisotno gradivo (t. 3), ki se zdi tipološko mlajše od onega, ki pripada obzidju Kaštelirja pri Jelarjih. Omenimo naj še, da je bilo na Gradišču pri Doberdobu odkrito precej kamnitega orodja (t. 4: 6-10), ki ga lahko uvrstimo v bakreno dobo. Med keramiko so tudi nekateri fragmenti, ki jih lahko pripišemo stilu zvončastih čaš (t. 4: 1, 2), in taki, ki so blizu keramiki ljubljanske kulture (t. 4: 3-5).10 Keramika stila zvončastih čaš je bila odkrita tudi na Tržaškem Krasu, in sicer na Sv. Mihaelu pri Boljuncu.11 Naloga bodočih raziskovanj bo pojasniti odnos med poselitvijo v bronasti in v bakreni dobi. Arheološki vestni k 513 Tav. 2: Elleri, unitš stratigrafica 22. 1-8 ceramica, 1:3. T. 2: Kaštelir pri Jelarjih, stratigrafska enota 22. 1-8 keramika, 1:3. X/ / 1 I 7 Tav. 3: Brestovec. 1-8 ceramica, 1:3. T. 3: Brestovec. 1-8 keramika, 1:3. I I Tav. 4: Castellazzo di Doberdč, elementi tipo campaniforme, 1-2 ceramica, 6-10 industria litica; decorazioni tipo Lubiana, 3-5 ceramica, 1:1. T. 4: Gradišče pri Doberdobu, elementi kulturnega kompleksa zvončastih čaš, 1-2 keramika, 6-10 kamnito orodje; okras v stilu ljubljanske kulture, 3-5 keramika, 1:1. Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 519-528 LE VALLI DEL NATISONE E LA KOVAČEVA JAMA DI ROBIČ FRANCESCA BRESSAN Museo Friulano di Storia Naturale, Via Grazzano 1, 1-33100 Udine II complesso delle Valli del Natisone, situato e Est Nord-Est della regione Friuli-Venezia Giulia in provincia di Udine, ha restituito testimonianze di quasi tutti i periodi preistorici a partire dalla fine del Paleolitico superiore1 fino dagli ultimi anni del secolo scorso. Per Valli del Natisone si intende il bacino idrografico del fiume Natisone e dei suoi affluenti. Nella breccia calcarea eocenica che costituisce la catena montuosa facente capo al monte Matajur si aprono diverse cavitš, esplorate e poi scavate dai Soci del Circolo Speleologico e Idrologico Friulano di Udine a piu riprese. II recupero dei materiali, a causa dell'arretratezza delle conoscenze tecniche, e stato indiscriminate e puo essere oggi letto solo in chiave tipologica. Le grotte di quest'area e di quelle circonvicine su essa gravitanti documentano comunque tutto l'arco cronologico dell'eta dei Metalli (carta 1). La testimonianza Piu antica č data dalla Velika Jama nella valle deli'Alberone, esplorata dal Musoni agli inizi del secolo,2 i cui elementi ceramici, quali il boccaletto biansato di forma ovoidale leggermente carenata e colletto distinto a tesa (t. 1: 3, 6), i frammenti di °lle a tacche sotto 1'orlo e »bosenstrich« (t. I: 2), 1'olla a denti di lupo e ansa canaliculata (t. 1: 1), il bordo ingrossato e decorato a tacche excise (t. 1: 5), i cordoni digitati e qualche altro elemento indicano il coinvolgimento dell'insediamento di Velika Jama nel piu vasto panorama della fine dell'Eneolitico e del 1° Bronzo nell'area austriaca-ungherese (Wieselburg-Gata), slovena (Ljubljansko Barje) e del Carso Triestino sulla base dei confronti tipologici, nonchč la possibility di raffronto anche con materiali tipicamente italici.3 Cid č spiegabile sulla base della posizione della grotta in questione, posta in una zona che permette facili accessi alle vie di comunicazione delle vallate del'Isonzo e della non lontana Sava, e che ha costituito, grazie alia fitta rete idrografica, una delle maggiori vie di transito verso le miniere di metalli del Nord Est. U Ciondar des Paganis, situato nel comune di Faedis e pertanto pošto ai margini dell'importante complesso vallivo, ha fornito resti ceramici, ossei e litici in discreta Quantity.'' Tra essi si notano un vaso di forma ovoidale con collo distinto e presa subcutanea verticale (t. 1: 10), frammenti di olle con decorazione a tacche sull'orlo I: 11), una ciotola appena carenata con ansa pizzuta (t. I: 13), cordoni impressi a ditate e a tacche anche angolate (t. 1: 12); nell'industria litica si osservano, oltre ad un'ascetta in pietra levigata (t. 1: 14), una serie di pendagli in pietra (t. 1: 17, l8), in calcarenite (t. 1: 16) e su dente (t. 1: 15). II materiale del Ciondar pare riferibile all'esistenza di una sepoltura sconvolta Ste in antico, che collocherebbe cronologicamente il sito principalmente nel I" Carta 1: Siti delle Valli del Natisone e dell'area circostante nella Preistoria: 1 Biarzo (Paleolitico superiore finale, Mesolitico, Neolitico, eta dei Metalli?); 2 Velika Jama (Eneolitico - 1° Bronzo); 3 Ciondar des Paganis (Bronzo antico, Bronzo Medio, recente?); 4 Selvis di Remanzacco, tumulo (Bronzo antico); 5 Kovačeva jama, Robič, Jugoslavia (Bronzo medio, recente, inizi finale); 6 Ponte s. Quirino, castelliere (Mesolitico, Bronzo medio-recente); 7 Foran del Landri (Bronzo finale?, eta del Ferro); 8 Šusterjeva jama, Suosteriova Jama (Bronzo finale?, eta del Ferro). Karta 1: Prazgodovinska najdišča Nadiških dolin in soseščine: 1 Biarzo (končni mlajši paleolitik, mezolitik, neolitik, kovinske dobe?); 2 Velika jama (eneolitik - zgodnja bronasta doba); 3 Ciondar des Paganis (starejša, srednja, mlajša? bronasta doba); 4 Selvis di Remanzacco, gomila (starejša bronasta doba); 5 Kovačeva jama, Robič (srednja, mlajša, začetki končne bronaste dobe); 6 Ponte s. Quirino, gradišče (mezolitik, sred-nja-mlajša bronasta doba); 7 Foran del Landri (končna bronasta?, železna doba); 8 Šusterjeva jama (končna bronasta?, železna doba). Bronzo per analogie con le grotticelle sepolcrali lombardo-trentino-venete, margi-nalmente alia cui area di influenza esso si colloca.5 La Kovačeva jama (o Grotta di S. Ilario) si trova sopra uno sperone roccioso sulla destra orografica del Natisone, presso 1'abitato di Robič. Fu esplorata dal Marchesetti nel penultimo decennio del secolo scorso6 e poi escavata dai Soci dello C. S. I. F. di Udine dal 1897.7 II materiale š depositato presso il Museo Friulano di Storia Naturale di Udine dopo aver subito le vicissitudini delle due guerre, mentre una minima parte si trova nei Civici Musei di Trieste. La ceramica, d'impasto, si puo distinguere in tre tipi: a) fine - impasto pressochč privo d'inclusi, superfici lucide, spessori sottili (4/6 mm), colori dal bruno scuro al beige; b) semifine - simile a quella del gruppo precedente, con spessori perd maggiori, da 8 a 10 mm; colori dal grigio-bruno al beige; c) grossolana - impasto con grandi inclusi, superfici lisciate o scabre, talora microporose, spessori oltre i 10 mm; colori dal grigio - bruno al beige o al rossiccio. Le forme sono generalmente carenate e rappresentate da tazzine, ciotole, olle; gli orci di maggiori dimensioni hanno di solito pareti appena convesse o diritte. Gli orli dei vasi sono assottigliati o arrotondati, mai a tesa, i fondi sono piatti, a lieve tacco, lavorati a ditate, umbelicati. La tipologia della anse č varia: ne esistono di canaliculate, a occhiello, a nastro con margini concavi. E' stato rinvenuto anche un levigatoio in arenaria, utilizzato come pendaglio (fig. 1). Fig. 1: Kovačeva jama, Robič: leviga- toio in arenaria. SI. 1: Kovačeva jama, Robič: gladilo iz peščenjaka. II materiale š stato qui suddiviso per gruppi a seconda dei confronti tipologici °ttenuti. A parte alcuni elementi piu arcaici, quali pareti decorate a ditate oblique con orli impressi e cordoni che si intersecano (fig. 2), i materiali, sulla base di confronti tipologici con reperti simili dei castellieri carsici ed istriani8 possono essere suddivisi in tre periodi cronologici: Bronzo medio avanzato (t. 2: 1-9) Bronzo medio/recente (t. 2: 10) Bronzo recente/I° fase Bronzo finale (t. 3: 1-10; 4: 1-5). II materiale della Kovačeva Jama di Robič sembra inquadrabile in un arco di tempo che va da una fase avanzata del Bronzo medio alia fine del Bronzo fecente/inizi finale, ovvero dal XV secolo a. C. circa all'inizio del XII sec. a. C. Poiche a grotta di Robič non č stata scavata, visti i tempi, con criteri stratigrafici, e difficile Proporre ulteriori considerazioni, anche in base al fatto che Bronzo medio e recente n°n sono periodi molto noti in area friulana; percio si sono ottenuti alcuni risultati c°nfrontando i nostri reperti con quelli dei castellieri carsici e istriani (ad esempio Grotta delle Gallerie e Castelliere di S. Spirito di Cittanova).9 Le Valli del Natisone hanno documentato la presenza di numerosi insediamenti, s°prattutto nell'arco delle etš dei Metalli, a dimostrare l'importanza di quest'area ^ontuosa che ha fatto da tramite, sulle vie di traffici e commerci, tra Slovenia, Conclusioni Fig. 2: Kovačeva jama, Robič: ceramica dell'ety del Bronzo. SI. 2: Kovačeva jama, Robič: bronastodobna keramika. Austria orientale-Ungheria e Nord Italia. A conferma di cid, due sono gli esempi rappresentati da siti posti nelle immediate vicinanze dell'area in questione: il sito del Ciondar des Paganis a N/O10 ed il tumulo di Selvis di Remanzacco, sulla direttrice viaria rappresentata dallo sbocco del Natisone in pianura.11 La Kovačeva jama di Robič, grazie alia presenza di abbondante materiale riferito grosso modo a due periodi, successivi agli esempi sopra citati, dimostra ulteriormente la grande importanza di questa zona solo apparentemente marginale. 1 F. Bressan, M. Cremaschi, A. Guerreschi, Nuovi dati sulla preistoria in Friuli: il Riparo di Biarzo (Scavi 1982), S. Pietro al Natisone (Udine), Gortania, Atti Mus. Friul. St. Nat. di Udine 4, 1982, 65-86. 2 F. Musoni, La Velika Jama, Mondo Sot-terraneo, Udine 1904-1905. 3: 49-52; 5: 89-99. 3 F. Bressan, Introduzione alio studio della Preistoria, in: Preistoria nell'Udinese-Testi-monianze di cultura materiale, catalogo della mostra (1981) 7-52. Ead., I materiali preisto- rici della Velika Jama (Valli del Natisone, Udine), Gortania, Atti Mus. Friul. St. Nat. Udine 7, 1986, 113-136. 4 A. Del Fabbro, Ulteriore contributo ali« conoscenza dell'insediamento umano nell grotte friulane; i nuovi scavi al Ciondar de Paganis, Mondo Sotterraneo 7, Udine 1971, n-u., 23-36. F. Bressan, II Ciondar des Paga"'s (Faedis, Udine), Preist. Alp. 18,1982, lll-lzu- 5 Ib. 119. 6 C. Marchesetti, Sull'antico corso dell'-Isonzo, Atti Mus. Civ. St. Nat. Trieste 8, 1890. A. Tellini, Peregrinazioni speleologiche nel Friuli, In Alto, Udine 1899, 36-39. A. Del Fabbro, Insediamenti preistorici nelle cavita carsiche del Friuli orientale, Serie Preistoria, Soc. Filologica Friulana 3 (Udine 1975) 40-48. Leben, in: Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana 1975) 116, s. v. Turjeva jama. 8 A. Cardarelli, Castellieri nel Carso e nell'Istria: cronologia degli insediamenti fra media eta del Bronzo e prima eta del Ferro, in: Preistoria del Caput Adriae (Trieste 1983) 87-117. 9 lb., 108, taw. 27, 28, 29 A. 10 F. Bressan (n. 4). 11 S. Vitri, I tumuli del Friuli-Selvis, in: Preistoria (n. 8) 84, fig. 13. NADIŠKE DOLINE IN KOVAČEVA JAMA PRI ROBIČU Povzetek V Nadiških dolinah (severovzhodna Furlanija, Videmska pokrajina) potekajo raziskovanja Prazgodovinskih najdišč od konca 19. st. (karta 1). V dolinah reke Nadiže in njenih pritokov nahajajo previsi in jame, pod katerimi oz. v katerih so ohranjeni številni sledovi prebivanja 'judi v času kovinskih dob. Pomembna so zlasti jamska najdišča Velika jama, Ciondar des Paganis (občina Faedis), Kovačeva jama pri Robiču, Foran del Landri in Šusterjeva jama ter gradišče S. Quirino. Najstarejše najdbe so bile odkrite v Veliki jami (t. 1: 1-9).3 Na podlagi primerjave z najdbami Ljubljanskega barja in avstrijsko-madžarskega prostora (Wieselburg-Gata), kot tudi Tržaškega Krasa, jih lahko datiramo v eneolitik - zgodnjo bronasto dobo. Najdbe iz jame Ciondar des Paganis (t. 1: 10-18)4 kažejo, da gre za jamsko grobišče, ki je bilo že v davnini razdejano. Uvrščamo ga v starejšo bronasto dobo, ker je zaradi podobnih Cementov verjetno sočasno jamskim grobiščem na Tridentinskem in v Benečiji. V Kovačevi jami (imenovani tudi Turjeva jama in Grotta di S. Ilario) pri Robiču je začel izkopavati 1. 1890 C. Marchesetti,6 v naslednjih letih pa so v njej raziskovali člani Furlanskega speleološko-hidrološkega društva iz Vidma.7 Veliko večino najdb predstavljajo fragmenti keramike, ki imajo različno fakturo in v glavnem klekasto ostenje (t. 2-4, si. 2). Okras je redek, v glavnem gre za gladka plastična rebra. Pojavljajo se trakasti ročaji s konkavnima robovoma, tunelasti ročajčki in jezičasti držaji. Zdi se, da sodi to gradivo, ki ga lahko časovno opredelimo Samo na podlagi tipoloških primerjav z najdbami kraških in istrskih gradišč,8 v daljše obdobje razvite srednje bronaste dobe do konca mlajše oziroma do začetka končne bronaste dobe, ')• od 15. do začetka 12. st. pr. n. š. Ker je jasno, da je že v prazgodovini promet potekal predvsem po rečnih dolinah, menimo, da so kulturne prvine s področja severovzhodne Avstrije in Slovenije prodirale v Furlanijo prav skozi Nadiške doline. 17 C ^ ?_ © A.0 * -O T. 1: Materiali significativi: Velika Jama (1-9); Ciondar des Paganis (10-18). T. 1: Značilno gradivo: Velika jama (1-9); Ciondar des Paganis (10-18). T- 2: Kovačeva jama, Robič: materiali riferibili al Bronzo medio avanzato (1-9); al Bronzo medio/recente (10). 2: Kovačeva jama, Robič: gradivo razvite srednje bronaste dobe (1-9); gradivo srednje/mlajše bronaste dobe (10). .■■:«....... / 10 T. 3: Kovačeva jama, Robič: materiali riferibili al Bronzo recente/Bronzo finale fase (1-10). T. 3: Kovačeva jama, Robič: gradivo mlajše bronaste dobe/prve faze končne bronaste (1-10). T- 4: Kovačeva jama, Robič: materiali riferibili al Bronzo recente/Bronzo finale 1° fase (1-5). T- 4: Kovačeva jama, Robič: gradivo mlajše bronaste dobe/prve faze končne bronaste dobe (1-5). Arheološki vestnik (Ar/i. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 529-636 HALLSTATTZEITLICHE GRABHUGEL BEI DOBRNIČ HERMANN PARZINGER Institut fiir Vor- und Frilhgeschichte, provinzialrdmische und vorderasiatische Archaologie, AinmillerstraBe 8 a, D-8000 Miinchen 40 Auf halbem Weg zwischen Žužemberk und Trebnje in Dolenjska liegt siidlich des Ortes Dobrnič ein altereisenzeitlicher Siedlungskomplex, der eine befestigte Hohensiedlung und mehrere dazugehorige Grabhiigelgruppen umfaBt. Die Nekropo-len befinden sich bei den Dorfern Dobrava und Reva stidwestlich und nordostlich des Ringwalles »Cvinger« (Abb. 1); eine weitere Hugelgruppe liegt bei Korita. Die Flache der Siedlung1 miBt etwa 700 m2 und die sie umgebenden, mit Bruchsteinen verstarkten Walle sowie zahlreiche Terrassierungen sind heute noch gut im Gelande sichtbar.2 Vom GrundriB des Ringwalles existiert eine Planskizze; er ist annahernd nierenformig und im Nordosten deutet sich ein Eingang an.3 Systematische Grabun-gen im Bereich der Siedlung fanden bislang nicht statt, aus ihrem Areal stammen ein Tonwirtel und ein eisernes Tiillenbeil, beide Gegenstande wurden dem Narodni muzej in Ljubljana ubergeben.4 In der naheren Umgebung gibt es jedoch noch eine Weitere Siedlung (ostlich Zagorica). I. B. Pečnik soil die Grabhugel 1884 selbst entdeckt haben und begann im selben Jahr mit ersten Grabungen. Die Funde ubergab er dem Narodni muzej in Ljubljana.5 Ein in der Prahistorischen Abteilung des Naturhistorischen Museums Wien verwahr-ter Katasterplan aus dem spaten 19. Jahrhundert zeigt die Lage samtlicher Hugel. Am Siidrand der Gruppe ostlich Dobrava befinden sich die 1884 untersuchten Tumuli (mit »84« bezeichnet; Abb. 2). Von April 1897 bis Mai 1898 fuhrte Pečnik im Auftrag von J. Szombathy, dem damaligen Kustos der Prahistorischen Abteilung des k. k. Hofmuseums Wien, Grabungen in den Hiigeln von Dobrava und Reva durch. Aus der Korrespondenz pečniks mit Szombathy geht hervor, daB die Tumuli 1-19, 21, 24, 27 und 28 bei Dobrava gelegen haben miissen. Auf genanntem Katasterplan waren nur die Tumuli 1-18 verzeichnet (Abb. 2). Hugel 25 befand sich auf der Hutweide des Dorfes Korita.6 Die nahe dem Dorf Reva gelegenen Hugel 20, 22, 23 und 26 offnete Pečnik im Oktober und November 1897.7 Noch weiter ostlich bei Artmanja vas glaubte man aufgrund von Angaben pečniks eine weitere, dritte Grabhiigelgruppe lokalisieren zu konnen. Doch wurden sie bislang weder untersucht noch sind Streufunde bekannt.8 Somit durfen wir beim Segenwartigen Forschungsstand nur von zwei zur Hohensiedlung gehorigen Fried-hcifen ausgehen: Dobrava und Reva (Abb. 1). 34 Arheološki vwtnlk 529 Abb. 1: Situationsskizze der befestigten Hohensiedlung (Cvinger) und der Grab-hiigelfelder (Dobrava und Reva) bei Do-brnič, Dolenjska. SI. X: Lega gradišča Cvinger in gomilnih grobišč pri Dobravi in Revi pri Dobrniču na Dolenjskem. Das Material der 234 Bestattungen aus 28 Hugeln sandte Pečnik dem Naturhisto-rischen Museum in Wien. Er legte ausfiihrliche Berichte und Fundlisten bei, jedes Grab wurde mit dem zugehorigen Inventar sowie mit Angaben zu Bestattungsart, Ausrichtung und Grabtiefe beschrieben.9 Im Jahre 1898 grub F. Schulz erneut in Dobrava. Das heute in Ljubljana aufbewahrte Fundgut kann den Hugeln 3-6 zugewiesen werden, aber nicht mehr bestimmten Grabeinheiten.10 Weitere Gegenstande wurden nach dem Zweiten Weltkrieg im Narodni muzej Ljubljana inventarisiert. Sie stammen aus Dobrava, ihre genauere Herkunft bleibt ungewiB.11 Eine ausfiihrliche Vorlage der Funde aus den Tumuligruppen bei Dobrnič stand lange aus. Zwar fertigte F. Prean in Innsbruck eine Dissertation mit dem Titel Dobrava, ein hallstattzeitlich.es HiigeLgraberfeld, an, die im Jahre 1969 abgeschlossen wurde, doch kam es nie zur Veroffentlichung.12 Die keinen Grabinventaren mehr zuzuordnenden Materialien aus dem Narodni muzej in Ljubljana machte V. Stare 1973 bekannt.13 Eine Vorstellung von der Belegungsabfolge laiJt sich daher nur mit Hilfe der in Wien befindlichen Grabfunde gewinnen, deren zeichnerische Aufnahme und katalogmaBige Zusammenstellung angesichts der nicht erschienenen Arbeit von Prean noch einmal notwendig wurden.14 II. In der Prahistorischen Abteilung des Naturhistorischen Museums Wien ist der Briefwechsel zwischen B. Pečnik und J. Szombathy archiviert. Er enthalt ein von Naturhistorischen Museum Wien befindlichen Katasterplan des spaten 19. Jahrhunderts. SI. 2: Gomilno grobišče pri Dobravi pri Dobrniču. Prerisano po katastrskem načrtu poznega 19. st., ki se nahaja v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Pečnik zusammengestelltes Verzeichnis aller ausgegrabenen und dem NHM Wien ubersandten Stucke, das sich dem noch vorhandenen Fundbestand gegenuberstellen laBt. Aus dem Vergleich ergibt sich, daB von insgesamt 234 Inventaren nur mehr 94 als gesichert und vollstandig gel ten konnen; weitere 71 sind unvollstandig, aber die vorhandenen Stucke gehoren zusammen, von 51 Grabeinheiten ist nichts mehr erhalten. Zu Vermischungen kam es offensichtlich nur bei neun Inventaren: 7/4: Pečnik nennt nur ein GefaB, erhalten sind zwei (Schale und Napf). 7/9: Vorhanden sind Reste von zwei Nadeln, doch Pečnik beschreibt eine Rahnfibel und zwei TongefaBe. 9/5: Die spaturnenfelderzeitliche Pilzkopfnadel stammt aus einem anderen Grab. 10/11: Die Zusammengehorigkeit der beiden GefaBe ist fraglich, Pečnik spricht ftur von einem Topf. 11/1: Die Vergesellschaftung einer Certosafibel XIII mit einer Vačer Knotenfibel ist fragwiirdig; Pečnik spricht nur von einer Fibel. 13/5: Nach Pečniks Fundliste zwei FuBringe, zwei Armringe, ein Halsring, ein Armband, zwei Fibeln, ein Fingernng, eine Haarnadel, Perlen und zwei GefaBe. lm NHM Wien wird ferner eine dritte Fibel verwahrt, wohl aus einem anderen Grab. 34- 531 15/3: Perlenkette, sechs Spinnwirtel und ein Krummschwert: unerkanntes Dop-pelgrab? 18/7: Die romische Fibel (Almgren 69) gehort sicher nicht in dieses Inventar. 19/1: Statt des von Pečnik genannten GefaBes liegen Reste von drei Armringen vor. Pečniks Fundlisten erscheinen sehr fliichtig niedergelegt und weisen Fehler auf: fur die Graber 19/29 und 23/1 existieren zwei sich teilweise widersprechende Verzeichnisse. Ungenauigkeiten fallen vor allem bei reicher ausgestatteten Inventa-ren auf: je mehr Funde, desto liickenhafter der Bericht. Vieles konnte er nicht diagnostizieren, weil er seine Listen zu einem Zeitpunkt anlegte, als die Stiicke noch nicht restauriert waren. Anderes scheint danach verloren zu sein, sei es beim Verpacken, beim Transport, bei der Restaurierung oder der Inventarisierung in den dreiBiger Jahren. Pečniks Fundverzeichnis solite damit nicht als alleiniger Beur-teilungsmaBstab hinsichtlich der Geschlossenheit der Grabeinheiten dienen, sofern die Widerspruche nicht eklatant sind. Ahnlich fliichtig war Pečniks Grabungsmethode. Er untersuchte die Grabhugel bei Dobrava und Reva nicht vollstandig, sondern ging sie entweder frontal an und grub sie nach und nach ab, wobei ihm tiefer gelegene Bestattungen entgehen muBten (Dobrava), oder er trieb von der hochsten Stelle des Tumulus aus einen Trichter in die Tiefe, womit er lediglich zentral gelegene Graber erfaBte, nicht jedoch die randlich in einem Kreis angeordneten (Reva), wovon man sich noch heute im Gelande iiberzeugen kann.15 Die Angaben Pečniks zur GroBe der Hugel erlauben es, dem damals noch vorhandenen Volumen der Tumuli die Zahl der darin entdeckten Bestattungen gegeniiberzustellen (Abb. 3). Zwar konnen wir weder von Konstanten ausgehen (je groBer der Hiigel, desto mehr Graber) noch fiir alle Hiigel gleiche Erhaltungsbedingungen voraussetzen, doch der Vergleich zeigt sehr deutlich, mit welch unterschiedlicher Intensitat Pečnik grub. Dies deckt sich mit dem Eindruck, den man vorort gewinnen kann: manche Hiigel waren vollstandig abgetragen, andere nur stichprobenartig (Stollen, Trichter). Das Diagramm (Abb. 3) erklart, welch geringer Teil des insgesamt zu erwartenden Grabermaterials bekannt ist. Dieser kleine Ausschnitt birgt die Gefahr der Zufalligkeit in sich. Bestimmte Zeitabschnitte konnten iiberdurchschnittlich stark vertreten sein, oder die datierbaren Inventare verteilen sich iiber einen groBen Zeitraum, wobei den einzelnen Phasen jeweils nur wenige zuzuweisen sind. Doch kein siidostalpines Grabhugelfeld ist vollstandig untersucht, ihre Entwicklung beurteilen wir meist mit Hilfe von »Stichproben«. Ob die »Stichprobe« aus Dobrnič statistisch gesehen reprasentativ ist, wird die Analyse zeigen. III. Horizontal- und Vertikalstratigraphie sowie Kombinationsstatistik lassen uns zu einer zeitlichen Ordnung von Graberfeldern kommen. Auf Dobrnič ist keine dieser drei Methoden anzuwenden. Es existieren weder Plane der Tumuli noch Angaben iiber Superpositionen. Die Zahl unvollstandiger Inventare ist groB, gesicherte Grabeinheiten mit mehreren chronologisch relevanten Typen bleiben selten. Leitfor-men sind oft nur ein- bis zweimal miteinander vergesellschaftet; eine Kombinations-tabelle laBt sich damit nicht erstellen. Als letzter moglicher Weg, zu einer Abfolge 800-700-600-500-400 -300 200 100 Abb. Si. 3: 40 - 30 20 10 16 14 8 9 10 7 12 1 4 1613 3 2 28241511 5 27232226256 Graberahl 3: Vergleich der von Pečnik freigelegten Graber je Hugel mit deren damaligem Volumen. Primerjava Števila grobov, ki jih je Pečnik izkopal v posamezni gomili, z njeno takratno prostornino. der Bestattungen zu gelangen, bietet sich die Datierung durch Leittypen an, deren zeitlicher Standort in anderen Graberfeldern Sloweniens mit giinstigeren Erhaltungs-bedingungen sicher ist. Wir priifen, ob die Inventare aus Dobrnič solche Formen enthalten und ob wir sie mit ihrer Hilfe in eine zeitliche Ordnung bringen konnen. Dadurch gewinnen wir AufschluB iiber die Belegungsdauer der Hugelgruppen von Dobrava und Reva sowie iiber sich andeutende Belegungsphasen, ohne daB wir diese gegenwartig klar definieren und voneinander abgrenzen konnten. F. Prean versuchte eine erste Gliederung der Funde aus Dobrnič und definierte drei Stufen I, II a und II b. Die alteste (I) wurde durch Bogen- und Vačer Knotenfibeln charakterisiert. Fiir II a seien Bogenfibeln mit zwei einseitigen Kopfspiralen, Kahn-, Schlangen-, Band- und Glasinacfibeln typisch. Certosafibeln verschiedener Abarten, Pferdegeschirr, Krummschwerter, Eisenringe und Giirtelbleche kennzeichneten lib.16 Diese Einteilung bleibt im Vergleich zum damaligen wie zum heutigen Forschungs-stand unbefriedigend. Unverstandlich ist, warum die Studie von Gabrovec zur Hallstattzeit in Slowenien so wenig Beriicksichtigung fand. Sie faBte den damaligen Wissensstand zusammen, erschien bereits 1966, also drei Jahre vor Preans Dissertation, und hatte zahlreiche Anregungen fiir eine feinere Chronologie der Graber aus Dobrnič geben konnen.17 Nachdem Gabrovec' Ergebnisse von 1966 seither weitere Verbesserungen durch ihn selbst und andere slowenische Forscher erfuhren,18 ist die erneute Frage nach der Datierung der Materialien aus Dobrnič nicht mehr langer aufzuschieben. Die altesten Funde aus Dobrnič stammen aus der spaten Urnenfelderzeit. Die Pilzkopfnadel aus Grab 9/5 (Taf. 13: 1-10) gehort noch vor die Anlage erster Hiigel und gelangte sekundar in dieses Inventar. Pilz- und Kegelkopfnadeln charakteri-sieren Phase II a von Ljubljana nach der Gliederung von Gabrovec,19 die die erste Halfte des 8. Jahrhunderts v. u. Z. ausfiillt und dem Beginn der alteren Eisenzeit unmittelbar vorangeht (Ljubljana-IIb, zweite Halfte 8. Jahrhundert v. u. Z.). Mit Grab 17/16 beginnt die eisenzeitliche Belegung, es enthalt eine einschleifige Bogenfibel aus Eisen (Taf. 30: 14). In Ljubljana kehrt dieser Typus in Phase IIb wieder, die auf das spaturnenfelderzeitliche II a mit Pilzkopfnadeln folgt, III a (Vačer Knotenfibeln mit Eisenkern) aber vorausgeht.20 Ein ahnlicher Ansatz ergibt sich in Sveta Lucija, wo eiserne Bogenfibeln in frtihem lb nach B. Teržan und N. Trampuž auftreten.21 In Ljubljana-IIb und Notranjska-IIb gehen sie mit friihen Mehrkopfna-deln ohne Faltenwehr zusammen.22 Inventar 17/16 gehort damit einer altesten eisenzeitlichen Belegungsphase Dobrnič-I an, die sich jedoch mangels weiterer Funde nicht naher umschreiben laBt. Vačer Knotenfibeln mit Eisenkern und eiserner Nadelkonstruktion finden sich in den Bestattungen 10/9 (Taf. 16: 1-2), 14/23 (Taf. 26: 9-11), 17/3 (Taf. 29: 12), 19/4 (Taf. 38: 1) und 19/21 (Taf. 38: 23). In 9/5 ist das Spiralbruchstiick einer solchen Fibel (Taf. 13: 7) mit eisernen Armringfragmenten kombiniert (Taf. 13: 2-3). Beide kennzeichnen Ljubljana-III a (Podzemelj-2) und sind damit jiinger als eiserne Bogenfibeln (Dobrnič-I).23 Mit Hilfe der Vačer Knotenfibeln mit Eisenkern lassen sich bereits sechs Inventare der Phase Dobrnič-II zuordnen, in keinem sind sie aber mit weiteren chronologisch relevanten Beifunden vergesellschaftet. Keramik ist in drei Fallen nachgewiesen, aber nur fragmentarisch erhalten. In 14/23 und 9/5 begegnen bauchige GefaBe mit kurzem Kegelhals und z. T. langlichen Knubben oder Rippen auf der Schulter (Taf. 13: 9; 26: 12), einfache Einzugsschalen, auch mit fazettiertem Oberteil, treten hinzu (Taf. 13: 8; 26: 14). Keine dieser Formen ist auf Dobrnič-II zu begrenzen, meist erscheinen sie noch in jiingeren Fundzusammen-hangen. Junger sind 3/1 (Taf. 3: 10-14), 7/9 (Taf. 8: 13-15), 7/8 (Taf. 9: 1-5) 13/7 (Taf 19: 12-14), 18/34 (Taf. 36: 6-9), 19/24 (Taf. 39: 4) und 28/1 (Taf. 44: 7-13) mit groBen Kahnfibeln. Ihr Bugel ist ritzverziert (Strichbiindel, Zickzacklinien, Fischgratenmu-ster) und kann auf der Unterseite auch durch eine eiserne Einlage verstarkt sein (Grab 13/7: Taf. 19: 12). In einigen Fallen ist eiserne Nadelkonstruktion belegt, von der stark korrodierte Reste am Fibelkopf und im Nadelhalter zeugen (Taf. 36: 6; 39: 4). Dieses technische Detail ist von chronologischer Bedeutung, bindet es die friihen Kahnfibeln doch an die Vačer Knotenfibeln der vorangehenden Phase II. Dies konnte dafur sprechen, daB sie alter sind als ihre kleineren Abarten mit langs- und quergeripptem Bugel, die mit Zwei- und Dreiknopffibeln zusammengehen (Dobrnič-IV). Bei den Beifunden der Graber mit grofien Kahnfibeln und teilweise eiserner Nadelkonstruktion handelt es sich um Armringe D-formigen Querschnitts (Taf. 44: 8), strichgruppenverzierte Ringe mit uberlappenden Enden (Taf. 9: 2-3), DreifuBnap-fe (Taf. 3: 11), fazettierte Einzugsschalen (Taf. 36: 7) und kleine Tassen (Taf. 44: 11). Keiner dieser Gegenstande laBt sich auf diesen Zeitabschnitt beschranken, doch zeigen sie, daB Inventare mit groBen Kahnfibeln junger als Dobrnič-II sind, da die mit ihnen kombinierten Ring- und Keramikformen auch noch spater erscheinen (Dobrnič-IV), zur Zeit der Vačer Knotenfibeln (Dobrnič-II) aber fehlen. Wir fassen die Graber 3/1, 7/8, 7/9, 13/7, 18/34, 19/24 und 28/1 zu einer Belegungsphase III zusammen. Kleinere Kahnfibeln mit langs- und quergeripptem Bugel (Taf. 2: 5), Zwei- und Dreiknopffibeln (Taf. 5: 3; 36: 2), »Protocertosa-« (Taf. 9: 6) und Rosettenfibeln (Taf. 15: 3-4) sind typisch fur das jiingere Dobrnič-IV. In diesen Belegungsabschnitt datieren die Inventare 1/9 (Taf. 2: 2-12), 4/3 (Taf. 5: 2-7), 7/10 (Taf. 9: 6-14) und 18/33 (Taf. 36: 1-5). Vereinzelt leben auch noch altere Typen fort. Dazu gehoren die groBen Kahnfibeln aus 4/3 (Taf. 5: 2) und 10/8 (Taf. 15: 1) sowie eine Vačer Knotenfibel mit eiserner Nadelkonstruktion, die in Grab 18/33 mit einer fazettierten Einzugsschale und einer friihen Zweiknopffibel vergesellschaftet war (Taf. 36: 1). Ein ahnlich spates Auftreten Vačer Knotenfibeln mit Eisenkern ist bislang nur in Črnomelj belegt, wo sie mit Knotenhalsringen und wurfelaugenverzierten Goldbe-satzplattchen zusammengehen.24 Letztere sind ferner aus Stična 1/27 bekannt, ein inventar, mit dem Gabrovec 1966 seine Stufe Stična-2 umschrieb.25 Auch beim Ringschmuck begegnen altere und jiingere Formen: in 4/3 trug der Tote zwei strichgruppenverzierte Ringe mit uberlappenden Enden (Taf. 5: 4-5), in 1/9 und 7/10 erste gerippte Armringe (Taf. 2: 6; 9: 11), in 10/8 bandformige Typen (Taf. 15: 5-6). Die Keramik umfaBt nur wenig charakteristische GefaBe. Zu nennen sind lediglich eine konische Tasse (Taf. 9: 13) und fruhe Buckelware (Taf. 9: 14), die eigentlich erst in der folgenden Phase der entwickelten Schlangenfibeln (Dobrnič-V) vorherr-schend wird. Schwieriger ist die Datierung einer Reihe von Inventaren mit zwei-schleifigen Bogenfibeln mit Hohlbiigel: 12/6 (Taf. 17: 2), 12/7 (Taf. 17: 3), 12/8 (Taf. 17: 7), 17/20 (Taf. 32: 4), 18/15 (Taf. 34: 6) und 19/23 (Taf. 39: 3). In keinem Grab ist dieser Typus mit chronologisch relevanten Beifunden kombiniert. Der rundstabige Hohlbiigel ist meist mit fischgratenartigen Ritzmustern verziert (Taf. 17: 2, 3, 7; 32: Fischgratenverzierung kehrt in Dobrnič an bandformigen Ringen wieder (Taf. l5: 5-6), die ebenfalls in Phase IV gehoren: In 10/8 sind sie mit einer sog. Protocertosa- und einer Rosettenfibel vergesellschaftet (Taf. 15: 1-11). Folgt daraus ein entsprechender Zeitansatz fur entsprechend ornamentierte Bogenfibeln? Der Befund in Križna gora scheint es zu bestatigen. Bestattung 95 enthalt eine Bogenfibel mit Hohlbiigel und eine Protocertosafibel.26 Auf dem Graberfeldplan von Križna gora lassen sich verschiedene Fibeltypen kartieren (Abb. 4): Das Zentrum der Nekropole nehmen die verschiedenen Varianten ein- und zweischleifiger Bogenfibeln aus Eisen ein; deutlich jiinger sind bereits Halbmondfibeln, die sowohl im Zentrum als auch in den westlichen Randbereichen auftreten; am Ende der Belegung stehen Protocertosa- und Bogenfibeln mit Hohlbiigel, die im Mittelteil fehlen und sich nur mehr am Ost- und Stidwestrand konzentrieren. Ihre Datierung an das Ende der alteren Hallstattzeit ist damit weitgehend gesichert, ebenso ihre Gleichzeitigkeit mit Protocertosafibeln, die in Dobrnič Phase IV kennzeichnen. Die hier versuchte Trennung der Phasen Dobrnič-III und IV erfolgte tiber Fibel-und Ringschmuck und gilt damit in erster Linie fiir die Frauengraber bzw. fiir Bestattungen ohne Waffen- und Pferdegeschirrbeigabe. Infolgedessen ist es schwie-rig, die genaue Zeitstellung der Inventare 20/1 und 22/1 zu verifizieren, da sie weder Fibeln noch Armringe fiihren. 20/1 enthalt neben einem bauchigen GefaB mit kurzem Zylinderhals und horizontal ausgestelltem Rand, einer fazettierten Einzugs-schale und einer Tasse mit iiberhohtem Henkel noch 13 zweifliigelige Pfeilspitzen aus Bronze (Taf. 41), die in ahnlicher Form im »Panzergrab« von Stična nachgewie- Abb. 4: Verbreitung eiserner Bogenfibeln (1), Halbmondfibeln (2), Protocertosafibeln (3) und Bogenfibeln mit Hohlbiigel (4) im Graberfeld von Križna gora. SI. 4: Razprostranjenost železnih ločnih fibul (1), bronastih polmesečastih fibul (2), protocerto-ških fibul (3) in votlih dvozankastih ločnih fibul (4) na grobišču na Križni gori. sen sind,27 woraus sich eine entsprechende Datierung fiir 20/1 ergibt. In dieser Zeit muB auch das mit Pferdegeschirr und apulischem Krater ausgestattete Grab 22/1 (Taf. 42-43) in den Boden gekommen sein. Es erinnert an reiche Mannerinventare aus Stična und Novo mesto mit Panzer-, Helm- und Bronzegeschirrbeigabe,28 wenn auch gemeinsame Formen fehlen. Der bemalte apulische Krater aus 22/1 (Taf. 43: 2) hat Parallelen in Dragatuš und Črnomelj29 und ist dort in die Stufe Stična-1 nach Gabrovec datiert, eine Zeit, in der auch die reichen Mannergraber aus Stična und Novo mesto angelegt wurden. Als Leitformen der folgenden Phase Dobrnič-V gelten entwickelte Schlangen-fibeln, die im Unterschied zu den alteren Varianten aus IV (Taf. 15: 3-4) keine hornchen- oder rosettenformige Bugelzier mehr tragen. In Grab 18/17 gehen sie mit geperlten Ringen zusammen (Taf. 34: 7-9), die auch in 14/1 (Taf. 18: 17-18) und 19/1 (Taf. 36: 12-13) wiederkehren und ebenfalls charakteristisch fur diese Phase sind. Die mit ihnen kombinierten Beifunde sind chronologisch wenig ergiebig-einfache Armringe mit D-formigem Querschnitt und teilweise feiner Strichverzie-rung (Taf. 34: 9) und ein Napf mit einbiegender Wandung (Taf. 18: 19). Fiir die jungeren Belegungsabschnitte sind Certosafibeln kennzeichnend. B. Teržan schuf mit ihrer Hilfe eine Einteilung der jungeren und jungsten sudostalpinen Hallstattkultur in vier Stufen: Certosa-1 und 2, Negau-1 und 2.30 Die altere Certosa-Stufe sah sie durch die Varianten II und V charakterisiert.31 Eine nochmalige Untergliederung dieses Abschnittes ist in Sveta Lucija kombinationsstatistisch und horizontalstratigraphisch zu belegen, was vom Verfasser an anderer Stelle ausfiihr-licher erortert wird.32 Hier sei nur auf die Horizontalstratigraphie des westlichen Teilgraberfeldes von Sveta Lucija (Grabungen von J. Szombathy) verwiesen.33 Eine Kartierung von Band- und Certosafibeln II und V zeigt folgendes Bild (Abb. 5): Band- und Certosafibeln II streuen im westlichen Friedhofsteil; Certosafibeln V dagegen finden sich ausschlieBlich am westlichen Rand. Die raumliche Trennung in der Verteilung der Fibeltypen kann nur chronologische Ursachen haben. In Dobrnič lst diese Zweiteilung aufgrund der wenigen geschlossenen Funde mit mindestens zwei zeitlich klar zu fixierenden Typen nicht naher auszufiihren, doch deutet sie sich wenigstens an. Certosafibeln II (Taf. 14: 11; 33: 6-7) stehen den Bandfibeln sehr nahe, die wiederum aus den Schlangenfibeln hervorgegangen sein diirften. Certosatyp Y hangt nach formenkundlichen Gesichtspunkten betrachtet dagegen enger an Jtingeren Formen (z. B. VII). Doch nicht nur typologische Uberlegungen, sondern auch Fundkombinationen weisen auf das unterschiedliche Alter von Band- und Certosafibeln II auf der einen (Dobrnič-VI) und Certosafibeln V auf der anderen Seite (Dobrnič-VII) hin: Erstere gehen noch mit alteren Gegenstanden zusammen, zu denen strichgruppenverzierte Armringe mit D-formigem Querschnitt (19/13; Taf. 15-16), geperlte Arm- und FuBringe (13/5; Taf. 19: 9-10), Bronzeblechohrringe (19/13; Taf. 38: 10-12) und GefaBe mit vertikalen Leisten am Umbruch (13/5; Taf. 19: 11) gehoren. Giirtelringe, teilweise mit rechteckigem Beschlag, sind in Phase VI JTaf. 14: 12) wie in VII (Taf. 18: 4; 21: 1-8) gelaufig, fein gerippte Hohlarmringe ^ieiben auf Dobrnič-VII begrenzt (Taf. 25: 7-9), waren jedoch auch schon friiher denkbar. Kleine Dreiknopffibeln mit netzartig verzierter FuBplatte sind mit Certosafibeln V kombiniert (Taf. 30: 9-10). Weitere Vergesellschaftungen lassen sich in °°brnič fur eine Trennung der Phasen VI und VII nicht namhaft machen. Moglicher-^eise gehoren auch noch Pferdefibeln mit beidseitig langer Armbrustspirale in die eit der Phase VII, wofur die dabei gefundenen fein gerippten HohlfuBringe /'•''•:". . "A . . s.v: • • •' •• 'i•:•>• '■fc. • -P- ••„;.'.• '-i-.-'--*.: '•'••. ' nt . . . • • : " .•. ..••• . . • Abb. 5: Verbreitung von Bandfibeln (1), Certosafibeln II (2) und V (3) im westlichen Teilgraberfeld von Sveta Lucija. SI. 5: Razprostranjenost trakastih fibul (1), certoških fibul II. (2) in V. vrste (3) v zahodnem delu grobišča na Mostu na Soči. sprechen konnten (Taf. 25: 3, 7-9), eindeutig zu belegen ist dies in Dobrnič jedoch nicht. Beziiglich der Datierung der Mannergraber gilt das, was sich schon fiir die fruheren Belegungsabschnitte feststellen lieB: Grundlage der zeitlichen Gliederung der waffenlosen Bestattungen (Frauengraber?) sind die Fibeln; sie fehlen aber haufig in Mannerinventaren. Grab 19/27 enthalt auBer dem Fragment eines GefaBes mit kurzem HohlfuB noch sieben zweifliigelige Pfeilspitzen aus Eisen und eine dreifluge" lige aus Bronze (Taf. 39: 7—13). Die eisernen erinnern an entsprechende Stiicke aus Bronze, die man aus Dobrnič 20/1 (Taf. 41: 1-13) und Stična- »Panzergrab«34 kennt-Die Zeitstellung richtet sich aber nach der dreiflugeligen Bronzepfeilspitze (Taf. 7): In Magdalenska gora 11/38 gehen sie mit Doppelkammhelm, skythoiden Tierstil-appliken und fein geripptem HohlfuBring zusammen, in Magdalenska gora 11/13 ebenfalls mit Doppelkammhelm und skythoiden Appliken sowie einem im spaten Situlenstil verzierten Giirtelblech.38 Dobrnič 19/27 steht damit an der Schwelle von Phase VII zu VIII. Entsprechendes gilt fur Grab 7/5 mit Doppelkammhelm, Certosa-fibel XIII, Gurtelringen und einem weitmundigen GefaB mit gebuckelter Schulter (Taf. 7: 3-11), wobei Certosatyp XIII eher fiir eine Datierung in Dobrnič-VIII spricht. Sicher VHI-zeitlich sind Certosafibeln XIII mit verstarkter Spirale und einem schleifenformig gebogenem Draht parallel zur Spirale, die in 15/1 mit einer weitmun-digen FuBschale vergesellschaftet sind (Taf. 28: 1-4). Ein entsprechender Zeitansatz ist fiir die Certosatypen VI mit Armbrustspirale aus 17/17 (Taf. 32: 1-2) und VII aus 17/8 (Taf. 31: 1-3) vorzuschlagen, eindeutig zu belegen ist dies mangels chronologisch relevanter Beifunde jedoch nicht. Der vom Verfasser an anderer Stelle besprochene Befund von Sveta Lucija bestatigt aber, daB sie j linger sind als Certosafibeln V (Dobrnič-VII),36 was auch schon Teržan vermutete.37 Nur ein Inventar kann der von Gabrovec und Teržan umschriebenen Negauer-Stufe zugeordnet werden (Dobrnič-IX): In 14/11 finden sich zwei Certosafibeln X und ein profilierter Bleiarmring (Taf. 22: 4-6). Mit diesem Grab endet die Belegung der Hiigelgruppen von Dobrnič, soweit sich das beim heutigen Forschungsstand beurteilen laBt. Erst in friihromischer Zeit werden sie erneut fiir kurze Zeit aufgesucht, wovon eine Fibel Almgren 69 und graue Drehscheibenware zeugen (Taf. 33: 11-12). Die hallstattzeitliche Belegung von Dobrnič laBt sich also in neun Phasen gliedern, die sich iiber einen vom spaten 8. bis zum spaten 5. Jahrhundert v. u. Z. reichenden Zeitraum verteilen. Wenn sich den einzelnen Abschnitten nur wenige Inventare zuweisen lieBen, so muB das nicht gegen unsere Gliederung sprechen. Vielmehr hangt dies damit zusammen, daB das Hugelgraberfeld nicht vollstandig freigelegt wurde, sondern Pečnik die Hugel nur stichprobenartig anging (Abb. 3), unser Fundbild ist daher zufallig. Eine nicht immer ausreichende Zahl von Typen-kombinationen erschwert zwar Definition und exakte Abgrenzung der Phasen, uberzeugt aber nicht als Argument gegen deren Existenz und Abfolge, vor allem dann nicht, wenn wir an anderen Friedhofen mit besseren Erhaltungsbedingungen zu ahnlichen Ergebnissen kommen. IV. Unvollstandigkeit der Inventare und fehlende Dokumentation beeintrachtigen nicht nur die chronologische Gliederung des Fundstoffs aus Dobrnič, sondern lassen auch andere Auswertungsmoglichkeiten entfallen, was ebenso fiir die meisten anderen alt gegrabenen Hiigelnekropolen Sloweniens gilt. Untersuchungen zur Tracht bedingen gesicherte Ausstattungen, zusammen mit Grabplanen, die die Lage der einzelnen Trachtbestandteile erkennen lassen. Diese Voraussetzungen erfiillen bislang nur die modern gegrabenen Tumuli von Novo mesto-Kandija,38 die in die Spatzeit der siidostalpinen Hallstattkultur gehoren, sowie der von Gabrovec unter-suchte und zur Publikation vorbereitete Hiigel I von Stična.39 In Dobrnič fehlen ferner Angaben zum Grabbau, iiber die Bestattungssitten laBt sich ebenso nicht viel Sagen: Korperbestattung herrscht vor, lediglich 12/11, 14/18, 16/6 und 19/27 wurden als Brandgraber angelegt. Die Orientierung der Skelette folgt keiner festen Regel: 218 Bestattungen haben 84 den Kopf im Osten, 57 im Siiden, 48 im Westen und 29 im Norden. Dies konnte darauf hindeuten, daB die Graber kreisformig angeordnet waren, wie es charakteristisch ist fiir die Tumuli der alteren Eisenzeit Sloweniens. Ein Vergleich der Belegungsdauer der einzelnen Hugel scheint bei der so unterschiedlich intensiven Durchforschung der Tumuli (Abb. 3) wenig sinnvoll. Das Ergebnis ware zu sehr vom Zufall abhangig und konnte verfalscht sein. Betrachten wir die Stellung des Typenspektrums von Dobrnič im Rahmen der siidostalpinen Hallstattkultur, so wirken sich die ungiinstigen Erhaltungsbedingun-gen auch hier negativ aus. Oft ist es schwer zu entscheiden, ob das Erscheinen einer »Fremdform« in Dobrnič nur eine bemerkenswerte Ausnahme darstellt oder tatsach-lich enge Bindungen an bestimmte Gebiete widerspiegelt. Doch wenn Prean meint, Dobrnič sei von Kontakten nach aufierhalb weitgehend unberiihrt geblieben, ja sogar Importkeramik fehle,40 so wird dies der Bedeutung des Fundstoffes, trotz seines oft fragmentarischen Zustandes, nicht gerecht. Liegt Dobrnič doch an der Nahtstelle verschiedener regionaler Gruppen. Es gehort zu Dolenjska, befindet sich auf halbem Wege zwischen den westlichen (Stična, Magdalenska gora, Javor) und ostlichen Fundorten (Novo mesto, Libna, Dolenjske Toplice, Brezje, Šmarjeta u. v. a.), die zwei Teilgruppen innerhalb von Dolenjska reprasentieren, die sich hauptsachlich iiber die Keramik unterscheiden lassen: Im Westen spielt gebandert bemalte Ware eine groBere Rolle als im unteren Krka-Tal, wo sie zwar nicht fehlt, aber selten ist. Zusammen mit ImportgefaBen wie Skyphoi und Kleeblattkannen, die ebenfalls auf das westliche Dolenjska begrenzt bleiben, binden sie diese Gebiete uber Gorenjska und Sveta Lucija enger an das ostliche Oberitalien. Dobrnič liegt den Fundorten an der unteren Krka am nachsten, der Fundstoff bestatigt diese Stellung: Die Tonware fiigt sich mehrheitlich in das aus dem ostlichen Dolenjska bekannte Formenspektrum. Vačer Knotenfibeln mit Eisenkern, gerippte und strichgruppen-verzierte Arm- und FuBringe mit iiberlappenden Enden, fein gerippte Hohlarmringe, »Kultstabe« (Taf. 23: 4), Bleiarmringe und Doppelkammhelme sind aus westlichem wie ostlichem Dolenjska bekannt und begegnen teilweise auch in Bela Krajina. Im Westen Sloweniens (Soča-Tal) fehlen sie weitgehend. Aus dem balkanischen Raum stammen sog. Glasinacfibeln (Taf. 33: 2).41 Zahlreich sind die Gemeinsamkeiten mit Bela Krajina. Apulische Kratere streuen von der mittelitalischen Adriakiiste iiber Istrien und Dalmatien bis ins westliche Dolenjska. Innerhalb Sloweniens haufen sie sich in Bela Krajina, wo sie auch lokal nachgearbeitet wurden, meist ohne Bemalung.42 Solche Imitationen apulischer Kratere liegen bislang nur aus Bela Krajina und Dobrnič (Taf. 41: 17; 43: 1) vor. Beispiele fur sehr spate Verwendung Vačer Knotenfibeln bis in die Zeit von Stična-2 (Dobrnič-IV) kennen wir ebenfalls lediglich aus Bela Krajina (Črnomelj)43 und Dobrnič (Grab 18/33; Taf. 36: 1-5). Krummschwerter (Machaira) wie aus 15/3 (Taf. 27: 16) sind in Dolenjska selten, finden sich aber in grdBerer Zahl in Bela Krajina und Istrien, von wo sie bis Bosnien, Hallstatt und ins Picenum streuen.44 Zweischleifige Bogenfibeln mit Hohlblechbiigel besitzen gute Parallelen im Westen Sloweniens (Notranjska, Sveta Lucija), wenn auch ohne die fur Dobrnič so typische Fischgratenornamentik.45 Diese kurze Zusam-menstellung einiger charakteristicher Formen zeigt trotz des fragmentarischen Fundbildes sehr deutlich, daB das Material aus den Hiigeln von Dobrnič einerseits zwar eng an das ostliche Dolenjska gebunden ist, andererseits aber starker als die iibrigen Fundorte im unteren Krka-Tal nach Bela Krajina und Notranjska tendiert, ein Beziehungsgeflecht, das aus der geographischen Lage von Dobrnič an der Nahtstelle von westlichem und ostlichem Dolenjska, Bela Krajina und Notranjska leicht verstandlich wird. Einen beachtenswerten Befund lieferten die Untersuchungen in der kleinen Hiigelgruppe nordwarts der befestigten Hohensiedlung »Cvinger« von Dobrnič, nahe dem Dorf Reva. Im Unterschied zu dem groBen Grabhugelfeld bei Dobrava im Stiden der Siedlung, aus dem die meisten Funde stammen (Tumuli 1-19, 21, 24, 27 und 28), liegt bei Reva nur eine kleine Hiigelgruppe, von der vier untersucht wurden (20, 22, 23 und 26); offensiehtlich enthielten sie jeweils nur eine Bestattung. Aus dem Grab von Hiigel 20, das mit Steinen umlegt war, stammen vier Tongefafie und 13 Pfeilspitzen. Zu Tumulus 22 schreibt der Ausgraber Pečnik: »In der Mitte des Hugels, mit vielen Steinen umlegt: am Ende der Fusse Pferdegeschirrschmuck, beim Kopfe zwei TongefaBe und beim Kopfe auf der linken Seite zwei groBe Lanzen. In so groBem Hiigel aber nur in der Mitte ein Skelettgrab eines Kriegers«. In Hiigel 26 findet sich angeblich ebenfalls nur ein Grab, allerdings beigabenlos. Zu Tumulus 23 berichtet Pečnik: »Beim Kopfe zwei Lanzen, zwei TongefaBe. Grab mit Steinen umlegt, wieder in einem so groBen Hiigel nur ein Grab eines Kriegers (so waren beim Dorfe Reva drei groBe Hiigel und in jedem nur ein Grab eines Kriegers, sehr ungewohnlich)«. Konnten wir die Richtigkeit von Pečniks Beobachtungen vorausset-zen, hatten wir in Reva offensichtlich den »Sonderfriedhof« einer Kriegerschicht des spaten 7. Jahrhunderts v. u.Z. vor uns. Nimmt man aber die heute noch gut sichtbaren Tumuli in Augenschein, so wird deutlich, daB Pečnik nur einen Trichter von der hochsten Stelle aus in die Tiefe trieb, die Randbereiche, die bei den siidostalpinen Grabhtigeln die meisten Bestattungen enthalten, hingegen nicht untersucht haben diirfte. Doch selbst wenn die Tumuli noch weitere Graber fuhren sollten, beachtenswert genug ist immerhin die Tatsache, daB es sich um Zentralbe-stattungen handelte, auch die erwahnten Steinkonstruktionen sind in Dobrnič eine Besonderheit. Mangels genauer zeichnerischer Dokumentation laBt sich der tatsach-liche Befund zwar nicht mehr rekonstruieren, doch konnten Nachgrabungen zur Losung dieser Frage beitragen, um auch im siidostalpinen Kreis Aussagen zur Rolle moglicher »Sonderfriedhofe« der alteren Hallstattzeit treffen zu konnen, wie wir sie bislang vereinzelt nordwarts der Alpen kennen.46 Unter den 234 Inventaren aus Dobrnič finden sich nur zwei reicher ausgestattete Mannergraber: 22/1 und 7/5. 22/1 mit zahlreichem Pferdegeschirr (Taf. 42) kann Uber einen groBen, schwarz bemalten apulischen Krater, sicher ein Importstiick (Taf. 43: 2), und die Imitation eines solchen Kraters, allerdings unbemalt (Taf. 43: 1), der Phase Dobrnič-IV zugewiesen werden, die dem spaten 7. Jahrhundert angehort. Grab 7/5 fiihrt einen Doppelkammhelm, Giirtelringe, eine Certosafibel XIII, ein Weitmiindiges GefaB mit gebuckelter Schulter und wahrscheinlich HohlfuB sowie einige Scherben (Taf. 7: 3-11). Wir datieren es in Phase Dobrnič-VIII, die sich in etwa mit der jungeren Certosa-Stufe nach B. Teržan deckt, also mit der Zeit nach 500 v.u.Z. Damit klafft zwischen beiden Bestattungen eine erhebliche zeitliche Liicke, die sich in Dobrnič durch keine weiteren reichen Mannergraber fullen laBt. Wieder eine Folge des fragmentarischen Fundbildes? Doch wo gibt es in Slowenien e'n reich ausgestattetes Mannergrab aus dem 6. Jahrhundert v. u. Z.? Nur Magdalen-ska gora VII/39 mit Doppelkammhelm, Pferdegeschirr, Tullenbeil, zwei Lanzen und einer Schlangenfibel lieBe sich zitieren.47 Sofern letztere datierend ist und es sich nicht um ein Altstiick in einem insgesamt jungeren Inventar handelt, gehort dieses Grab in die Zeit der Phase Dobrnič-V. Zusammenfassend laBt sich sagen, daB sich die siidostalpinen »Fursten-« oder reichen Kriegergraber einerseits in der zweiten Halfte des. 7. Jahrhunderts konzentrieren (Novo mesto-»Panzergrab«; Novo mesto-ttGrab mit DreifuB«; Vače-»Helmgrab«; Stična-Griže; Stična-»Panzergrab« u.v. a.48), andererseits gegen Ende des 6. und wahrend des 5. Jahrhunderts (Graber mit ^egauer Helmen und Erzeugnissen der siidostalpinen Situlenkust49) haufig sind, also Zu jenen Zeiten, als auch die reicheren Mannerbestattungen aus Dobrnič in den Boden gelangten. Uber die Ursachen kann man nur mutmaBen, auch anhand der Funde aus Dobrnič laBt sich das Problem nur formulieren, aber nicht losen. Auffallend bleibt jedoch, daB sie in Dobrnič ebenso wie an alien anderen sloweni-schen Nekropolen immer zu jenen Zeiten auftreten, als die aus Oberitalien kommen-den Einfliisse besonders stark werden, was archaologisch im Inventar gerade jener reichen Mannergraber seinen Niederschlag findet (MetallgefaBe, Situlenkunst usw.). Unvollstandig gegrabene Hiigel, zweifelhafte Inventare und mangelnde Doku-mentation machen den Fundstoff aus Dobrnič nicht gerade zum bevorzugten Objekt, um die Kernprobleme der siidostalpinen Hallstattzeit zu losen. Die definierten Belegungsphasen lieBen sich nur vermuten, sie besitzen hypothetischen Charakter und ergaben sich aus dem unterschiedlichen Alter bestimmter Gegenstande, das sich an anderen Nekropolen mit besseren Erhaltungsbedingungen belegen lieB. Nur selten konnten wir eine ausreichende Zahl chronologisch relevanter Typenkombina-tionen aus Dobrnič selbst hinzuziehen. Dennoch war gerade die Frage der zeitlichen Gliederung noch eher zu losen als die Rekonstruktion von Tracht- und Bestattungssit-ten. Dobrnič gehort zu den groBeren Grabungen Pečniks im spaten 19. Jahrhundert und dies bleibt bei einer Bewertung des Fundstoff s zu beriicksichtigen. Auch wenn Dobrnič letztlich mehr Fragen zuriicklaBt als Antworten gibt, nimmt es beim gegenwartigen Forschungsstand dennoch eine besondere Stellung innerhalb der Hallstattzeit des ostlichen Dolenjska ein, nicht nur wegen der moglichen Existenz des »Sonderfriedhofs« einer Kriegerschicht, der, und das muB noch einmal betont werden, aufgrund der liickenhaften Dokumentation nicht vollig gesichert ist, son-dern auch wegen der Lage an der Nahtstelle west- und ostslowenischer Regional-gruppen, was im Fundgut deutliche Spuren hinterlaBt. Dariiber hinaus gehort Dobrnič zu den letzten groBen hallstattzeitlichen Fundkomplexen Sloweniens, die noch nicht veroffentlicht waren. Siedlung und zugehorige Grabhiigelgruppen sind bekannt, die Erhaltungsbedingungen gut, die GroBe der Objekte nimmt bei weitem keinen mit Stična vergleichbaren Umfang ein; all das wiirde Dobrnič zum bevorzugten Objekt einer systematischen und vollstandigen Erforschung einer hallstattzeitlichen Siedlungskammer machen, trotz der langjahrigen Untersuchungen in Stična und an anderen Platzen immer noch ein Desiderat der Forschung. KATALOG DER GRABHUGEL VON DOBRNIČ Der Katalog enthalt die im NHM Wien vorhandenen Funde aus den Grabhugelgruppen Dobrava, Reva und Korita bei Dobrnič. Jedes Fundstiick wurde gezeichnet und beschrieben. Lediglich unverzierte Wandscherben konnten nicht zeichrleriseh aufgenommen werden. ABKURZUNGEN: L - Lange D - Dicke IDm - Innendurchmesser H - Hohe Dm - Durchmesser MDm - Miindungsdurchmesser B - Breite ADm - AuBendurchmesser BDm - Bodendurchmesser Hiigel 1 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Johann Strojin aus Dobrava. Er wurde im April 1897 von B. Pečnik gegraben, der die Graber 1/1 bis 1/9 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaUe des Hu-gels: Lange = 12 m, Breite = 10 m, Hohe = 3 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hof-museum Wien vom 15. 4. 1897.) Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Mehrere Scherben aus hellbraunem Ton von mindestens drei verschiedenen Gefafien. (NHM Wien, Inv. Nr. 66206) (Taf. 1: 1-3) Bemerkungen: Bei den beiden zu rekonstruierenden Schalen niuB es sich um die von Pečnik genannten Gefafie handeln. Der tatsachlich noch vor-nandene Fundbestand stimmt also mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 1/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 1,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Armring, Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: ~ Bruchstiicke einer Schale aus hellbraunem ion (NHM Wien, Inv. Nr. 66208) (Taf. 1: 5). ~ Sechs Scherben eines GefaBes mit Hohlfufi. Heller Ton mit schwarzpoliertem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66207) (Taf. 1: 6, 7) Rundstabiger Bronzearmring mit iiberlap-Penden Enden und feiner Strichgruppenver-^erung. ADm = 5,0cm. IDm = 4,lcm. (NHM wien, Inv. Nr. 66209) (Taf. Is 4) Bemerkungen: Der noch vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. M->diglich die von ihm genannte Fibel war n'cht mehr auffindbar. Grab 1/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Suden. Das Grab wurde 1,2 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Drei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) __ Noch vorhandener Fundbestand: ~ Randscherbe aus hellbraunem Ton. ™Dm- 12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66210) iraf. t; 8) ~ Acht Scherben eines GefaBes mit Standring us hellbraunem Ton und mit Resten schwar-Bemalung. BDm = ll,2cm. (NHM Wien, v. Nr. 66210) (Taf. Is 9) Bemerkungen: Die noch vorhandenen Scherben lieBen nur noch zwei der drei von Pečnik genannten GefaBe erkennen. Grab 1/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,7 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Gurtelblech aus Eisen, mit Bronzeblech ver-ziert, Kelt (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Stark korrodiertes Tullenbeil aus Eisen L = 13,2 cm. B = 3,6 cm. (NHM Wien, Inv Nr 85630) (Taf. Is 10) - Randscherbe aus dunkelbraunem Ton MDm = 23,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85631) - Schulterfragment, dunkelbrauner Ton mit Langsnppen. (NHM Wien, Inv. Nr. 85631) Bemerkungen: Mit »Kelt« meinte Pečnik wohl das eiserne Tullenbeil. Grab 1/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 3,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Zwei Bodenstiicke, dunkelbrauner Ton BDm= 10 bzw. 12,0 cm. (Taf. Is 13-14) Bemerkungen: Von den beiden TongefaBen waren nur mehr die Boden erhalten. Grab 1/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 2,8 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Vier Wandscherben und ein Bodenfragment (Taf. Is 15) aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm=12,0cm. (NHM Wien Inv Nr. 66216) Bemerkungen: Die genannten GefaBbruchstiicke gehoren wahrscheinlich alle zu einem GefaB. Scherben eines zweiten GefaBes konnten nicht identifi-ziert werden. Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab wurde 1,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Drei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Schale mit flachem Boden aus hellem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 18,0cm. BDm = 6,5 cm. H = 6,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66217) (Taf. 1: 16) - Schale mit Omphalosboden und einem klei-nen Bandhenkel am Umbruch. Im Kern dun-kelbrauner Ton, die Oberflache war leicht geschmaucht. MDm=17,4cm. BDm = 3,5 cm. H = 5,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85631) (Taf. 1: 17) Bemerkungen: Von den drei von Pečnik angegebenen Tonge-fafien waren nur noch zwei erhalten. Grab 1/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hof museum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Drei Wandscherben und Bodenstiick eines GefaBes mit Standring. Der Ton ist im Kern dunkelbraun und wird nach auBen hin rot-lich; dariiber dunkelbrauner Uberzug. BDm = 9,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66218) (Taf. 2: 1) - Bruchstiick eines HohlfuBes, im Kern dunkelbrauner Ton. (NHM Wien, Ivn. Nr. 66219) Bemerkungen: Das Scherbenmaterial laBt zwei verschiedene GefaBe erahnen, die aber nicht mehr zu rekon-struieren sind. Ein GroBteil der Scherben scheint verloren. Grab 1/9 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei Armringe, Fibel, drei Spinnwirtel, mehrere Korallen, fiinf TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Bronzearmring, gerippt, mit uberlappenden Enden und D-formigem Querschnitt. ADra = 6,6. IDm = 5,5. (NHM Wien, Inv. Nr. 85634) (Taf. 2: 6) - Kahnfibel, deren Biigel mit drei gekerbten Langsrippen verziert ist. Nadelkonstruktion und FuBende sind abgebrochen. Bronze. L = 5,5 cm. B = 1,8 cm. H = 2,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85635) (Taf. 2: 5) - Drei Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,9 cm. H = 3,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85638) (Taf. 2: 8) Dm = 3,5 cm. H = 3,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85638) (Taf. 2: 9) Dm = 4,4 cm. H = 2,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85638) (Taf. 2: 10) - Bronzeperle. H = 0,9 cm. Dm =1,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85636) (Taf. 2: 4) - Zwei gelbe GlasfluBperlen mit weiBem Zickzackband. H = 0,7 cm. Dm = 1,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85639) (Taf. 2: 3) H = 0,7 cm. Dm = 1,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85639) (Taf. 2: 2). - Bruchstucke eines Eisenmessers, stark kor-rodiert. L = 3,4 cm. B = 1,7 m (NHM Wien, Inv. Nr. 85637) (Taf. 2: 7 unten) L = 3,0cm. B = 1,3cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85637) (Taf. 2: 7 oben) - Schale mit Omphalosboden aus hellem Ton mit dunkelbraunem Uberzug. Die steil anstei-gendq Wandung tragt Knubben. MDm = 12,8 cm. H = 4,7 cm. BDm = 9,3 cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 85632) (Taf. 2: 11) - Kleiner Becher mit ausbiegendem Rand, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug-MDm = 5,4 cm. H = 7,5 cm. BDm = 2,5 cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 85633) (Taf. 2: 12) Bemerkungen: Das noch vorhandene Inventar stimmt zum groBen Teil mit den Angaben Pečniks iiberein Es fehlen ein Armring und drei TongefaBe-Dagegen sind zwei Bruchstucke eines kleinen Eisenmessers erhalten, die bei Pečnik nicht erwahnt werden, was jedoch nicht gegen die Zugehorigkeit des Messers sprechen muB. Hiigel 2 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Josef Župančič aus Dobrava. Er wurde im April 1897 von Pečnik gegraben, der die Gra-ber 2/1 bis 2/5 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des HU" gels: Lange = 10 m, Breite = 10 m, Hohe =2,5m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. K' Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Grab 2/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 3,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - GefaB mit deutlich abgesetztem Hals und zwei Schnurosen, im Kern dunkelbrauner Ton. MDm = 11,0 cm. H = 16,3 cm. BDm = = 7,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56383) (Taf. 2: 14) - Drei Scherben einer Einzugsschale mit z. T. geschmauchter Oberflache. Die gesamte Au-Benseite (soweit erhalten) sowie die Randpar-tie den Innenseite waren mit einem diinnen schwarzen Uberzug versehen. MDm = 18,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66221) (Taf. 2: 13) - 14 Wand- (Taf. 2: 17-18) und Bodenscher-ben (Taf. 2:15) von ein bis zwei verschiedenen GefaBen. Im Kern hellbrauner Ton mit dun-klem Uberzug. Ein Teil der Wandscherben War mit schmalen Langsrippen verziert. BDm = 7,0 cm. (Taf. 2: 15) (NHM Wien, Inv. Nr. 66220) (Taf. 2: 17-18) (NHM Wien, Inv. Nr. 66222) (Taf. 2: 15) - Bodenfragment eines GefaBes mit Standring, rotlicher Ton. Es waren noch Reste einer schwarzen Streifenbemalung zu erken-nen. BDm = 12,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66220) (Taf. 2: 16) Bemerkungen: Pečnik nennt zwei GefaBe. Der im NHM Wien tatsachlich unter dieser Grabnummer inven-tarisierte Fundbestand laBt aber auf minde-stens vier bis fiinf verschiedene TongefaBe schlieBen. Diese Tatsache muB aber nicht gegen die ZusammengehSrigkeit der Funde sprechen, da es durchaus vorstellbar ist, daB Pečnik nur die (nahezu) ganzen GefaBe (Taf. 2: 13-14) zahlte, beiliegende Scherben jedoch nicht. Grab 2/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 2,8 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Fibel, zwei Spinn-Wirtel, einige Korallen, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: ~ Acht Scherben aus hellbraunem Ton mit schwarz glanzendem Uberzug von mindestens zwei verschiedenen GefaBen. MDm= 16,0 cm (Taf. 3: 1). (NHM Wien, Inv. Nr. 66223) (Taf. 3: 1-2) Bemerkungen: Der GroBteil des von Pečnik zitierten Inven-tars (Fibel, zwei Spinnwirtel, mehrere Koral-len) ist nicht mehr auffindbar. Lediglich die Reste von zwei Tongefafien sind noch vorhan-den. Das Bruchstiick vom Hals - Schulter -Ubergang (Taf. 3: 2) paBt nicht an das Rand-stiick (Taf. 3: 1) an und muB damit zu einem anderen GefaB gehort haben. Grab 2/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde in 1,5 m Tiefe angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Kleiner Topf mit ausbiegendem Rand und Knubben am Umbruch, dunkelbrauner Ton, die Oberflache ist leicht geschmaucht. MDm = 9,0 cm. H =13,7 cm. BDm =7,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56384) (Taf. 3: 3). - Scherben von einem GefaB, rotlich-brauner Ton. BDm = 4,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr 66224) (Taf. 3: 4-5) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 2/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Suden. Das Grab wurde in 1,8 m Tiefe angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Randscherbe und Bodenscherbe aus hellbraunem Ton, moglicherweise von einem GefaB. MDm = 10 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66226) (Taf. 3: 6) BDm = 10,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66226) (Taf. 3: 7) - Sieben Wandscherben von einem GefaB; hellbrauner Ton, innen noch Reste eines schwarzen Uberzugs. Die Schulterpartie ist mit flachen breiten Kanneluren verziert (Taf. 3: 8). (NHM Wien, Inv. Nr. 66225). Bemerkungen: Der noch vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 2/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab wurde 1,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Bemerkungen: Von den beiden TongefaBen war nichts mehr erhalten. 35 Arheološki vestnik 545 Hugel 3 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Franc Zupančič aus Dobrava. Er wurde im April 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 3/1 bis 3/5 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hu-gels: Lange = 12 m, Breite = 12 m, Hohe = 3 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Grab 3/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,4 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Fibel, zwei TongefaBe. (In einer von Pečnik selbst angefertigten Abschrift seines Verzeichnisses vom 15. 4. 1897 finden sich zum gleichen Grab andere Angaben: Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 2,5 m tief angelegt.) (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Stark zerstorte bronzene Kahnfibel mit ritzverziertem Bugel. L = 9,4 cm. B = 2,6cm. H = 5,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 85640) (Taf. 3: 10) - Kleines DreifuBschalchen aus dunkelbrau-nem Ton. MDm = 14,5 cm. H = 8,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56385) (Taf. 3: 11) - Zwei Wand- (Taf. 3:13-14) und eine Boden-scherbe (Taf. 3: 12), wahrscheinlich von einem GefaB; dunkelbrauner Ton, geschmauchte Oberflache. Bdm = 8,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66228) (Taf. 3: 12-14) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 3/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 1,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Oberteil eines GefSBes aus hellbraunem Ton, mit dunklem Uberzug. Die Schulterpar-tie ist mit breiten Schragkanneluren verziert. MDm =18,0 cm. Zugehoriges HohlfuBbruch-stuck: BDm =13,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66230) (Taf. 4: 1-2) - Randfragment, dunkelbrauner Ton, mit schmalen LSngsriefen verziert. (Taf. 4: 3). Grab 3/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Fibel, Armring, mehrere Korallen aus Bernstein, Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Doppelkonische Schale mit Omphalosbo-den und ausbiegendem Rand. Das Oberteil ist mit horizontalen Kanneluren verziert. Uber dem dunkelbraunen Ton wurde ein hellbrauner diinner Uberzug angebracht. MDm = = 21,0 cm. H = 9,8 cm. BDm = 9,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56386) (Taf. 4: 5) - GefaBoberteil mit deutlich abgesetztem Hals. Sechs weitere Scherben gehoren zu einem HohlfuB. Der im Kern hellbraune Ton trug einen dunklen Uberzug. MDm= 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66232) (Taf. 4: 4) Bemerkungen: Ein GroBteil der von Pečnik genannten Ge-genstande war nicht mehr erhalten (Armring, Fibel, mehrere Korallen aus Bernstein). Grab 3/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Suden. Das Grab wurde 1,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k-Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Hoher Topf, auf der AuBenseite mit Knub-ben versehen. Dunkelbrauner Ton; MDm == = 13,5 cm. H = 16,0 cm. BDm = 10,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56387) (Taf. 4: 6) - Einzugsschale (aus vier Scherben beste-hend), im Kern hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 19,0 cm. (NHM Wien, Inv-Nr. 66233) (Taf. 4: 7) Bemerkungen: Der noch vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 3/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 1,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Schussel, Schale. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. * Hofmuseum Wien vom 15. 4. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Ein kleiner Napf mit einer Knubbe auf dei AuBenflfiche und mit Omphalosboden. Hell' brauner Ton. MDm = 8,0 cm. H = 6,7 cm- BDm = 3,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56388) (Taf. 4: 8) Bemerkungen: Von dem von Pečnik aufgezahlten Inventar war nur noch der kleine Napf erhalten. Hiigel 4 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Franc Zupančič aus Dobrava. Er wurde im Juli/August 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 4/1 bis 4/8 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 12 m, Breite = 10 m, Hohe = = 2,5 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 13. 8. 1897.) Grab 4/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: ~ Kleiner Topf mit ausbiegendem Rand aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 10,0 cm. H = 9,2 cm. BDm =6,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66235) (Taf. 4: 9) - Einzugsschale (aus zwei Scherben beste-nend), heller Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66236) (Taf. 4: 10) ~ Bodenteil eines GefaBes mit Standring, helper Ton mit dunklem Uberzug. BDm = 10,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66234) (Taf. 4: 11) Bemerkungen: pečnik nennt zwei GefaBe, wahrend die im NHM Wien unter dieser Grabnummer inven-tarisierten Scherben zu drei verschiedenen GefaBen gehoren. Grab 4/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 2,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: ~ GefaBunterteil sowie sieben dazugehorige Wandscherben aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm = 9,0 cm. (NHM len. Inv. Nr. 66237) (Taf. 5: 1) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit aen Angaben Pečniks uberein. Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,2 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei zerbrochene Fibeln, zwei Armringe, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - GroBe Kahnfibel mit langem FuB und SchluBknopf. Der Biigel tragt feine Querrip-pen und ist ritzverziert. Bronze. Die Nadel-konstruktion ist nicht mehr erhalten. L = = 9,3 cm. B = 2,0 cm. H = 3,9 cm. (NHM Wien Inv. Nr. 66240) (Taf. 5: 2). - Bronzene Zweiknopffibel mit abgebroche-nem FuB und zerstorter Nadelkonstruktion. L = 4,8 cm. B = 2,2 cm. H = 2,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66241) (Taf. 5: 3) - Zwei strichgruppenverzierte Bronzearm-ringe mit weit uberlappenden Enden und D--formigem Querschnitt. ADm = 5,9 cm. IDm = 5,0cm. (NHM Wien Inv. Nr. 66242) (Taf. 5: 4) ADm = 6,1 cm. IDm = 5,0cm. (NHM Wien Inv. Nr. 66242) (Taf. 5: 5) - Vierkantiger Bronzepfriem. L = 7,3 cm. D = 0,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66243) (Taf 5: 6) - Einzugsschale mit Grifflappen (aus 7 Scherben bestehend) aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 23,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66239) (Taf. 5: 7) - Bruchstiick von einem HohlfuB, rotlich--brauner Ton. (NHM Wien, Inv. Nr. 66238) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Das Scherbenmate-rial gehort zu zwei verschiedenen GefaBen, zu einer Einzugsschale und zu einem GefaB mit hohlem StandfuB. Lediglich der Bronzepfriem (Taf. 5: 6) bleibt bei Pečnik unerwahnt. Grab 4/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 0,8 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Fiinf Scherben eines GefaBes mit Standring, hellbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. Die Schulter ist mit Gruppen pla-stischer Langsrippen verziert (Taf. 5: 9) BDm = 8,9 cm (Taf. 5: 8). (NHM Wien, Inv. Nr 66244) (Taf. 5: 8-9) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab wurde 1,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Sechs Wandscherben einer Einzugsschale aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66245) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 4/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab wurde 2,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Vier Wandscherben aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug von einer Einzugsschale und von einem groBeren GefaB. Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 4/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde in 1,7 m Tiefe angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Sechs Scherben einer Einzugsschale aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 18,0 cm. (Taf. 5: 10) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 4/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 1,2 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Eine Boden- und sechs Wandscherben von einem GefaB, dessen Form sich nicht mehr rekonstruieren laBt. BDm = 10,0 cm. Im Kern rotlicher Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66248) (Taf. 5: 12) -Einzugsschale, rotlich-brauner Ton, dunkler Uberzug. MDm = 14,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66248) (Taf. 5: 11) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Hugel 5 Der Hugel befand sich auf der Hutweide von Johann Strojin aus Dobrava. Er wurde im Juli/August 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 5/1 und 5/2 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 6 m, Breite = 5 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Hiigel 5 - Ohne Grabzusammenhang - GefaBunterteil mit zwei dazugehorigen Wandscherben aus dunkelbraunem Ton. BDm = 13,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56389) (Taf. 6: 1) Bemerkungen: Pečnik nennt fiir Grab 5/2 ein TongefaB, das nicht mehr auffindbar war. Moglicherweise handelt es sich dabei um dieses GefaB. Grab 5/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Acht Wandscherben eines GefaBes mit HohlfuB und plastischen Langsrippen auf der Schulter. Im Kern hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66249) (Taf. 6: 2) - Bodenfragment eines bauchigen GefaBes aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug-BDm = 8,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66251) (Taf. 6: 5) - Schale mit einer Knubbe aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm =14,0 cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 66251) (Taf. 6: 3) - Schale aus hellbraunem Ton mit dunklem tJberzug. MDm =14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66251) (Taf. 6: 4) Bemerkungen: Pečnik nennt fiir dieses Grab nur zwei TongeffiBe, tatsflchlich waren aber Reste von deren vier erhalten. Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab wurde 1,4 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Fiinf Wandscherben aus dunkelbraunem Ton. Moglicherweise gehort das Bodenfrag-ment aus Hiigel 5 ohne Grabzusammenhang hierher (Taf. 6: 1). (NHM Wien, Inv. Nr. 66250) Bemerkungen: Die Wandscherben sind wohl als die Reste des von Pečnik genannten TongefaBes zu erach-ten. Der vorhandene Fundbestand scheint also mit seinen Angaben iibereinzustimmen. Hiigel 6 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Johann Saletel aus Dobrava. Er wurde im Juli/August 1897 von Pečnik gegraben, der das Grab 6/1 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 4 m, Breite = 3 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Grab 6/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde in 2,0 m Tiefe angelegt. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Flacher Boden aus dunkelbraunem Ton. BDm = 8,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66252) (Taf. 6: 8) - Bruchstiick eines hohlen StandfuBes aus dunkelbraunem Ton. BDm = 10,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66252) (Taf. 6: 7) - Fiinf Wandscherben, z. T. mit Knubben verziert (Taf. 6: 6), dunkelbrauner Ton. Sie gehoren wohl zu einem der beiden zuvor genannten GefaBe. (NHM Wien, Inv. Nr. 66252) (Taf. 6: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Hiigel 7 Der Hiigel befand sich im Walde von Franc Tome aus Dobrava. Er wurde im Juli/ August 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 7/1 bis 7/12 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 20 m, Breite = 12 m, Hohe =3,5m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Hiigel 7 - Ohne Grabzusammenhang - Sechs Scherben eines GefaBes mit HohlfuB, abgesetztem Hals und ausbiegendem Rand. Im Kern dunkelbrauner Ton. BDm =11,0 cm (Taf. 6: 10). MDm = 15,0 cm. (Taf. 6: 9) (NHM Wien, Inv. Nr. 56402) Grab 7/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 1,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - StandfuB und vier Wandscherben eines GefaBes aus rotlichem Ton. BDm = 9,0 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 66253) (Taf. 6: 11) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 7/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 2,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Sechs Scherben eines GefaBes mit HohlfuB aus dunkelbraunem Ton mit rotbraunem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66254). Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 7/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab wurde 2,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Neun Scherben eines GefaBes mit Stand-ring (Taf. 6: 16) und ausbiegendem Rand (Taf. 6: 13-14) aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm = 12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56390) (Taf. 6: 16) (NHM Wien, Inv. Nr. 56393) (Taf. 6: 13-14) - Einzugsschale, dunkelbrauner Ton MDm =19,5 cm. (Taf. 6: 12) - Geriefter HohlfuB, dunkelbrauner Ton. BDm = 11,5 cm. (Taf. 6: 15) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nicht mit den Angaben Pečniks uberein: Statt einem fanden sich drei GefaBe. Grab 7/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Einzugsschale mit Knubbe; dunkelbrauner Ton. MDm = 17,3 cm. H = 6,2 cm. BDm = = 8,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56394) (Taf. 7: 1) - Kleiner Napf aus dunkelbraunem Ton. MDm = 9,0 cm. H = 5,7 cm. BDm = 5,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56395) (Taf. 7: 2) Bemerkungen: Pečnik nennt nur ein GefaB, im NHM Wien sind aber zwei unter dieser Grabnummer in-ventarisiert. Da beide ganz erhalten sind, kann es sich nur um einen Fehler Pečniks oder eine Verwechslung wahrend der Inventa-risierung handeln. Grab 7/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Bronzehelm mit zwei Kammen (an den FiiBen gelegen), zwei Lanzen (rechts vom Helm), Kelt (links vom Helm), Gurtelblech, Fibel, Messer, Eisenspit-ze, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Doppelkammhelm aus Bronzeblech. Dazu waren noch Reste eines in Kupfersalz imprag-nierten Holzfutters erhalten. Dm = 29,0 cm. H = 21,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66259) (Taf. 7: 8) - Zwei bronzene Gurtelringe, z. T. noch mit Beschlagresten (Taf. 7: 7). Dm = 3,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66257) (Taf. 7: 6) Dm = 2,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66257) (Taf. 7: 7) - Nicht ganz vollstandig erhaltene bronzene Certosafibel mit langer Armbrustspirale (Typ XIII nach B. Teržan). L = 4,0 cm. B = 3,8cm. H = 1,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66256) (Taf. 7: 3) - Zwei massive Bronzeperlen. Dm = 1,9 cm. H = 1,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66258) (Taf. 7: 4) Dm = 2,0 cm. H = 1,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66258) (Taf. 7: 5) - GefaBoberteil mit horizontal kanneliertem Hals und gebuckelter Schulter sowie zwolf weitere zu diesem GefaB gehorende Scherben. Im Kern dunkelbrauner Ton. MDm= 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56396) (Taf. 7: 9) - Sechs Scherben eines GefaBes mit StandfuB und abgesetztem Hals. Die Schulter kann Knubben tragen (Taf. 7: 11). MDm = 15,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66255) (Taf. 7: 10-11) Bemerkungen: Der noch erhaltene Fundbestand stimmt nur z. T. mit den Angaben Pečniks uberein. Lanzen, Kelt, Messer und Eisenspitze waren nicht mehr aufzufinden. Ebenso fehlte das Gurtelblech, nur noch zwei Ringe belegen Giirtel-tracht (Taf. 7: 6-7). Der Doppelkammhelm war zuerst falschli-cherweise unter Toplitz (Dolenjske Toplice) Inv. Nr. 57074 inventarisiert. Der Irrtum wurde 1975 von B. Teržan bei der Aufarbeitung der Funde aus Toplitz bemerkt. (Siehe Schreiben von B. Teržan an das NHM Wien vom 15. 06. 1975.) Die Angaben Pečniks und die noch erhaltenen Reste des Holzfutters bestatigen die Zugehorigkeit dieses Helmes zu Grab VII/ 5 aus Dobrnič, unter der neuen Inv. Nr. 66259. Die beiden Bronzeperlen (Taf. 7: 4-5) werden in Pečniks Schreiben von 13. 8. 1897 nicht genannt, doch erwahnt er in Mitt. Zentr. Komm. 24, 1898, 72 unter den Funden dieses Grabes auch »ein einem Spinnwirtel ahnliches Bronzestiick,« bei dem es sich um eine dieser Perlen handeln konnte. Grab 7/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 3,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Randstuck eines GefaBes mit weiter Mun-dung; hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 21,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66260) (Taf. 8: 2) - Randstiick eines GefaBes mit engem abgesetztem Hals und ausbiegendem Rand; hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug-MDm = 12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66260) (Taf. 8: 1) - Bruchsttick eines GefaBes, die Schulter mil Gruppen senkrechter Ritzlinien verziert; rflt-licher Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66260) (Taf. 8: 3) Bemerkungen: Pečnik nennt nur ein GefaB. Das unter dieser Grabnummer inventarisierte Scherbenmate-rial gehort jedoch mindestens drei verschiedenen GefaBen an! Grab 7/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab wurde 2,5 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: TongefaB, Bronze-perle, zerbrochenes Giirtelblech. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Ein in zwolf Scherben erhaltenes GefaB mit HohlfuB, engem Hals und ausbiegendem Rand. Die Schulter tragt plastische Rippen. Im Kern dunkelbrauner Ton. MDm = 13,0 cm. H = ca. 30,0 cm. BDm =13,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56397) (Taf. 8: 12): - Zwei Bruchstucke eines bronzenen Giirtel-blechs. L = 5,6cm. B = 5,4cm. D = 0,lcm. (Taf. 8: 10) (NHM Wien, Inv. Nr. 66261) L = 3,9 cm. B = 5,3 cm. D = 0,1 cm. (Taf. 8: 11) (NHM Wien, Inv. Nr. 66261) - Runde Bronzeperle. Dm = 2,2 cm. H = = 1,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66263) (Taf. 8: 6) ~ Drei konische Bronzeperlen. Dm = 1,3 cm. H = 0,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66262) (Taf. 8: 7) Dm = 1,6 cm. H = 0,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66262) (Taf. 8: 8) Dm = 1,6 cm. H = 0,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66262) (Taf. 8: 9) - Zwei GlasfluBperlen, dunkelbraun. Dm = 0,7 cm. H = 0,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66262) (Taf. 8: 4) Dm = 0,6 cm. H = 0,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66262) (Taf. 8: 5) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Lediglich statt einer von ihm gezahlten Bronzeperle finden sich deren vier; hinzu kommen zwei GlasfluB- Perlen. Grab 7/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 3,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Fibel, zwei Armrin-ge, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) nicht mehr erhalten. Der FuB ist mit einge-ritzten Strichlinien verziert, der Biigel mit quer verlaufenden Strichbiindeln. L = 11,8 cm. H = 5,9 cm. B = 2,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66265) (Taf. 9: 1) - Zwei Bronzearmringe mit ovalem Quer-schnitt, uberlappenden Enden und feiner Strichgruppenverzierung. ADm =6,5 cm. IDm = 5,6cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66266) (Taf. 9: 3) ADm = 6,5 cm. IDm = 5,4cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66266) (Taf. 9: 2) - Acht Scherben eines GefaBes mit HohlfuB aus dunkelbraunem Ton. Schulter und FuB sind mit eingeritzten Linienbtindeln und Zick-zackbandern verziert. (NHM Wien, Inv. Nr. 56398) (Taf. 9: 4-5) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 7/9 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab wurde 2,2 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Kahnfibel, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - GroBe Kahnfibel aus Bronze, leicht be-schadigt. FuB und Biigel sind mit eingeritzten Strichbiindeln oder Zickzacklinien verziert. L = 10,5 cm. H = 5,8 cm. B = 2,6cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66267) (Taf. 8: 15) - Beschadigte Mehrknotennadel aus Bronze. L = 5,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66268) (Taf. 8: 14) - Abgebrochener Kugelkopf einer Nadel aus Bronze. H = 1,3 cm. Dm = 1,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66268) (Taf. 8: 13) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nicht ganz mit den Angaben Pečniks uberein. Es fehlen die beiden von ihm genannten TongefaBe, wahrend Pečnik nichts von den zwei Nadelfragmenten erwahnt. Grab 7/10 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab wurde 2,0 m tief angelegt. Inventar nach Pečnik: Fibel, Armring, Ohrgehange, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Noch vorhandener Fundbestand: - Beschadigte Bronzefibel mit J-formigem Fuflquerschnitt, massivem Biigel und einer seitlichen Spirale aus zwei Windungen. L = = 5,0 cm. H = 1,9 cm. B = 0,9cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66269) (Taf. 9: 6) - Massiver geschlossener Bronzearmring, gleichmaBig gerippt und mit D-formigem Querschnitt. ADm = 7,8cm. IDm = 6,8cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66270) (Taf. 9: 11) - Mehrere Bruchstiicke von bandformigen Bronzeringen; evtl. vom Ohrgehange, da als Armschmuck zu eng. ADm = 5,2cm. IDm = = 4,9 cm (Taf. 9: 7). (NHM Wien, Inv. Nr. 66271) (Taf. 9: 7-10) - Beschadigte Rollkopfnadel aus Bronze. L = 7,2 cm. D = 0,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66272) (Taf. 9: 12) - Tasse mit konischer Wandung aus dunkel-braunem Ton. MDm = 8,7 cm. H = 6,2 cm. BDm = 5,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56400) (Taf. 9: 13) - GefaB mit gebuckelter Schulter und abge-setztem Hals aus dunkelbraunem Ton. MDm = 15,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56399) (Taf. 9: 14) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt zum groBten Teil mit den Angaben Pečniks uberein. Lediglich die Rollkopfnadel bleibt bei ihm unerwahnt. Grab 7/11 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Randstiick mit fast geradem Hals, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 26,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66273) (Taf. 10: 1) - Vier Wandscherben eines GefaBes mit Hals-absatz und einer mit vertikalen Kanneluren verzierten Schulter, hellbrauner Ton, dunkler Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66273) (Taf. 10: 3) - Profilierter HohlfuB aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug, BDm = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66273) (Taf. 10: 2) Bemerkungen: Pečnik nannte ein GefaB. Die Scherben stamm-ten aber von mindestens zwei GefaBen. Rand (Taf. 10: 1) und Wandstiicke (Taf 10: 3) gehoren nicht zusammen. Grab 7/12 (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bauchiges GefaB mit sehr kurzem, nach auBen abgesetztem Rand, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 11,5 cm. H = 14,7 cm. BDm = 7,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56401) (Taf. 10: 4) Bemerkungen: Der tatsachlich vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Hiigel 8 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Martin Germ aus Dobrava. Er wurde im Juli/August von Pečnik gegraben, der die Graber 8/1 - 8/18 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hu-gels: Lange = 8 m, Breite = 6 m, Hohe = 3,5 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Grab 8/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 2,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Randscherbe, weit ausgestellt, aus dunkelbraunem Ton. MDm =14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66274). (Taf. 10: 5) - Schulterbruchstiick aus dunkelbraunem Ton. (NHM Wien, Inv. Nr. 66274) (Taf. 10: 6) Bemerkungen: Die Scherben stammen von mindestens zwei GefaBen. Grab 8/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 2,2 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Stark ausbiegende Randscherbe, rotlich--hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug-MDm = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66275) (Taf. 10: 7) - Flacher Boden, aus rotlich-hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm = 8,8 cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 66275) (Taf. 10: 8) urspriingliche Form sich aber nicht mehr re-konstruieren laBt. Grab 8/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 3,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Schones rotes GefaB, ganz vernichteter Bronzekessel, Fibel (fast ganz vernichtet). (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Bemerkungen: Von den Funden war nichts mehr erhalten. Grab 8/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Oberteil einer Schale mit gerade hochste-hendem Rand, hellbrauner Ton mit dunklem Hberzug. MDm = 22,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66276) (Taf. 10: 10) - Bruchstiick einer Schale mit leicht einzie-hendem Rand, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66276) (Taf. 10: 9) Bemerkungen: Die Angaben Pečniks stimmen mit dem vor-handenen Fundbestand uberein. Grab 8/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 0,8 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Bemerkungen: Von den beiden GefaBen waren nur noch 3 Wandscherben aus dunkelbraunem und rot-lichem Ton erhalten. Grab 8/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - S-formig profilierte Schiissel aus dunkelbraunem Ton. MDm =15,2 cm. (NHM Wien, fov. Nr. 66278) (Taf. 10: 12) ~ Bruchstiick eines flachen Bodens aus dunkelbraunem Ton. BDm = 10,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66278) (Taf. 10: 13) Bemerkungen: Der tatsachliche noch vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 8/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Drei kleine TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Kleiner Napf, mit einer Knubbe verziert. MDm = 7,8 cm. H = 5,6 cm. BDm = 5,9 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 56403) (Taf. 10: 11) Bemerkungen: Von den drei kleinen TongefaBen nach Pečnik war nur noch eines erhalten. Grab 8/13 Keine Angaben! Vorhandener Fundbestand: - Bauchiges GefaB mit abgesetztem Zylinder-hals, ausgebogenem Rand und einer Knubbe am Umbruch. Dunkelbrauner Ton. MDm = = 14,5 cm. H = 20,4 cm. BDm = 10,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56404) (Taf. U: 6) - Bruchstiick eines Bronzearmrings mit ova-lem Querschnitt, unverziert. L = 6,2 cm. D = 0,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66280) (Taf. 11: 2) - Bruchstiick eines bandformigen Bronze-blecharmringes mit leicht gewolbter Ober-flache, unverziert. L = 4,3 cm. B = l,4cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66279) (Taf. 11: 1) - Bruchstiick eines stark korrodierten Eisen-rings. L = 8,5 cm. D = 1,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66282) (Taf. 11: 4) - Bruchstiick eines stark korrodierten Eisen-rings. L = 7,0 cm. D = 1,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66282) (Taf. 11: 5) - Fragmente eines Eisenmessers. Messerspit-ze: L = 4,3 cm. B = 2,0 cm. Schneide mit Griff-dorn: L =10,5 cm. B = 2,5cm. (NHM Wien Inv. Nr. 66281) (Taf. 11: 3) Bemerkungen: Es liegen keine Angaben Pečniks zu diesem Inventar vor. Grab 8/14 Keine Angaben! Vorhandener Fundbestand: - Bruchstucke einer bronzenen Schlangenfi-bel. Nadel: L = 8,1 cm. Bugelteil: L = 4,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66284) (Taf. 11: 7) - Rundstabiger offener Bronzearmring mit Strichgruppenverzierung. ADm = 4,2 cm. IDm = 3,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66285) (Taf. 11:. 9) - Massiver offener Bronzearmring mit ova-lem Querschnitt und Strichgruppenverzierung. ADm =5,4 cm. IDm = 4,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66285) (Taf. 11: 8) - Flacher Boden aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm = 9,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66283) (Taf. 11: 10) Bemerkungen: Es liegen keine Angaben Pečniks zu diesem Inventar vor. Grab 8/15 Keine Angaben! Vorhandener Fundbestand: - Situlenformiges GefaB mit hohem Umbruch und kurzem, gerade nach oben stehendem Rand. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 13,2 cm. H = 22,4 cm. BDm =9,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56405) (Taf. 12: 1) Bemerkungen: Es liegen keine Angaben Pečniks zu diesem Inventar vor. Grab 8/18 Keine Angaben! Vorhandener Fundbestand: - Eine Einzugsschale aus rotbraun ge-schmauchtem Ton. MDm =19,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66286) (Taf. 11: 11) Bemerkungen: Es liegen keine Angaben Pečniks zu diesem Inventar vor. Hiigel 9 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Franc Zupančič aus Dobrava. Er wurde im Juli/August 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 9/1 - 9/12 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 20 m, Breite = 15 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Grab 9/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,30 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei kleine Armringe, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bruchstiick eines GefaBes mit ausbiegen-dem Rand aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66287) (Taf. 12: 4) - Offener, strichverzierter Bronzearmring mit D-formigem Querschnitt. ADm = 5,9 cm. IDm = 4,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66288) (Taf. 12: 2) - Unverzierter, massiver Bronzearmring mit D-formigem Querschnitt und weit iiberlap-penden Enden. ADm = 5,1 cm. IDm = 4,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66289) (Taf. 12: 3) Bemerkungen: Gegeniiber den Angaben Pečniks fehlt ein GefaB. Grab 9/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Bemerkungen: Von dem bei Pečnik erwahnten Fundbestand war nichts mehr auffindbar. Grab 9/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,80 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, zwei eiserne Armringe, Bronzeperle. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Stark korrodierter Eisenring. ADm = 5,9 cm-IDm = 4,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66291) (Taf. 12: 6) - Stark korrodierter Eisenring. ADm = 6,2 cm. IDm = 4,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66291) (Taf. 12: 5) Bemerkungen: Von dem von Pečnik genannten Fundbestand fanden sich nur noch die beiden Eisenringe- Grab 9/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ohrgehange, Bronzeperle, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Schulterbruchstuck mit abgesetztem Hals und einer langlichen Knubbe, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66292) (Taf. 12: 13) - Abgesetzter Boden aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm = 11,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66292) (Taf. 12: 14) - Bandformiger Bronzeblecharmring, mit kleinen Buckeln verziert. ADm = 5,4 cm. IDm = 5,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66293) (Taf. 12: 7) - Bandformiger Bronzeblecharmring, mit kleinen Buckeln verziert. ADm = 5,1 cm. IDm = 4,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66293) (Taf. 12: 8) - Dreilochanhanger aus Bronze. L = 2,8 cm. B = 2,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66295) (Taf. 12: 9) - Kleiner Bronzering. Dm = 1,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66295) (Taf. 12: 10) - Bronzeperle. H = 1,6 cm. Dm = 1,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66294) (Taf. 12: 11) - Vier kleine Bronzeringchen. Dm = 0,8, 0,9, 1,0, 0,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66296) (Taf. 12: 12) Bemerkungen: Das tatsachlich vorhandene Material stimmt Weitgehend mit den Angaben Pečniks uberein. Lediglich die beiden Bronzeblecharmringe er-Wahnt er nicht. Grab 9/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Eiserne Armringe, Haarnadel, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Einzugsschale mit horizontal gerieftem Oberteil, aus hellbraunem Ton mit dunklem tiberzug. MDm = 16,4 cm. H = 6,4 cm. BDm = 3,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56406) (Taf. 13: 8) - GefaBoberteil mit Schulterabsatz, kurzem Kegelhals und ausbiegendem Rand. Hellbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. MDm = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66297) (Taf. 13: 9) ~ Konischer HohlfuB aus hellbraunem Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. BDm = = 11,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66297) (Taf. !3: 10). Vom selben GefaB wie Taf. 13: 9. ~ Bruchstiick eines Eisenrings, L = 5,5 cm. D = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66300) (Taf. 13: 3) ~ Bruchstiick eines Eisenrings, L = 3,9 cm. D = 0,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66300) (Taf. 13: 4) - Bruchstiick eines Eisenrings, L = 2,7 cm. D = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66300) (Taf. 13: 5) - Bruchstiick eines Eisenmessers, L = 2,7 cm. B = 1,1cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66300) (Taf. 13: 6) - Eisenring (von Vačer Knotenfibel mit Eisenkern?), Dm = 2,0 cm. D = 0,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66300) (Taf. 13: 7) - Bandformiger Eisenring, Dm = 6,6 cm. B = 1,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66299) (Taf. 13: 2) - Kegelkopfnadel aus Bronze, Dm = 1,7 cm. L = 10,4 cm. D = 0,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66298) (Taf. 13: 1) Bemerkungen: Der tatsachlich vorhandene Fundbestand stimmt im wesentlichen mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 9/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausbiegende Randscherbe aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug (dazu noch 4 Wandscherben). (NHM Wien, Inv. Nr. 66301) (Taf. 12: 15) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 9/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,70 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Einzugsschale mit fazettierter Wandung, heller Ton mit rotlichem Uberzug (dazu 6 Wandscherben). MDm = 22,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66302) (Taf. 13: 11) - Einzugsschale aus hellem Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. MDm = 22,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66302) (Taf. 13: 12) Bemerkungen: Der tatsachlich noch vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 9/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausbiegendes Randstiick aus dunkelbraunem Ton. MDm =14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56407) (Taf. 13: 15) - Bruchstiick eines konischen HohlfuBes aus dunkelbraunem Ton. BDm =12,0 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 56407) (Taf. 13: 16). - Einzugsschale aus rotlichem Ton mit schwarzglanzendem Uberzug (3 Scherben). (NHM Wien, Inv. Nr. 66302) (Taf. 13: 13) - Mit Knubben und plastischen Leisten ver-ziertes Schulterbruchstiick aus dunkelbraunem Ton. (NHM Wien, Inv. Nr. 56407) (Taf. 13: 14) Bemerkungen: Pečnik nannte zwei TongefaBe, tatsachlich fanden sich aber Scherben von deren drei. Grab 9/9 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,60 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Einzugsschale mit Knubben am Umbruch, heller Ton, Reste roten Uberzuges. MDm = 26,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66304) (Taf. 13: 17) Bemerkungen: Pečnik nannte zwei GefaBe, es fand sich je-doch nur noch eines. Grab 9/10 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,20 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausbiegender Rand, heller Ton, geschmauch-ter, glanzender Uberzug (6 Scherben). MDm = = 13,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66305) (Taf. 14: 1) - Mit einer plastischen Leiste verziertes Schulterbruchstiick, heller Ton. (NHM Wien, Inv. Nr. 66305) (Taf. 14: 2) Bemerkungen: Die Angaben Pečniks und der vorhandene Fundbestand stimmen uberein. Grab 9/11 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,30 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Grab war nichts mehr auffindbar. Grab 9/12 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,60 cm tief. Inventar nach Pečnik: ein paar kleine Per-len, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Grab war nichts mehr auffindbar. Hiigel 10 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Martin Germ aus Dobrava. Er wurde im August 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 10/1 - 10/12 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 12 m, Breite = 8 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Grab 10/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,70 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausbiegendes Randstiick mit Schulterab-satz, dunkler Ton. (NHM Wien, Inv. Nr. 56408) (Taf. 14: 3) - Konischer HohlfuB aus dunklem Ton. BDm =12,0 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 56408) (Taf. 14: 4). Der HohlfuB gehort zusammen mit obigem Randstiick zu einem GefaB. (NHM Wien, Inv. Nr. 56408) Bemerkungen: Der noch vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 10/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k-Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Standringboden aus dunkelbraunem Ton-BDm = 8,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66308) (Taf. 14: 5) Grab 10/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,70 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausbiegende Randscherbe, heller Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66307) (Taf. 14: 6) - Bruchstiick eines konischen HohlfuBes, heller Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66307) (Taf. 14: 7) Bemerkungen: Die beiden Scherben gehoren zum gleichen GefaB. Der Fundbestand stimmt somit mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 10/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,80 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ GefaBoberteil mit ausbiegendem Rand, Schulterabsatz und mit vertikalen Kannelu-ren verzierter Schulter, rotlichbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66308) (Taf. 14: 8) ~ HohlfuB aus rotlich-braunem Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. BDm = 12,0 cm. Der HohlfuB gehort zusammen mit dem GefaBoberteil und acht weiteren Wandscherben zu einem GefaB, dessen Form sich aber nicht mehr rekonstruieren laBt. (NHM Wien, Inv. Nr. 66308) (Taf. 14: 9) Bemerkungen: Pečnik nannte zwei GefaBe, die noch erhalte-nen Scherben gehoren aber alle zu einem GefaB. Grab 10/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,20 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ Schale mit einbiegendem Rand, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm =18,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66309) (Taf. 14: 10) Grab 10/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, Ring, Bronze-wirtel. TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bronzener Giirtelring. Dm = 2,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66313) (Taf. 14: 12) - Bronzeperle. Dm = 2,5 cm. H = 1,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66312) (Taf. 14: 13) - Bruchstiick einer bronzenen Bandfibel mit strichverziertem Biigel. L = 3,6 cm. H = 3,2 cm. B = 0,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66311) (Taf. 14: 11) - Mit langlicher Kerbleiste verziertes Wand-stiick und Bodenscherbe eine GefaBes aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug (mit sechs weiteren Scherben). (NHM Wien, Inv Nr. 66310) (Taf. 14: 14-15) Bemerkungen: Der noch vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 10/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,60 m tief. Inventar nach Pečnik: Haarnadel, Spinnwirtel, Armband, einige Perlen, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar waren keine Funde mehr vorhanden. Grab 10/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Fibeln, Armband, Haarnadel, groBe Ohrgehange, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GroBe bronzene Kahnfibel mit Resten einer Ritzverzierung. L = 8,2 cm. H = 5,5 cm. B = = 2,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66315) (Taf. 15: 1) - Bandformiges Bronzeblecharmband, unverziert. B = 0,9 cm. (NHM Wien. Inv. Nr. 66320) (Taf. 15: 8) - Massive Bogenfibel aus Bronze mit J-formi-gem FuBquerschnitt und einseitiger Spirale aus zwei Windungen. L = 7,1 cm. H = 2,9cm. B = 0,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66316) (Taf. 15: 2) - Bruchstiick des Biigels einer bronzenen Schlangenfibel mit rosettenformigem Besatz. (NHM Wien, Inv. Nr. 66317) (Taf. 15: 3-4) - Geschlossener rundstabiger Bronzering. Dm = 5,3 cm. D = 0,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66318) (Taf. 15: 7) - Bandformiger Bronzeblechring mit einge-ritzter Fischgratenverzierung. B = 1,2 cm. D = = 0,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66319) (Taf. 15: 6) - Bandformiger Bronzeblechring mit einge-ritzter Fischgratenverzierung. B=l,2cm. D = 0,2 cm. Dm = 7,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66319) (Taf. 15: 5) - GefaBhals mit ausbiegendem Rand und HohlfuB von einem GefaB aus hellem Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. MDm = 16,0 cm. BDm= 12,0 cm. Wahrscheinlich gehoren dazu sechs weitere Wandscherben, darunter ein Schulterfragment, mit Querrillen verziert. (NHM Wien, Inv. Nr. 66314) (Taf. 15: 9-11) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt nicht ganz mit den Angaben Pečniks uberein. Vor allem fehlt die bei ihm zitierte Haarnadel. Grab 10/9 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Eine groBe Fibel, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Vačer Knotenfibel mit Eisenkern und eiserner Nadelkonstruktion. Biigel: L = 12,8 cm. H = 6,5 cm. D = 2,2 cm. FuB: L = 5,9 cm. B = 4,7 cm. D = 0,4 cm. Ring: Dm = 2,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66321) (Taf. 16: 1) - Vačer Knotenfibel mit Eisenkern und eiserner Nadelkonstruktion. Biigel: L = 12,7 cm. H = 6,5 cm. D = 2,2 cm. FuB: L = 4,9 cm. B = 5,8 cm. D = 0,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66321) (Taf. 16: 2) - Ineinander korrodierter Bronze- und Eisenring. ADm = 4,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66321) (Taf. 16: 6) - Eine groBere und zwei kleinere Bernstein-perlen. Dm = 2,2 cm, 0,9 cm, 0,8 cm. H = 0,7 cm, 0,4 cm, 0,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66322) (Taf. 16: 3-5) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt nicht ganz mit den Angaben Pečniks uberein. Er nennt nur eine Fibel und keine Perlen. Dagegen fehlen die beiden GefaBe. Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - FuBgefaB mit profilierter Schulter und ab-gesetztem, ausbiegendem Hals, dunkelbrauner Ton. MDm = 21,0 cm. H = 16,4 cm. BDm = = 8,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56409) (Taf. 14: 16) Bemerkungen: Pečnik nannte zwei GefaBe, es fand sich je-doch nur noch eines. Grab 10/11 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Kegelhals mit ausbiegendem Rand und ko-nischer HohlfuB aus rotlich-braunem Ton mit dunklem Uberzug (mit sieben weiteren Scherben). MDm = 18,0cm. BDm = 14,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66323) (Taf. 16: 7-8) - Einzugsschale mit Omphalosboden. Dunk-ler Ton. MDm = 20,5 cm. H = 6,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56410) (Taf. 16: 9) Bemerkungen: Pečnik nannte nur ein GefaB, tatsachlich waren aber zwei erhalten. Grab 10/12 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k-Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Hugel 11 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Franc Verce aus Dobrava. Er wurde i"1 August 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 11/1 und 11/2 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hu-gels: Lange = 10 m, Breite = 10 m, Hohe = = 2,50 m. (Siehe. Schreiben Pečniks an das k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Grab 11/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Fibel, einige Perlen. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bronzene Certosafibel (Typ XIII) mit Arm-brustspiralkonstruktion. L = 6,5 cm. B = 2,4 cm. H = 1,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66325) (Taf. 16: 13) - Biigelbruchstiick einer Bronzefibel. L = = 2,3 cm. B = 0,5 cm. H = 1,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66326) (Taf. 16: 14) - Bandformiger Eisenring. Dm = 2,9 cm. B = = 1,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66328) (Taf. 16: 15) - Eine grofie und zwei kleine Bernsteinperlen. H = 1,0 cm, 0,5 cm, 0,6 cm. Dm =1,8 cm, 0,8 cm, 0,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66329) (Taf. 16: 10-12) - Eiserner Nadelhalter (vermutlich von einer Vačer Knotenfibel mit Eisenkern). L = 4,6 cm. H = 3,2 cm. D = 1,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66327) (Taf. 16: 17) - Stark korrodierter vierkantiger Eisenstift. L = 4,1 cm. D = 1,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66327) (Taf. 16: 16) - Sechs Scherben von einem (?) GefaB, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66324) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt im wesentlichen mit den Angaben Pečniks uberein. Der eiserne Nadelhalter, der wohl zu einer Vačer Knotenfibel mit Eisenkern gehort, wird nicht bei ihm genannt, weshalb seine Zugehorigkeit unsi-cher ist. Grab 11/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ Ausbiegender Rand und Schulterbruch-stiick mit vertikaler Rillenverzierung; ihre Zusammengehorigkeit ist wahrscheinlich. Hellbrauner Ton, dunkler Uberzug. MDm = 15,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66330) (Taf. 15: 12-13) Bemerkungen: Pečnik nennt zwei TongefaBe, die noch erhal-tenen Scherben scheinen alle zum gleichen GefaB zu gehoren. Hiigel 12 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Franc Zupančič aus Dobrava. Er wurde von Pečnik im August 1897 gegraben, der die Graber 12/1 - 12/11 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hu-gels: Lange = 8 m, Breite = 6 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Grab 12/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,20 m tief. Inventar nach Pečnik: Messer, eiserne Armbander, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Dieses Inventar war nicht mehr auffindbar. Grab 12/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,70 m tief. Inventar nach Pečnik: TongefaB, zwei zerschlagene Armbander. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Dieses Inventar war nicht mehr auffindbar. Grab 12/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Dieses Inventar war nich mehr auffindbar. Grab 12/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,50 m tief. Inventar nach Pečnik: keine Beigaben. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Grab 12/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,30 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Neun Wandscherben eines GefaBes mit HohlfuB, abgesetztem Hals und Knubben auf der Schulter, hellbrauner Ton mit schwarz-glanzendem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr 66331) (Taf. 17: 1) Bemerkungen: Statt zweier GefaBe waren nur mehr Reste von einem erhalten. Grab 12/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: GroBe Fibel, Hals-ring, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Eine bronzene Bogenfibel mit hohlem Bugel und Fischgratenverzierung. Die Nadel war aus Eisen, wovon noch Reste erhalten sind. L = 14,0 cm. B = 1,6 cm. H = 12,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66332) (Taf. 17: 2) Bemerkungen: Der von Pečnik genannte Halsring und die beiden TongefaBe waren nicht mehr erhalten. Grab 12/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,30 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, zwei Armringe, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaBunterteil mit flachem Boden, dunkelbrauner Ton. BDm = 10,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66333) (Taf 17: 6) - Bronzene Bogenfibel mit hohlem Bugel und Fischgratenverzierung. L = 9,4 cm. B = 1,3 cm. H = 6,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66334) (Taf. 17: 3) - Zwei bronzene geschlossene Armringe mit D-formigem Querschnitt. Dm = 6,4 cm, 6,2 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 66335) (Taf. 17: 4-5) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 12/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Eine Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bronzene Bogenfibel mit hohlem Biigel und Fischgratenverzierung. L = 12,4 cm. H = = 10,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66336) (Taf. 17: 7) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 12/9 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausbiegender Rand und HohlfuB (sowie fiinf weitere Wandscherben) von einem GefaB aus rotlich braunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm =14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66337) (Taf. 17: 8-10) Bemerkungen: Pečnik nannte zwei GefaBe, es waren jedoch nur mehr Reste von einem erhalten. Grab 12/10 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 12/11 Brandgrab, 0,5 m tief. Nach Pečnik: Ein groBes TongefaB voller Asche, darin eine Fibel und ein Spinnwirtel-(Siehe Schreiben Pečniks an das k. k Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bronzene Brillenfibel mit Achterschleife. L = 8,9 cm. B = 3,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66339) (Taf. 18: 1) - Spinnwirtel aus hellbraunem Ton. Dm = = 3,9 cm. H = 2,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr-66338) (Taf. 18: 2) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Hiigel 13 Der Hugel befand sich auf der Hutweide von Josef Župančič aus Dobrava. Er wurde in1 August 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 13/1 - 13/7 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 8 m, Breite = 6 m, Hohe = 1,5 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. 8. 1897.) Grab 13/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, Ring, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 08. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaBoberteil mit ausbiegendem Rand (und sieben weitere Scherben), heller Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. MDm = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66340) (Taf. 18: 5) - Bugelfragment einer Certosafibel (wohl Typ V), Bronze. L = 3,0 cm. H = 1,4 cm. B = 0,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66341) (Taf. 18: 3) - Bronzener Giirtelring, Dm = 2,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66342) (Taf. 18: 4) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 13/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Dieses Inventar war nicht mehr auffindbar. Grab 13/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,20 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Dieses Inventar war nicht mehr auffindbar. Grab 13/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,80 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ S-f6rmig profiliertes GefaBoberteil mit schmalen, liinglichen Knubben auf der Schul-Rfttlich-brauner Ton. MDm = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66343) (Taf. 18: 6) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 13/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Fibeln, Hals-ring, zwei Armringe, Armband, zwei FuBrin-ge, Fingerring, Haarnadel, einige Perlen, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Topf mit hohem Umbruch, kurzem Hals und vertikal angebrachten Leisten an Schulter und Umbruch. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 10,6cm. H = 13,1 cm. BDm = 7,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56411) (Taf. 19: 11) - Bronzene Bandfibel, L = 7,7 cm. H = 2,5 cm. B = 0,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66346) (Taf. 19: 3) - Bronzene Bogenfibel mit massivem Biigel. L = 5,4 cm. H = 3,8 cm. B = 0,7cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66345) (Taf. 19: 5) - Nadel- und Biigelrest einer Bronzefibel. (NHM Wien, Inv. Nr. 66347) (Taf. 19: 4) - Rollkopfnadel aus Bronze. L = 8,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66348) (Taf. 19: 7) - Bandformiger Fingerring aus Bronzeblech. Dm = 2,2 cm. B = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66349) (Taf. 19: 6) - Offener, rundstabiger Bronzehalsring. Dm = 12,3 cm. D = 0,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66350) (Taf. 19: 8) - Elf Bernsteinperlen. Dm = ca. 1,0 cm. H = = ca. 0,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66351) (Taf. 19: 2) - Drei GlasfluBperlen (gelb-griingelb). Dm = = 0,7 cm, 0,7 cm, 1,3 cm. H = 0,4 cm, 0,3 cm, 0,7 cm. (NHM Wien. Inv. Nr. 66352) (Taf. 19: 1) - Zwei gerippte Bronzearmringe mit D-for-migem Querschnitt und uberlappenden En-den. Dm = 6,8 cm, 6,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66344) (Taf. 19: 9-10) Bemerkungen: Der tatsachlich vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Von den zwei TongefaBen laBt sich jedoch nur mehr eines auffinden. Grab 13/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,60 m tief. Inventar nach Pečnik: Eine Fibel, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) 36 Arheološki vrstnik 561 Vorhandener Fundbestand: - Schalenbruchstiick mit leicht einbiegender Wandung, dunkelbrauner Ton. (NHM Wien, Inv. Nr. 66354) (Taf. 18: 10) - Acht Wandscherben von einem weiteren GefaB, heller Ton, schwarzglanzender Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66353) - Massives Biigelbruchstiick einer Bronzefi-bel. L = 3,0 cm. H = 1,4 cm. B = 0,6cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66355) (Taf. 18: 7) - Nadelbruchstiick einer Bronzefibel, L = = 1,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66355) (Taf. 18: 8). - Nadel- und FuBbruchstiick (J-formiger Querschnitt) einer Bronzefibel. L = 5,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66356) (Taf. 18: 9) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt in etwa mit den Angaben Pečniks uberein. Lediglich die Fibelreste gehoren zu mindestens drei Exemplaren. Grab 13/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - HohlfuB aus im Kern rot-schwarz geschich-tetem Ton. BDm = 11,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66357) (Taf. 19: 13) - HohlfuB aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm =12,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66357) (Taf. 19: 14) - GroBe bronzene Kahnfibel mit strichver-ziertem Bugel, der eine eiserne Unterlage be-sitzt. Die Nadelkonstruktion ist am Biigelkopf festgenietet. L = 12,1 cm. H = 5,4cm. B = 2,6cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66358) (Taf. 19: 12) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Hiigel 14 Der Htigel befand sich auf den Hutweiden von Josef Zupančič und Johann Strojin aus Dobrava. Er wurde zwischen August und Oktober 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 14/1 - 14/23 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des HU-gels: Liinge = 30 m, Breite = 10 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8., 26. 9. und 6. 11. 1897.) Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Armringe, Ohrgehange, einige Perlen, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: -37 Bernsteinperlen. Dm = ca. 1,2 cm. H = = ca. 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66362) (Taf. 18: 12) -Drei blaue GlasfluBperlen. Dm = 1,0cm, 0,6 cm, 0,7 cm. H = 0,6 cm, 0,4 cm, 0,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66361) (Taf. 18: 11) - Vier Ringchen aus Bronze mit rechteckigem Querschnitt, wohl zum Ohrschmuck gehorig. Dm = 2,4 cm, 2,4 cm, 2,4 cm, 2,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66360) (Taf. 18: 13-16) - Zwei gerippte massive Bronzearmringe mit weit iiberlappenden Enden und D-formigem Querschnitt. Dm = 5,1 cm, 5,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66359) (Taf. 18: 17-18) - Topf mit einbiegendem Rand und einer Knubbe, dunkelbrauner Ton. MDm = 10,5 cm. H = 12,2 cm. BDm = 8,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56412) (Taf. 18: 19) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 14/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Drei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Oberteil mit kurzem Hals und ausbiegendem Rand und konischer HohlfuB (sowie sechs weitere Scherben) von einem GefaB aus dunkelbraunem Ton, das nicht mehr genauer re-konstruiert werden kann. MDm=16,0cm-BDm = 10,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56413) (Taf. 20: 1-2) - Einzugsschale aus dunkelbraunem Ton-MDm = 19,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56414) (Taf. 20: 3) Bemerkungen: Gegeniiber den drei von Pečnik genannten GefaBen konnten nur mehr zwei aufgefunden werden. Grab 14/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefSB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Bemerkungen: Dieses Inventar war nicht mehr auffindbar. Grab 14/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Hohes GefaB mit kurzem, gerade hoch-stehendem Rand. Die Schulter und der Um-bruch waren mit Gruppen von je drei Rillen verziert. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm =16,0 cm. BDm =13,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66364) (Taf. 20: 6) - Mit Querleisten verzierter HohlfuB, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. BDm = = 17,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66363) (Taf. 20: 5) - GefaBoberteil mit gebuckelter Schulter, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = = 20,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66365) (Taf. 20: 4) Bemerkungen: Pečnik sprach von zwei TongefaBen, tatsachlich fanden sich jedoch Reste von deren drei. Grab 14/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ HohlfuBschiissel mit ausbiegendem Rand, dunkler Ton. MDm = 26,0cm. H=18,3cm. BDm =12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56415) (Taf. 20: 7) ~ HohlfuB aus rotbraunem Ton mit dunklem Uberzug. BDm =13,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66366) (Taf. 20: 8) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 14/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Drei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 31. 8. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ Unterteil eines DreifuBgefSBes aus dunkelbraunem Ton. BDm = 8,5 cm. (NHM Wien, Nr. 56416) (Taf. 20: 9) - Neun Wandscherben eines groBen GefaBes, vermutlich mit HohlfuB. (NHM Wien, Inv. Nr. 56417) Bemerkungen: Wahrend Pečnik drei Topfe erwahnte, stammt der vorhandene Fundbestand von nur zwei GefaBen. Grab 14/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Lanzen, Kelt, Messer, Bronzegiirtelblech, mehrere Giirtel-ringe, Spitze (?), drei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Eiserne Lanzenspitze. L = 24,6 cm. B = = 3,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66372) (Taf. 21: 17) - Eiserne Lanzenspitze. L = 22,9 cm. B = = 2,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66372) (Taf. 21: 16) - Kurzes Eisenmesser. L = 10,9 cm. B = 3,0 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 66371) (Taf. 21: 14) - Bronzene Giirtelringe bzw. Bruchstucke derselben. (NHM Wien, Inv. Nr. 66369) (Taf. 21: 2-11) - Bronzenes Giirtelblech (und Fragmente). L = 22,2 cm. B = 5,1 cm. D = 0,15 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66369) (Taf. 21: 1) - Eisenstift. L = 4,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66372) (Taf. 21: 15) - Hellgrune GlasfluBperle. H =1,9 cm. Dm = = 1,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66370) (Taf. 21: 12) - Kreisaugenverzierte Bronzespitze mit einem Osenende. L = 5,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66369) (Taf. 21: 13) - Einzugsschale, dunkelbrauner Ton. MDm = = 20,8 cm. H = 7,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66367) (Taf. 21: 18) - Fiinf rotlich-braune bzw. dunkelbraune Wandscherben von ein bis zwei GefaBen. (NHM Wien, Inv. Nr. 66368) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt weitge-hend mit den Angaben von Pečnik uberein, lediglich der »Kelt« fehlt. Grab 14/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Bemerkungen: Dieses Inventar war nicht mehr auffindbar. 36« 563 Grab 14/9 Skelettgrab mit dem Kopf im Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: GroBe Lanze, Kelt, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Eisenlanze. L = 33,4 cm. B = 6,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66375) (Taf. 22: 1) - Einzugsschale aus dunkelbraunem Ton. MDm = 15,3 cm. H = 4,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56418) (Taf. 22: 3) - GefaBoberteil, die Schulter war mit kleinen herausgetriebenen Buckeln versehen. Hellbrauner Ton, dunkler Uberzug. MDm = = 29,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66374) (Taf. 22: 2) Bemerkungen: Der noch vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein, lediglich der »Kelt« fehlt. Grab 14/10 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Hohlarmrin-ge, Nadelbuchse, Haarnadel, mehrere Bern-steinperlen, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zwei fein gerippte Hohlarmringe aus Bron-zeblech (und Bruchstiicke derselben). Dm = 7,0 cm, 6,4 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 66377) (Taf. 23: 8-12) - 40 Bernsteinperlen. Dm = zwischen 0,9 und 1,8 cm. H = zwischen 0,6 und 1,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56419) (Taf. 23: 2) - Drei Bronzeringchen. Dm = 1,4 cm, 1,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66380) (Taf. 23: 5-7) - Blaue GlasfluBperle mit weiBem Zickzack-band. H = 0,8 cm. Dm = 1,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56420) (Taf. 23: 1) - Rollkopfnadel aus Bronze. L = 6,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66378) (Taf. 23: 3) - Bronzene ritzverzierte »Nadelbuchse«. L = = 10,3 cm. Dm = 1,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66379) (Taf. 23: 4) - GefaBoberteil mit ausbiegendem Rand. Die Schulter war mit Rillen und Buckeln verziert. Rotbrauner Ton und dunkler Uberzug. MDm = = 24,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66376) (Taf. 23: 13) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 14/11 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Bleiarmring, zwei Certosafibeln. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - 2 Certosafibeln (Typ X) aus Bronze. L = = 9,6 cm, 9,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56421, 56422) (Taf. 22: 4-5) - Ein langsprofilierter Bleiarmring mit ova-lem Querschnitt. Dm = 8,7 cm. D = 1,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56423) (Taf. 22: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 14/12 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - HohlfuB und Schulterfragment aus rotlich braunem Ton. Die beiden Scherben gehoren evtl. zum selben GefaB. Eine sichere Rekon-struktion ist nicht mehr moglich. BDm = 12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66381) (Taf. 24: 1-2) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand scheint mit den Angaben Pečniks iibereinzustimmen. Grab 14/13 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaBoberteil mit abgesetztem Hals und HohlfuB (sowie ftinf weitere Scherben) aus rotlich-braunem Ton mit dunklem Uberzug-MDm = 16,2 cm. BDm = 12,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66382) (Taf. 23: 14-15). - Kleiner Napf mit einer Knubbe und ausbiegendem Rand. MDm = 7,7 cm. H = 5,7 cm. BDm = 6,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56424) (Taf. 23: 16) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Hohlarmrin-ge, Fibel, mehrere Perlen, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zwolf kleine Fragmente von fein gerippten Hohlarmringen aus Bronzeblech. (NHM Wien, Inv. Nr. 66384) (Taf. 24: 11-22). - Bronzene Certosafibel (Typ V). L = 5,1 cm. B = 0,7 cm. H = 1,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66383) (Taf. 24: 8) - Dreieckiger, mit Kreisaugen verzierter Bronzeblechanhanger. H = 4,3 cm. B = 2,7cm. D = 0,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66385) (Taf. 24: 10) - Bronzener Ring. Dm = 2,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66386) (Taf. 24: 9) - Blau-gelbe GlasfluBperle. H = 1,9 cm. Dm = = 1,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66387) (Taf. 24: 3) - Zwolf Bernsteinperlen. Dm = ca. 0,6 cm. H = ca. 0,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66391) (Taf. 24:7) - Drei GlasfluBperlen (gelb - griin). Dm = = ca. 0,9 cm. H = ca.0,5cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66390) (Taf. 24: 4) -56 blaue GlasfluBperlen. Dm = ca. 0,6 cm. H = 0,4 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 66389) (Taf. 24: 5) - Fiinf Bernsteinperlen. Dm = ca. 1,0 cm. H = = ca. 0,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66388) (Taf. 24: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt im we-sentlichen mit den Angaben Pečniks uberein, lediglich das TongefaB fehlt. Grab 14/15 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Halsring, zwei Hohl-armringe, Fibel mit Tierkopf, einige Perlen, einige Stiicke vom Gtirtel, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Rundstabiger Bornzehalsring mit offenen, spitz zulaufenden Enden. Dm = 13,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66395) (Taf. 25: 6) ~ Bruchstucke von leicht gerippten Hohlarmringen aus Bronze. (NHW Wien, Inv. Nr. 66394) (Taf. 25: 7-12) ~ Ostalpine Tierkopffibel aus Bronze und mit Armbrustspiralkonstruktion. L = 5,6 cm. H = = 2,3 cm. B = 2,8 cm. (NHM Wien, Inv Nr 66392) (Taf. 25: 3) - Bruchstiick einer Fibelspirale, Bronze. L = = 1,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66393) (Taf 25: 4) - Halsfragment und HohlfuB (und 19 weitere Scherben) eines GefaBes (nicht mehr rekon-struierbar) aus hellbraunem Ton, mit rot und schwarz in horizontalen Streifen bemalt BDm = 15 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56425) (Taf. 25: 19-20) - Vier dunkelblaue GlasfluBperlen. Dm = ca 1,2 cm. H = ca. 0,7 cm. (NHM Wien, Inv Nr 66397) (Taf. 25: 1) - 21 Bernsteinperlen. Dm = ca. 1,3 cm. H = = 0,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66398) (Taf 25: 2) v - Nieten und Bruchstucke von Giirtelringen und Beschlagen. Bronze. (NHM Wien Inv Nr 66396) (Taf. 25: 5, 13-17) - Bodenfragment, dunkelbrauner Ton (Taf 25: 18) v ' Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt weitge-hend mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 14/16 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - FuBgefaB mit hochliegendem, spitzem Um-bruch und kurzem, einwarts gerichtetem Rand. Die Schulter und der Umbruch waren mit langen schmalen Vertikalrippen versehen. Dunkelbrauner Ton. MDm = 14,6 cm. H = = 22,6 cm. BDm = 10,6 cm. (NHM Wien, Inv Nr. 56427) (Taf. 24: 23) Bemerkungen: Von den beiden von Pečnik genannten TongefaBen war nur noch eines auffindbar. Grab 14/17 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausgebogener Rand und HohlfuB (sowie fiinf weitere Scherben) von einem GefaB aus rotlich-braunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 18,5 cm. BDm = 13,5 cm. (NHM Wien Inv. Nr. 66399) (Taf. 24: 24-25) Bemerkungen: Von den beiden von Pečnik genannten Tonge-faBen war nur noch eines erhalten. Grab 14/18 Brandgrab, 1,0 m tief. Die verbrannten Knochen lagen in der Erde, darauf war ein TongefaB gestellt. Bemerkungen: Von dem TongefaB war nichts mehr erhalten. Grab 14/19 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: TongefaB, Spinnwirtel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausbiegendes Randstiick aus dunklem Ton. MDm = 14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66400) (Taf. 26: 2) - HohlfuB aus dunklem Ton. BDm = 12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66400) (Taf. 26: 3) - Spinnwirtel aus braunem Ton. H = 3,6 cm. Dm = 3,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66401) (Taf. 26: 1) Bemerkungen: Die Angaben Pečniks und der vorhandene Fundbestand stimmen weitgehend iiberein. Dagegen scheint es, daB sich die Scherben dieses Inventares auf zwei GefaBe verteilen lassen. Grab 14/20 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Keine Beigaben. Grab 14/21 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Spinnwirtel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - DreifuBtasse mit konischer Wandung. Dunkelbrauner Ton. MDm = 10,0cm. H = 10,0cm. BDm = 7,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56428) (Taf. 26: 5) - Spinnwirtel aus rotbraunem Ton. Dm = = 4,0 cm. H = 3,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56429) (Taf. 26: 4) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks nahezu uberein, ein zweites TongefaB war nicht mehr auffindbar. Grab 14/22 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Eisengiirtelblech. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bruchstucke eines Eisenmessers mit Griff-dorn. (NHM Wien, Inv. Nr. 66402) (Taf. 26: 6) - Flacher Boden aus dunklem Ton. BDm = = 6,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56430) (Taf. 26: 8) - Bruchstiick eines Eisenrings. L = 5,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66403) (Taf. 26: 7) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt nicht ganz mit den Angaben Pečniks iiberein. Es fand sich nur ein GefaB und Pečnik nannte weder Messer noch Eisenring. Betrachtete er das stark kor-rodierte Eisenmesser vielleicht als Eisengiir-telplatte? Grab 14/23 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, drei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaBoberteil mit abgesetztem Hals und ausgebogenem Rand. Schwarz - rot geschich-teter Ton, schwarzer Uberzug. MDm = 14,6 cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 66404) (Taf. 26: 12) - Einfache Schiissel aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 18,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66405) (Taf. 26: 14) - Bodenteil mit leichtem Standring, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. BDm = 10,0 cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 66405) (Taf. 26: 13) - Zwei Bugelbruchstiicke von Vačer Knotenfibeln mit Eisenkern. L = 5,2 cm, 6,4 cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 66406) (Taf. 26: 9-10) - Eiserner Nadelhalter einer Vačer Knotenfibel mit Eisenkern. L = 5,5 cm. B = 4,0cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 66406) (Taf. 26: 11) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein, nur fanden sich Reste von zwei Knotenfibeln. Hiigel 15 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide von Franc Zupančič aus Dobrava. Er wurde im September 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 15/1 - 15/3 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 6 m, Breite = 6 m, Hohe = 1,5 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Grab 15/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1.0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Fibeln, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zwei bronzene Certosafibeln (Typ XIII) mit doppelter Armbrustspirale und schleifenfor-mig zuriickgefuhrter Sehne. Die beiden Fibeln Waren mit einem Kettchen verbunden. L = = 5,9 cm, 5,7 cm. B = 4,6 cm, 4,7 cm. H = 2,0 cm, 1,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56431) (Taf. 28: 1-2) - Bruchstucke eines Bronzerings. (NHM Wien, Inv. Nr. 56432) (Taf. 28: 3) - FuBschale mit profiliertem GefaBoberteil und nicht ganz erhaltenem FuB. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 22,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66554) (Taf. 28: 4) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt im we-sentlichen mit den Angaben Pečniks uberein, doch konnte nur mehr ein TongefaB aufgefun-den werden. Grab 15/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Armringe, mehrere Perlen, Ohrgehange, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) _ Vorhandener Fundbestand: ~ Zwei gerippte Bronzearmringe, massiv und mit D-formigem Querschnitt. Dm = 5,4 cm, 4.3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66408) (Taf. 27: 9-10) ~ 13 GlasfluBperlen. Dm = ca. 0,7 cm. H = = 0,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66410) (Taf. 27: 3) ~ Vier GlasfluBperlen. Dm = 1,0cm, 0,7cm, Jycm, 0,6cm. H = 0,7 cm, 0,25cm, 0,25, cm, V'25cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66411) (Taf. 27: 1-2) - Bruchstiick eines korbchenformigen Bron-zeanhangers. Dm= 1,4cm. H= 1,1cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66409) (Taf. 27: 5) - Bruchstiick eines Bronzeanhangers. (NHM Wien, Inv. Nr. 66409) (Taf. 27: 8) - Zwei Bruchstucke einer bronzenen Schlan-genfibel mit bandformigem Biigel und einer Schleife. (NHM Wien, Inv. Nr. 66407) (Taf. 27: 6-7) - Bruchstiick eines Bronzerings mit ovalem Querschnitt. L = 3,7 cm. H = 2,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66407) (Taf. 27: 4) - DreifuBnapfchen aus dunkelbraunem Ton. MDm = 8,9 cm. H = 6,6 cm. BDm = 6,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56433) (Taf. 27: 11) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nur zum Teil mit den Angaben Pečniks uberein. Es fehlt das zweite TongefaB, dagegen bleiben bei ihm die Fibelbruchstiicke unerwahnt. Grab 15/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,20 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein groBes, ver-nichtetes Messer, mehrere Bronzeperlen, drei Eisenringe, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bronzeperlen. Dm = ca. 0,6-1,0 cm. H = ca. 0,3-0,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56440) (Taf. 27: 12) -Fiinf Bronzenieten. L = 2,1 cm, 0,9 cm, 0,9 cm, 0,8 cm, 0,8cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66414) (Taf. 27: 13-14) - Bandformiger Bronzeohrring. Dm= 1,5 cm. H = 0,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66415) (Taf. 27: 15) - Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,6 cm. H = 2,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66413) (Taf. 27: 24) - Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,7 cm, H = 3,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56434) (Taf. 27: 26) - Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,6 cm, H = 3,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56434) (Taf. 27: 27) - Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,1 cm, H = 2,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56434) (Taf. 27: 25) - Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 2,4 cm, H = 2,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56434) (Taf. 27: 22) - Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,1 cm, H = 2,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56434) (Taf. 27: 23) - Bruchstiick eines eisernen Griffdornmes-sers. L = 6,2 cm, B = 1,8 cm, D = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56439) (Taf. 27: 20) - Bruchstiicke eines Eisenrings. (NHM Wien, Inv. Nr. 56437) (Taf. 27: 19) - Bruchstiicke eines Eisenrings. (NHM Wien, Inv. Nr. 56438) (Taf. 27: 21) - Zwei Eisenringe, Dm = 5,9 cm, 6,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56435, 56436) (Taf. 27: 17-18) - Krummschwert aus Eisen, einschneidig. L = 30,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66414) (Taf. 27: 16) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nur zum Teil mit den Angaben Pečniks iiberein. Bei der Zusammenstellung des Inventars drangt sich die Vermutung auf, ob hier nicht ein Frauen- und ein Mannergrab vermischt wurden oder es sich um ein unerkanntes Doppel-grab gehandelt haben konnte. Hugel 16 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide des Dorfes Dobrava. Er wurde im September 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 16/1-16/8 freilegte. Von Pečnik festgestellte Ausmafie des Hii-gels: Lange = 10 m, Breite = 6 m, Hohe = 2,5 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 26. 9. 1897.) Hiigel 16/Ohne Grabzusammenhang Krummschwert aus Eisen. L = 46,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56445) (Taf. 28: 5) Grab 16/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Einzugsschale aus dunkelbraunem Ton, mit drei kleinen Kerben auf der AuBenseite. MDm = 21,8 cm, H = 7,4cm, BDm = 9,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56441) (Taf. 28: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 16/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Saden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 16/3 Skelettgrab. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Eisenschwert, groBe Perle, Ohrgehange, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 16/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Drei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Niedriger Topf mit einbiegendem Rand und Knubben auf halber Hohe. Dunkelbrauner Ton, leicht geschmaucht. MDm = 15,8 cm. H = 11,1 cm. BDm = 12,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56442) (Taf. 28: 7) Bemerkungen: Von den drei bei Pečnik genannten GefaBen ist nur noch eines erhalten. Grab 16/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Ausbiegender Rand und niedriger StandfuB (sowie fiinf weitere Scherben) von einem GefaB aus rotbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm =12,0 cm. BDm =13,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66416) (Taf. 29: 1-2) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 16/6 Brandgrab, in 1 m Tiefe. Die verbrannten Knochen lagen auf einem Haufen, daneben standen zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 26. 9. 1897.) zierung sowie acht weitere Wandscherben aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug stammen evtl. von einem GefaB. MDm =14,0 cm. BDm = 11,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66417) (Taf. 29: 7-9) - Kleiner Napf mit abgesetztem Boden und einbiegendem Rand. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 6,4 cm. H = 5,9 cm. BDm = 4,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56443) (Taf. 29: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 16/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Halsring, grofies Ohrgehange, Fibel, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Rundstabiger Bronzehalsring mit offenen, spitz zulaufenden Enden. Dm = 10,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66419) (Taf. 29: 3) - Ausbiegender Rand und Bruchstiick eines konischen HohlfuBes (und zehn weitere Wandscherben) aus rotbraunem Ton mit dunklem Uberzug. Wahrscheinlich von einem GefaB, dessen Form aber nicht mehr rekon-struierbar ist. MDm = 14,0cm. BDm = 14,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66418) (Taf. 29: 4-5) Bemerkungen: Das groBe Ohrgehange und die Fibel sind verschollen. Grab 16/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 26. 9. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bauchiges GefaB mit niedrigem StandfuB, abgesetztem Hals, ausbiegendem Rand und Knubben am Umbruch. MDm = 10,1 cm. H = = 11,4 cm. BDm = 6,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56444) (Taf. 29: 10) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Hiigel 17 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide des Dorfes Dobrava. Pečnik deckte dort die Graber 17/1-17/16 >m Oktober und 17/17-17/20 im November !897 auf. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6., 7., 21. und 22.11. 1897.) Grab 17/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaBoberteil mit abgesetztem Hals und ausbiegendem Rand. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 15,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66420) (Taf. 29: 11) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 17/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, zwei TongefaBe. Bemerkungen: Vom Inventar dieses Grabes war nichts mehr erhalten. Grab 17/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Drei Bruchstiicke eines bandformigen Bronzearmringes (?), mit feinen Einritzungen verziert. (NHM Wien, Inv. Nr. 66422) (Taf. 29: 13-15) - Vačer Knotenfibel mit Eisenkern und eiserner Nadelkonstruktion, letztere nur mehr fragmentarisch erhalten. Biigel: L = 9,0 cm. H = 5,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66421) (Taf. 29: 12) Bemerkungen: Von den bei Pečnik genannten TongefaBen war nichts mehr erhalten. Grab 17/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe (dabei ein »griechisches Sistem«), (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Konische Tasse mit Bandhenkel, der fast vom Rand bis zum Boden reicht. Hellbrauner Ton, leicht geschmaucht. MDm = 8,8 cm. H = 5,4 cm. BDm = 6,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56446) (Taf. 30: 1) - HohlfuBscherbe (und sieben weitere Bruchstucke der Wandung), hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. BDm = 14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66423) (Taf. 30: 2) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nur zum Teil mit den Angaben Pečniks uberein, es fehlt das bei ihm genannte »griechische Sistem«. (In Grab 22/1 bezeichnete Pečnik einen bemalten apulischen Krater als »griechisches Sistem«. Moglicherweise gehort der HohlfuB, Taf. 30: 2, dazu.) Grab 17/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei GefaBe (ein ' rotes und ein »griechisches Sistem«), (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Apulischer Krater, der hellbraun-gelbliche Ton entspricht dem bemalten apulischen Krater aus Grab 22/1 und findet sich sonst bei keinen anderen, heimischen Formen. H = = 21,8 cm. BDm = 7,8 cm. MDm = 20,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56447) (Taf. 30: 4) - GefaBhals, abgesetzt und profiliert, mit ausbiegendem Rand. Heller bis rotlicher Ton, mit Resten roter und schwarzer, wohl strei-fenformiger Bemalung (dazu sechs entspre-chende Wandscherben). MDm =16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66424) (Taf. 30: 3) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 17/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Spinnwirtel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Kleiner Napf mit einbiegendem Rand und Knubben am Umbruch. Dunkelbrauner Ton. MDm = 7,8 cm. H = 7,1 cm. BDm = 5,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56448) (Taf. 29: 16) Bemerkungen: Der bei Pečnik genannte Spinnwirtel und ein zweites GefaB waren nicht auffindbar. Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, einige Perlen, eine zerstorte Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bruchstucke einer Certosafibel aus Bronze mit kreisaugenverzierter FuBplatte (Typ V). (NHM Wien, Inv. Nr. 66426) (Taf. 30: 10) - Bronzene Dreiknopffibel mit einseitiger Spirale aus zwei Windungen. L = 6,4 cm. H = = 2,9 cm. B = 1,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66425) (Taf. 30: 9) - Gelb-blaue GlasfluBperle. H = 1,4 cm, Dm =1,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66427) (Taf. 30: 5) - Gelbe GlasfluBperle. H = 0,6 cm. Dm = = 0,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66428) (Taf. 30: 6) - Neun gelbe GlasfluBperlen. Dm = ca. 0,5 cm. H = ca. 0,15 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66429) (Taf. 30: 8) - Acht blaue GlasfluBperlen. Dm = ca. 0,5 cm. H = ca. 0,15 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66429) (Taf. 30: 7) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nur zum Teil mit den Angaben Pečniks uberein. Die zwei TongefaBe waren nicht mehr auffindbar, dagegen nannte er nur eine (zerschlagene) Fibel, wahrend das Inventar zwei enthalt. Grab 17/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Lanzen, Fibel, vernichtetes GefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zwei stark korrodierte Eisenlanzenspitzen mit ellipsoidem Blattquerschnitt. L = 25,9 cm, 21,8 cm. B = 3,2 cm, 3,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66430) (Taf. 31: 1-2) - Bronzene Certosafibel (Typ VII a) mit abge-brochener Nadelkonstruktion. L =12,7 cm, H = 2,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66431) (Taf. 31: 3) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 17/9 Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Randstiick mit kurzem, abgesetztem und nach innen gerichtetem Rand sowie ein mit vertikalen Rippen verziertes Schulterfrag-ment (sowie acht weitere Wandscherben) aus dunkelbraunem Ton. MDm = 20,0 cm. Evtl. von einem GefaB. (NHM Wien, Inv. Nr. 56449) (Taf. 30: 11-12) Bemerkungen: Es kann nicht klar entschieden werden, ob alle Scherben nur von einem oder von zwei GefaBen stammen. Grab 17/10 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bauchiges GefaB mit flachem Boden und ausbiegendem Rand, am Umbruch eine bo-genformige Knubbe. Dunkelbrauner Ton. MDm = 12,0 cm. H =16,3 cm. BDm = 9,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56450) (Taf. 30: 13) Bemerkungen: Von den beiden bei Pečnik genannten GefaBen war nur noch eines auffindbar. Grab 17/11 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 17/12 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: GroBes Ohrgehan-ge, Nadelbiichse (aus Blei) mit drei schonen Bronzehenkeln. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand. - Ein vollstandiger und Bruchstucke von weiteren bandformigen Bronzeblechringen mit Fischgratenverzierung. Dm = 6,5 cm. B -= 1,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66433) (Taf. 31: 9-12) - Drei kugelformige Bronzeanhanger. L = = 3,2 cm. B = 1,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66435) (Taf. 31: 6-8) - Bruchstiick einer Nadel (?) mit kugelformi-gem, massivem Kopf. L = 3,1 cm. Dm = 1,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66434) (Taf. 31: 5) - Blaue GlasfluBperle. H = 0,6 cm. Dm = = 1,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66436) (Taf. 31: 4) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nur zum Teil mit den Angaben Pečniks uberein. Vor allem bleibt unklar, was er mit der »Nadelbiichse aus Blei mit drei schonen Bronzehenkeln« meinte. Die bandformigen grofien Ringe scheinen aufgrund der Angaben Pečniks zum Ohrschmuck gehort zu haben. Grab 17/13 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 17/14 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Fibeln, Perle, Reste eines vernichteten Giirtelblechs, Ring, Lanze, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Korrodierter Vierkantstift aus Eisen. L = 6,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66438) (Taf. 31: 14) - Bruchstiick eines stark korrodierten Eisenmessers. L = 9,9 cm. B = 3,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66438) (Taf. 31: 13) - Eiserne Lanzenspitze (mit abgebrochener Spitze). L = 21,0 cm. B = 3,9cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66437) (Taf. 31: 15) Bemerkungen: Von dem von Pečnik genannten Inventar war nur die Lanze erhalten. Das Bruchstiick eines Messers sowie der Vierkantstift bleiben uner-wahnt. Grab 17/15 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 17/16 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,30 m tief. Inventar nach Pečnik: TongefaB, Eisen-fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Einschleifige Bogenfibel aus Eisen. L = = 8,7 cm. H = ca. 5,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66439) (Taf. 30: 14) Bemerkungen: Das von Pečnik genannte TongefaB war nicht mehr erhalten. Grab 17/17 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Kelt, zwei Fibeln. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand. - Bronzene Certosafibel, ahnlich Typ VI, aber mit Armbrustkonstruktion. L = 8,8 cm. B = = 3,6 cm. H = 2,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66440) (Taf. 32: 2) - FuB- und Biigelbruchstiick einer bronzenen Certosafibel (Typ unbestimmbar). Bugel: L = = 5,8cm. B = 0,6cm. FuB: L = 3,2cm. B = 0,7cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66441) (Taf. 32: 1) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein. Lediglich der Kelt war nicht mehr auffindbar. Grab 17/18 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei GefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Konisch ansteigender Hals mit ausgestell-tem, deutlich abgesetztem Rand. Hellbrauner Ton, auBen Reste schwarzer und roter Bema-lung (dazu sechs entsprechende Wandscherben). MDm = 17,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66442) (Taf. 32: 3) Bemerkungen: Pečnik nannte zwei GefaBe, es waren jedoch nur mehr Reste von einem erhalten. • Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein GefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 17/20 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, Messer, Eisenring, Spinnwirtel, TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) In einer zweiten Beschreibung der Funde dieses Grabes nannte Pečnik noch eine Lanze. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 11. 1897). Vorhandener Fundbestand. - Spinnwirtel aus braunem Ton. H = 2,9 cm. Dm = 3,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66443) (Taf. 32: 11) - Hohle zweischleifige Bogenfibel aus Bron-zeblech, der Biigel war mit Fischgratenmu-stern verziert. L = 9,0 cm. Dm = 3,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66444) (Taf. 32: 4) - Bruchstiick eines stark korrodierten Eisen-messers. L = 7,6 cm. B = 2,3cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66447) (Taf. 32: 9) - Eisenring. Dm = 2,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66448) (Taf. 32: 8) - Stark beschadigte und korrodierte Eisen-lanzenspitze. L=14,2cm. B = l,8cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66445) (Taf. 32: 5) - Bruchstiick eines stark korrodiertes Eisen-messers. L = 9,1 cm, B = 2,2cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66447) (Taf. 32: 7) - Eisenfragment, stark korrodiert. L = 8,1 cm-B = 2,9cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66447) (Taf. 32: 9) - Eisenmesser mit Griffdorn. L = 15,3 cm. B = 2,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66446) (Taf. 32: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt weitgehend mit den Angaben Pečniks iiberein. Das TongefaB war nicht mehr erhalten. Pečnik nannte nur ein Messer, obwohl Reste von mindestens dreien vorliegen. Hugel 18 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide des Dorfes Dobrava. Er wurde im Oktober 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 18/1-18/36 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 20 m, Breite = 12 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 6., 7. und 22. 11. 1897.) Grab 18/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Spinnwirtel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaBoberteil mit kurz^m abgesetztem Rand, der leicht ausbiegt. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 17,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66449) (Taf. 32: 12) - Schulterscherbe (und weitere Wandscherben), mit vertikalen Reihen von halbbogenfor-migen Eindrticken verziert. Heller Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66449) (Taf. 32: 13) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 18/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 0,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand. ~ GefaBoberteil mit ausschwingendem Rand, hellbrauner rotlicher Ton. MDm = 16,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66451) (Taf. 33: 1) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 18/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,8 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Rand einer Einzugsschale aus hellem Ton mit schwarzem Uberzug. MDm = 20,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66453) (Taf. 32: 14) - Bodenteil mit leichtem Omphalos aus hellem Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. BDm = 6,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66453) (Taf. 32: 15) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 18/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Drei TongefaBe, Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Massive Bronzebogenfibel, der Biigel ist am FuBende gerippt; der nicht ganz vollstandige Nadelhalter besitzt sanduhrformige Gestalt. Eisenreste am Kopfende deuten auf eine eiserne Nadelkonstruktion hin. L =10,5 cm. H = = 7,5 cm. B = 1,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66455) (Taf. 33: 2) - Mit Einstichen verziertes Bronzeblech mit viereckigem Loch in der Mitte. L = 2,7 cm. B = 2,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66456) (Taf. 33: 3) - Einzugsschale mit Knubben am Umbruch, aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 22,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66454) (Taf. 33: 4) Bemerkungen: Von den bei Pečnik genannten TongefaBen war nur mehr eines erhalten. Grab 18/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,70 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Fibeln, zwei TongefaBe, romische Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zwei bronzene Certosafibeln mit bandfor-migem, rippenverziertem Biigel (Typ II) und hochstehendem FuBknopf. L = 6,8 cm, 6,5 cm. H = 2,4 cm, 2,4 cm. B = 0,8cm, 0,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66459) (Taf. 33: 6-7) - Bronzene Rollkopfnadel. L = 11,5 cm. D = = 0,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66461) (Taf. 33: 8) - Elf Bernsteinperlen. Dm = ca. 1,0 cm. H = 0,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66462) (Taf 33: 5) - Spinnwirtel aus braunem Ton, mit kleinen Kerben am Umbruch. Dm = 3,5 cm. H = 3,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66457) (Taf. 33: 10) - Offener Bronzering mit rhombischem Querschnitt. Dm = 3,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66460) (Taf. 33: 9) - Kaiserzeitliche romische Bronzefibel (Alm-gren 69). L = 5,1 cm. H =1,6 cm. B = 2,4cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66458) (Taf. 33: 11) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nur teilweise mit den Angaben Pečniks iiberein. Es fehlen zwei TongefaBe, dagegen fiihrte er weder die Rollkopfnadel noch den Spinnwirtel auf. Die dritte, bereits von Pečnik als romisch erkannte Fibel gehort nicht zum Inventar. Grab 18/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - DrehscheibengefaB mit kurzem Hals und ausbiegendem Rand sowie fein horizontal ge-rillter Schulter. Hellgrauer Ton. MDm = 25,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56490) (Taf. 33: 12) Bemerkungen: Von den beiden bei Pečnik genannten GefaBen war nur mehr eines erhalten, das zu einer vermutlich kaiserzeitlichen Nachbestattung gehčrt, ebenso wie die Fibel Almgren 69 aus Grab 18/7 (Taf. 33: 11). Grab 18/9 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) dunklem Uberzug. MDm = 21,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56452) (Taf. 34: 2) - GefaBoberteil mit ausschwingendem Rand. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56453) (Taf. 34: 4) - Steil ansteigender Topf mit nach auBen verdicktem Rand und einer halbbogenformi-gen Leiste auf der AuBenseite. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm =15,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66463) (Taf. 34: 1) - Hohler StandfuB aus hellem Ton mit Resten schwarzer Bemalung. BDm = 8,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56453) (Taf. 34: 5) - Bodenfragment mit Standring aus hellbraunem Ton. BDm =10,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56452) (Taf. 34: 3) Bemerkungen: Wahrend Pečnik nur zwei TongefaBe nannte, waren Reste von mindestens drei bis vier vorhanden. Grab 18/10 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Schulterstiick und Bodenfragment (sowie acht weitere Wandscherben) eines HohlfuBge-faBes aus rotbraunem Ton mit Resten schwarzer und roter Bemalung in horizontalen Strei-fen. BDm =11,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr-56454) (Taf. 33: 13-14) - GefaBunterteil mit abgesetztem Boden aus hellbraunem Ton. BDm = 8,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56455) (Taf. 33: 15) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 18/11 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,7 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, vernichteter Eisenring. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: . Von diesem Inventar war nichts mehr erha1' ten. Grab 18/12 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden-Das Grab lag 0,6 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaB' zwei Bleiarmringe (vfillig vernichtet). (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/13 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, zwei zerstorte Perlenohrgehange. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/14 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ohrgehange (zer-stort), TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/15 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Fibel, zwei Blei-armringe (zerstort). (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ Hohle Bogenfibel aus Bronzeblech mit ei-serner Nadelkonstruktion. Biigel: L = 11,5cm. ? = 1,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66464) (Taf. 34: 6) Bemerkungen: "er vorhandene Fundbestand stimmt mit den Ogaben Pečniks uberein. Grab 18/16 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,6 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) y Bemerkungen: to°n diesem Inventar war nichts mehr erhal- Grab 18/17 Inventar nach Pečnik: TongefaB, Armband, Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bugelbruchstuck einer Schlangenfibel aus Bronze. L = 4,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr 66465) (Taf. 34: 7) - Massiver gerippter Bronzering mit D-for-migem Querschnitt und weit uberlappenden Enden. Dm = 3,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr 66466) (Taf. 34: 8) - Offener Bronzering mit D-formigem Querschnitt. Dm = 3,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr 66466) (Taf. 34: 9) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nur teil-weise mit den Angaben Pečniks uberein. Das bei ihm aufgefiihrte TongefaB war nicht mehr auffindbar. Dagegen fanden sich zwei Ringe, wahrend er nur einen nannte. Grab 18/18 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/19 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,9 m tief. Inventar nach Pečnik: Messer, zerstorter Bronzering. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/20 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Vom diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/21 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Standringboden und eine Schulterscherbe, mit Buckeln, Einstichen und Rillen verziert, sowie 13 weitere Scherben, wahrscheinlich vom gleichen GefaB, das aber nicht mehr genau rekonstruiert werden kann. Hellbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. BDm =12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56456) (Taf. 34: 10-11) Bemerkungen: Pečnik nannte zwei GefaBe, doch waren nur mehr Reste von einem erhalten. Grab 18/22 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/23 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaBoberteil mit abgesetztem, sehr kur-zem Hals und ausbiegendem Rand. Rot-schwarz geschichteter Ton, auBen Reste schwarzen Uberzuges. MDm = 22,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66468) (Taf. 34: 12) Bemerkungen: Pečnik fiihrte zwei TongefaBe auf, doch waren nur mehr Reste von einem erhalten. Grab 18/24 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Fibel, Messer, drei Perlen. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Massive rundstabige Bogenfibel aus Bronze. Die Nadelkonstruktion war nicht mehr vollstandig erhalten. L = 6,3 cm. H = 3,8 cm. B = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66470) (Taf. 35: 6) - Kugelformiger, massiver Bronzeanh&nger. L = 3,1 cm. D = 1,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66471) (Taf. 35: 5) - Bronzeperle. H =1,2 cm. Dm = 2,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66472) (Taf. 35: 4) - Bernsteinperle. H = 1,8 cm. Dm = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66474) (Taf. 35: 3) - Zwei blaue GlasfluBperlen. H = 0,9 cm, 1,3 cm. Dm = 1,1 cm, 1,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66473) (Taf. 35: 1-2) Bemerkungen: Die von Pečnik genannten beiden TongefaBe und das Messer waren nicht mehr erhalten. Grab 18/25 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Einzugsschale mit einem kleinen Henkel am Umbruch. Rotlicher Ton mit dunklem Uberzug. MDm =17,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66476) (Taf. 35: 9.) - GefaBoberteil mit ausbiegendem Rand und Knubben am Hals sowie HohlfuB (und funt weitere Wandscherben) von einem GefaB aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug-MDm = 18,0 cm. BDm = 13,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66490) (Taf. 35: 7-8) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 18/26 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: . Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/27 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten-Das Grab lag 0,7 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaB Ohrgehfinge. , (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Ho* museum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: , - Konische Tasse mit groBem BandhenKe • Hellbrauner Ton. MDm = 11,2 cm. H = 10J.C,7; BDm = 7,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56«» ' (Taf. 35: 10) Bemerkungen: . „ Gegentiber der Beschreibung Pečniks te"' ein TongefaB und das Ohrgehange. Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Bleiarmringe, Bronzefibel, zwei Spinnwirtel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zwei konische Spinnwirtel aus braunem Ton. H = 3,7 cm, 3,4 cm. Dm = 3,7 cm, 3,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66477) (Taf. 35: 11-12) Bemerkungen: Von den beiden bei Pečnik aufgefiihrten Blei-armringen und der Bronzefibel war nichts mehr erhalten, es blieben nur die beiden Spinnwirtel. Grab 18/29 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 18/30 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: TongefaB, Spinnwirtel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ Runder Spinnwirtel aus braunem Ton. "m = 3,7 cm. H = 2,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66480) (Taf. 35: 13) ~ HohlfuB aus rotlichem Ton mit dunklem Uberzug. BDm =12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66479) (Taf. 35: 14) Bemerkungen: "er vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 18/31 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ Ausbiegender Rand aus braun-rdtlichem ion (dazu vier Wandscherben). MDm =16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66481) (Taf. 35: 16) ~ GefaBoberteil mit abgesetztem, nach innen Serichtetem Rand aus hellbraunem Ton mit schwarz-glanzendem Uberzug. MDm = 14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56459) (Taf. 35: 15) - Einzugsschale aus hellbraunen Ton. MDm = = 20,0 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 56548) (Taf. 35: 17) - Flacher Boden mit Knubben an der konisch ansteigenden Wandung. Hellbrauner Ton. BDm = 9,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56548) (Taf. 35: 18) Bemerkungen: Pečnik nannte nur zwei Topfe, tatsachlich waren aber Reste von drei bis vier GefaBen erhalten. Grab 18/32 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Einzugsschale mit abgesetztem, flachem Boden aus hellbraunem Ton, auBen Reste schwarzer Farbe. MDm = 22,0 cm. H = 8,2 cm. BDm = 6,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66482) (Taf. 35: 19) Bemerkungen: Das zweite GefaB war nicht mehr auffindbar. Grab 18/33 Skelettgrab mit dem Kopf nach Stiden. Das Grab lag 1,50 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, zwei Fibeln, zwei Armbander aus Blei, mehre-re eiserne Perlen. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Leicht beschadigte Zweiknopffibel mit einer einseitigen Spirale aus zwei Windungen. L = 6,9 cm. B = 1,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66486) (Taf. 36: 2) - Zweischleifige Vačer Knotenfibel mit Eisenkern und eiserner Nadelkonstruktion. Biigel: L = 10,0 cm. H = 5,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66485) (Taf. 36: 1) - Ausbiegender Rand aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66483) (Taf. 36: 4) - Profiliertes Randstiick, nach innen gerich-tet und am Ende ausgebogen, schwarzer Ton, auBen schwarzglanzender Uberzug. (Taf. 36: 3) - Leicht fazettierte Einzugsschale aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66484) (Taf. 36: 5) 37 Arheololkl vi-atnik 577 Bemerkungen: Die bei Pečnik aufgeftihrten Bleiarmbander und Eisenperlen waren nicht mehr erhalten. Statt zwei GefaBen fanden sich aber Reste von mindestens deren drei. Grab 18/34 Skelettgrab mit dem Kopf nach Suden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Schulterbruchstiick und HohlfuB (sowie vier weitere Wandscherben) von einem GefaB aus dunklem Ton, leicht geschmaucht. BDm = = 11,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66487) (Taf. 36: 8-9) - Fazettierte Einzugsschale mit flachem Bo-den, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 18,0 cm. H = 6,8 cm. BDm = 6,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66488) (Taf. 36: 7) - GroBe Kahnfibel aus Bronze mit ritzver-ziertem Biigel und Resten der eisernen Nadelkonstruktion. L = 10,5 cm H =5,8 cm. B = = 2,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66489) (Taf. 36: 8) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 18/35 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Spinnwirtel aus braunem Ton. H = 4,0 cm. Dm = 3,9 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56461) (Taf. 36: 10) - Einzugsschale mit leichtem Omphalosbo-den und kleinem Henkel am Umbruch. Hellbrauner Ton mit Resten eines roten Uberzuges (Bemalung?). MDm = 20,1 cm. H = 8,3 cm. BDm = 8,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56460) (Taf. 36: 11) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nicht ganz mit den Angaben Pečniks iiberein. Es war nur ein GefaB erhalten; Pečnik erwShnt keinen Spinnwirtel. Grab 18/36 Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, zerstorte Schiissel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Hohes zylindrisches GefaB mit Knubben auf der Wandung. Der Rand war nicht mehr erhalten. Dunkelbrauner Ton. BDm = 10,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56463) (Taf. 37: 1) Bemerkungen: Es war nur mehr ein GefaB erhalten. Hiigel 19 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide des Dorfes Dobrava. Der Hiigel wurde im Oktober 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 19/1 - 19/20 freilegte. Nachgrabungen im November des gleiches Jahres deckten die Bestattungen 19/21 - 19/30 auf. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6., 7., 21. und 22. 11. 1897.) Grab 19/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zwei Bruchstiicke eines massiven gerippten Bronzearmringes mit D-formigem Querschnitt. L = 6,1 cm, 4,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66491) (Taf. 36: 12-13) - Unverzierter Bronzering mit D-formigem Querschnitt und weit iiberlappenden Enden. Dm = 3,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66492) (Taf. 36: 14) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt nicht mit den Angaben Pečniks iiberein. Grab 19/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897). Vorhandener Fundbestand: - GefSB mit flachem Boden, konkavem Un-terteil, mit vertikalen Leisten verzierter Schulter, abgesetztem Hals und ausbiegendem Rand. MDm = 15,0cm. H = 20,6cm BDm = 8,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56464) (Taf. 37: 2) - Einzugsschale aus hellbraunem Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 20,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66493) (Taf. 37: 3) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 19/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Kurzer Zylinderhals, dunkelbrauner Ton. MDm = 18,0cm. (Taf. 37: 4) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 19/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Vačer Knotenfibel mit Eisenkern und Re-sten einer eisernen Nadelkonstruktion. L = = 8,5cm. H = 5,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66495) (Taf. 38: 1) - Rundes Bronzescheibchen mit einem Loch in der Mitte. Dm = 2,0 cm. H = 0,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66496) (Taf. 38: 2) Bemerkungen: Von den beiden bei Pečnik aufgefuhrten TongefaBen war nichts mehr erhalten. Grab 19/5 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: TongefaB, Spinwir- tel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 19/6 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Spinnwirtel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 19/7 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei GefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 19/8 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,8 m tief. Keine Angaben zum Inventar. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Grab 19/9 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,5 m tief. Nach Pečnik keine Beigaben, (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Grab 19/10 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Keine Angaben zum Inventar. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Grab 19/11 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,2 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Schale, Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Schale mit senkrechtem Rand, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 24,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66499) (Taf. 37: 9.) - S-formig profilierte Schale mit Resten rot--schwarzer Streifenbemalung. MDm = 21,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56468) (Taf. 37: 10) - Zwei GefaBoberteile, gerade mit ausbiegendem Rand, hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm=19,0cm, bzw. 18,5cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66500) (Taf. 37: 7-8) - Flacher Boden aus dunkelbraunem Ton. BDm= 11,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66498) (Taf. 37: 12) - DreifuBnapf (mit abgebrochenen FiiBen) aus hellbraunem Ton. MDm= 11,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56465) (Taf. 37: 6) - Tasse mit iiberhohtem Bandhenkel, spitzem Umbruch und leicht ausgestelltem Rand. Hellbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. MDm = 8,0 cm. H = 4,7 cm. BDm = = 2,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56466) (Taf. 37: 5) - Mit roten und schwarzen horizontalen Streifen bemalte Scherbe eines GefaBunter-teils, hellbrauner Ton. (NHM Wien, Inv. Nr. 56467) (Taf. 37: 11) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nicht mit den Angaben Pečniks uberein. Die Fibel war nicht auffindbar. Statt der bei Pečnik genannten drei Topfe fanden sich Reste von mindestens sieben GefaBen. Grab 19/12 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Schale mit senkrechtem Rand aus rotlichem Ton mit dunklem Uberzug. MDm =18,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66501) (Taf. 38: 3) Bemerkungen: Von dem zweiten GefaB war nichts mehr erhalten. Grab 19/13 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,6 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei Armringe, Fibel, Perlen. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Strichverzierter, offener Bronzearmring mit D-formigem Querschnitt. Dm = 6,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66503) (Taf. 38: 15) - Strichverzierter Bronzearmring mit D-for-migem Querschnitt und weit uberlappendcn Enden. Dm = 6,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66503) (Taf. 38: 16) - Bronzene Certosafibel (Typ II) mit bandfor-migem, geripptem Biigel, kreisaugenverzierter FuBplatte und hochstehendem FuBknopf. L = = 6,4 cm. H = 2,5 cm. B= 1,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66505) (Taf. 38: 14) - Bruchstiick einer bronzenen Certosafibel (?). L = 4,2 cm. H = 2,3 cm. B = 0,4cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66502) (Taf. 38: 13) - 13 blaue GlasfluBperlen. Dm = ca. 1,0 cm. H = ca. 0,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66508) (Taf. 38: 9) - Bruchstiicke von horizontal gerippten Bronzeblechohrringen. (NHM Wien, Inv. Nr. 66506) (Taf. 38: 10-12) -Zwei blaue GlasfluBperlen. Dm = 2,0cm, 1,8 cm. H =1,5 cm, 1,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66507) (Taf. 38: 4-5) - Zwei dunkelbraune GlasfluBperlen mit weifier Verzierung. Dm = ca. 0,9 cm. H = ca. 0,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66509) (Taf. 38: 7-8) - Bernsteinperle. Dm = 1,1 cm. H = 0,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66510) (Taf. 38: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt nur z. T. mit den Angaben Pečniks uberein; die Ohr-ringreste und die zweite Fibel erwahnte er nicht. Grab 19/14 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,4 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Topf mit gerundeter Wandung und einer Knubbe auf der Schulter. Dunkelbrauner Ton. MDm =11,3cm. H = U,2cm. BDm = 8,3cm-(NHM Wien, Inv. Nr. 56469) (Taf. 38: 17) Bemerkungen: Von dem zweiten TongefaB war nichts mehr erhalten. Grab 19/15 Skelettgrab mit dem Kopf nach Suden. Das Grab lag 2,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 19/16 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hot-museum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 19/17 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,5 m tief. Nach Pečnik ohne Beigaben. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Grab 19/18 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 19/19 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Nach Pečnik keine Beigaben. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Grab 19/20 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Messer, Spitze, Bronzering. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) " Vorhandener Fundbestand: - Stark korrodiertes Eisenmesser. L = 8,8 cm. B= 1,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66513) (Taf. 38: 21) - Vierkantpfriem aus Eisen. L = 7,7 cm. D = 0,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66514) (Taf. 38: 20) ~ Bruchstiick einer bronzenen Schlangen-oder Bandfibel. (NHM Wien, Inv. Nr. 66511) (Taf. 38: 18) - Stark korrodiertes Eisenstuck. L = 4,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66513) (Taf. 38: 22) ~ Bronzeringchen. Dm = 2,5 cm. (NHM Wien, tov. Nr. 66512) (Taf. 38: 19) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt im we-sentlichen mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 19/21 Inventar nach Pečnik: Fibel, Bleiarmban-der, zwei zerstorte GefaBe, einige Perlen. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zweischleifige Vačer Bogenfibel mit Eisenkern und eiserner Nadelkonstruktion. Biigel: L = 9,4 cm. H = 4,9 cm. FuB: L = 5,7 cm. H = 3,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66517) (Taf. 38: 23) - GlasfluBperle und Bruchstucke (gelb). Dm = ca. 1,0 cm. H = ca. 0,5 cm. (NHM Wien Inv. Nr. 66518) (Taf. 38: 24-25) - GefaBhals mit ausbiegendem Rand aus rot-braunem Ton. MDm =18,0 cm. (NHM Wien Inv. Nr. 66516) (Taf. 38: 26) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt weitge-hend mit den Angaben Pečniks uberein. Ledig-lich die Bleiarmringe waren nicht erhalten. Grab 19/22 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen Das Grab lag 0,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - HohlfuB, dunkelbrauner Ton. BDm = 9 5 cm (Taf. 39: 1) Bemerkungen: Ein GefaB fehlt. Grab 19/23 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei GefaBe, groBe Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Zweischleifige Bogenfibel, hohl, aus dimnem Bronzeblech. L = 12,7 cm. B =1,1 cm. H = 9,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66520) (Taf 39: 3) Bemerkungen: Die beiden GefaBe waren nicht mehr auffindbar. Grab 19/24 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Ohrgehange, Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Biigel einer groBen bronzenen Kahnfibel mit Ritzverzierung und Resten einer eisernen Nadelkonstruktion. L = 7,0 cm. H = 4,6 cm. B = 2,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66521) (Taf. 39: 4) Bemerkungen: Von den beiden GefaBen und dem Ohrgehange war nichts mehr erhalten. Grab 19/25 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Perlen. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - 27 Bernsteinperlen. Dm = 0,6-1,6 cm. H = 0,3-1,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66522) (Taf. 39: 5) Bemerkungen: Die beiden TongefaBe waren nicht mehr auffindbar. Grab 19/26 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 0,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaBoberteil mit ausbiegendem Rand und Knubben sowie vertikalen Leisten auf der Schulter. Hellbrauner Ton mit schwarzglan-zendem Uberzug. MDm = 17,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66523) (Taf. 39: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 19/27 Brandgrab. Nach Pečnik lagen die verbrannten Knochen auf einem Haufen, vermischt mit den Pfeil-spitzen. Daneben stand das GefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Sieben eiserne und eine bronzene (z. T. fragmentarisch erhaltene) Pfeilspitze. Die eisernen waren zwei-, die bronzene dreifliigelig. Eisenpf eilspitzen: L = zwischen 2,5 und 5,0 cm. Bronzepfeilspitze: L =1,4 cm. B = = 0,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66524) (Taf. 39: 7-13) - HohlfuB aus hellbraunem Ton mit Resten roter und schwarzer streifenformiger Bemalung (dazu 18 Wandscherben). BDm = 10,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56470) (Taf. 39: 14) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 19/28 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Fazettierte Einzugsschale aus dunkelbraunem Ton. MDm =17,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66525) (Taf. 40: 2) - Flacher Boden aus hellbraunem Ton. BDm = 8,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56472) (Taf. 40: 3) - Bruchstiicke eines HohlfuBgefaBes, dessen Form ungefahr rekonstruiert werden kann. Hellbrauner Ton. BDm =13,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56471) (Taf. 40: 4) - Drehscheibenschale mit verdickter Rand-lippe, aus grauem Ton. MDm = 16,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56491) (Taf. 40: 1) Bemerkungen: Anstatt der von Pečnik genannten zwei GefaBe fanden sich Reste von deren drei. Die Drehscheibenware aus grauem Ton gehort nicht zu dem hallstattzeitlichen Inventar und ist sicher spater (wahrscheinlich kaiserzeit-lich, vgl. mit dem GefaB aus Grab 18/8 (Taf. 33: 12], das ebenfalls auf der Scheibe herge-stellt und aus dem gleichen grauen Ton ge-fertigt war). Grab 19/29 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: GefaB, Fibel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) In einem spateren Verzeichnis ftigte Pečnik noch einen Spinnwirtel hinzu. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Konischer Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,7 cm. H = 3,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66526) (Taf. 39: 16) - Bogenfibel mit verziertem Biigel, langem FuB und SchluBknopf, Bronze. L = 7,3 cm. B = 0,9cm. H = 2,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66527) (Taf. 39: 15) Bemerkungen: Von dem GefaB war nichts mehr vorzufinden. Grab 19/30 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 0,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Bruchstiick eines StandfuBes aus dunkelbraunem Ton. (NHM Wien, Inv. Nr. 56475) (Taf. 39: 19) - Tasse mit iiberhohtem Henkel, Omphalosboden, spitzem Umbruch, abgesetztem, nach innen gerichtetem Rand. Dunkelbrauner Ton. MDm = 5,8 cm. H = 3,9 cm. BDm = 3,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56473) (Taf. 39: 17) - Bodenfragment, dunkelbrauner Ton. BDm = = 10,0 cm. (Taf. 39: 18) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Hiigel 20 Der Hiigel lag im Walde des Dorfes Reva. Er wurde im Oktober 1897 von Pečnik gegraben, der Grab 20/1 freilegte. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 25. 10., 6., 7. und 11. 11. 1897.) Grab 20/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 3,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Vier TongefaBe, 13 Pfeilspitzen. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - GefaB mit konischem HohlfuB, kugelformi-gem GefaBkorper, abgesetztem Hals und aus-schwingendem Rand. Die Schulter tragt Knubben. Dunkelbrauner Ton. MDm = = 23,2 cm. H = 30,9 cm. BDm = 12,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56477) (Taf. 41: 17) - GefaB mit flachem Boden, annahernd ku-gelformigem Korper, abgesetztem Hals und fast horizontal ausgestelltem Rand. Die Schulter tragt Gruppen von vier parallelen Ritzlinien, die schrag verlaufen. Hellbrauner Ton. MDm = 23,4 cm. H = 28,4 cm. BDm = = 12,4cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56476) (Taf. 41: 16) - Tasse mit iiberhohtem Bandhenkel, Omphalosboden, spitzem Umbruch und abgesetztem, senkrechtem Rand. Dunkelbrauner Ton. MDm = 7,7 cm. H =5,2 cm. BDm = 3,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56478) (Taf. 41: 14) - Fazettierte Einzugsschale aus dunkelbraunem Ton. MDm = 22,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66528) (Taf. 41: 15) - 13 zweifliigelige Bronzepfeilspitzen. L = = 1,8—4,7 cm. B = 0,8-1,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66529) (Taf. 41: 1-13) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Hiigel 21 Der Hiigel lag auf der Hutweide des Dorfes Dobrava. Er wurde im Oktober 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 21/1 - 21/4 freilegte. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 29. 10. und 6. 11. 1897.) Grab 21/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Drei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Konischer Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,8 cm. H = 3,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr 66531) (Taf. 40: 8) - Konischer Hals mit ausgestelltem Rand. Dunkelbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. MDm =17,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66530) (Taf. 40: 7) - Mit Einstichen und Rillen verziertes Schul-terfragment aus dunkelbraunem Ton mit schwarzglanzendem Uberzug, das (zusammen mit acht weiteren Wandscherben) wohl zu obigem Randstiick gehoren diirfte. (NHM Wien, Inv. Nr. 66530) (Taf. 40: 5) - Einzugsschale mit schrag angebrachten Kerben und einer Knubbe. Dunkelbrauner Ton. MDm = 15,5 cm. H = 5,4 cm. BDm = = 3,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56479) (Taf. 40: 6) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt im we-sentlichen mit den Angaben Pečniks uberein. Den Spinnwirtel fiihrte er nicht auf. Grab 21/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 21/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 21/4 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 0,3 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 6. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Hugel 22 Der Hiigel lag im Wald des Dorfes Reva. Er wurde im November 1897 von Pečnik ge-graben, der das Grab 22/1 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 12 m, Breite = 12 m, Hohe = 3 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 11., 13. und 21. 11. 1897.) Grab 22/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Westen. Das Grab lag 3,0 m tief. Nach Pečnik: »In der Mitte des Hiigels, mit vielen Steinen umlegt. Am Ende der Fiisse Pferdegeschirrschmuck, beim Kopfe zwei Tongefafie (ein ungewohnliches griechisches Sistem) und beim Kopfe auf der linken Seite zwei grofie Lanzen. In so grofiem Hiigel aber nur in der Mitte ein Skelettgrab eines Kriegers.« (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Vier bronzene Riemenkreuzungen. L = = 3,7 cm, 3,9 cm, 3,4 cm, 3,5 cm. B = 3,4cm, 3,1 cm, 3,4cm, 2,5cm. H = l,6cm, l,6cm, 1,5 cm, 1,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66533) (Taf. 42: 12-15) - Pferdetrense aus Eisen, stark korrodiert. L= 10,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66534) (Taf. 42: 16) - Eisenring bzw. Bruchstiicke davon. Dm des Rings = 9,6 cm. (NMH Wien, Inv. Nr. 66534). (Taf. 42: 23-27) - Bronze- und Eisenstifte, mit kleinen Eisen-ringen verbunden. H = 4,0 cm, 4,2 cm. B = 2,4 cm, 3,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66534) (Taf. 42: 19-21) - Bronzeringchen. (NHM Wien, Inv. Nr. 66535) (Taf. 42: 9-11) - Profilierter kugelformiger Nadelkopf aus Bronze mit Schaftansatz. L = 2,0 cm. Dm = = 1,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66539) (Taf. 42: 4) - Runder kugelformiger Nadelkopf mit Fort-satz aus Bronze und mit Schaftansatz. L = = 2,6 cm. Dm = 2,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66539) (Taf. 42: 3) - Nadelschaft mit rundem Querschnitt aus Bronze. L = 6,0 cm. D = 0,25 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66539) (Taf. 42: 5) - Bronzeblechtutulus. Dm = 2,0 cm. H = = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66534) (Taf. 42: 8) - Neun Bronzeperlen. Dm = ca. 1,5 cm. H = = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66537) (Taf. 42: 2) - 19 Bronzeperlen. Dm = ca. 1,1 cm. H = ca. 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66538) (Taf. 42: 1) - Zwei Bronzeringchen. Dm = 3,7 cm, 3,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66536) (Taf. 42: 6-7) - Apulischer Krater. Kurzer HohlfuB, kugelformiger Korper, und ausgestellter Rand sowie zwei Bandhenkel mit tellerformigen Aufsatzen. Gelblicher Ton mit schwarzer Bemalung. Die Schulter tragt vorwiegend ver-schieden breite, schwarze Streifen, Henkel-ansicht, - aufsicht und Innenseite des Randes sind mit geometrischen Mustern wie Drei-ecken, Linien und Kreuzen usw. bemalt. MDm = 31,4cm. H = 37,0cm. BDm = 13.5cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 75735) (Taf. 43: 2) - Lokale Imitation eines apulischen Kraters. Kurzer HohlfuB, kugelformiger Korper und kurzer ausgestellter Rand. Hellbrauner Ton. MDm = 18,7 cm. H = 19,8 cm. BDm = 9,7 cm-■(NHM Wien, Inv. Nr. 56480) (Taf. 43: 1) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt im we-sentlichen mit den Angaben Pečniks iiberein. Lediglich die beiden von ihm genannten Lan-zenspitzen waren nicht mehr erhalten. Der bemalte apulische Krater (Taf. 43: 2) war bisher fSlschlicherweise als Einzelfund aus Reva inventarisiert und so des čfteren auch in der Literatur zitiert (z. B. Frey, 1969). Die Recherchen in den Unterlagen des NHM Wie" ergaben jedoch, daB es sich dabei um das von Pečnik genannte »griechische Sistem« aus dem Hiigel 22/Grab 1 bei Reva handeln muB. Hiigel 23 Der Hiigel lag im Walde des Dorfes Reva. Er wurde im November 1897 von Pečnik gegraben, der das Grab 23/1 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 12 m, Breite = 12 m, Hohe = 4 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 13. und 21. 11. 1897). Grab 23/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 4,0 m tief. Nach Pečnik: »Beim Kopfe zwei Lanzen, zwei TongefajSe. Grab mit Steinen umlegt, wieder in einem so grojSen Hiigel nur ein Grab eines Kriegers. (So waren beim Dorfe Reva drei grojie Hiigel und in jedem nur ein Grab eines Kriegers, sehr ungewdhnlich).« (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) In einem zweiten Fundverzeichnis nennt Pečnik zusatzlich noch ein Messer und eine Spitze. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Vorhandener Fundbestand: ~ Zwei Eisenlanzenspitzen mit rhombischem olatt, leicht beschadigt. L = 21,3 cm, 23,6 cm, B= 2,4 cm, 2,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66540) (Taf. 44: 5-6) ~ Bruchstucke eines stark korrodierten Eisenmessers. (NHM Wien, Inv. Nr. 66541) (Taf. 44: 1-2) Zwei stark korrodierte Eisenpfrieme. L = ~10,5 cm, 4,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66542) (Taf. 44: 3-4) Bemerkungen: er vorhandene Fundbestand entspricht im ^esentlichen den Angaben Pečniks. Lediglich ,le beiden TongefaBe waren nicht mehr erhalten. Hiigel 24 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide des Dorfes Dobrava. Er wurde im November 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber - 24/3 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hu-8els: Lange = 8 m, Breite = 8 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897). Grab 24/1 Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 24/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 0,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Ein TongefaB. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Grab 24/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: TongefaB, Armband, Spinnwirtel, Ohrgehange. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 21. 11. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Massiver Bronzearmring mit Strichgrup-penverzierung, D-formigem Querschnitt und weit liberlappenden Enden. Dm = 5,4 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66546) (Taf. 40: 9) - Konischer Spinnwirtel aus braunem Ton. Dm = 3,5 cm. H = 3,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66545) (Taf. 40: 11) - Bruchstuck eines GefaBes mit einer mit vertikalen Leisten verzierten Schulter. Dunkelbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 66544) (Taf. 40: 10) Bemerkungen: Das Ohrgehange war nicht mehr erhalten. Hiigel 25 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide des Dorfes Korita (ehem. auch Trogern). Er wurde im November 1897 von Pečnik gegraben, der ein Grab freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hii-gels: Lange = 6 m, Breite = 6 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Grab Ein Grab in der Mitte des Hiigels, mit Steinen umlegt, ohne Beigaben. (Siehe Pečniks Schreiben an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Hiigel 26 Der Hiigel befand sich im Wald des Dorfes Reva. Er wurde im November 1897 von Pečnik gegraben, der ein Grab freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hiigels: Lange = 10 m, Breite = 10 m, Hohe = 3 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Grab Ein Grab in der Mitte des Hiigels, beiga-benlos. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Hugel 27 Der Hiigel befand sich auf der Hutweide des Dorfes Dobrava. Er wurde im November 1897 von Pečnik gegraben, der die Graber 27/1 und 27/2 freilegte. AusmaBe des Hiigels nach Pečnik: Lange = 6 m, Breite = 4 m, Hohe = 1,5 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Grab 27/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Vorhandener Fundbestand: - Steil ansteigender Hals mit ausgebogenem Rand und HohlfuB. Evtl. von einem GefaB. Hellbrauner Ton mit dunklem Uberzug. MDm = 20,0 cm. BDm = 12,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66547) (Taf. 40: 12-13). Bemerkungen: Die noch verbliebenen Scherben lassen sich nicht sicher auf zwei GefaBe verteilen. Grab 27/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Siiden. Das Grab lag 1,0 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei GefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 20. 12. 1897.) Bemerkungen: Von diesem Inventar war nichts mehr erhalten. Hiigel 28 Der Hiigel befand sich beim Dorfe Dobrava. Er wurde von Pečnik gegraben, der die Graber 28/1 - 28/3 freilegte. Von Pečnik festgestellte AusmaBe des Hiigels: Lange = 5 m, Breite = 5 m, Hohe = 2 m. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 18. 5. 1898.) Grab 28/1 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,80 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe, Fibel, Armband, zwei Spinnwirtel. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum Wien vom 18. 5. 1898.) Vorhandener Fundbestand: - Stark beschadigte groBe Kahnfibel aus Bronze mit ritzverziertem Biigel. L = 5,9 cm. B = 1,8 cm. H = 3,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56484) (Taf. 44: 7) - Offener Bronzearmring mit D-formigem Querschnitt. Dm = 4,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56485) (Taf. 44: 8) - Zwei Spinnwirtel aus braunem Ton. H = 3,5 cm, 3,0 cm. Dm = 3,8 cm, 3,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56486) (Taf. 44: 9-10) - Tasse mit sehr niedrigem Umbruch und ausbiegendem Rand sowie annahernd rund-stabigem Henkel. Dunkelbrauner Ton. MDm = 6,6 cm. H = 4,9 cm. BDm = 5,6 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56481) (Taf. 44: 11) - Bruchstiick eines flachen Bodens. Hellbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug-BDm = 9,0 cm. (NHM, Wien, Inv. Nr. 56482) Wohl zum gleichen GefaB gehorig: acht weitere Wandscherben, z. T. mit einer langlichen Knubbe. Hellbrauner Ton mit schwarzglanzendem Uberzug. (NHM Wien, Inv. Nr. 56482) (Taf. 44: 12-13) Bemerkungen: Der vorhandene Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 28/2 Skelettgrab mit dem Kopf nach Norden. Das Grab lag 1,5 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 18. 5. 1898.) Vorhandener Fundbestand: - Einzugsschale aus hellem Ton mit rotlichem Uberzug. MDm = 14,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56487) (Taf. 44: 15) - Einzugsschale aus dunkelbraunem Ton; nur Fragmente erhalten (Taf. 44: 14) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Grab 28/3 Skelettgrab mit dem Kopf nach Osten. Das Grab lag 1,2 m tief. Inventar nach Pečnik: Zwei TongefaBe. (Siehe Schreiben Pečniks an das k. k. Hofmuseum vom 18. 5. 1898.) Vorhandener Fundbestand: - Flacher Boden aus hellem Ton mit rotli-chem Uberzug. BDm = 8,0 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 56488) (Taf. 44: 17) - HohlfuBfragment, dunkelbrauner Ton. BDm =12,5 cm. (Taf. 44: 16) Bemerkungen: Der Fundbestand stimmt mit den Angaben Pečniks uberein. Ohne Grabzusammenhang - Hohler StandfuB, hellbrauner Ton mit Re-sten schwarzer Streifenbemalung. BDm = = 11,9. (NHM Wien, Inv. Nr. 56489) (Taf. 45: 13) - Gurtelblech (sowie Bruchstiicke) aus Bronze, unverziert. L = 20,5 cm. B = 5,lcm. (NI?M Wien, Inv. Nr. 66549) (Taf. 45: 1-3) - Bruchstucke von Eisenlanzenspitzen: Blatt-fragment: L = 8,5 cm. B = 3,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66550) (Taf. 45: 11) Tiillenf ragment: L = 5,0 cm. Dm = 2,2 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66550) (Taf. 45: 12) Spitze: L = 3,7 cm. B = 2,0cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66550) (Taf. 45: 10) Blattfragment: L = 7,2 cm. B = 1,1 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66550) (Taf. 45: 9) - Stark korrodiertes Bruchstiick eines Eisenmessers mit Griffdorn. L = 8,3 cm. B = 1,5 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66551) (Taf. 45: 7) - Stark korrodierter Vierkantpfriem. L = = 6,1 cm. B = 1,3 cm. (NHM Wien, Inv. Nr 66551) (Taf. 45: 8) - Blaue GlasfluBperle. Dm = 1,2 cm. H = = 0,8 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66552) (Taf. 45: 6) - Bronzeperle. Dm = 2,2 cm. H = 1,4 cm (NHM Wien, Inv. Nr. 66548) (Taf. 45: 4) - Bernsteinperlen Dm =1,0 und 0,9 cm. H = = 0,8 und 0,7 cm. (NHM Wien, Inv. Nr. 66552) (Taf. 45: 5) 1 V. Stare, Arh. vest. 24, 1973, 763. 2 Im Oktober 1983 konnte ich die Lokalitat unter Fuhrung von Prof. Dr. S. Gabrovec und Dr. J. Dular besichtigen, wofiir ihnen an dieser Stelle herzlich gedankt sei. 3 V. Stare (Anm. 1) Abb. 2. 4 Ibid., 754 Taf. 12: 5-6. 5 Siehe Schreiben Pečniks an J. Szombathy vom 18.3.1897, das heute im Naturhistori-schen Museum Wien (Prahistorische Abtei-lung) verwahrt wird; K. Deschmann, Fiihrer 'lurch das Krainische Landes-Museum Rudol-finum (1888) 91 f.; V. Stare (Anm. 1) Taf. 1-7. 6 Siehe Schreiben Pečniks an J. Szombathy vom 20.12.1897. Vergleiche auch Deschmann (Anm. 5) 91. 7 S. Rutar, Izv. Muz. dr. Kranjsko 9, 1899, 48; T. Knez, in: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 211. Siehe auch Schreiben Pečniks an J- Szombathy vom 25.10. (Hiigel 20), 11.11. (Hiigel 22), 13.11. (Hiigel 22 und 23) und 20.12.1897 (Hiigel 26). " Ibid., 210. " Pečniks Berichte und Fundlisten werden 'm NHM Wien verwahrt. 10 V. Stare (Anm. 1) 759 ff. Taf. 8-12. " Ibid., 744 ff. Taf. 13-14. 12 F. Prean, Dobrava, ein hallstattzeitliches Hiigelgraberfeld (Diss. Innsbruck 1969, unver-offentlicht). 13 V. Stare (Anm. 1) 744 ff. 14 Herrn Hofrat Dr. W. Angeli sei herzlichst gedankt fur die Erlaubnis zur Aufnahme der im NHM Wien befindlichen Funde und die Publikationsgenehmigung. Herrn Dr. F.-E. Barth danke ich fiir zahlreiche Hilfen bei der Aufnahme. 15 Der Fundplatz wurde im Oktober 1983 vom Verfasser besucht. 16 Prean (Anm. 12) 65 ff. Kombinationsta-belle. 17 S. Gabrovec, Germania 44, 1966, Iff. 18 Gabrovec, Arh. vest. 24, 1973, 338ff.; B. Teržan, Arh. vest. 27, 1976, 317 ff. 19 Gabrovec (Anm. 18) 338 ff. 20 Ibid., 338 ff. 21 B. Teržan u. N. Trampuž, Arh. vest. 24 1973, 416 ff. 420 ff. 22 Gabrovec (Anm. 18) 338ff.; M. Guštin, Arh. vest. 24, 1973, 469 ff. Abb. 2. 23 Gabrovec (Anm. 18) Tabelle. 24 J. Dular, Arh. vest. 34, 1983, 219 ff. Taf 1-5. 25 Gabrovec (Anm. 17) Abb. 10-13. 26 M. Urleb, Križna gora pri Ložu. Halštat-ska nekropola. Kat. in monogr. 11 (1974) Taf. 19 12—13. 2'7 Gabrovec (Anin. 17) Abb. 6, 17-26. 28 Gabrovec (Anm. 17) Abb. 4-7; Gabrovec, Situla 1, 1960, 27 ff. 29 G. Spitzer, Arh. vest. 24, 1973, 780 ff. Taf. 14, 6; Dular (Anm. 24) Taf. 7, 5. 30 Teržan (Anm. 18) 317 ff. 31 Ibid., 344 ff. 32 H. Parzinger, Chronologie der Spathall-statt- und Friihlatčnezeit. Studien zu Fund-gruppen zwischen Mosel und Save. Quellen und Forschungen zur prahistorischen und provinzialromischen Archaologie 4 (1989). 33 Plan aus: S. Gabrovec u. D. Svoljšak, Most na Soči (S. Lucia) I. Kat. in monogr. 22 (1983). 34 Gabrovec (Anm. 17) Abb. 6, 17-26. 35 Gabrovec, Arh. vest. 13-14, 1962-63, 293 ff. Taf. 12-16. 36 Parzinger (Anm. 32). 37 Teržan (Anm. 18) 353 ff. 38 T. Knez, Novo mesto I. Halštatski grobovi. Carniola Archaeologica 1 (1986). 39 Gabrovec, in: Symposium zu Problemen der jungeren Hallstattzeit in Mitteleuropa (1974) 163 ff. 40 Prean (Anm. 12) 303. 41 Gabrovec, Godiš. Cent. balkanol. ispit. 8, 1970, 5 ff. Karte 11. 42 Spitzer (Anm. 29) Taf. 5, 13; 14, 6; 16, 6. 8; Dular (Anm. 24) Taf. 7, 5. 43 Dular (Anm. 24) 219 ff. Taf. 1-5. 44 Guštin, Situla 14-15, 1974, 77 ff. Karte. 45 Guštin (Anm. 22) Abb. 2, 34. 46 G. Kossack, Graberfelder der Hallstattzeit an Main und frankischer Saale. Math. bayer. Vorgesch. 24 (1970) 155 ff. 47 Gabrovec (Anm. 35) Taf. 17-18. 48 Gabrovec (Anm. 28) Taf. 5-9; ders. (Anm. 17) Abb. 4-7; ders., Zgod. časop. 19-20, 1965-66, 81 ff. Taf. 1-2; ders., Arh. vest. 19, 1968, 157 ff.; K. Kromer u. Gabrovec, Inv. Arch. Jug. 5, Y 41-46 (1962). 49 Teržan (Anm. 18) Taf. 11-12; H. Miiller-Karpe, Germania 29, 1951, 34 ff. Taf. 1; Gabrovec (Anm. 17) Abb. 15-17; O.-H. Frey, Die Entstehung der Situlenkunst. Rom.-Germ. Forsch. 31 (1969) Nr. 87. 88. 99 u.v.a. HALŠTATSKE GOMILE PRI DOBRNIČU Povzetek Na pol pota med Žužemberkom in Trebnjim se nahaja južno od Dobrniča starejšeželezno-dobna poselitvena celota, ki jo sestavljajo dve višinski naselbini, Cvinger1-3 in še ena manjša severno od njega, ter tri gomilna grobišča (si. 1). Prvo leži pri Dobravi jugozahodno od Cvingerja, drugo pri Revi severovzhodno in tretje pri Koritih vzhodno od njega. V naselbini Cvinger sta bila najdena glinasto vretence in železna tulasta sekira, ki ju hrani Narodni muzej v Ljubljani,4 načrtno pa niti v njej niti v manjši naselbini ni še nihče raziskoval. I Prve gomile je izkopal že 1. 1884 J. Pečnik pri Dobravi. Najdbe, ki so prišle v takratni Deželni muzej v Ljubljani, je objavila V. Stare.5 Po naročilu J. Szombathyja je Pečnik v letih 1897 in 1898 odprl še 28 gomil; večino od teh pri Dobravi, eno pri Koritih6 in štiri pri Revi (si. 1; 2). To gradivo, ki je prišlo v Naravoslovni muzej na Dunaju,9 je obdelala F. Prean v disertaciji z naslovom Dobrava, ein hallstattzeitliches Hiigelgrtiberfeld, ki jo je napisala 1. 1969 v Innsbrucku.12 L. 1898 je kopal pri Dobravi še F. Schulz; tudi najdbe z njegovih izkopavanj je objavila V. Stare.10 Ker disertacija F. Preanove ni bila objavljena, smo se odločili, da ponovno narišemo in objavimo celotno gradivo, ki ga hranijo na Dunaju.14 II V Naravoslovnem muzeju na Dunaju je shranjena obsežna korespondenca med J. Pečnikom in J. Szombathyjem, v kateri je tudi Pečnikov seznam vseh najdb iz Dobrniča, ki jih je poslal na Dunaj. Primerjava tega seznama z ohranjenim gradivom je pokazala, da je od skupno 234 grobnih celot le še 94 popolnih; 71 je pomanjkljivih, od 51 ni nič ohranjeno, pri 9 pa je prišlo do zamenjav (7/4, 7/9, 9/5, 10/11, 11/1, 13/5, 15/3, 18/7, 19/1). Pečnik je nekatere gomile prekopal v celoti, nekatere pa le načel bodisi z jarkom od strani ali z lijakastim vkopom od zgoraj.15 Diagram, v katerem se primerja takratna velikost gomile s številom v njej odkritih grobov (si. 3), nazorno kaže, da je iz nekaterih gomil znanega mnogo manj gradiva, kot bi ga glede na njihovo velikost smeli pričakovati. Zaradi tega, ker je bil izkopan le majhen del vseh grobov v gomilah, je možno, da so določene časovne stopnje nadpovprečno močno zastopane oziroma da maloštevilni grobovi, ki jih je mogoče zanesljivo datirati, pripadajo daljšemu obdobju, v posamezno stopnjo pa jih lahko uvrstimo le majhno število. Vendar pa se s podobnimi težavami soočamo pri večini jugovzhodnoalpskih halštatskih grobišč, saj ni niti eno v celoti raziskano. III Časovna razvrstitev grobov zadeva na vrsto težav. Ker ni ustreznih načrtov, ni možno preučevanje vodoravne in navpične plastovitosti. Ker je število grobov z več kronološko pomembnimi predmeti premajhno, ni mogoče izvesti kombinacijsko-statističnih analiz. Če se torej želimo dokopati do predstave o zaporedju pokopavanja in starosti gradiva, moramo na dobrniške najdbe prenesti drugod pridobljena kronološka spoznanja. Pri današnjem stanju raziskav razdelitev, ki jo je napravila F. Preanova,16 ne zadovoljuje več. Najstarejša dobrniška najdba, igla z gobasto glavico iz groba 9/5 (t. 13: 1), sodi v pozno žarnogrobiščno dobo (Ljubljana II a).19 Z grobom 17/16, ki vsebuje železno enozankasto ločno fibulo (t. 30: 14), se začenja železnodobno pokopavanje. Grob sodi v čas Sveta Lucija Ib / Ljubljana lib20"22 in nakazuje obstoj začetne stopnje pokopavanja v gomilah pri Dobrniču (Dobrnič I). Vaške vozlaste fibule so mlajše (Ljubljana III a / Podzemelj 2)23 in označujejo stopnjo Dobrnič II, v katero lahko postavimo grobove 10/9, 14/23, 17/3, 19/4 in 19/21, ki pa poleg vaških vozlastih fibul ne vsebujejo nobenih drugih kronološko izpovednih pridatkov. Zdi se, da v stopnji Dobrnič III prevladujejo velike, z vrezi okrašene čolničaste fibule. Deloma imajo še železno peresovino in iglo (t. 36: 6; 39: 4). Najdene so bile v grobovih 3/1 (t. 3: 10-14), 7/9 (t. 8: 13-15), 7/8 (t. 9: 1-5), 13/7 (t. 19: 12-14), 18/34 (t. 36: 6-9), 19/24 (t. 39: 4) in 28/1 (t. 44: 7-13), v katerih se deloma družijo z zapestnicami s presegajočima koncema, okrašenimi s snopi prečnih vrezov (t. 9: 2-3), kožicami (t. 3: 11) in fasetiranimi latvicami (t. 36: 7). Vodilne oblike stopnje Dobrnič IV so majhne čolničaste fibule z vzdolžnimi rebri (t. 2: 5), dvo- in trortaste fibule (t. 5: 3; 36: 2), protocertoške (t. 9: 6) in kačaste fibule s pestičema in rozetama (t. 15: 3-4). Nahajajo se v grobovih 1/9 (t. 2: 2-12), 4/3 (t. 5: 2-7), 7/10 (t. 9: 6-14) in 18/33 (t. 36: 1-5). V rabi so še posamezne starejše oblike (t. 5: 2; 15: 1). V to stopnjo sodijo tudi votle dvozankaste ločne fibule, ki so po loku običajno okrašene z vrezi v obliki ribje kosti (t. 17: 2, 3, 7; 32: 4; 34: 6; 39: 3), čeprav v nobenem grobu niso skupaj s kronološko pomembnimi pridatki. Pač pa se okras vrezov v obliki ribje kosti pojavlja na trakastih obročih, ki jih na podlagi groba 10/8 z gotovostjo postavljamo v stopnjo Dobrnič IV (t. 15: 1-11). Tako datacijo teh fibul potrjuje tudi vodoravna plastovitost grobišča na Križni gori, kjer železnim eno- in dvozankastim ločnim fibulam sledijo očitno mlajše polmesečaste fibule, medtem ko so protocertoške fibule in votle dvozankaste ločne fibule v najmlajših grobovih (si. 4).26 Delitev na stopnji III in IV temelji zlasti na fibulah in obročastem nakitu, zato velja predvsem za ženske grobove. Bogatejših moških grobov 20/1 (t. 41) in 22/1 (t. 42-43) pa nasprotno ni mogoče tako natančno datirati. Vseeno pa dvokrilne puščične osti iz groba 20/1, ki imajo vzporednice v grobu z oklepom iz Stične,27 nakazujejo sočasnost teh dveh grobov. V grobu 22/1 pa je bil najden slikan apulski krater (t. 43: 2), katerega primerjave iz Dragatuša in Črnomlja29 sodijo v stopnjo Stična 1 po Gabrovcu. Za naslednjo stopnjo Dobrnič V so značilne razvite kačaste fibule in narebrene zapestnice (t. 34: 7-9), medtem ko drugi pridatki niso kronološko pomembni. Značilnost mlajših stopenj so certoške fibule, ki jih je B. Teržan prepričljivo tipološko razčlenila.30 Starejšo certoško stopnjo določajo po njenem fibule II. in V. vrste.31 Vendar pa kaže vodoravna plastovitost grobišča na Mostu na Soči, ki jo avtor izčrpneje analizira na drugem mestu,32 da ti dve vrsti nista sočasni, čeprav sta bili morda kratek čas tudi hkrati v uporabi. Ko smo namreč kartirali te fibule na delu grobišča na Mostu na Soči,33 se je pokazalo, da so trakaste fibule in certoške fibule II. vrste enakomerno razprostranjene po tem delu, fibule V. vrste pa le na njegovem obrobju (si. 5). V samem Dobrniču pa za časovno oddelitev trakastih fibul in certoških fibul II. vrste (Dobrnič VI) od certoških fibul V. vrste (Dobrnič VII) nimamo še nobenih dokazov. Moški grob 19/27 vsebuje številne puščične osti, med njimi bronasto trirobo ost (t. 39: 7-13). Ta ima primerjave v grobovih 11/38 in 11/13 z Magdalenske gore,35 ki ju zaradi dvogrebenastih čelad in skitskim podobnih aplik datiramo na prehod stopenj Dobrnič VII in VIII. Istočasen je grob 7/5 z dvogrebenasto čelado, certoško fibulo XIII. vrste, pašnimi obročki in posodo s širokom ustjem in nagubanim ramenom (t. 7: 3-11). Gotovo pa sodijo v stopnjo Dobrnič VIII certoške fibule XIII. vrste z okrepljeno samostrelno peresovino iz groba 15/1 (t. 28: 1-4) in certoške fibule VI. (t. 32: 1-2) ter VII. vrste (t. 31: 1-3).36"37 Na sam konec pokopavanja na tem grobišču (Dobrnič IX) sodi grob 14/11 s certoškima fibulama X. vrste in profilirano svinčeno zapestnico (t. 22: 4-6). Najdbe iz Dobrniča nakazujejo torej devet stopenj pokopavanja, ki obsegajo čas od poznega 8. do poznega 5.st. pr. n. š. Dejstvo, da lahko posameznim stopnjam pripišemo le malo grobov, ne govori nujno proti naši razdelitvi, ampak je le posledica tega, da grobišče ni bilo v celoti odkopano, saj je Pečnik nekatere gomile le načel (si. 3), zaradi česar imamo opravka z naključnim izborom gradiva. Ne vselej zadostno število kombinacij tipov sicer otežuje opredelitev in razmejitev stopenj, vendar ne govori proti njihovemu obstoju, še zlasti zato ne, ker na drugih grobiščih, ki so bila bolje izkopana, prihajamo do podobnih izsledkov (si. 4; 5). IV Nepopolnost grobnih celot in pomanjkanje dokumentacije otežkočata kronološko razdelitev najdb in onemogočata analizo načina pokopavanja, ustroja grobov ali posebnosti noše. Ugotovimo lahko samo, da prevladuje pokop trupla in da so bili štirje grobovi žgani. Pomanjkljiva izkopavanja vplivajo negativno tudi na poskus, da bi ugotovili mesto, ki ga zavzema tipni spekter Dobrniča v okviru jugovzhodnoalpske halštatske kulture. Kljub temu se v najdbah kažejo daljnosežne povezave,41 saj leži Dobrnič na stičišču zahodne in vzhodne Dolenjske, pa tudi od Bele krajine in Notranjske ni zelo oddaljen. Močneje kot marsikako drugo dolenjsko grobišče je Dobrnič povezan z jugom in zahodom (votle dvozankaste ločne fibule, krivi meči, apulski kraterji in njihovi posnetki itd.).42-45 Nekaj izjemnega predstavljajo gomile 20, 22, 23 in 26, ki so bile izkopane blizu vasi Reva severno od Cvingerja. Že Pečniku je padlo v oči, da je v treh od njih (20, 22 in 23) našel v sredini ležeč grob s pokopom bojevnika. Česa podobnega v gomilah pri Dobravi ni bilo. Morda pa skupinica gomil pri Revi predstavlja »ločeno pokopališče« bojevniškega sloja, kakršna poznamo ponekod severno od Alp?46 Odgovore na ta pomembna vprašanja bodo lahko dala šele nova izkopavanja, saj je še danes prav dobro vidno, da gomile v dobršni meri še niso v celoti izkopane. Žaradi nepopolno izkopanih gomil, nezanesljivih grobnih celot in pomanjkljive dokumentacije z gradivom iz Dobrniča seveda ni mogoče reševati glavnih vprašanj jugovzhodnoalpske halštatske kulture. Stopnje pokopavanja lahko samo domnevamo, oprte so le na različno starost določenih predmetov, ne pa na ponavljajoče se kombinacije najdb, ki jih je v Dobrniču premalo. Navsezadnje zastavlja Dobrnič več vprašanj, kot pa daje odgovorov. ' Kljub temu je treba poudariti, da poznamo pri Dobrniču tako halštatski naselbini kot njima pripadajoča grobišča, da je velikost vseh teh obvladljiva in da so predmeti sorazmerno dobro ohranjeni. Zaradi tega se ta poselitvena celota naravnost ponuja kot tista poselitvena celota dolenjske halštatske kulture, ki naj bi postala predmet sistematičnih in celovitih raziskovanj. To je namreč kljub dolgoletnim izkopavanjem v Stični in na drugih najdiščih še vedno deziderat slovenske prazgodovinske arheologije. 1/2 1/3 Y 1/4 p I I 1/5 1/6 U 13 u 1/7 4/2 U 4/3 *A to 4/8 \ u \__kJ / / 5/1 6/1 L \\ \ i /.........J \, T I I I z. 7/1 \ /V 7/3 C 12 l 13 14 \ I ž V ' Taf. 7: Dobrava bei Dobrnič, Hiigel 7. 3-7 = 1: 2, Rest =1:4. T. 7: Dobrava pri Dobrniču, gomila 7. 3-7 = 1:2, ostalo = 1:4. 10 7. 10 13 7/7 UD 4 GE» 5 7/9 IDe Taf. 8: Dobrava bei Dobrnič, Hiigel 7. 1-3, 12 = 1:4, Rest =1:2. T. 8: Dobrava pri Dobrniču, gomila 7. 1-3,12 = 1:4, ostalo =1:2. C^^- '"'"'I'iiiiiiiiii i. 7/10 7/11 8/1 8/2 T Vr J, L/ \ V^l. 8/4 r 8/6 7 10 S I // \ i.....A Taf. 10: Dobrava bei Dobrnič, Hiigel 7 und 8. Alles =1:4. T. 10: Dobrava pri Dobrniču, gomili 7 in 8. Vse= 1:4. 8/13 8/14 8/18 ^ i 9/7 \ t c 9/9 J . 17 o l. / 1 ^ -j_^ (iIimnxniiiniiQfr 13/5 qo i dU 10 W / \ \ 14/5 14/6 C3D 011GD CUP 16 17 18 19 20 21 22 14/14 C3> I I 3 "4 i " I W D 14/17 14/19 \ i \\ 2 14/21 (if w 12 )) n m 3 10 4 i i D // \ 18/21 H 10 11 18/23 i i 1 1 12 M*- 21 W 22 I Taf. 38: Dobrava bei Dobrnič, Hiigel 19. 3,17,26 = 1 : 4, Rest = 1: T. 38: Dobrava pri Dobrniču, gomila 19. 3,17,26= 1:4, ostalo = 1: 2. I \ 26 I 11 10 23/1 a i k M iš/ i i 28/2 i I 1 14 C 3) 15 28/3 12 1 1 u \_» I I II ULi. // 17 Taf. 44: Reva bei Dobrnič, Hiigel 23 und Dobrava bei Dobrnič, Hugel 28.11-17 = 1:4, Rest =1:2. Taf. 45: Dobrava bei Dobrnič, Funde ohne Grabzusammenhang. 13 = 1:4, Rest =1:2. ■ FRANC TRUHLAR (* 1900, f 1987) Ne vem, ali je med nami mnogo tako blagih ljudi, kot je bil on. Vsekakor smo imeli ob njem občutek, da je v svoji preprosti dobroti enkraten, in enostavno nismo mogli drugače, kot da smo ga toplo cenili in radi imeli. Prizadeto smo sočustvovali, ko zaradi težav z nogami ni zmogel več hoje na svoje toliko ljubljeno delovno mesto. Franc Truhlar je bil zgodovinsko misleč in čuteč človek, dovzeten za sporočila minulih obdobij. Kdaj se je začel intenzivneje zanimati za zgodovino in vzljubil arheologijo, lahko le ugibamo, gotovo pa se je k obema nagibal že po naravi. Da je bilo to nagnjenje pristno, kaže tudi dejstvo, da si je prav z delom na arheološkem področju ustvarjal ravnovesje do življenjskih tegob, ki posebej zaradi ženine bolezni niso bile majhne. Življenjske podatke, ki jih navajam, mi je posredovala njegova sestra. Zahvaljujem se ji zanje. Franc Truhlar se je rodil 12. marca 1900 v Divači materi Mariji, rojeni Malnarčič, in očetu Francu, po rodu Čehu, ki je bil uslužbenec pri južni železnici. Kot otrok je pasel živino po divaških gmajnah, dokler se ni vsa družina jeseni leta 1906 preselila v Gorico. Tam je začel hoditi v šolo in bil vsa leta odličen učenec. Spomladi 1915 se je družina s sedmimi otroki pred soško fronto zatekla na Jesenice in tam je kot begunec s svojimi najbližjimi preživel nekaj težkih mladih let v lakoti na zakajenem podstrešju. Že šestnajstleten si je moral služiti kruh v železarni. Potem je dobil službo telegrafista pri železnici, kjer je ostal tri leta. Nato se je preselil v Ljubljano. Tu je bil zaposlen kot uradnik na »Direkciji državnih železnic« pri voznem redu vse do prezgodnje invalidske upokojitve leta 1950. Ko si je opomogel, je po spletu srečnih naključij prišel na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, kjer je prevzel honorarno delo v tedanji Sekciji - pozneje Inštitutu -za arheologijo. Na inštitutu so bila tedaj v pripravi Arheološka najdišča Slovenije z začetnimi deli. Vodja inštituta ga je zaposlil z lociranjem arheoloških najdišč na specialkah, pri čemer je bila posebno spričo obsežnega gradiva potrebna skrajna natančnost in vedno napeta pozornost. Delal je dopoldne in popoldne. Če je mogel, se je posvečal tudi kartotečnemu izpisovanju za terminološki slovar. Z leti je v njem vedno bolj raslo zanimanje za stara krajevna imena in po končanih delih pri ANSI ga je močno pritegnilo toponomastično-arheološko gradivo in gradivo, ki ga nudijo t. i. stari patrociniji. Predložil ga je kataloško in kartografsko. Z vso ljubeznijo, požrtvovalnostjo in z velikim veseljem je opravljal posel na arheologiji celih 23 let, do okrog leta 1976. Leta 1985 je obnemogel in 14. julija 1987 umrl. Bil je tih, marljiv, prijeten sodelavec. Bil je skromen, vselej vesel razgovora, posebej o skupnih vprašanjih, ki ga niso nehala zanimati. Miroval ni niti ob nedeljah. Često je naneslo, da smo morali na praznik »skočiti« v inštitut. Tam smo zanesljivo nekoga našli: on je bil za pisalnim strojem in se razveselil kratkega pogovora. Jaro ŠAŠEL BIBLIOGRAFIJA FRANCA TRUHLARJA 1973 Problem starih patrocinijev v Sloveniji. Bogoslovni vestnik. 1973, str. 61-118. 1974 Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od halštatskega do slovenskega obdobja. Kronika 22, 1974, 156-160. 1975 Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana 1975) passim. 1976 Banjška planota - arheološka terra incognita? Arh. vest. 25,1974 (1976) 550-551. Arheološki pomen aglomeracije Trnovo-Ilirska Bistrica. Arh. vest. 26, 1975 (1976) 268-271. 1977 Problem refugijev v Sloveniji za preseljevanja. Arh. vest. 27,1976 (1977) 290-293. 1978 Severna emonska cestna in mostna zapora ob Savi. Arh. vest. 29,1978, 333-335. Arheološki pomen toponima Dunaj. Arh. vest. 29, 1978, 753-756. 1979 Toponomastika v službi arheologije. Arh. vest. 30, 1979, 498-506. 1980 Patrocinij sv. Jurija v Sloveniji. Arh. vest. 31, 1980, 159-168. 1981 Gradišča - utrjene naselbine Slovenije. Arh. vest. 32, 1981, 530-538. 1983 Nekaj napotkov k arheološkemu topografskemu raziskovanju Slovenije. Arh. vest. 33, 1982 (1983) 115-123. 1986 Rimske utrjene postojanke v Sloveniji. Arh. vest. 37, 1986, 297-305. Arheološka terminologija. Vrsta sestavkov je v rokopisu. Georgia Kourtessi-Philippakis: Le paleoli-thique de la Gri.ce continentale. Etat de la question et perspectives de recherche, Histoire Ancienneet Medievale 16, Paris 1986, 268 str., 14 zmd, 21 slik, 16 tabel fotografij. Grški paleolitik je slabo raziskan. Zaradi bogate antične in prazgodovinske dediščine je bil in je še precej zapostavljen. Poleg redkih Grkov, med katere sodi tudi avtorica knjige, ki jo želimo prikazati, so se z njimi ukvarjali predvsem Angleži v Epiru (E. S. Higgs), Nemci v Tesaliji (V. Milojčič), Bojotiji (E. Schmid in R. Stampfuss) in Argolidi (L. Reisch), Američani v Argolidi (T. W. Jacobsen) in Francozi v Elidi (N. in J. Chavaillon), če naštejemo samo najvažnejše. Zaradi multinacionalnega značaja raziskav je literatura za grški paleolitik in mezolitik razdrobljena in težko dostopna. Kourtessi-Philippakis je vse te drobce zbrala in jih v strnjeni obliki sistematično predstavila na enem mestu. Knjiga je razdeljena v dva dela: v prvem (Les gisements et leur materiel) so po upravnih enotah predstavljena vsa znana najdišča, v drugem (Essai de synthese) pa je objavljena sinteza. Prvi del je zelo obsežen. Ko ga preberemo ali vsaj pregledamo, vidimo, da gre pri večini najdišč za naključne najdbe ali manjša izkopavanja sondažnega značaja. Med najdišči je nekaj ključnih, in sicer so to: Petralona (Hal-kidika), Asprochaliko (Epir), Seidi (Bojotija), Franchthi (Argolida), Kephalari (Argolida) in morda še katero. Jama Petralona je svetovno znana po fosilni najdbi pokončnega človeka (Homo erectus)?, od katerega se je ohranila samo lobanja. Son-dažna izkopavanja so razkrila časovno zelo strnjen profil, v katerem imamo v razponu 4,5 m zajete sedimente zadnjih treh poledeni-tev in njim ustreznih medledenih dob. Wiirm-ski sedimenti so debeli samo 8-13 cm, riško-wttrmski pa kar 70 cm! Če je razlaga profila Pravilna (G. Kourtessi-Philippakis, si. 1), imamo v medledenih dobah več sedimentov kot v ledenih, torej ravno obratno, kot je običajno! Spodmol Asprochaliko sodi po obsegu izkopavanj med najbolj raziskana in najbogatejša paleolitska najdišča v Grčiji. Po ocenah naj bi v mlajšepaleolitskih in moustčrienskih plasteh našli skoraj 35.000 kosov različnega litič-nega gradiva. Sedimenti so debeli 4.5 m in se se nadaljujejo v globino. Med moustčrienom 'n mlajšim paleolitikom ni kontinuitete. Bližnje mlajšepaleolitsko jamsko najdišče Kastrit-■ia ima verjetno najdebelejše wurmske sedimente (6 m) in 9 m profila. Spodmol Seidi ima le 2 m sedimentov, nakar sledi jamsko dno. Najdbe pripadajo mlajšemu paleolitiku, zelo verjetno njegovi končni fazi, omenjajo pa se tudi aurignacienski elementi.' Zanimivo je, da je Seidi edino od sondiranih ali izkopanih najdišč, za katero avtorica knjige ne ve, kje se hranijo najdbe, čeprav ga je po vojni revizijsko izkopavala E. Schmid in našla 652 kosov litičnega gradiva. Jama Franchthi sodi med bolje raziskana najdišča. Sedimenti so debeli 9-11 m. Jamsko dno ni bilo doseženo. Pozne mlajšepaleolitske in mezolitske plasti so bile odkrite samo v spodnjem delu profila, medtem ko imamo v zgornjem delu debele neolitske in druge plasti. Najdišče je dobro absolutno datirano, ima bogato favno in bogato pelodno in makroflo-ristično sestavo. Jama Kephalari ima zelo pestro zgodovino. Najstarejše najdbe segajo v konec srednjega paleolitika, večina pa jih je iz obdobja mlajšega paleolitika, »predneolitika« in neolitika. Kot svetišče jo omenja že starogrški pisec Pavzanija. Uporabljali so jo tudi v bizantinskem obdobju, danes pa je pred vhodom cerkev. Sedimenti so debeli le dobra 2 m, nakar sledi jamsko dno. Skoraj vsa ključna najdišča so jame in spod-moli. Veliko je tudi najdišč na prostem, ki pa, razen redkih izjem, niso bila sistematično raziskana. Med bolje raziskana plana najdišča štejemo naslednja: Larisa (Tesalija), Amaliada (Elida) in Kastro (Elida). Problemi so podobni kot pri vseh planih najdiščih. Drugi del knjige ali poskus sinteze je veliko zanimivejši od prvega. V poglavju o nekdanjem okolju zvemo za obstoj ledenikov na Pindu, Olimpu in Tajgetu v času wurmske poledenitve. Snežna meja naj bi bila tedaj na višini 1950 m. Zanimiva je ugotovitev, da je imel Olimp, kljub višini, v primerjavi z drugimi, nižjimi in bolj južno ležečimi pogorji, v kvartarju relativno majhen ledenik. Najbolj verjetna razlaga za to je zelo hiter dvig gorstva v novejšem času. Le redke ledeniške tvorbe v grških gorstvih so starejše od wiirma in jih lahko pripišemo riški polede-nitvi. V istem poglavju je govor tudi o nihanju morske gladine v pleistocenu. Videti je, da so transgresije in regresije morja dobro preučene, vendar lahko videz vara. V času wurmske poledenitve je bila morska gladina na splošno 100 m pod sedanjim nivojem, vendar poznamo občutna nihanja tudi iz tega obdobja. V inter-stadialu WI/II naj bi tako prišlo do večje transgresije. Pojavi transgresij in regresij so važni kot kronološki indikatorji, posredno pa so vplivali tudi na življenje paleolitskih lovcev in nabiralcev v priobalnih predelih, in sicer v smislu komunikacij in ekonomskega zaledja. Sedimentološko in pedološko je zelo zanimiva t. i. »rdeča prst«, na katero se večkrat navezujejo plana paleolitska najdišča, običajno srednjepaleolitskega videza. Po kemični sestavi (str. 199) spominjajo na laterite in boksite, po barvi pa na tako imenovane »rdeče plasti« (red beds), ki jih vse prištevamo k donedavna slabo raziskanim kemičnim sedi-mentom (pripomba recenzenta). Po večinskem mnenju naj bi se naložila (bolje rečeno: naj bi nastala) v srednjem ali starejšem wiirmu. Klimatske razmere v času diageneze »rdeče prsti« so sporne. Nekateri domnevajo toplo in suho klimo, drugi vlažno in ne preveč mrzlo. Izrazite kemične sedimente imamo v slovenskem paleolitiku zaenkrat samo v plasteh starejšega in srednjega wiirma v jamskem najdišču Divje babe. Vendar gre v našem primeru za fosfatne sedimente, ki so lahko tudi rdečerjave barve. Edino paleolitsko najdišče s pelodnim profilom je jama Franchthi. Poleg peloda so v tej jami našli tudi veliko zoglenelih semen. Med njimi tudi žitarice, npr. ječmen. Svetovno znana sta pelodna profila z nearheoloških nahajališč Philippi v Makedoniji (120-meterska vrtina) in Ioannina I v Epiru, ki zajemata večji del pleistocena in holocena. Za nas je izredno zanimiva ugotovitev ob vrtini Ioannina I, ki se tiče wiirmskega peloda. Stepska vegetacija kaže precej hladnejšo klimo od današnje, z mrzlimi zimami in suhimi poletji. Takšen padec padavin v wiirmu si težko razložimo, saj ima danes Epir največ padavin v Grčiji. Podoben položaj imamo tudi v slovenskem jamskem najdišču Divje babe, ki se nahaja v neposredni bližini sedanjega področja z naj-obilnejšimi padavinami v Sloveniji. V mrzlem obdobju wiirma pa imamo tudi v Divjih babah predvsem pelod stepske vegetacije, ki dokazuje suha poletja, medtem ko diageneza sedi-mentov priča o izrazito vlažnem obdobju. S. Bottema razlaga profil v Ioannini I z drugačnim premikanjem ciklonskih in anticiklonskih območij v wiirmu. Mi ga lahko dopolnimo z domnevo o zamenjavi poletno-zimskega cikla padavin. V mrzlih obdobjih so lahko imela zahodna mediteranska področja večino padavin pozimi, v toplih obdobjih pa poleti, kar se raznoliko kaže v diagenezi sedimentov in na pelodu okoliške vegetacije, ki je bila odvisna predvsem od poletnih padavin in temperatur. Na koncu poglavja o paleoekologiji je na kratko obdelana favna. Značilna je popolna odsotnost arktičnih vrst in pomanjkanje zveri. Najpogostejši vrsti sta divji osel (Equus hy-druntinus) in gozdni jelen (Cervus elaphus). Veliko je tudi drugih gozdnih in stepskih vrst, ki velikokrat nastopajo istočasno, kar bi lahko pomenilo, da je Grčija imela v času zadnje poledenitve vlogo refugija za širše zaledje Balkanskega polotoka (pripomba recenzenta). V poglavju o načinu življenja sta zgoščeno prikazana lov in nabiralništvo. Ker je favna obdelana samo taksonomsko in biometrično, manjkajo podatki, ki se tičejo problematike lova. Podatke o nabiralništvu imamo skoraj izključno iz jame Franchthi, kjer so našli v končnih mlajšepaleolitskih plasteh velike količine semena srhkolistnic (Boraginaceae), v mezolitskih plasteh pa tudi ostanke divjih žitaric. Žitarice, predvsem divjo pšenico in ječmen, so množično nabirali konec mlajšega paleolitika tudi na Bližnjem vzhodu in pri tem že uporabljali srpe z vdelanimi mikroliti. Pomemben del prehrane so bili tudi kopenski polži (Helix cf. aspersa) in morske školjke (Patella in Monodonta). Ker so bili sedimenti presejani, so bili najdeni tudi številni ostanki rib. Natančnejše terenske metode, uporabljene v jami Franchthi, so nakazale nove možnosti pri preučevanju paleolitske ekonomije v Grčiji. Zanimiva je tudi nepreverjena Higgsova hipoteza o transhumanci v epirskem paleolitiku, ki jo je za paleolitik Argolide v modificirani obliki prevzel tudi T. W. Jacobsen. Navzočnost obsidiana z otoka Miloš v končnih mlajšepaleolitskih plasteh iz jame Franchthi kaže na možnost plovbe po odprtem morju že v paleolitiku. V poglavju o kamenih industrijah se avtorica drži običajne kronološke sheme - starejši, srednji in mlajši paleolitik. Iz obdobja starejšega paleolitika je znanih samo nekaj naključnih najdb. Najpomembnejše najdišče iz obdobja srednjega paleolitika je Asproschaliko, v katerem Higgs razlikuje »bazalni moustčrien« in nad njim »mikro-moustčrien«. Radiome-trični dataciji obeh facies se ne ujemata z njuno superpozicijo in sta zato nezanesljivi. Med mikro-moustčrienom in mlajšim paleoli-tikom je hiatus. Druge srednjepaleolitske najdbe izvirajo skoraj izključno s površinskih nadišč. Z največ najdišči je zastopan mlajši paleolitik. Aurignacien ni znan, razen morda v spodmolu Seidi. Večina najdišč pripada gra-vettienu, in sicer njegovi pozni fazi s poudarjeno mikrolitizacijo orodij. Najdene so bile tudi izrobljene konice (Kastritsa, Seidi). Velik problem grškega paleolitika je njegova »atipičnost« v primerjavi z zahodnoevropskim paleolitikom in njegovo izdelano tipologijo, problem, ki je vsesplošno balkanski in srednjeevropski. Avtorica pravilno ugotavlja, da se za nedefinirano atipičnostjo skriva svoj-skost grškega paleolitika, da se lahko uporablja francosko tipologijo v Grčiji le z veliko mero previdnosti in da se je treba lotiti izdelave lastne tipologije, paralele grškemu paleo- litiku pa iskati predvsem na Balkanu in v jugovzhodni Evropi. Žal vsega tega avtorica ne poskuša, čeprav v zaključku mimogrede navaja številne podobnosti srednjepaleolit-skih industrij v Elidi z našo Crveno Stijeno ter podobnosti grških in srednjeevropskih li-stastih konic mousterienske starosti. Drugi nerešen problem je kronologija, kjer manjka predvsem absolutnih datacij. Tudi tu se pridružujemo izjavi avtorice: »Le fait qu'un outil ou meme plusieurs ne peuvent pas, en I'absence de donnees absolues, dater une cou-che ou un site, prčcisčment dans I'etat actuel des recherches en Gršce, doit etre serieuse-ment pris en compte« (str. 231). V nadaljevanju navaja vse absolutne dataci-je za naslednja najdišča: Larisa, Asprochaliko, Kastritsa in Franchthi. Datacije za mou-sterien se nam zdijo prenizke, medtem ko za mlajši paleolitik nekako ustrezajo. Začetek mezolitika, ki ga v zelo skromnem obsegu poznamo samo v jami Franchthi, je postavljen v čas 10.260 ± 100 B.P. Ko knjigo preberemo, vidimo, da se je G. Kourtessi-Philippakis strogo držala podnaslova in podatke samo zbrala, ne da bi jih kakorkoli analizirala. Očitno se to na tej stopnji raziskav ne da. V tem pogledu nas grški paleolitik zelo spominja na jugoslovanskega. Čeprav je bila knjiga tiskana in izdana v Franciji, je likovna oprema, od risb do fotografij, slaba. Za predloge zemljevidov uporablja nemško vojaško karto iz leta 1944, ki je sicer natančna, vendar nedvomno zastarela. Koristen dodatek je tematsko kazalo na koncu knjige. Ivan TURK Gisela Frcund: Das Palaolithikum der Oberneder-Hohle (Landkreis Kelheim/Do-nau). Quartar-Bibliothek 5, Bonn 1987. V dolini reke Altmiihl, blizu njenega izliva v Donavo, je vrsta pomembnih in že davno znanih paleolitskih postaj (Klausen-Hohlen I—IV, Klausennische, Schulerloch, Kastlhang-hohle itd.). Vse postaje (zdaj jih je že 17) so na pobočjih glavne doline. Manjša jama v stranski dolini, 1,5 km oddaljena od reke, je ušla pozornosti strokovnjakov. Našel jo je pa uradnik A. Oberneder iz bližnjega Kelheima in v njej od leta 1918 do 1923 tudi kopal. Delal je sam in svoje delo spretno prikrival. Nihče ni zvedel za kopanje, pa tudi kasneje svoje zbirke ni nikomur pokazal. Tako je dolga desetletja obdržal svoje odkritje v tajnosti in Šele v visoki starosti je svoje najdbe, pa tudi vse zapiske o izkopavanju prepustil inštitutu v Erlangenu. Zaradi zanimivih predmetov (pestnjaki, listaste konice, koščena konica) so v letih 1960-1963 potem stekla inštitutska izkopavanja, ki sta jih vodila takratni vodja inštituta L. Zotz in avtorica. Izkopavanje je bilo izredno težavno, ker je bilo mogoče opazovati plasti le na posameznih mestih. Oberneder je namreč izkopal 12 večjih ali manjših, pa tudi različno globokih sond in v ostankih med njimi sklenjenih profilov skoraj ni bilo mogoče dobiti. Z izjemnim trudom, deloma tudi s pomočjo Obernederjevih zapiskov, je bila rekonstruirana sedimentacija. Razlikovanje plasti je bilo oteženo zaradi nejasnih mej med plastmi in še zlasti zato, ker plasti ne potekajo horizontalno. Šele med izkopavanjem so ugotovili, da skalna podloga ni ravna, ampak izredno razjedena. Višinske razlike na majhne razdalje znašajo tudi do 1 meter, kar seveda vpliva na potek plasti. V besedilu je večkrat s poudarkom omenjeno, da so številni predmeti ležali v plasti poševno, nekateri pa so bili odkriti celo v navpični legi. V profilih je videti močno nagubano mejo med plastema 3 in 2. Vse to kaže na intenzivno gibanje sedimentov. A. Oberneder je ločil 3 plasti, kar je novo izkopavanje v glavnem potrdilo, vendar pa je bila na globljih mestih ugotovljena še četrta plast, tudi s kulturnimi ostanki, in v minimalnem obsegu, le v najglobljih luknjah, še peta, ki pa je sterilna. Na predjamskem prostoru Oberneder ni kopal in obstajalo je upanje, da bo tukaj mogoče reševati stratigrafske probleme. Toda tukaj ni bilo sedimentov: pri izkopavanju so takoj pod površinsko plastjo zadeli na razjedeno skalno osnovo in upanje je šlo po vodi. Poglavju o stratigrafiji sledi pregled vsega tujega gradiva (predvsem prodnikov), ki je prišlo v jamo naravno, brez človekovega udej-stvovanja, in za artefakte uporabljenega kremena. Več kot polovica knjige, nad 100 strani, obsega poglavje z naslovom Paleolitski kulturni ostanki. Oberneder je pri svojih najdbah označil sondo in navedel plast, globine pa le okvirno. Ker so z novim izkopavanjem ugotovili, da plasti ne potekajo horizontalno in da so razmeroma tenke (ves profil v povprečju ni veliko debelejši od enega metra), poleg tega pa na višjih delih skalnega dna reducirane ali pa sploh manjkajo, je ugotovitev, kam kaj spada in kaj spada stratigrafsko skupaj, izredno težavna. V besedilo je vključen tudi opis artefaktov; na številnih tablah so vsi zelo dobro narisani. Gotovo si je težko predstavljati, kako obsežno in težaško delo je tukaj opravila avtorica. Zaradi neštetih podatkov, raznih označb plasti, globine, številk artefaktov in tabel, materiala, iz katerega so 4' Arheološki vestnik 641 izdelani, tipologije, primerjav in še česa to poglavje skoraj ni berljivo. Studioznemu bralcu pa daje vsa dejstva in vse argumente, ki jih je uporabila avtorica, za takšno ali drugačno odločitev. Pri majhnem celotnem številu vseh najdb (311 iz vseh plasti srednjega paleolitika in 73 iz dveh plasti mlajšega paleolitika) posamezni tipi ne nastopajo v večjem številu, večkrat le v dveh ali celo samo v enem primerku. V takih primerih se lahko kdaj pojavi dvom, ali gre res za tip, ali pa le za naključni približek. Ker se posamezni tipi mnogokrat pojavljajo tudi v kulturnih stopnjah, kamor naj sicer ne bi spadali, je tipološka argumentacija pri odločanju o tem, kam predmet spada, lahko dvomljiva. Avtorica obravnava vse artefakte najprej po 17 nivojih, ki izhajajo iz podatkov, in jih potem združi v 8 kulturnih nivojev, kar da takšnole sliko razvoja (ki jo obravnava v zadnjem poglavju): Plast 1: nekaj prazgodovinskih ostankov. Plast 2 zgoraj: pozni mlajši paleolitik. Plast 2 spodaj: aurignacien. Plast 3 zgoraj: pozni srednji paleolitik (cha-rentien). Plast 3 splošno: srednji paleolitik z listasti-mi konicami. Plast 3 spodaj, plast 3/4 in plast 4: srednji paleolitik (Micoquien) z listastimi konicami. Zanimiva je splošna ugotovitev, da v vseh plasteh manjkajo jedra in odpadki, ki spremljajo izdelovanje orodja. Število artefaktov je premajhno, da bi bile za primerjavo z drugimi najdišči uporabne statistične metode. Dobljeni kulturni razvoj ustreza splošnemu razvoju srednjega paleolitika severno od Alp. Dvostransko obdelana orodja iz jam Klausen so že pred leti uporabili za določanje posebne kulturne skupine, ki so jo imenovali po reki Altmuhl. Gotovo bi bilo vabljivo na podlagi novih najdb listastih konic v neposredni bližini poskušati to skupino oživiti. Avtorice to ni zavedlo in je ostala pri splošni oznaki srednji paleolitik z listastimi konicami, kar je sicer trenutno precej široka označba, daje pa gotovo več možnosti za razpravo o kulturnem razvoju srednjega paleolitika. V najvišjem nivoju srednjega paleolitika (plast 3 zgoraj) je avtorica podobno previdna. V tej zbirki so številna nazobčana orodja, posebnih tipov pa skoraj ni, zato bi sedaj, ko se je nazobčani moustčrien že uveljavil, bila taka označba zelo primerna. Za srednjeevropske najdbe je kljub temu boljša širša označba pozni srednji paleolitik. Dodatna označba »charentien« ne more pomeniti neposredne sorodnosti s kulturo, ki izhaja iz te francoske pokrajine, ampak le nekatere njene značilnosti, ki se v srednji Evropi tudi pojavljajo, npr. da v večjem številu kot običajno nastopajo prečna strgala. Ob sicer zadovoljivem rezultatu velikih prizadevanj se pa vendarle pojavlja določen dvom. S premiki v plasteh je lahko prišlo tudi do večjih premikov predmetov iz prvotne lege, kakor to upošteva avtorica. Pri tem mislimo na našo Jamo v Loži, kjer so nekateri predmeti, ki se zložijo in so torej istočasni, višinsko razmaknjeni, v posameznih primerih celo več kot pol metra. Če s tako možnostjo računamo v Obernederhohle, potem je z razvojem srednjega paleolitika lahko tudi bistveno drugače. Po drugi strani pa je treba resnemu in izkušenemu avtorju, in v našem primeru je tako, tudi zaupati, da je dane argumente pravilno odtehtal. Čeprav so premiki morda zajeli tudi plast 2, je njena vsebina toliko različna, da do večjega mešanja s plastjo 3 ni prišlo. Kameni artefakti v spodnjem delu plasti so sicer maloštevilni in tipičnih oblik aurignaciena skoraj ni, toda to kulturo trdno določa odkrita, 17 cm dolga koščena konica. Dobro je ohranjena in le terminalno približno 3 cm odlomljena. Ugotovitev, da po numeričnih kriterijih spada k tipu Potočke zijalke, drži. Morda je treba le pripomniti, da v podrobnostih njena oblika nekoliko odstopa. Kakor avtorica pravilno ugotavlja, jo vežejo na Potočko zijalko tudi na robu vrezane prečne črtice. Ima pa ta koščena konica še eno posebnost, ki je pri nobeni drugi konici še nismo opazili. Pri pravilni osvetlitvi so na dorzalni (konveksni) strani vidni sledovi nekdanjega ovitja. Vsaj za polovico koščenih konic iz Potočke zijalke tudi domnevamo, da so bile nasajene. Po raznih znakih sklepamo, da je bila ovita njihova bazalna tretjina in v nekaterih primerih morda polovica. Pri koščeni konici iz Obernederhohle je to drugače. Razen baze (4 cm) in konice (pri nepoškodovanem stanju tudi okrog 4 cm) je bila cela na gosto ovita. Ovitje je pustilo odtise, ker je rogovje, iz katerega je izdelana, mehkejše od kosti. Pri tem pa naj omenimo, da na veliki koščeni konici iz Mokriške jame, ki je tudi iz rogovja, ni videti odtisov ovitja. Pa tudi sicer s svojo veliko širino in ravnim prerezom ni primerna za privezovanje na kopje. Ugotovitev iz Potočke zijalke, da so nekatere služile za vrh kopij, druge pa ne in so torej morale imeti drugačen namen, se s primerjavo mokriške konice in konice iz Obernederhohle potrjuje. Pozni mlajši paleolitik iz zgornjega dela plasti 2 je skromen in tipološko šibek. Čeprav vsebuje več koščenih izdelkov, se avtorica ni odločila za magdalčnien, ki nastopa v bližnjih postajah doline Altmuhl, ampak misli, da je še mlajši. Tudi pri dataciji posameznih plasti oziroma kulturnih faz je avtorica zelo previdna. Ker ni bilo odkrito nobeno ognjišče, ni absolutne datacije radioaktivnega ogljika in nikakršnega trdnega izhodišča. Na podlagi primerjav se ji zdi verjetna precejšnja starost spodnjega kompleksa (4, 3/4, 3 spodaj), ki naj bi spadal na začetek wurmske poledenitve, ne da bi sploh bilo mogoče razpravljati, za katero fazo tega obdobja naj bi šlo. Za nas je zanimivo, da pozni srednji paleolitik in aurignacien postavlja v isto wurmsko otoplitev, saj tudi naša raziskovanja kažejo isto. Analizi sedimentov in favne še nista gotovi, toda avtorica dvomi, da bi lahko ti analizi kaj bistvenega prispevali k dataciji. Kar zadeva način poselitve, meni, da je šlo v vseh obdobjih le za občasno, morda včasih tudi večkratno, toda kratkotrajno bivanje v jami. Mitja BRODAR Mirjana Sanader: Kerber u antičkoj umjet-nosti, Založba LOGOS, Split 1986, 170 strani, 245 črno-belih slik. Delo je prilagojena doktorska disertacija z univerze v Innsbrucku in obsega poleg uvoda še tale poglavja: II. Viri in stanje raziskav, III. Spremembe Kerberovega lika, IV. Štiri skupine Kerberovih upodobitev (Heraklov podvig v podzemlju, Kerber med simboli podzemlja, Kerber kot spremljevalec in samostojna upodobitev Kerbera), V. Liki, ki se upodabljajo s Kerberom, VI. Kronologija in hermenevtika Kerberovega lika, VII. Sklep, VIII. Katalog, IX. Zusammenfassung, X. Kratice, XI. Bibliografija. Knjiga v razmeroma kratkem obsegu ponuja zajeten pregled informacij o dolgih stoletjih. Omogoča tudi preučevanje zapletenega razvoja simbolike nasploh, četudi mogoče večkrat ostaja pri tipologiji bolj kot bi si to želeli. Kot arheologinja mogoče najprej pogrešam še pregled predmetov, na katerih so upodabljali Kerbera kot znak podzemlja oz. kjer so upodabljali zmago nad podzemljem (Herakles). Gotovo so za tako delo nadvse pomembni katalog in ilustracije. Prav ilustracije so seve največja past in najtrši oreh za avtorja in založnika, v naših knjigotrških razmerah še prav posebej. Predloge za ilustracije so nujno zelo različne. V publikaciji so nedvomno dosegli osnovno informativnost, več pa - žal - ne. Laiku upodobitve premalo povedo o kvaliteti antične umetnosti, strokovnjaku pa ne omogočajo razbrati detajlov. Morda bi v podobnih primerih le kazalo za potrebe tipologije misliti na kvalitetno risbo, drugo pa doseči z resnično izbranimi fotografijami. Kljub temu sodim, da sta obdelava in tudi objava te knjige kvaliteten podvig. Seveda ne morem in ne želim razsojati o tem, koliko je avtorici uspelo zajeti vse upodobitve in interpretirati vse potankosti tipologije. Lahko pa poudarim nekaj drugega - in to bom rada storila: nujno je, da naša stroka in naše založništvo ne opustita povsem obravnav iz klasične antike. Strokovnjaku, ki se le obrobno ukvarja s problemi antike, omogočijo namreč take obravnave priti do informacije o specialni bibliografiji. Seznanjajo ga pa tudi s tisto raziskovalno metodologijo, ki je navadno ne pozna. Nadalje sodim (in mislim, da moram poudariti tudi to), da je tudi taka knjiga del pametne in dolgoročne kulturne politike, za katero se, kljub reformirani šoli, zavzemajo v sosednji republiki. Na Hrvaškem imajo namreč - med drugim - založbo Latina et graeca, saj poudarjajo, da brez antike, pa naj bo ta še tako daleč od nas in globoko skrita pod vsem, kar se je pozneje zgodilo, ni sodobne kulture. Še v Hrvatskem narodnem kazalištu v Zagrebu se kdaj lotijo Sofokla ali Evripida - z nekaj pobožnosti in ne le kot gledališki eksperiment, da moremo začutiti v Antigoninem odhodu v smrt resignacijo in v Ifigenijini zmagi nad lastnim strahom - večno človeškost. Knjiga o Kerberu me poleg tega izziva kot arheologinjo rimskega vsakdanjika. Vprašujem se, koliko moramo v upodobitvah videti - in tega je gotovo mnogo - izklesan ali naslikan pojem, besedo, in koliko gre tudi za odtenek osebnega izkustva. Živali v antični likovni umetnosti so že bile predmet odličnih razprav. Zanimivo je, da med upodobitvami Kerbera daleč prevladuje pošast v pasji podobi, s pasjimi glavami. Poudarjena je vloga budnega čuvaja. Tudi po velikosti je pred nami dolgo pojem, izkušnja tiste zveri, spremljevalca pastirjev, ki se je zmožna sklati z volkovi. Ko Kerber spremlja Herakla, je zvezan, a zvezan na očitno pradaven način, s katerim ukrotimo psa - z ovratnico. Šele pozno v rimskem času je upodobitev pojma toliko abstrahirana, da je moč potisniti Sera-pisu neznatno (četudi triglavo) ščene k nogam, in to zadošča za sporazumevanje. Ob tem uhaja misel dalje. Ob taki paraleli je za sočasne Mitrove reliefe težko izključno domnevati, da je pes tauroktonije Mitrov pomočnik. Zlahka bi mu mogla pripadati tudi zlovešča vloga. Po drugi strani bi lahko občutili spečo pasjo družinico ali v svitek zvite mlade psičke z jantarnih prstanov iz nekaterih oglejskih ali ptujskih grobov kot simbol zvestobe, igrivosti ali minljivosti. Ali pa je morda simbol podzemlja dobil tako ljubko podobo? Tudi zato, ker je podlaga za razmišljanja, je omenjena knjiga dosežek. Iva MIKL-CURK 41» 643 Katrin Roth Rubi, Hans Rudolf Sennhauser: Verenamiinster Zurzach, Ausgrabungen und Bauuntersuchung, 1 Romische Strasse und Graber. Zurich 1987. Mesto Zurzach je nastalo okoli srednjeveške cerkve z grobom sv. Verene v kraju, kjer je poleg zgodnjekrščanskega centra s cerkvijo in krstilnico tudi poznoantični kastel, ki je nastal ob mostu čez reko Ren. Raziskave so pokazale, da leži farna cerkev sv. Verene prečno čez rimsko cesto Vindonissa-Ren. Temelji leže 2 m nad nivojem nekdanje ceste. Na obeh straneh rimske ceste ležijo rimski grobovi, datirani od 1. do 4. st. To izpričuje, da je bilo središče pokopališča pod cerkvijo, katere začetki segajo v 5. st. V nadaljevanju nam H. R. Sennhauser predstavi zgodovino raziskav in restavriranja cerkve. Predstavljeni zvezek pa je, po njegovih besedah, prvi del raziskovanj tega področja in prinaša najstarejše rimske najdbe, cesto in grobišče iz časa od 1. do 4. stol. K. Roth-Rubi predstavlja najdišče, ki ga je začela raziskovati v 1. 1978 pod cerkvijo sv. Verene. Seznani nas s potekom raziskav in prizadevanjem, da bi v tem območju našli vojaško oporišče, ki so ga ves čas slutili, z najdbami pa dokazali šele v 1. 1984/5. Izdelali so sicer številne študije, pravih povezav med grobiščem in dokazano vojaško zgodnjecesar-sko postojanko, ki se je nahajala na Renu okoli 600 m zah. od poznorimskega kastela, pa ni. Postojanka je bila zgrajena istočasno kot legijski tabor v Vindonissi in v neronsko-zg. flavijskem času opuščena. Grobišče pod cerkvijo je pripadalo antičnemu vicusu, ki leži pod delom mesta, intenzivno pozidanem v srednjem veku. Grobišče sega v flavijski čas, ko se je vojaška posadka že umaknila. Pokopavanje je bilo v rimskem času in vse tja v novi vek različno intenzivno. Analize grobnega inventarja so pokazale, da je tu pokopano pretežno civilno prebivalstvo. Najmarkantnejša točka v Zurzachu je poznoantični dvojni kastel na hribu nad zgodnjimi in srednjimi rimskimi naselitvenimi predeli, nastalimi, kot se zdi, ob rimskem mostu čez Ren. Dendrološke raziskave ostankov mosta so pokazale, da je bil zgrajen kmalu po 1. 368 in da je bil torej kastel zgrajen v valenti-njanskem času. Sledi zelo zanimivo in obširno poročilo H. R. Sennhauserja o raziskovanjih in rezultatih raziskovanj ostankov rimske ceste. Dele odkrite rimske ceste avtor datira z dvema grobovoma v srednjecesarsko dobo. Profile terena pa primerja z rezultati raziskanih cest v Baslu in mestno ccsto v Augstu, Vindonissi itd. Poglavje sklene s spoznanjem, da so bile rimske ceste večidel enostavno, solidno zgrajene in da je ta način gradnje ostal znan in ga uporabljajo celo v sedanjem času. Sledi natančen opis gradnje rimske ceste. K. R. Rubi je v tej publikaciji podrobno obdelala grobiščne rimskodobne najdbe. Keramiko je primerjala z ono iz Lindenhofa in Vindonisse, in ugotovila, da največ keramike iz Zurzacha pripada I. in II. skupini iz Vindonisse, ki ima še močno latenske poteze. Preprosta kuhinjska keramika je bila v uporabi še daleč v 2. stol. Tudi srednjecesarski čas ni ustvaril kakšnih novih tipov. Poznoantični kuhinjski lonec je prišel iz območja okrog Efela in ga srečamo po civilnih in vojaških postojankah po vsej Švici. Večina grobov izvira iz druge pol. 1. st., del iz prve pol. 3. st. in le dva iz 4. stol. Večina grobov je torej iz flavijskega časa, dovolj točno opredeljena s keramiko tipa terra sigil-lata Drag. 27, 35 in 36. Nekateri tipi te keramike so zastopani v veliki množini, tako, npr., Drag. 37, Dech. 67 itd. Poznejše grobove je bilo težko opredeljevati, ker je, kot se zdi, razvoj keramičnih oblik stagniral in jih avtorica opredeljuje v čas po 160 s tipom sklede Drag. 32. Grobov iz prve pol. 3, iz horizonta »Niederbiber«, ni. Morda so segali grobovi tega časa v drug areal. Lahko pa tudi sklepamo, da grobovi tega časa nimajo časovno občutljivega gradiva in bi tako lahko, po avtoričinih besedah, grobišče segalo od 1. do 4. st. Socialna struktura pokopanega prebivalstva kaže na kmečko podeželsko poreklo; izključene so neposredne povezave z zgodnjimi vojaškimi postojankami v Vindonissi in Zurzachu. Keramični tipi se ujemajo z regionalnimi. Sledijo izčrpen katalog, odlične, enostavne in jasne risbe. Keramika ima opis barve, premaza in stopnje žganosti. Dodatek k raziskavam v grobišču odkritega gradiva je sestavek V. Gonzenbacha o glinastem tondu iz groba št. 132 z upodobitvijo ženske buste, oblečene v tuniko in plašč. Avtor je z analizo ugotovil, da tondo izhaja iz območja zgornjega toka reke Allier in Loire v Franciji, kjer so v tamkajšnjih delavnicah tovrstne statuete že od 1. stol. dalje izdelovali in razpečevali. Ta primerek iz Zurzacha je industrijski izdelek, ni portret določene osebe, temveč je le stilizirana ženska podoba. Po izrazu in frizuri sodeč ga avtor postavlja v prvo pol. 2. st. Nikakor ne gre za upodobitev bogihje Venere, ki so jo vedno uprizarjali golo, temveč je to tip dekleta, skrbno oblečenega in v slovesni drži. Tondo ima značaj pridatka revnejših grobov in nadomešča veliko dražji nagrobni kamen. Posebej zanimiva pa je razprava o naprstnih preslicah, ki jo je v pričujoči knjigi prispeval G. Konig. V grobu 156 je najdena naprstna preslica, koščen predmet, v rimskodobni arheologiji že dolgo znan in na različne načine interpretiran, vendar njegove funkcije nikoli niso zadovoljivo razložili. Avtor nas pouči o razliki med preslico pri kolovratu, namenjeno držanju v rokah, ki ji nemško rečejo »Rocken«, ter pričujočo preslico, ki so si jo v antiki nataknile žene na prst in jo avtor poimenuje »Kunkel«. Predmet ima v ta namen v spodnjem delu prstanast obroček, zgornji del je pa paličast, v tem primeru okrašen s figuro Venere pudicitie. Svoje ugotovitve je podprl s številnimi znanimi likovnimi upodobitvami iz nagrobnikov iz Carigrada, Akmonije, Bitinije itd., ter celo z upodobitvami tega predmeta na portalih hiš. Predmet spada med osebne predmete hišne gospodarice in avtor razloži način uporabe tovrstne preslice, ki se je pojavila, kakor se zdi, v času helenizma. V pozni antiki je predmet postal tudi razpoznavni znak in statusni simbol. S tem zavrača razlage preslice kot prepoznavanje znaka poganstva ali krščanstva in prepoznavanje germanskega etnikuma po preslici v pozni antiki označi kot špekulacijo. Preslica iz Zurzacha spada v tipološko skupino preslic z upodobitvijo Venere pudicitie ob kronanju in predstavlja utelešenje ženskih kreposti. Preslico je določil v drugo skupino preslic, stilistično umeščenih v drugo pol. 3. st., izvirajočih iz Egipta in s črnomorskim področjem navezanih na Podonavje. Te zveze je avtor podkrepil s številnim epigrafskim gradivom. Publikacijo zaključujejo štiri situacijske karte izkopavanj in profilov. Karte so nadvse jasne in pregledne, brez vsakršnih nepotrebnih dodatkov. Morda bi za publikacijo lahko rekli, da izpolnjuje Cezarjevo zahtevo, naj tisti, ki ima kaj povedati, govori jasno in kratko. Verena PERKO Romerzeit und fruhes Christcntum in Is-tricn und Kroatien. Herausgegeben von Gun-ther Gottlieb, Wolfgang Kuhoff, Bernhard Overbeck. Lehrstuhl fur Alte Geschichte der Universitat Augsburg, 1984, 8°, 84 str., s fotografijami in risbami. Razmnožen tipkopis. Univerza v Augsburgu je pobratena z univerzo v Osijeku, zato večkrat prireja študijske ekskurzije v Jugoslavijo, se trudi za strokovne razprave in vzajemno pomoč. Izleti so skrbno Pripravljeni. Vpogled v pripravo in na izobra- zbeno raven študentov nudi navedena brošura, ki so jo ob sodelovanju vzgojiteljev v dokajšnji meri pripravili slušatelji sami. Vsebinska členitev je takšnale: Izčrpen in širok geografski pregled Jugoslavije. Zasedba in uprava Ilirika. Pomen te dežele in t. i. ilirski vladarji. Ilirik v obdobju preseljevanja. Rimske kovnice v Jugoslaviji (Naissus, Siscia, Sirmium, Viminacium). Oris in oznaka rimskih mest: Pola, Iader, Tragurium, Salonae. Diokletijanova palača. Rimska mejna obramba med Batino in Ilokom. Mursa. Starokrščan-ske cerkve v Istri in Dalmaciji (poudarek na poreški baziliki, na starohrvaških cerkvicah, na cerkvah v Zadru, Ninu, Trogirju in na cerkvi sv. Marije v Splitu). Predstavljeno gradivo je tudi preprosto ilustrirano in bibliografsko opremljeno. Jaroslav ŠAŠEL Milan Sagadin: Kranj - križišče Iskra (ne-kropola iz časa preseljevanja ljudstev in staro-slovanskega obdobja), Kranj - Iskra Crossroads (A Cemetery from the Migration Period and the Early Slavic Period). - Katalogi in monografije 24, Ljubljana 1987, 158 str., 64 tabel, 19 prilog. Staroslovanska najdišča v Sloveniji poznamo zelo slabo. Še manj jih je raziskanih, še manj objavljenih. Več kot desetletje je minilo od zadnje monografske objave - Knific-Svolj-šakove Vipavske doline. Drugod so bila med tem objavljena ključna gornjeavstrijska najdišča, Zminj, Mejica (stara izkopavanja), sedaj se jim je pri nas priključilo grobišče Kranj -križišče Iskra, ki ga je izkopal, narisal in objavil Milan Sagadin. Najdišče obsega del temeljev nekdanje cerkve Sv. Martina, ostanke šestih zidanih grobnic, 279 okostnih grobov, od katerih naj bi jih 30 pripadalo staroselcem 6. stoletja, drugi pa staroslovanskemu obdobju. V objavi vidimo tudi obrise nekdanje romanske kostnice in pokopališkega zidu, kajti pokopavanje je na najdišču trajalo vse do 18. stoletja. Srednjeveški in novoveški grobovi niso objavljeni. Začetnemu delu knjige, ki vsebuje katalog najdb, sledi obravnava značilnosti grobišča, ki obsega tako način pokopa, smer pokopa, lego rok, lobanje, kot tudi podrobno obravnavo pridatkov, ki ji avtor namenja največ prostora. Pri tem določi osnovne oblike najdb na najdišču in jih po primerjavi z nekaterimi drugimi najdišči časovno opredeljuje. Želja po čim boljši opredelitvi včasih izzveni kot primerjanje zaradi primerjanja, kar pa ne kvari dobrega celotnega vtisa. Najboljši pa je tisti del, kjer Sagadin izhaja iz svojega najdišča. Gre za iskanje notranjih odnosov med pogrebnimi navadami, pokojniki, predmeti, časom v vseh številnih medsebojnih povezavah. Prav tu je lahko nakazal številne zelo zanimive povezave, ki pa bodo pravo vrednost dobile šele ob podobni obravnavi drugih grobišč karantanskih Slovanov. Šele tedaj bo morebiti mogoča tudi posamezna trdnejša razlaga. Vsekakor pa že pričujoče delo kaže obetavnost tovrstnih raziskav. Vrednost tega spoznanja še podkrepljuje dejstvo, da je bilo pridobljeno na najdišču, ki zaradi svojega krščanskega značaja gotovo ni najbolj primerno za tovrstne preiskave. Takšna grobišča namreč niso povezana s posamezno vasjo, posamezno družino; poganski običaji izginjajo. V določenem pogledu so nadprostorska in nadčasovna. Oblikovne in časovne opredelitve predmetov so pač odraz trenutnega avtorjevega znanja, ugotavljanje odnosov pa ima trajnejšo vrednost. Glede tega je Sagadinova knjiga kot dobro vino; čim starejše je, tem boljše je. V zaključku avtor najdbe časovno opredeli in jih postavlja v širši zgodovinski okvir. Za zidane grobnice meni, da verjetno sodijo v prvo polovico 6. st., če dopuščamo možnost, da jih datira zlatnik Justina L, ki je bil najden v vkopu med grobnicama C in D, ter številni ostanki lončenine, ki so bili najgostejši prav na tistem delu grobišča, kjer so bile grobnice. Tej razlagi bi rad dodal še eno, ki pa jo lahko oprem le na morebiti varljiv lastni spomin. V marcu in aprilu 1977 sem tudi sam, tedaj kot študent, pomagal pri izkopavanjih. Omenjeni vkop z zlatnikom sem našel, ko sem čistil ruševino grobnic, kot vkop skozi ruševino. Vkopa nisem izpraznil do konca. To je storil (sedanji kulturnik) Andrej Rozman, ki je na dnu našel omenjeni zlatnik. V vkopu in okolici so bili odlomki lončenine, živalskih kosti: vse je dajalo videz naselbinskega sloja. V bližini se je v produ poznala jama za stojko (iz neznanega časa). Zato bolj verjamem, da so bile v prvi polovici 6. stoletja zidane grobnice že porušene, da so torej starejše. Hkrati bi rad navedel možnost razlage, da je na njihovih ruševinah v prvi polovici 6. st. stala ena ali več stavb. S tem v zvezi se mi tudi razlaga, da so že zidane grobnice nastale ob cerkvi, ne zdi povsem prepričljiva. Nekaj metrov zahodno od grobnic leži skupinica nedvomno staroselskih grobov, ki pa je hkrati kar precej oddaljena od temeljev cerkve Sv. Martina. Ali so grobovi pripadali ljudem v stavbah na mestu zidanih grobnic? Tudi najstarejši grobovi v severnem, odkopanem delu grobišča se ne tiščijo cerkvenih zidov. Ali ni mogoča razlaga, da je bila cerkev postavljena šele v staroslovanskem obdobju? Pri tem trčimo ob dejstvo, da je bilo grobišče le delno raziskano, po mnenju avtorja morda samo ena tretjina. Morda bi celota odgovorila na uganke, ki se mi še zastavljajo. Sagadin delno po pridatkih, predvsem pa po načinu pokopa (prekrižane roke, kamen za glavo) določa 30 staroselskih grobov 6. stoletja. Drugi grobovi se začno šele v drugi četrtini 9. stoletja, ko se pri nas začno uveljavljati krščanska pokopališča kot vidni izraz družbenega razslojevanja, kar je avtor prvi tako nazorno prikazal. Med staroselskimi in staro-slovanskimi grobovi je tako praznina dveh stoletij. Mar res? Avtor pošteno opozarja, da številni staroselski grobovi sestavljajo smiselne vrste in skupine s staroslovanskimi grobovi. Če temu prištejemo podatek, da smo v nekaterih staroslovanskih grobovih na Žalah pri Zasipu, ki pa so bili odkriti, ko je bila obravnavana knjiga že napisana, odkrili za glavami namerno položene kamne. Če vemo, da so nesklenjene zapestnice s kijasto odebe-ljenima koncema nosile ženske še v drugi polovici 8. st., če si uhan iz gr. 236 razložimo kot uhan s pločevinastimi jagodami 8. stoletja (»Bommelohrring«), se končno vprašamo, ali niso nekateri staroselcem pripisani grobovi v resnici iz staroslovanskega obdobja, vsaj 8., morda pa celo 7. stoletja. Res pa je, da bi potem pričakovali bolj izraženo tvarno kulturo tega časa, bodisi takšno, kakršno poznamo s Pristave pri Bledu, bodisi na grobiščih Zgornje Avstrije. Gre za grobove enklave staroselcev? - Zgornje vrstice nimajo namena zmanjševati vrednosti Sagadinovih izvajanj, ampak želijo opozoriti na bogastvo vprašanj, ki jih grobišče postavlja. Morda bodo na ta vprašanja odgovorila bodoča izkopavanja na njem. Knjiga je dvojezična (slovensko-angleška) in s tem dosega ideal naših znanstvenih del. Ko sem prelistal angleški del, mi je padla v oči pražupa (na mestu pražupnije), v angleškem prevodu »early parish«. Morda je bila to nerodnost pri prevajanju. Župa je seveda nekaj povsem drugega kot župnija. Prva je posvetna ozemeljsko-upravna enota, druga je cerkvena, ozemeljska enota verskega življenja. Hkrati se nam postavi zanimivo vprašanje, ali lahko že v 9. in 10. st. govorimo o pražupnijah na Slovenskem. Vsaj po opredelitvi pražupnije, kot jo je razvil Janez Hofler v svoji knjižici O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem (Ljubljana 1986), to ne bi bilo mogoče. Early parish gotovo ni niti pražupa niti pražupnija, je pa verjetno zaenkrat najboljši izraz za to, kar bi Sv. Martin v 9. in 10. st. lahko bil. Knjigo zaključuje antropološko poročilo, ki ga je napisala Tatjana Tomazo-Ravnik. Obse- ga le terenske meritve, zato nima analize lobanjskih in drugih oblik, ki bi lahko ovrednotila odnos staroselskega in staroslovanske-ga dela grobišča. Tako to še ostaja delo prihodnosti. Slikovni del obsega risbe vseh grobov, predmetov in številne razlagalne risbe grobišča. Najprej pa seveda opazimo razgibano naslovnico. S tem smo pri tehnični ureditvi, ki dosega raven pri nemških objavah in odslej ne bo smela biti nižja (le z nekaj manj zamenjavami pri številkah). Skratka, pogled na Saga-dinovo knjigo nam pogreje srce. Avtorju lahko le čestitamo, drugim pa ga postavimo za zgled, kako je mogoče tudi v slabih delovnih razmerah veliko, dobro in uspešno delati, brez jadi-kovanja, zato pa s toliko večjo zagnanostjo. Andrej PLETERSKI Die transalpinen Verbindungen der Bayern, Alemannen und Franken bis zum 10. Jahrhundert. - Nationes. Historische und philologi-sche Untersuchungen zur Entstehung der eu-ropaischen Nationen im Mittelalter, Band 6. Herausgegeben von Helmut Beumann und Werner Schroder. Sigmaringen 1987, 431 str., 13 slik. Serija Nationes je posvečena proučevanju nastajanja evropskih narodov v srednjem veku. Njeni zvezki obsegajo besedila posameznih kolokvijev. Za nas je močno zanimiv že peti zvezek, ki je posvečen zgodnjesrednjeve-ški etnogenezi v alpskem področju. Šesti zvezek je nadaljevanje petega in govori o čezalp-skih povezavah Bavarcev, Alamanov in Frankov tja do 10. stoletja. Sestavljajo ga prispevki desetih avtorjev. V uvodu prikazuje problematiko, ki so jo obravnavali na srečanju, Helmut Beumann. Pregled frankovske alpske politike je napravil Reinhard Schneider. O povezavah med Bavarsko in Italijo govori Alois Schmid. O pomenu sabenskih (poznejših briksenskih) škofov za čezalpske povezave piše Josef Riedmann. Jo-chen Splet razpravlja o Arbeju iz Freisinga, nemškem Abrogansu in o bavarsko-lango-bardskih povezavah v 8. stoletju. Kar tri četrtine zbornika zavzema delo Manfreda Men-keja, ki na podlagi arheoloških virov govori o alamansko-italskih povezavah od poznega petega do sedmega stoletja. Pankraz Fried kratko obravnava Alamanijo in Italijo od 7. do 10. stoletja, Raymund Kottje pa področje veljave alamanskega zakonika Lex Alamannorum. Wilhelm Stormer piše o vprašanju oddaljene cerkvene posesti v Vzhodnih Alpah med 8. in 10. stoletjem. Povzetek srečanja je pripravil Herwig Wolfram. Na kratko predstaviti vsebine prispevkov ni mogoče. Zato le nekaj splošnih besed. Razen Menkejevega so vsi prispevki zgodovinarski. Narejeni so na podlagi pisanih virov. Zaradi narave teh virov je razumljivo, da so najbolje obdelana vprašanja upravno-politič-ne zgodovine, manj je povedano o poselitvi, nekaj pa izvemo tudi o kulturni zgodovini. Številne iste dogodke zato obravnavajo isti avtorji, kar prispeva k raznolikosti osvetlitve. Tudi za zgodovino našega prostora v 5. in 6. st. je pomemben prikaz spreminjanja politič-no-oblastvenih področij, vojnih pohodov. Marsikaj izvemo o pomenu alpskih prehodov, o tem, kako so bili pomembni za vse, ki so si prizadevali za cesarsko krono v Rimu, kako so se le-ti naslanjali na cerkvene institucije. Smiselno so predstavljene povezave med cerkvenimi posestmi, važnimi potmi in skrbjo za potnike. - Arheološki članek Manfreda Men-keja sicer kljub obsežnosti ne prinaša mnogo novih ugotovitev, je pa hkrati izčrpna komentirana bibliografija za arheologijo Alamanov, v marsičem pa celega alpskega območja in njegovega obrobja. Karantanija in siceršnji slovenski prostor sta obravnavana le v nekaj redkih, obrobnih primerih. Tudi za nas zanimive utegnejo biti ugotovitve Manfreda Menkeja o tvornih povezavah med Avari in Alamani, ki se niso pokazale le v oborožitvi in konjski opremi, ampak celo v prevzemu vzhodne rase konj. Fried za furlanska mejna grofa Erika in Chadaloha navaja, da sta bila iz alamanskega rodu Ber-tholde. Wolfram opozarja na povezanost bavarskega poraza pri Aguntumu leta 610 s porazom upornega čedajskega vojvode, obakrat od Avarov in Slovanov, ter z vedenjem svetega Kolumbana, ki je v Bregenzu 611. opustil misel, da bi šel misijonarit k Slovanom in je 612. raje odšel v Italijo. Enako opozarja na sovpadanje upora Ljudevita Posavskega 818. z uporom italskega kralja Bernharda, pri katerem je Ljudevit izkoristil oslabitev Italije. Zakaj je iz obravnave izpadlo področje jugovzhodnih Alp, vsaj delno izvemo iz Wolfra-move zaključne besede, kjer to dejstvo prav tako obžaluje. Karantaniji bi moral biti posvečen poseben dan, vendar je bil odpovedan zaradi arheološkega nasprotovanja. Volker Bierbrauer je zaradi razmer odsvetoval obravnavo arheološkega gradiva. Tako tudi šesti zvezek Nationes ni izpolnil praznine jugovzhodnih Alp, ki zeva že v petem zvezku. Za vse proučevalce našega prostora v 5. in 6. st. pa ostaja obravnavani zbornik neizogibno čti-vo. Andrej PLETERSKI Aschheim im fruhen Mittelalter. - Miin-chner Beitrage zur Vor- und Friihgeschichte 32, Munchen 1988, 223 str., 29 si., 56 tab., 19 kart, 16 prilog. Aschheim, kraj severovzhodno od Munchna, je že več kot tisočletje znan častilcem sv. Emmerama, monografija, ki jo predstavljam, pa ustvarja iz njega tudi pojem za proučevalce zgodnjega srednjega veka v Srednji Evropi. Uvodni in najobsežnejši je prispevek Her-manna Dannheimerja, ki objavlja svoja arheološka raziskovanja v kraju (cerkev Sv. Petra in Pavla z grobiščem) in njegovi neposredni okolici (dve grobišči in naselbina - vse iz poznomerovinškega obdobja). Rokopis je dokončal že leta 1981, kar ne zmanjšuje vrednosti besedila, le na nekatera vprašanja, ki so bila tedaj šele postavljena, bi bilo že mogoče odgovoriti. Tako je z gomilnim pokopom ob cesti proti Feldkirchnu, ki mu ga še ni bilo mogoče razložiti. Zadnja proučevanja pa že kažejo, da gre za vidni izraz naraščajočega družbenega razslojevanja Bavarcev na začetku 8. st.; ker je to hkrati čas, ko so že opuščali necerkvena pokopališča, jih je razmeroma le malo. Najzanimivejši del je prikaz grobišča in ob njem postavljene cerkve Sv. Petra in Pavla. Grobišče je nekoliko starejše od nje. Najstarejši odkriti pokopi so iz zadnje tretjine 6. st., najstarejša cerkvena stavba pa iz okoli 600. Sedanja cerkev je sedma stavba po vrsti. Bolj kot najdbe same po sebi, čeprav so tudi te lepe, pa bralca pritegne njihova resnično duhovita Dannheimerjeva razlaga. Čeprav je odkopal le jugovzhodni del nekdanje cerkve, se mu je posrečilo rekonstruirati celo prvo, tedaj še leseno zgradbo. To je storil s pomočjo modularne analize in pri tem kot mersko enoto ugotovil t. i. aschheimski čevelj (= 275,025 mm), katerega uporabo je dokazal tudi pri nekaterih drugih tedanjih stavbah na Bavarskem, bil pa je koristno uporabljen tudi pri meritvah aschheimskega polja. Odkrite grobove je povezal v verjetno rodo-slovno preglednico in to primerjal s posameznimi cerkvenimi zgradbami. Prazni grob št. 15 v notranjosti najstarejše cerkve, ob njeni južni steni, je zelo verjetno razložil kot prvi, začasni grob sv. Emmerama, ki je v drugi polovici 7- st. umrl na poti, le nekaj kilometrov stran. Celotno sozvočje najdb, pisanih virov, jezikoslovja in agrarnih raziskav ga vodi k misli, da je bil Aschheim v 7. st. frankovski davčni dvor, ki ga je upravljal neki velikaš, ki mu je bilo podložno tudi okoliško ozemlje. Fehr, Sigrid Muller-Christensen, Christiane Ott, Hans-Jurgen Hundt, Busso Peus, Vincent Mayr, Heinz Strehler, Georg Glowatzki, Angela von den Driesch, Mostefa Kokabi, Maria Hopf. Zadnji del monografije sestavlja razprava Gertrude Diepolder, ki obravnava zgodovino, poselitev in razvoj aschheimskega polja in njegove okolice. Ker pa njeno delo ni bilo zgolj rutinsko, je preraslo v tisti del knjige, ki mu je bilo namenjeno največ pozornosti. Da je delo lahko dokončala in ga tehnično dovolj jasno predstavila (mnogobarvne karte), so z objavo celote počakali več let. Novost njene obravnave je v tem, kako je skušala določiti čas nastanka aschheimske poljske razdelitve. Skupno je uporabila arheološke podatke, pisane vire in retrogradno analizo zemljiškega katastra. Kljub temu ni mogla določiti natančnega časa nastanka poljske razdelitve. Posrečila se ji je le okvirna opredelitev od 8. do 12. stoletja. To pomanjkljivost je skušala odpraviti s poglobljeno metrično razčlenitvijo. Ugotovila je, da so pri določanju poljskih meja uporabljali tri različne merske enote: rimski čevelj (296,853 mm), aschheimski čevelj (275,025 mm) in Karlov čevelj (333,960 mm). Čeprav je ujemanje njivskih meja s temi merili lahko v posameznih primerih naključno, pa je s tem, da je svoje delo razširila še na okoliške vasi, dovolj prepričljivo dokazala uporabo načrtnega merjenja. Zame najbolj jasen primer je vas Heimstetten, kjer je poleg tega videti tudi časovno zaporedje vseh treh meril. Vendar pisani viri kažejo, da se je vaška poljska razdelitev oblikovala šele v 14. stoletju. Tudi sicer se avtorici ni posrečilo zanikati dejstva, da so bili vsi trije načini merjenja v uporabi istočasno skoraj tisočletje. Vikinška trdnjava Trelleborg na Danskem, ki je bila postavljena konec 10. st., je bila urejena z rimskim in malim gotlandskim čevljem. Resda gre tu za gradnjo in ne za poljsko razdelitev, a je v nasprotju z mislijo Diepolderjeve, da je en gospodar uporabljal le en merski sistem, da različni merski sistemi na istem zemljišču torej kažejo različne gospodarje in s tem različne čase poljske razdelitve. S tako razlago je namreč skušala dokazati vsaj delno uporabnost metričnih analiz za časovno opredeljevanje poljske razdelitve. Verjetno v bistvu drži njena ugotovitev, da je rimski čevelj starejši od aschheimskega in ta od Karlovega, a njihova uporaba sama od sebe ne pove mnogo. Zato je tudi težko oceniti njeno misel, da uporaba rimskega čevlja in delno tudi aschheimskega kaže na vpliv romanskih staroselcev na nove germanske naseljence. Precej jasno pa je pokazala s primerjavo smeri cest, stavbnih ostankov in poljskih meja, ki so vsi obrnjeni enako, da so mlajše delitve zemljišča upoštevale starejše vsaj glede njihove usmeritve. Kljub nekaterim pomislekom se mi zdi, da je metrična analiza polja eden od vidikov, ki je pri retrogradni analizi poljske razdelitve lahko poveden - v nekaterih primerih bolj, v drugih manj. In morda je imela Diepolderjeva smolo in je začela prav z nejasnimi primeri. To bo - seveda - pokazalo šele bodoče delo. Knjiga o Aschheimu v zgodnjem srednjem veku je polna iskrivih razlag in lepe predstavitve metode dela, zato jo je vredno brati. Iz nje se lahko marsikaj naučimo. Andrej PLETERSKI Branko Marušič: Starohrvatska nekropola u Žminju. Posebno izdanje »Histrie archaeolo-gice«, sv. 1, Pula 1987, 154 str., 53 slik, 28 tabel, 2 prilogi. Izid »staroslovanske« monografije je pri nas še vedno praznik. Enega takih nam je pripravil Branko Marušič, ko je objavil staroslovan-sko grobišče iz Žminja v Istri. Izkopano je bilo v letih 1955-1957, in sicer pod vodstvom Borisa Bačiča. Našli so 227 grobov, ki sestavljajo skoraj celotno grobišče. Zato in zaradi velikosti je najdišče izredno pomembno ne samo za poznavanje zgodnjesrednjeveške zgodovine Istre, ampak tudi mnogo širšega prostora. Knjiga ima topografski uvod, ki mu sledi katalog. Nadaljuje se z razčlenitvijo posameznih oblik grobov in prikazom pogrebnih obi-Cajev. Obširnejše je poglavje, v katerem je Marušič oblikovno razčlenil posamezne skupine predmetov v grobovih in jih ovrednotil po njihovih bistvenih značilnostih. V zaključnem poglavju je izsledke povzel in jih postavil v širši okvir staroslovanskega naseljevanja Istre, pri čemer je že na kratko sintetiziral svoje dosedanje proučevanje te problematike. Knjiga ima tudi obširen nemški povzetek. V načrtu se grobovi združujejo v pet skupin, ki jih je avtor označil od Z proti V z 1-5. Izziv Casovno-prostorskega plastenja je v celoti sprejel in predstavil vrsto nazornih kart razprostranjenosti posameznih predmetov in lastnosti na grobišču. Tudi po tej poti je prišel na misel, da so se naselile najprej tri družine Patriarhalnega tipa, nekaj pozneje pa sta se Jim pridružili še dve. Šlo naj bi za priseljence 'z Hrvatskega primorja, ki so prinesli s seboj že oblikovano kulturo. Na predstavljenem grobišču so pokopavali v času od 840 do 950. Vendar pa pri pozornejšem branju naletimo na nekatere podatke, ki jih navaja avtor in ki se s to sugestivno podobo ne skladajo. Iz si. 43 se poučimo, da so v skupinah 1-3 označeni starejši in mlajši grobovi, v skupinah 4-5 pa le starejši. Že to nakazuje, da je vzhodni del grobišča starejši. To potrjuje tudi si. 44, ki kaže, da je največ poganskih pogrebnih običajev v skupini 4, nemalo pa tudi v skupini 5. Nadalje kaže si. 47, da so bili obsenčniki z odebelitvami na konceh najdeni le v skupinah 1-3. Ker gre med žminjskim nakitom za razmeroma mlado obliko nakita, tudi ti potrjujejo večjo starost področja skupin 4-5, kjer jih ni. Avtorjeva misel, da sta skupini 4 in 5 najmlajši, tako ne more držati. Povedano kaže, da je bilo ravno obratno. S tem je razrešeno tudi dozdevno nasprotje, na katerega je naletel avtor, ko je ugotavljal zastopanost posameznih oblik grobov v skupinah grobov. Grobna obloga tipa D, ki bi morala biti po razvojni shemi najstarejša, je najpogostejša v skupinah 4-5, kar se seveda ne sklada z njuno predvideno mladostjo, pač pa z njuno starostjo. Če sta skupini 4 in 5 v resnici najstarejši, pa seveda ne drži tudi predlagana podoba prebivalstvenega razvoja. Enako se mi zdi še odprto vprašanje, od kod so prišli ljudje, ki so na prikazanem grobišču pokopavali. Avtor sam ugotavlja, da v Hrvatskem primorju ni f-obov z oblogo iz plošč, medtem ko so v minju že prvi grobovi taki, kar naj bi bil odraz želje prišlekov, da bi pokazali privrženost novi domovini. Morda odgovori na tovrstna vprašanja glede na stopnjo raziskanosti v Jugoslaviji in ponekod v sosedstvu še niti niso mogoči. Morali bi natančno poznati tvar-no in duhovno kulturo posameznih časovnih stopenj in področij, v okviru žminjskega grobišča pa natančno izločiti najstarejši sloj grobov, torej grobove prišlekov in njihovo kulturo. Šele primerjava obojega bi morda lahko pokazala izhodišče naselitve. Pri sicer zelo vestni obravnavi posameznih vrst nakita na žminjskem grobišču bi njeno razumljivost močno povečala preglednica tipov, kakršna je bila, npr., predstavljena za različne vrste grobnih oblog. - V času, ko so izkopavali grobišče, terenska dokumentacija še ni zajemala vsega, kar bi si danes želeli. Tako ni risb posameznih grobov, ni podatkov o legi predmetov v grobovih, ni geodetskega posnetka površine najdišča, ki bi morda lahko pomagal pojasnjevati lego posameznih grobov. Gledano v celoti pa je delo vzorno: urejeno, vestno, natančno. Brez tega celo zgoraj navedeni pomisleki ne bi bili mogoči. Po zaslugi te knjige in drugih del Branka Marušiča postaja istrski zgodnji srednji vek izjemno raziskan in le želimo si lahko tudi drugod po Jugoslaviji tako sposobnih avtorjev. Prijetna knjiga nam vzburja domišljijo in vedno znova jo bomo z veseljem jemali v roko. Andrej PLETERSKI Ivan Stopar: Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah in problem karolinške sakralne arhitekture na Slovenskem (na platnicah: Karolinška arhitektura na Slovenskem), izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1987, 83 strani s 14 fotografijami in 10 tabelami ter enim zemljevidom, povzetek v nemščini. Z razpravo, ki jo je spodbudilo odkritje predromanskih sestavin v zgradbi župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Braslovčah, je avtor poskušal definirati nekaj temeljnih značilnosti cerkvene arhitekture karolinške dobe na Slovenskem in jih aplicirati na nekaj nadaljnjih primerkov iz slovenskega spomeniškega gradiva. Kot pravi v povzetku (str. 56), naj bi te značilnosti bile predvsem: izredna longitudinalna akcentuiranost pri pomembnejših (pražupnijskih) cerkvah ter v splošnem skrbna proporcioniranost tlorisov, ki se izraža bodisi v odnosih malih celih števil bodisi v racionalnih aproksimacijskih formulah 1: in 1: /3; ti proporci naj bi odločali tudi pri oblikovanju arhitekturnih detajlov, npr. oken in portalov. S to metodo bi morali po avtorjevem mnenju v karolinško plast naših srednjeveških cerkvenih stavb poleg braslov-ške uvrstiti tudi prvotne zasnove cerkva sv. Radegunde v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, sv. Ilije v Zgornjih Zrečah, sv. Nikolaja v Vuzenici, sv. Vida v Šentvidu pri Stični, sv. Štefana in Marije v Zanigradu v Istri ter nekaj drugih cerkva. Avtorjev raziskovalni postopek sloni skoraj izključno na analogijah med obravnavanimi spomeniki, torej brez časovno in slogovno neizpodbitnega oporišča. Velika večina spomenikov ostaja v gradbeno-tehničnem smislu neraziskana. Primerjalnega gradiva zunaj slovenskega ozemlja praktično ni. Prav tako manjka ustrezna tuja literatura, s pomočjo katere bi lahko avtorjeve ugotovitve postavili v širši evropski okvir in jih potrdili. Glavna težava pri prebiranju in ocenjevanju obravnavanega Stoparjevega dela je potemtakem v tem, da avtor ni dokazal veljavnosti svojih premis. Vsekakor ne kaže, da bi izredna longitudinalna akcentuiranost ali posebna proporcioniranost ladij bili kakšna razvidna značilnost evropske karolinške in otonske arhitekture. Statistično sondiranje v repertoriju F. Oswald, L. Schaefer, H. R. Sennhauser, Vorromanische Kirchenbauten, Munchen 1966 (ki ga avtor ni upošteval) razkrije, npr., med gradivom enoladijskih cerkva pod črkami A-F (str. 14-105) sila malo takšnih, katerih dolžina bi znašala več kot dvakratno širino. Med 40 spomeniki je takšnih le troje in trije nadaljnji imajo ladjo v razmerju 1:2; kadar naletimo na enoladijsko cerkev z zelo dolgo ladjo, so na takšno formo vplivale prej posebne liturgične zahteve: šlo je npr. za palatinsko kapelo (Regensburg-Niedermiinster), za škofijsko (prva stavba stolnice v Paderbornu) ali samostansko cerkev (Reichenau-Mittelzell, iz 8. stol., Heeslingen, Vilich, Rohr, vse ženski benediktinski samostani s konca 10. ali zač. 11. stol.). Podobno je s proporcema 1: |/2 in 1: /3. Stopar objavlja na str. 81 po R. Portner-ju, Die Erben Roms (1966), primerjalno tabelo z 10 tlorisi enoladijskih cerkva s četverokot-nim korom. Kolikor je mogoče presoditi po merah osmih tu prikazanih cerkva, ki so navedene v omenjenem repertoriju (Portner jih nima), ni nobena zgrajena v preprostem razmerju 1: 1^2 ali 1: /3. Ladja cerkve v Echter-nachu ima čisto razmerje 1:2, tista v Paderbornu (Abdinghofkirche) pa celo 1:3. Ne izključujem možnosti, da so pri načrtovanju enoladijskih cerkva karolinške in otonske dobe v Evropi uporabljali iracionalna razmerja iz korena števil 2 ali 3, vendar to vsekakor ni njihova vidna značilnost. Pač pa preseneča relativno pogosta uporaba čistega razmerja 1:2, ki naj bi po Stoparju (na podlagi cerkve na Blejskem otoku, str. 41) že napovedovalo romaniko. V munchenskem popisu predromanskih cerkva je pet jasnih primerkov te vrste (Auen, Echternach, Goslar-Bergdorf, Wittingen, Zurzach), in vsi so nastali še v 10. stoletju (Echternach se datira celo v leto 706). Pri vsem tem pa nam dodatno težavo povzroča to, da v razpravi pri nekaterih obravnavanih slovenskih spomenikih niso navedene absolutne mere, tako da je bralčevi dobri volji prepuščeno, da verjame Stoparjevim izračunom, ali pa so odstopanja od zaželenega razmerja vendarle prevelika. Slednje velja predvsem za istrske spomenike, vključno z Zanigradom, kjer (z upoštevanjem mer, ki jih navaja M-Zadnikar, Romanika v Sloveniji, 1982, str. 417 s) ladja v dolžini odstopa za pol metra pri 14,9 m in kor za skoraj 3 dm pri 3 metrih. Odstopanje od zaželenih mer je nasploh šibka točka v tej razpravi, in vprašati se je treba, kdaj ga lahko zanemarimo oziroma kolikšna je v takšnih primerih možnost, da se je graditelj cerkve res ravnal po predvidenih razmer-jih. Zaradi premajhnega matematičnega znanja so morali srednjeveški stavbeniki v primerjavi s svojimi novoveškimi kolegi pri zidavi upoštevati načelo konmenzurabilnosti načrta »na papirju« in realizacije. Od tod tudi (pri uporabi celih merskih enot) pojav čistih racionalnih razmerij med dolžino in širino ladij, ki ji" ugotavlja Stopar pri nekaterih cerkvah. Seveda gre tu za splošen pojav, ki ga nikakor ne gre omejevati zgolj na zgodnji srednji vek. Posebno poglavje odpirajo iracionalna razmerja na podlagi korenov števil 2 in 3, s katerimi je bilo mogoče doseči estetsko posebej skladne oblike. Tu so bili načrtovalci odvisni samo od geometrijskih postopkov, t. i. kvadrature ali triangulature, ki so se pozneje, v pozni gotiki, razvili v pravo »magično« znanost. O tem obstaja obsežna literatura, ki je tu ne kaže navajati. Tudi v tem primeru velja, da uporaba iracionalnih razmerij z nastopom romanike nikakor- ni odmrla, posebej uporaba korena števila 2 ne, ki je kot najpreprostejši rezultat kvadrature kroga obdržal izjemno mesto še tja v renesanso. Zelo nenavadno bi bilo, če proporcioniranja tlorisov in arhitekturnih detajlov, ki po Stoparjevem prepričanju velja za imanentno karolinški arhitekturi, ne bi našli tudi med našimi romanskimi stavbami. Tudi če ne upoštevamo Sto-parjevega izbora oziroma njegove cerkve pogojno vzamemo kot »karolinške«, ostaja še vrsta romanskih cerkva, kjer sta očitno uporabljeni razmerji 1: VŽ in 1: |/3. Na podlagi absolutnih mer, ki jih prinaša Zadnikarjeva monografija (1982), so v prvem razmerju začrtane, npr., ladje cerkva sv. Petra v Radečah (11 x 7,75m, z odstopom 4cm v dolžini!), sv. Magdalene v Brdah (8,05 x 5,65 m, z odstopom 6cm v dolžini!) in sv. Filipa in Jakoba v Golavabuki (8,30 x 6,05 m, z odstopom 25 cm v dolžini); zadnji sta nastali šele proti koncu 13. stoletja. Razmerje 1 : pa kažejo ladje cerkva v Vrbi na Gorenjskem (8,10 x 4,80 m, z odstopom 21 cm), sv. Vida v Dravogradu (15,40 x 8,85 m, z odstopom 7 cm), v Šmarjeti na Dolenjskem (14 x 8 m, z odstopom 15 cm v dolžini); za cerkev sv. Vida v Dravogradu se ve, da je bila sezidana v drugi polovici 12. stoletja, tretja pa tudi ne bo starejša, prej obratno. Stoparjevo mnenje, da razmerij 1: 1^2 in 1: /3 v romaniki ne srečamo več (str. 55), torej ne velja. Zatorej sšmo proporcioniranje stavbnih teles cerkve, brez dodatnih dokazov v načinu zidave in posebej kamnoseškega okrasja (ki ga pri nas praktično ni!), še ne govori za nastanek v karolinški ali otonski dobi. Posebej se kaže ustaviti tudi ob zgodovinski interpretaciji spomenikov, ki jih avtor obravnava kot karolinške. V splošnem je treba pritrditi njegovemu prepričanju, da je treba možnost zidave naših najstarejših obstoječih cerkva, zlasti pražupnijskih, pomakniti nazaj v predromanski čas. Iz razprave podpisanega, Posvečene razvoju srednjeveške cerkvene organizacije na slovenskih tleh (O prvih cerkvah to pražupnijah na Slovenskem, Prolegomena k historični topografiji predjožefinskih župnij, Ljubljana 1986), se vidi, da bi lahko, če se tako izkaže, marsikatero pražupnijsko ali sta- ro lastniško cerkev datirali v drugo polovico 10. ali prvo polovico 11. stoletja; lep dokaz za to je ravno odkritje prve stavbne faze v Bra-slovčah, ki bi jo bilo mogoče pogojno povezati z znamenitim, a zagonetnim Preslavom, advokatom Heme Breško-Seliške. Dokaz za to je tudi cerkev sv. Petra pod nekdanjim Kunšper-kom (Bistrica ob Sotli), ki si jo lahko razlagamo kot lastniško cerkev savinjskih krajišnikov iz približno istega časa in za katero je bilo ugotovljeno, da res še sega v predromaniko. Ali rotunda na Muti, ki je nedvomno nastala sredi 11. stoletja kot prva (krstna!) cerkev za precejšnje območje ob levem bregu Drave. Sredina 10. stoletja pa glede na splošno znane zgodovinske okoliščine vendarle pomeni nekakšno magično mejo, ki jo bo težko pomakniti navzdol. 9. stoletje - to je tisti čas, ki mu šele v resnici pritiče oznaka »karolinški« - je še vse preveč zamegljeno, da bi si upali vanj datirati cerkvene stavbe brez jasnih gradbe-no-tehničnih in drugih znamenj, ki so v veliki meri odvisna od ustreznega arheološkega raziskovanja lokacije. Ob vsaj avtorjevi hvalevredni neobremenjenosti pri gledanju na začetke cerkvene organizacije pri nas in s tem povezane kronološke preureditve našega spomeniškega gradiva pa je treba zapisati, da zgodovinske okoliščine kroji precej po svoje. Najhuje bode v oči njegova interpretacija cerkve sv. Radegunde v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. V njej vidi prvotno cerkev sv. Pankracija, katere patroci-nij in župnijske pravice naj bi šele patriarh Bertold v 13. stoletju preselil v novo cerkev na gradu nad trgom, in jo v svoji veri, da gre za karolinško stavbo, ima tudi za sedež »slo-venjgraške« pražupnije. Sklepanje je prav neverjetno, saj je že od nekdaj znano, in o tem lepo piše tudi F Kovačič v svoji Zgodovini Lavantinske škofije (Maribor 1928, str. 107 ss), da je bila pražupnija nedaleč od tod v Šmart-nem. Njen obstoj je, kot pravilno ugotavlja Kovačič, posredno zagotovljen vsaj okrog leta 980, iz nje pa so se razvile vse kasnejše župnije - od Vitanja na jugu do Vuzenice na severu, skupaj s sv. Pankracijem, osamosvojenim bržkone že leta 1106, ko se domnevno prvič omenja. Arhivsko gradivo nam sicer zadaja nekaj težav, ker je toponim »Grez« (Graz, Graze) lahko pomenil tako Stari trg oziroma grad nad njim kot celotni pokrajinski okoliš do Mislinje (tudi šentiljska cerkev se v znamenitem desetinskem seznamu iz leta 1296 še imenuje »capella S. Egidii de Grez«\), vendar se v listinah da skoraj vedno zadeti njegov pravi smisel. - Na prvi pogled se ne glede na absolutno starost Radegundine cerkve Sto-parjeva hipoteza o selitvi župnije iz Starega trga na grad v 13. stoletju zdi mikavna. Moti patrocinij grajske cerkve, izpričan že leta 1174, ki je (vsaj pri nas) znan kot izrazit patrocinij grajskih kapel (gl. o tem mojo študijo O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem, str. 54). Sicer pa bi bila selitev župnijskega sedeža iz doline na grad glede na njegove (javne!) funkcije nepraktična in tudi malo verjetna. Verjetno bo prej obratno, torej da je prvotna grajska cerkev, katere jurisdik-cija razkriva njen lastniški značaj, potem ko se je osamosvojila kot župnijska, zaradi praktičnosti nekatere javne funkcije (s pokopališčem vred) prenesla na starotrško cerkev v dolini. Kdaj naj bi se to zgodilo, v 11. ali šele 12. stoletju, o tem ni mogoče reči ničesar zanesljivega. Sicer pa bi avtor s pravilnim upoštevanjem cerkvenozgodovinskih okoliščin in patrocini-jev lahko napravil med svojimi spomeniki več reda in se tudi zamislil nad predlagano starostjo posameznih cerkva. Z vidika župnijske organizacije neoprijemljive in s tem gotovo ne tako stare so cerkve sv. Jurija na Šentjurskem hribu, sv. Ilije v Zrečah, dalje sv. Lovrenca nad Bašljem, sv. Kancijana v Vrzdencu, sv. Nikolaja v Pangerč grmu (patrocinij!) in sv. Petra v Ribičju pri Muti - ta je bila nedvomno sezidana šele po krstni cerkvi na Muti, ki je lahko kvečjemu iz srede 11. stoletja. Cerkev sv. Nikolaja v Vuzenici je bila prvotno lastniška cerkev, podrejena pražupniji v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in osamosvojena šele leta 1254. Patrocinij sv. Nikolaja je glede na svetnikov prenos v Bari leta 1087 pri nas možen šele v 12. stoletju. V Braslovčah, v Laškem, Šempetru v Savinjski dolini, Šentvidu pri Stični in v Slivnici pri Mariboru so bili sedeži pražupnij in tu bi pač, če želimo biti previdni in če se tako pokaže, lahko računali s časovnim razponom od druge polovice 10. do srede 11. stoletja. Za Polzelo in sv. Lovrenca na Dravskem polju kot lastniški cerkvi v odvisnosti od pražupnije (Šempeter oz. Hoče) bi prišlo v poštev 11. stoletje. Sv. Petra v Bistrici ob Sotli smo že omenili: najbrž gre za lastniško cerkev savinjskih krajišnikov ob prelomu tisočletja. (Podobne razmere nastopajo še pri cerkvah sv. Petra v Vitanju, v Preddvoru na Gorenjskem, v Gornjem Mokronogu in v Raj-henburgu-Brestanici; tu obstaja celo možnost, da je katera teh cerkva, namreč tista v Rajhen-burgu, res karolinškega nastanka. Gl. mojo cit. študijo, str. 47.) Posebne okoliščine nastopajo pri spomenikih v Slovenski Istri, ki jih je treba obravnavati v sklopu (celotne) istrske tradicije, pa kajpak na Svetih gorah na Bizelj-skem in drugih arheološko zgovornih lokacijah. Seveda so to le možnosti, ki jih ponujajo zgodovinske razmere. O dejanskem nastanku cerkvenih stavb pa lahko povedo šele rezultati raziskovalnih posegov v njihovo zidavo. Kar zadeva obe cerkvi na avstrijskem Koroškem, ki ju je Stopar pritegnil v obravnavo, sv. Ruperta pri Beljaku (St. Rupprecht am Moos) in sv. Ruperta pri Velikovcu, ti za zdaj v obstoječi strokovni literaturi kljub očitni starosti župnij še ne veljata za predromanski ali celo karolinški. Zasluga Stoparjeve publikacije je, da nam je avtor odkril nekatera načela arhitekturnega oblikovanja v našem srednjem veku in pokazal na posamične stavbe, ki so v jedru še predromanske (Braslovče, Bistrica ob Sotli, zanimivo je tudi opažanje ob rotundi v Selu v Prekmurju). O kakšni »karolinški« arhitekturi na Slovenskem, posebej če s tem mislimo 9. stoletje, pa glede na zapisano ni povedal ničesar. Janez HOFLER Sylloge Nummorum Graecorum, Deutsch-land. Staatliche Mtinzsammlung Miinchen, Heft 7, bearb. H. Kiithmann und U. Pause-Dreyer, Gebr. Mann Verlag, Berlin 1985, 45 str., vključno 20 tabel. Pričujoči sedmi zvezek serije Sylloge Nummorum Graecorum za področje Zvezne republike Nemčije, ki ga je ob pomoči U. Pause-Dreyer pripravil odličen poznavalec grških in provincialnih kovov H. Kiithmann, prinaša obilo gradiva kovnic s področja Balkana (s črnomorske obale in s Podonavja), ki ga hrani numizmatični kabinet (Staatliche Mtinzsammlung) v Miinchnu. Skupaj predstavlja zvezek 512 novcev oziroma po področjih: Chersone-sos št. 1-62 (kovnici Chersonesos/4. stol. pr. n.š.-3. st. n.št. in Pantikapaion/5.-l-st. pr. n. št.), Sarmatia št. 63-106 (kovnici 01-bia/5. st.pr. n.št.-3. st.n.št. in Tyra/ 3. st. n. št.), Dacia št. 107-129 (3. st.n. št.), Moe-sia Superior št. 130-227 (kovnica Vimina-cium/3. st. n. št.) ter Moesia Inferior št. 228-512 (kovnice Dionysopolis/3.st. n. št., Istros/4. st.pr.n.št.-3. st.n.št., Kallatis/3. st.pr. n.št. - 3. st.n.št., Markianopolis/3. st.n.št., Niko-polis/2.-3. st. n. št. in Tomis/2.-3. st. n. št.). Kot je že ustaljena praksa v celotni seriji, so tudi tu na tabelah odslikani vsi novci v originalni velikosti (posneti po mavčnih odlitkih)-Spremlja jih podroben in natančen opis sprednje in zadnje strani posameznega novca z vsemi ustreznimi podatki (inventarna številka, teža, položaj pečata, standardna literatura). Kakršnikoli komentarji oziroma študije o posameznih kovnicah ne sodijo v koncept serije, katere izključni namen je publiciranje gradiva v raznih zbirkah po svetu, zato jih tudi v pričujočem zvezku ne najdemo. Zaradi kvalitetnih fotografij je mogoče vsako oprede- litev v katalogu takoj preveriti na tabeli. Odlične fotografije so še toliko pomembnejše, ker je standardna literatura, ki obravnava, npr., novce Dacije in Mezije (K. Pick, Die antiken Miinzen Nord-Griechenlands. Band I. Dacien und Moesien, Berlin 1898), komajda ilustrirana. Za jugoslovanskega strokovnjaka je še posebej zanimivo gradivo kovnice, ki je delovala na področju province Dacia in je locirana v Sarmisegetuso v Romuniji, ter kovnice kolonije Viminacium v provinci Moesia Superior. Obe kovnici sta delovali v prvi polovici 3. stoletja, novci teh kovnic pa so imeli zelo visok delež v vsakodnevnem denarnem obtoku tega časa na večjem delu današnje Jugoslavije. Pomembno in zanimivo pa je seveda tudi gradivo drugih kovnic, ki so delovale manj časa in v njih niso skovali toliko novcev kot v prej omenjeni kovnici. Publikacija ne prinaša posebnih novosti glede na standardno literaturo, vendar je važna prav zato, ker dobro ilustrirano gradivo omogoča poglobljen študij raznih še odprtih problemov v zvezi s kovanjem v obravnavanih kovnicah (npr. primerjave pečatov) ter morebitno pripravo monografij o posameznih kovnicah. Skratka, pred nami je zelo kvalitetno delo v pomembni in kvalitetni seriji, še posebej važno prav za balkansko antično numizmatiko. Peter KOS YU ISSN 0570-8966 Arheološki vestnik Acta Archaeologica 39-40 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Naklada 1200 izvodov Natisnila Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani YU ISSN 0570-8966