f^Nsi*. ijTežji slovenski dnevnik v Združenih 'državah Velja za vse leto • . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA largest Slovenian Daily 71 the United States. I List slovenskih delavcev T Ameriki TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Hatter. September 21, 1903, at tke FostOffics at Hew York, H. V. Act of of March S, l«7t Issoed eve«y day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 288. — ŠTEV. 288. NEW YORK, SATURDAY DECEMBER 8, 1928. — SOBOTA, 8*. DECEMBRA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI p? Splošen odpor proti diktaturi. SRBIJA ZLIVA OLJE V OGENJ, -PRAVIJO HRVATSKI VODITELJI Prebivalstvo je silno razburjeno, ker je bil imenovan za governerja srbski polkovnik. — Cela stvar je protiustavna, — trdi Svetozar Pribiče-vič. — Hrvatska sedaj bolj trpi kot je trpela pod habsburškim jarmom. BEOGRAD, Jugoslavija, 7. decembra. — Ogorčenje na Hrvatskem, ki je bilo že itak veliko, je prikipelo do viška, ko je poslala beograjska vioda Zagreb polkovnika Vojo MaksimoviČa ter ga i-menovala governerjem Hrvatske. —r To ni nič drugega kot zlivanje olja v ogenj, — zatrjujejo hrvatski voditelji. Po njihovem mnenju je imenovanje MaksimoviČa nepostavno in neustavno, ker pomenja uvedbo vojaške diktature na Hrvatskem. Ustava namreč določa, da morajo biti governerji provinc civilni uradniki, ki imajo najmanj petletno prakso. Do splošne vstaje sicer še ni prišlo, toda na Hrvatskem vladajo naravnost kaotične razmere. Kot znano, zahtevajo Hrvatje razpust parlamenta, nove volitve ter decentralizacijo državne tvorbe. Ljuba Davidovič, načelnik srbske nacijonalno-demokratske stranke, na kojo se opira vlada dr. Antona Korošca, je skušal opravičiti imenovanje Maksimoviča z izjava, da so igrali pri tem vlogo nepolitični elementi. Odgovorila sta mu Vlado Maček, naslednik pokojnega Stjepana Radiča, in Svetozar Pribičevič, da to ni res. — Prebivalstvo Hrvatske tako trpi pod Srbijo, — pravita v svoji izjavi, — kot ni nikdar prej trpelo pod avstroogrskim jarmom. Italiji vlada diktator in Španiji vlada diktator, toda oba imata že vsaj toliko spoštovanja pred ustavo, da ne kr-sita civilnih pravic državljanstva ter da po ver jata nadzorstvo nad provincami eainole civilistom. RESEN SPOR MED JUŽNOAMERIŠKIMA REPUBLIKAMA Čete se bore na meji, — pravi sporočilo iz Asuncion. — Tristo vojakov involyiranih. — Kom-panija Je izsledila grajenje forta na napačni strani meje. — Precejšnje izgube na obeh straneh. ASUNCION, Paraguay, 7. dec. — List La Ra-zon je sporočil danes, da so se završili včeraj resni spopadi na meji med bolivijskin(i in paraguayski-mi četami. v PRVE ŽRTVE ŠTRAJKA V COLOMBIJl Delavci so se spopadli v četami v Colombiji. — Železniška postaja pož-gana. — Malo Ameri-kancev v ozemlju. — Ladje na razpolago, da rešijo ogrožene, če bi se povečala nevarnost. HOOVER SE JE ODPELJAL PROTI CHILE Antofogasta je prihodnji cilj novo izvoljenega predsednika.—Raz-veseljen od sprejema v Peru. ur pred ameriškim poslaništvom i 12 predsedniško palačo *v* L. i mi, cla -t* poku/.iv Ljudje so hodili cele blok«* daleč. ko se je dvakrat ]>e-l.ial v predsedniško palačo, — pr-\'i<". da pozdravi predsednika o-j poldne in drupe zvečer na obed in s p rejoin. Mr. Hoover. .Mits. Hoover, nju Mil Allan, poslanik Fletcher in vsi drujri v skupini so >e vozili k predsedniškemu obedu v krasno pobavarnth vozovih, katere so rabili španski podkralji v dneh _____j španske vlade v deželi Inkov. NA K KOV I" IiO,r\K LADJRj °bedu in sprejemu so >se vr-' .MAUVhANTr, 7. decembra. — !niIi z ^\-romobiIi v pristanišče Cal-Xdw- prijetne- »pontine na spre-|k-'er >0 St' takoJ vkrcali na jem, kateregra .so mu nudili vlada, } bojno ladjo "Maryland**, ki je ta-fft>einJki uradniki in narod repu-j koj nato dvijrnila svoja sidra ter hlLke Peru, je novo izvoljeni pred- jodplnla. se.lnik Hvo- i___ je potovanje ob za pad ni obaLi Jui ! n« Amerike, z Antofojrasto kot j nnduljniiu izkrca Imče m. Mr. Hoover je čutil. da je Osebno pripomogel k svojemu de.lu j kot predsednik Združenih držav i (Mitom koaferenr - pr«sdsednikom ! Legoroeila iz pokrajin bananskih plantacij v okraju Santa Marta a* provinci Magdalena, -»o javljalo danes, da je biLo devet jplanuieij>kih stavkarjev ubitih in da .so bili številni ranjeni v spopadih z vladnimi četami. Vojni minister je rekel včeraj zve«*er v nekem oficijelnem .sporočilu. da je bilo osem stavkarjev ubitih i:i dvajset ranjenih v nekem napadu na vladne »"et£. ki so bih« poslane da izvedejo obredno stanje v stavka rskein ozemlju. Delavski položaj v pzemlj je bil nenravnan .skozi več tednov radi nesoglasja med United Fruit Co. in uslužbenci glede vprašanja prisilnega zavarovanja kot o par dni ob istem C-asu. potegnejo nato svoje plače ter odidejo. Spor je povKročil stavko 30.000 delavcev. Popolnih poročil iz prizadetega okra-ja manjka, a ob dvefih včeraj zvečer se je glasilo, da so aero-plani. ki so leteli nad prizadetim ozemljem sporočili, da so videli dva požara. Domnevali so. da sta jroreli dve železniški postaji, katere so najbrž zažgali stavkarji. Čete so nadaljevale s svojimi napori, da uveljavijo zopet red. MORILEC JE OBDOLŽEN 4 ODVEDEN J Morilec Joe Storellija bo zaslišan 'glede štirih nepojasnjenih smrtnih slučajev. — Detektivi bodo odvedli morilca. — Mislijo, da lahko Kudzi-nowski pojasni afero Billy Gaffney-a. NADAUNE KOMPLIKACIJE V KRALJEVI BOLEZNI Nadaljni napor srčnih mišic povzroča zdravnikom velike skrbi. — Kljub majhnemu izboljšanju je splošni položaj še vedno zelo opasen za kralja Jurja. Poznejše informacije, ki niso bile oficijelne, so potrdile, da je bilo več 'kot tristo mož udeleženih. Sporočilo se je, da je bilo 22 Bo-livijancev ubitih ali ranjenih in da je bilo pet Paraguavcev ranjenih. La Razon pravi, da se je pripetil boj v Chaco ozemlju, v bližini forta Galpon. Paraguavske čete so zadele na liolivijanee, gradeče fort na paragvajskem ozemlju. Paragvajski poveljnik je vsled tega naprosil Bolivrjanee, nay se umaknejo. Slednji pa niso hoteli storiti tega. pač pa otvoriLi ogenj, katerega so Para g v a je i seveda vrnili. Premagali so Bolivijance ter vzeli v«V- jetnikov. LLst La Kazon j slednje jmročilo: — Župan Franco, liavelnik j paragvajske postage liahia Xegra. pok o reč se poveljem, nag ustanovi lntprej jK>tisnjeuo postojanko severno od forta Galpon. je ]>o.slal vojaško misijo, ki je dokazala, da so ustanovili Bolivija ne i fort na pa rag vati skom ozemlju. Fort so zasedli vojaki j>od poveljstvom kapi* ana. Bolivijanci so bili pozvani, naj se umaknejo, a tega niso storili ter otvorili ogenj, na katerega .so Paragvajei odvrnili. Štiri nerešena od vedenja se bo mogoče zasledilo do Petra Kudzi-no\vskega, morilca Joe Storelli-ja. — kot je izjavila včeraj policija. Detektivi z Jersey City so dospeli v Detroilt, po pisano priznanje morilca, katero je dal detroit-^ki policij, ki je dovedlo do razkritja razmesarjenega trupla dečka na '.zunanjem robu Jersey City-j a. Vsi zločini, katerih je osumljen Kudzinow.ski, so se pripetili ]>o marcu leta 1924, ko je prišel jetnik baje v Xew York, potem ko je bil nekega moža v JScranton. Pa. Prvi zločin je bilo odvedenje Harry AVeidenfelda. starega šest let in pol iz bližine njegovega doma na Goerek St. v novembru leta 1924. Trupla niso nikdar našli. Devet dni pozneje so našli truplo štiriletnega Irving Pickelney, ki je izginil z doma svoje tete. jstlačeno v vrečo v neki kleti na objavil na- j Suffolk St. Odvedenje Billy Gaffneya se mogoče istotako lahko pripisuje J K i m: Iz inow.sk emu. Billy je izginil' s .svojega doma na petnajsti cesti v Brooklvnu dne 11. februarja 1927. Njegovega trupla niso nikdar našli. Tri mesece pozneje so našli Jero Abrainovič. staro 12 let. na strehi neke hiše v Bronsu. v><-| znirevarjeno in razrezano LONDON, Anglija. 7. dec. — Kralj Jurij se je imel včeraj boljše in dva buletina sta povdarjalu izboljšanje v njegovem stanju. Dva vzroka resnih skrbi pa obstajata še naprej. Neki zdravnik je ugotovil, da se je bati sedaj stvor-jenja abscesa v inficiranem delu, dočim je napor srčnih mišic še vedno velik. Kralj je vztrajal včeraj r.i-i j htevi. da vidi buletine, za ka*"re ;ni vprašal t»'kom preteklih tr-i jdni, čeprav je čital vse buletino tekom prvotnih stadijev bolezni. Zdravniški žurnal Lancet it- » ••- i kel v svoji oceni položa ja : — Obremenjen je srca in strogost splošne toksenrije, milega /a-{strupi jen ja krvi. sta skupaj srhu -iia vzroka splošnega, vznemirjenj.i, ki bo trajalo še par dni. Dočim sva r»* v-e odgovorno jzdravniške avtorrtete javnov. d.i J je .stanje kralja še vedno resno, --|in da ni nobenega jamstva / \ - WASHLNGOX. I). ('.. 7. clec. — jjav\ la j- stanja dofinitivici "Obetajoče rezultate", kojih cilj j izboljšalo, so bolj b vlrilni bul-• - je rešiti problem ra-ka. se je do*e-iui, iz+Iani včera:. Zf'io imzv- j!ili i glo z eleiktričnimi toki z visoko \ Iv.uidončane. frekvenco. — je povedal dr. lluijh Cum m in g. generalni zdravnik ! Združenih držav. zborničnemu aproprijacijskemu komiteju, ke je jirosil za cle.nar. da nadaljuje s svojim delom. I>r. Camming je pričal pri za- slišanjn. da je s-nirtna lestvica v-sled raka v Združenih državah)"" ___ i * ktk ELEKTRIKA JE ZDRAVILO ZOPER RAKA Eksperimenti so nudili "bodreče" rezultate, — je rekel generalni zdravnik Združenih držav komiteju. i Inšpektor Couglilin je telefoniral v Detroit ter zaslišal Kudzi-jnouskega. potom detektivskega načelnika Foxa iz Detroita. _________________Kudzino\v.ski. ki je priznal-dva zlorina. je zanikal štiri ostale, gle-Deklica ubila moža. ter I de katerih je bil zaslišan. Polici-UŠla Z busom. -i'' pre«i>ričana, da laže, kajti ________: hitro je izpremenil svoje prlzna- datum svojega sedaj višja kot pa ona vsled jet i ke. Koniitej je odobril aj>i"opria-eijo. I>r. Serešev.ski. član urada za javno zdravstvo, je v Harvard laboratorijih uspešno zdravil miši. zbolele n« raku, — je r-kel C'um-ming. — Xi Še prišel čas. ko bi preizkusil to na človeških bitjih, a prepričan sem, da bi dobil številne prostovoljce. — .i* rekel dr. Ciun-rain?. Jezero preplavilo štiri rove. TililA. Pfiu 7. decembra. — Ministrstvo za javna dela je danes objavilo, da je bilo majhno potom kontak- - • , , . j jezero v bližini Moroolia prodrto Iravriin. uradniki. On je pre- i. , , ^ . . . . „ . „ / . tin ri-jateljskih odno.šaj»*v, ki no vedno vo i/voljenega pred^edni- I -- k a je napravil posebno velik \"tis UCDIMPKŠTA. Madžarska. 7. ivordijalni iiae'n sprejema od decembra. ^Karl ffokl. ki je iz-strani JVruviyeev, kuterepra so mu vreeval smrtne obsodbe pod justi-nudiki tekom celili štirinajstih ur |eo H»bsbnržanov in pozneje pod Smrt madžarskega krvnika- Umrl v munsajnski duplini. ItOrsTOX. Texas. 7. decembra. — Z voz ni prohibicijski agent Pat Sharpe se je zadušil včeraj v strupenih parah, ko je odšel v neko duplino, v kateri so razkrili tajno moonshine napravo. Pare majse. pomešana z naravnim plinom, so baje povzročile siurt. CAXTOX, Ohio. 7. deeembra. — Polieija in okrajne oblasti so danes iskale neko deklico, ki je poklicala Bernarda Fearn. starega 35 let, na porč njegovega doma v Waco včeraj zvečer ter ga ubila. Pet. strelov je oddala vanj. Predno je umrl, je povedal svoji ženi, da ni poznal detkliee. ki je ( nato zasedla neki Canton bus. Fearn. dobrostoeč prodajalec premoga, je baš večerjal s svojo žene. iu pa devetletno hčerko, ko je nekdo potrkal na prednja vrata. Mrs. Fearn se ge odzvala in mlada ženska, -katero so opisali kot *'flaperieo*\ je vprašala za Fearna. Xato je stopila s por«'a. Ko se je prikazal, je pričela streljati. V petih minutah je deklica ubila Fearna ter bila na poti nazaj v Canton. nje. Izpremenil je prihoda v Xew York od uiarea 1924. p redno so se pričeli jiapadi, na november 10'JS. dolgo potem, kf> so bili že izvršeni. — To bo stol zame. a jaz sem vesel, da je t^ga 'konec. — je rekel Kudz inowsk i. Pričevanja proti njemu bodo predložena Hudson County veliki poroti. Kudzinovr.skega opisujejo kot majhnega moža. s tenkimi ustnicami "ter čudno oblikovanimi, špi-časrtimi zobmi. Poslanik Moore bolan, njegovega bivanja na tleh ene naj. ; Iforth\ijein in iSethlenom, je vče-Htarejših dežel na zapadni h eni is- j raj umrl vsled^možganske kapi. feri | Mož je umoril pri izvrševanju 'organizacijske člane, naj zapuste i^jikdske množice so čakale voč fsvojega poklica 130 ljudi. svoja mesta t vladi: LIMA. Peni. 7. decembra. — Alexander Moore, ameriški posla-[nik v Peru. leži v Anglo-American ------bolnici. Xjegovo stanje ni resno, __ - . r , .. I«*1 poslanik je rekel, da je zapu- Meniskl tederatistl .^til bolnico v Xew Torku prezgo- ZapUStili vlado, daj po neki operaciji na kolenir --pred kratkim MEXICO C ITT, Mehika. 7. 4le- _ cembra. — Xa današnji konven-, ciji federacije delavcev v Mehi- ROJAKI, NAROČAJTE SE A ki je bilo sklenjeno pozvati v.se! 1 ' GLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Turčija sprejela od Nemcev zgrajene železnice. CARIGRAD. Turčija. 7. dec. Turška vlada je konečno prevzela od Xemeev zgrajeno Anatolija-Bagdad železnico. Turei|ja se je obvezala plačarti 30 odstotkov zaostalih obresti ter štiri odstotke iu pol obresti na vse akcije do njih poteka. S tem nakupom se nahajajo vse železnice v državi v državnih rokah. Severonemški Lloyd opustil doke v N. J. Z včerajšnjim odhodom parit -ka "Karlsruhe** je opustil S«-ver«<-inomški Lloyd svoje doke v Hobr -nu. ©koder so odhajali parnil. i te družbe že cele generacij«-. Zanaprej bodo pristali vsi pivniki te družbe ob svojih dokih v Manhattanu. Steklarji se priznali krivim. Parnik se je petopil pri Chile. SXTLVGO. Chi h Xeko sporočilo . decembra, mornariško CHICAGO, 111.. 7. decemra. Trije »"lani srteklar>ke organijta« so se danes priznali krivim !, Sen j a proti trust ni h postav. pil pamik QpHitero. po (koliz^; parnikom America v bližini Pa ti ache. Tri osebe so nt on i i-- i .i petnja ministrstvo pravi, da «e je pot o-1 jih }>ogrešajn. DENARNA NAKAZILA ——- ---------- Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Eksplozija ubila tri deklice. FUERSTENAU, Hanover. 7. decembra. — Tri uslužbenke so izgubile danes življenje, ko je sksplodirala zmes, katero so rabile za likanje taL v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,600 ................$ 45.75 5,000 ............$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 " 200 ......................$11.30 300 ......................$16.80 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54 25 Stranke, Jci nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-tarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 —$2; za $200 —$4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-tilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina nakazila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh teoniH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET, Telephone: NEW YORK, N. X. Barclay 0380 m mmjtk G-LA8 NARODA, 8. DEC. 1928 Glas Naroda (SLOtiNg DAILY) Owned and Published by 8L0V8NIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Safeer, President Loui* Benedik, Treasurer HITER MOTORNI COLN 'WmM Place of biuim 82 Cortlandt Bt i of the corporation end address** of mbove officer«: , Bm-ongfa of kinkattan, New York City, N. T, ** O L A S NABODA (Voice of the People) Ittued Every Day Except 8undays and Holidays. Ea celo leto velja Ust ta Amerike in Kanado ________________& 00 Za pol leta —.........fS.O0 ga četrt leta ------------------$1.56 Za New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta ......................«.—..$5.50 Za inozemstvo ta celo leto Ža pol leta .—~—.............$3.50 JUGOSLAVIA IRREDENTA "ima II. G. Ferguson na Lake. ELsinore. Cal. Pri zadnjih tekmah vozil s povpečno naglico 37 milj na uro. Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" ithaja vsaki dan ieveemh nedelj in praznikov. je > * - Zanimivosti iz Jugoslavije. Razbojniški napad na starca. Te dni je seljak Ivan Šantulič 'jL zadal težko rairo v prša. Sosedje so prihiteli na pomoč in odpeljali dekleta. Naslednje jutro so v Hopisi bret podpisa in osfebiiosti se ne priotenjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kiaja naročnikov nroflimo da se nam tndi prejSnjo bivalne naznani, da hitreje, ..... _ . pruaiHiu, ^ k .>' . pripeljal iz sela Polugi v Zagreb/ „,. T. , .. najdemo naslovnika. - _• . , . ,. ,7 „ našli Babica ob progi Karlo ______---——----- pet hektolitrov novega vina. v Za- j . . «_ xr__i, v u - ii i - .-i i vec-Dugareaa. Skočil je pod vlak New York, N. Y. grebu je vino prodal neki gostal 1. 1 .... - i . i - a i k. i v in se -sam sodil, n tea rk i m dobil na račun 400 dinarjev. Ko se je vračal domov, je srečal potnika, ki ga je prosil, SE ENKRAT "VESTRIS" naj ga vzame na voz. 55-letni Ivan _„____ i Sail t n lie je dobra duša in je potnika brez nadaljnega vzel na voz. GLAS NARODA", Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189. Te dni sta bili zaključeni dve preiskavi, kojih men je bil ugotoviti vzroke potopa parnika "'Vestris Preiskavi sta se vršili neodvisno druga od druge. najt Zločin brezsrčne matere, Seljak in ja Ivata Puearevič je živela v rog«rn pri Mitroviei ! -, - , - , r>- pričele kmetije zopet pogrezati \ Kadmilo ^e pa m mhee brigal. Zi- J 1 J lijak je pa neznanec napadel »se-ljaka. Udaril ga je s kolom po glavi ter ga sunil z voza. Nato Prvo je vodila vlada Združenih držav, drugo pa iz- je ustavil ikonje in oropal seija- vedenci angleške vlade. ka- Vzel mn li9t.nieo- misW- da m -n i j6 v n->eJ ves izkupiček za vino. Zanimiv je izid teh preiskav . Tako ameriška vlada y resnici je bflo v denarniei sa- kot angleški izvedenci so dognali, da zadene glavna n*o 400 dinarjev. Zločinec se pa s krivda moštvo in kapitana ponesrečnega pdrnika "Ve. ni ^ovoljii. temveč je sedel . ,, zopet na voz in se odpeljal. < Šantulič se je zavedel in se na-Niiiee ne bo trdil, da je bil kapitan Carey, ki se je s po cesti v Zaprešič. Rana pamrkotn vred potopil, korekten, in nihče ne bo dejal, na glavi mu je krvavela in sredi cla SO bili vsi mornarji na svojih mestih. poti je omagal in obležal v jar- kil. .Nash so ga delavci, ki so sli Najbrž bo vse res, kar je izjavil v imenu ameriške lia delo r bližnjo tovarno Delav- rvezne vlade vlade kapitan E. P. Jessop, in da temelji na ci so težko ranjenega seljaka po-resnici tudi izjava angleškega kapitana Henry McCcn- hrali in ^ odriesVl v- ab6isko hiSo , ... , . tv, Seljaki v Zaprešieu so kmalu na- lveya, ki je preiskoval v imenu angleške vlade. brali nekaj denarja in htrtreži5 in Mornarji niso bili izvežbani, niso bili disciplinirani obvezal seljaJcu glavo, toda bilo in noben ni bil član unije. že prepozno. Ša nt ulic je izgu!birmrla v Zagrebu soproga kavar- — . . , ... , , , ... preveč krvi in je med prevozom i na rja Adolfa Lauša. Ilermina Da je tudi to dejstvo dosti pnpomoglo k strasm ka- v boInieo limrl Orožniki so mo- Lalt*. Xje,ia nenadna smrt je tastrofi, je jasno. !g-li takoj uvesti preiskave, ker so ; vzbudila v Zagrebu, kjer je po- Ni pa toliko važno tisto, kar je V poročilu rečeno, iraeli vf>liko V™1* v ■sfrse,ln-»oin kojnica dobro znana, upravičeno l^išču. kjer jc bila .svatba in so se začudenje, Laušova je bila na-gostje v pijanosti sprli in stepli vadno v blagajni kavarne svojega moža. 13. novembra ji je pa postalo nenadoma slabo in zato je Nevaren radio-aparat. V Vrhovljem pri Koziui >i jt napravil neki kmečki fant majhen radio-aparat. Naznanil je to občinskemu načelniku v Dolini in hotel je plačati pn-dpisaJio j>ri-stojbim« j»ri {»ošTnein ura-In v Kozini. Poštna uradnica ni vedela ali naj sprejme -denar ali ne. Drugi dan .so pose?ili fanta o-rožniki. prebrskali celo hišo in odnesli a rat. ki ga ne b<« več nazaj. Dolina ne spada med občine, v katerih se more dobiti o-b las t veno dovoljenje za radio-apa-rat. Dolg na kmetiji. "Goriška Straža" j)isala o zadolžen ju kmečkih jwxestev '*Za-odobna bo-lehnemu človeku ali pohabijenen. katerega tru.l in najior nik-di ne doseže uspehov zdravega hioža". Žc tik pred vojno je bila naša zemlja le redko obremenjena z dolgovi, v vojni pa so jih poplačal1 vse kmetije in skoro lahko rečnmo, da je bila dežela pr v.l le-setimi leti brez dolga. Toda vojna j«* pustila razdejanja in kmetije so bile izrčrpanc tudi tam. kjer ni divja! vojni vihar, kaj šele v časom .no se Peter Zgaga Pri tem mi je prišla ta-lc na misel: j Pred leti se je neka sladka, domišljava gttspod&na odpravila iz j starega kraja v Ameriko, Bila je Pozdravljeni! Pa 'začnimo, no. gosjKKlična, zato je pisala dnev-Hvala vsem, ki so mi v tem ted-fnik. nu kaj dobrega in kaj hudega želeli. hvala za pisma, brzojavna in telefonska vprašanja. V s -m bom polagoma odgovoril. Naenkrat ne morem. Posebna hvala neznani "Edini", ki mi je pisala v sredo zvečer od nekje v New Jersey. Xjeno pismo bo prvo na vrsti. Tak pa začnimo, če b<> še š"o, kajti človek se sčasoma odvadi. Ko sem včeraj vrnil v urad. sem videl v pisarni v.s polno potnikov. odhajajočih v staro domovino. vela j-e pri bratu, ki je pa ni mogel .t.rpeti. li.idmila je pa bila le-potk'.a, kakršne rti bilo daleč naokrog. Ko je bila pri teti na počitnicah. se je zaljitbila v lepega cigana Pera Vujiča. Obernia je bilo šele 17 let. Ljubila sta se .s tisto »prvo ljubeznijo, ki ne pozna zaprek. Nekega dne je cigan od]>eljal ljubico na svoj dom v KmjeSev-ce. P.ila sta srečna, 'toda ne dolgo. Ko je Kadmilina mirti izvedela da je se njena hči ponižala s ciganom, se je takoj napotila v Krn ježevce Planila je v ciganov o novo hišo. pograbila velik »kuhinjski nož. napadla hčerko ter jo zabodla reko<" : Jaz Kem te rodila in jaz te ubijem. Rad mil a je se isti dan umrla v župan preprečil! bolnici. Sodišče je nečloveško mater obsodilo na deset let težke ječe. bu, fci je poslalo v Zaprešie. zdrav Električni tok jo te ubit 13. novembra je nenadoma u- in potnike se ni dosti bri- prevoz v bolnico in je samo obve > stil src z ko 'pogla vanst vo v Za gre- | ilolgove in današnje gospodarsko stanje na deželi je obupno. Padanje naših kmetij v dolgove narašča od dne do dne. Neoporečno je dejstvo, da je naša zemlja skopa in za m ore prerediti delavno družino, ali -dolga na sebi ne trpi. Te stare resnice se -zavedajo vsi jh>-ljedclci. razlagajo jo vladnim faktorjem in prosijo obzira in pomoči. Strašno j'a.stejo davščine in po-deštatsvo postaja za občine ne- 1 znosno breme. Kmet je pripravljen, doprinesti žrtve za svobodo svoje zemlje, za samostojnost l družine in svojega doma. ali režim bi moral priti z ukrepi, ki bi nas mogli dati pomoč hira jočem u kmoti;.s*tvu in mu zagotoviti trdno bodočnost. Toda vsi dobro vemo. kaj zasleduje fašizem na m ii in kako hoče izrabiti vedno neugodnejše gospodarsko stanje med Slovenci. Izseljevanje iz Istre gre dalje svo jo pot. 1 r. Jelovice ji' odšla te dni -'.u pitni mladih ljudi v Argeipi:;-' da bi tam prislužili kruh - b; Ln >vojcem doma, ki jih čaka v 1 tošnji zim: lak«>i.i. maleg;: l'.:-s*a j.- cmigran-T.-tv v Scvt-rni Ameriki -4, v Južni Ameriki 7. V Avstraliji v Kalingu j»a so morali istrski, izseljenci sodnim jrotom iztirjati svoj zaslužek pri težkem delu v šum ah. Podjetniki >n jih hoteli grdo ocigauhi. Krvava ljubavna tragedija. Iz Karlovca poročajo, da so pri- odšla domov in vzela kopel. Imela j ba pronesti konsolidacijo družbe. v mestno bolnico 20-letno navado, da se je vedno zaklehi- pač pa tisto, kar je v njem zamolčanega. Mrtvi kapitan se ne more zagovarjati. Rešeno mo-i štvo pa nima prilike in najbrž tudi posebne želje ne, da bi pojasnilo javnosti svoje stališče. Parobrodna družba, ki je posredno vse zagrešila, bi f0*^1' , ,, „ ^ . ;; d 1 n kmet?lko slekle Marrco Vrban iz ; 1» ^ kopalnico. Kopel ji je bila se pa lahko zagovarjala. Cerovca ki jo je težko ranil z no- 1 gotovo prevroča in postajalo ji je Proti parobrodni družbi ni bila naperjena tožba za- žem kmet ski fant Ivan iWbie. Ta I vedno slabše. Zato je vstala, da Mran nameravanega umora. O parobrodni družbi ni v ^ Iianin^ v Marico silno za-poročilih nobeno besede. 1Jllbljen" Sprva . [pozneje s r je pa .Marica Ivami Kapitana, ki sta vodila preiskavo, nista smatrala vedlK> bolj odotujevaia. Spoznala za potrebno navaliti na parobrodbo di*užbo krivdo. je. da ni zanjo. 3lorda ji Ivan ni Dokazano pa je, da je poslala Lamport & Holt Co. bil 1X> f?odu tlLdi zaito- kcr ^ Je te* oziroma njeni ravnatelji, poškodovano "Vestris" na vi- ti .f- fT'1 ^ . .bogatejši fant v vast. Ženske so tK) "O morje. pae -take, da j tli premami lepa Ta milijonska korporaeija ni dala nadomestiti pre-'zunanjost. Babič je zaman prosil perelili rešilnih pasov z novimi. Ta družba ni dala po- deklet^ 313j mu ^^ zvesta-... »v . v , [Slednjič je obupal. Sklenil je n- praviti puscaioeili eolnov. L / ^ Ji. „ V- - t 4 » . . morit o nezvesto gubico m sebe. Ta družba ni hotela najeti takih mornarjev, ki po-) Te >dni je počakal za vogalom znajo svoj posel. * j Marico, ko se je ravno vračala Zato je ona odgovorna za izgubo tolikih človeških *omo\ ^ svojdgra. novf~a ;lrn js Iratp-Tim .«0 IA i^JJ)HA 7v«'(»r Položaj plovne družbe "Triestina" 'Libera je obujxen. Obrnila se je do vlade za nujno pomoč in tržaški deželni gosjxtfdarski .svet topln priporoča ugodno rešitev vloge 4,Libere Triestiine". ker bi sicer zadel nov udarec že tako oslabljeni tržaški promet. Bavili so >e z načrtom za asanacijo družbe in izprevideli so. da more samo dolgodobna pogod- Balkansku ofenziva na Primer je j t- bila predrla daleč .'-ez Snežnik in njeni znaki bili vidni tu !i na zvonovih po Krasu. S laj šilja Italija nove zvonove v to zemljo, pa se je zgodilo, da ,;e kak duhovnik vtihotapil na zvon "ljubljanski" napis, kar znaei velik pregrešek p:*<»ti latinstvu v primorskih pokrajinah. Sedaj p.i r>(* drugorodno prebivalstvo -;imo obrača proti poskusom. sprav:ri slovenske napise na zvonove, tako da je zaman vsak trud kakega .]"kranjskega" (eranzo) župnika. Prebivalstvo zahteva tudi latinske napi-" na "križevrh j»otih" in "ora pro nobis" se mora razlegati jm» katoliškiii eerkvaii v Julijski krajini. Latinščina. ki je "božji jezik in univerzalni jezik rimske cerkve", naij zavlada po svetis'-ih mod Slovenci... Židovski 'Tie-coli>*v stika 'Mpet |>o katoliških cerkvah in se ogreva za uvedbo latinščine, pri tem pa krepko laže. da .se naše ljtudsrvo po v s-m strinja s fašističnim izgonom >!o-venš'int- Lz cerkve. Pristno sloveasko dekle ne pi-dnevnika. Par oilstavkov iz njenega dnevnika se glasi: julija. — Hvala llogu. da ■111 že na ladji. Oh. kako sem ve-ela. da se enkrat za vselej otrešeni tega kmečkega prahu. Ladja je prav lepa in tudi postrežba je dobra. Tudi jKRrtrežiiiki *o ja-ko prijazni. julija. — Ali ni to Oudn<».' Zjutraj >em ga videla, ko ie letel {»o krovu umazan k<»t kaka baraba. zvečer je imel pa .-fj >eg! a n e hlače in I/*'!o kapo k'»: oficir. Sam;i sreča, da >em biia v Bukarešti in la v>e Šprahe razumem in •!;( *-<*ni 'uri: njega razumela. II ' la piš - Tino Citronela .'.< da je s'.i'u -koraj prvi za kapiraii«.iu li>. julija. — l>ane> zjutrij n i >eiii več videla. Uekel mi je. » !!•* Miicm prikazali na krov. k • 11,l on -!užbr» na krova. Ta ubogi r<*vež! Kar ee'<» ki.^to žajfe j--morai >eut ue" i :i i* ni itoževal ni. da mu nih -e ne ;hj-maga. S«» pa rc> zanikrni T: nia-rmirmagati no» 'jo", o. ..11 m* pa dober. Še ri: TI pritožil na ga ila 11. julija. — Dane.'- sva bila komaj 'p t minut skupaj. Kaki n revež je. kako trpi. On je za Tak fant je pa r« Povedal »111 je. da < >n ie za v>e. nekaj vreden, -n barko vodi. žcivljenj. R&sprodaja ruskih dragocenosti v Bferiiiiu. i? Zadnje dni se je vršila v Bfcrli-nu «drwžbena razprodaja dragocenosti ?z ruskih plemiških domov, kupi ček je znašal nad dva milijona mark, ki je pa sporen, ker no razne ruiike (plemiške družine: Jiwirpovi, 6arbatovi, Dol^oniki, Oboleuvki itd: vložili ugovor proti prodni njihove lastnine. Zaradi teh ugovorov mnogo predmetov *ploh n.i prišlo na dražbo. Mru na Šved^cem. 'iXa severnem .Švedskem je padel toplomer na 17 stopinj* pod ■ničlo; v Stockholmu imajo do deset »stopinj mraza. i Pričakovati je dipiotiiatrenih cov -sovjetske vlade. Lastniki dragocenosti, ki jih je poslala dražbo, ^ fka, s katerim se je redno zvečer shajala. Napadel jo je,-z nožem ter Požar v krem&toriju. Te dni je v hamburskem kre-matoriju nastal požar. Iz plamenov .<50 r^Sli iltiri kr^te z m-rtiei, ki so bila pripravljene, da jih na-| k led c. j i dan sežgo. Umorov in. ubojev je danes v AVsti^ji ve«, nego jih je bilo v dneh prA-rata. Krvavi zločin i prerti laatnemu in tu jemo '. fiHjaija trajno snvKajo, SPREMEMBA TELEFON-SKE Naznajamo, da nam je spremenila telefonska uprava dosedanjo tel št. Cortlandt 4687, v BARCLAY 0380, SAKSER STATE 82 Cortlandt Street Hew Yorkf K,-1. - bi pritisnila na električni zvonec ter poklicala služkinjo. Ker je bil zvonec sla:bo izoliran in je mokrota na roki še ojačila tok. je I.aušovo električni tok na mestu ubil. Služkinja je planila v kopalnico. ki je ipa bi lit od znotraj zaprta. Zaman je trkala in razbijala po viraitih. Xato je telefonično obvestila kavaruarja. da je njegovi ženi zelo slabo. Kavarna r je s silo vlomil vr.ta kopalnice in našel svojo ženo že mrtvo. Z desno roko .se" je krčevito oprijemala električnega zvonca, na dlani se je pa -poznala opeklina od električne iskre. Poklicali so zdravnika. ki je pa mogel ugotoviti samo smrt. Zdravniška komisija je ugotovila. da jo je ubil »električni tok. kar je želeti v pomorskem trgovskem in tudi političnemi oziru. Tržaki gospodje bi bili radi še kaj povedali, pa --i ne upajo, ker je predsednik gospodarskega sveta prefekt. Po glavi jim je sla misel. da pridejo na "Libero"' na vrsto druge tržaške plovne družbe in da počasi vzamejo v roko vse tržaško ]>omor>ko gibanje regnikoli! Nove Piano Role za Božič SVETA N<.«*', B žii"!;.t p. st-m z »>••- scdiim i ..........................1 HITITE KUISTJ A Ni. li'>7.i"' :-.;t s.-m ^ x beseditmi ....................' Ptnni (JOUK.W. t'»s.m v l>«->«diim! T S< iLN'CK i'Ky. H [IIHH <;liK. 1'.—-m z Itesi-dami .................." EX linii:i*KK i:?»M Kt'l'IU 1'. s<-m r. iK-sedam: ....................... NAlTtE-l ZASTAVA SLAVE. IVs.ru r. s»-i'la:i>i .................... ~ \ « i.l \.ŠK I N.\B'i: IIAKŠ ............7 POUCK'NI VAi/'KK ..... ............~ Imamo »h-us** rule \ z.i!>>iri. pisitt 11 č« 111 pn »-*-nik — V. vsakim naroeilnm jHtšljit«' nam nioii>-y order i rt 3,".. i*-. l>t j za poštnino. Navinshek - Potokar Co. 331 GSEEVE STREET CON EMALGH, PA. •e kapitan zaspi, potem mora v kuhinjo pogledat, ee je krompir olupi jen. in k» enkrat kr< mpir -»lupi. mora iti daleč didi v j. nje pr' store, kjer .sam kuri ladjo s poremogom in špiritom, ''e ni slučajno drugega pomage-a. Ubcgi revež. 12. julija. - X'K'oj sva -^hda precej jpozno na krovu. Xa ti»-b*t so bile h j»e zvezde, na morju je bila pa sama voda. In nikjer 110-u-iiega <"-lovt-ka. -Tar. 'jra iitiam ..-da o«! prvega trenutka, k • -"'in r:: videla, toda -l<> lan«-s mu •■■•_r.i n i ^em povedala, t hi mi je pa razodel svojo ljubezen. »Ia/. v"iM pa kar molčala. <>h. Tino ritrone-a. kako -trasno imam rada. 1:5. ju-i.ii«. — Dan— zjutraj -em g a srečala, dej. kako mi .;•• '/b--z-jalo v prsih moje sln.lko srčice. t >n je pa malo z zobmi zaškripal in rekel: — barko bom ]>ot pil'. Z v.M-nii potniki. /. vs.-mi masina-lin. s štirimi ravfenki ter z m;:iio in s tabo vred. -Ta. barko bom j opi. tako sem hud. ker me uliaaš ra la. To je rekel in je sel. •laz sem premišij<\ala \r>/.\<.r, v noč in sem .si misiiia. da >c le nor-ea d-hi. — Danes zjutraj je kuhinji opraviti, za- zv< h 'm. >/> ril 1 •»«« I 1» "K tie Ixmio 'dospeli. Le jKuni-tis(»č ]>ofnikov je na bark-, in .tisfM* pi>Tnikov bf> utumi'o. I: t r i - Kesreča v gorah. Z wildenauske steze na Hohe Wand je Strmoglavila dunajska krojačica Ana Tvryc in obležala mrtva. KADA BI IZVEDELA kje se na- haia moja hčerka MARY DOR XtK. Pred tremi meseci je Ofl-šla z doma in ni več glasu od nje. Xaj se nemudoma javi svoji materi. Kdor kaj ve o njej, naj mi poroča, bom zelo hvaležna. — Mfcry jrbhnes, B. D. 2 Fort Alk|tBj, Pa, (2x 8&10) POVIŠANE OBRESTI ZA VLOGE Sklenili smo zvišati dosedanjo obrestno mero z? vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT n* ter bomo pričeli s tem obrestovanjem 1. JANUARJA 1929. Z ozirom na to priporočamo rojakom, dc zvišajo do tedaj svoje vloge. sakser state BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. 14. julija, imel zopet v to sem <_r;i videla z-ptd je ponovil .svojo gromozansko pretrijo: Ce bo ne boš rada imela, bom barko potoi'»il. X»",v VO^L- ^ ' . i n^n j »"i il i I\W » j V I Ml uu r sto mornarjev, z menoj m s k a i tanom vred. Samo to pomi-li. «'e me ne bos rada imela ! Salanient. ta pa misli zaiv-s. 1o. julija. — Zjutraj me je sre-eai in samo .sikni! -ko/.i /.obe: — N"o. al: -i se prem Sli i a .' 1<». julija. — Se vedno premišljujem. Strašna stvar: Tiso.'- jetnikov v nevarnosti. Tisoč ]xrtni-kov in tristo mornarjev z lepim Tinom in kapitauom vred! Tn barka in mašine Ln ravfenki! Kajti ta grdi Tino Citronela bo barko potopil. On je mož beseda. On izvrši kar reče. 17. jnlrja. — Se vedno premišljujem. Še dva dni je do Xe\v Yorka. Oh. to je grozno.! 18. juliji*. — Rešila sem Tina Citronela. tisoč potnikov, tristo mornarjev, barko, ravfenke in mašinerijo pred strašno smrtjo v hladnih valovih. Živio! M te f-------------* -■ •. 33 ■■ ' GLAS NARODA, 8. DEC. 1928 'mmim KEKS VAS BRIEOGSN: VRNITEV Ijsbrand , "Uživaj in je držal načela: — -Eulj«*, kruha in ostalo. V vsem črnci požrli! Bog zna, kaj vse bi tudi drugim prlvo-1ovojem življenju .se še niso takojse bilo lahko zgodilo. Uredil bo sči!" Vnakdo je moral sem vede ti, kaj mu je storiti. I »o dolgem potovanju križem Kitajce, ob vsej obali in mimo raznih pristanišč, še njih imen ni bilo moči ohraniti v spominu — e:«ar zmdufra je bila edino v tem, tvo. Prve dni je stokala. Xaposled pa je Ijsbrand za rohnel: "Cuj. sitniea stara. Nekaj ti rečem: ako nama misliš s svojim javkanjem še dolgo greniti živijf \.stvar z zidarjem, takoj, ko se vrne zabavali. Dva in pol mesca — potem je!s svojega dela. Ijsbraiul .spet odšel v svet iskat "OcEdita za časa iz hiše,' je zaslužka. l>ebeli mošnjiček ni za- velel ženskam. Trepetaje. kaj se doščaj tako dolgo, kakor je upal. bo zgodilo, sta odšli. Beti je dejal, da bo nekaj časa še Ko se je vrnil zidar domov, je prebila, a kasneje ji bo že lahko! našel Ij.sbranda pred steklenico vi-poslal denarja. Tako je tudi sto-j na. katere se še ni bil dotaknil, ril, toda v vse daljših iu daljših i Vstal je, ko so se odprla vrata, in presledkih. Potoval je po raznih j iztegnil roko. . dozorelo v preklicano krajih in poštarica je vprašala, ali "Ne ustrašite se me, oče! Vse .se okroglo in zrelo kakor muc ohraniti znamke, ki so bile bo uredilo. Jaz sem oče otroka. Da. na njegovih pismih. to sem jaz. — Ali se vedno tako Ves svet .se je bij precej posta-; pozno vračate z dela ? Meni to gora!, ko .se je naposled Ijsbrand vr- tovo ne bi bilo po godu. To je dolg nil d orno v. Xaš"I je Det v Isti hi-šiei z materjo Oootepetietovo iu z detetom. Grom in strela! Otrok se je bi pridružil! In kakšen črvi-ček je bilo to dete! i'isto podobno svoji materi! Svojega očeta je bilo pozabilo. Umetnost, kaj ne? Kako si je Viljem misfiL 4 delavnik." Zidar ni napravil vtisa prijaznega človeka. Ijsbraiulovo roko je prezrl, vrgel z apnom oškropljeno čepico ob tla in zaklel. "Kleti nam tudi jaz." je dejal Se teden," dni pred begom na Ilolandsko to je dne 3. novembra 1928, si je Viljem II. v pogovoru a dvornim pridigarjem dr. Voglom predstavijal položaj takole: 1 'Torej včeraj je bil pri meni Drews (praski notranji minister), da bi mi po nalogu vlade, te tako-imenovane vlade, priporočil nič manj in nič več. kakor da naj odstopim. Najprej sem ga pustil govoriti. nato sem st pa moža privoščil. takole sem ga pogledal — ! — potem pa rekel: Kaj ? Vi kot pruski uradnik in podložni k. ki ste svojemu kralju prisegli zvestobo; Vi si upate, Vi si drznete priti predme s takim predlogom ?! — Videti bi ga morali, kako je mož prepadel! Xo. dobro, sem mu rekel nato, toda kako pa .si t > mislite ? Moji sinovi .so mi dali roko. da nihče izmed njih ne sprejme mojega mesta, tedaj odstopi cela Hohez^llernska hiša. — Ko bi bili Vi videli sedaj Drewson strah! Tega tedaj ni pričakoval. — Tedaj, sem mu rekel. vedite, da padejo z mojo hišo vse dinastije v Nemčiji. Armada bo ostala brez voditelja, fronta bo razpadla : nezvesti podaniki .se bo- A ženi nista rekli ničesar. Sedeli .sta oh mizi in mati Ootepetie-tova je .spet pričela tuliti. In ta ko mu je bilo mahoma vse jasno. "Nu," je dejal.... "Ali je kak človek v hiši. Zidar je bil. Ijsbrand je s**l in oprl roke na kolena. Čutil .se je razumnega in modrega. Dejal je; "Bodimo pametni. Dve leti sein bil odsoten. Človek je v> ndaj" samo človek. Pametno besedo hover •spregovoriti .s tvojim zidarjem. Vse prepusti meni. 11Lša je moja, otrok je moj in ti. Bet. si tako kakor preje, prav nič se ni.si izpre-menila. Vse bom uredil. Vse bom I umlil." Ijsbrand je bil trd nr. prepričan, da je vsak tako razumen kakor on. j Vse so bo umiilo. Hiša. žena in otrok, ki je bil tako sličen svoii . materi, vse to je bilo njegova last. več? Poštenje je. poštene bomo pogrešali Komaj je iscpregovoril te besede, iTatl" f začela gospa Oo-ite|>etietova tu- la [i. kakor Še n. bil nikoli .slišal--:----------- ■n.-ke. in t vr;l .spet ni pr. neslo Novo moč za ostarele in Ijsbrand, "toda ni lepo! Prvič za set tisoč delavcev! To povejte vas vzemi!" je odgovorU v Berlinu. — Ko sta j Drewsa vzela v roko še Ilinden-burg in Groener. je Drews odšel nje, je bolje, da izgineš ml t od. Nič !Kdo hoč< nje, nikomur ni hotel ničesar oči- leti je dolga doba. Lah-mrtev, lahko bi tem ku s. m i jeniitl Xufa-Totw-, .«raz jj j vek ' - i , , ,__. ■ . . , . , Vft^k. kd<«r iznifen ali slulxitnf-ca je hotel pokazati svojo naklon je-; Z(lr;iVJa, bi moral „(>iikasiti Xuga-Tone s re ko 1 in s.- i>reprffa.ti. kakšne vrednosti I zdravje in mot' je to zdravilo. Vi lahki ka- i dehlte lo povsod. kj»T se prodaja zdra . ., ... . , j vila Ako rili vaš trjrovn nima. jih lah-1 tulo mišljeno. Sla je tskat je- ho T.n vas narooi o.i trgrvca z zdra.viii natakarja * na debelo. Adv.) • iiost, t«vi|;j bil je nekam hud je Detina mati razumela "Vrag zidar. On ni bii iiovek kakor Ijsbrand, ki je na morju dovolj molčal in je postal šele na kopnem /.fpvj-j nn. L?il t]o^ek dejanja. »Sta« jc pr-\i 1 jsbrr.ndom. širok 111 pleču«, /. rekam:, velikimi kakor lopat:. Ij.š'>iand, ki je bil v bistvu boj-v it- n1 rave, ni kazaj svojey^ rvožja. Z rlcbrodušnim pogleJioiii je nit ril up.sp-ctnika. 'Tega vam ne bi svetoval, tovariš," je posvaril. "Ni-sem slabih roditeljev? Na Japonskem sem ime] učitelja v boksanju, to vam je bil mož, ta bi vas kar odpihnil. Rajši vam natočim čašo vina, da se pomerite." Sela sta za mizo in se pogovorila. kakor daleč jc sepal njiju razum. Steklenica, se je izpraznila, toda razum se ni izboljšal. Naposled ju jc bila minila potrpežljivost in končala sta tam. kjer sta bila pričela. Is j brand je sunil zidarja z bodalom v trebuh. Prepeljali so ga v Ivolnk-o. a Ij.sbranda so odvedli na stražnico. Ženski .sta se boječi vrnili do 111 ov. a našli nista nikogar. Soseda je pojasnila, odkod krvavi madeži po sobali in tudi o redarjih je vedela marsikaj povedati. A Bet se ni žalostila. Mislila je na Jana kakor polit. — Zadnjič sem imel govor; vse sean dobro premislil in celo stvar pojasnil. Hotel sem, da br se ta moj nagovor tiskal kot oklic na moj narod, pa mislite, da se je to zgodilo? Še do danes ne! Xo, saj bomo videli, kaj se skuha iz vsega tega. Mojo načelo je bilo vedno: Č&kati. mirno najprej vse dovoliti, kakor pravi evangelij : Pustite, naj rasteta skupaj pšenica in 1 ju lika. — Saj današnje raz}K>loženje čisto dobro razumem : vse je bilo. tako lepo razdeljeno: cela Belgija, severna Francija itd. Težka industrija je tudi že zasegla, ne vem kaj vse. Se-daj pride naenkrat čisto drugače! In sedaj psujejo seveda! Kakor da bi biL jaz krivf Kot vrhovni vojni gospod spa-ilnm k svoj: vojski 111 se odpeljen danes zopet 11a fronto. To jih seveda jezi. ker čisto dobro vedo. da brez armade nič ne morejo. Lin-singen je v Berlinu z zvestimi četami. ravnotako so zasedena druga velika mesta. Pošljemo še več čet. In to Vam povem: Če se mi pripeti najmanjše, potem jim napišem odgovor s strojnicami na ees-tni tlak, in če pri tem razstrelim svoj lasti grad — toda red mora biti!" Xemci io pa pravici sramujejo, da jib je trideset let vladal tak prazen čvekač. ADVERTISE IN "GLAS NARODA"! OD TUGrE DO ZADOVOLJSTVA "Precej ilol^o me je lisullesovala neprebaviiost iu za|H'ka. Ne samo, rta sem se sluWo poeutila. temvee sem večkrat irnelu tudi mozolje ix> obrazu. **Otlkar tiživam Trim-rjovo jrrt-itko vino. s. S., Hammond. Ind. ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET MJUVECJl IN KER SO ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! (Jdobnoffti, ki Izvirajo Iz poslovanja v velikem obratu, pridejo način strankam v korist. NaM stroški za posamezna nakazila bo manJSi, vsled tear so cene prt nas nižje kot pri agentu ali zavoda, id moro podati Va&o nakaznico v izvrSenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi nafiega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveta našim nalogom največjo pozornost. Nafie denarne nakaznice odpošljemo z vsakim br/oparni-kom, ki odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude in na-daljncga posredovanja. Nade cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda". Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo pred no nam pošljete nalog. Mi imamo največ poslov s strankami izven New Torka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najsibo de tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam v Izvršitev. SAKSER STATE BANK CORTLA.NDT STREET NEW YORK Ali je svet boljši ali slabši« Tajnost, katere ženska ne more obdržati tajnim Barva lica dovolj jasno pove o zanemarjenem delovanja črevesja. IVAN ZORMAN - slovensko-ameriški pesnik I ČITAJTE! I I __ CENA 50 CENTOV ^ GLAS NARODA, 82 Čortlandt St, New York, N. Y. mM Nobena dekle ali ženska ne more zanemarjati neprebavnosti. led njiJi lepote in živahnosti, vedo. da je za trdno zdravje in naravno privlačnost potreba se kaj drugega, poleg raznih ženskih lepotičnih sredstev. Te ženske so pronašle. da j^ treba za dosego resnične ženske lepote točno skrbeti za redno delovanje drobovja. TRINERJEVO Tisoče slavnih lej»otic se popolnoma zanese T r i n e r j e v c grenko vino. katero jih obvaruje pred zapeko in drugimi želodčnimi nevednostmi. Vi niti ne veste, kako lahko in prijetno je to za uživati, dokler niste poskusili. lažj" in milejše kot razna sredstva za prebavo, ker to je sestavina, ki vsebuje kalifornijsko vino. ca.-^ara in drug-a zdravilna zelišča, ki blagodejno učinkujejo na drobovju. Kupite še dan ess eno steklenico in se prepričajte. Dobi v lekarnah —$1.25. Vrednostni kupon je v vsakem zavitku. V angleških listih j'- sprožil delavski voditelj Maedonakl vesel -n duhovit prepir <> vprašanju. «ili je sedanji rod boljši ;ili slabši neiro prejšnji. Y nekem svojem govoril jo namreč rekel: "T'trnjen rod je rod. ki ]iOTi:n zardeli. Tudi nočemo odkrivati tajnosti. koliko uoenih klubov v Sou-thamptonu prireja glasn- l>ac-eliantske zabave. Moramo pa opozoriti nedolžiK-st m. Mnedonalda. \la je le majhen del današnje »re-lieraeije. ki /,'<\ i nočno klubska življenje in »la je brezpomembno malo takih, ki rajajo od prvih nočnih ur do ran* ga jutra. Priljubljena ničeva domišljija je. l,i si predstavlja jias sivi. truda polni svet 1928 leta kot orgia>tičen. Ni to današnja generacija, ki bi jo smeli obtoževati zaradi ranih ur in nočnih zabav. Ko mi legamo spat. je t « ura. ko so zaeeli naši dedje premišljati. kaki bi VINO STEKLEN,C* BREZPLAČNO poskušnjo ■ " — Fifiite na Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. 111. za brezplačni vzorec. Samo eden za vsako družino. Ime .................................. Xaslov ............................... Mesto ................................ EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV, KI JIH VSEBUJE Slovensko-Amerikanski za BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade. Nasi prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZN12ANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2 °Jo oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški ža direkten bržo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $1.—. C«n» M tfBiflui iti nakazil« v lirah n»l offu. ODPREMITE VASE B02ICN0 NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE Sakser Slate Bank 82 Čortlandt St.. New York, N. V. vinski j-- nnjnj- Kakor raste šj»ort-iio ^ribanje, tako pada poraba alkohola. Kdor je namreč sp >rtu \*tlan in sin pri/videva v lijem k;ij pomeniti, mora biti zelo ztlržen in o.] povedat i vinskim duhovom. Ve>elje nad polnim bokalom je tudi v dijaških kroirih pojenjalo m .športu vdana mladina eni svež zrak na iirrišui ali v čolnu neprimerno višje nezo zakajeno ozračje kreme. L'ivt-i po nočnih lokalih niso več toliko mladi ljudje, marveč veseljaki sre injili let. ki oi-najo ve<* toliko dnine in telesne energije, da bi se vneli za kak sport in namesto te-ra ljubijo vino n .še ostrejše stvari. "Dobri s-t;iri čsisi" so V»ill pae stari, ii" pa vselej dobri; imeli so istotako svoje napake in ne ^re trtliti. da je sv-*t postal slabši. S tem bi zanikali vsak uspeh socialnega in kulturnega dela. Xed-vonino je današn ja mladina .samostojnejša. včasih je ta sam ustoj-no>t že naravnost mučna: toda ne smemo prezreti, da je povojna mladina veirlari" d-t-eirla druea obzorja. Zanikali in slabo bi plačevali vnemo, delo in uspehe : naših peda«?oj;ov. ako ne bi priznali. da so prinesli naši mladini ; svežost. zvezo /. življenjem in do-i brsno mero -svobode, katere ini .-ta-r"jši. lii nam j.' šola mnogokrat mejila na vojaško dvorišče^- ui^mo poznali v tolikera obsegu; Dejansko. ni vse slabo n;i novem ca.su. prebili noč. Izkoristili so vse ure > za zabavo in prihajali domov s trt-! Xova doba je ljudi nanovo ob-nim listjem v laseh." Od te ge-} likovala: njihov videz je manj ro-neracije viktorijanske dobe,'' za- mantičen in včasih .se /Ai. da je gljučuje "D. T.", "se razlikuje j njihova stvarnost le naglica in-po-današnja dejansko po tem. da igra manjkanje tLste temeljitosti, ki ><> golf. Pri tem pa ne misli, da je je imeli naši dedje morda nekoliko samo tisti kreposten, ki ne ljubi i preveč. Mirno priznajmo: da-bolačev in piva-." našnji rokrbjo Jane Crab se je umoknil njen občutek skrajnega, telesnega irnrpauja ekskvizitnem^ Občutku duševnega iu telesnega dobrobita in oproičeua verig matrrijolne nemlobosti. so i>ohitele njene misli nazaj ^ dogodkom colega dneva. Vse je bilo dobro. — slavno in blaženo dobro! Noben nesporazum ni mogel (biti v onem k raketa, wtrastnem trenutku, ko jo je < I rial Garth v svojih rokah. Slepeči strah onLli ur, ki so sledile, ko ni vedela, če je on živ ali mrtev, ji je pokazal njeno kustno sree. Ljubezen je prLšla k njej. — ljubezen, katero je imenoval Patrick I >o v ell sploh tvo. da ji je ljubezen prišla, z ab-.olttfno prkproxtost jo. Tudi ni dvomila o čustvovanju GartJia napram njej. Vedela je, v v.sakmu koseu svojega bilja, da jo on ljubi in bila je pripravljena čakati, povsem srečna in potrpežljiva. da pride k njej in ji pove to. Kljub temu j*a je hrepenela, s pravim ženskim hrepenenjem, po trenutku, ko bi ga čuda izgovoriti z dejanskimi besedami vse to, Knr je razodevalo njegovo obnašanje napram njej. Vstala je /.godaj. z smešnim občut.koni. da bo s tem prinesla »"as svidenja nekoliko bližje in Jane Crab je zrla nanjo s presenečenjem. ko se je prikazala v pritličju, dočim so priprave za zajtrk koma^ še.Ie napredovale. — Vi niste nič slabša radi svojega izleta, Mi« Tennaut. — je pripomnila, g Sara se je nasmehnila ter nekoliko zardela. Ona se sicer ni brigala za sum resnice, ki je p režal h majhnih oči Jane. a upala je prisrčno. da ne bodo ostali člani družine tako bistrovidni. Ni pa imela nikaka strahu radi tega. Dr. SeHvyn je imel komaj časa. da popije čašo kave ter zavžije kos prepečenea. ko je že moral odhiteli na nujen poziv nekega pacienta. dočim je bila Molly popolnoma zaposlena z vsebino nekega pisma. pisanega od moške roke. katero je dobila z jutranjo pošto. Kar pa na tiče Mrs. Sehvyn. je bila preveč zaposlena z analiziranjem simptomov kitke nove bolezni, da bi bila občutljiva za č-ustveno ozračje onih krog nje. Njene lastne senzacije so zavzemale celo njeno obzorje. Panes zjutraj je bila vznemirjena, kcr so s e pine, katere ji je kupila Sara prejšnjega dne, nekoliko razlikovale od onih, katere je rabila ponavadi. Sara ji je pojasnila, da so bile edine, ki jih je mogla dobiti. — Pri iSlosham. meniš, draga. No, ti pač nisi mogla dobiti dru-gih! Mogoče, če bi poskusila kako drugo prodajalno... Mrs. Sel-ujn je prenehala, a dostavila nato: — Seveda, jaz ne morem pričakovati od tebe, da bi preživela celo jutro s tem, da bi letala od prodajalne do prodajalne, da dobiš tako vrsto pin, kot si jih želim jaz ... Sara, ki je porabila celo uro za. posel, se je dobro zavedala vključenega očitka. Kot vsakdo drugi v tesnem kontaktu z Mrs. Stihvyn pa se je na učila sprejeli dejstvo, da je u-boga ženska resno prepričana, da je celo svoje življenje potrpežljivo prenašala popolno odsotnost obzirnosti napram njej. * A Ko je oanju, da bo neki dan razkril škandal, o katerem *> bili prepričani, da krije njeno preteklost. % Audrey se je v polni meri zavedala opravljanj, kojih predmet jc bila ona — a bila jc ]>apolnonia brezbrižna napram njim. — To me zabava. — je rekla ponavadi veselo. — ter me niti r»alo ne rani. Ce bi Mr. Trent in jaz oba zapustila okolico, 'bi zmanjkalo Monkshaveuu predmeta pogovora. — razven če bi sklenili, da sva najbri pobegnila skupaj! flMf* prifodiijič.) ; t irani* oarolkov ., SHIDPUIK * •♦•o CJCOSUUCH črta pošilja preko morja novo motorno ladjo "VULCANIA", posestrimske ladjo "SATUR-NUEM. Če se ta lahko ponosno imenuje "Paradiž morja" zasluži "VULCANIA" brez dvoma naziv "Kraljica morja". Skupno bosta ti dve ladji tvorili najbolj čudovit par modernih, hitrih in razkošnih (ladij. ' VULCANIA" je več kot velika nenadkriljiva ladja! To je samoposebi palača! Mesto! Plavajoči otok! To je potujoča oaza veselja od Jugoslavija do New Yorka in New Yorka do Jugoslavije. €1 Motorna ladja bo tukaj koncem decembra. Q Povzročila bo začudenje in občudovanje. CJ Otvoritvena odplutje iz New Yorka v ČETRTEK, 10. JAN. 1929. 11. decembra: Baturnia. Trst Deutschland. Cherbourg. Hacdburt Berila. Cberbtnirc, Bremen 11 decembra: Roma. Napoti. Genoa George Waahinfton, Cherbourg, Bremen 14. decembra: B^renguria, Cherbourg 15. decembra: ^Ilnnetonka. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 17. decembra: Paris. Havre 20. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic, Cherbourg Minnekahda Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg. Hamburg 27. deeembrz: PreifWente Wilson. Tr»t America, Cherbourg. Bremen 29. decembra: Majestic. Cherbourg I'ennsland. Ch^rbi^rg, Antwerp«!! Mirm-w:u<*a. Clierbt'Urg Aib*rt Itnllln. Ch11 — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST. NEW YORK CITY 6 DNI PREKO OCEANA1 Najkrajša In najbolj ugodna pat u' potovanje na ogromnih oarnlklh: Paris — 17. dec. (10. zvečer) Paris — 25. jan. (opolnoči) lie de France 11. jan.; 1. febr. (Ob poln«£l-> Najkrajša pot po ieleanld. Vsakdo Je ▼ posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — PijaCa ln slavna fraocoaka koHlnJa. larednn nlaka VprUaJU kataT^a^kcU pooblaaaan aga aganta sil FRENCH LINE 1» Stat« Street. Mew York. H. T. Prvi narodni kongres kadilcev. T> dni .se je sestal v Parizu pr- ^are so prišle v Evropo i/. Ame- kat**r«*in jt- bila ustanovljena era za zaščito karoti nasprotnikom nikotina, jin kmalu so s.' v Parizu zelo raz-lja porast, imajo na vesti ženske. Ta dali bo zabeležen v zgodovini širile. | Sploh >.i vlade vseli držav priza- tobaka kot eden rfejvažnejšili dogodkov. Čudno je, da je K> prvi kongres in da se kadilci že davno ijIao organizirali v sindikat ali strokovno organizacijo, saj je ]>o Alfred Musset in Byron sta de vajo. da bi tudi ženske e i ni več opevala cigare in vsak eleganten j kadile. Xa tem polju se odlikuje go>pod je moral imeti v "listih ci-J/^dnja leta jraro listih ci- kot glavni znak elegance, t'igarete so prinesli v zapadno Kv-vojiu vse organizirano m vsakjropo francoski in angleški vojaki e.lovek ima polno listnico članskih /- bojišča pri Sevastopolu. Kaditi izkaznic. Kadilci imajo v seznamu'so jih naučili Rusi in prvotno so volileev absolutno večino in dr- se imenovale cigarete popelitos.. ZJtvni proračun bi bil brez njih Samo pipa ne izvira iz vojne. Sve-v večini držav pasiven. Zato ni ču-jtovna vojna je vrste prijateljev da. da je francoski tisk z res pel?- j pipe znatno reducirala. Ko je v toni pozdravil kongres in ministri j angleškem ministrskem svetu ne-so >>e bolj bali kadilcev, nego so-'ki minister ugotovil, da se je zni-eijali.stienih radikalov, da bi jim zalo število kadilcev pipe po vojne izrekli nezaupnice. Nezaupni- na na tretino. je liakhvin flegma-ca kadilcev bi pomenila za fran- tično odgovoril: Tem slabše in če cosko vlado katastrofo. .ostane končno samo en prijatelj Znani ljubitelj cigaret Pierre pipe. bom to jaz. Louis jc izjavil, da je kaja edini Zdaj so v modi cigarete. Leta užitek, ki ga ni poznala antična 1861 so pokadili v Franciji 7 mi-doba in ki ga je odkrila žele no- lijonov cigaret, leta 187:2 40 mili-vejša doba. Krištof Kolumb je .si-jjonov, leta 1880 800 milijonov, le- zlasti francoska tobačna režija. Vsi dohodki francoske tobačne režije gredo za amor-tizavijo notranjega dolga, ki ga je napravila Francija med iti po vojni. In zato je vlada z veseljem pozdravila ustanovitev "Lige za zaščito kadilcev", dasi .se hočejo kadilci in kadilke braniti slabih tobačnih izdelkov, podražitve tobaka in drugih nezdravih pojavov v območju tobačne režije. V tem pogledu bodo nastopali "tudi proti vladi, ki se pa opozicije ne boji. Glavno je. da se dohodki tobačne režije povečajo. cer prinesel iz Amerike v Evropo ,ta 1000 2 milijardi, t ik pred sve-prvo cigaro. Jacques Cartier paltovno vojno 4 milijarde, leta 1924 prvo pipo iz Kanade že leta 1553, • pa že 10 milijard, toda tudi v Ameriki so začeli lju-j Xa Čehoslovaškem so pokadili dje kaditi mnogo pozneje, kajti lani 10 milijard 85S milijonov ci- V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA Z nai'mi znanimi parnikl: KKW TUK, ALBERT BAUIN, BIMWTE, RELtAMCE, cleveland, wmnuiu, THURXNGIA Nsnadkriljiva postreSba In ku-hinja v vssh razredih. Iz M£W YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. < Vojni da vek po»ebfi].) HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovuijenja In druge informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na — Hamburg-American Line 39 Broadway New York NAZNANILO. TRI POLARNE EKSPEDICIJE POGREŠAJO cigare v sedanji obliki so stare garet. Lani .so pokadili v Francki, fcorn^j 130 let. Kljub temu pa naj- j nad 11 milijonov kilogramov e>-demo v E^Topi nekake pipe žc garet. cigar pa samo 1.200.000 w.r. RuAa akademija znannsti v Petrosrradu poroča, da je v popolni nei zvest most i glede treh ruskih polarnih elispedicij. od katerih že mesece ni nikakega poročila. Ena ekspedieija je cdplula 12. avg. 1928 pod vodstvom Pinegina na začetkom srednjega veka. vsaj n* C'igai, eignret in t«»baka so izcie- ladji 4* Polarnaja Zvezda" proti ntedaljonu cerkve v Iluberville. j lale francoske tovarne lani 52 mi- zapadnL obali velikega Ljaliovega izvirajoče iz 11. stoletja, vidimo I lijonov 118.100 kg. otoka, da bi na Rtu Tihi ustanovi- pipo v ustih kadilca. Pipe in ci-J V primeri z drigimi drŽavami ia af.ro-hydro-meteorolosko in radijsko postajo. — Druga okspe-jdieija. pod vodstvom Hminikova, se že ni jaA-ila z nikakim znamenjem od meseca maja letos. Ta ekspedieija se je pečala s hidrološkimi deli na reki Jan (v Jaknt-skem ozemlju) do njenega ustja in bi se bila morala že davno vrniti v Jakutsk. — Od tretje ekspe-dieije. ki jo je vodil ČLstov. že šest mesecev ni nobenega poročila. Ekspedieija je imela nalogo, da na otoku Taimar ustanovi opira-lišče za letalo 4'Sovjetski Sever." Rojakom v Milwaukee. "\Vis.t naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. JOE ZELENO, ter ga rojakom toplo priporočamo. Uprava lista. Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoTPtl ▼ atari kraj, Je potrebno, da Je ponCen o pot JI Hi list lb, prtljagi ln druglU stvareh. Vsled nase dolgoletne kuSnje Vam ml zamoremo dati naj* boljša pojasniia in priporočamo, ▼edno le prvovrstne brzopart-lke. Tudi nedriavljaui zamorejo pot. C-, Da generalnega naselnlSkega kuml* aarja. Glasom odredbe, ki Je stopila » Teljavo 31. Julija 1926 ?e nlknmar veb«o posojila