Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 30. aprila 1924. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. Cena 38 Din za celo leto. _ Za InozecMtvo 60 Din. — Posamezna itevilka 1 Din. — V inseratnen delu vsaka drobna vrstica ali nj*t prostor 10 Din. emsibo iu. Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitva Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Pred občinskimi volitvami. Skoro v vseh občinah Slovenije bo spet moralo govoriti našo ljudstvo svojo besedo. Razumljivo je, da občinske volitve ne dvigajo toliko prahu kakor kake volitve v državni zbor, vendar jim ne smemo odrekati velikega pomena za ves razvoj našega javnega življenja. Naša stranka je avtono-mistična, zato se zaveda, da mora ljudstvo povsod priti v polni meri do svojo besede. Močna država bo le takrat mogoča, če bodo dobro urejene in zadovoljne pokrajine, in \e pokrajine bodo spet samo takrat prišle do veljave, če bodo imele dobro vodene občino. Zato je tudi izid volitev v najmanjši slovenski občini z« našo celokupno misel velikega pomena. Ako bodo volilci volili v občinah ljudi, ki jim je blagor občine sveta stvar, potem bodo tafce občne podlaga in najčvrstejša opora združene Slovenije, za katero se bojujejmo. Pri nas včasih po-manjkuje čuta za skupnost. Le prevečkrat posamezniki hočejo priti do veljave brez ozira na to ali pri tem skupno življenje pridobi aH trpi. To je stari duh liberalizma, ki jo prešel žalibog globoko med naše ljudstvo, zašel tako, da se mnogi tega niti ne zavedajo. Zato moramo klicati slovenskemu narodu vedno in vedno: držimo skupaj, re hožemo, da so nam bo kdaj bolje godilo. Občinske volitve, ki se bodo sedaj vršile, 80 prilika, da tega duha skupnosti poživi- Naj bi ob teh volitvah rastla zavest, da zadnji volilec nosi odgovornost za svojo ob-crao, pa tudi odgovornost za korist celega naroda, Radi tega torej Slovenska Ljudska ojranka polaga veliko važnost tudi na občinske volitve. Nasprotniki našega naroda, naj bi bili 6 fako navdušeni »živio Slovenci«, bodo vse storili, da bi pri teh volitvah odvrnili voiilce od Slovenske Ljudske Stranke. Do-Ij ?. !cdo razni Žerjavovi liberalci, katerih m zavodi se rede od jugoslovanskih krnMnIc' da bodo Prišli ob vso velJavo ta" },„ ; kadar se bo naše ljudstvo otreslo du-< razkrajajočega liberalizma in zavedlo, oLk301'^0 posamezniki zapostaviti svoje » koristi,- če hoče narod sebi boljše izžomn-°Sti- 0ni vedo> da ljudstvo tem lažje ■ čimbolj je razdvojeno. Ker je SLS tista stranka, katera vedno povzdiguje svoj glas pdoti oderuštvu, proti izmozgava-nju ljudstva in ki kliče narodu, da je njegova rešitev le v sodelovanju vseh slojev, zato je čisto razumljivo, da to stranko vsi napadajo. Je pa to tudi najboljše znamenje, da je naša stranka na pravi poti. Nasprotniki bodo skušali pri teh volitvah na razne načine zbegati voiilce. Ustanavljali bodo razne »neodvisne stranke«, postavljali razno »gospodarske liste« samo, da bi razbili disciplino naših vrst. Pripovedujejo nam, (la prihajajo nekateri celo pod firmo repu-blikanstva, samo da bi ljudi odvrnili od naše stranke in da bi mogli potem pokazati na te voiilce in reči: »Poglejte, saj hi več slovensko ljudstvo s SLS, katera zastopa avtonomijo Slovenijo«. Sestavljalo in vlagale se bodo v prihodnjih dneh kandidatne liste. Povzročale bodo skrbi in težave. Marsikje se bo treba ravnati po krajevnih razmerah. Nikjer pa ne pozabite, da morajo biti to občinske volitve izraz hrepenenja našega naroda po svobodi in dokaz, da naše ljudstvo pravta-ko misli o avtonomiji, kakor je mislilo. Čo prihajajo tedaj k vam razni ljudje, oglejto si jih dobro, če niso to morda velesrbski »Slovenci« in če ne nosijo skritega znamenja liberalnega izdajstva. Vsem pa naj velja: »Zvestoba za zvestobo«. Država na razpotfu. Pred tako važno odločitvijo naša država od svoje ustanovitve sem še ni stala kot sedaj. Mirno in s popolno gotovostjo lahko rečemo, da se bo v prihodnjih dneh odločilo, ali obstoj naše države stoji na trdnih tleh, ali morda stoji pred razsulom. Zakaj če se dosedanja politika koruptnih in moralno pokvarjenih velesrbov še nadaljuje, se bo država v doglednem času sama sesedla v kup razvalin, ker bo pokvarjeno, materialistično in kor.iptao velesrb-stvo izmozgalo iz nje vse tisto življenjske sokove, ki so jo ustvarili. Pašiča in njegove hrvatske ter slovenske bankirske pomaga-če danes z najmirnejšo vestjo prištevamo najhujšim sovražnikom države in krvosesom delovnega ljudstva. Tega se tudi najvišji gospod v državi že prav dobro zaveda. Zato se na vse načine brani še nadalje pustiti krmilo države v njihovih rokah. Prav dobro pa vemo, da je odločitev zanj silno težka. Ker Pašič ima veliko moč, ne sicer v ljudstvu, za katero se presneto malo briga, temveč v bankah in kapitalistih (in ti so žal v vsaki državi med najmočnejšimi politiki) v raznih generalih in v zunanjih državah, ki vedo, da jim je Pašič pripravljen delati velike usluge, samo da sebe obdrži na krmilu. Zato je ta boj, ki ga bije dr. Korošec proti Pa-šiču nekaj tako ogromnega in, velikanskega, da se tega nikdar ne bojno mogli dovolj zavedati. Obenem pa nekaj tako potrebnega, da brez teg^ , „a in brez končne zmage postanemo vsi skupaj najnesreft-nejši gospodarski, politični in kulturni sužnji svobodomiselnega kapitala. Radi pravoslavnih velikonočnih praznikov se kriza v preteklem tednu ni daleč premaknila. Ves teden je stal v znamenju obupnih Pašičevih poskusov, kako sebe in Pribičeviča obdržati na krmilu. 23. aprila. Veliko se piše in govori v. Belgradu o tem, da bi so v francoski blok proti Rusiji pritegnila tudi Jugoslavija. Tu gre najprej za Besarabijo, ki je sedaj v rumunslcih rokah, toda jo Rusi brezpogojno zahtevajo zase in vlada zato med obema državam zelo nevarna napetost. V vojski med Rumunijo in Rusijo naj bi pomagala Rumuniji tudi Jugoslavija. Pravijo, da je Pašič pripravljen stopiti v to nevarno zvezo in se zavezati nastopiti proti Rusiji, samo da se obdrži na vladi. Zato je tudi že vse uredil, da potuje kralj v Pariš, kamor naj bi ga on spremljal, dasi je že odstopil. V koliko so te Pašičev® intrige resnične, bo pokazala bodočnost. Veliko po7/ornost vzbuja dejstvo, dai sta prišla v Zagreb radikalni poslanec Na-stas Petrovič in Protičev prijatelj dr. Iva-nič, ki sta se zgovarjala z Radičevci. Zvedelo se je, da je bil Petrovič poslan na višjo željo v Zagreb, da tam dobi od Radi-čevcev odločno izjavo, kakšne načrte in nazore imajo glede državne preuredbe. Od njihovega odgovora je odvisno, če se kralj končnoveljavno odloči zoper Pašiča. 24. aprila. Kralj je sprejel predsednika zemljeradniškega kluba Vojislava La-ziča in predsednika kluba Pribičevičevih liberalcev. Lukinič je svetoval kralju, naj l1 Pašiču poveri izvedbo volitev. Kralj je nasvet odklonil, češ, da ne more poveriti zaupanja vladi, ki nima večine v narodni skupščini in o kateri vsa znamenja kažejo, da volitev ne bo svobodno vodila. Očital je Lukiniču slučaj v Subotici, kamor je vlada poslala plačane bande, da so Da-vidoviču razbili shod. Liberalci in radikali so bili strašno poparjeni radi teh kraljevih besedi in radikali so očitali Pribičeviču, da je vsega kriv. 26. aprila. Radikali so poslali v Zagreb ministra dr. Stojadinoviča, ki naj bi Btopil v zvezo s Hrvati, če bi moglo priti do kakšnega zbližanja med njimi in radikali. Seveda je mož pogorel. — Na dvoru je bil sprejet Ljuba Davidovič. Sprejeti bodo tudi Radičevci, kadar prinese Nastas Petrovič zadovoljiv odgovor od njih. — Radičevi poslanci stoje v neprestanem stiku z Radičem, ki živi na Dunaju in odobrava politko hrvatskih poslancev. 28. aprila. Radikali so poklicali v Bel-jrad več generalov, ki naj pritiskajo na kralja v smislu Pašičevih načrtov. Napetost med liberalci in radikali se veča. Pri-bičevičevi in Žerjavovi liberalci postajajo vedno bolj osamljeni in se jih radi njih iškarjotstva povsod izogibljejo. — Dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Krnjevič (Ra-dičevec) in Nastas Petrovič (radikal) so imeli važen posvet, katerega vsebina pa se drži v največji tajnosti. — Hrvati bodo izdali na narod obsežen okiic, kjer bodo razložili svoje razmerje do opozicije, do Pašičeve vlade in do države. Od tega oklica bo veliko odvisen nadaljnji razvoj državne krize. — Radičevci so se izrekli za vstop v vlado. — Pašič se je z velikim spremstvom in s sijajno slovesnostjo v pondeljek odpeljal v Bosno na shod v Bje-lino, kjer so žandarji spravili skui>aj veliko množico ljudi, ki so morali padajočo zvezdo navdušeno pozdravljati. Popolnoma varno naložita svoj dsnar pri S B b a e c < v Ljubljani r. z. z o. z. Id sc je PRESELILA iz hiše Uršuliuskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg bolela «UN!ON«. — Hranilne vloge se obrestujejo najboljše z ozirom na višino zneska in odpovedni Jas Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa paliča olj Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah, 5S81 ZOPER SLABOKRVNOST SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste pravniki najbolj »AROMATIČNO ŽELEZNATO TINKTURO«, ki jo izdeluje lekarna »Pri angelu varim« na Vrhniki. — Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo vživajo odrastli in pa otroci z najboljšim uspthom. 1 stekknica (pol litra) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpola-iol Pišite na lekarnaria HOČEVAR-JA na VRHNIKI J 2r d Nova maša. Dne 4. majnika bo obhajal slovesnost nove maše v Št. Jerneju g. Gregor R e c e 1 j, ki je sin-edinec višjega lokomotivnega preglednika. Rojen je bil v Inomostu ter je stopil v red Cisterci-janov v Zatični. Njegova srčna želja je, da obhaja to lepo slovesnost v rojstnem kraju svojega očeta. d V mesccu februarju se je izselilo iz naše kraljevine 1794 oseb in sicer: 1212 moških in 582 žensk. Po pokrajinah od koder se selijo, odpada na Vojvodino 986, Hrvatsko in Slavonijo 307, Dalmacijo 264, Srbijo 85, Slovenijo 64, Črno goro 19, Bosno in Hercegovino 9. Po poklicu je bilo kvalificiranih 88, nekvalificiranih 205, kmetov 1070. Po krajih izselitve odpada na Brazilijo 825, Kanado 322, Zedinjcne države Amerike 250, Argentinijo 221, Avstralijo 121, Novo Zeland!jo 34, Chile 9, ostale zemlje Amerike 10 ter ostale zemlje sveta 2. d Nova odgovornost občin. Minister za pošto je raztegnil zakon o brzojavu in telefonu za Srbijo na celo državo. Po tem zakonu so občine odgovorne za vsako poškodbo, ki se izvrši na brzojavnih in telefonskih napravah v njih okolišu in so dolžne škodo povrniti. Imajo pa občine pravico od storilca zaldevati povračilo. Centralizem občinam bremena samo nalaga, pravice pa samo jemlje. Liberalci in norci bodo kljub temu volili dr. Žerjava, ki mu je centralizem največja in edina zapoved. d Vozni listki za tja in nazaj se bodo začeli izdajati na vseh železniških postajah od 1. maja dalje. d Birma v dekaniji Kranj se vrši v sledečem redu: 1. šmartin na belo nedeljo, dne 27. aprila. 2. Besnica v ponedeljek, dne <3. aprila. 3. Mavčiče v torek, dno 6. majnika. 4. Smlednik v sredo, dne 7. majnika. 5. Zapoge v četrtek, dne 8. majnika. 6. Trbo-je v petek, dne 9. majnika. 7. Kranj v nedeljo, dne 11. majnika. 8. Šenčur v ponedeljek, dne 12. majnika. 9. Cerklje v torek, dne 13. majnika. 10. šenhirška gora v sredo, dtie 14. majnika. 11. Velesovo v četrtek, dne 15. majnika, 12. Olševck v petek, dne 16. majnika. 13. Kokra v soboto, dne 17. majnika. 14. Jezersko v nedeljo, dne 18. majnika. 15. Jezersko v pondeljek, dne 19. majnika. 16. Preddvor v torek, dne 20. majnika. 17. Trstenik v sredo, dne 21. majnika. 18. Goriče v četrtek, dne 22. majnika. 19. Predoslje v petek, dne 23. majnika. 20. Naklo v soboto, dne 24. majnika. 21. Tržič v nedeljo, dne 25. majnika. 22. Lom v pondeljek, dne 26. majnika. 23. Kovor v torek, dne 27. majnika. 24. Duplje v sredo, dne 28. majnika. 25. Križe v četrtek, dne 29. majnika. 26. Podbrezje v soboto, dne 31. majnika. d Kaj je boljše za lanta: društvo ali ostnrija? Velikonočne praznike so letos fantje na kmetih, kakor običajno praznovali s pijančevanjem. Posledica tega je veliko število pretepov in pobojev, ki so se dogodili rned prazniki. Samo na mariborsko okrožno sodišče je orožništvo prignalo 25 pretepačev, od katerih ima marsikateri na vesti težko poškodbo. d Slovenska krščanska ženska zveza jc darovala od izkupička oljčnih vejic po 800 Din sledečim Elizabetnim konferencam: stolni, šentpeterski šentjakobski, trnovski in meščanski, llazen tega je darovala 200 Din revni družini v Trnovem. d f Anton Vilfan. (Dopis.) V petek, dne 25. aprila, smo na Ježici položili z velikimi častmi k večnemu počitku g. Antona Vilfana, daleč širom Slovenije znanega gostilničarja >pri Alešu«. Pokojnik je bil velik dobrotnik cerkve in vseh naših društev. Župni cerkvi je v svoji velikodušni darežljivosti kmalu j)o prevratu kupil muli bronasti zvon; še prej pa ji je poklonil več cerkvenih predmetov, med drugim z zlatura vezeni masni plašč. Polnih 11 let je bil naš župan in se je pod njegovim županovanjem poleg mnogih drugih občekoristnih naprav zgradil vodovod. 29 let je bil predsedn.k krajnega šolskega odbora in je kot tak storil zelo veliko dobrega za prospeh in po-vzdigo tukajšnjega šolstva. Bil je zvest pristaš SLS, ki je vselej in povsod storil svojo dolžnost. Na : Domoljuba« je bil naročen od njegovega početka. Na njegovi slednji poti ga je spremilo z vencem tudi orlovsko društvo, čigar podpornik je bil, obojo gasilskih društev, vsa šolska mladina v spremstvu svojih učiteljev, občinski odbor, ki mu je tudi poklonil krasen venec, in ogromno število njegovih prijateljev in znancev. Blagemu pokojniku naj nebeški Dobrotnik podeli blaženi mir. Preostalim, zlasti g. soprogi, pa izrekamo ob tej težki izgubi svoje prisrčno sožalje. d Novice iz Amerike. Katoliški ameriški Slovenci se prav pridno gibljejo. Ustanavljajo namreč prav pridno podporna in izobraževalna društva. Pa ne samo to. V zadnjem času so v raznih slovenskih naselbinah priredili par prav lepih katoliških shodov. Sedaj poročajo, da se je vršil v Cambridge, Pa, dne 7. aprila prav dobro obiskan katoliški slovenski shod. Tudi v Clevelandu, Ohio, se v kratkem vrši enak shod. Zastopniki slovenskih cerkvenih iu podpornih društev so na svoji seji dne 6. aprila sklenili, da se vrši prvi slovenski katoliški shod v Newyorku dne 25. maja t. 1., in sicer v Arlington Hallu. — V Collin-woodu, ki je ena največjih slovenskih naselbin, se vrši katoliški shod dne 25. maja, V obeh mestih se delajo velike priprave, da prireditvi častno izpadeta. Samo posebi se razume, da slovenskih zapeljanim rdec-karjem taki shodi niso všeč in se z vso jezo obregajo v svojem časopisju ob nje. — Iz Steeltona, Pa, poročajo, da so začeli rrcC* kratkim s kopanjem temeljev za svojo slovensko farno šolo, ki jo v kratkem pri f no zidati. Šola bo stala 35 tisoč dolarjev (okoli 7 milijonov 600 tisoč kron našega denarja) in bo jako moderna. Imela bo pet sob m dvorano. To delo je začel tamkajšnji navdušeni preč. g. župnik Luka Gladek, sedanji duhovni vodja KSK Jednote. — Nasi izseljenci v Canonsburgu, Aleksandan m drugih bližnjih naselbinah (Pa.) so v spo- razumu z zastopniki slovenskih podpornih društev sklenili, da ustanove svojo župnijo in zgrade cerkev. Zemljišče v Aleksandru ie že kupljeno in zagotovljeni prispevki podpornih društev. Tudi s cerkvenimi oblastmi je stvar že urejena. Z zidanjem cer-jjV0 prično takoj. — V Kock Springs jo dne 28. marca ponesrečil Valentin Potočnik. Zrušil se je nanj premog; ostal je na mestu mrtev. Kodom je bil iz Škofje Loke in je prišel šele po vojni v Ameriko. Na podoben način je ponesrečil tudi Karel Zor, rodom iz Jarš pri Kamniku. Zrušila se je nanj velika plast skalovja ter ga popolnoma zmečkala. V Stantonu, v državi llinois, je umrla Barbara Keven iz Bereče vasi na Belokranjskem. Ko žena še ni bila pokopana, se je v njeni rodbini pripetila še druga nesreča. Njen desetletni vnuk Šubic se je igral l nekim 16 letnim prijateljem, šubic je imel puško in ker ni vedel, da je nabasana, je pomeril na svojega prijatelja in sprožil. Strel je zadel dečka tako nesrečno, da je po treh urah umrl. — V Rice, Minn, je dne 7. aprila t. 1. umrla gdč. Marija Trobec, sestra pokojnega škofa Jakoba Trobca in slovenskega župnika v Rice, Johna Trobca. Pokojnica, ki je dosegla starost 84 let, je prišla v Ameriko pred 54 leti in jo ves čas bila pri svojih bratih. — Kakor poroča newyorški Naš dom , jo bil 20. marca v Philippi izvršen grozen zločin. Josipina Ka-stelic se jc peljala z vlakom k zdravniku. Zvečer jo je šel čakat njen mož na postajo, ki je oddaljena komaj četrt ure od njegovega stanovanja. Ko so je žena pripeljala, ni bilo moža nikjer. Naslednjega dne pa so našli v bližini njegov klobuk in kosce lo-\wije. Komisija jc ugotovila, da je bil Kastelic razgrel jen. Groznega umora jc osumljen neki tamkajšnji Slovenec, ki jc zločin baje že priznal. d Velikanska železniška nesreča se je zgodila prejšnji teden v Švici. V Bellin-zoni, pred vsponom k gothardskemu predoru, so k milanskemu brzovlaku priklopih dve električni lokomotivi. Vlak so je pričel pomikati vedno hitreje in jc žo vozil s hitrostjo nad 60 km na uro. Bilo je ob 2. uri zjutraj; vsi potniki so spali. V polni temi jo drdral napol razsvetljeni brzo-vlak po progi, ki se polagoma dviga. Naenkrat sta se nasproti prikazali dve luči drugega vlaka, ki je z znatno hitrostjo vo-zj' mvzdol. Kratka razdalja je še ločila a vlaka, ki sta na istem tiru vozila drug proti drugemu. Z obupnimi napori sta skušala strojevodji ustaviti lokomotivi, a bilo J« ™ prepozno. Vlaka sta trčila z velikanko silo skupaj. Lokomotive so se prekuc-1 f.; vagoni razbili, škoda ne bi bila tako velika i m število žrtev ne tako visoko, če nova nesreča. K milanskemu np Li nastala ie n JC bil Priklopljen nemški vagon, ki pi.' .razsvetljen z acctilcnskim plinom. goret'V1 D - So se razbili in P]in zaCcl objeli , živele v vagonu so v trenotku ftiii l,1;"011'- gorečega vagona so se pomov™llci>,stokanje in obupni klici na vito L ejj pa ''e nadaljeval svoje grozo-tudi it r- °ro istočasno je pričel goreti rayrP(in jra,nvki vag°n prvega in drugega konfnn ozar j® traJal eno uro- Ko 80 Irunl« m °-gli Pogasiti ogenj, so začeli iskati goni „ •,ajvo8 žrtev bilo v nemškem vajenskega vlaka. Vsi potniki, ki so bili v tem vagonu, so popolnoma zgoreli. Zadnji vagoni vlaka k sreči niso bili poškodovani. Potniki teh vagonov so le lahko poškodovani. Tudi poštno osebje je ostalo nepoškodovano. Ugotovilo se je, da je okrog 30 oseb mrtvih in 50 težko ranjenih. d Zlatnina črnogorskega kralja. Te dni je odkril v Cetinju neki uradnik finančnega ministrstva v prazni sobi, ki je služila za nekak magacin, celo kopo velikih kovčekov, o katerih nihče ni mogel dati natančnejšega pojasnila. Uradniki so vedeli samo, da je v njih shranjeno neko blago črnogorskega kralja, daljo pa so ni nihče zanimal. Temu uradniku pa je prišlo na um, da je kovčeke preiskal. V svojo veliko začudenje jo odkril, da vsebujejo pravcati zaklad — dragoceno srebrno in zlato namizno orodje kralja Nikole, katerega je on zbiral kot nekako posebnost celo svoje življenje in ki je danes vredno več deset milijonov dinarjov. O svojem odkritju jc takoj obvestil finančno ministrstvo, ki je ukazalo kovčeke prepeljati v Belgrad. poslovil poslednjič od njega. Naj uživa mir, med nami pa hvaležni spomini V mestu Velikovcu, katerega smatrajo Nemci za trdo nemškega, je bil pri zadnjih občinskih volitvah izvoljen v mestni občinski odbor tudi dr. Petek, deželni poslanec Koroške slovenske stranke. Nemci vseh strank so porabili vsa dopustna in nedopustna sredstva, da bi zabranili njegovo izvolitev. Pod takšnimi razmerami kot so šli na volišče velikovški Slovenci, je junaštvo teh ljudi vsega priznanja vredno. Dobili so 69 glasov, še 4 več kakor pri zadnjih volitvah. VOJAŠKE ZADEVE. Vojaška izkaznica (vojnička isprava). Vsak vojak, ki odsluži svoj rok v kadru, dobi izkaznico, ki mu jo izroči poveljnik čete, v kateri je služil. Ta izkaznica velja za dokaz in potrdilo, da je dotični zadostil vojaški dolžnosti. V slučaju vojaške vežbe se vpiše v to izkaznico, koliko dni je bil na vežbi, ali je bil kaj kaznovan itd. Vojaška izkaznica je zelo važna listina za vsakega Trocki, ustvaritelj ruske rdeče armade, ki je moral radi nesoglasij v sov j' v pregnanstvo na Kavkaz, se jo zopet vrnil v Moskvo. Trocki je bii v Mosl seno sprejet. Naša slika kaže Trockega na vrtu v prognanstvu. jetski vladi .loskvi navdu-prognanstvu. MED BRATI IN SESTRAMI. •j- I. Peterman. Na Otoku ob Vrskem jezeru na Koroškem je umrl 80 letni častni stolni korar I. Peterman. Pokojnik je poleg tega, da je z vso vestnostjo izpolnjeval svoje dušnopastirske posle, s posebno skrbnostjo zbiral in ohranjeval starodavne dragocenosti, ki imajo danes milijonsko vrednost. Zaslovel je po deželi in_izven nje po svoji velevažni spominski knjigi, v kateri opisuje znamenitosti obeh cerkev na Otoku, potem otoške pravljice in v tretjem delu vso zgodovino Otoka od devetega stoletja dalje. Knjigo krase tudi razne lepe slike. Ljubil je tudi slovensko pesem, jo rad prepeval in sam pesnil in zlagal melodije. Pri njegovem pogrebu je bilo 26 duhovnikov. Pogrebno sv. mašo je zanj opravil sošoleo kancler Vidovic; Malgaj iz Čanjc pa se je v slovenskem in nemškem jeziku bivšega vojaka. Rabil jo bo v neštetih slučajih, zlasti ako bi vstopil v državno službo, jo mora vselej priložiti prošnji. Zato mora paziti, da je ne izgubi. Ako kak obveznik izgubi svojo izkaznico, mora predložiti pismeno in kolekovano prošnjo pristojnemu poveljstvu vojnega okrožja, da dobi drugo. Ko vojak odsluži rok, se mora z vojaško izkaznico zglasiti pri županstvu. Istotako mora v slučaju preselitve izkaznico radi vojaške evidence predložiti dotič-nemu županstvu. Vprašanje: Ob zadnji mobilizaciji sem bil vpoklican in prideljen 40. pešpolku in sicer k orožni četi, dasi sem invalid in za orožje nesposoben. Kaj mi je storiti, da no bi bil ob eventuelnih orožnih vajah zopet prideljen k četi? F. G. S. Odgovor: Vsak vojaški obveznik, ki misli, da je postal za vojaško službo nespo 3' nnznmiiFi Jžk. n Kmetska zveza na Gori pri Sodraiici ima svoj redili občni zbor v nedeljo, dne 4. majnika po popoldanski službi božji v ioli. Člani in drugi naši Somišljeniki se rabijo, da pridejo v obilnem števUu na občni zbor. Govornika dobimo iz Ljubljane. n Rob. Naše izobraževalno društvo igra »Miklovo Zalo« dne 4. maja ob treh popoldne. Pridite pogledat vsi lepo igro. n Vojniški orlovski odsek priredi dne 4. maja krasno igro >Deseti brat«. Igra je dramatizirana po enanem Jurčičevem romanu, ki ga je izdala Mohorjeva družba Celo dejanje se vrši na Dolenjskem, osebe so zajete iz naroda, da omenjamo le Krjavlja in Martinka; desetega brata. Pred igro bo petjo pevskega zbora v Vojniku in med odmori evira godba. Predprodaja vstopnic v nedeljo 4. majnika od 8 do 10 dopoldne v dvorani. K obilni udeležbi vabljeni vsi! — Odbor. n Breznira. V nedeljo 4. majnika se vrši v stari Soli na Breznici sestanek Jugoslovenslte malice. O njenem pomenu in namenu poroča g. župnik Fr. K& Finžgar. Po govoru g. župnika igrajo Matični člani enodejansko burko >liaztreseiica<, ki bo izzvala obilo smeha. Po igri prosta zabava s petjem. Vstop vsakemu prost. Začetek ob 3 popoldne. n Seja mlekarskega društva bo v nedeljo dne 4. maja ob 9. uri in za naprej vsako prvo nedeljo v mesecu in.sicer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Udeležba je obvezna. n Vojni invalidi, vdove in sirote, ki so včlanjeni pri Udruženju vojnih Invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS, podružnica Ljubljana in ki so svo-ječasno oddali odnesno izpolnili statistične pole ali popisnice ter Izročili podružnici tudi svoje slike, dobiio sedaj nove članske knjižice. Izdajajo se med uradnimi urami v društvenih prostorih. Za i aie žcoe in dekleta je prepotrebna knjiga Mmimm mmmtr Velika izda a z mnogimi slikami v besedilu in 33 barmniml tabelami s 193 slikami v naravnih ba-vati. Sedma izdaja. Priredila S. M. Feltcita Kalinšek. Lepo vez. Din 220Dobi se v iugosiovonsfri Knjigarni v Ljubij-Tni. %0)hc>l;»'l tlvolni stroji za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi edino pri JOSlp P^tCUtlC LfUblJcIII«!, ob vod' bll2» Prešernovega spomenika ftotam potrebščine za tlvitie, krojače, fevl|ar|e in sedlarje. Galanterija ln vse drobno blago. pridnega, vajenega konjem in izvozu lesa, samca ali z malo družino, katere člani eo gospodarskega dela sposobni, sprejme proti stanovanju in deputatu v naravi ter dobri plači GRAŠČINA NA DOLENJSKEM. - Ponudbe na upravo •Domoljuba« pod šilro «HLAPEC itev. 2412«. soben, ima pravico, da se javi naborni komisiji ob priliki rednih naborov za njegovo domovno občino. Naborna komisija ga pregleda, oceni njegovo sposobnost ter ga nato prideli oddelku, ki odgovarja njegovi sposobnosti za vojaško službo. V gornjem slučaju se najprej prepričajte, kam ste pri-deljeni. To je razvidno iz >ratnega razporeda«, ki so ga prejeli vojni obvezanci od županstva, ali pa iz vojaške izkaznice. Ako ste prideljeni k orožni četi in menite, da ste za orožje nesposobni, tedaj se javite naborni komisiji ob priliki letošnjega nabora za Vašo občino. S seboj vzemite tudi vse vojaške dokumente, da jih lahko po-kažete komisiji. ii1 PDUTlCrn • ZHPISKI p Tajništvo SLS opozarja somišljenike, naj pazijo na razglase o občinskih volitvah, da vedo kdaj vlagati kandidatne liste. Ce ni posebej določen dan za vlaganje list, vložite jih takoj, ko je določen dan volitev. Cesar kdo ne razume, naj vpraša pri tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna. p Shodi SLS. Po deželi se vrše shodi SLS, kjer poročajo poslanci o položaju. Ljudstvo zelo natančno zasleduje orjaški boj, ki ga bije dr, Korošec v Belgradu proti balkanskemu peklu in vsem poslancem z navdušenjem izreka neomajno zaupnico. p Dr. Žerjav — velesrb. Dr. Zorja-vovo glasilo :0rjuna« je jasno povedalo: »Vse delo za državo že vsa leta obstoja Jugoslavije na ramah Srbov, zato jim gre nadvlada.« Torej Slovenec, plačaj in pogini, Velesrb (— ki niti pravi Srb ni) pa baši svoje žepe in izkoriščaj državo. Če dr. Žerjav misli, da bo s takimi načeli pridobival Slovence na svofjo stran, potem naj gre spreobračat Mussolinija, da bo postal navdušen Slovenec, pa l>o imel več uspehov. p Od Pašiča plačani slovenski list ?Ra-dikak na vse pretege hvali Pašiča in agi-tira zanj. Po mnenju teh srburjev naj Slovenec iu Hrvat še naprej gradita Srbom tovarne, ceste, železnice in šole, v plačilo naj pa dobivata brce. Kako je nekdanji slovenski borilec Grafenauer zašel med te ljudi, nam je neumljivo. p Proč vržen denar. Po novem finančnem zakonu dobijo državni uradniki nekaj poviškov. Toda vlada jih no izplačuje. Pač pa so si gospodje liberalni in radikalni ministri takoj dali izplačati povišane plače: g. Pašič 50.000 Din, drugi ministri po 40 tisoč dinarjev. Tako dobivajo ljudje, ki so državi povzročili že na stotine miljonov škode, še sijajno plačo za to svoje razbojniško delo. Nezavednost volilcev, ki tako stvar trpe, je pa res najdražja stvar na svetu. p V velesrbsko naročje. Liberalcu jo izdajstvo lastnega naroda prešlo v meso in kri. Dr. Žerjav je postal pravi iškariot slovenskega naroda, na Primorskem so pri državnih volitvah najhujši liberalci in sokoli kar v množicah volili fašiste (tako, da se je celo »Jutro« zgražali nad njimi) in sedaj so tudi liberalni nasprotniki dr. Žerjava srečno prijadrali v velesrbski tabor. Takozvana narodno - napredna stranka (Ravniharjeva struja v liberalni stranki) je namreč sklenila, da se združi z vele-srbsko Pašičevo radikalno stranko. p Norost centralizma. Notranji minister je ukazal, da morajo vse občine svoje volilne imenike v prepisu poslati v Belgrad. Za to bi bilo treba v Belgradu precejšnjega magacina, kamor bi mogli naložiti te skladovnice, pregledati bi jih seveda nihče ne mogel. Iz tega se vidi, da je to samo nagajivo nalaganje dela našim županom. Žerjav—Pucljev centralizem naravnost besni. — Sedaj je ta odredba preklicana. PDStfGTll Francosko-romnnska zveza. Romunija se boji Rusije radi Besarabije in zato bi rada sklenila s Francijo posebno, proti Ru. siji naperjeno zvezo. Do sklepa pogodbe pa še ni prišlo, ker Francija noče podpisati, dokler ne dobi jamstva, da Romunija v slučaju spopada med njo in Rusijo ne bi ostala osamljena, temveč da bi našla podporo še pri neki balkanski državi. Romunski zunanji minister je dal naglasiti, da se Romunija v tem pogledu naslanja na kraljevino SHS. Francoska vlada pa je želela dobiti potrdilo tudi od naše države, vsled česar je romunski zunanji minister posredoval o omenjenem smislu pri našem poslaniku, ki je takoj o vsem tem obvestil belgrajsko vlado, odkoder pa še ni dobil točnega odgovora. Medtem pa je nenadoma in tajno (inkognito) odpotoval v Francijo naš zunanji minister dr. Ninčič; po službenih poročilih v družinske svrhe, po drugih poročilih pa, da so pouči o vprašanju fran-cosko-romunske zveze. Grčija. Italija je kot prva izmed velikih držav priznala republiko. Verjetno je, da je storila to tudi raditega, ker je hotela s tem demonstrirati proti grški dinastiji, ki je v zvezi z romunskj kraljevsko rodovino. V zadnjem času sta priznali novo republiko tudi francoska in japonska vlada. Isto namerava v kratkem storiti tudi Belgija in drugo države. Ker je novo republiko priznala tudi Francija, jo bo seveda tudi Romunija kljub rodbinski zvezi obeh dinastij. Grška vlada je proglasila ukaz o zaščiti republike, ki je stopil 23. aprila v veljavo, Ukaz določa kazen izgnanstva, združenega z zaplembo premoženja za publikacije, dejanja ali besede, ki stremijo za tem, da bi grdilo državno oblast ali zmanjševale njen ugled ter skušale strmoglaviti republiko, ali pa da bi skušale oporekati veljavnost ljudskega glasovanja. Rusija. Narodni komisar za vojno Tro cki je po svojem prihodu iz južne Husije, kjer se je zdravil, v Moskvo podal več zanimivih izjav o odnošajih sovjetske Husije do različnih evropejskih držav. Med dni; gim je dejal: Ruska sovjetska zveza želi po doseženih gospodarskih in političnih uspehih, mir. Vedno je pripravljena sodelovati z drugimi državami za omejitev oboroževanja, za gospodarsko sodelovanje m za preprečitev vojne nevarnosti med rusko sovjetsko zvezo in drugimi državami, k'nI izključena spričo napadalnega imperializma nekaterih držav, ki je edini vzrok obstoju rdeče vojske. Glede odnošajev z munijo je Trocki izjavil, da Rusija Romunije ne namerava nupasti. Rusija bo storil : vse mogoče, da da Besarabiji brez eneg^ samega strela možnost, da sama 0(,' tiko angleškega ministrskega predsecin (Dalie ulfll na naslednil strani epodal i ~ i r n ->* i»" i* " f; DRAGOMELJ. "~V noči "na veliko nedoljo je nekdo rlomil r ,t,r»mbo i>rl Bcgcljnu in pokradol mnogo Buhe žnosniBe, nekaj obleko Itd. ŽUŽEMBERK. Velikonočni pondoljek je nonadno smrti Izdihnil svojo blago dušo tajnik tukajšnjega Orla Drugo Lavrič. Bog bodi plačnik njegovi ljubezni do rsega dobrega in tolnžba težko obiskaui družini. 6T. PETER PUI NOVEM MESTU. No dopada nam, če je časopis v svojih dopisih preveč oseben. Pa vendar tudi mi to pot nc moremo drugače, kakor da s potnim inicnoai označimo osebo in njene nerednosti, to pa zato, da med drugim javno opozorimo pristojno oblast, da čuva javno nravnost, kakor j« to njena dolžnost. V naši župniji imamo človeka, ki ni domačin, marveč se je od drugod priženil le-sem. Kad bl Igrnl v ob-einl boljšo vlogo. Je kreinar ln član občinskega odbora. »Samostojni« so mu poverili to zadnjo ("ast, z.a kar na no se bržčas žo večkrat pokesali. Ta 11102 je Frane Salehar Iz Sevnega. Zadnjih par iet je zagrešil kot gostilničar in kot privatna oseba že toliko ne-rednosti, da je imelo sodišče in glavarstvo ponovno z njim opraviti. Toda mož se ne da ugnati 110 zlepa no 7,grda. Počenja grdo-toijp, katerih luknj 110 moremo zapisati. Režemo le: To so ostudnosti, ki ubijajo javno moralo in kličejo: »Oblast, kje sit« Novomeško okrajno glavarstvo ln domačo orož-niško postajo opozarjamo samo na dva slučaja izza zadnjih dni. O prvem, ki so jc vršil javno ob belem dnevu nekako sredi postne-m rasa pod vasjo Zdirijavas, vedo veliko nalepcga povedati prebivalci te vasL Nc pripovedujejo radi Zdlnjcl o takratnih Salehar-jevih grdobijsh v podrobnostih, to pa radi povedo vsakemu, da so prašiči v njihovih svinjakih bolj dostojni, nego je bil Salehar to pot! Njegovo obnašanje je bi!o ialo gnus« ao, n.Vgovo govorjenje tako bogokletno, da so ljudje res radovedni, bo li obldst kaj sto-fila v zaščito javne nruvnosti iu dostojnosti «li nič. — ln ta človek ima -vostilno, javno Pristopno vsakomur! Itadi obrtnih prestopkov mu je bila krčmarsVv. koncesija že za tri mesece odvzeta. Pa komaj je začel izvrševati svojo obrt, že spet vse polno nered-aosti Pije se pri nJem seveda vsevprek čea policijsko uro, no da bl linel za to dovoljenje. Naj blagovolijo orožniki ugotoviti, do »Ml v iutro je bila Saleharjeva gostilna odprta dne 8. marca t. I., in kaj Jo počenjal »»Iehar dne 19. marca t. 1. v svoji gostilni »floi v času preko policijske nre. Pero se fttavl, ko bl imelo zapisati to svinjarijo. Pola,ost. oblasti je, take podlosti najstrožje MznovaU, takemu človeku pa, kakor je Ša-rlar' enkrat za vselej gostilnlčarsko In ESPiTko obrt odvzeti! V čast naSim lju. bod povedano, da se ogibljejo Salehar, *®»tilne, kakor vrag križa. Saj pa mo- MacDonalda, ki s svoje strani tudi kritizira politiko sovjetske Rusije. Politično na- Pa nikakor ne sme ovirati rusko ; S zvezo in Anglijo, da bi ne raz-rj"1 * obojestransko korist široko mrežo sospodarskih vezi. Predsednik ruske delegacije v Londonu pa je ob neki važni pride ial?r> teko2ih gospodarskih pogajanjih J/j ^"eureditov Evrope je mogoča samo ^ Podlagi volje narodov in na podlagi ne-viad h,1 vseh nar«le pred nedolgiin časom dvakrat »Lurško pastirieo«. Obča sodba je bila: Igralke so izvršile svojo nalogo — izvrstno. Udeležba hvalevredna! DAVOA. Veseli velikonočni prazniki so žalostno končali. Na velikonočni pondeljek od 9. do 10. uro zvečer je na Hičkovšu komaj streljaj od državne meje zgorel hlev in gospodarska shramba. Živino razven dveh telet so rešili. Davčarjl so kot ponavadi pokazali, kaj premore davška požrtvovalnost in neumornost. Vkljub veliki oddaljenosti je vse prihitelo pomagat. Posebno so jo odlikoval oddelek tukajšnje finančne kontrole. Vsi do zadnjega moža so reševali, kar se je rešiti dalo. Pogorclcc jo bil zavarovan za majhne krajcarje. Kako je nastal požar, sc ne ve. Koga prosi ciganka? uiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinniiiiiiiiiiimiiniiiiiiuiMj I Najvarneje nalagate denar v pvpilarno i •3 varnem zavodu 5 1 Hranilnici kmečkih 1 občin v Ljubljani, | Dunajska cesta 32. (Hiša Zadružne Zveze), | nuiuiiiiiiiMiiiiiii!i!iiiiisiii;iininniiiiiiHiiiuMii!iiuiiiui!!f:iiiiiiiiiiiuiuiiq Imaš ti solnčne pege, zajedavcc, nabore, ogerce?, Uporabljaj Elza obrazno pomado! Ali želiš Imeti lep vrat, obraz in roke? Uporabljaj Elza obrazno poinado i Ali so ti roke in obraz občutljivi y zimi in vetra?, Uporabljaj Elza iilijno-mlsčno milo! Ali želiiS imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo? Uporabljaj Elza lilijno-mlečno milo! Ali se tožiš na izpadanja las, prhata ln osivelosti? Uporabljaj Elza pomado za rast las! AU želiS bujne mehke in lepe lase? Uporabljaj Elza pomado za rast las! Ali hočeš biti in ostali lep?, \ Ali hočeš biti povsod rad vi-, *den? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskuil prave Fellcrjeve ELZA-prepa-rate in kmalu boš rekel tudi ti itakor vsi: To je ono prano! Išči v vseh poslovnicah samo prave ELZA-preparate od lekarnarja Feller. Če naročiš naravnost, te stane s pakovanjem in poštnino — če se pošlje denar naprej ali po povzetju —: 1 vel. porcel. lončka Elza obrazne pomade 25 Din 2 vel. pore. lončka Elza pomade za rast las 25 Din 4 veliki kosi Elza lilijnega mlečnega mila 40 Din Različno: Lilijno mleko 10 Din; brkomaz 4 dinarje; najfinejši Hega-puder Dr, Klugerja v veL originalnih škatljah 25 din; najfinejši zobni prašek «Hega« v patent-dozah 15 din; puder za dame ▼ vrečicah 4 dinarje; zobni prašek v škatljah 4 Din, v vrečicah po 3 din; sachet (dišava) za perilo 4 dinarje; šantpon za lase 2.50 din; rumenilo za obraz 12 pismov 20 din; najfinejše parfeme od 20 din dalje; cvet za lase 25 din; Elza-katranovo milo 6 din. — Za različne predmete se pakovanji in poštnina računa posebej. Na te cene se računa ie 10 odat doplačila. — Naročilna pisma je adretirati nu EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Elzatrg 16, Hrvatsko Zdaj z dimnikarjem se sestala, Nevoljen on nad to masažo ga z milom „Zlatorog" oprala. poklical na pomoč je stražo. (Nadaljevanje tledL) Boj rjavemu hrošču! Ni večjega škodljivca, ki povzrcča neizmerno škodo našemu kmetovalcu, kakor je rjavi hrošč. Enako škodljiv je, ko živi kot črv v zemlji in izpodjeda par let korenine žitu in travi ter uničuje poljske in travniške pridelke, in potem, ko pribrenči na dan kot hrošč ter žre in uničuje drevje ter rastlinstv sploh. Zatiranje in uničevanje hrošča je torej velikanskega pomena za de" '-o kulturo. Kajti na tisoče in tisoče jajčec, ki jih zalež? hroščeva samica v zemljo, zaplodi zopet na tisoče in tisoče črvov, in iz teh privre po štirih letih zopet na tisoče in tisoče hroščev na dan, tako da je postala >neumrljivost« hroščev že pri-elovična. Letošnje leto je zopet takozvano hroščevi lbto. Zate je nujno potrebno, da se uvede organiziran boj proti temu sovražniku na-iega polja, travnikov, rastlinstva. Temu boju naj načelujejo naše občili e. Vsa županstva so poklicana, da zbero in porabijo vse sile za pokončevanje tega škodljivca. Sodelovati pri tem boju pa je poklicana zlasti tudi šola in šolska mladina, a nič manj vsak posameznik po svojih močeh. Kakor prejšnja leta deželni odbor, tako Je razposlal letos oddelek za kmetijstvo v Ljubljani okrajnim glavarstvom okrožnico z dne ' 17. marca št. 5646, v kateri naroča županstvom, da naj vse potrebno ukrenejo za pokcnčevanje hroščev. Tudi je nakazal oddelek za kmetij- j stvo nekaterim okrajnim glavarstvom denarne , prispevke od 500 do 2000 Din, ki naj se pora- j bijo kot nagrada šolski mladini za nabiranje hroščev. (Vsa okrajna glavarstva ne bodo prizadeta, ker hrošč, kakor znano, ne nastopa povsod hkrati.) — Žalibog niso državni pri-spevki taki, da bi bilo mogoče ž njimi izdatneje priti občinam na pomoč. Zato naj občine same iz lastnih sredstev dovolijo kolikor mogoče visoke prispevke, saj so za to ne le opravičene, ampak naravnost dolžne v korist občanov v javni blagor. Ker pa se ne more zahtevati od županov, da sami in osebno vodijo pokončavanje hrošča, jim daje § 52 občinskega reda (za bivšo Kranjsko) možnost in pravico, da določijo po sklepu občinskih odborov za posamezne vasi posebne može, ki morajo potem v županovem imenu voditi in nadzorovati pokončevalno akcijo. Kako naj se to izvršuje, daje. podrobna navodila prej omenjena okrožnica oddelka za kmetijstvo, popred pa zadnja okrožnica bivšega deželnega odbora kranjskega, ki jo je izdal dne 17. aprila 1918 št. 4633. (Glej tudi »Kmetovalca« od 15. aprila t. 1.) Pripomnjeno bodi še, da dobe te dni tudi šolska vodstva od prosvetnega oddelka v Ljubljani navodila in odredbe, po katerih naj sodeluje pri polcon-JSavanju hrošča učiteljstvo 8 šolsko mladino. Vsej javnosti pa bodi priporočeno, da so-'deluje pri zatiranju tega škodljivca, ker trpi od škode, ki jo prizadeva kmetu, poljedelcu, sadjarju, ne le ta samo, temveč vsa javnost. Zato tudi naj se vsak posameznik pokori odredbam, ki jili bodo izdajala županstva ondi, kjer se bo pojavil rjavi hrošč. Končno bodi še omenjeno, da je imela tudi stara Srbija in še precej ostra določila v še veljavnem zakonu za zatiranje hrošča z dokaj občutnimi globami za občinske funkcionarje, ki bi ne izpolnjevali svojih dolžnosti. No, našim županom teh groženj ni treba, saj sami vedo dobro, kaj jim veleva javna dobrobit. F. K-n. * Krvava uš; Skoro povsod, kjer rasto jablane, se pojavlja neki škodljivec, ki ga ni težko opaziti, ako le količkaj odpremo oči. Po deblu, po vejah in vejicah, pa tudi po najmlajšem istoletnem prirastku, zlasti po ranah, ki se celijo, vidimo belemu bombažu (bati) podobne kosmiče. Ako potegnemo trdo po takem kosmiču s prstom, imamo na njem rdeč madež kakor bi bil krvav. In če natančno pregledamo te bele kosmiče ter jih s kakšnim klinčkom razbrskamo, vidimo, da so to večje ali manjše naselbine majhnih u š i c, ki so vse skupaj prevlečene in pokrite s tisto belo bato. Stisnemo li posamezno uš, se pocedi iz nje rdeč sok — odtod ime krvava u š. Ko bi s povečalnim steklom opazovali posamezno uš, bi se prepričali, da ima vsaka svoj rilček zaboden v kožo, ki je baš tam najnežnejša in najbolj občutljiva, kjer se celijo rane in baš tje priteka največ prebavljene drevesne hrane (muzge). Krvava uš se prilično tako razmnožuje kakor listne uši. Iz ene same samice se namnoži v enem poletju zarod, ki šteje milijone. Zimo prebije v jajčecih, pa tudi posamezne samice dočakajo druge pomladi po raznih skrivališčih, zlasti v zemlji na koreninah. Škoda, ki jo dela krvava uš na jablanah, je velika, ker povživa drevesno muz-go in s tem slabi celo drevo. Na mestih, kjer izsesava sok, se narede obrunki in bule, rane se težko celijo in lahko delo imajo potem razni dmgi škodljivci in bolezni. Od krvave uši zdelane mladike se spačijo popolnoma, ker je uničeno brstje; navadno tako okvarjene mladike čez zimo pozebejo. Krvave uši ni težko zatreti, ako se je lotimo v pravem času in ne čakamo, da bi bilo belo vse drevo. Ko se neovirano raz-pase, je pa delo pač jako mučno in zamudno. Mrčes se namreč zarije v razne kotanje in skrite luknjice, kjer ga ne dosežemo izle-pa. Ako zgrešimo le eno samico, brž jih je zopet na tisoče. Najuspešneje jih preženemo na ta način, da gnezda ali naselbine na ostro prevlečemo ali odrgnemo s pomočjo trdega čopiča s kako jedko tekočino. Za silo opravimo z močno tobakovo vodo. Boljša je 20 odstotna raztopina a r b o r i -na (na 1 kg 5 litrov vode). Dobro se spo-naša tudi petrolej, toda ne sam, ampak v živo pomešan z milom (žajfo) in vodo. To je tako imenovana petrolejeva e m n e z i j a, ki jo napravimo prav lahko doma. Dobrih 6 dkg mazavega mila raztopimo v četrt litru vroče vode. Tej raztopini prilijemo 1 kg petroleja. Potem pa zmes v plitvi posodi z brezovo šibico prav teme, Ijito stepemo, da se speni kakor smetana, Nazadnje prilijemo še četrt litra vrele v«. , de,, še enkrat dobro premešamo in tekočini spravimo v steklenico. Ko hočemo tako pr}. pravljeno zmes rabiti, vzamemo na pol litra emulzije 10 do 15 litrov vode in prav do. bro zmešamo. S to tekočino tudi lahko škropimo, ako ne moremo blizu s čopičem. Cim mlajše je drevo, tem bolj nevarna mu je krvava uš. Zato je zlasti pri mlajše® drevju paziti, da se takoj zatre, čim se po kaže. Vse jabolčne sorte pa niso enako do-vzetne za krvavo uš. Zlata parmena n. pr, mora biti posebna slaščica, ker jo poiščejo najprej in jo ugonabljajo najhuje. Tudi divjake imajo rajši nego žlahtna debla. V drevesnici je krvava uš prava nesreča. Ako se je razpasla po mladem naraščaju, ne bon« vzgojili lepega drevja. Gospodarska obvestil«. DENAR. g Vrednost denarja 29. aprila: lira 3.56 Din, dolar (denar) 79 Din5 dolar (ček) 80 Din, francoski frank 5.10 Din, švicarski frank 14.25 Din, čehoslovaška krona 2.3iS Din, funt šterling 350 Din, 10.000 avstrijskih kron 11.40 Din. CENE. g Cene sirovim kožam so popustile, posebno občutno telečjim. Le cene kožam drobnice so čvrste: Stanejo: razne kože, lahke in srednje 17 do 18 Din, težke (zfl komad) 19 do 20 Din, telečje 32 do 35 Din, ovčje 30 do 32 Din za kg, jarčje 60 do 65, jagnječje 45 do 50 Din komad. — Cene k. i delanim kožam so v tovarnah v zadnjem času popustile, radi česar je promet postal nekoliko živahnejši. g Gospodarska zveza notira Bled oče cene: Semena: Domača detelja, črna, plombirana po 26 Din. Lucerna ali nomška detelja, plombirana po 24 Din. Rdeča detelja ali inkarnatka po 20 Din. Semenska pesa »Eckendorfer« rumena po 26 Din. Semenska pesa >Mamuth« rdeča po 22 Din. Italijanska ljulika po 24 Din. Angleška ljulika po 22 Din. Nemška ljulika po 14 Din. Grahora po 5 Din. — Gnojila: Superfosfat rudninski 16 odst. po 120 Din. Super< fosfat kostni 18/20 odst. po 190 Din. Km-klejena, bela kostna moka po 210 Din. Tomaževa žlindra 18/19 odst. po 170 Din. Kalijeva sol 40/42 odst. 150 Din. Kajnit 12/14 odst. po 150 Din. — Krmila: Klajno api^ no po Din 4.50, pri manjšem odjemu 6 Din, — Vinogradniške in kmetijske potrebščine: Gumijeve cevi kg Din. Modra galica 98/99 odst. po Din Žveplo, dvojno rafinirano po Din 3.75. Ti* erji (čistilniki) znamke MIA po 2900 Din, Trierji (čistilniki) znamke MIB po 2WJ Din. Mlatilnice na ročni in gepeljni pog0® po 4000 Din. Mlatilnice na gepeljni pogon« siti in tresali po 6900 Din. Gepelji na obratov po 4500 Din, na 24 obratov po Din. — Poleg tega so na razpolago ^ff vrstni poljedelski stroji: čistilniki (PaJr: ni), plugi, travniške in poljske brane, K se in brusi, vodne žage, brzoparilniki, ko* vani žeblji, gnojnične sesalke, cevi, tenw^ ce, separatorji za mlelco, zidarske žbcc, . kladiva, lopate, za štihat, vodne sesalke, silnice, kline za slamoreznlce In kosilnice itd. itd'. 0IVINA:. g Cene živini. Zagreb, dne 23. aprila: Današnje cene za kilodram žive teže: voli ISnmaSi L vrste 15 do 15.75 Din, II. vrste iS do 14.50 Din, III. vrste 10 do 12.50, bosanski L vrste 13 do 14 Din, II. vrste 12 do o T)in, III. vrste 10 do 11 Din, junice domače I. vrste 13.50 do 14.50 Din, II. vrste 13 do 14 Din, bosanske 12 do 12.50 Din, junci domači I. vrste 15 do 15.50, II. vrste 13 do 14 Din, bosanski 11 do 13 Din, krave domače I. vrste 13 do 14 Din, II. vrste 11.25 do 12. 50 Din, III. vrste 10 do 11 Din, teleta 13 do 15 Din, svinje nepitane 19 do 22 Din, prasci do 1 leta 20 do 23 Din, a preko 1 leto 18 do 20 Din. Krma: neprešano seno 100 do 150 Din, slabše 80 do 100, slama 75 do 100 Din za 100 kg. — Maribor, dne 25.aprila. Na današnji svinjski sejm so prignali 252 svinj, 2 kozi in 1 ovco. Povprečne cene: prasci 5 do 7 tednov stari komad 175 do 225 Din, 7 do 9 tednov komad 250 do 400 Din, 8 do 4 mesece 525 do 700 Din, 5 do 7 mesecev 800 do 950 Din, 8 do 10 mesecev 1075 do 1175 Din, 1 leto 1400 do 1600 Din. Meso: kg žive teže 17.50 do 18.75, mrtve 23.75 do 25 Din. Prodalo s skupaj 314. V istem času je stopilo v likvidacijo 24 kreditnih, 37 konsumnih, W mlekarskih, 28 živinorejskih, 2 strojne, B obrtne, 5 stavbenih in 13 raznih zadrug, 'Dalje Blej v naslednjem stolpcu spodaj I) TROBENTICE IN VIJOLICE. Pomlad je odprla svojo lekarno, glasno te kliče: »Pridi in pomagaj sik Vabi te trobentica, veselje otrok. V mestu ln na kmetih jo imajo pomladne dni na mizi za lepoto, ko uvene, jo vržejo v smeti. Bila je pa v starih časih zelo čislana zdravilka, posebno gorska trobentica ali jeglič je slovel kot lek za udnico in njegova korenina je bila pri mnogih zeliščnih sestavah starih lekarnarjev. Nabirajmo in sušimo jo zopet to rumeno prijateljico otrok. Posledice zimskih prehladov se kažejo rade na pomlad: bolečine v udih, kašelj, nemirna kri. Cvetje posuši med popirjem, opari z osminko litra kropa in pusti, da postoji. Tak čaj z medom ali mlekom je izborna pijača, boljši kakor vsak ruski in raste ti pred hišo. Na boleče ude naveži stoHSenega listja in cvetja. Na sladkorju kuhan cvet pokrepi srce, kuhana korenina odganja kamne iz ledvic in mehurja. Listje da zdravo solato in spinačo. Cvet in korenina sta dišava za mesno juho in druge jedi, v preteklem stoletju so jo rabili namesto korenčka (ingver). Korenino spravljaj, ko neha trobentica cveteti. Poleti izgubi svoj duh. Dehteča vijolica je v drugem predalčku pomladne lekarne. Tudi ona kliče: Častite me po mojih zaslugah, kakor so me častile vaše babice, saj sem še ista vijolica. Kaj nosite žene denar za praške, kadar vas boli glava? Kaj nisem pomagala jaz že tolikim z glavo. Vsa sem zdravilna, zato je tako sladek moj vonj.« Za zastarel prehlad, zažlemana pljuča, vročino vsled bolezni,- bolečo glavo, za bezgavke pri otrocih je dober vijolični čaj. — Posuši cvetje in listje in opari z četrt litra kropa. Otrokom primešaj malo mleka in dajaj večkrat po dve žlici, odrasli lahko izpije po dve majhni porciji na dan. Na bolno glavo devaj tudi obkladke zelenega listja ali v vijoličin kis namočen robec. Za oslovski kašelj dajaj otrokom čaja in maži jih po vratu z oljem, v katorem so bile namočene vijolice. Tako olje pomaži po mehurju, kadar peče voda. Posebna pomoč za oslovski kašelj pa je vijolična mezga. Opari par pesti cvetja v porcelanasti poso- skupaj 122, izbrisalo pa se je 12 kreditnih, 30 konsumnih, 7 mlekarskih, 25 živinorejskih, 3 strojne, 6 obrtnih, 5 stavbenih in 13 raznih zadrug. RAZNO. g Vinska trta je pri nas kakor tudi v inozemstvu vsled hude zime marsikje po-zebla. Posebno tožijo češkoslovaški, ma-žarski in avstrijski vinogradniki. V naši državi je zima napravila največ škode v Sloveniji. Vinska tržišča počivajo skoro popolnoma. Podoben položaj je tudi na zunanjih trgih, kjer istotako tožijo o vinski krizi. Cene so pri nas nespremenjene. Ne izvaža se skoro nič. di, ko je stalo pol ure, iztisni cvetje, zavri vodo in opari ž njo novo cvetje. Tako naredi štirikrat. Potem vzemi na pol litra * oparka četrt kile kandisa ali pol kg navadnega sladkorja in kuhaj, dokler se ne zgosti nekoliko. Pomaga tudi jetičnim in vroč-ničnim in se jemlje lahko večkrat na dan po žlički. Korenino prevri za čaj. Čisti kri in žene navzdol. Bolj močan čaj pa vzdigne navzgor, torej samo, kolikor primeš s konci treh prstov na četrt litra. Korenino spravi, kadar je minulo cvetenje. Pasja in vrtna polna vijolica nimata zdravilne moč!. Trobentičin čaj se pije lahko vsak daa, vijoličin samo v potrebi bolezni. KUHINJA. Jajčni tički s šunko. Zmešaj vlončku eno jajce, ga osoli in vlij v široko, plitvo po nev, v kateri si raztopila pol žlice masti ter ga cvri, da se najprej na eni in potem, ko si ga obrnila, še po drugi strani zarumenl. Nato ga po ocvrti strani potresi z drobno zrezanim, kuhanim svinjskim mesom (eno žlico), zvij kakor štruklje in še gorkega postavi na mizo, samega ali s salato. Mrzla drobnjakova polivka. Skuhaj dve jajci v trdo, olupi jih in prav drobno sesekljaj, zrezane deni v skledo in jim primešaj pol v vodi namočene in ožete zemlje, polno žlico drobno zrezanega drobnjaka, par žlic olja in kisa ter nekoliko soli. Vse dobro premešaj ter postavi kot prikuho na miao. Kje je žuvaj? Wj Pogled v živlfenje pravoslavno, protestantovsko in katoliško cerkve. O pravoslavni cerkvi piše njen duhovnik V. T. Arsič v listu »Hriščanski život« sledeče: »Naše cerkveno versko življenje je brez orientacije, polno zmešnjav in zmot in negotovega iskanja. Sadovi tega razsula se kažejo vsepovsod. Vodijo do nereda, ki postaja v cerkvi od dne do dne vedno večji... Vsakdo tudi ve, da je moč cerkvene oblasti popolnoma prenehala in da nima ni-kakega vpliva na narodovo življenje. In kar je še več, je to, da si ta vpliv od dne do dne vedno le še bolj zmanjšuje... Naše cerkve so prazne. Izpolnjevanje cerkvenih obveznosti in dolžnosti je popolnoma zastalo. Pač so še nekateri, ki se še držijo cerkve po vnanje, toda ne vsled evangelijskih naukov, ampak edinole vsled starokopitnih navad. Cerkev naša ne stoji več na evangeljski neomajni skali, ampak na trhlih nogah, tako da so je bati, da jo vihar sedanjih tudi njej sovražnih sil odnese.« To sliko nam najboljši poznavatelj pravoslavne cerkve dr. Grivec iznopolnuje sledeče: >Verske zmote se širijo celo v vodilnih cerkvenih krogih. Redovništvo je propadlo. Srbski moški samostani so skoraj popolnoma prazni; na en samostan prideta komaj po dva meniha. Žensko redovništvo je (razen v Macedoniji) popolnoma izumrlo. Srbski cerkveni listi v boju za drugo ženitev duhovnikov (vdovcev) večkrat ponavljajo trditev, da je devi-Štvo nemogoče. Zakramenti se ne delijo redno. Vera je izgubila vpliv na javno življenje, cerkev je zašla v sužensko odvisnost od države, postala je versko in socialno neplodna; v mnogih slučajih se dovoljuje raz-poroka. Pri Bolgarih in Grkih je v marsikaterem oziru še slabše« Tako pri pravoslavnih kristjanih. Nič bolje ni med protestanti, kar nam pričajo sledeči podatki iz Amerike: Na božični praznik lanskega leta je n. pr. protestantovski upravitelj cerkve sv. Marka v Newyorku pripeljal v svojo cerkev šest golonogih ple-salkj da so s svojimi plesi privabile »vernike« m nevernike v cerkev, ki bi sicer ostala tudi na božič prazna. — Drugod so spremenili cerkve, ki jih ljudje več ne obiskujejo, v dvorane, v katerih predavajo tudi nedu-hovniki, o čemer pač hočejo. — še drugod so vpeljali v cerkve kino in z njim proizvajajo predstave, ki niso niti od daleč v zvezi z versko mislijo in verskim življenjem. — V mestu Brooklynu pa je nedavno izjavil protestantovski župnik dr. Klarke sledeče: »Prepričal sem se, da je sveto pismo polno zmot m prevar. Jaz ne verujem ne v deviško rojstvo Kristusovo, ne v Njegove čudeže, ne v Njegovo odrešenje in ne v Njegovo vstajenje.« In tej izjavi svojega župnika so vsi navzoči ploskali. Tako torej pri pravoslavnih ln protestantih. Kako pa med katoličani? Sami zase sami vemo; sodbo o splošnem položaju V Bodoča vojska: Razlet 14 kg težke zažiga lno granata, katere žareči drobci vse zazgo, kamor padejo. ljivo doslednost krščanske vere, in v čudovitem redu druži nadnaravne resnice z onimi, ki nam jih odkriva razum, red milosti z onim, ki je v naravi, božje kraljestvo v skladu s človeškimi naredbami. Ni je dobe v zgodovini, niti ne v srednjem veku, ko bi bili verski ideali dosegli tolik pomen, toliko notranjo in večno moč kot jo dosegajo današnje dni v katoliški cerkvi.« Po načrtu proti veri. »Udari pastirja in razkropile se bodo ovce.« Po tem svetopisemskem stavku se natančno ravna najzagrizenejši ljubljanski (slovenski ga ne moremo več imenovati, odkar je prodal Slovence velesrbom) svo-bodomislec dr. Žerjav. Tako dosledno in strastno se ni sovražil kranjski liberalec rekuje, blati ter na vse načine jemlje ugled. Velike dobrote, ki so jih izkazali slovenskemu ljudstvu in jih še izkazujejo, taji, zmanjšuje ali jih slika kot zlo; surovost, pi' jančevanje in nenravnost med ljudmi, ki jKako globoko neki,« sem premišljeval, >srao sedaj pod snegom? Ali gori šo razsaja vihar? Je li jenjalo to neurje? Zna-biti nas iščejo, kdo ve? In čeprav, nas bodo mar našli v taki globočini? Toda kaj potem, če nas ne najdejo? Ali če nas dobe šele čez nekaj dni?« Taka in slična vprašanja so mi vzbujala zle slutnje. Vse to premišljevanje me je privedlo do zaključka, da mi vsi trije najdemo tu doli — smrt. Ta misel me je polnila z grozo. Tako nerad bi že sedaj umrl. Bil sein še tako mlad, krepak in zdrav, tako mladostnoživa-hen, razposajen in vesel. Ne, to se ne sme zgoditi. Moram se rešiti, naj velja, kar hoče! Toda kako? Srečna misel mi šine v glavo. Morda so mi posreči, da sam s svojimi rokami priri-jem iz snega. Že pogosto sem slišal praviti, da so si ljudje — v enakem položaju kakor jaz — čisto sami pomogli. Da, vsaj poskusiti sem hotel. Takoj sem se spravil na delo, da izpeljem svoj načrt. Skušal sem zlesti na konjev hrbet. Zavoljo svoje otrplosti in velike slabosti je to šlo sicer počasi, a se mi je slednjič vendarle posrečilo. Na konju klečeč sem nad seboj rušil sneg. To je šlo precej lahko. Nato sem vstal in delo nadaljeval. Od silnega mraza nisem čutil več rok; a za to se nisem menil. Toda naprej v višino ni šlo več. Še vedno jo bil povsod le sneg in manjkalo je vsako znamenje, ki bi kazalo sled kake površine. Kaj sedaj? Spomnil sem se na bič. Ta mora biti nekje na tleh. Skočil sem s konja, iskal in ga našel ter splezal spet nazaj. Potem sem vtaknil palico tako visoko v sneg, kar sem mogel; toda do površine ni segala. Roka mi je omahnila. Zadnja iskrica upanja je izginila, čutil sem se oslabelega, bil sem zbegan in nisem našel več izhoda. Počasi sem zdrsnil s konja zopet na sneg, polastil se me je obup, zdelo so ml je, da mi ne preostaja nio drugega, kakor, uleči se in umreti. v Ko sem tako slonel na konju in premišljeval svoj brezupen položaj, je prišel mali kužek in se mi dobrikal. Sedel sem v sneg in ga držal v tesnem objemu. Tako sem se nekoliko grel in zaeno tolažil v vsi svoji zapuščenosti. Hipoma mi je šinila nova misel v glavo. »Bi li ne bilo mogoče,« sem si dejal, »utreti ozke, klančaste steze in po nji na kak način priti iz te zagate?« Ta načrt se mi je v resnici zdel parne--ten in izvedljiv, zato sem se takoj spravil na delo. Začel sem pri tleh na eni strani dupline. Spočetka mi je delo šlo precej hitro od rok. Razkopani sneg sem z nogama dobro pohodil, tako da sem imel pod seboj vedno vurra in trdna tla. Po preteku nekaj minut je bil klanec „j dva do tri metre dolg. Lepi uspeh me jo v mojih nadah nekoliko poživil. Neumorno 6em delal naprej. Steza se je daljšala, mene pa je navdajala vedno večja slabost. Jludo sem prezebal, posebno v roke. K nadaljnemu delu sem se nekako silil. Vendar ni bilo dolgo, ko sem bil izmučen skoro do nezavesti. Zato sem šel nazaj v duplino, kjer ni bilo tako mrzlo kot gori na mojem klancu, ker je korj skrbel za gorkoto. Moral sem počiti, kajti od slabosti sem komaj stal. Kmalu sem čutil, da nisem le utrujen in pretnražen, marveč tudi bolan, resno bolan. Ohl Delo sem torej moraj opustiti, kajti videl sen, da si tu doli ne opomorem spet. Poleg tega sem bil še silno zaspan. Toda kljub svoji revščini sem vendar imel Se toliko prisotnosti duha, da sem vse potrebno ukrenil, kakor je bilo pač mogoče. Najprej sem hotel pripraviti Granija do tega, da bi se ulegel na tla, sicer zopet utegne pasti čezme. Zato sein ga nekaj kra-tov sunil v podkolenke; in k sreči me je brž umei. Klecnil je s koleni in se ulegel v sneg. Nato sera poklical Čuvaja, ki je takoj prišel k meni. Pa>no sem hotel skupaj s svojim zve>-stim psor.i leči k počitku, ki bi bil bržčas poslednji v mojem življenju, ko mi je kot blisk šinila v glavo misel: »Čemu se pa ne obrneš nanj, ki ti edini tukaj zamere nuditi pomoč?« in takoj sem spoznal veliko napako, ki sem jo zagrešil s tem, da tega K prej nisora bil napravil. Vsak večer sem molil, preden sem za-al> kratko, a zelo lepo večerno molitev, katero me je bila naučila moja mama in p»ila na to, da je nisem nikoli opustil. Bi-Ja je nabožna pesem, ki jo je zložil pesnik "allgrimur Petursson, ko ga je bila strašna bolezen — gobavost priklenila na bolniško posteljo. , Trenutek se mi je zdel pripraven, da nekoliko pomolim. Zato sem pokleknil, napravil križ, kakor me ga je bila naučila moja mama, povzdignil k Bogu svoje misli in jeliko gorečnostjo molil svojo navadno ecer"o molitev. . Gotovo še nikdar nisem bil molil te '1° ,mo|itve tako pobožno in gorečo kakor , aU saj se je čudovito lepo prilegala mo- Položaju. Ko sem končal, sem prista-ca T ei? °e°naš in prosil Boga iz vsega sr-vend pušfanie neubogljivosti, ki jo bila i. vzrok vse moje nesreče. Prosil sem Pakp • 11 m' odpusti vse moje ostale na-y ®In grehe in me milostno sprejme, če oral zdaj stopiti pred njegovo obličje. w "m 0DDnriESini7ČERRD jM KAKO SO SODILI 0 PIJANCIH V STAREM VEKU. Grški Lokrijci so smatrali za zločin, če jo kdo pil vino, ki ni bilo zmešano z vodo. Celo bolniki so smeli piti nemešano vino samo po zdravniški odredbi. ^ Pri nas je pijanost izgovor za kakšen zločin ali če smo sploh kaj nepostavnega napravili. S pijanostjo se izgovarjamo. V Ameriki pa ni tako; tam si še bolj občutno kaznovan, če s bil pijan, češ, zakaj si bil pa pijan. Tudi stari grški knez in modrijan Pitakus z otoka Mitilene je dal onega, ki je v pijanosti kaj naredil, šo enkrat bolj občutno kaznovati. Modrijana Platon in Aristoteles sta rekla, da je to edino prav, in ravne-tako tudi zgodovinar Plutarh. Egipčani in Špartanci so določili mero, koliko smemo ob slavndstnih prilikah piti. Špartanci so sploh zelo malo pili; enkrat na leto so pa opijanili sužnje in jih kazali otrokom; češ, sedaj vidite, kako grd je človek, če je pijan. Če se je rimski senator opijanil, ga je cenzor lahko izključil iz senata in mu je vzel konja, kar je bilo največje ponižanje. Tudi pri atenskih uradnikih je bila pijanost zločin; Kartažani ro pa uradnikom, vzgojiteljem, vojakom in služabnikom uživanje opojnih pijač sploh prepovedali. Traški knez Lilcurg je bil posebno energičen in jo dal posekati vse trte; ravno isto so napravili Bolgari okoli leta 700 po Kristusu. V mestu Masiiija — današnjem Mar-seille na Francoskem — so določili, da žensko ue smejo piti vina. Tudi stari Rimljani so isto odredili in so raztegnili prepoved še na moške pod tridesetim letom. Glede žen in hčer 30 bili tako strogi, da so vsako tako grešnico dali bičati. Tudi Mohamed je vino prepovedal. Kdor se je vseeno opi janil, jih je dobil »samo« 80 po podplatih. Arabci pred Mohamedom so sc omejili na dvanajst kozarcev. Dosti ga je bilo; in nam zgodovinarji še zamolči jo, kako veliki 50 bili tisti kozarci. Anglosasom se je slednjič pijanost tako pri-studila, da so določili, naj vsak na svoji ča-ši poskusi, koliko prtnuse; sam naj zabije srebrna žeblje, da bo ja vedel za zmeraj, kdaj irr/a dosti ln da ne bo pil čez mero. Karol Veliki je zapovedal, da morajo biti na dan sodbe sodniki in zagovorniki trezni, iri da bi se ognili glavni skušnjavi za pijačo, ko3ilu, je zapovedal, da morajo biti sodni dnevi postni dnevi.__ POSODIM 60.000 KRON na sigurno mesto, kdor mi dd stanovanje v Dajem. Ponudbe na upravo lista pod «PosojlIo 2450«, vse vrste — kupi FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 36. 2444 < 13 I (S B C P priden in pošten, se SPREJME 11 L 6\ 1 S- U v trgovino z mešanim blagom proti mesečni plači. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo nekadilci. Ponudbe je poslati na FRANC MAJDIČ, trg., Kranj, Gorenjsko. 1818 Sprejmem pekovskega UČF.NCA v starosti 14 do 16 let. Iv. Vrtačnik, Ljubljana, Tržaška cesta 19. najlinejše laško, po znižani ceni oddaja FRAN POGAČ« NIK, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36. 2443 kakor DETELJO, REPO, KORENJE, LAN itd. kupuje FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36. SEMENA ŠVEDSKI SEMENSKI OVES (ječmenove), GRA-HORO in druga poljska SEMENA oddaja FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta Stev, 36. NAJBOLJŠA KOLESA" ŠIVALNE STROJE in URE ter posamezne DELE d™'c.P0. " i 1. c ^ " ' v trgovini PLEVEL v PRESKI pri Medvodah. 2423 PRODAM 3 nove, lepo ln dobro izdel. smrekov« spalne oprave. MLAKA, pošta BEGUNJE pri Lescah. 2374 !ce za v blokih po 50 komadov, cela serija 5000 tablic, priporoča tiskarna J. KRAJEC nas!., Novo mesto. |X.jj s sadnim vrtom, njiva, 3 gozdi, v Žapn-ž&h št. 5, aaprodaj. - Natančneje pore) AL. PEoNK, žapuže 24, p. št. Vid n. Ljubljano. Za botre in feiroiance nudi veliko izbiro raznega VOLNENEGA in peril- nega BLAGA in sicer: sukno, 140 cm široko . . od Din 55.— naprej ševiote v vseh barvah , , od Din 50.— naprej razno blago za oblekce , . od Din 16.— naprej bela in modra kontenina , od Din 15.— naprej cefirje ........od Din 12.— naprej Nadalje razno hlačevino, žamet, platno, cvilh, odeje, svilene in navadne rute, otroške oblekce, predpasnike, moške srajce, vseh vrst kravate, aogavice itd. — PAZITE na NASLOV tvrdket F. in I. Goričar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA Stev. 29 (v bližini zmajskega mostu). — Vsakdo se lahko prepriča, da kupi tu tabo poceni, kot nikjer drugje. S USNJE! Različno USNJE in PODPLATI, usnfe za konjsko opremo, gonilna In Šivalna Jermena, dokolenice (gamaše), KOPITA različne oblike in velikosti iz gabrovega in bukovega lesa, čevljarske potrebščine in orodje. Nudim veliko izbiro, vse najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. — Po sejmih ne hodim z blagom, ker to blago le podraži. — KUPUJEM vsake vrste SUROVE KOZE, — Se pripon ročarn FRANC ERJAVEC, trgovina z usnjem in kožami, NOVO MESTO — v staroznani prejšnji RecelJ-novi hiši. roba. ZALOGA ln Izkoristita ugodno priliko kadar grafita v Celja ln ntkuplta slvvele-trgnv. R.Starmecki SUKNA In kamgarna za moSke tar volna n lanska obliko, platna, catlra, hlače-vjne In dtuga manufakturna VELIKANSKA. Cen« čudovito nizka tar al radltega ogromno denarja prihranite. trgovol en groe-oena. Cenik zastonj! Dalmatinski ortland cement SVETOVNE ZNAMKE nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta št. 12._ Pozor: Modna in manufakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine ra MOŠKE, 2ENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC. jh>d mmn LJUBLJANA, Stari trg št. 3. I SALONIT AZBESTNI SKBILi 1 : HnD!l9 * "Mj« materijal za U|lGivd . pokrivanje streh, kljubuje vodi, mrazu, vročini in vremenskim nezgodam. Plftčno * za vsali0vrstn0 pozi-riUoUC * davanje zidov in podstrešja. Ako vporabliate „SALONIT" priitedite denar in Cas. 1. materijal prve vrste po nizki ceni; 2. je silno lahek pri delu; 3. slab prevodnik toplote in mraza; 4. neizgorljiv in nepremočljiv; 5. neobčut. za premembo temper.; 6. ga ne more odnesti največji vihar; 7. prihranite pri sestavi ostrešja; 8. stroškov za vzdrževanje: nikakihj 9. postaja vedno boljši tekom časa. Z vzorci, ceniki, katalogi itd. Vam takoj postrežejo, ako se obrnete na: SOLIN kod SPLITA. Miši, podgane, slenU« in «urkl „ „„Ji„iti ako uporabi jato n»s» preukušena morajo pogmm. aao P 0ll>,anKm tfin 7 60. Ba icurfc. 10 Dia. " ? t rotj niem 5 Din, K?:; ^rou uiem v o5bl"kl 7 R Din. proti mravl.am fflCKm. Ciš. ooio martežev 7 Dm Pošilja L r.o««tja sem. laboratorij. M. Jitaber. po - p#trtnl«lsa ulloa 8UI1. "SW!€»0MOAJ^ .. I—---Ji "dO'JldVW I iMW8-ixcatf3oM0A*d MOJ3131 -TriOSlBVN tfAONVMOlf srnvomfsz." >,, __________________ Zastonj Vam cia toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki »DANICA«, Majzeij & Bajšeij Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Praskrbovalnica). Velika zaloga sukna, hlačevine, žameta, konte-nine, tiskovine, etamina, blaga za žimnice, odej, pletov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega drugega blaga. - Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! — KROJAČI in preprodajalci poseben popust. 2175 fif 5ara5a5a5a5H.s3SHsa5a5asHsa5f,5H5E£ MERAKL barve, trnlia. lahe. hll. ensalie, C©y6£e ln zajamčeno čisti l-rnel najboljše kakovosti nudi iiedic-ZANKL r MoriDor Ljubliana Novi Sod podružnica centrala skladišče Tovarno ru Ljubljana - rcedvotie. S12SH5 esas priporočamo vsem, da si pred nakupom blaga za obleke za perilo vsake vrsto, za nevestine bale Itd., ogledajo zalogo Oblačilnlca za Slovenijo r. SE. SB o. v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v Ljubljani, v hiši „Vzaiemne posojilnice" na Miklošičevi cesti poleg „Unioua". Podružnica pa se nahaja v hiši ..Gospodarske zveze" na Dunajski cesti št. 29 Cene zelo zmerne! Zadružno podjetje! Ma F. Falfta i mliirido Is zaloga pchilivj Priporoča omare z ladeici in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, m o* droce, žimnice, žičnike, »tole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v v Ljubljani. Sf.Pelra cesta 1? po najnižjih cenah. uiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii gumijeve pele In gumijeve podplate x g Vam mora pritrditi VaS čevljar na Cev-i Ije, ker s tem ne štedite le z denarjem i ampak varujete tudi noge in obuvalo. 3 liiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiinniimiiiiiii''"11""1!! Zadružna gospodarska banka d. d Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. v lastni palači (vls a vis hotela „Unlon"). ================ Kapital Iti rezerve skitpno nad K @®,ooo.ooo-— ================ Podružnice; Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovsko kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdaja konzorcii »Domoljub««. r Odgovorni urednik Anion Su£nlk v Ljubljani, Tiska Juifoslovaaska tiska««-