mmt
Znanstvena priloga „Zori".
Na ta list se poseliej ne naročuje. — Maja ml\ mesec 15. dne.
Štev. II.	V Mariboru 15. novembra 1873.	Tečaj I.
Jurij Washington.
Spisal s * * (Dalje.)
Washington od leta 1783 do 1789.
Zgodovina poroča o mnogib možeh, ki so se v vojski ali pa z mirnimi deli posebno odlikovali. Premnogo n. pr. jih sluje v njenih predelih, ki so se iz nizkega stanu povzdignili z vlastnimi močmi do najvišjih državnih služeb, da! do najvišje oblasti med svojimi državljani. A le malo malo pozna zgodovina takih mož, katerim bi se na vrhuncu človeške oblasti in časti ne bilo jelo po glavi vrteti, da bi ne bili v zlo rabili svoje prevelike, neomejene oblasti; še manje pa je med temi moževi takib, ki bi se bili prostovoljno odpovedali pridobljeni ali izročeni jim oblasti. Prav za prav poroča le zgodovina starodavnih republik nekaj takih vzgledov, katere so občudovala vsa stoletja do sedanjega časa. Tem nesebičnim, res vzornem možem primerjali bi slavnega amerikanskega vojskovodjo Jurija Washingtona. Osvoboditelj vlastne domovine izpod tujčeve pete, ljubljenec vse vojske, ki mu celO kraljevo oblast in čast ponuja, se po dokončanem delu mirnega srca odpove najviši oblasti, se zopet navadni državljan vrne na svoja posestva ter se peča s kmetijstvom, ki mu je uže od nekdaj toliko veselja delalo. Dve in petdeset let star mož, ki je toliko časa zapovedaval tisočam in tisočam, živel je kot zasebnik brez najmanjše ošabnosti, brez najmanjše napetosti med svojimi sosedi krog Mount Ver-nona. Nekemu prijatelju je pisal: „ Jaz ne zavidam nobenemu človeku ; sklenil sem z vsemi v miru živeti; če je to meni odkazani pot, mirno bom plaval navzdol po vodi mojega življenja, dokler grem počivat k svojim očetom."
Tako jo v miru živel cela tri leta. Gostoljubnost gospodarja v Mount-Vernonu je uže poprej slula daleč po deželi; sedaj pa so gostovi neprestano drli k Washingtonu, da bi videli in občudovali slovečega moža. Prihajali so Evropejci in Amerikanci, plememtniki in prostaki, stari prijatelji in znanci, nekdanji njegovi nasprotniki in neznani tujci, pisatelji in radovedneži, pisateljice in radovedne ženske — vse je gostoljubno sprejemal; in žena njegova se je ta čas kazala kot nevtrudljiva in ljubez-njiva gospodarica. Razen tega je bilo njegovo življenje ta leta (kakor Sparks poroča) tako, kakoršno je bilo pred vojsko. Vstajal je pred solčnim vzhodom ter je do zajtrka v sobi za delo opravljeni pisal pisma ali pa je čital. Po zajtrku je zasedel konja ter je jahal na polje in delavcem cd-kazoval njih dela črez dan. Pripravljeni so stali konji za njegove go-stove, če so ga hoteli na polje spremljati ali pa okolico ogledavati. S polja vrnivši se opravljal je razna opravila; potem je zopet šel v svojo izbo nadelo, kjer je ostajal do kosila ob treh popoldne. Ostali čas dne in zvečer se je kratkočasil v družbi ali pa pri svoji rodbini. Ob desetih zvečer pa je šel spat. Tako je živel Washington dan za dnevom in le v posebnih okol-ščinah promenil nekoliko rečeni red.
A kmalu je moral Washington zopet stopiti v javno življenje. Vojska je bila sicer končana, pa drugega dela je bilo povsodi na ostajauje. Naj težavnejše je bilo, zediujene države tako vrediti, da bi podlaga njih ustave bila moč zedinjega naroda in da bi pri vsem tem vendar prikračena ne bila niti svoboda niti korist vsake posamezne zavezne države. V obče so se državljani izrekli, skupni zbor naj nima preveč oblasti črez posamezne države. Washington se -je bal, da bi se državna skupna moč popolnem ne razkropila in med posamezne dežele ne razdelila, ter je svoje prijatelje pismeno svaril pred tako ustavo države; povdarjal je, da je državi treba primerne, močne in skupne oblasti.
Po dolgem obotavljanji so sklenili sklicati skupščino zastopnikov posameznih držav, ki bi naredila novo skupno ustavo. Med drugimi so Vir-ginci soglasno izvolili Washingtona za zastopnika pri rečeni skupščini. On se je s prva nekoliko branil prevzeti težavno zastopništvo. Potem pa je nemudoma jel pridno in marljivo prebirati zgodovino ter se tako resnobno pripravljati za preimenitne dolžnosti narodnega zastopnika v bodoči ustavo-dajalni skupščini. Njemu je v resnici veljala beseda:
„Na svojih nogah mož poskušaj stati."
Zgodovina, učiteljica življenja, učila je tudi Washingtona. Poroča se, da je resnobni moč posebno skrbno in pazno preiskaval vse ustave starega in novega veka, zlasti pa one, ki so se mu zdele najbolj primerne okol-sčinam, v katerih so bile takrat zedinjene države severo-ameriške. Bral je tudi najimenitnejša dela o državoznanstvu ter iz njih posnel najvažnejša
mesta, da bi se navzel onih splošnih nazorov, ki bi mu v ustavodajalni skupščini morebiti najbolj služili. Tako se je pripravljal slavni vojskovodja in izvedeni državnik na težavno svojo nalogo. Manj navdušeni za blagor svoje domovine bil bi zanemaril vse pripave in le ošabno kazal na svojo preteklost; a Washington vedel je, da
„Ce k suknji gumb privežem si za silo, Ne štejem se zato še med krojače, Ki suknje, plašče delajo in hlače."
14. velikega travna 1787 se je v Filadelfiji zbrala skupščina, v ka-terej so bile zastopane vse države razun Rhode Islanda. Soglasno je izvolila Washingtona za predsednika. Zborovala je skoro 4 mesece ter se vsaki dan posvetovala po 5 do 6 ur. Na zadnje je razglasila novo skupno ustavo za zedinjene države severne Amerike. Občudovali bi republikanske Ameri-kance, da so vse države soglasno potrdile predloženo jim ustavo. Benjamin Franklin, eden izmed najbolj izvedenih zastopnikov v ustavodajalni skupščini, je rekel o novi ustavi: „Jaz pritrdim tej ustavi, ker ne pričakujem boljše, in ker ne včm za gotovo, ali ni ta najboljša. Spodtikal sem se nad nekterimi stvarmi, kot njenimi napakami, a od svojih misli rad odstopim na korist občne blagosti." Enako je "VVashington sodil o njej: „Po vsem je najboljša ustava, ki se je sedaj ustanoviti mogla."
Ko so vse države slovesno sprejele ustavo, določila je občna skupščina v posebni postavi, da ima ljudstvo prvo sredo v meseci svečani 1789 po ustavi izmed sebe izbrati volilce predsednika zedinjenih držav; določila je dalje,\da se izbrani volitelji imajo sniti prvo sredo v meseci sušci, ter voliti predsednika. Na določeni dan se zbero volitelji in soglasno izvolijo Jurija Washingtona za prvega predsednika zedinjenih držav. Washington je bil takrat 57 let star. 16. malega travna 1789 je zapustil Mount Vernon ter se napotil v Novi Jork. Njegovo potovanje je bilo jako slovesno. Ljudstvo se je povsodi ob cesti zbiralo, ter ga veselo pozdravljalo; vsa mesta so ga slovesno sprejemala, mu sč zvonovi zvonila in z možnarji pokala. 23. malega travna je imel slovesni vhod v Novi Jork, 30. pa je bil častno postavljen na predsednikov stol, ter je očitno prisegel natanko izpolnovati vse dolžnosti predsednika zedinjenih držav.
Washington predsednik zedinjeuih držav, 1789—1797.
Premnogo dela in skrbi je čakalo prvega predsednika zedinjenih držav. Ker jih je pogumni vojskovodja osvobodil angležke sile, pričakovali so vsi od modrega vladarja in državnika odrešenja iz drugih, zlasti iz gmotnih stisk. V preveliki sili so bili posebno rokodelci in obrtniki, katere je razvita angležka obrtnost pretila popolnem zatreti. Zoper silno povoden
11*
angležkega blaga so v skupnem zboru prosile vse države primernega varstva. Wasbington je na dan slovesnega posajenja na predsednikov stol osobno pokazal, kako je treba skrbeti za gmotni blagor domovine in pospeševati razvitek domače obrtnosti: nosil je obleko iz domačega, ameri-kanskega sukna. Temu poročilu o priprosti obleki iz domačega blaga pristavlja nek tadanji časnik v Novem Jorku pomenljive besede: „Dokazal je dejansko na priprosti in pomenljivi način, ki je v obče lasten temu velikemu možu, vsem svojim naslednikom na predsedniškem stolu in vsem bodočim postavodajalcem in državnikom, kako naj goje razvitek državnega blagostanja."
Da bi natanko poznal vse razmere državne in vedel na pravem mestu pomagati, ukazal je voditeljem posameznih vladnih oddelkov — državnemu tajniku*), tajniku vojskinemu, tajniku za vnanje zadeve, tajniku državnega zaklada — izročiti mu na drobno sporočilo o vseh zadevah in razmerah njihovega delokroga. Ta sporočila je potem Washington pazljivo čital in je popravil in popolnil z lastno roko; prečital je tudi vsa vredna pisma in sporočila od pomirjeuja z Angleži do njegove izvolitve za predsednika ze-dinjenih držav, ter je iz njih posnel najglavnejše stvari. Tako je opazoval vsestranske zadeve in natanko spoznal položaj naroda, katerega je voditi imel k boljši bodočnosti.
Znano je, da Washington kot nadpoveljuik amerikanske vojske nikdar ni zanemarjal vlastnega gospodarstva; tega tudi ni storil kot državnik in predsednik zedinjenih držav. Vsaki teden je dobil natančna poročila od oskrbnika, kateremu je bil pri odhodu v Novi Jork izročil gospodarstvo svojih posestev v Mount Vernonu. Vsa ta poročila so bila napravljena na poseben način, — obrazec za nje je sam sestavil, — tako da je skoro tako natanko izvedel vse, kar se je v Monnt Veronu godilo in delalo, ko da bi sam tam bival; in vsaj vsaki teden enkrat je odpisal oskrbniku na njegova poročila, ter mu natanko ukazoval, kaj ima storiti in opustiti v tem ali onem položaji. Ohranili so se pa še drugi dokazi, kako zelo je predsednika Washingtona zanimal napredek kmetijstva. Občeval je namreč ves čas svojega preosedništza pismeno z najbolj izvedenimi in dejansko najbolje izurjenimi kmetovalci, ki so tačas v Evropi ali v Ameriki živeli. V teh pismih jim je razkladal svoje misli o raznih oddelkih kmetijstva, ali jih pa popraševal za njih nasvete in iznajdbe.
Sprva predsednik ni določil nobenega dne in nobene ure, kedaj da goste sprejema. Prihajali so, kakor se jim je ljubilo, v raznih časih od jutra do večera predsednika obiskovat. Da bi se odtegnil preveliki nadlogi
*) Tajniki zedinjenih držav se zovejo oni moževi, ki imajo službo in dosto janatvo ministrov, kakovi so v evropskih državah.
— kajti ljudje so od vseli sveta prihajali v Novi Jork gledat občudovanega moža — je bilo določeno, da Wasbington navadne gostove sprejemlje le v četrtek od treh do štirih, njegova žena pa v petek od treh do petih. Teh sprejemov svoje žene vdeleževal se je zmeraj tudi Washington sam. Nikdar ni sprejemal povabil h kosilu ali k pojedini v kakej tujej hiši; on sam pa je vsaki dan razun nedelje h kosilu vabil nekoliko gostov, svojih uradnikov ali prijateljev, znancev in tujcev, ki so bili v njegovo hišo vpeljani; le v nedeljo je zmerom sam se svojimi kosil. Vstajal je rano in vsako jutro redoma hodii v cerkev ; črez dan je skoro neprestano opravljal premnoga predsedniška opravila, zvečer pa bival in se kratkočasil v krogu svoje 10-dovine in onih udanih mu prijateljev, ki so smeli brez okolščin zmeraj zahajati v njegovo hišo. Prvo leto njegovega predsedništva ga je zadela žalostna osoda, umrla mu je mati v 82. letu starosti.	(Konec prih.)
VI. Ptuj, peč in tuj. *)
0. Caf.
(Dalje.)
Slednjič šče ominka vredno ne kazati, ka se kakor v ašte, ješte itd. t in č (k) bez vsega vpliva menjata, ker se to le redko in nenačelno godi, n. pr, p a o č i n a = rusk. paučina; čren Heft češk. tren' poljsk. trzon itd.; ali je topol' Pappel neposredno iz sanskrt. č a p a 1 a tremulus ali iz lat. populus (p = t kakor pav = tato?) ? nekaj drevesnih imen smo le iz svoje pradomovine prinesli n. pr. breza lit. beržas sanskr. bhurdža — b h a r d ž a isto Bilke; (jelša — olša sansk. aruša kakor lat. al-nus, sanskr. arna (naš rani) — a run a rdečkast: kor. r splen-dere itd.); očito tujka pa je Miki. L. 325 kutija, kucija in k u-čija in rusk. kutija Miki. triticum coctum etc. rusk. Graupen od. Reis in Honig gekocht, als Leichenmahlgericht itd. lit. k u c o s aberglau-bisch Weihnachtsessen aus Honigvvasser auf gekochte E r b s e n gegossen; lotv. k u c e, k u k j i, k uči Weizen u. E r b s e n zusammengekocht, vse to pač iz xooxiov Kern, Bohne; srbsk. kutija Miki. ondi, Schach-tel, albansk. Dose pa je tur š k. kutu D o s e, novogrč. koduov,poljsk. k u c y a h. Christabend, sem gre tedaj Miki. L. 321 kovkhis faba, a ko-tuhris; 306 (signif. ignot.) je m. kovt — , adject. k kovthb; — velikorusk. iieTb = peč' Ofen; — hajdut bolg. Milad. 330 in hajdutin 337 = hajduk; — nneuiie humerus iz plet-ie prim. jdar/]: Miki. 373 pravi: „radix dubia, e russ. — plekij: belojpZeftii conjicies pendere vocabulum e quodam etymo plek", ali s tem se ne strina bolg. plešti, srbsk. reziansk.
*) „V6stn." I. 151, vrsta 12: ništo — nichts iz nič'to; str. 152 vrsta 10 obravnavanemu m. obravno -; - e\mafr/jp m. ^p; vo^a^o? m. — "(V-"(rk5 str. 153 -akta? m. at —,	P'8,
pleče, češk. pleče itd., a lotv. p 1 e c s in. pleš-s je iz poljsk. kakor lotv. plauces Lunge = lit. p 1 a u č e i; najbrže je lit. p e t i s Schulter m. p 1 e-tis, kakor slično lit. pesti incesti reissen; lit. peva Wiese = lotv. pij a v a, iu morti lit. petus Mittag, Suden m. pletus iz pl ardere? ali iz sanskrt. patha in patha Feuer, Sonne, Wasser, kamor naš p o t Schweiss, prim. lit. p r a k a i t a s Schweiss iz kait-ti heiss, erhitzt sein, kakor si. znoj astus in sudor iz velikorusk. znijat' glimmen, odsoda tudi velikorusk. zona Kombrand in šče tedaj taube Korner „Vestn. I, 122" iz sanskrt. ban (gkan — ghrn) ardere, odkodar rusk. z u d das Jucken iu Miki. L. 233 30YAosor? seminifluus tedaj	; — sor? pa je = soa;hi|h, —	v
||?th1)6 —, usiiic —, ckoto —; lotv. svid-t schwitzen, sanskrt. svid sudare pa dodaj k Curt, Grundz. I, 207. Vrnimo se k nseime in p 1 e k i i gore: rusk. je pleče in velikorusk. tudi substant. p 1 e k o (Dal' pri „predplečje" II, 352), tako je oblika na — če in — ko za i z v 1 a s t i rusko čisto pravilna, kakor n. pr.: ače in ako wenn, drugače in drugako itd. in slično k o 1 c e in poljsk. k o I k o Radehen, slov. kolesce in češk. k o 1 e s k o, a Miki. 197 K0A6uihi|6 panis parvus „de form. dub." je brž m. KOiibihi|e, prim. srbsk. srdašce, psetašce; srbsk. slov. češk. oje Deichsel in slov. ojce, = češk. ojko prim. ali iz kor. i iti, sanskr. dju gehend, beweglich?; zatore za nneune pleče ne treba kake korenike plek, prim. gore srbsk. akje iz auiTe = ače in ako, ter srbsk. ceča. Tudi Miki. Bild. d. Nom. 68 AHTiiime ne iz sanskrt. — tja, nego iz — isko, prim. luž. džečisko, kakor češk. psi&e Hiindchen iu češk. poljsk. psisfto ; le samo = ist' m.: juTiiiuTb, srbsk. djetič je iz — tja, lit. lotv. — t i s.
Pospevajmo v tej stroki bez reda in pravila; razjasnimo si n. pr.: muc —flijh, slov. mes-'c, mes-ec in mes-enc, persk. meh-enkj-, 3suii|h lepus poljsk. zaj-ac, bolg.	rusk. zajec' in zajec', slovensk. zaj'c in zav'c;
velikorusk. zaiu'ka Hiisin podklada zajenec', a lit. zuikis iz nekega za-ankas je kakor lotv. zakjkjis iz slov., ker v lit. nema z in je tu k i š k i s Hase sanskr. sliaskaka; naš zaiec' pa je iz sanskr. haja, hajaka; in potle aranea, bolg. iijhak?. slovensk. pa-vok, pa jenk in p a-j'k; iz tega se vidi priponka 7,1« = hi| s nosovko n, kar se tudi v lit., lotv., staroprusk. in obilo v persk. nahaja, prim. samo persk. lar-enkj Kasten, rusk. lar' in larik in p-xo?, Xdp-va£; a zakaj stoji Miki. L. 556 vzravno napoB^ puer (prim. iuc-^e?) rusk. paren', genitiv tudi parnja, velikorusk. šče parenek, parnjuk iu parnjug juvenis, ker so ti iz persk. parna, perna, berna, epiir-nakj, lotv. berns, gotsk. barn Curt. Grundz. I, 411 ali ima „Dal'u II, 13 pravo? kar bi enaka spaka bila, kakor bi v naglici slov., hrv. Kri-stian. II, 35 paž-lj Klaue, Kralle iz slov. paz —noht iu starosl. Miki. L. na3 — (c) — nor?Th ungula ali češk. p a ž e brachium iz starosl. iH3oifX» = nj-c-sov^s izvajal! itd. Sem ide enaka vrsta besed le s omehčanim ali
oslabljenim grlnikom v priponkah na —og, —eg, — eg, — ega, —og, oga, _ež> _gz- itd iz prvotnega fc, kakor nahajaš v staroprusk, lit., lotv.; nemsk., grčk' ali o e . . se pred g v ? ali h cesto ne krči, prim. snob-ok -snub-ec, sved-ofc = češk. poljsk. sved-efc	kakor glob-ok, šir-ok ter
krh-?K?; slično mehčanje v priponkah najdemo niže tudi v drugih primerkih. Učeni Miki. opiraje se na n« - «? = »3h lit. peningas, Pfen-ning itd. kakor starosl. oVcep»r? = »3h iz gotsk. ausahri^-s Ohrnng, priponko - = »3, za nemško ovaja, zatore se tu pomudimo. Ka fe , v _0g —eg, —sr .. h k oslabljen; ne dvouma, prim. Bopp Vergl Grami. I. Aufl. 1394 . . Zeitschr. VI. 7 in Miki. L. hhok? = mer; in h«or? solivagus, monachus, ter = Hor? gryps, češk. noh, a slov. srbsk. noj Sfrauss'?; Miki. L.	ungula = slov. pod Ptujem s-par-Mj,
kamor Gutsm. 531 samo predejani paSerk iz š-par-efc = par-fc-lj srbsk. caporafc iz parati, v češk. čpar in špar Klaue, kakor Klaue iz klieben, angležk. claw Klaue iz cleave spalten; ih - v shnapor? je predstavek kakor Miki. L. nt - nph tpo^ deliciae „voc. dub.", brže elatio, fastus iz „pST.. volare, ferri, prim. Miki. Radie. 66 in HC-nPh-B?.c-nPb sursum, ter Šepeti« se iz pero, enako bolg. peri-(ti) se franc. pavaner Bogor I; tak predstavek je uže v sanskrtu: ka, ku, ki.., Bopp Gramm. 273 o njem uci: stirps interrogativa nuda in initio compositorum adhibetur ad espnmendam contemptionem, vel deminutionem (et admirationem), in v slovanskem v v raznih oblikah n. pr. slov. ka - vrna Wolle am Tuch - volna; Ka-niža- Ka-lobje prim. Lobnica in Lobnik iz Schadel, slov. tudi Hugel, odtod (Miki. Slav. Bibliothek) L"bljane Laibach, pri Celji šče v plur.; rezian. fco-redica Grasschwaden = red; Miki. L. k?-hopo3? aper = bolg., velikorusk. nerez", poljsk. kiernoz, slov. neresec i meresec, ogrskohrv merist itd. vidi Miki. L. tiepecTh, sem tudi predejani ogrskoslov. kan-žar Eber, slov. ko-m-polje Hochebene, ifompolje (Sabl. Miestop. Riečn. Dalmac. 187) itd. - Dalje 2. je v priponki _ »r = M nosovka n vrinena kakor gore v ssbk? in slično v besedah na - poljsk. pstr% Forelle in v mnogih na - oga in - tqa, kakor gore v iu«k? in 3. se je oblika _ *3h iz — ar? izvila kakor um\i> iz 3tmi(?, ter poljsk. gara-efc m rusk. o-orn-ec' Topf; z v — a3h pa je omehčan, kakor v CTbsif semita iz stigati; nosb3a, »as jeza . . .; tu šče je omenoti, ka se v staroprusk. in lotv. nahajajo ne le a d j e c t i v i s priponko - g - oslabljeno iz prvotne - k = slov ok, ik, "k . . ., nego v staroprusk in lit. tudi s nosovko n: -ingas, _ ;wgs Bopp Spr. d. alt. Preuss. 41. Tudi naši substant. na -ež: platež , mladež itd. so iz — g —, prvinskega k, ter se s — 2 k g druži n. pr. rusk. drobeča, poljsk. drobiazgr Kleinigkeiten, kakor s k — fc — Obrnimo zdaj razkladeno na sledeče besede: paEOT-ar? Miki. L. 767 servus, velikorusk. — ara m., češk. robot-e z in -enec; KMft-ast 287 fons,
puteus, gder Miki. piše: „peregrinum esse, arguit syllaba finalis — «3b", dodajmo oblike v Miki. L.: KMfl-hijh in — eiihijh; Exarch. Kalajd. 140 tudi —»i|h; prim. rusk. kol o da tudi Trog in kolodica Brunnenkasten in „Vestn. I, 38" stubl' puteus in srbsk. s tub lina, gder so besede: „s t u b 1 i n a ein bobler, aufrechter Stamm als W a s s e r b e h a 11 e r" izostale, Dal' I, 750 iu Miki. Radie. 35.; lem-ez' (gl. Miki. L. pri icMeuih 335), a kor. ne naravnost luž. femič brechen, ker stoji po luž. pravili m. i orni6, kakor debič iz dobič, delan iz dol(j)'an itd.) slov., srbsk. Dach-stange, ob gornji Dravi Ruder, češk. lemez Balken, velikorusk. lemeg, lit. lemenužis in lemenukas, lotv. lemmeks, m. — men/b; estnsk. 1 e m Mast-baum.; poljsk. Lind. swarz-adz' (ez)' Zanker.
0 vlastnih imenih kmetij i posestnikov v Solčavi.
Pr. Stifter.
V I. štev. dobrodošlega „Vestnika" pag. 3. v opzk. izreka g. O. Caf opravičeno željo po „kraje-i imenopisu naše mile Slovenije." Ta poziv zdi se mi prevažen, da bi se še smeli dalje obotavljati, bi ga li slušali ali ne, kterim je stvari le količkaj mar. Prištevaje se onim, kteri g. Ca-fovega poziva zgodno obistinjenje jako žele, priobčujem tukaj najpreje vlastna imena kmetij i posestnikov svoje ože domačije, zagotovljaje, ka vlastna imena gora itd. priobčim pozneje, pozvedevši je pri narodu natančneje, nego jih zdaj vem.
Pri Solčevanili se je xaz'iioyrjV Slovanom vlastna posebnost, domačije i njihove lastnike po obliki različnimi imeni naimenovati, popolnoma ohranila, ktera imena pa niso pisna, temveč samo prostemu narodu v bližini rabeča. Ce se n. pr. vlastnik imenuje Logar, pravi se njegovej kmetiji Log, i narod ne reče, služil sem pri Loga r-j u, temveč služil sem v Logu, koji razloček se pri sosednih Nemcih, i kolikor je meni znano, tudi pri Slovencih sploh ne nahaja. Pisno ime je zopet drugo, n. pr. omenjenega kmeta: Roga r, kterega pa le redko kdo mej ljudom zna. V sledečem tore jedno ime pomeni posestnika, drugo pa njegovo domačijo; kjerkoli nista dve obliki, kaže se ali tuj upliv, kar nam vešani se svojimi nemčiznimi najbolj svedočijo, ali pa je samo koča bez zemeljskega posestva, kojina lastnikom ljudstvo pravi bajtarji i oferji.
Dotična imena se dad6 sledeče porazdeliti:
I. Po kakovosti sveta v bližni okolici: Dol-ec,-čar, G o 1 - č e v o,-e c, ') Golar-jevo, Groblj-ce,-nik, Hriber,-nik, 2) Jam-e,-nik,
_ ') Po posestniku pr i d e vn o-izražena domačijska imena nam le kažejo veliko sebnost pr0steffa naroda> 8 k,j° je varoval na stotine let omenjeno slovansko po-
2) Hribir m. i ž. je bolj v navadi od hriba: prim. rebir samo ž. mesto rebro rob pozneje, a tudi ime njivi.	pig
Ladni-ce,-čar, koje ime pa mrzlej, senčnej okolici ni tako primerno, kakor bi bilo ime Ledenice; a narod točno govori prvo, koje, če je pravo, kaže jako natančno primerjanje. L o g,-ar, Ložek,-ar; končnica -ek je tukaj demin. pomena, složen, precej raven kraj, kar je istinito. Luži-ca,-čnik, O p r e s - j e, - n i k, O s oj n i - c a,-k, kojega dom je proti soluci, osijati, kakor pobojnik iz pobijati. P e č e v - j e,-n i k, P e r k, - o v o, poznejša oblika od prvotne Breg; neumni tujec jo je precej po svojem zavil. P 1 o d - r o v o, - a r, rodovito selo; Pogorel-ca, -čni k, solnčen, pogorel kraj; P r o d, - n i k, jako peščena zemlja; P r u - h, - š n i k; opisi - ki, prvi -h je ojačil v polnoglasni u; tamošnja zemlja je v resnici prhka i daje lep pesek za omiranje pohištva.. Pušča, Pusto ta, P % s 11 n i c a, u in o se ne slišita nič tudi t le malo, tako da se razločno govori le P s n i c a. R a v n i - c a, - č a r, R a m š - i j a, - a k, kojega imena jaz ne vem drugače pojasniti, nego da je popačeno iz ravnija, ravnina, kar se s krajem prelepo vjema; Ravnica i Ramšija ste si nasproti, vsaka na drugi strani malega potoka, prva domačija na precej manji ravnini, nego druga, torej dem. oblika. Rast-ke, - ovčnik, Rebir-nik, Rob-nik, Rob-ane,-an; oblika za dom mi je nejasna, a vendar je edino navadna v zvezi: grem na Robane, bil sem na Robanem; je-li mesto Robano iz Robanovo? R o g a r, - j e v o,Suhodol,-nik, Tolstovr-h, - šnik, V r - h, - š n i k, Retkač; iz rith kakor rež iz rž, i dem. obrazilo e k, na malem griči.
II.	Po legi naprem okolici : G r a d i š - č e, - n i k, Gradcu n, Opr-č a n, (oprtiti, ftitfcen) kojega koča je kot na breg naslonjena; P o d b r e-g,-žnik, P o d k o č n a, - r , tudi samo Kočna r, Podčičal, - o; oblika za domačijo Podčičalo je gotovo okrajšena iz Podčiča-lovo, kakor tudi pozneje Meses.no iz Mesesnovo, grem pod M e s e s n o; tudi Podčičale, kakor Robane, se sliši. Podolšev-a,-nik, Podskala,-r, Podradu-ha, - šnik.
III.	Po drevji v okolici rasočem: B r e z - j e, - n i k, B u k o v - c a,-nik, M e s e s n - o, - i k, Vresek, kojega koča na obrežji Savinskem, obraščenem z vresjem, tudi vreslom. Col-ca,-nik; c o 1 e imenujejo Solčevani male, lesene krlilje, s kojimi se po zimi na dimniku neti, da vidijo predice presti; colovje nom. coll. pomenja tudi šče stoječo goščo, a le tancega i slabega, smrečnega ili jelšnega drevja; c o 1 c a, c o-1 o v n i c a, shramba za cole. Beseda je zanimiva, a jaz morem o njej samo toliko povedati, ka je c proti glasovnim postavam nastal iz k, eol = kol: kajti eol iz zoll, radi malega obsežka krhljev, je skoraj nemogoče. 2)
') Rob i rog sta si v topographičnem pomenu jako slična; samo da je drugo pri narodu bolj nuangirajoee od prvega.	.
'') Na Štajerskem: C o I, imena rtastih hribov, primeri sansk.: garaš, galjam,
rtasto orodje. V besedi c o 1 teči pomen: %rjXov, odkrhani les.	D- T.
IV.	Po vodah mimotekočih: Bel-a,-šak, Potok,-čnik, Š'u-m e č e , -1, onomatopoetičen izraz po mnogih v okolici šumečih potocih. V r 1 o v - c a, - č n i k, na kojem zemljišči izvirajo hladni vrelci.
V.	Po pečanji posestnikom vlastnem: Mlinar, P a s t i r k - o v o, Strel-čevo, - ec, K o 1 ar, - j e v o, Strga r, - jevo, Ž o h a r, Plest-P 1 e s n i k; pravilneje bi bilo Pletnik, Plestnik, kakor iz ved, vednik, vestni k.
VI.	Po krstnih imenih: Gašpirčevo, -ec, Ivan, - i j a, Ožbin (Ožbald), Martinač, M a r t i n - č e v o, - e c, Matevž, z velikim posestvom, a je vešan, i narod nikoli ne pravi služil sem na Matevževem, temveč le pri Matevži; M a t k o, - v o.
VII.	Častna imena so : Knez — K n e ž e, G r o f i č, - č e v o, izgovor se je popačil, da se le sliši Krofi č. Vitez, V i t e ž i č.
VIII.	Zabavljivke so: P a 1 u d - j e, - n i k, Medlač, Lah, Lašekar, S m e t n i k.
IX.	Tujke, ktere se nahajajo le po i okoli vesi, kar je karakteristično, i kaže njihovo pritepenost vpoznejši dobi: Dajčman, Grabner, Jager, Kaufman, Marušnik; rajnki Jernej Marovšnik, po svojih prelepih pesnih v „K a r i n t i a" znan, izpeljaval je to ime od m a-j o r d o m u s, ka bi bila ona hiša prvi farof. S t u r m, S 1 o s e r, T i-šler, grde zabavljivke: Trotel, Škofija, Kresija, v zadnih dveh kočah stanujejo navadno besedljive ženske. Icmanik — Icmanica,1) i S t i f t e r, - j e v o ste edini kmečki tujki. Edina madjarska tujka je Fela, i pomeni pristavo, navadno hlev i malo kočo, torej polovični del cele kmetije, kar znači tudi madjarski, polovica = fel. (Miki. Fremdw. d. slav. Spr.) Nikake etymologije ne vem za, Majda č, -evo; 2) v sosedni fari v Lučab je ime Majde, Rope, 3) Vidmar, 4) Žibolče-t, 5) ali iz Ožbald?
') K Icman primeri starosrbsk. Icelja.
2)	Majdač za: Magdač in veliki sin Magde — Magdalene.
3)	Rope menda iz: rop, Gesclnviir.
4)	Vidmar na Štajerskem: Vidmajer, kije majar (Meier, oskrbnik) vidma, fa-
rovških njiv.
6) Zibolče menda psovalno za: Si bal d, staronemško ime, Fela ni madžarsko temoč nemško: Foel, Boel, kos zemljišča, ki se od lastine proč proda. Pri besedi: col je še opomeniti, da je dialektično za: sol, kakor cmereka za smereka, česen, macesen za sesen itd., primeri starostov.: solyga, baculum et jaculum.	D. T.
Balon.
Dr. Križan.
Ko so učenjaki spoznali, da ima Arčbimedov zakon*) svojo veljavo tudi za pline, nije bilo več dvojbe, da bi tudi v zraku telo tako plavati moglo kakor v vodi. No težko bilo je znajti tistim ljudem, kateri tega zakona ne poznajo, ono moč, katera bi ljudi v zrak vzdignoti mogla,, da bi tudi oni kakor ptice sem in tja v zraku plavali. Ta želja ljudi nije nova, ker Dedal in Ikar, kakor nam grško basnoslovje pripoveduje, sta isto poskušala. Na to misel in željo ljudi gotovo nič drugega podbudilo nij, kakor ptice, katere se po svojej volji v zraku sem in tja gibljo, zdaj vzdigajo in zdaj spet k zemlji spuščajo. Mnogo let je vendar preteklo, predno se je tej želji zadovolilo. Ker je znajdba balonov sredstvo tej želji, naj na kratkem napomnem povest balona in pokuša z njim.
Ko je Cavendich leta 1766 znašel, da je vodenec osnova, in da je 14krat lajši od zraka, trdil je Black prvi, da se telo takim plinom napolnjeno v atmosferi more vzdigati, da-si sam tega še nij bil poskusil. Stoprv Cavallo je to 1. 1782 poskusil, no ker se on nije po Arcbimedovem zakonu ravnal, nije mu usrečilo se papirnati balon kvišku spraviti, nego samo mjilne mehurčke, katere je z vodeucem bil napolnil.
Kavno tačas sta tudi Francoza brata Mongoltier poskusila, da-li bi se balon v resnici v atmosfero vzdignil. Ona balona nista vodencem, ampak dimom napolnila, ker sta mislila, da se bo on ravno tako, kakor megla in dim, v zrak vzdignil, in tudi v njem plaval.
Če ravno ta misel nije oni temelj, na katerem se baloni snujo, vender je njihov poskus srečen bil. Ta prvi poskus ju je tako obodril, da sta prihodnje leto 1783 tak ogromni balon naredila, da je 400 funtov 1000 čevljev visoko vzdignil in 12.000 čevljev oddaljen spet na zemljo padel. Ko blisk raznesel se je po celej francozkej zemlji poskus Mongolfier-ov in je več učenjakov k enakim poskusom pribudil. Tak se je ravno tistega leta tudi v Parizu velik balon napravil in profesor Charles ga je mesto s toplim zrakom ali dimom z vodencem napolnil. Ta balon se je s tako veliko hitrino vzdigoval, da se je v 2 minutib 3000 čevljev visoko popel, in ko je v višini poknol (vodenec se je namreč z višino kakor vsak plin razšir-jeval), pal je 2'/^ milje oddaljen od Pariza na zemljo.
Če ravno je velika nevarnost z balonom se v zrak spuščati, vender so omenjeni poskusi Pilatre de Rozier-a tako navdušili, da se je predrznil 15. oktobra 1. 1783 v balonu, katerega mu je Mongolfier priredil, in kateri je na vože privezan bil, 84 čevljev visoko vzdignoti, in je 5 minut v tej
*) „Vsako telo v kapljino potopljeno izgubi toliko od svoje težkote, kolikor vaga kapljina, ktere mesto zavzima telo".
višavi plaval. Ravno ta mož spustil se je s Marquis d' Arlandes-om 21. novembra s tem balonom prosto v zrak in je 25 minut v zraku plaval. Ti poskusi podbudili so tudi Charles-a, in tudi on se spusti s svojim voden-cem napolnjenim balonom z enim bratov Robert-ov 1. decembra 1783 v Parizu prosto v zrak, in je 4'/2 milje oddaljen od Pariza zopet k zemlji prišel.
Baloni z vodencem napolnjeni imenujo se po svojem iznajditelju Char-liere-i, a oni pri katerih se mora zrak segrenjem zredčiti imenujo se Mongol fičre-i. Prvi so boljši, ker oni se mnogo hitreje vzdigujo, so glede na obseg mnogo menjši, in so tudi segurnejši. ker poslednji se, kakor se je že večkrat pripetilo, užgejo.
Ker se je večkrat pripetilo, da se je balon poškodoval in je tedaj z višave na zemljo pal, kakor se je to na primer Zambeccari u dvakrat zgodilo, ko je namreč z balonom v morje pal, in Pilatre de Rozier in Romain padla sta iz višave od 1200 čevljev na zemljo in sta se tako raztresnila, da nobeden nije človečje podobe imel; zato je prav dobro, če ima balon na spodnjej strani padobran (Fallschirm). Ta padobran ima podobo dežobrana in padajočo bitrino tak pomanjšava, da se človeku pri padu nič ne zgodi.
Prašanje, na katero še odgovoriti imamo; je: ali pa zrakoplovec balon v zraku lehko po svojej volji ravna, in se tedaj tak prostovoljno giblje kakor riba v vodi ali ptica v zraku?
Kdor je že priložnost imel, ptice opazovati, kako je vihar suče in kako se one z viharjem boriti morejo, bo spoznal, da je tudi balon tej strašnej sili izpostavljen. On se giblje, kamor veter piha, in učenjaki še aozdaj niso znašli pripomočkov, s katerimi bi moč vetra tak krotiti mogli, da bi se balon pri gibanji po volji zrakoplavca ravnal. Zrakoplovec ima namreč mnogo težav pri ravnanji balona, ker on mora na njegovo vertikalno in horizontalno gibanje paziti. Vertikalno gibanje balona ima zrakoplovec prilično v svojej oblasti, pri Mongoltiere-ovoj vrsti balonov mora on samo toplino povekšati ali pomenjšati, če želi, da bo se povzdignil ali pa zemlji bolj približil. Charliere-ovo vrst balonov pa nije tako lehko glede na vertikalno gibanje ravnati kakor pove. Zrakoplovci služeči se teb balonov obložili so navadno čolnič balonov z bremenom, in kedar so želeli da bi se više vzdignil, so breme iz čolniča metali. Približanje k zemlji pa so s tem uzročili, da so plin iz balona spuščali. No ker se potrošeni vo-deuec in izvrženo breme v zraku ne more nadomestiti, zato je Tetii-Brissy svetoval, da bi se balon odzdol in odzgor s padobrani previdel, katere bi zrakoplovec lehko razširil in spet stegnil. Gornji padobran bi namreč razširil, če bi želel, da v zraku ostane, ker ta, kakor smo že omenili, padanje preči, in dolnji, če bi želel se vzdigniti.
Dosti več težav ima zrakoplovec pri horizontalnem ravnanji balona,
ker tu se mora on z vetrovi boriti. Vesla in jadra kakor na primer pri ladjah se pri ravnanji balona potrebovati ne morejo, ker balon se samo enej sili, to je namreč vetru, pokoravati mora, a ladje trem, to je adheziji, odboju vode in vetru. Vesla in jadra se tudi tej sili, to je vetru, pokoravajo, in zato se ž njimi moč vetra ne more nadmagati. Ravnanje balona z vesli dalje nije primerno, ker ta vesla so na čolniči, a ne na balonu,
kateri bi se ravno ravnati moral.
Ker so zrakoplovci izkusili, da se v različnih višinah atmosfera z različno mero giblje, zato je Meltzl na Dunaji svetoval, da bi si zrakoplovec vselej svojemu gibanju primeren veter iskal. K temu pa je potrebno, da ima zrakoplovec balon glede na vertikalno gibanje popolnoma v svojej
oblasti.	■ . ..
Balon vzdiguje se tak dolgo v vseh višavah enako, dokler ima plin za svoje raztezanje toplino dovoljno prostora, in najmenjša pretežnost uzroči že njegovo padanje. Če bi tedaj, trdi Meltzl, zrakoplovec zračno sisalko v čolniču imel, teda bi on lehko po potrebi zrak v kakej kovnej kroglji zgostil in zredčil, in balon bi ali padal ali se vzdigal.
Leta 1836 so Francozi poskusili balon s plinom napolnjenimi vesli ravnati, no tudi to horizontalno ravnanje nije ni primerno ni praktično.
Glasoviti zrakoplovec Green je že leta 1840 trdil, da je znašel sredstvo , s katerim lebko balon vertikalno in horizontalno ravna m je ze takrat v Ameriko odpotovati namenil, no tudi njegovi poskusi niso bili za
praktično rabo.
Giovanni Polli v Milanu svetoval je, da bi se balon edino onda prav lehko horizontalno ravnati mogel, če bo imel podobo ribe. Da podoba balona k njegovemu gibanju in ravnanju veliko pripomaga, so ze zdavna zrakoplovci izkusili; kakova pak podoba se mu bi imela dati, da U b namreč pridržal podobo jajca ali ladje ali ribe, to imajo nam poskusi v
prihodnosti povedati.
Ker je pa plin predrag, zato bi dobro bilo, da bi se zrak v balonu
s toplino, kak je to že Bacon svetoval, razredčil, no ne tak kakor je Mon-golfier delal, ampak s pečjo, katero bi zrakoplovec lehko v čolmcu imel, in toplina bi se po potrebi kroz cev v balon puščala.
Čeravno so si od leta 1783 to je od iznajdbe balona in vse do dandanes učenjaki prizadevali iznajti, kako bi se balon lehko ravnal pri gibanji, to je vender potovanje v balonu še zmirom nevarno, posebno pa blizo morja, ker velikokrat se je že zgodilo, da so strašni viharji balon v morje vrgli. Upati je vender, da bo tudi te težave znanost zmagala in zrakoplovec bo se takrat brez strahu preko velikega oceana v Amenko voziti mogel.	. v	,
Francozi iznašli so balon in tudi oni so ga največ, posebno pa v bojin
upotrebljevali. V poslednjem boju vzdignilo se je v Parizu od 23. septembra pa do 28. janvara 64 balonov, katerih so Prusi 5 vjeli, 2 pa sta se zgubila. Balon namreč bil je, ko so Francozi v Parizu vjeti bili, njihova pošta in kraj velikega broja listov in novin so oni tudi 91 oseb iz Pariza odpeljali.
Narodne priče, navade, stare vere.
Priobčuje v izvirnem govoru Mat. Valjavec.
Kuca i gospodarstvo.
(Dalje.)
129.	Gda žito seje, eko mu ruka dršče, onda bu je Vidovska megla P°Jela- Kamena Gorica.
130.	Sejat mora iti sam gospodar i predi neg počne sejati, mora trikrat hititi na stran i to hiti ftičom. Prvi slog mora zmešati pšenicu z onim prahom kaj crv z dreva napravi za to da mu no budu krti rovali po zeml)i- Kamena Gorica.
131.	Koj čudaj po razgoni' poseje, on bude za tri lete slep i ne bu dugo slep, samo dva meseca.	Kamena Gorica.
132.	Ako koj zvunjski dojde kaj prosit k biži gde gospodar seje, on mu je odnesel toliko kruha, kaj bi vsi imeli jeden mesec dan jesti. Za to ljudi ne ideju radi vu jesen nikam prosit; ako i vse ide, dimu se zvrne gda ga vidi da seje.	Kamena Gorica.
133.	Ako koj ide mimo gda seje, onda veli: puno klasje, gustu slamu i nikaj smetlivo! Onda samo odide i nikaj se više ne smi spominjat1- Kamena Gorica.
134.	Gda več posejaju onda ideju dimu i žene spečeju grbe, jednu kokoš i jednoga purana, ali kokoš mora samo on jesti koj je sejal. Ako bude tečno jel i nikaj mu ne bu ostalo, onda ne bu žita čudaj, bu ga malo i saki bu tečno jel kruh. Ov ne smi nikaj drugo jesti, samo ovu kokoš i vino piti i to saki put mora sedem put gutnuti za to, kaj ne budu črvi korenje grizli žitu.	Kamena Gorica.
135.	Ono žito kaj sejajču ostane kaj ne poseja, ono da kokošem i kokotu. Ako bude kokot kokoši zval, onda bude kruha dosti, ako pak bude sam pojel i ne bu kokoši k sebi zval, onda bude gladovno leto.
Kamena Gorica.
136.	Nej rejši sejaju 'da mesec gori bere. Čakovec v Medj.
137.	Ako sejač ostavi koj slog da ga ne poseja, on ne bu dugo živel.
Čakovec.
138.	Koj ide sejat naklade si vu plahtu žito, za tem kušne zemlju i donese svete vode i poškropi polje i žito.	Pregrada.
139 Gda se seje proso, onda se ne sme, koj seje nazad ogledati nitiznikim razgovarati, drugač bi vse vrabei pozobali t ne b. ma valjalo
1 lC^ldiUd.
Pr°SO140. Ne je dobro sejati v petek i v sobotu, kajti one dane je bilo
vse tužno, ar je Jezus vu grobu ležal.	1 "T Lp
141 Dobro je samo onda sejati, kad je pun mesec, da je bole J	Pregrada.
PUU0 uf Saki den je dobro sijati, samo ne vtork.	Erženi ca.
143 Ako su oblaki, ne je dobro sejati, kajti radi vtiči dojdu pak
H r ž e n i c a.
P°jejU144 Gdo oče da mu ftiči žitek na polu ne jeju mora gda seja zube . "	Varaždin.
ZaPrteiirGdo oče da mu vrabci žitek ne jeju, mora vloviti na gnezdu
slepoga vrabca pa ga onda vu novom loncu speči na prahi pepel pa na
vek iz onoga lonca sejati i nigdar mu ne budu vrabci žitek J eh, dok bude
Varaždin.
imel onoga lonca.	,	..
146. Vu seme metneju metneju sala za za to, da meg.a ne popije ...	Pregrada,
i ne ostane kilavo.	.
147 (Sluga.) Gda je sluga došel v bižu, prali su im negtia gospodari noge na komenn zato da budu ostali pri hiži i da ne bi pobegli r ,	,	Vukovci.
i okrali gospodare.
148.	Dekle i sluge se v Medjimurju sigdar na mlado leto men-
jaju te ideju od jenoga gospodara k drugomu. 'Da dojde nova dekla, mora ji gospodarica vse pokazati i pela ju črez celi grunt od hize pa vse do kraja vrta. I slugi se tak pokaže vse. Družinče se mora vre k Miholju pogoditi, kajti potlam vse se malo gde koje dobi.
149.	Ljudi davaju svojim slugam na vse svete vsakojacke darove
i najvekša je kazna za sluge, ako im ne da gospodar nikakvoga dara i
to se dogodi samo onda, ako se sluga jako zameri gospodaril.
Vukovci.
150	Ako koje družinče neče doslužiti leta, onda ako bi človek za njim res^to pokoturnol, ne bi nigdar nigdi doslužilo leta. Ludbreg.
151	Ako koj hoče, da mu družinče tak dugo služi dok on hoče, mora mu najpredi kak dojde za delo dati ponesti škaf vode a onda mora onu žlicu, 's koje jo prvi put jelo, spraviti pak nikomu tak dugo ne sme 'z one žlice dati jesti dok neče da mu odide.	Ludbreg.
K narodne] mitologiji.
j. p.
Ko sem majhen bil, slišal sem vzroke „potresa" tako-le tolmačiti: „Naša zemlja leži na velik ej ribi. Kedar se ta riba zgene (pomigne), nastane potres." — Kedar solnce mrkne, praviti sem slišal: „Tiho otroci! Zdaj ubogo solnce trpi". Tudi se ne sme, kedar solnce mrka, v nje gledati, ampak v vodo, ktera se v škaf nalije. — Na predvečer vernih duš videl sem bokal vina pred spanjem na hišno mizo postaviti, ktero je baje za „žejne verne duše". Drugi dan se to vino k zajtrku izpije. —	_
Drobnosti.
j. p.
—	Nemško kraljestvo je 1. dec. 1. 1871 z vsem (to je z vojaki) štelo: 41,058.641 ljudij. Med večimi nemškimi državami imela je Prusija 24,604.351, Bavarija 4,852.026, Sasija 2,556.244 in Alzacija z Loreno 1,549.587 prebivalcev.
—	Znano je, kakovim načinom Rusija novo dobite dežele civili-zuje. Nastopivši takovo zemljo hodi spreda vojaška četa, za njo pa krdelo učenjakov: prirodoslovcev, zemljemercev, jezikoslovcev, diplomatov, kupčij-skih zvedencev itd. Kedar se takova zemlja posede, zgradijo se „ukrep-lenija" (šance) in znanstvene postaje. Tako n. pr. stavi se zdaj v Taš-kentu znanstveno motrišče (observatorij) in vremenska (meteorologička) staja. Takovih ruskih motrišč se je v Turkestanu 18 osnovalo. V Taš-kendu se je tudi ločbenska (kemička) delalnica in to uže 1. 1869 postavila. Tem načinom opazujo se vse zemljepisne in prirodoslovske posebnosti takovih zemljišč.
Književni vestnik.
j. p. '
1.	Slovenska književnost. — Bivši šolski nadziratelj dr. Fr. Močnik izdal je knjigo: „N o v a avstrijska mera in v a g a. Knjižica slovenskim šolam v porabo". Dobiva se pri Giontini-ji, Garberji in Tillu v Ljubljani po 25 kr.
2.	Hrvatska književnost. — Naš rojak g. prof. Valjavec izdeluje „latinsko-hrvatski rečnik" za šole. Vlada mu je v ta namen dovolila odpust.
3.	liazne književnosti. — Prof. dr. Miklošič izdal je delo: „Dio Zigeuner, ihre Sprache und ihre Wanderungen". — Prof. dr. Krones v Gradci izdal je delee pod naslovom: „Die Grafen von Cilli" (pri LeykamJosephsthalskem družtvu v Gradci). Sodr-žanje tega tudi Slovencem zanimivega delca je: „Die Souneker Cillier —• Altgraf Hermann II. — Graf Friodrich II. und Veronika v. Teschenitz — Barbara von Cilli — Ulrich II., der letzte Cillier".
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Jelovšek. Tisk in založba Narodne tiskarne v Maribora,