8 5 i> 4 A A
O
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.H.126 66001 KOPER

Primorski c
nevmk
^ik1,?3 plačana v gotovini ^	OAA ,.
Abb. postale i gruppo Cena oOU lir
Leto XXXVI. Št. 40 (10.560)
TRST, nedelja, 17. februarja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* <Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Titovo zdravstveno stanje ostaja težko
Predsednika republike so v četrtek in včeraj obiskali v kliničnem centru Koliševski, Do-r°njski( Hodja, Kraigher, Dolanc in Mikuiič
kr»fiJyB^'JANA — Zdravstveno stanje predsednika Tita se je po l ^trajnem izboljšanju včeraj ponovno poslabšalo. Zdravniški nzuij je kmalu po 12. uri izdal sporočilo, v katerem je rečeno, le splošno zdravstveno stanje predsednika Tita še naprej i, . Punkcije ledvic so znatno oslabljene. Z intenzivnim zdrav-Jenjem nadaljujejo*.
Zdravniško sporočilo prvič govori o znatno oslabljenem delo-UDJU ledvic. Intenzivno zdravljenje z dializo je sprva kazalo na w>casnitev procesa degeneracije ledvičnega aparata, kar je upra-intfVa ° upanie' da bo zaznavno izboljšanje mogoče z nadaljnjim o w1V?*ln zdravljenjem stabilizirati. Toda nastopila je nova kriza, Kateri govori zadnje zdravniško sporočilo.
v tih kliničnem centru v Ljubljani so predsednika Tita obiskale k .. dneh nekatere najvidnejših jugoslovanskih osebnosti. V ju-SFP t r urab 14- t.m. sta ga obiskala podpredsednik predsedstva Dnr •a.zar Koliševski in predsedujoči predsedstva CK ZKJ Stevan včeraj Pa so 8a obiskali člana predsedstva SFRJ Fadil
DRUGI DAN VSEDRŽAVNEGA DEMOKRISTJANSKEGA KONGRESA
Desno krilo KD napada Zaccagninija zaradi stališč o odnosih s komunisti
Očitki tudi s strani tujih delegacij - Danes odločitev o načinu volitev tajnika: če bodo volitve neposredne, ima Piccoli le malo možnosti izvolitve
j. dJa m Sergej Kraigher ter člana predsedstva CK c Knc in Branko Mikuiič, ki so že tri dni stalno v ,-tfu. Predsedniku Titu so prinesli pozdrave vodstva Sociali-
ZKJ Stane kliničnem
- ‘vuocuumu iitu	priiieau puziudve vuuutva ouctair
, ne federativne republike Jugoslavije in mu izrazili najboljše za ozdravitev.
ternZlv*ienie v Jugoslaviji teče v teh dneh povsem normalno kljub živ]-1’ -da so "risb in čustva vseh pri Titu v njegovem boju za Tudi iz vsega sveta nenehno prihajajo sporočila o za-tbttgimi °S’ti 23	ki je v očeh sveta — kot je včeraj med
lani
Več za ves svet*.
lan' mi deial Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Kil-mn ~~ «vedno bil element ravnovesja ne samo za Evropo, mar-
nad možnostjo sodelovanja med italijanskimi demokristjani in komunisti. Kohl, ki ga je glasna de-mokristjanska baza, prisotna na tribunah za goste, dočakala z burnim aplavzom, je v osrednjem delu svojega posega dejal, da je za ____________________________ njegovo stranko nepojmljivo, da
>11lllIUllii||,,,,t|I|||||||lt||||||||||||||I|||u|T|||I||t|If||||1)|I)|||||||t|t||||||||||||||||||||||||||||fm||(|||I|)|II||||m||m||1|||t|||||I|m|1|IIItt|||ll||miim|,|,|1|,||,l|,|,a
POZITIVEN RAZPLET IRANSKO - AMERIŠKE KRIZE
danes uradno imenovanje preiskovalne komisije OZN
Banisadr zahteva, da se islamski študentje vrnejo na fakultete in da ZDA priznajo svoje «napake» v preteklosti
(Od našega poročevalca)
RIM — Zakulisna debata, ki je tista, ki v tem demokristjanskem kongresu nekaj šteje, je še vedno osredotočena na vprašanje izvolitve novega tajnika ter sodelovanja s komunistično partijo v okviru vlade. V dvorani rimske športne palače pa včeraj o vprašanju izvolitve tajnika ni bil govor, pač pa se je na dolgo in široko govorilo o odprtju do komunistov. Najbrž gre zgolj za naključje, vendar so bili vsi jutranji posegi žolčno protikomunistični. Carlo Russo (pristaš Co-lomba) je celo primerjal sedanji položaj krščanske demokracije z onim, ko je ljudska stranka popustila fašistom in jim tako omogočila prevzem oblasti. V tem smislu je med vrsticami dal razumeti, da bi on bil pripravljen «iti v hribe*, ni pa omenil če morda po gobe, ali pa v partizane.
Tudi voditelji tujih demokristjan-skih delegacij od Nemca Kohla do Belgijca Tindemansa in predsednika demokristjanske skupine v evropskem parlamentu Klepscha so bili tako rekoč zaprepadeni

-TPKK — V diplomatskih
^edeln ruženih narod°v se je spora da so dosegli temeljni iransirCm 0 m'rnem reševanju daj *a.»®Se6škega spora in da se-he t^cujejo še nekatere spor-4 doln^v 0st;V ^ glavnem morajo t'U korrc -1 Prjstojnosti mednarodne nhfIS-i'e' ki bo proučevala iran-Kahovem e PFot’ ZDA in bivšemu no oriVi u režimu, ter sprejeti nje-ditvo Osnost od morebitne osvobo-e a»eriških talcev.
tyafdh^alni sekretar OZN Kurt to	komisijo danes uraduj	a, kljub temu je že se-
ie np. na njena-sestava. V njej kec nosti, in sicer: izvede-fidtunnri ^narodno pravo Louis *edSGri Bett*i (Francija), bivši ■°dneffa -!k rePublike in najvišjega led šn,ikZ . a Bangladeša Abu Sa-Pri OZm*»J1: Predstavnik Alžirije valec z ®oban)ed Bedžaui, sveto-')redsertn iZunanie zadeve sirskega PetUeklt; a Adib Daud in bivši ve-atou in ...eposlanik v Washing-ir8ani2BC^Si Predsednik komisije F°* vešlto ameriških držav za V Seznani)rav.ice Andres Aguilar. ier>ca 7a,mu ,ni Nobelovega nagrada, ki I3 mir Irca Seana McBri-h0f nesPrejemljiv tako za I-dnttinevn za ZDA zaradi njegove tvezj e naklonjenosti Sovjetski V ^
1° na Torku z upanjem čaka-jajo, daiYf>J dogodkov in poudar i v®na t ahko samo nepriča-'°čilni komplikacija ustavila od-Nita Ifzplet- saj si obe državi krizo, mprej rešiti obstoječo
?iU.KaetioŽe,wpredstavlja edino komikih ŠturiJ??r°*ena skupina islam-*?kah že ,i°vt ki imajo v svojih k efti vol , dan talce v ameri-HU'.Studin?°Slaništvu v Tchera-» Hi, d« Pe,so te večkrat pou-* ajatulah °do Poslušali le uka-p se i‘al?a Homeinija. Prav z.a-Jsadr DroJansk‘ predsednik Ba-^°varjal „ Sla°čnjim na dolgo po-ifov Homeinijem. Vsebina
5°«ov0,
^roVjh''. !u tnana, a po Bani-Kaju, je lavah za tisk po sre-7 lrigoJVartk,0rai gotovo, da sta vratih, jr la a o talcih in o štu-^ časnit^k' predsednik je nam-f»ualo štorirje.m Plavil, da se vtkete inde?lle ^"‘11 na svoje
ASC S bo VE£l“'v'«lr' m°“
V^I' daa^im režimom, zagoni v borinzga ne bodo storile hžv*** iray.'n da se ne bodo »?^tev s-, ak™ pobudam za iz-
imenovanju odpotovala v Teheran. V krogih OZN pa ne pričakujejo, da bi to pomenilo avtomatično osvoboditev talcev. Po vsej verjetnosti bodo talce izpustili, šele ko bo komisija končala svoje delo, to pa pomeni, da bodo talci ostali v Teheranu še precej časa. Vseeno pa je že sedanji razplet pozitiven. Iran in ZDA so precej omilile obojestranske obtožbe. Opazovalci celo pričakujejo, da bo Washington u-maknil ukrep o zamrznitvi iranskega premoženja, če bi iranske oblasti odvzele talce islamskim študentom, (voc)
RIM — Življenjski stroški naraščajo iz meseca v mesec hitreje. V zadnjih dveh mesecih so že narasli za štiri nadaljnje točke
draginjske doklade, ki jo bomo prejeli šele s plačo ob koncu maja. Poprečno so se cene na drobno v januarju dvignile za 3,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem. To pa tudi pomeni, da so se v letu dni, to je od januarja 1979, cene dvignile za 21,4 odstotka. Te podatke je včeraj objavil osrednji zavod za statistiko.
MILAN — Agenti oddelka za boj proti mamilom na milanski kvesturi so aretirali 28-letnega turškega državljana Cumo Gunerja, pri katerem so našli 8 kilogramov heroina v skupni vrednosti 8 milijard lir. To je največja doslej zaplenjena količina heroina pri posamezni policijski akciji. Mamino je bilo skrito v avtomobilu.
IIIUtlllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIimilllllllllMMIIIIIHIlHIIIimilllll
IRANSKI MINISTER GHOTBZADEH V PARIZU
toornil' ameriški!) talcev:
v»Vatije v JrwPriznali svoie vme-
n'~-’ ‘'oranje iranske zade-
pa je
*Wkai Kaba-
či) Sl, da k,	■
,s, Homeinijem pro-kako bi talce im študentom.
da bi J^edsednik načrt,
*ljhb amskil
hi Vorkndrovirn lzjavatn so ♦U^apoveduL Pre,cej optimistič-komi«i ■ e'l°' da bo preisko-0misiJa takoj Po uradnem
Po srečanju s francoskim zunanjim ministrom Jeanom Francoisem Poncetom je na tiskovni konferenci Iranski zunanji minister Ghotb-zadeh med drugim dejal, da bi ob morebitnem sovjetskem napadu na Iran Invazijske čete trčile na najhujšl odpor v mestih, «tam kjer se nahajajo vse naše sile*. Ghothzadeh je tudi zanikal, da bi obstajali spori med njim in novoizvoljenim predsednikom Ba-nisadrom	(Telefoto AP)
bi stranka, ki ima iste ideološke korenine kot ona, ki je brutalno vdrla v Afganistan (citiramo Kohlove besede), ter še vedno okupira del Kohlove domovine, lahko sodelovala pri vodenju neke evropske vlade skupaj z demokri-stjansko stranko. Največji del svojega posega je predsednik CDU posvetil mednarodnim vprašanjem, hudi svetovni krizi, nevarnemu žarišču napetosti, ki je nastalo v Srednji Aziji s sovjetskim prodorom proti petrolejskim poljem ter potrebi danes bolj kot kdajkoli prej, po lojalnem sodelovanju z ZDA. Naloga demokristjanov, tako italijanskih kot nemških in sploh evropskih je zavarovati zahodne vrednote in prispevati k okrepitvi evropske skupnosti. Na isto noto sta bila uglašena pozdrava Lea Tindemansa in Egona Klepscha.
Nikakor ni naključje, da je odločno protikomunistično sitaldšče zavzela tudi struja predsednika senata Fanfanija, ki se je sestala
v petek ponoči. Fanfanijevci so Zaccagninijevo poročilo spirejeli zelo kritično. Označili so ga kot cievamo, nesprejemljivo in dvoumno* še zlasti kar zadeva tisti del, ki govori o sodelovanju s komunisti. Vendar ne samo to: struja «Muove croHAChe* je .kritju* ocenila tudi druga poglavja poročila. V tem smislu je ob odprtju včerajšnjega dne govoril eden najbolj gorečih Fanfanijevih pristašev Amaud, ki je poudaril, da je tajnikovo poročilo pomanjkljivo še zlasti tam, kjer govori o odnosih z drugimi laičnimi in socialističnimi silami. Nadaljevati po tej poti bi pomenilo vzpostaviti odnose le s komunisti, čeprav je logično, je dejal, da je osrednje vprašanje prav odnos in morebitno sodelovanje s komunistično partijo. Kljub razvoju, ki so ga komunisti doživeli v zadnjih letih ni dvoma, pravi Amaud, da je njihov cilj oblikovati socialistično družbo, najbrž po vzorcu, čeprav morda nekoliko spremenjenem, ki se je uveljavil v vzhodni Evropi. To pa je cilj, s katerim se krščanska demokracija ne more strinjati in je torej sleherno sodelovanje s komunisti v okviru vlade nesprejemljivo.
Proti pričakovanju pa 14. kongres krščanske demokracije ni lahek in bo svoj razplet doživel najbrž v današnjem dnevu, ko bodo morali delegati izbrati novega tajnika, oziroma določiti način, kako ga bodo volili. Na zadnjem kongresu so sklenili, da tajnika volijo delegati neposredno, vendar obstajajo močni pritiski, da bi statut spet spremenili in da bi tajnika volili v okviru vsedržavnega sveta. Problem je seveda bistvenega pomena in prav ob rešitvi tega vprašanja se bo odločil kongres. O izvolitvi tajnika so govorili tudi na včerajšnjem zasedanju dorojejske skupine, ki pa baje ni dosegla nobenega konkretnega rezultata. E-den njenih vidnih predstavnikov, vodja neapeljske krščanske, demokracije Gava je v nevezanem pogovoru dejal (in svojo izjavo deset minut kasneje zanikal), da so dorotejci potrdili tristranski sporazum med Piccolijem, Zaccagni-nijern in Andreottijem, po katerem naj bi prvi prevzel tajništvo, zadnji pa predsedstvo stranke s tem, da se v bližnji ali daljni bodočnosti preseli na Kvjrinal. Ta varianta ima velike možnosti za u-speh, če spremenijo statut in se odločijo spet za izvolitev tajnika v okviru vsedržavnega sveta.
Če pa ostane v veljavi sedanji način, je vse še odprto, bolj kot kdajkoli prej. V tem primeru bi bilo toliko spremenljivk, da je sleherno ugibanje zelo tvegano. Naj omenimo le nekaj možnosti: kongres bi lahko, kljub nasorotovanju zainteresiranega potrdil sedanjega tajnika Zaccagninija, Organi-gram se v tem primeru ne bi bistveno spremenil, saj bi predsednik stranke ostal Piccoli, Andreotti pa je potrpežljiv človek in bi lahko bil pripravljen še na nekaj let čakanja in potem startal na predsedstvo republike. Druga možnost izhaja iz paradoksa: na tem kongresu ni še nihče omenil bivšega zunanjega ministra in tajnika stranke Forlanija. Prav iz tega nekateri sklepajo, da bi
se kongres lahko odločil prav zanj.
Z druge strani pa je uradna verzija o zaključkih dorotejskega zasedanja ta, da so premostili fazo relativno ozkega sporazuma med Zaccagninijem, Andreottijem in Piccolijem ter da so za enotnost vseh skupin in da mora zato o tajniku odločati vsedržavno vodstvo stranke. To je domneva, ki se zdi tudi najbolj verjetna glede na potek kongresa.
O načinu izvolitve tajnika bodo vsekakor odločali po današnjem zasedanju predstavnikov vseh struj in trenutno prevladuje mnenje, da bodo spet spremenili pravilnik in bo o imenu tajnika o-dločal vsedržavni svet. To bo tudi osrednja točka današnjega dneva kongresa, medtem ko' bodo vidni predstavniki stranke, tako imenovani »zgodovinski voditelji* govorili v ponedeljek.
Vse kaže sicer, da Zaccagninijevo odprtje do sodelovanja s komunistično partijo tako med delegati na kongresu, kot med povabljenci (ki so povečini demo-kristjanski aktivisti) ne žanje pre-
velikega odobravanja. Tako so primer nekega Zaccagninijevega pristaša, ki je zagovarjal stališče tajnika stranke glede potrebe o sodelovanju s komunisti, dobesedno izžvižgali. • Vse to po mnenju mnogih priča o dejstvu, da je morebitno sodelovanje med demokristjani in komunisti v bistvu neuresničljivo in da je mogoča le zamenjava v vladi, kar je v vseh demokratičnih državah u-staljena praksa.
Naj ob koncu še omenimo, da so včeraj govorili nekateri vidni predstavniki vlade kot n.pr. zunanji minister Ruffini in minister za šport in prireditve D'Arezzo, Še zlasti Ruffini se je omejil na zunanjepolitična vprašanja in spregovoril o dogodkih v Afganistanu ter v Sovjetski zvezi (primer disidenta Saharova) ter to izkoristil za to, da je pozval komuniste, naj se dokončno odločijo za zahodni tabor in opustijo svojo politiko ekvidistance, ob kateri ni mogoče upoštevati možnosti njihovega vstopa v vlado.
IVAN FISCHER
KONČANI KOROŠKI KULTURNI DNEVI
Problematika plebiscita tema razprave v Celovcu
O tem so govorili Michael Mitterauer, Janko Pleterski in dr. Hans Haas
CELOVEC — Včerajšnji zadnji dan 11. koroških kulturnih dni je bil posvečen problematiki, ki je tudi že doslej bila nekakšna stalnica kulturnih dni: problematiki plebiscita 1920. leta.
Ker na Koroškem predstavljajo poseben problem vsakoletne proslave obletnice plebiscita, ki jo nemskonacionalne sile izkoriščajo za široko gonjo proti manjšini in njenim težnjam, posebej pa še zato, ker je letos pred vrati 60. obletnica tega plebiscita, je dunajski univerzitetni profesor Michael Mitterauer svoja razmišljanja posvetil »jubilejem in zgodovinski zavesti». Prikazal je, kako jubileji na splošno vplivajo na zgodovinsko zavest in pri tem upošteval pri svojih tezah tudi konkretno koroško jubiliranje. Praznovanje jubilejev je zanj posebna arhaična oblika ravnanja z zgodovino, ki ima svoj izvor v mi-tično-religiozni zgodovinski zavesti in ki je v prvi vrsti sredstvo za oblikovanje zavesti s pomočjo zgodovine v interesu vladajočih grupacij. Nanizal je šest tez o jubilejih, ki da imajo tendenco, da
Rimska župana na kongresu
PREDSINOCNJIM V SEVEROVZHODNI TAJSKI
Požar uničil taborišče indokitajskih beguncev
incident na tajsko-kampučijski meji ■ Nova zahteva po umiku vietnamske vojske
Dva rimska župana sodelujeta na vsedržavnem kongresu krščansko-demokratske stranke. Na levi rimski župan Petroselli (KPI), ki je v imenu občinske uprave prinese' pozdrav kongresu, desno pa bivš' župan Darida (KD), ki je medtem že napredoval do ministrskega stolčka	(Telefoto AP)
ROMUNSKI PREDLOG ZA REŠITEV KRIZE
V	AFGANISTANU
BUKAREŠTA - Zahodni diplomatski krogi v Bukarešti zatrjujejo, da je predsednik Ceausescu predlagal svoj načrt o reševanju afganistanske krize, ki ga je že predložil ameriški in sovjetski vladi.
V	glavnih smernicah naj bi romunski načrt predvideval sovjetsko napoved datuma umika svojih čet iz Afganistana ob istočasnem zagotovilu, da ne bodo afganistanske sosede več podpirale islamr skih gverilcev. To bi po romunski zamisli omogočilo utrditev kabulskega režima, ki bi laže poiskal spravo s svojimi nasprotniki. Načrt bi morale podpreti ZDA, ki bi tudi jamčile, da ne bo več vmešavanja v notranje zadeve Afganistana.
Ob vsem tem postaja vedno bolj razumljivo zadržanje Romunije med glasovanjem v generalni skupščini OZN, ko se je njen predstavnik raje umaknil, kot da bi sprejel kako stališče do sovjetskega vdora v Afganistan. Bukarešta je med drugim nasprotovala resoluciji OZN, ker ni navajala tudi vmešavanja drugih držav v notranje zadeve Afganistana.
Sedanji načrt je baje Ceausescu predložil sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku med njegovim nedavnim obiskom v Romuniji.
Šef sovjetske diplomacije ni ocenil predloga, a je pristavil, da bi bil neuresničljiv brez ameriških jamstev.
BONN — Nemška policija je včeraj aretirala tri bivše esesov-ce: Lischka, Hagena in Heinrich-sohnna, ki jih je v ponedeljek kolnsko sodišče spoznalo za krive deportacije v nemška uničevalna taborišča 50 tisoč francoskih Židov in antifašistov.
BANGKOK — V ogromnem požaru, ki je predsinočnjim domala uničil taborišče laoških beguncev pri kraju Nong Khai v severovzhodni Tajski, je izgubila življenje ena oseba, osem beguncev pa je bilo ranjenih.
Tajska policija je najprej domnevala, da je požar izbruhnil zaradi nepazljivosti ob praznovanju luninovega novega leta. Kasneje pa so ugotovili, da se je požar širil iz štirih različnih koncev, kar _bi potrjevalo, da so požar podtaknili. Krivcev verjetno ne bodo nikoli ugotovili, preiskovalci sumijo predvsem tiste, ki bi imeli finančne koristi pri obnovi taborišča, saj je malo verjetno, da bi požar podtaknili agenti laoške vlade; Taborišče, v katerem je 30 tisoč beguncev, ne predstavlja za Vien-tiane nobene nevarnosti.
Požar naj bi torej koristil tistim krogom, ki špekulirajo na bedi indokitajskih beguncev, in teh kot kaže ni malo. Tajske oblasti so po požaru takoj obkolile z vojsko vse območje, da bi preprečile beg beguncev v druge tajske pokrajine, ki ne bi bile sposobne sprejeti takega vala beguncev. V Bangkoku poudarjajo, dh je potrebna čim-prešnja mednarodna pomre, ker vlada sama ne more kriti vseh potreb.
Predsinočnji požar je por.o-^o potisnil v ospredje prot. • m indokitajskih beguncev. Dosedanja
mednarodna pomoč je vse prebor-na, da bi lahko zadostila najosnovnejšim človeškim potrebam. Po poročilih skrbstvenih ustanov odpade na vsakega begunca na Tajskem po 10 dolarjev na mesec, kar je dovolj zgovoren podatek,
Medtem so tajske oblasti sporočile, da se je pred dnevi pripetil hud incident ob kampučijski meji. Provietnamske sile so skupaj z Vietnamci zasledovale gverilce Demokratične Kampučije na tajsko o-zemlje in so se umaknile, šele ko je tajska vojska izstrelila nekaj topovskih granat. Incident, najhujši v zadnjem obdobju naj bi po mnenju opazovalcev dokazal, di je v teku široka akcija »čiščenja*, ki bi dokončno strla borce zakonite kampučijske vlade. Po poročilih, ki jih posreduje glas Demokratične Kampučije, Vietnamci le s težavo napredujejo in niso kos svoji na logi.
Isti radio je 'udi posredoval sporočilo vlade Demokratične Kampučije, ki izraža pripravljenost obnoviti dobrososedske odnose z Vietnamom in podpisati sporazum o prijateljstvu, čim se bodo vietnamske enote umaknile iz Kampučije. Kampučijska zakonita vlada tudi poudarja, da je mir v Kampučiji mogoč samo po umiku Vietnamcev, ki bi omogočil kmerskemu ljudstvu . da lahko sam odloča o svoji bodočnosti brez tujega vmešavanja. (voc)
ustvarjajo identifikacijo s preteklimi dogodki in tako privedejo do statičnega gledanja na zgodovino, da konstruirajo neko «zgodovinsko naročilo», neko nadčasovno in zmeraj enako zgodovinsko poslanstvo (v tej zvezi je parolo o nedeljivosti Koroške imenoval politično popolnoma nesmiselno <zgo-dovinsko naročilo») in da podpirajo tendenco k ustvarjanju mitov in legend. Nadalje povzročajo jubileji etnocentrično podobo zgodovine, torej precenjevanje samega sebe in podcenjevanje drugih, zgodovinski zavesti dajejo jasno agresivno komponento in jo nacionalizirajo in emocionalizirajo. Mitterauer se je zavzel za preoblikovanje jubilejev, ker da njihova odprava ni realistična. Novo vsebino bi jim lahko dali na več načinov, npr. tako, da se z zgodovino ne bi pečali z namenom identifikacije, temveč kontrastira-nja, distanciranja od preteklosti, od zgodovine. Konkretno za koroško leto 1980 je sugeriral predavanja, simpozije, pa tudi zgodovin-sko-znanstveno analizo manjšinskega vprašanja. Ločili naj bi se od zgodovinske dimenzije in se orientirali na sedanjost in prihodnost. Kot alternativo nereflek-tirani identifikaciji z dogodki in osebami iz preteklosti, etnocentrič-ni instrumentalizaciji zgodovine i« imenoval zgodovinsko - sociološki pristop, ki naj bi iz zgodovinske izkušnje izluščil splošno družbene poglede.
Nniv. prof. dr. Janko Pleterski je svojim že znanim pogledom na odnos avstrijske socialne demokracije do koroškega plebiscita dodal nekaj novih vidikov. Podkrepil je ■svoje dosedanje raziskave, ki prihajajo do rezultata, da je na izid plebiscita leta 1920 imela bistven vpliv avstrijska socialna demokracija. S svojim stališčem, da nacionalno vprašanje ni pomembno, ki je pozneje prišlo do izraza v plebiscitni propagandi, ko je trdila da ni bistveno vprašanje narodna samoodločba, temveč da gre na Koroškem za izbiro med republiko in monarhijo, je pomagala reševati poglavitno vprašanje plebiscitne akcije. Ta poglavitni problem pa je bil, kako pridobiti vsaj del slovenskih glasovalnih upravičencev
Analiza plebiscitnega rezultata kaže, da je skoraj polovica zo Avstrijo oddanih glasov prišla od oseb s slovenskim občevalnim jezikom. Tako se je torej avstrijska socialna demokracija tako implicitno kot eksplicitno postavila na stran nemškega meščanstva in nemškega naroda. Pleterski je nakazal tudi stališče in politiko takrat še zelo mlade komunistične partije, ki je — tako avstrijska kot slovenska — propagirala abstinenco pri plebiscitu, češ da gre za imperialistično ustanovo in da je proletarski internacionalizem mogoče doseči samo na temelju njegovega odklanjanja.
Kot tretji referent pa se je univ. docent dr. Hans Haas lotil destrukcije priljubljenega koroškega zgodovinskega mita, češ da je bilo mogoče ohraniti enotnost Koroške le po zaslugi koroške politike, ki da ji je dunajska vlada nasprotovala. V svoji osvetlitvi odnosa dunajske vlade do koroškega vprašanja se je omejil na vprašanje ozemeljskih zahtev, ki so se menjavale glede na trenutni oblastni položaj, in na ukrepe z njihovo uveljavitev. Najprej je dunajska vlada, v nasprotju s koroško deželno vlado, argumentirala z etničnim principom, po katerem bi slovensko naseljeni del pripadel novi Jugoslaviji. Pozneje, posebno še zaradi uspešnih vojaških akcij koroških nemških sil pa se je približala njihovi argumentaciji o geografski in gospodarski enotnosti dežele. Drug koroški mit, da so obrambni boji vplivali na odločitev pariške konference v prid plebiscitu, je Haas zavrnil že v svojih prejšnjih raziskavah. Tu pa je dodal še ugotovitev. da so ti boji vplivali le na dunajsko vlado. Pomembna pa j* tudi njegova ugotovitev, da od koroških strank edino nemškonacio-nalna nikoli ni opustila svojega 'stališča o nedeljivosti dežele Koroške. Socialdemokrate in krščanske socialce pa so šele vojaški u-spehi privedli do ‘ega stališča. O-hlastna politika je torej prednjačila pred ideologijo in v tem smislu je avstrijsko politiko do Koroške v letih 1918 -1919 določala nemško-nacionalna stran.
PETER WIESER
Na osmi strani objavljamo daljše poročilo o drugem dnevu Koroških kulturnih srečanj, ko je razprava tekla o dvojezični predšolski vzgoji.
Pnmor~lnlinGvnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
17. februarja 19H
POD PRITISKOM VSE ŠIRŠE SOLIDARNOSTI S PRIZADETIM PREBIVALSTVOM
Občinska komisija dopušča možnost nadomestnih rešitev na Kolonkovcu
Marsikaj odvisno od zavarovalnice Lloyd Adriatico ■ Komunisti pozivajo občino k posvetu s Kolonkovčani in Kmečko zvezo - Interpelacija dr. Štoke deželnemu odboru
Nad kolonkovskimi domačijami, ki jim grozi razlastitev, se ne zgrinjajo več tako temni oblaki. Po sebna svetovalska komisija tržaške občine, ki je zadolžena za vprašanja ljudskih gradenj, se je postavila na stališče, da pri izgradnji načrtovanega stanovanjskega naselja pravzaprav ne bi bilo nujno seči po zasebni lastnini krajevnih vrtnarjev. Seveda pod pogojem, da bi peterica gradbenih zadrug ne zidala tam, kamor se je zagledala, ampak nekoliko bolj vstran.
To je povedal včeraj delegaciji prizadetih domačinov in Kmečke zveze odbornik za urbanistične probleme Rossi, če pa bi kljub temu prizadejali temu ali onemu zaseb niku kaj gmotne škode, je pripomnil, bi mu odstopili enakovreden kos zemlje, ki je last občine. Tu pa se poraja kočljiv problem, ki neposredno zadeva mogočno Irne-rijevo družbo Lloyd Adriatico in gradbeno zadrugo Italsider. Zakaj?
Zadruga ima denarja za deset stanovanj, hoče pa jih zgraditi 100. Izdatek za 90 stanovanj ji bo krila državna kreditna ustanova CECA mošnjiček pa bo zrahljala le, če bo imela jamstvo, da je zadruga pripravila ustrezni načrt in da razpolaga tudi z zazidljivo površino. Jamstvo v teoriji že ima, v praksi pa ne. ker je ta zazidljiva površina zasebna last in je vrtnarji nimajo nobenega namena odtujiti, saj bi poleg nepopravljive škode, ki bi jo sami utrpeli, zarezala bolečo rano v ta rodovitni dei predmestja. Preostane ena sama rešitev: da se Llo.vd Adriatico odreče načrtu o zidavi 230 metrov dolgega in tja do 27 metrov (9 nadstropij na zgoraj’" strani) in celo 36 metrov visoko (12 nadstropij na spodnji strani) dvigajočega se stanovanjskega bloka in da namesto zavarovalnice tam sezidajo svoje hiše Italsider in druge zadruge. Za Irnerijevo družbo to ne bi smelo pomeniti kdo ve kakšnih težav, saj bo gradila stanovanja na lastne stroške (in jih nato v smislu sporazuma z občinsko upravo dajala v najem), medtem ko bodo zadruge zidale z javnimi sredstvi, ki jih ne smejo izgubiti. Takšna rešitev bi bila tudi sicer najboljša, ker bi preprečila absurdno demografsko preobremenjenost tega področja. Ne gre namreč pozabiti, da predvideva varianta 24 tod največ 25.000 stanovalcev, a 23 tisoč jih je Se.
Delegacija se je včeraj sešla tu di z občinskim svetovalcem Slovenske skupnosti prof. Lokarjem in urbanistično komisijo tržaške federacije KPI, ki je naslovila uvodoma omenjeni posebni svetovalski komisiji za ljudske gradnje niz predlogov za organično razrešitev kolonkovskega problema in širše vzeto tudi za smotrno načrtovanje gradbenih posegov ter razvoj kme tijskih dejavnosti.
Komunisti pozivajo občino, naj v sklopu preustroja odborništev in u-radov na županstvu ustanovi teh-nično-upravni organizem za kmetijska vprašanja. Nadalje naj s primerno resolucijo naroči revizijo in ažuriranje načrtov o gradnji ekonomičnih in ljudskih stanovanj (PEEP) z navedbo zadevnih kri terijev in ciljev; pri tem naj ločeno obravnava kolonkovsko pobočje v smeri proti glavnemu pokopališču (Poggi S. Anna) ter območje pod Kolonkovcem nad Žaveljsko cesto (Flavia - Piani S. Anna). Zadrugam je seveda vsekakor treba zagotoviti finančna sredstva z izdelavo variante h gradbenim na Črtom. Nazadnje bi bilo treba po skrbeti za takojšnje izplačilo od žkodnine za razlastitve, ki bi jih ne bilo mogoče preprečiti.
KPI je zahtevala sklicanje posebne seje občinskega sveta o načrtih PEEP, vendar po predhodnem posvetovanju s prizadetimi Kc-lonkovčani in Kmečko zvezo. Šele po razjasnitvi vseh gledišč bi lahko nastopili pri deželni upravi za dokončno rešitev problema.
V obrambo kolonkovskih zemljiških posestnikov je nastopil včeraj tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka. V interpelaciji vprašuje deželni odbor, kako namerava nastopiti pri tržaški občini, da bi problem rešili ob največ jem mogočem upoštevanju koristi zainteresiranega prebivalstva. Potrebo po takšnem nastopu utemeljuje z vrsto značilnih ugotovitev: načrti PEEP slonijo na zgrešeni predpostavki, da se naravni prirastek v tržaški občini veča, medtem ko v resnici upada; razlastitve bi imele poleg že znanih zlih učinkov tudi tega, da bi povzročile podražitev zelenjave; kvadratni meter stanovanja bi na Kolonkovcu stal ceno, ki bi nikakor ne bila cljudska«, kar pomeni, da bi uresničitev gradbenih načrtov oškodovala tudi same kupce stanovanj; načrti stanovanjskih zgradb, kakor so bili doslej prikazani, spominjajo bolj na nekakšne tehnološke strašljive prikazni kot pa na arhitekturo, naravnano po človekovi meri. Dr. Štoka pa predvsem poudarja, da se načrtovalci sploh niso predhodno posvetovali z neposred no prizadetim prebivalstvom in so zato ti načrti sad kaj malo demokratičnih odločitvenih postopkov: škodo zaradi vsega tega bo pa u-trpela skoraj izključno samo slovenska avtohtona skupnost, ki ji z druge strani še danes niso priznane njene etnično-jezikovne in družbeno-gospodarske pravice.
Pokrajinsko tajništvo SSk ,ie vnovič pozvalo vse demokratične po Htične in druge sile, naj s skupno
izjavo ali stališčem postavijo tržaško občino pred njene odgovornosti zaradi uničevanja dragocenih zelenih površin in nesmotrno urbanistično politiko. Sekcija SSk za vzhodni Kras pa je v petek izglasovala resolucijo, v kateri izraža popolno solidarnost s Kolonkovča ni. Solidarnostno sporočilo je tem naslovilo tudi Združenje za zaščito zemlje ter etnične in socialno-gos-podarske strukture standreža, k' meni, da lahko samo odločen boj rodi sadove in da je vsakršno popuščanje nesprejemljivo.
Take solidarnosti so Kolonkovčani še kako potrebni. «Tržaška občina na eni strani ne dovoljuje domačinom, da bi večali ali kakor koli preurejali svoje značilne kmečke hiše, na drugi strani pa hoče tu dvigniti kar devetnadstropne cementne spake, ki bodo izmaličile krajinsko podobo, zadušile kmetijstvo in raztelesile avtohtono skupnost, ki jo po večini tvorijo Slo
venci. Morda pa je ravno v tem cilj vse operacije«. Tako nam piše Bruno Lobascio, ki si drugače pač ne zna razlagati tolikšnega vztra janja na zahtevi po kolonkovsk’ zemlji, ko pa je vse naokoli veliko nadomestnih in družbeno-gospodar sko veljavnih rešitev: zgodovinsko središče Trsta, zapuščeni prostori bivše pivovarne Dreher in strojne tovarne pri Sv. Andreju, nepremičnine v Ul. Bosco, pa še, nebroj praznih stanovanj, ki jih špekulan ti nočejo oddati v najem. «Toda kaj, ko se naši upravitelji menijo bolj za potrebe nekaterih močnih finančnih družb ter se jim zdi nepojmljiva že sama misel o razlastitvi zemljišča, kakršno pripada, denimo, družbi Lloyd Adriatico. Posledica: domačinom hočejo vzeti zemljo, tistih parcel pa, neobdelanih, ki se razprostirajo tik ob njej. se nihče ne dotakne, ker pripadajo finančni družbi«. Vsak komentar bi bil seveda odveč, (dg)
Sodelovanje naše dežele s Slovenijo v obrambi žlahtnih kultur pred točo
Uprava dežele Furlanije - Julijske krajine je v okviru prizadevanj za razvoj in ovrednotenje kmetijskih dejavnosti ponovno financirala izvajanje zakona 58/1979 o obrambi žlahtnih kultur pred točo. Sredstva znašajo 716,5 milijona lir. V boju proti toči sodeluje dežela sicer tudi s Slovenijo, sicer preko tukajšnje deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, ki je sklenila s pristojnimi dejavniki naše ožje matice sporazum o skupni uporabi srebrovega jodida. Področje tostran in onstran meje, ki ga zadeva to sodelovanje, se razteza na površini 14C.000 hektarov (80.000 pri nas in 60.000 v Jugoslaviji).
Izplačevanje
pokojnin
V prihodnjih dneh se prične izplačevanje pokojnin INPS. Dne 23. t.m. bodo na vrsti invalidske pokojnine uslužbencem podjetij s številčenjem izpod 60 milijonov, dne 28. t.m. invalidske pokojnine s številčenjem nad 60 milijonov in 26. t.m. neposredne pokojnine obrtnikom, trgovcem in neposrednim obdelovalcem zemlje s številčenjem nad 80 milijonov.
POTEM KO JE JAVNI TOŽILEC IZDAL TRI ZAPORNE NALOGE
Brez vidnejših razpletov preiskava o domnevnih ultralevih skrajnežih
Demantirane govorice, da naj bi bili osumljenci v Hamburgu • Prof. Miccoli o Marini Cattaruzzi
Po treh zapornih naldgih z obtožbo združevanja v zločinske namene, ki jih je podpisal v prejšnjih dneh namestnik državnega pravdni-ka dr. Staffa, za Giovannija Zam-bonija, Giana Serena in Marino Ca-taruzzo ter po aretaciji Beatrice Magro, se preiskava o delovanju skupine domnevnih ultralevih skrajnežev nadaljuje brez vidnejših razpletov. Preiskovalci se v glavnem omejujejo na preučevanje zaplenjenega gradiva, da bi si na tej osnovi ustvarili jasnejšo sliko in pripravili temelje za nadaljnje delo.
Zid molčečnosti je skoraj neprediren, v zameno pa se širijo števil-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiia
XIV. KRAŠKI PUST VČERAJ NA OPČINAH
ČASTITI JE TREBA NAFTNE MOGOTCE TIHOTAPCE Z MAMILI PA PREGANJA TI»
Sprevod alegoričnih voz si je ogledalo veliko število nagrado so prejeli pustni privrženci iz Praprota za voz
ljudi - Prvo
v
«Crno zlalo»
Jutri odprtje razstave o pomorski vzgoji
Jutri ob 18. uri bo v Ljudski knjižnici v Ul. del Rosario slovesnost odprtja razstave o zgodovini pomorske vzgoje v Trstu, ki jo prirejajo v sodelovanju tržaška pokrajinska uprava, Ljudska knjižnica, Pomorski tehnični zavod ter Zavod kapitanov dolge plovbe ob priliki zasedanja o pomorski vzgoji v območju Sredozemlja, ki bo od 26. februarja v veliki dvorani mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Mira-maru. Razstava je razčlenjena v dva dela. V dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano bodo prikazali bibliografsko gradivo, v občinski galeriji v Palači Costanzi pa bo razstava didaktičnih pripomočkov Prva bo odprta do 2. marca vsak dan, in sicer od 9. do 13. ure in od 15. do 19.45, druga pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.

Naftne mogotce je treba častiti, tako pravi pustna druščina iz Praprota, ki je okinčala zmagoviti voz na
letošnjem «Kraškem pustu* na Opči nah
Energetsko krizo občutijo v večji ali manjši meri prav vse države in posamezniki in zelo čudno bi bilo, da je ne bi tudi mi. Energetska kriza je tema vsakdanjih pogovorov, ljudje »šinjajo* nad draginjo, vendar tu pomoči ni, stvari se ne da kar tako spremeniti in zato je najbolje, da vso stvar primemo s prijetne strani, se s petrolejem pošalimo in na duhovit način pokažemo alternativne «vire» energije, ki nam bodo kdaj še kako koristni.
Tudi uKraski pust*, ki se je včeraj popoldne odvijal po openskih u-licah, se ni mogel izogniti problemom današnjega časa. Na tisoče ljudi, ki se je zbralo na Opčmah, da bi sledilo pisanemu in veselemu sprevodu, je lahko videlo marsikaj zanimivega in šaljivega ter se iz srca nasmejalo. V sprevodu smo gledali najrazličnejše pustne šeme. poslušali godbe na pihala, priča smo bili zelo duhovitim šalam, ki so se že stopnjevale v burko in občudovali mimohod skupine «Le majorettes» iz Palmanove. Skratka, za nekaj uric smo pozabili na vse grenke strani življenja in se spustili v vrvež fantazije in barv.
Sprevoda letošnjega že 14. ^Kraškega pusta* se je udeležilo enajst voz in sedem skupin. Kot gostje so prišli na Opčine tudi vaščani iz Selc pri Ronkah, ki so s svojim alegoričnim vozom odnesli eno izmed nagrad, vendar o tem pozneje. Naj omenimo raje dejstvo, da so bili vsi vozovi pripravljeni in okinčani na temo energetske krize, kot smo že uvodoma poitdarili in na temo mamil, oziroma odkritja mamil pri treh nosečnicah na Fernetičih, ki so v svojih trebuhih skrivale velike količine prepovedanih poživil namesto otrok. Vendar takoj moramo pristaviti, da se vozovi niso prekrivali, ampak so bili precej različni eden od drugega, čeprav ubrani na isto temo. Izjema sta le vozova iz Podlonjer-ja in Selc. Podlonjerci so se pustnemu občinstvu prikazali na konjih, ošemljene v kavbojce in Indijance, ki se podajajo na «Osvoboditev divjega Zahoda». Selčani so prikazali zmaja, ki pa ni bil požrešen zmaj iz pravljic, ampak tak, ki hoče in propagira mir na svetu. Če se je zmaj poboljšal, zakaj se ne bi tudi ljudje? In že ko smo pri vozovih, naj omenimo še ostale, ki so sodelovali na mimohodu po openskih ulicah. Vaščani od Ferlugov so pripravili alegorični voz «Včeraj, danes, jutri*, z Opčin (ekipa A) *Spo-
Za odličen uspeh XIV. kra-škega pusta se osrednji odbor zahvaljuje vsem, ki so k temu uspehu kakorkoli prispevali.
min m Trst*, (ekipa B) «Quo vadiš mundi?* in (ekipa C) rEnerget-ska kriza», vaščani s Trnovce «Kri-za gorilnega olja*, iz Praprota «čmo zlato*, Šempolaia «Stebri tržaškega komerča», iz Devina «Rop na sodišču» in iz Nabrežine uPorod na meji*.
Po mimohodu so se vsi zbrali na Brdini, kjer je imel kralj Pust, ki sta ga spremljala šarmantna soproga in majordom (ta je vseskozi pobiral davke), govor, katerega so morali podložniki hočeš nočeš poslušati. Kralj Pust je zaželel vsem, da bi bili te dni pod njegovo kraljevino srečni in veseli, nato pa je sporočil še izid točkovanja posameznih voz. Prvo nagrado na letošnjem ^Kraškem pustu* so prejeli pustni podložniki iz Praprota z alegoričnim vozom «Črno zlato*. Tu smo videli arabske mogotce, kako se razdajajo razuzdanemu in ko-motnemu življenju, saj jim tisti, ki so odvisni od nafte, na vso moč strežejo. Druga nagrada je šla v Nabrežino. Nabrežinci so sestavili duhovit porod na meji, ta pa je seveda v zvezi z mamili. Tretjo nagrado so prejeli gostje iz Selc, medtem ko so četrto mesto osvojili pustni privrženci iz Trnovce. Pa tudi vsi ostali, ki so pripravili alegorične vozove, so se izkazali, saj je bila razlika v točkah minimalna. Prepričani smo, da se bodo prihodnje leto še bolj potrudili in prejeli zaslužene nagrade. Nagrajencem Pa gredo seveda naše čestitke.
Ob koncu naj omenimo še skupine pustnih šem, ki so bile nagrajene.
Prvo mesto so osvojile maske-dim-nikarji, ki so šle na rPonovno odkritje starih obrti*. Drugo mesto je prejel tCirkus*, tretje pa «čebelice in metulji*.
ne govorice, ki pa so — trdijo v sodnih krogih — v glavnem neosno-vane. Tako so proti večeru na sodišču in na kvesturi odločno demantirali vest, da je zahodnonemška policija v začetku tedna baje opazila vse tri osumljence v Hamburgu; prav tako je bila r.eosnovana govorica, da so odkrili neko drugo stanovanje, ki naj bi ga vzel v najem Zamboni: šlo je le za stanovanje, v katerem je bival univerzitetni asistent, preden se je preselil v Ul. Ressman. Končno so ocenili kot izmišljotino tudi dejstvo, da« naj bi pred Zambonijevim stanovanjem v zadnjem času-opazili avtomobile s pizansko in z nemškofevi-" denčno tablico.
Po petkovem zasliševanju Bea trice Magro, Serenove družice, ki jo je dr. Staffa osumil kaznive molčečnosti in lažnega pričevanja, bo njen zagovornik odv. Lucio Calli-garis jutri vložil zahtevo po izpustitvi na začasno prostost. Vprašanje pa je. ali bo sodnik, ki je v petek potrdil aretacijo, v kratkem osvojil to zahtevo. Dekle, ki je med zasliševanjem dokaj dosledno in samozavestno odgovarjalo na sodnikova vprašanja, je včeraj popol-
dne baje začelo z gladovno stavko, da bi ^protestirala zoper ne-osnovano aretacijo*.
Ob zapornih nalogih, ki jih je podpisal dr. Staffa sredi tedna, je tržaška javnost za trenutek osupnila in v prvih dneh po ukrepu skorajda ni bilo odmevov, seveda če izvzamemo zasebne pogovore. Sedaj pa so se nekatere skupine že začele oglašati z uradnimi sporočili. «Tržaški odbor proti represiji« ostro obsoja «neosnovane zaporne naloge« in poudarja, da gre le za poskus kriminalizacije treh tovarišev ter posredno vsega tistega gibanja, ki se je borilo proti selekciji v šolah, ki si je prisvojilo glasbo s tem. da ni plačevala vstopnic, ki se je borilo proti draginji, ki je zasedlo stanovanja in se je borilo proti jedrskim elektrarnam«. Zaporni nalogi so «opomin vsem tistim, ki bi se hoteli boriti zoper sistem izven okvira strank in sindikatov«.
«Tržaški svobodnjaški kolektiv« pa je v svojem sporočilu protesti-
ral zoper preiskavo na zavodu za srednjeveško in sodobno zgodovino, na katerem je poučeval in delal Zamboni.
Veliko resnejši ton ima sporočilo predsednika Deželnega inštituta za zgodovino odporništva prof. Mic-colija, ki uvodoma opisuje lik Ma rine Cattaruzze kot raziskovalke in znanstvene delavke. Prof. Miccoli poudarja tudi, da je poleg krvi ir. človeških žrtev možnost razkroja civilnega življenja in zastrupljanje kolektivnih ter medosebnih odnosov, ena najhujših nevarnosti te roristične ofenzive. Treba je ohraniti temelje omikane družbe eden od teh pa je načelo, da je obtoženec nedolžen, dokler ga sodišče ni obsodilo. Miccoli v imenu vseh kolegov potrjuje Marini Cattaruzzi zaupanje' in prijateljstvo ter izraža upanje, da bo vsa zadeva v kratkem pojasnjena, (vt)
• Ravnateljstvo konzorcija za prevoze sporoča, da bodo danes okrepili avtobusno zvezo z Miljami
niiiiiiiiiiuniiiiiiuiniiiiiuiiiimiiiiiiiMmiiiiMiiiiiiniiiimiimiNiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiii
KAJ POMtNI VARSTVO NARA Vt
Ekološka pobuda WWF za osveščanje javnosti
Manifestacija na nekem openskem zemljišču, kjer so nekontrolirano posekali drevesa
Tudi z ekologijo se da bolj ali manj spretno in bolj ali manj učinkovito manipulirati. To vsi dobro vemo. O tem nas učijo razni pojavi, ki smo jim bili priča v teh zadnjih letih. Toliko opevana ljubezen do Krasa in njegovih očarijivih naravnih lepot skriva marsikdaj čisto navadne, često nizkotne politične račune. Z gesli o varstvu okolja so znali nekateri spretni tržaški politični demagogi pridobiti marsikaterega Tržačana za takšne politične programe, ki težijo po nečem, kar nima z resničnim varstvom narave nič opraviti. Vsa dosedanja protiosimska gonja nam je najboljši primer.
Vse to pa še ne pomeni, da ekološki problemi pri nas ne obstajajo. Vprašanje je le, kdo do njih nastopa iskreno in nesebično, in komu služijo le kot sredstvozsLuresničevanje čisto.drugih naS^tf&Tjfeitk iskren in zavzet pristop večkr.at izkazuje organizacija za var«8šle-^6korja WWF. Značilen primer smo imeli tudi včeraj, ko so nekateri člani te organizacije opozorili predstavnike tiska na primer uničenja dreves, do katerega je prišlo na nekem občinskem zemljišču na Opčinah. Nekdo (imena še niso preverili) je namreč zapror sil občino, da bi mu dovolila «poči-stiti« to zemljišče, toda namesto da bi posekal to, kar je dovoljeno, je posekal vse do kraja. Primer sam na sebi ni tako hud, vendar kaj bi se zgodilo, če bi vsakdo tako ravnal, j pravijo člani WWF, ki so včeraj peljali na kraj «uničenja» dijake o-
penske nižje srednje šole, še prej pa predvajali na šoli (slovenski in italijanski) diapozitive o zaščiti Kra-
Urnik trgovin ob pustu
Združenje trgovcev iz tržaške.1^ krajine obvešča, da bodo trgovine prve tri dni prihodu/' tedna poslovale po naslednje® k
JUTRI, 18. februarja: papi^
in trgovine z igračami bodo 1®" poslovale dopoldne in popoldne, glede na pravilnik o rednem skem počitku.
V	TOREK, 19. februarja: vse»
govine, razen papirnic in trgov® igračami, bodo popoldne zaprte-
V	SREDO, 20. februarja: P*Fj re in trgovine z igračami bodo dan zaprte. Vse druge trgov®* do poslovale po rednem urniku.
Novo vodstvo EvropsM1 federalističnega jplM1
Na zborovanju tržaške sekcije ^ ropskega federalističnega gibanj ^ člani izvolili novo vodstvo, to 51; [»razdelilo funkcije na P®1 V novem vodstvu so Alvise Giulio Caravani, Silvio DelbeUO« rio Giorgini, Alessandro Leon®“i zi, Lino Marchione in predse®^ mladinskega gibanja Silvi.
Ob začetku zborovanja sta predsednik Alvise Barison in ■. Delbello podala obračun delo* v preteklem letu
• Na pobudo rajonskega * Kjadin - Rocol, tržaške občine ® žaškega centra za zdravljenje,‘"J’ bo jutri ob 18. uri v dvorani šča v Ul. dei Mille razprava n (J mo «Pravočasna diagnoza ruk6 dojkah in ženskem genitalnem " ratu«.
17. 2. 1975	17. Z- ^
Ob 5. obletnici smrti drage!!*
Darkota Maverja
se ga spominjajo
SVOJC'
Boljunec, Trst, 17. februarja
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
AVGUST G0IČA
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 18. februarja, uri v Lipici pri Škofji Loki na Gorenjskem.
ob tf'
Žalujoči: sestri Kristina in Tončka * družino, nečaka Mirko in Svetko z dh1' žino in svakinja Ivanka
Postojna, Gropada, Morsano al T., 17. februarja 1980
■ IIHIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllipillllllllllllllllllltlllllllllllMIIIIMIIIItllllllllilllllillllllflllllllllllllllllllllllinllllllllinilllllllllllHlIlllllllimillllllllllllUHHIIIHII
NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH VČERAJ NI BILO POUKA
Tržaški dijaki množično stavkali za novo in bolj demokratično šolo
Stavko so oklicale vsedržavne rapredne mladinske organizacije, da bi podprle zahtevo po reformi šolskih zbornih organov - Fašisti napadli komunistična mladinca - Trije znani pretepači že za zapahi
V okviru vsedržavne stavke dijakov, ki so jo proglasile vse napredne mladinske organizacije, so včeraj stavkali malone vsi italijanski in slovenski dijaki višjih srednjih šol. Študentje so s stavko in z manifestacijo po mestnih ulicah protestirali proti sklepu ministra za šolstvo Valituttija, ki ni hotel odložiti volitev v šolske zborne organe in je s tem preprečil reformo teh teles, ki niso dala šoli novega zagona in nove, bolj demokratične vsebine.
Na slovenskih šolah so se dijaki udeležili stavke skoraj stoodstotno.
Le na učiteljišču so maloštevilni dijaki prvih razredov prišli v šolo, po vseh ostalih zavodih je pouk odpadel. Študentje so se dopoldne zbrali v dvorani delavske zbornice v Ul. Pondares, vendar je bila leta premajhna in ni bilo1 prostora za vse. Zato so se v sprevodu podali po mestnih ulicah in se ustavili na Trgu Unita, kjer so improvizirali kratko zborovanje, pojasnili razlog protestne manifestacije in sklenili, da pripravijo dokument, v katerem bodo, kot njihovi vrstniki ostalih italijanskih mest, zahtevali od ministra, naj odgodi volitve in
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
Policija se je po nekajmesečni preiskavi odločila, da razglasi v javnosti nekatere podrobnosti v zvezi z afere o prekupčevanju živalskih kož na proseški železniški postaji. Sodnim oblastem je bilo prijavljenih pet oseb, ki so vpletene v afero in katerim pripisujejo naslednja kazniva dejanja: podkupo vanje v smislu člena 319 italijan skega kazenskega zakonika, pre kupčevanje, tatvino, neizpolnjeva nje službene dolžnosti in krivo pri čevanje javnega uslužbenca. Obtoženi pa so: 54-letni Gino Zampa iz Trsta, uslužbenec državnih železnic, stanujoč na Proseški postaji štev. 1; 49-letni Carlo Puntar, Prosek 382 : 56-letni Luigi Brillante iz Barija, stanujoč v Trstu, Ul. Gat-vani 1; 44-letni Antonio Galli iz Mi lana, po poklicu živinozdravnik. stanujoč v Sesljanu 7/A in 54-letni Giancarlo 1,or vik iz Perugie, prai tako živinozdravnik, ki stanuje v Zgoniku.
2. februarja lani je policija preiskala stanovanje nekega Silvana Forze in že omenjenega Gina Zam-pe, kajti za oba so sumili, da kradeta v vagonih vlakov, ki vozijo skozi postajo na Opčinah. Pri Zam-pi so našli 144 govejih in ovčjih kož ter beležko, v katero je vpisoval prodajo le teh. V beležnici je bilo zloženih tudi za 650.000 lir bankovcev in potrdilo podjetja za predelavo kož «Conceria Artigiana Gru nati Treviso«. Policija je kože nemudoma zaplenila. Zampa se je zagovarjal, češ da so to kože tistih živali, ki so poginile med prevozom. Ovčje kože pa, da so od tistih živali, ki jih je uvozno podjetje «Tommaso Prioglio« darovalo svojim uslužbencem, ali osebju po staje, ki pomaga pri raztovarjanju blaga. To trditev pa je v nadalje vanju preiskave odločno izpodbijal tehnični direktor uvoznega podjetja Florio Skerk, kajti živali, ki prispejo na postajo mrtve, morajo
takoj sežgati. Darovanih ovc in kozličkov pa je bilo v zadnjih dveh letih le kakšnih petdeset, kar je odločno manj kot število ovčjih kož, ki jih je policija zaplenila' pri Zam-pi. Od tu naprej postaja zadeva precej zapletena, kajti: gre za u-gotavljanje točno določenih odgovornosti, ki pa jih obtoženci zanikajo. Obema živinozdravnikoma očitajo, da sta prikrivala izginjanje živih in zdravih živali, Katerih kože je nato naprej preprodajal Zampa.
Zagovarjata pa se z dejstvom, da je na železniški p:3taji na Proseku toliko prometa, da ga je težko natančno kontrolirati.1 Poudarjata tudi, da sta nemogoč položaj že večkrat predočila ministrstvu za zdravstvo, da pa nista nikoli dobila konkretnejših odgovorov. Vso stvar bo moralo zdaj pojasniti shdišče. Preiskavo je vodil in zaključil, namestnik državnega pravdništva dr. Claudio Coassin. (ris)
naj začne postopek za parlamentarno razpravo o reformnem zakonskem osnutku, ki so ga izdelale napredne mladinske organizacije.
Manifestacija, dasi nenapovedana, je potekala v najlepšem redu in brez. incidentov, če izvzamemo dejstvo, da je neki brezvestni avtomobilist podrl dijakinjo, ki je delila letake. Na srečo se dekle ni poškodovala, le pošteno prestrašila se je.
Ko so se manifestanti že razhajali, pa so fašisti izkoristili prilož nost za eno od svojih običajnih provokacij. Skupina že znanih škvadri stov je na vogalu Korzo Italija -Goldonijev trg napadla mlada komunistična aktivista Daria Grego-ruttija in Franca Gennarija in ju surovo pretepla. Fanta, ki sta prepoznala nekatere napadalce, sta zadevo že prijavila sodišču, KPI pa je dobro uro potem razširila letak, s katerim je ostro obsodila nasilja in zahtevala od organov pregona, naj odločneje nastopijo proti škva drističnim pretepačem ter naj za jamčijo varnost v mestu. Komunisti poudarjajo, da po atentatu na kino dvorano Ritz in po izzivanju ob e-notni protifašistični manifestaciji v Verdiju ni dopustno, da bi se po navijale provokacije, ne da bi organi pregona aretirali dobro znanih pripadnikov misovske mladinske organizacije Fronte della gioventii, ki so odgovorni za izgrede. KPI nadalje poziva vse napredne in demokratične sile k budnosti.
Pritisk javnega mnenja je očitno zalegel: že v popoldanskih urah so agenti Digosa aretirali tri znane fašistične pretepače Livia Laia, Fabia Valencicha in Antonia Martel-lija ter jih z obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb ter psovanja prijavili sodišču, nato pa jih pospremili v koronejski zapor, (vt)
*«!•’• • T ■..Af.-rji’, 5fr

ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, brata, svaka in strica
OSKARJA KURETA • C0RETTIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k večne®11 počitku. Posebna zahvala župniku Žerjalu, Zvezi partizanov, brim sosedom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri!®11 način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Opčine, Boljunec, Turin, 17. februarja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
STANČITA ŠVAGLJA
se iskreno zahvaljujemo nam izrazili sožalje ter pokojnika.
vsem, ki so z nami sočustvoval jjj na katerikoli način počastili spo
Družina ŠvageM
Barkovlje, Lima, 17. februarja 1980
Ganjeni
dragega
ZAHVALA
ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi n-
VENCA OTE
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili n, spomin. Posebna zahvala duhovniku Mariu Gerdolu in žen®
mu cerkvenemu zboru.
Kraglje, 17. februarja 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo)
SVOJCI
17 2. 1976
Ob četrti obletnici smrti našega dragega
MARCELA SIEGE
se ga spominjajo z veliko žalostjo in nespremenjeno ljubek0
vsi njegovi
Trst, 17, februarja 1980
17. 2. 1975	n. 2.
Ob peti obletnici smrti drage žene in mame
LJUDMILE KALC por. DE GIORGI
se je spominjata mož Nino in sin Rado z družino.
Padriče, 17. februarja 1980
1980
PnmoriJnTinevmk
3
17. februarja 1980
DELO ODBORA ZA POIMENOVANJE
šentjakobske osnovne šole
Konec maja svečanost poimenovanja šole po Josipu Ribičiču
osnovni šoli
pri Svetem Ja-
,i. u 50 v Polnem teku priprave za
gčB&rftrsaap
t»... s. Posebno prireditvijo 25. maja nri70ieta' V^latna pričakovanja in borUt!30^3 staršev in šolnikov se 0 končno uresničila. Biro-bia-f-'3 zavlačevanja pristojnih o-lipnH V zvez* z ustreznimi dovo-neJ ’ posebr>o še kar zadeva ne-so s« angažiranost pobudnikov, ki ton.6 i°rganizirab v posebnem od-stavniki f,a ?estavlJajo ne le pred-turii a starsev in šolniki, ampak sti“S1 Šentjakobčani, zlasti ti-Ve’ 1 se danes predstavljajo živo šole 1 generaciiami Ciril-Metodove
Odbor je
g"? pro«ram.
. ^Padena dva r:
oblikoval obširen in v katerem sta zaizvi^'''", u,a razPisa natečajev Josir! D°-Lglasbeno skladbo na tekst tret j7h ■lciča in za nieS°v por-stav’ ,Ja posebne brošure, raz-dovi • ,.os!pu Ribičiču, Ciril-Meto-šenti.tu , in zgodovini slovenske Učenlobske mestne četrti, nastop riUiptLln obnovljenega zbora Ci-Vesnosti^°Ve a°^e ob zakijudni slo-
i>e^!l!°n'embnej*i dogodek zaključ-8pomJfs"°ati bo seveda odkritje »a obeležja s kipom Jo-vhodu v ‘61<;a; kl 1)0 Postavljen ob arnhipJ soske Prostore. Načrt za ko k[re--cV° je pripravil arh. Mar-,tl()istrn C7'j Vdelava je poverjena iz za-« aritu iz Šempolaja. vidnn Ranega programa je raz-sodelovan- °*or zeli Pritegniti k ■tikov 3?JU Clm širši krog zastop-tiružbon °Venskeea kulturnega in pZuega življenja. vi akrb je namenjena sesta-bo r« . vobne publikacije, v kateri godovi« , ug’m objavljeno izvirno C^°.Sradivo o Josipu Ri-iaJcobčir^ ^ir^"Metodovi šoli, o šent-boju nri m okraju. njegovi vlogi in Oes. p Prejšnjega stoletja do da-Mitia D-fojla so prispevali Jure in 'fevnika* »»•' Vlado Turina, Martin ligoi r.V Minka Pahor, Silvo šu-bač n, a Oebelli Turk. Boris Gom-^emr„ga Pan- Milan Pahor, Lado
\ada ^SgTurkblikaCij° UrejU' zadnji seji je odbor z Ha n0 tvom ugotovil, da delo pola je , zastavljenem planu, moral kotoviti !nem z zaskrbljenostjo u-faln0 -j. t? °dziv javnosti na nabi-Pričakovp1'10 n' ae do danes potrdila šanjem°VaaJ' V zveri s
ZARADI PROSTORSKE STISKE
PD F. Venturini odpoveduje otroško pustno rajanje
Prostorska stiska PD Fran Venturini od Domja je letos dosegla višek. Venturini je vci so morali v tej sezoni omejiti svoje delovanje zgolj na najnujnejše, ker imajo izredne težave s primernimi prostori, v katerih naj bi izpeljevali svoje načrte. Dovolj je, da povemo, da vadi pevski zbor v privatni hiši, kar razumljivo otežuje nalogo tega ansambla in celotnega društva na narodnostno tako občutljivem ozemlju, kot je Domjo. Vrhu vsega je moral odbor PD Fran Venturini letos odpovedati tudi otroško pustno rajanje, ker nima na razpolago nikakršnih prostorov, kjer bi lahko svojim najmlajšim članom nudil nekaj razvedrila in skupnega veselja.
VČERAJ V BARKOVLJAH POMEMBNO SLA V JE
V'
Šestdeset let skupne poti Anice Danev in Toneta Furlana
Včeraj sta v barkovljanski cerkvi so se zbrali v barkovljanski cerkvi,
ponovila poročni obred Anica Danev in Tone Furlan, ki sta se «zares» poročila točno pred šestdesetimi leti v isti cerkvi. Šestdeset let skupnega zakonskega življenja ni malo, zato je bilo včerajšnje slavje toliko bolj občuteno, kar priča tudi kopica prijateljev in sorodnikov, ki
da bi čestitali zakoncema. Anica Danev in Tone Furlan sta včeraj, obkrožena s sinovi, hčerjo, vnuki in pravnuki, podoživljala trenutke izpred šestdesetih let. Vsi so jim vzklikali še na mnoga leta tem čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo.
■iiiiiiuiiiiiiiiiimuiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiininaiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKtiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
GLCDt POIMENOVANJA VAŠKI ŠOLI
PROSEK NE ODSTOPA OD IMENA IVANA REGENTA
tem vpra-dolga razprava,
za J6 b?k,a "-"s« i	v c,
% Potreb!aniČitev .celotne£a načrta
precejšnja sredstva.
odbor ..m
tbnovnn „Lam ne premore. Zato Jo svoiih °raca na vse Slovence, da bzaciii ni0ceh prispevajo k rea-Pornembne pobude.
•®asa d°Ze RaP0tcc iz Prebe-vZ. «$ iskreno
čin ‘
vm nPi!! So na katerikoli” na-
bro &ogli- da
hiše v na otv°ritev občinske ^ v Prebi
oenegu.
Po negativnem odgovoru ministrstva za javno vzgojo glede poimenovanja proseške osnovne šole po Ivanu Regentu se je ponovno sestal odbor Združenja staršev ter sprejel resolucijo, v kateri najprej u-gotavlja. da je bilo treba čakati kar osem mesecev, preden se je moglo izvedeti za vsebino pisma, ki ga je šolsko skrbništvo poslalo openskemu didaktičnemu ravnateljstvu. To zavlačevanje skrbništva in didaktičnega ravnateljstva je nepojmljivo, odgovor ministrstva pa je nejasen in precej pomanjkljiv.
Proseški starši se nato sprašujejo, zakaj naše krajevne oblasti (prefekt, župan, šolski svet in šolski skrbnik) niso podprle njihove prošnje. Za pojasnilo tistim, je nadalje rečeno v resoluciji, ki temu poimenovanju nasprotujejo, lahko povemo, da je ime Ivana Regenta predlagal učiteljski zbor, ki je tudi upošteval željo velike večine domačinov in domačih organizacij. Predlog so podprli tudi rajonski svet za zahodni Kras in vse stranke u-stavnega loka, posebno pa so se zanj zavzele krajevne sekcije KPI, PSI in SSk, ki so potom svojih izvoljenih predstavnikov večkrat posredovale pri pristojnih oblasteh. Združenje staršev zato poziva vse
naj vedo, da ne bomo popuščali, ker se zavedamo, da je pravica na naši strani. Zelo hvaležni pa bi seveda bili, se zaključuje resolucija, če bi kdo od odgovornih ali pa prizadetih odgovoril na to naše pismo. Z upanjem seveda, da ne bo treba spet čakati osem mesecev.
Devet križev Marije Grudnove najstarejše žene v Nabrežini
Deželni prispevek 450 milijonov lir turističnim ustanovam
Deželna uprava je v proračunu za leto 1980 namenila prispevek 450 milijonov lir pokrajinskim turističnim ustanovam v Trstu, Gorici, Pordenonu in Vidmu. Zneski, ki jih prejmejo posamezne ustanove, ne bodo enaki, ampak bodo ustrezali krajevnim razmeram.
• Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da bo odsek pokrajinske ceste od križišča s pokrajinsko cesto za čampore do križišča z občinsko cesto zaprt še za en teden, ker še niso dokončali vseh gradbe vi' del.
V centru Barbara« je odprta i fotografska razstav- Claudia Sacca-rija s podobami iz Trsi-v, in okolice.
f Čestitke
Gledališča
Danes praznuje MILKA KliRET svoj rojstni dan. Ob tem lepem jubileju ji prisrčno voščijo družine Benčič, Gašperlin in Laine.
V Ricmanjih praznuje danes svoj 60. rojstni dan MLKA KliRET. Ob tem lepem jubileju ji iz srca čestitajo mož Zdravko, mama Urška, hčerki Nadja in Neva z možema Fredijem in Klavdijem ter vnuki David, Michele in Aleksander.
Včeraj je praznovala 79. rojstni dan KATARINA ZULJAN por. FERI (iz Štmaverja). Vse najboljše ji želijo sin Tone z ženo Elviro ter vnuka Marko in Martina.
V petek, 15. februarja, sta praznovala 54. obletnico skupnega življenja
IVAN ŠTRAJN in
LJUBA ŠTRAJN
_ Toplo jima čestitata in želita še mnogo let zdravja in sreče hčeri Iči in Vera z družinama
Šesti openski bienale umetnikov amaterjev
SPD Tabor se pripravlja na 6. razstavo umetnikov amaterjev, ki bo letošnjega junija.
Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru do 31. maja 1980.
Društvo bo določilo komisijo, ki bo ocenila dela in jih določila za razstavo. Ne bodo sprejeta nepristna, izumetničena ali neizvirna dela in dela, ki so bila že razstavljena.
Odbor SPD Tabor
i
8P-J
jfllp
SPDT prireja (s?nx» za tekmovalce SPDT) v nedeljo, 24. t,m., a v* S tebusni izlet •• Ovčki vas na tek-S movanje za poka) »Lepi vrh». Vpi-j sevanje na ZSŠDI Ul. sv. Franči-:: j ška 20/III.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem in odbor Zveze vojnih invalidov NOV se toplo zahvaljujeta gojencem Slovenskega dijaškega doma v Trstu za prav lepo podano lepljenko o istrskem junaku Vladimiru Gortanu.
Zahvaljujemo se tovarišici Zlati Rodoškovi in tovarišu Borisu Mihabču, ki sta jih požrtvovalno pripravila za nastop.
Za zanimivo predavanje pa se zahvaljujemo časnikarju tovarišu Bogu Samsi.
zahvaljuje	:
erikoli na- tudi ^politične stranke na enoten in |
zavlačevanja in obljub je treba te-; mu narediti konec. Tisti, ki še na- I meravajo ovirati to poimenovanje.!
........
KRAJEVNE SKUPNOSTI VRABČE PRI SEŽANI
>iiiiiiiiiiitiiiiitiiitimiitMniiMniiintiiiiiimiimitiiitiitiiMiMi»niitiMi*MiiHii j Vč‘Si\-_vj Si ič
^omenik na kraju prvega spopada Partizanov s fašistično izvidnico
Drnaču sob?to- 9- februarja, so ^Pnosti v pr‘ Grižčih, v krajevni finsko u,ce pri Sežani odkrili H abor„i°be ežje. k' simbolizira i in ital;;60 ,spoPacl med partiza-„bil ir™' fašisti- Spopad ^ečer p9’ februarja 1942, poz-^ na ' k-rve Partizanske skupine iSh	na Pivškem in v
|eta i94?rgpniZirau Že V i» halj ušm« • 1- Prve akclJe s0
in’ beliva mer,jene v zbiranje orož-Darirganizir!n -JUdi-ter Povezovanje kad na p!anJ° Pristašev OF. Spo-,|,,,,,|,,,,»nii acu J e močno odjeknil
"■rl )e firopajc Muslin (iojča
iaudplrl v ke družine. Oče mu ^ bii0 f V| svetovni vojni, ko Mn°ral nom aj 9 let- K°t otrok lil s’n« druj|I!agat’ materi, da je
btkf!Je Pri razn^e,Z1Vljala’ Zapos'
’ ko rni zmh kamnolomih, do blsuo pešati Je zadel vid posto->V‘ Je greni!0;, ^ delo opustil. Sta drp8e !!’be fašizma in gro-Utaa sta mu at°vne vojne Dva se ;„Pa? a v partizanih. Ktl Cnal0dločil- da odide iz .Jugoslavijo v > ,iU.slepih» n bil dodeljen bo daial, ]„ ' Razni zdravniki so
Sfaj v?dn0 osta °Slno 0Hvic0, da ttičei do Mf;ntal s'ep. V domu ie
S m btetlar ppa, delal, bil je bil, J01* je Pred štirinajstimi Sn»° * sko?!rla mati- Vesel je 0 Ka dopust Vsako 'eto priba Sia* Je kdo on^dno Gropado m k bii	0^*skal ali mu
vSem nr'-,.V »Domu sleoih*
SS z»ač« ^'i6^ kpr Je b;1
Veselo Rad Je zapel
4l4wA.m,"rkt""
eaJski, a v miru v ljubljeni
po vsej Primorski, ki je trpeia pod fašističnim okupatorjem in ki je s tem napadom na fašistično izvidnico doumela, da se je pričel za primorsko ljudstvo drugačen, zgodovinsko prelomni čas. V tej akciji je sodelovalo 13 partizanov, od katerih še žive narodna heroja Anton Ferjančič-Zvone in Karlo Maslo Drago ter vodja skupine Ervin Dolgan-Janez.
Po vojni se je krajevna skupnost Vrabče odločila, da slavi deveti februar kot svoj krajevni praznik. Letošnje slavje pa je bilo mnogo pomembnejše kot prejšnja leta, ker je krajevna skupnost, s sodelovanjem ostalih družbenopolitičnih organizacij, postavila spomenik prav na kraju spopada. Priložnostni nagovor je imel eden od udeležencev akcije, Anton Ferjančič-Zvone, ki je v živih besedah orisal prve partizanske akcije na Primorskem in vzdušje, v katerem so jih prvi borci za svobodo izvrševali.
nadela deveti križ j Malija Grudnov« iz Nabrežine. Za j njo je težka in dolga, resnično dol-I ga pot, ki se je pričela 16. febru-I ar ja 1890, na Gorjanskem. Na tej I poti je Marija doživela marsikaj grenkega in tragičnega, a se ni nikoli predala obupu, temveč je vselej, ko jo je usoda prizadela, pogumno zakorakala naprej v življenje in vedno mislila le na bodočnost. Že v rani mladosti je morala služiti kruh na tujih kmetijah. Pot jo je zanesla z Gorjanskega v Nabrežino, kjer se je tudi poročila z domačinom Tonetom Grofom, a je ostala še zelo mlada vdova. S trgovino in malo trafiko ter s tem, kar je obrodilo polje, je Marija preživljala družino, ki pa se je zaradi nesreč polagoma manjšala. Danes sta živi še dve hčeri.
Po razgibanem in hrabrem življenju, preživlja Marija Grudnova mirno in zadovoljno starost v krogu svojih najdražjih, ki ji ljubeče strežejo. A ona tudi rada sama še kaj »pokomandira* saj je še pri dobrem zdravju in vedrem spominu. Ne smemo pa pozabiti niti dejstva, da je Marija Grudnova danes najstarejša Nabrežinka. Zato ji vaščani in okoličani želijo še mnogo zdravih in brezskrbnih let. Kot zvesti bralki Primorskega dnevnika pa se voščilom pridružuje tudi uredništvo našega lista.
NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA

V počastitev spomina pokolnego časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega det«; razpisuj Primorski dnevnik '	‘
NAGRADNI NATEČAJ
za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni.
Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 • 1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziran je problematike narodnoosvobodilnega boja no raznih celinah sveta in druge možne oblike.
Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete.
Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31. marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici. Ul. XXIV. maggio 1. opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča*, s podpisom in polnim naslovom.
Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva. Odseka za zgodovino pri Narodni In študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade Iz »Sklada Albina Bubniča*:
Za študije univerzitetnih študentov:
1.	nagrada 500.000 lir
2.	nagrada 300.000 lir
A-A
Za spise dijakov:
1.	nagrada 200.000 lir
2.	nagrada 100.000 lir
3.	nagrada 50.000 lir
Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov.
Danes, NEDELJA, 17. februarja
SILVIN
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.33 — Dolžina dneva 10.28 — Luna vzide ob 7.46 in zatone ob 19.07.
Jutri, PONEDELJEK, 18. februarja
DRAGOSLAVA
Včeraj - danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančišek) 1.
Vremenska slika: ob 12. uri 7 stopinj, zračni tlak 1021,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Milena Cossutta, Daniele Luisa, Demis Vinovrski, Ma-nuela Sanzin, Roberto Pertot, Patri-zia Godini, Alessandro Duiz, Giorgio Morpurgo, Samuele Marrangoni.
UMRLI SO: 76-let.ia Domenica Catalano vd. Chiesa, 72-letni Guido Bogatelj, 72-letni Guido Kiss, 51-letna Antonia Bergamasco, 85-letna Emilia Miloch vd. Radobuliac, 70-letni Angelo Vasserot. 58-letna Maria Rocco por. Mosetti, 86-letni Giovanni
PELUCCERIA
CE R VO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata Izbiral
TRST, Vlale XX. settembre 16 Tel 796301
Germani, 57-letni Ermanno Noachig, 69-letni Romano Widmar, 75-letna Rosina Meiorin vd. Gregori, 82-letna Berta Wittman vd. Serbo, 82-letna Flora Vascotto vd. Carmi, 91-letna Vittoria Mazzaria vd. Duressini, 59-letna Anna Krečič por. Miccoli, 58-letna Giustina Perkovič por. Cros-gnak, 63-letni Marco Decarolis, 77-letni Bruno Dipiazza, 71-letna Anna Gherbaz vd. Puzzer, 79-letna Giovan-na Cavalli, 66-letni Oscar Coretti.
OKLICI: upokojenec Guido Dalla-giacoma in gospodinja Cristina Bern-leithner, frizer Francesco Riccobon in uradnica Gabriella Orsini, obrtnik Luciano Scarica in gospodinja Joze-fina Matic, predstavnik Giorgio Termini in bolničarka Susanna Castel-lano, šolski sluga Dušan Obersnel in otroška vzgojiteljica Silvana Sta-rez, uradnik Pietro Femiano in gospodinja Anna Maria De Marinis, upokojenec Giovanni Laterza in u-radnica Maria Lippolis, avtoelektri-kar Armando Ferencich in prodajalka Elisabetta Marsich, prodajalec Giuseppe Montin in univerzitetna študentka Onorina Monti, orožnik Lorenzo Vazzoler in gospodinja Angela Mocibob, uradnik Antonio Bernardi in uradnica Maria Gabriella Miccoli, delavec Claudio Fabiani in uradnica Renata Buttolo. šofer Lu-cio Prisco in uradnica Ariella Got-tinglier. podčastnik Antonio Invidia in prodajalka Elisabetta bercar.
zemljemerec Ennio Codan in uradnica Patrizia Voivoda, sindikalist Luciano Facchini in uradnica Laura Ruzzier.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (»d 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančišek) 1.

ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance (NAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. ure naslednjega dne. To velja zi zavarovance INAM. Dnevni poziv tel. 68-441, nočni pa tel. 732-627,
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 22R-124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211 (ril; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel. 209-197: Žavlje tel. 213137; Milje: tel 271-124.
LOTERIJA					
BARI	62	74	14	26	48
CAGLLAR1	85	77	84	4	30
FIRENCE	89	6	51	44	57
GENOVA	8	40	52	55	3
MILAN	37	71	51	73	26
NEAPELJ	76	60	72	1	47
PALERMO	67	19	53	40	71
RIM	85	19	3	33	81
TURIN	51	21	17	35	62
BENETKE	86	6	47	25	73
ENALOTTO					
2X2	1X2		2 1 X		2 X 1	
KVOTE
12 — 23.000.139 lir 11 —	415.100	lir
10 -	38.800	lir
Ku^ETTI
Danes ob 16. uri Stalno gledališče iz Catanie predstavlja delo Tonyja Cucchiare «Pipino il Breve*. V a-bonmaju odrezek (izmeničen). Zadnja predstava.
AVDITORIJ
Danes, 17. t.m., ob 16. uri gledališče Gerolamo iz Milana predstavlja delo «Mi voleva Strehler* Maurizia Michelija.
a« * m
V Avditoriju v Ul. Torbandena bodo 19., 20. in 21. februarja, tri jutranje predstave, namenjene šolam, baleta gledališča Verdi, ki ga vodi koreograf Alfredo Kollner. Solista sta Susanna Proja in Tuccio Rigano. Na sporedu so trije baleti, ki trajajo skupno približno eno uro in sicer Oteilo, Feux d’artifice in Carmen. Za informacije in brezplačna vabila se lahko šole obrnejo na tiskovni urad gledališča Verdi.
PD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi v torek, 19. februarja,
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
v prostorih društva. Poskrbljeno za slaščice in dobro glasbo.
VABLJENI!
Koncerti
AVDITORIJ
Danes ob 11. uri koncert pihalnega ansambla gledališča Verdi pod vodstvom Sergia Siccardija, ki bo izvajal skladbe Mozarta in Dvoraka.
• « «*
Za tržaško koncertno društvo bo jutri, 18. februarja, ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert Wie-ner Blasers »listen z Dunaja.
Kino
Cappella Underground 16.00—18.30 «11 flauto magico di Mozart*. Ing-mar Bergman.
Nazionale 15.30 «Satisfaction love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 16.00—22.00 «Una coppia per-fetta*. Režija Robert Altman. I-grata Paul Dooley, Martha Helfin.
Eden 16.00 «Quadrophenia». F. Daniels, M. Winget. Barvni film za vsakogar.
Excelsior 16.30 «AU'American boys». Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Arrivano i gatti*. Barvni film.
Feniee 16.00 «Inferno*. D. Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 15.30 «Uragano sulle Ber-mude*. Barvni film.
Eilodrammatico 15.30—22.00 «La por-no reporter* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Io sto con gli ippo-potami*. B. Spencer, T. Hill. Barvni film za vsakogar.
Moderno 16.00 «11 malato immagina-rio». A. Sordi.
Aurora 16.00 «Gli aristogatti*. Risani film.
Capitol 16.00 «La liceale, il diavolo e Tacqua santa*. Gloria Guida.
Volta (Milje) Zaprto.
Vittorio Veneto 15.00 «Mani di vel-luto*. A. Celentano.
Aldebaran 16.00—22.00 «Quel dolce corpo di Fiona*. Barvni film. Pre-vedan mladini pod
ov	:li- 'z:- vSl >	,
Razna obvestila
Smučarski klub Devin prireja 24. februarja ob priliki smučarskega tekmovanja zp peti pokal Lepi vrh avtobusni izlet. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri Leonidi Gruden, telefon 209506, ali pa pri Lucijanu Sosiču, telefon 208551.
Sindikat slovenske šole. tajništvo Trst, obvešča ■ čno in neučno osebje šol vseh stopenj, da ima pravico do ponovne pokojninske odpravnine v smislu zakonskega odloka št. 163 iz dne 29. 5. 1979. Pravico do ponovne odpravnine imajo vsi tisti, ki so v pokoju od 10. 9. 1979. Zainteresirani, ki so v pokoju od leta 1977 po zakonu 336/70, naj vložijo prošnjo na Skrbništvo in v njej naj zaprosijo, da bi jim pri novi pokojnini vključili prehod v višjo plačilno skupino pod pogojem, da je to za upokojenca ekonomsko ugodnejše. Podrobnejša pojasnila in model prošnje zainteresirani dobijo na sedežu SSŠ v Ulici Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
Danes, 17., in v torek, 19. februarja, bo v Prosvetnem domu v Ricmanjih pustna zabava ob zvokih ansambla «Pom!ad» V sredo, 20. t.m., ob 17.30 pustni pogreb z brezplačno zakusko za vse udeležence. Vabljeni.
Sindikat slovenske šole (ajnišlvo Trst sklicuje jutri, 18 t. m., ob 15. uri redno sejo odbora. Pro simo točnost in polnoštevilno ude ležbo.
PD Vesna sklicuje v nedeljo. 24.2., v kriškem Ljudskem domu ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, 2. Poročila, 3. Pozdravi, 4. Razprava, 5. Razrešnica, 6. Volitve 7. Razno.
ŠD Vesna prireja v torek, 19.2., v Ljudskem domu v Križu pustni ples od 21. do 5. ure Popoldne od 15.30 dalje pa bo v istih prostorih otroško pustno rajanje,
OBVESTILO OBČINE DOLINA
Uprava občine Dolina sporoča, da bo od ponedeljka dalje, za bodo 20 dni, prišlo do prekinitve pri dobavi vode na področju Pulj, Domja La-kotišča in Krmenke zaradi priklju-čitvenih del na novo vodovodno o-mrežje.
RAZPIS NATEČAJA
Občinska podporna ustanova (ECA) v Miljah je razpisala natečaj za:
1 čuvaja - kurirja 1 spiošno/ega bolničarko/ja 1 delavko/ca
Prošnje za udeležbo pri natečaju morajo biti predložene na kolkova-nem papirju tajništvu ustanove naj kasneje do 12. ure 1. marca 1980.
Informacije o razpisanih mestih, o formalnosti prošenj in o programih izpitov dobijo prosilci pri taj ništvu ustanove v Miljah, Šalita Ubaldini 5, ob delavnikih od 9. do 13. ure.
Predsednik Marjan Vatovec
PD SLAVEC Ricmanje • Log
priredi v prosvetnem domu v Ricmanjih danes, 17. t.m., od 15. do 18. ure
otroško pustno rajanje
od 20. do 24. ure pa prosto zabavo ob zvokih ansambla »POMLAD*
PUSTNA ZABAVA se bo nadaljevala tudi v torek, 19. t.m., od 21. do 3. ure. Igral bo domači ansambel »POMLAD*.
Vabljeni!
MLADINSKI KROŽEK DEVIN - NABREŽINA
vas vabi na VESELO MAŠKARADO s plesom, ki bo jutri, v dvorani Igo Gmden v Nabrežini s pričetkom ob 21. uri.
Vstop prost!
SPD IGO GRUDEN
prireja
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
v društvenih prostorih d:nes, 17. februarja, ob 15. uri. Nagrajene najbolj originalne ma-
ske.
VABLJENI!
SPDT priredi jutri, 18. t.m., v prostorih Dijaškega doma v Trstu od 20. ure naprej
PUSTNI
PONEDELJEK
s plesom, raznimi igricami ter drugo zabavo. Vabljeni vsi, mladi in manj mladi!
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ki bi moralo biti danes v Kulturnem domu
JE ODPOVEDANO
vabila, za preklani
:...'ND««ASSREJtES
lahko vrnete na upravi Pri morskega dnevnika. Ul. Mon tecchi 6, v uradnih urah.
V TOREK, 19. t.m., OB 15.30 Društvi »Škamperle* in »Bor*
vabita na vesoljni zbor vseh otrok, ki bi radi se veselo naplesali
na OTROŠKI MAŠKARADI
Tam se bodo zavrtele maske lepe, miške bele, vile, dame in marele.
Pridejo naj Mehikanci, ruski princi, Indijanci, pa pajaci, stari znanci.
če med vami je še kdo, ki ne ve še, kje bo to, mu povemo na uho: vsi na stadion «Prvi maj» na veseli pustni raj!
Rezervacije miz na stadionu «1. maj* v ponedeljek od 19. ure dalje.
PD FRANCE PREŠEREN
in
PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA vabita na tradicionalno
PUSTOVANJE
ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SPORED PLESOV DANES, 17. februarja, od 20.30 do 0.30 Jutri, 18. februarja, od 20. do 24. ure.
Torek, 19. februarja, od 21. do 4. ure
Ansambel SUPERGROUP bo igral vse večere razen jutri, ko se boste zavrteli ob zvokih
»VESELIH GODCEV*
OTROCI — pustni ples lx> danes, 17. februarja, od 15. do 18. ure. Igral bo ansambel SUPERGROUP Zabavali vas bodo domači humorist,. VABLJENI
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET
vabi na
PUSTNI PLES
v torek, 19. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v trgovini čevljev Malalan, na Proseški ulici.
Nagrajene bodo najlepše maske
Domska skupnost slovenskega dijaškega doma
»Srečko Kosovel* Trst prireja v torek, 19. februarja tradicionalno pustno zabavo
Mladi se bodo lahko zavrteli ob maderni glasbi, starejše pa bo zabaval ansambel Vabila in rezervacije so na voljo v Dijaškem Jomu, telefon 573141.
MLADINSKI KROŽEK TRST
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
P
Rad plešeš in bi se rad naučil novih, zanimivih plesov? Pridi z nami na plesni tečaj. Prijetna bo tudi družba. Za pred vpis in informacije telefoniraj ali oglasi se na sedežu Prosvetne zveze. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303 (ob delovnem času vsak dan).	Računamo gotovo tudi nate!
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
vabi k predavanju iz ciklusa na temo
POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA
2, predavanje:
KRIZA FEVDALNEGA REDA IN KMEČKI UPORI
Predavanje bo v sredo, 20. februarja 1980, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Predaval bo univerzitetni prof. dr. BOGO GRAFENAUER
Razpis natečaja za portret Josipa Ribičiča
Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu razpisuje nagradni natečaj za portret mladinskega pisatelja in pedagoga Josipa Ribičiča.
1.	Portret je lahko izdelan v katerikoli slikarski tehniki in velikosti;
2.	Ustrezno študijsko gradivo (fotografije, literatura) je na razpolago udeležencem natečaja v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20:
3.	Udeleženci natečaja morajo izročiti svoja dela najkasneje ao 6. maja 1980 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu;
4.	Vsak udeleženec natečaja mora označiti svoje delo s šifro, ki jo istočasno navede z osebnimi podatki v zaprtem pismu, priloženem delu:
5.	Predvideni sta dve nagradi, prva v višini 200.000 lir, druga v višini 100.000 lir;
Posebni ocenjevalni komisiji bo načeloval umetnostni kritik prof. Milko Rener.
Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu po Josipu Ribičiču
6.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO V KNJIGOVODSTVU
Obveščamo vse udeležence, da smo morali iz tehničnih razlogov uvesti naslednje spremembe: v torek, 19. 2., odpade predavanje. V torek, 26. 2., bomo začeli s predavanji o bančništvu. Predavatelj Klavdij Brajnik.
Novi razpored predavanj je na razpolago na SDGZ, Ulica Cicerone 8/B.
GORIŠKI DNEVNIK «!
japmr:č.yrr
17. februarja 19M
'■
2A ČEL SE JE SNOČI IN SE NADALJUJE DANES
Šestnajsti kongres goriških socialistov: zaskrbljenost zaradi mednarodnega položaja
KRALJ PUST OD DANES NA VIŠKU MOČI
Poslanec Fortuna je orisal lik socialističnega prvaka Pietra Nennija - V svojem poročilu je tajnik Cianfranco Trombetta zagovarjal tudi globalno zaščito za Slovence Socialisti stoje ob strani jugoslovanskih narodov v tem vaznem trenutku
Izčrpno analizo o sedanjem poli tičnem položaju v naši pokrajini, pa tudi o onem v državi in v svetu je podal sinoči ob odprtju 16. pokrajinskega kongresa socialistič ne stranke, tajnik Gianfranco Trom betta. Govoril je približno petdesetim delegatom, ki so jih na pred kongresnih skupščinah izbrali člani PSI po živahni razpravi.
Uvodoma je lik pokojnega socia lističnega prvaka Pietra Nennija o risal podpredsednik poslanske zbor niče Loris Fortuna. Nenni je bil zelo realist v svojih političnih iz birah in je tudi bil prepričan, da je boj za svobodo in demokracijo neločljivo povezan z bojem za socializem, je dejal Fortuna. Bil je pa tudi jasnoviden in je prvi med zahodnimi politiki poiskal vezi z Ljudsko republiko Kitajsko.
V svojem govoru pa je tajni« Trombetta podčrtal, da živimo v zelo nevarnem trenutku, ko si dva bloka stojita nasproti z orožjem v rokah. Smo pred novo hladno vojno in napraviti je treba vse. da se ta nevarnost odpravi. S tem v zvezi je veliko pripomogel 'udi sestanek socialističnih strank, ki se je pred kratkim vršil na Dunaju. Trombetta je v svojem poročilu povezal položaj naše dežele z onim v Jugoslaviji, s Katero nas vežejo več kot prijateljske vezi. Zaskrbljeni smo zaradi hude bolezni jugoslovanskega predsednika tovariša Tita, je še dejal Trombetta vemo pa. da so jugoslovanski narodi zmožni iti naprej po poti, ki jo je on s sodelavci začrtal.
Tajnik PSI je še dejal, da so v sedanji kongres KD v Rimu uprte oči vseh Italijanov, saj bo od tega kongresa odvisno, ali pride do ši rokega sodelovanja najširših demokratičnih sil v državi. Treba je tudi napraviti vse, da se terorizem iztrebi.
Damjani in Valentini se pridružil še bratec
MANUEL
Srečnima staršema Marjanu in Roži Devetak iskreno čestita, malemu Manuelu pa želi vse najboljše športno društvo Sovodnje.
Pevki ALFREDI in njenemu možu DAVIDU želijo ob poroki vse najboljše članice ženskega pevskega društva «tOton Župančič» v Štandrežu.
Doberdobski otroški zbor in tretja četa skavtske družine čestitata Magdi F er fol ji in Darinu Devetaku ob rojstvu malega
DEMITRIJA
ki je osrečil tudi sestrico Vi Ijeno. Vsem skupaj želita obi lo zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu.
Ko je govoril, o domači proble lanske volilne rezultate, ki niso
matiki, se je Trombetta dotakni! prvenstveno teženj, ki podpirajo razkosanje goriške pokrajine. Pobudniki takega razkosanja so se javili tudi na lanskih volitvah in rezultat kaže, da so med njimi taki ljudje, ki bi hoteli ali pod Videm ali pod Trst. Takim težnjam se moramo upreti in prihodnje uprav ne volitve morajo dati pošten od govor takim ljudem. Pozitivno ie tajnik PSI ocenil sodelovanje s ko munisti v krajevnih upravah, ožigosal pa je nekatere vmesne stranke. ki se niso še dokončno odi o čile, kako naj bi ravnale v bodoče Seveda je pri tem analiziral
bili pozitivni za stranko in dejal, da je treba na prihodnjih volitvah take rezultate popraviti.
Govoril je seveda tudi o gospodarskem položaju, o stiku s sindi kati in omenil tudi važno mesto v mednarodnih odnosih, ki ga ima naša pokrajina. Pri tem se je do taknil tudi specifičnih vprašanj slo venske narodnostne skupnosti, ki še vedno ne uživa tistih pravic, ki jih zahteva in ki ji gredo. Socialisti bodo z enotnim gledanjem in s so delovanjem demokratičnih sil na daljevali boj, da pride do prizna nja teh pravic.
V njegovo čast vrsta zabavnih prireditev, plesov in sprevodov
Trdoživ je ta pust. Še pred leti je kazalo, da bo običaj pomenil veselje le še otrokom. Zdaj so se stvari spet spremenile in v ten dneh nori staro in mlado, kakor bi temu rekli na ljudski način Kralj pust je od danes dalje na višku svoje moči, ki se bo zrušila že v torek, v sredo pa ga bodo pokopali, sežgali ali kako drugače o-pravili z njim. Za eno leto seveda, kajti čez dvanajst mesecev bo ponovno oživel.
In ker je pust od danes dalje na višku slave in moči, ne bo manjkalo tudi prireditev, na katere, se že lep čas pripravljajo vneti oboževalci in podaniki in to vsepovsod.
Naj opozorimo na obilico pustnih plesov za starejše, tako da je člo vek že v zadregi, kam bi šel; o-troci se bodo zabavali na pustnih rajanjih, za staro in mlado pa bodo poskrbeli tradicionalni pustni sprevodi. Danes popoldne okrog 15.
Prva produkcija šole Glasbene matice
ure bomo nekaj takega lahko gledali po goriških ulicah, v torek v prvih popoldanskih urah pa bo tradicionalni pustni sprevod tudi v Tržiču, kjer se bo letos predstavilo kar sedem različnih skupin, med drugim tudi skupine z Opčin, iz Trnovce, Devina in Selc. Javno branje oporoke csiora Anzoletta* bo v torek točno ob 12. uri na osrednjem trgu v Tržiču.
Pri naštevanju različnih prireditev bi skoraj pozabili na strica Lo-vreta v Doberdobu, ki se bo poslovil v sredo popoldne. Letos je ne- j koliko razočaral občane, saj jo je tik pred praznikom mahnil k sose dom na Koroško, kjer so menda njegov vzpon in konec posneli celo j za televizijo. Upati je, da se bo končno le spametoval in se vrnil domov, ne da bi stalno in nepoboljšljivo škilil k sosedom in pri tem prepogostokrat pozabil na svoj izvor. Sicer pa poročajo, da je bil v Beljaku v dobri družbi Ozeljan cev ih Prvačkovcev.
DOKONČNI SKLEP OBČINSKEGA SVETA
immiiiituttiMimitiHiiiittiiiMiiiiiiiiitiiiuiimimiiiiii
17. OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA OTON ZUPANČIČ
Povečati skrb za ohranitev in utrditev slovenskega značaja Standreža
Največ pozornosti in dela so v zadnjem času namenili kotalkanju, zato uspeh ni izostal - Slovenska pesem mora živeti
Člani
težav
prosvetnega dr^tsa .pjon Župančič se„w.vedajo, da bo poživitev dejavnpsjtMn izhod iz trenutnih,,-mogoče doseči le s skupnimi močmi in prizadevanji odbora in članov. Zato so se občnega zbora v petek zvečer udeležili v velikem številu
Prosvetna društva opravljajo po naših vaseh neprecenljivo nalogo ohranjevanja in utrjevanja slovenske kidture, slovenskega jezika in narodne zavesti. Toliko bolj pomembno pa je delovanje prosvetnih društev v mestu samem ali na primestnih področjih, ki so zaradi takih ali drugačnih razlogov podvržena hujšim in hitrejšim asimilacijskim tokovom. Eno takih področij je tudi Štandrež, katerega narodnostna in tudi gospodarska podoba se v zadnjih letih močno spreminja seveda na škodo domačega sloven skega prebivalstva.
V štandrežu je bil v petek zvečer redni občni zbor prosvetnega društva Oton Župančič, 17. po vrsti,
MLADINSKI KROŽEK GORICA
vabi mladino na
PUSTOVANJE
ki bo v torek, 19 t.m., s pričetkom ob 19. uri, v prostorih Kluba, Svetogorska 84.
DANES, 17. februarja, ob 18. uri bo v Katoliškem domu v Gorici
VESELO PUSTOVANJE
NASTOPILI BODO:
—	Zamejski instrumentalni kvintet
—	Skupina (Nova misel*
—	Dramska skupina iz Štandreža z veseloigro »Strogo zaupno*.
Med odmori bo deloval bar / domačim vinom in pustnimi krofi.
SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KULTURNI KLUB
priredi na pustni torek
PLES
ki bo v mali dvorani Katoliškega doma s pričetkom oh 20 30
VABLJENI!
ki bo najbrž pomenil bistven premik in poživitev delovanja društva, ki je v zadnjem času začelo nekoliko pešati. To je bilo čutiti predvsem iz poročila dosedanje predsednice Nataše Paulinove, kakor tudi iz poročil odbornikov, ki so v obdobju zadnjih treh let bolj ali manj uspešno vodili in skrbeli za posamezne dejavnosti, od kotalkanja do mladinskega delovanja ter od fotografske sekcije do zborovskega petja.
Nataša Peterinova se je v svojem poročilu dotaknila predvsem nekaterih težav, ki so v zadnjem času zaviralno vplivale na delovanje društva ali posameznih odsekov. Tako bo treba za poživitev delovanja vsekakor najprej odpraviti težave in nesporazume v zvezi z upravljanjem kulturnega doma. Glede mladinskega delovanja velja ugotovitev, da je bilo to ob odprtju doma pred dobrimi štirimi leti dokaj uspešno in razvejano da pa je mladina posebno v zadnjem času šla svojo pot in našla druge oblike izživljanja, ki so po eni strani lahko pozitivne, velik pomislek pa je, ali te pobude koristijo naši stvari in služijo istim ciljem, ki si jih postavlja društvo. Pri tem je Pau linova navedla primer «slovenske» lokalne radijske postaje v štandrežu, kjer je bila slovenščina skoraj povsem izrinjena. So take pobude lahko deležne našega odobravanja in naše pomoči? Seveda bi bilo na mestu tudi vprašanje, kaj smo in česa nismo storili, da bi tak razvoj preprečili.
Peterinova je v zaključnem delu poročila še omenila, kako je dru štvo v zadnjem času veliko pozornosti in dela namenilo kotalkarske mu odseku, ki se je tako uveljavil nad vsemi pričakovanji in ponesel ime društva pred italijansko javnost. Zdaj bo treba poskrbeti, da
se ta pridobitev ne bo izmaknila.
O kotalkarski dejavnosti je posebej poročala Romana Paulinova, ki je dejala, da je v odseku zdaj o-krog 50 otrok, ki redno vadijo pod vodstvom Sonje Cernecca. Precej aktiven je tudi fotografski odsek, ki poleg tega. da stalno spremlja in beleži dejavnost društva, skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje članov.
Zborovski dejavnosti so na občnem zboru namenili kar precej pozornosti. V okviru društva delujejo kar trije zbori: moški, ženski in v zadnjem času otroški zbor, katerem sodeluje nad trideset
mladih pevcev ki jih vodi F.lda Nanutova. Torej pomladek je zagotovljen, poskrbeti pa bo treba, da bodo odpravljene še tiste težave, ki so v zadnjem času nekoliko neugodno vplivale na aktivnost predvsem moškega zbora. Pesem je bila, je in bo tudi v bodoče najbolj pristen izraz naše kulturne dediščine, je dejala tajnica društva Elda Nanutova, in zato ne smemo dovoliti, da bi zamrla To pa je odvisno predvsem od nas samih. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal Maks Nanut in iz katerega izhaja, da je društvo skoraj polovico vseh sredstev porabilo za delovanje ko-talkarskega odseka, so bili na vrsti pozdravi gostov, predstavnikov krovnih organizacij ter bližnjih prosvetnih in športnih društev ter drugih organizacij.
Ob koncu pa so člani društva izvolili še petnajstčlanski novi odbor, ki bo opravljal dolžnosti v prihodnjem dveletnem obdobju in ki ga sestavljajo Livio Antonič, Giuliana Baštjančič, Vojko Cijak, Ferruccio Cingerli, Berto Grendene Aleš Ho ban, Janko Lutman, Milovan Lutman, Diego Marvin, Mario Mučič, Elda Nanut, Romana Paulin, Stano Paulin, Walt,er Reščič in Marta Zorn.
AUTO SACCHETTI
servis za
Audi
VOLKSVVAGEN
GORICA — Ulico G Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnico — Oprema In potrebščine
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14 do 18 ure ob sobotah od 8 do 12. ure
Sprejet nov pravilnik rajonskih konzult: na pomlad neposredne volitve svetovalcev
Sredinska večina KD-PSDI ni hotela upoštevati dopolnilnih in spremljevalnih predlogov opozicije - Za pravilnik v celoti glasovali le dve sredinski stranki, KPI in MSI sta bili proti, PSI, SSk, PRI in PLI so se vzdržale
Določeno je. Na letošnjih spomladanskih volitvah bomo v gori-ški občini izbirali občinske svetovalce in tudi člane bodočih rajonskih konzult. Volitve v tem drugem primeru bodo torej neposredne, prvič v zgodovini goriške občine. Pravilnik o rajonskih konzul-tah so dokončno izglasovali na seji občinskega sveta v petek zvečer. Vendarle le z večino glasov, kajti za tak pravilnik kot ga je predložil občinski odbor, so glasovali le svetovalci KD in PSDI. Proti so bili komunisti in fašisti. Vzdržali pa so se socialisti, slovenska skupnost, republikanci in liberalci. Škoda, da je do razprave o tem pravilniku prišlo v tem času, ko se mandatna doba občinskega sveta izteka in je bila zaradi tega razprava o njem precej polemična. Krivda za to pada seveda na odbor, ki j«,, imel .prilož-nost dati ta proM^T/v razpravo že pred letom dni,
Jjjravil. PraVzapraSu™So.. .doslej ana občini gledali z. mačehovskim očesom na rajonske konzul te, saj jih niso preveč upoštevati, niti jim niso dali možnosti, da bi se razvijale in dajale koristne nasvete občinski upravi. To tudi ker so bile najboljše v delu tiste konzul-te, ki so dajale z opozicijskega stališča nasvete občinskemu odboru in ta teh nasvetov ni rad sprejemal. Sedaj bo moralo seveda biti drugače, kajti konzulte bodo imele odločujoči glas, ne samo posvetovalnega. Občinska uprava pa jim bo morala nuditi vsakršno pomoč in tudi strokovno osebje ter dokumentacijo.
Kako bodo rajonske konzulte delovale v bodoče najbrž ni odvisno toliko od vsebine pravilnika, ki ga je v petek sredinska večina odobrila, marveč od dobre volje bodočega odbora za resno de'o teh kopzult. Skrbi pa nas zaprtost, ki so jo pokazali demokristjani in socialdemokrati ob tej priložnosti do vseh spreminjevalnih predlogov opozicije, tudi najbolj enostavnih. Spremeniti niso hoteli niti vejice od tega, kar so oni sami sestavili in • predlagali. Zaradi tega so polemiko izzvali sami, opozicija je tokrat ni iskala. Poročali smo že, da so na prvi seji, kjer je bil govor o tem, zavrnili predlog, da bi na sejah konzult lahko sodelovali tudi občinski svetovalci. Tokrat zastopniki večine niso hoteli sprejeti drugih spreminjevalnih predlogov. V pravilniku npr. piše, tako kot v tistem, ki je bil odobren pred leti, da je v rajonskih konzultah možno govoriti v običajnem uporabnem jeziku. To velja seveda za slovenščino, saj poleg italijanščine v Gorici drugih jezikov ni, razen če ne upoštevamo tudi furlanščine. Pretekla praksa je pokazala, da so na sejah štandreške in pevmske konzulte pridno uporabljali slovenski jezik na vseh sejah, da so bila vabila,
PROSVETNO DRUŠTVO »OTON ŽUPANČIČ*
priredi danes popoldne od 15 ure dalje v Domu Andrej Budal
OTROŠKO
PUSTNO MAŠKARADO
V torek, 19. februarja, bo v istih prostorih prosta zabava za vse domačine.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ŠPORTNO ZDRUŽENJE «DOM»
vabita v torek, 19. februarja, ob 15. uri na
OTROŠKO MAŠKARADO
v Prosvetno dvorano v Gorici
Dovolj bo krofov in dobrih pijač, na voljo bodo tudi igrice, srečolov, otroški filmi
PROSVETNO DRUŠTVO »JEZERO*
,abi na veselo
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ki bo jutri v društveni dvoran i v Doberdobu s pričetkom ob 14. uri.
plakati in tudi vse objave na razglasnih deskah dosledno dvojezični. Pravtako dvojezična je bila razglasna deska v svetogoreki četrti. Žal, pa do tega ni prišlo v drugih konzultah, kjer se uporablja samo italijanski jezik. V sedanjem pravilniku je ta pravica uporabe drugega jezika, ki ni italijanski, potrjena, vendarle pa ni jasno povedano, kdo bo skrbel za tolmača in sestavljavca zapisnika v dveh jezikih. Rečeno je, da bo za vse delo konzult finančno poskrbela občina, zdi pa se, da bodo morale za tolmače poskrbeti rajonske konzulte same (občina naj bi potem poravnala nastale stroške). Naj povemo še, da je fašist Coana zagrozil, da bo pokrajinski nadzorni odbor zavrnil točko o uporabi 'jeziku, češ da ni v skladu z zakoni.
Pust tudi.
£usta bodo dos
vcc
javili tu-popol
di trgovci; ki bi dne zaprli svoje obrate. Na to opo zarja goriško združenje trgovcev, ki navaja, da je zapora obvezna in to v smislu odredbe županstva ši 2939 z dne 17.2.1977.
Frizerski saloni z okrnjenim urnikom
Zaradi pusta bodo brivnice in frizerski saloni v prihodnjih dneh delovali z nekoliko okrnjenim urnikom. Tako sporoča pokrajinsko združenje obrtnikov, ki je sklenilo, da bodo brivci smeli odpreti salone v ponedeljek ves dan in v torek popol-
dne. V torek popoldne bodo saloni redno odprti, medtem ko bodo v sredo zaprti ves dan. Z rednim urnikom bodo spet pričeli šele v četrtek.
Iz tržiike bolnišnice
V tržiški bolnišnici se zdravi 68 letna Angela Cosani iz Ronk, Ulica Monte Cosich 90. Pri trčenju z avtomobilom (ženska se je namreč peljala na mopedu) si je zlomila piščal. Zdraviti se bo morala 40 dni.
Razna obvestila
Mladinski odsek PD Jezero v Doberdobu vabi jutri ob 20. uri na PUSTNI PLES v društveni dvorani.
Tečaj lutkovne vzgoje bo v četrtek, 21. t.m., ob 16. uri v Dijaškem domu.	. v . v .	.
Slovensko jilaninskb društvo priredi 28. februarja ob 20. uri redni občni zbor v prostorih'1 na "Verdijevem korzu 13. Vabljeni.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici se bo udeležilo tekmovanja za pokal Lepi vrh, ki bo v Ovčji vasi 24. februarja. Udeležijo se ga lahko mladi smučarji in smučarji srednje generacije, (letniki med 1948 in 1971). Društvo bo ob tej priložnosti organiziralo tudi avtobusni prevoz. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 19. februarja. 24. februarja pa bo društvo priredilo tudi običajni smučarski izlet v Cima Sappada ali na Nevejsko sedlo. Prijaviti se je treba najkasnej" do 20. februarja.
Prejšnji večer so v prostorih Glasbene matice v Gorici prvo letošnjo interno produ*®F Nastopili so številni gojenci, želi odobravanje poslušalcev. N® ši sliki vidimo nekatere med ^ stopajočimi in sicer godalni kvarjfj ki ga sestavljajo Tatjana Cotič, . Peteian, Tanja Petejan in ™ , Petejan.	S
Gojenci goriške šole Glasbene »Jj tiče so v četrtek zvečer bili v ^ Gorici na koncertu glasbenih •j®’ je bil v novem Kulturnem no Na tem koncertu so sodelovali uc . ci in učitelji glasbenih šol v o Gorici, Šempetru in Gorici. Z n strani so nastopili Fiorenza CZ Tatjana Cotič in Tatjana thneiF" Bruna Fajt in Erika Zavadlav-
Predavanja
Zenski onsek prosvetnega Sovodnje priredi v sredo, ^

bruarja, ob 20. uri v Kulturne®.'^ mu predavanje dipl. psiholog1 ■
Mirjam Dovečar «Droge med nami*.
asiovo®
Kino
Gorica
VERDI 14.00 - 22.00 «Apocaly^ now». R. Duvvall in M. »ra® Prepovedan mladini pod 14- *e J CORSO 15.30-22.00 «Io sto ooM], ippopotami*. B. Spencer in * Brvni film.
VITTORIA 15.30-22.00 (Una particolare*. Prepovedan i' pod 18. letom.
Tržič'
EXCELSIOR 14.00-22.00 «P®£jJ-J
PRINCIPE 14.00-22.00 (Jesus superstar*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00- 18.00 — 20.00 šaolina*. Hongkonški film.

s>aunna». nongKonsKi	^
SVOBODA 16.00—18.00—20.00 «“*
nujem se nihče*. Italijanski
DESKLE 17.00—19.30 «Užiška blika*. Jugoslovanski film-
DEŽURNA LEKARNA V GO« ,

ULAUn Hrt LLArtRUrt »	' j, T
Danes ves dan in ponoči Gorici dežurna lekarna Baldin>t
zo Verdi 57, tel. 28-79.
S POSVETA PREDSEDNIKOV DRUŠTEV, VČLANJENIH V SPZ
Na poletnih praznikih prosvetnih društev več kulturnih in rekreacijskih prireditev
Tudi letos bo precej živahno po vsem našem podeželju Pohvala vsem sodelujočim na letošnjih Prešernovih proslavah
Predsedniki goriških prosvetnih društev so pozitivno ocenili potek letošnjih Prešernovih proslav v Gorici in na podeželju. Predsedniki so se sestali na posvet na povabilo SPZ v četrtek zvečer. S strani tajnika SPZ Marka Waltritscha je bila izrečena zahvala vsem, ki so se potrudili, da so bile letošnje Pre šernove proslave zelo uspešne. Na onih, ki so bile doslej t.j. v Go rici, v Pevmi, v števerjanu, v štan drežu in v Sovodnjah, je sodelova lo približno dvesto nastopajočih, publike pa so našteli nad 1.200 prisotnih. Treba je poudariti, da so govorniki na proslavah v podeželskih društvih povezali slovenski kulturni praznik z vso našo manjšinsko problematiko in tudi s sedanjimi trenji v svetu. Naš razvoj, tako kul turni kot družbeni in gospodarski, je odvisen od miru in sporazume vanja v svetu; zaradi tega je tre ba obsoditi vse poizkuse, da bi mir skalili. Tajnik SPZ je posebej pohvalil sovodenjske kulturne de-iavce in še zlasti nonetovce, ki so poskrbeli zato, da smo letošnjim proslavam dali posebni pečat. Prav tako gre zahvaia kulturnim delavcem v Pevmi, ki jim je uspelo u-stanoviti otroški pevski zbor, ki je prvič nastopil v nedeljo. Poudariti je treba tudi, da sta se štandreško in števerjansko društvo potrudili, da sta njihovi proslavi lepo uspeli. Na vrsti so še proslave v Doberdobu (ta je bila sinoči), na Peči, na Vrhu in v Dolu.
Na sestanku so prisotni izrazili še enkrat svojo zaskrbljenost za hudo zdravstveno stanje jugoslovan skega predsednika Tita.
Sledil Je pogovor o letošnjih poletnih prireditvah na prostem. Kako bo izgledal ta koledar? V števerja-
nu bo na pobudo društva (Briški grič* prireditev od 1. do 4. maja. Ker bo letos petintridesetletnica o-svoboditve bodo tej prireditvi dali še poseben pečat in sicer 1. maja. Odprli bodo tudi razstavo starih dokumentov o Brdih, 4. maja, ko bo mladinski dan, bo na sporedu poseben program. Na Peči bo tamkajšnje prosvetno društvo (Vipava* priredilo, skupno s krajevno sekcijo VZPI, dvodnevni praznik 24. in 25 maja. člani prosvetnih društev so upoštevali tudi dejstvo, da bo SPD priredilo sredi junija nekje na Goriškem srečanje planincev treh dežel, zaradi tega v teh dneh ne bo drugih poletnih prireditev. V Sovodnjah bo poletni praznik od 28. do 30. junija. V pripravi so razni nastopi. Piknik na Vrhu bo od 4. do 6. julija, praznovanje v Gabrjah bo 12. in 13. julija; le-to bo združeno z odkritjem partizanskega spomenika. Ni še znan datum prireditve v Dolu, vendarle naj bi ta bila ob koncu julija. V tem času naj bi bila tudi kotalkarska revija v Štandrežu. Praznik prosvetnega društva (Naš prapor* naj bi bil v dneh od 22. do 25. avgusta, na Peči pa bodo prav tako v dopoldanskih urah 24. avgusta imeli svoj- pohod, ki naj bi šel preko meje, dvodnevni večerni praznik pa 30. in 31. avgu sta. Posvečen naj bi bil predvsem kotalkarjem. Vrsto praznikov na prostem naj bi končali v štandrežu v dneh od 5. do 7. septembra V razpravo so posegli številni pri šotni predsedniki in drugi člani društev ter odbora SPZ. Poudarjeno je bilo, da bodo v sodelovanju s SPZ pripravili podroben program teh prireditev. Domenili so se tudi. da bo en večer na v«nkem pm,niku posvečen izključno kulturni dejav
ih &
nosti z nastopi raznih kulturn11'^,*. pin iz zamejstva ali iz do®0 r8f Gre v tem primeru seveda z® nike, ki jih prirejajo društva, gjje njena v SPZ. V istih vaseh se v poletnih mesecih tudi Pr'r..s|ja' drugih društev in teh ni mO° V-pej-jevati ker prihajajo z najra^ljit *ih	Kar se tiče Pfa
včlanjenih v SPZ, ' ^e,
innnlnn HnlrvVne	^
ših strani, društev, že tradicionalno določene
Ugotovili so, da so isti dan r a
niki v drugih krajih, vendar je gledalo, da sta istočasn® $ praznika v čim bolj med seo°J
daljenih krajih.				
1	Z		3	
1HCUI1C3LU L.VCLJC* I1ČI	.w MI*
ške Ciglič vd. Mizerit daruje ^ no Gravner 50.000 lir za Pr<Cna. društvo Briški grič iz števen® p Uslužbenci občine Doberdo®mirujejo 15.000 lir sekciji krv°° cev, namesto cvetja na' fe'r°D
d®na-	ndnj5]!
Prosvetnemu društvu v Sov0T,setj daruje N N. iz Sovodenj 0® w js®
____mn/inn 11*	*
obletnici noneta 100.000 lir- . ^ namen daruje gostilna Deve1® Vrhu 10.000 lir; brata Bran®1' Emi) Kovic s Peči 15.000 lir-
Ob prvi obletnici smrti dr®Be
Marije Vižintin roj. Juren
se je s hvaležnostjo spominjaj® ci z družinami.
Vrh, 17. februarja 1980
^5orjjcT9nevmk
GORIŠKI DNEVNIK

•' »v

17. februarja 1980
Primorski pesnik T. Batagelj GflOfOlISka PlOŠČa SOVOdenjGGV je premalo znan naši javnosti
lil?’ ^ Y decembru 1974 umrl v Bata bolnišnici pesnik Tone ’ eden iz rodu primorskih /Tpdesetletnikov, sem se zavedel, '“"S bridko je, če človek ne more Ji?rlclb vsaj tistih izbranejših že-člov^. naortov- ki bi ne le obogatili d-Jr4 samega, temveč bi gotovo svoj — čeprav morda [7?®!, — delež k boljšemu in na-spoznavanju dobe, o-in snovanja, ki so gotovo 08111 bni za narodovo kulturo.
,.Eoa
Ij. g 'zmed mojih neuresničenih že snih? 'n bii načrtovani obisk pe Pri p, Batagelja v Voloskerr
V^eti'l96i SV3'83 °ba naČrt°
svIS?1®.. Batagelja nisem torej
v sre-
vso silo mladostne zagnanosti hotela, morala v strelske jarke* in >so se ji kasneje, tako tudi' Batagelju, vse visokoleteče sanje' fnarsikdaj spremenile v siv vsakdan, ki ni bilo videti iz njega izhoda.
Besedilo življenjepisa se takole glasi:
Batagelj, Anton F.
Rojen dne 27. decembra 1894. I. v šturijah, občina Ajdovščina, okraj Nova Gorica, Slovensko Primorje.
Do leta 1914 sem objavljat šVoje pesmi in nekaj črtic pod psevdonimom Fedja Dimitrijev in R. Brati-, na ali pa skrajšano A. B. Po prvi svetovni vojni pod polnim, imenom ali pod imenom Tone Batagelj. Pp drugi svetovni vojni le pod imčiigm Tone Batagelj.
Izhajam iz delavske družine1: oče je bil tovarniški mizar, mati šivilja. Očeta sem izgubil v rani. mladosti, zaradi posledic .Udarca. na, mali mozeg, štirirazredno ljudsko šolo sem obiskoval v šturijah.* Učitelj je bil mladinski pesnik Andrej Perne. Le-ta je zbudil v meni nagnjenost do lepe besede. Pod njegovim vplivom sem posebno vzljubil Levstika in njegove v duhu narod ne poezije napisane otroške pesmi. Znal sem jih vse na pamet. Pozne je me je prevzel Oton Župančič. Toda učitelj Perne je umel zbuditi v svojih učencih s pogostimi izleti, posebno spomladi, tudi ljubezen do narave. V teikih trenutkih življenja sem iz te ljubezni, morda bolje optimizma, ki je izhajal iz te nagnjenosti, črpal moč, da sem te obdržal na površju.
V	kakšnih gmotnih razmerah smo mogli živeti, mati vdovat in dva nedorasla dečka? Kaj je mogla tedaj zaslužiti vaška šivilja? Živeli smo skromno največ ob polenti in mleku. Seveda sva imela z bratom velike oči in mnoge nepotešene že Ije.
Po končani štirirazredni ljudski šoli so me po nagovoru učitelja poslali na šolanje v Gorico. Na priporočilo domačega župnika sem bil sprejet v zavod tAlojzijevišče* in kot reven dijak plačeval za hrano in stanovanje nekaj goldinarjev na mesec. Zato je moral moj dve leti starejši brat že zgodaj v službo in mati se je morala z iglo ubijati noč in dan, da je spravila skupaj toliko denarja, da je mogla plačati zavodu vzdrževalnim.
V	zavodu sem se srečal s sošolcem Marijem Kogojem, s katerim me je zvezala ne le podobna usoda, marveč tudi enako nagnjenje do poezije in muzike, a v gimna-
. ..	z Antonom Gojmirom Kosom,
. kine rumene odkriva '	’ ’	x~' ' 1	;
Svo»»„	nisem ion
(a] . življenju nikdar osebno tariiu Iendar se mi je večkrat kospm 58111 zasačil z njim, 1^:, * sb>pal po poteh domače po-Poti**’ ^ ajdovskih ali šturskih Staj.’ h*?1 Izvirku ab na školj, pod tu n«.*’8?? ali na nasprotnem kon-bile t”? Dolenjam in Planini. To so n«-. 01 njegove poti, le da umak-tja j v. ^s po prelomu stoletja in Ho , casa pred prvo svetovno voj-v dnm ^ ie z goriških šol vračal
V 5vet ob Hubi j u!	^
kjTf domovina in posebej domači W mu ie v še bolj čudoviti ^Pnkazal takrat, ko je moral škem’i. maturi leta 1914 k trža-v Pešpolku na rusko boji-Pesmi je to takole povedal:
'Mislim: dom moj daljni,
!*- « kakor raj, ko nad tabo zarje zadnje bdi sijaj.
Bnffci, gore, gaji, po‘3 m čar livad -s‘odko dekle seta ^ko tihih trat. ..
v ‘Kmečki pesmi*:
■ajde moje, lepe brajde, rami v hribu se blestijo■,
«ate jagode pod listjem ^ kot cekini mi žarijo...
«til» ;!a domača pokrajina ni spu-fiietjf Qbjema, temveč vse življe-lepjg ,n° Priklepala nase, nam naj-raže pesem «Hrepenenje*:
Pri
1 nas na Vipavskem pa je Iže jesen
!n krvavo žarijo 'n grozdje zori in breskve ji. _	I dehte
1J jabolka v soncu zorijo. a poljih rjavih že turšični
SVet je prelep in vse se t smehlja
In VseJe ko pravljica živa.
v blagih nočeh, kadar ..	Imeseca sij
j’-S’no Polnočno poveča,
Pesem povsod in v gostilni Ije ples,
fift« VT°čina in gneča. li«K °m °di kakor ogenj žari, in r2e” j’m Prsi napenja ori lCa gore in telesa žehtč Sni5rf^e’ hrasti, poželenja.
J c as je že zrel in zrela 11 jubav,
? Jn’m° zdaj vse so težave... 1 zima le trka na vrata...
bo
[potlej
p Pust še in še bo zabave.
Pas na Vipavskem pa je j	Iže jesen
in „°zeJ00 Purpur žarijo orozdje zori in breskve { .	1dehti
lubolka v soncu zorijo.
se v Harkovu' in Volčansku na Donu — sem, se v januarju 1918. I. z dopolnilnim bataljonom evakuiral iz Odese čez evropsko Rusijo, deloma Sibirijo na Murmansk, kjer so naše enote zadržali zavetniki z namenom, da nas uporabijo V bojih proti Rusom. Skupina oficirjev in vojakov dobrovoljcev, ki se ni strinjala z namenom zaveznikov, je energično zahtevala, da se vojska pošlje na Solun. Po likvidacij} Makedonca dr. Konstantina Konstantinoviča je nezadovoljna skupina vkrcana in poslana na solunsko bojišče. Zaradi tega sem dobil takole oceno komandanta: «... sa, vqjnicima pretresa politička pitanja'koja demorališuči vtiču na ove.% Posledice take ocene njso izostale v poznejšem življenju.
Zaradi vstopa v jugoslovansko dobroveljsko armado v Rusiji me je avstrijsko vrhovno vojaško sodišče obsodilo »Zu dem Tode durch den Slrangt.
V7 Odesi sem se spoznal s pesnikom Pavlom Goliem.
Na solunskem bojišču sem bil dodeljen v 23. peš polk.*
(Nadaljevanje sledi)
MARUAN BRECELJ
i®*a i!)rrV zgodovinar dr. Lino Le-obet n, 1964 zapisal, da «še w So po .J*5?.1 Hojakove. Op. M. S* izhaL 81'0 v Slovanu 1915 in n a	Pesm' Vipavca An-
?9vnika je,ia’ pozneje uradnika in' Pod’ „ |.S0 °stale žal osami jedkah*,-1511™111 moderne, Murna >nem 'ja>. izpoveduje zdaj v iz-j^ačno,* ?•' v tršem slogu toplo (?rngr°zotem ne?no ljubezen, voj-5^ 219)m S ast d° Življenja*
ii^ia do nameravanega sre-
!u8e^ Pesn^ ‘ela 1961 ni pri' ta30t graH?,Snika naProsil, naj bi
iivl’Sal nekaT Za mo’ zapis 0 n'em se *4enja. p!4 Podatkov iz svojega WDrecej po8niLmi ie ustregel in
^mu ni
saL ie v sprem-to') Sem 'izredno- biografijo. Na-
N
S:' •
i" ) č/
napisal: «S precejšnjim nc ‘I
tisto, ki je neobhod-
končno vendarle ža-
bi imel
i . Ki u. , -■*-* na izbiro po-
^ Vt*bl - *" • «•
- • — se ali v Aj aieč. T"' e® bi Vam ne bilo M. r \ dfl meni (v Voloskem.
se pa bova še o j, 1961)" ^pl®mo z dne 28.
bioprnr'. te Pesnikove lastno-4.avlienien f P01”11 izP°P°l:
fcj 'je z,e	mslmčepotii-sm
mami mufa
V	tretjem gimnazijskem razredu sva s Kogojem zapustila tAlojzije-višče» in se poskušala preživljati z inslrukcijami, ker so vsi jviti denarne pomoči usahnili: Daši ni bilo lahko, Marij Kogoj’ je izdržal preizkušnjo, medtem sem jaz zbolel in moral v bolnišnico. Po odpustu iz bolnišnice, sem moral domov zaradi telesne okrepitve. Vendar razreda nisem ponavljal, ker sem ob koncu šolskeaa leta 1910/11 napravil izpit z dobrim uspehom. V četrtem gimnazijskem letu sem se svoznal s Stanetom Kosovelom, vendar sva se zbližala šele po prvi svetovni vojni v Ljubljani.
V	goriški dobi sem se posebno mnogo družil z maturantom Dbl-fom Ivančičem, sedaj profesorjem v Ljubljani, ki je imel zaradi svoje razgledanosti in svojega živahnega temperamenta name velik vpliv. Po odhodu Ivančiča na Dunaj na filozofske študije sva se
j lesno zbližala s Francetom 'Bevkom.
Peti gimnazijski razred sem nadaljeval v šolskem letu 1911/12 na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Goriško gimnazijo sem zapustil zaradi manjšega konflikta s katehetom. Tudi v Ljubljani sem se vzdrževal s poučevanjem.
V	jeseni 1913. I. sem poslal nekoliko pesmi tedanjemu Uredniku tSlovana* pesniku Otonu Župančiču. Po nekaj dneh sem dobil od njega pismeno povabilo, da se pri njem zglasim. Sprejel me je ljubeznivo, pohvalil nekoliko mojih pesmi in mi obljubil, da jih bo objavil v tSlovanu*. Od tedaj sem bil sotrudnik revije do njenega kpn-ca tako pod uredništvom Otona Župančiča kakor tudi Milana Puglja. Prispevke sem pošiljal celo z ga-liškega boiišča. vse dokler nisem zbežal v Rusijo.
Že v Gorici sem bil član ilegalne dijaške organizacije tPrepornd*. kateri sem se pridružil tudi v Ljubljani. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, sem imel z domačo žandarmerijo nekaj opravka, zaplenili so mi tOdisejo* in Ilešičevo izdajo kosovskega ciklusa.
Po izbruhu vojne v l. 1914 sem bil vpoklican k tržaškemu 97. peš polku. Zapustiti sem moral šolo. Polk me je v jeseni poslal v oficirsko šolo. Po nekaj mesečih sem v zgodnji pomladi 1915: l. preme-
Vv.vv^y¥.^-."%Xvv r <	“ " ; , n '4	,+
_
ijfcžmcM^
V/'	V’
Sovodenjskd nonet je te dni praznoval deseto obletnico uspešnega delovanja. V tem času je imel več kot sto nastopov. Njihov praznik so nonetovci praznovali tudi tako da so izdali gramofonsko plošča z naslovom (Rožmarin* na kateri je dvanajst pesmi.
DEMOGRAFSKO GIBANJE V TREH SLOVENSKIH OBČINAH
Ni zabeležiti naravnega prirastka število smrti je vetje od rojstev
Minimalen porast števila prebivalcev le na račun doseljevanja
Danes posredujemo podatke o številu rojstev, smrti in porokah v treh slovenskih občinah na Goriškem v zadnjem letu. Kakor smo že poročali pred nekaj tedni so se neugodna demografska gibanja nadaljevala tudi lani. Majhen, lahko bi rekli minimalen porast števila prebivalstva, je treba, pripisati skoraj izključno večjemu doseljevanju. Naravnega prirastka, če upoštevamo podatke za vse tri občine (Sovod-nje, Doberdob in Števerjan) skupaj, ni, saj je število smrti za četrtino večje, kakor število rojstev. Najbolj 'neugodna bilanca je v Doberdobu, kjer je bilo dvakrat več smrti kakor rojstev. Neugodno razmerje je tudi v Sovodnjah, (19 rojstev in 23 smrti). Pozitivni saldo so zabeležili samo v števerjatiu, kjer je bilo 8 smrti in 10 rojstev. Ne bi kazalo na tem mestu razmišljati o takih ^li drugačnih razlogih za staranje in postopno upadanje številčne moči naše skupnosti na podeželju. Razlogi so različni in o

POGOVOR S SILVOM DEVETAKOM
Že več let se jugoslovanski diplomat, rojen v Gorici ukvarja v OZN in drugod z manjšinsko problematiko
Sodeloval je kot član jugoslovanske diplomatske službe v pogovorih za dokončni sporazum med Jugoslavijo in Ituiijo • Sedaj zavzema odgovorne funkcije v palači OZN v Ne w Torku in v drugih mednarodnih komisijah • Obiskal je po vojni slovensko osnovno šolo v Ulici Randaccio
• ................ ■ ...............
^k^njepiš Vi ‘ 7	•	, ičen k 78. peš polku v Osijek kot
k' I75nfi?‘saca Jugoslavije F/^972 I Politično sumljiv. Poleti istega le-k	dalje sem i h	I ta sem moral na rusko bojišče.
K « Pesniku v Ajdovskem'Med dru°° Brusilovo ofenzivo v ju-»LSflejPU ,(1971, št 1	«t? d7s\ ! 1 biu 1916. I. sem s četo prebežal v
S LSe v	111 že » istem mesecu vstb-
barskem leksikon,, o sn P’1 v jugoslovansko dobrovolisko di
z CftrstS: B.: j ** •• <m |»<« -«
litjih litografija več neob- sko zgodo',r-Semu obfinstvu ter Sov ?V’ Se m; V.ljJ manJ znanih po-

Bevku, ki so kori m!) • pred«! 'l*1 4)01,1 °b priliki Bo,ovo dovo,i CMu nn/*llen nr'kaz razmer OS innnrSa stoletja na Vi-fle(. adalo na‘°riAkeni: vzdušje, ki
1SaP?3a»hiuterehn.iih šolah v G°-StLte miJ 4101011'a in strem,
510 V Hv?.	k*
zlvljenje, kamor je z
in oktobrsko revolucijo leta 1917. Po težki bo'ezni. ki sem si jo nakooal na romunskem bojišču — zbolel sem na zlatenici, škorbu-tu in krvavi griži zdravil sem
Objavljamo danes spis našega sodelavca Marijana Breclja o vipavskem pesniku Tonetu Batagelju. Zaradi izredne dolžine članka bomo nadaljevanje objavili prihodnjo nedeljo na isti strani.
Silvo Devetak
«Dolga pot iz majhne enonadstropne hiše na vogalu ulic Brigata Casale in Padlo Diacono v Gorici do velikanske steklarne palače organizacije združenih narodov na East RiveV v New Yorku». Tak naj bi bil naslov današnje zgodbe posvečene enemu izmed tolikih Goričanov, ki so z vestnim in vztrajnim delom napravili dolgo pot in ki niso niti na visokih in odgovornih mestih, ki so jih zavzemali in ki jih še zavzemajo, pozabili na rodno mesto, na ljudi ki žive v njem, na tukajšnje navade.
Tokrat smo našo pozornost u-smerili v komaj 41-letnega Silva Devetaka, ki se je rodil v Gorici v že omenjeni hiši na vogalu Ulic Brigata Casale in Paolo Diacono in ki je zaradi svoje sposobnosti in vestnosti dosegel visoko mesto — naj mi prijatelj Silvo ne zameri tako laskave ocene — v jugoslovanski diplomatski službi.
Skoraj pet let, od 1974 do 1978, je opravljal dolžnost posebnega svetovalca jugoslovanskega zunanjega ministra za vprašanje manjšin, meja in balkanskega sodelovanja. V tem času je bil član jugoslovanskih delegacij na raznih zasedanjih v okviru OZN, na svetovni konferenci ,za borbo proti rasizmu, na beograjskem sestanku Konference za evropsko varnost in sodelovanje; bil je zadnji predsednik jugoslovanskega dela jugoslovansko-italijanske-ga odbora za manjšine po posebnem statutu; član delegacije ob srečanju Minic - Forlani pre dvema letoma. še bi lahko naštevali.
Pred dobrim letom se je vrnil v Ljubljano, da bi. kot je pribil v enem od najinih pogovorov, njegova otroka »pognala korenine v domačem slovenskem okolju.* Vendar pa je bil sredi letošnjega januarja na predlog jugoslovanske v'ade ponovno. za nadaljnja štiri leta, izvoljen v 18-članski Komite organizacije Združenih narodov za preučevanje rasne diskriminacije — CE RD, v marcu pa bo, kot elan jugoslovanske delegacije sodeloval v letošnjem nadaljevanju razprave v komisiji OZN za človekove pravice v Ženevi, o pred>ogu univerzalne deklaracije o zaščiti manjšin, ki ga je pred dvema letoma pripravila Jugos'avija. V Beogradu še vedno vodi delovno telo pri zunanjem ministrstvu. ki se ukvarja s problematiko manjšin v svetovnem okviru. Pred nekaj meseci pa je v Ljubljani sprejel tudi dolžnost direktor-
ja Inštituta za narodnostna vprašanja.
Slovenci nismo številen narod, Slovenija ni velika. Zaradi tega si po nekajurni avtomobilski vožnji že na drugem koncu dežele. Zato imaš priliko tu pa tam srečati prijatelja ali znanca. Ko so večkrat srečava s SilvOm Devetakom nam pogovor neizbežno pade na naše mesto, na to ali drugo njegovo posebnost, na to ali drugo osebo, ki živi v Gorici ali Novi Gorici. Med enim takih pogovorov sem si dejal: «Kaj če bi napisal nekaj o mladem Goričanu in opustil enkrat opisovanje starih goriških osebnosti in dogodkov?*
Zgodba Devetakove družine je podobna onim številnih drugih slovenskih družin v Gorici. Stari oče se je pred in po prvi svetovni Vojni ukvarjal s prevozom blaga, v hlevu je imel več parov konj. Bil pa je v svoje konje in v ustaljeno o-bliko dela tako zavterovan, da se ni znal pravočasno posodobiti in zamenjati konjsko, vprego s tovornjaki. Bencinski «konji» pa so se uveljavljati in Silvov nono je kar naprej vztrajno in ' trmasto vozil po malem blago na vozu, ki ga je po-.ganjal njegov (priljubljeni koiijiiek.
Med drugo svetovno vojno so Silvovega očeta Gigija Devetaka kot vojaka italijanske kraljeve vojske zajeli Nemci in ga odpeljali v taborišče, kjer je umrl. Mati Marija, dotha iz. Ozeljana, se je že od vsega začetka vključila v delo za Osvobodilno frontp in sodelovala v raznih akcijah v mestu Gorici. Po smrti moža je sama morala s trdim delom skrbeti za otroke.
Silvo Devetak je prvič prestopil šolski prag po koncu vojne v stavbi Ma'?ga doma v Ulici Randaccio, kjer je bila slovenska -osnovna šola. To so bili časi množičnega gi-bapja za meje, demonstracij, Spopadov, šovinizma. Družbeno okolje v katerem je odraščal in družinske razmere so Silvu Devetaku vcepile neizbrisen socialni čut za probleme delavca in malega človeka kot tudi ljubezen do lastnega naroda tn spoštovanje do drugih narodov in kulture.' Zat‘6 rti Čuda; da Se je kasneje s tolikšno zagnanostjo, bodisi doma v Jugoslaviji ali v OZN,’zavzemal za sožitje in; sodelovanje ob meji.
Ob razmejitvi jeseni 1947 se J« družina preselila v Novo'Gorico, na Prijavo. V kasnejših letih je obiskoval novogoriško gimnazijo, zatem je odšel v Ljubljano na pravno fakulteto, po diplomi je na isti u-
niverzi magistriral iz mednarodnih odnosov*, s temo federalnih enot v odnosih s tujino v federalnih državah.
V	letih ko je študiral na univerzi v Ljubljani so se študentje borili zlasti za reforma univerze. Silvo Devetak je bil v študentskem gibanju precej aktiven; bil je predsednik študentovskega odbora pravne fakultete, podpredsednik zveze študentov celotne univerze, član partijskega' univerzitetnega komite ja, predsednik koordinacijskega odbora pravnih fakultet Jugoslavije.
Toda niti v študentovskih letih in še
ževahja mednarodnih odnosov m gostovanske zunanje politiku "'je no izražal pošeb’ho zaftiniSfije za manjšinsko problematiko in za nacionalno vprašanje nasploh. Po končanem študiju se je s temi vprašanji ukvarjal v slovenski socialistični zvezi, potem pa v slovenski skupščini. Takrat so bili namreč časi, ko so na podlagi ustavnih a-mandmajev iz leta 1967 republike prevzele soodgovornost za še številna vprašanja, ki so bila do tedaj v izključni pristojnosti federacije. Silvo Devetak je postal sekretar prve komisije za mednarodne odnose v slovenski skupščini.
Tudi razne druge politične zadolžitve so bile vedno prežete s temi vprašanji: v izseljenski matici, v partijskih in SZDL-jevskih komisijah za mednarodne odnose, v jugoslovanski ligi za mir in drugod. In tako je po čitno naravni in logični poti prišel do funkcije posebnega svetovalca za manjšinska vprašanja ter mejne in balkanske zadeve v zveznem ministrstvu za zunanje zadeve.
Ne bomo odkrivali ničesar neznanega če bomo povedali, da se je Silvo Devetak zadnjih deset let intenzivno ukvarjal s problematiko odnosev med Jugoslavijo in Italijo in še posebej z vprašanji narodnostih manjšin.
Spominjam se, da sva se že leta 1971 srečala v Rimu ob priliki o-biska jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji in da sva pred uradnim pogovorom enotne slovenske zamejske delegacije z jugoslovanskim predsednikom izmenjala nekaj misli o nekaterih sicer malenkostnih tedaj aktualnih goriških problemih.
V	sedemdesetih letih je bil Silvo Devetak tako ali drugače v prizadevanju za dosego jugoslovansko-itali-janskega sporazuma o nesrečnih vprašanjih. V raznih časopisih iz tega časa sem zasledil številne članke in intervjuje, ki razkrivajo to njegovo aktivnost. V odgovorih, ki jih je dejal, na primer, že pred več kot sedmimi leti «Goriškim srečanjem* in »Nedeljskemu dnevniku* so skoraj vsi elementi Osimskega sporazuma.
»Jugoslovanska neuvrščena politika teži za tem*, mi je dejal, »da bi se dokončno odpravila vsa morebitna nesoglasja s sosedi in da bi se ob odprtih mejah razvijalo vsestransko sodelovanje, ki bo utrjevalo tako varnost sodelujočih držav kot tudi Stabilnost političnih odnosov v Evropi nasploh, kar je v sedanjih razmerah oživljanja hladne vojne še posebej pomembno.*
Jugoslovanski diplomaciji gre zahvala, da je v zadnjih letih v številnih mednarodnih forumih, zlasti v okviru OZN, sprožila vprašanje narodnostnih manjšin in pridobila o-ziroma predobiva počasi za te svoje pozicije številne druge države. Znano je, da So po vojni opustili sistem mednarodno-pravne zaščite manjšin, ki je veljal za časa Društva narodov. Obveljal je koncept, da je zaščitu človekovih pravic posameznika zadostna. Zato so le redke in nepopolne določbe mednarodnih instrumentov, ki se tičejo zaščite manjšin. Jugoslavija si prizadeva izboljšati stanje. Pred dvema letoma je v OZN predložila tekst deklaracije o zaščiti manjšin, o kate-
rem že vedno teče razprava v komisiji OZN za človekove pravice.
V okviru teh jugoslovanskih prizadevanj je bil Silvo Devetak med organizatorji seminarja OZN v 0-hridu leta 1974, kjer so strokovnjaški i- vsega sveta govorili izrecno o manjšinski problematiki. Opazna je njegova aktivnost v tem pogledu na zasedanju komisije OZN za "človekove pravice in podkomisije za zaščito manjšin na svetovni konferenci za borbo proti resizmu v CERD in drugod. Včasih je bilo tre-l)a orato ledino, kot takrat ko je prevajalcem in kolegom na sestankih v OZN pojasnjeval da «sloVenr skaj ni »stav/
kje se nahajat;
riba in Bino
tem smo in še bomo pisali v našem dnevniku. Živimo pač v družbenogospodarski stvarnosti, kjer pomeni že en otrok v družini veliko breme, dva ali trije otroci pa so že skoraj izjema. Vse to kajpak močno vpliva na šdbitev naše narodne skupnosti, ki je že tako ali drugače izpostavljena vsakodnevnemu tihemu, zato pa toliko bolj nevarnemu asimilacijskemu postopku. Pri tem pa velja opozoriti na ponovno naraščanje števila mešanih zakonov. To je bilo opaziti lani zlasti v Sovodnjah.
SOVODNJE
Upi, ki smo jih izrazili pred letom dni, da bi se število rojstev povečalo, se žal niso uresničili. Tudi v lanskem letu je bilo več smrti kakor rojstev. Rodilo se je 19 otrok (vsi izven občine), umrlo pa je 23 občanov. Ob koncu lanskega leta je bilo v Sovodnjah 1755 oseb s stalnim bivališčem.
Rodili so se: Verena čevdek, Davorin Devetak, Diego 'Fajt, Fran-cesca Lando Musina, Barbara Qual-Ti, Adeline Assi Nataša, Barbara Meniš, Manuela Tomšič, Daniel Marušič, Emanuel Primožič, Helena Kovic, Matjaž Černič, Anita Zotti, Karin Tomasi, Stefano Candolfo, Daniel Mauri, Mauro Berloz, Erik Peteani in Pamela Malič.
Umrl so: Pavlina Žigon, Bruni-slava Rižič, Margerita Tomšič, Jožef Tommasi, Kristina Čotar, Bazi-Iij Zotti, Bernarda Grilj Devetak, Marija Semilič Devetak, Marija Ju-ren Vižintin, Jožef Čaudek, Angela Zavadlav Cotič, Ivan .Peteani, Marija Okretič Malič, Matilda Prinčič Marušič, Luigi Roiatti, Marija Vi-sintin Tavčar, Ivanka Pelicon. Elizabeta Nanut Devetak, Franc Bo-škin, Flavio Grillo, Alojz Kovic, Albina Saksida Berlot in Bruno Ge-rtam i
Poroke: Claudio Brumat in Metka Tomšič, Carmelo -Museas in Patricija Marušič, Lucijan Černič in Vida Osredkar, Sergio Demori in Dana- Gruden/ Luciano Piras in Anha Zotti, Frartcešco Taccogna in Janka Zavadlav,- Valentin Kuštrin in Danila- Florenin, Franko Bagpn in Tereza Devetak, -Luigi QuaggiatO in Nives Marega. Omenjeni .pari so se poročili V Sovodnjah. Izven občine, pa, sp se poročili: Mario Marušič in Dana Černič, Angelo Mer-cadante* in Ruža*Mužič, -Gianfranco Fonzari in Claudia Lazzaroni* Branko Malič in. sptiia Legija, Romano
io, Sa-
Gorica — simbol novega-aožirjaub meji;
Vprašal ščm %Wva,ifevetakaja"lcaj‘ je danes diplomacija. »Diplomacija ni camo tisti blesk, ki ga vidimo na televizijskih ekranih sprejemi in koktelji,* je dejal; »diplomacija so tudi dolge in naporne študijeske priprave, prečute noči ob konferenčni mizi, dolgi boji za posamezne besede, besede v doku-kentih. Danes zahteva diplomacija veliko znanja in specializacije. Diplomati, ki obvladajo samo splošno "leporečje” ne morejo več uspešno opravljati svoje naloge. To pa večkrat pozabljamo.*
Nemogoče je v enem članku strniti vse, kar sva se s Silvom Devetakom ob različnih prilikah pogovarjala. Hotel bi zaključiti z mislijo, ki, zdi se mi, odraža njegov »filozofski pogled* na današnji svet.
»V stekleni palači n.. East Ri-verju,* je dejal, «se vsak dan srečuješ z ljudmi, ki se med seboj razlikujejo po jeziku, polti, tradicijah, običajih, oblačilih. Toda ko se poglobiš v njihovo življenje, razlike takoj izginejo pod težo problemov, ki so skupni za vse človeštvo, kot so problem razvoja, tehnologije, hrane, lakote, razorožitve in ekološke zaščite sveta. Gledano s tega zornega kota postane naš svet majhen 1 šolski globus, ki lahko izgine v neskončnost vesolja, če človeštvo ne bo znalo rezrešiti zagat, ki ga ogrožajo.*
ŠTEVERJAN
V letu 1978 se je v števerjanski občini rodilo 10 otrok, umrlo pa je osem občanov. Dokaj živahno je bilo tudi priseljevanje in tako so ob koncu leta našteli 839 ljudi s stalnim bivališčem, oziroma 13 več kakor leto prej.
Rodili so se: Kristian Hlede, Lo-ris Mania, Tanja Humar, Sara Ren-na, Katia Querin, Damjan Miklus, Roberta Giallorenzi, Lorenzo Ros-so, Iztok Knez, Daniel Miklus.
Umrli so: Albina Koren Velišček, Gizela Komjanc, Ernest Vogrič, Anton Hladnik, Jožef Mačus, Mihael Žnidarčič, Alojzija Koršič, Antonija Rožič.
Poroke: V Števerjanu so se poročili Leonardo Formentini in Patri-zia Turati. Damjan štekar in Lucija Komic, Bruno Hlede in Adrijana Stanič, Graziano Sullig in Vilma Skorrlina, Mario Becciu in Patricija Stanič. V drugih občinah pa Aldo Mačus in Roberta Zanolla, Silvano Blason in Isabella Formentini, Danijel Štekar in Sonia Culiat, Mario Klanjšček in Jasminka Krstevič, Edi Miklus in Janka Koren, Natale Fa-vretto in Silva Pintar.
Civilna poroka: Ivan Prinčič in Lucia Dilena.
ča in Čohcetia Piaz-
žOlla"IVin 'Batastič	Jana Silič,
iliilfliifUMM e. 9t I	iiO;
DOBERDOB
Ob koncu lanskega leta je bilo v doberdobski občini 1385 oseb s stalnim bivališčem, oziroma 14 manj kakor leto prej. Med letom se je rodilo 10 otrok, umrlo pa je 20 občanov.
Rodili so se: Manuela Krošelj, Matjaž Černič, Nataša Ferletič, Le-tizia Ferrari, Cristian Gorjan, Marko Jarc, Giulio Racher, Katia Ster-pin, Elena Visintin, Tanja Visintin.
Umrli so: Fosca Bancovich Racher, Ivanka Cotič Lavrenčič, Roza Ferletič, Bernard Frandolič, Albina Gergolet, Roza Gergolet Nar-di - Beltrame, Ivan Gorjan, Mirko Lavrenčič, Stanislav Lavrenčič, Štefanija Pahor Bagon, Peter Pangos, Franc Semolič, Leopolda Sobah Marušič, Anton Soban, Albina Stepančič, Albert Vižintin, Ivan Vižintin, Alojz Vižintin, Karel Jarc, Gabriele Sabuzi.
Poročili so se; Fabio Acquavita in Paola Sobelli, Franko Bagon in Tereza Devetak, Aldo Krošelj in Ma-rilena Zgonik, Adriano Del Bene in Marija Gergolet, Luciano Fontana in Soccorsa Corso, Franko Jarc in Silva Sabadin, Armando Jarc in Daniela Ciacehi, Ivan Kosič in Nadia Sulič, Klavdij Lavrenčič in Nives Oblak, Branko Malič in Sonja Le-giša, Lucijan Moro n Ivanka Bies-sa, Rudolf Mozetič in Sonja Vižintin.
Obvestila INPS za delodajalce
Zavod INPS sporoča, da morajo vsi zasebni in javni delodajalci najkasneje do 31. marca prijaviti točne zneske, ki so jih v letu 1979 izplačali uslužbencem, ki so zavarovani pri INPS. Če jih še nimajo, si morajo delodajalci čimprej nabaviti posebne obrazce za prijave, ki so na razpolago pri krajevnih sedežih zavoda.
Prijava ni potrebna za upravo državnih šol glede didaktičnih ravnateljev in učnega os 'ja osnovnih šol ter vrtcev, za ostale zaposlene v šolstvu pa zapade rok za prijave 31. decembra 1980.
Hkrati obvešča INPS vse delodajalce, da morajo, pc vladnem dekretu, od 1. januarja dalje plačevati bolezenske prispevke za zaposlene delavce INPS in ne več bolniškim blagajnam. V zvezi s to spremembo morajo delodajalci v najkrajšem času izpolniti vse obveznosti, glede katerih se lahko podrobneje informirajo na sedežu zavoda. Najbolj potrebna navodila je INPS objavil v i>osebni knjižici.
Predlogi za mladinsko ambiintalno vzgojo
V zadnjih tednih je bilo na Gori-jškem več sestankov, ki so jih predstavniki zainteresiranih ustanov imeli s predstavniki višjih in nižjih šol glede varstva okolja in ambien-talne vzgoje. Na enem izmed zadnjih takšnih specializiranih sestankov so raziskovalci iz Vidma v besedi in sliki predstavili raziskave v Ogleju. Na osnovi teh predlogov se je razvila živahna razprava, med katero je več razpravljavcev nakazalo, kako bi tukajšnjo mladino lahko navajali k preučevanju krajev, v katerih živi, ter jih osvetlila z zgodovinskega, urbanističnega in arhitektonskega vidika. Pri tem so navajali možnosti preučevanja nekaterih gradov v bližini Gorice, rimskih poti, urbanističnega razvoja Gorice itd.
BERITE REVIJO
uiiuiiiiiiiiiiiliniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiniuKiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Nadvse uspela Prešernova proslava v Gorici
V goriškem avditoriju je bila prejšnjo soboto nadvse uspela proslava slovenskega kulturnega dne. Sovpadala je z deseto obletnico Sovodenjskega noneta. Zaradi tega je Slovenska prosvetna zveza povabila v Gorico oktete iz Nove Gorice, z Jesenic in iz Jarš pri Domžalah (Goriški oktet, oktet Jelovica, oktet bratov Pirnat), iz Železne Kaple na Koroškem (Obirški ženski oktet) in klapo iz Vele Luke v Dalmaciji. Pel je seveda tudi domači So vedenjski nonet. Na naši sliki pogled na oder avditorija kjer so pevd '	'	'" bili ves čas koncerta.
KULTURA

PETINTRIDESETLETNA ZALOŽNIŠKA TRADICIJA
JADRANSKI KOLEDAR 1980 ZAJETEN IN BOGAT ALMANAH
V prvem delu aktualna tematika manjšinskega življenja, v drugem poseg v pretekli in polpretekli čas
Pred sabo imamo Jadranski ko ledar za leto 1980. Urednik Jože Koren je tudi tokrat »sestavil* koledar tako, da so v prvem delu objavljeni članki z aktualno tematiko, drugi del pa je namenjen, vsaj pretežno, naši pretekli in polpretekli zgodovini. Posvetiti našo pozornost vsakemu članku posebej Bi zahtevalo obsežno oceno, zato se bomo omejili na tiste prispevke. ki dajejo, po našem mnenju, vsebinsko podobo letošnjemu koledarju.
Uvodnik je za koledar' napisal Boris Race. Že sam naslov članka »Slovencem nenaklonjeno preteklo leto* je dovolj zgovoren. Ena izmed osnovnih piščevih ugotovitev je naslednja: »Težko bi ši bilo izmisliti učinkovitejše sredstvo za podžiaanje narodnostne nestrpnosti. za odklanjanje pravic sloven s ki narodnostni skupnosti in za trajno sovražno razpoloženje na pram Jugodaviji, kot je polovičarska rešitev tržaškega vpraša-iiia». Da je to res pričajo dogodki, ki jih je Race nadalje analiziral ih ki so širšemu občinstvu znani, ti dogodki so: zbiranje podpisov v Trstu, ofenziva proti vodstvom strank in proti strankam nasplpšno, proti Rimu. ki 'da ni izpolnjeval obljub in da je sklepal sporazume V zvezi s Trstom ne da bi mogel Trst sam vpliva ti. usnehi na volitvah, slabitev levosredinskih strank. Nadalje pisec analizira protiosimsko kampanjo in protislovensko gonjo tržaške liste, ki je dosegla svoj vrh v ostrem nasprotovanju zakonskemu osnutku KPI za rešitev vprašanja naše slovenske manjšine. Race omenja tudi sočasno kampanjo in zbiranje podpisov proti šoli s slovenskim učnim jezikom v videmski pokrajini. Če seštejemo »črne pike* iz lanskega leta, ne moromo podati lanskega obračuna z drugačno mislijo, kot jo je Race napisal v zaključku članka in sicer: «Omahovali ne bomo. kot nismo v težjih razmerah, zato moramo vsi. kot skupnost in vsak posameznik, prevzeti nase težja bremena in moramo'biti bolj trdni, bolj dejavni, zahtevni in bolj borbeni .
V' članku -Parlamentarne in ev ronske volitve 1979» Karel šiško-vič analizira izide lanskih italijanskih volitev in volitev za.evropski parlament. Bistvena nit,'iti ji pi sec sledi, je vzpon KP' in levice nasploh in lanski sodkldtfP volivcev. ki je pomenil določeno izgubo predvsem za KPI. šiškovič da tira začetek vidnega vzpona levice in KPI v letu 1968. Vrhunec uspeha doživi KPI na državnih volitvah leta 1976. Triletna enobarvna vlada s podporo KPI, splošna družbena kriza in želja množic, ki so izbrale KPI, da bi se stva ri hitro spremenile, so brez dvoma povzročile ponoven porast konservativnih sil. Tudi večja prisotnost KPI ni namreč mogla takoj rešiti zanletenih vprašanj italijanske družbe. To so seveda le nekatere šiškovičeve misli, ki jih moramo v našem povzetku zelo po-e »staviti. Velik del članka je po svečen lanskim volilnim izidom v naši pokrajini, šiškovič skuša sle eliti tudi premikom slovenskih vo livcev, čeprav pove, da je volilni sistem v Italiji tak, «da je skoraj nemogoče analizirati način, kako volijo Slovenci*.
V članku «Tržaški občinski svet po junijskih volitvah 1978», Fili-bart Benedetič piše o vzdušju, ki vlada na tržaški občini, o proti-osimskem in protislovenskem gnevu predstavnikov Liste za Trst in neofašistov, o ekologiji ter zadržanju radikalcev in tudi o strankarskih interesih »zlasti KD», ki so onemogočili skupen nastop, ki ne bi dovolil Cecoviniju poti do žu panskega stola. Bistvo Benedeti-čevega članka pa je v ugotovi tsn, da ko so preplavila občinski odbor in svet številna gesla, ki gredo od nacionalizma pa do ekologije. ostajajo poglavitna vpra sanja mesta odprta
Zanimiv je članek Karla šiško-vjča. »Narodnomanjšinsko (narodnostno) vprašanje kot specifičen aspekt nacionalnega vprašanja*. Članek je teoretičen prispevek k problematiki manjšinskih skupnosti, s posebnim ozirom na našo. slovensko manjšino. Med problemi, ki se jih pisec loteva, so med najzanimive.jšimi tisti, ki govorijo o odnosili italijanske buržoazije in proletariata do narodnih manjšin, ter o vzrokih, zaradi katerih je slovenska manjšina v Italiji ostala povsem zapostavljena. Piščevo razmišljanje seveda potrjuje tezo članka, da je način, kako se obravnava narodnomanjšinsko vprašanje, odvisen od tega kako se ga postavlja. Prav v tem «ka-ko», se marsikaj pri nas zaplete in to ne v korist manjšine.
Med članki ki govorijo o aktualnih vprašanjih, na.j omenimo še prispevke Jožeta Pirjevca (Misli o kulturnih odnosih med Slovenci in Italijani na Tržaškem). Elia Fornazariča (»Tržaško pristanišče: sedanjost in prihodnost:*), Bojana Brezigarja (»Avtocestne povezave na območju dežel delovne skupnosti šipe Jadran*), Borisa Si-monete (»Športni utrip v zamejstvu* in Pavla Petričiča (»Benečija — včeraj in danes*). Časovno je Petričičev članek uokvirjen pred letom 1978 do konca leta 1979. V tem obdobju je bilo v Benečiji več vatnih dogodkov, ki so vplivali na tamkajšnje Slovence in na celotno vzdušje. Tudi v Benečiji so v tem obdobju ponovno sto-
pili v akcijo izrazito protislovensko usmerjeni ljudje, pisec članka navaja «operacijo Ciceri* in o-srožnico Torosa in Beorchie svetovalcem KD v tistih beneških občinah, ki so morale ugotavljati etnično sestavo prebivalstva (kljub okrožnici se je «izkazalo», da v kar 20 občinah govorijo slovenščino); protislovenske akcije so odprle prostor nasilnim »posegom*, kot sta bila razdejanje gostilne v Ljesi, zaradi dvojezičnega napisa (8. marca lanskega leta) in izzivalen nastop proti senatorki KPI Jelki Gerbčevi na orazniku Unita in De la, ki ga je priredila sekcija KPI Nadiških dolin v Petjagu. Omenjeni dogodk' dokazujejo intenzivno protislovensko rovarjenje, ki pa ni edina resničnost na področjih videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. V svojem članku Petričič ugotavlja, da je tudi v samih vrstah KD (in ne samo tu) vedno več katoličanov, ki obsojajo nerazumevanje in šovinizem. Tudi slovenska narodnostna skupnost se krepi in vedno več je mladih, ki delajo za uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti in njene kulture v Benečiji. Mimo bojev za narodnostno osveščanje in organiziranega utrjevanja in uveljavljanja slovenske narodnostne skupnosti v Benečiji, danes nihče več ne more iti, kar pomeni jamstvo za bodočnost.
V prvi del Jadranskega koledarja spadajo še prispevki Milka Re-nerja o slikah slovenskih slikarjev, ki jih lahko najdemo po raznih goriških domovih, Srečka Simone-te o skrbi za otroka v svetu in pri nas (članek je posvečen mednarodnemu letu otroka, ki je bilo lani), Pavla štranja o slovenskem šolstvu v Italiji v šolskem letu 1979-80, in Lelje Reharjeve, ki piše o delovanju ustanove »Ente I-taliano per la conoscenza della lingua e della cultura Slovena*.
Letos bomo počastili 50-letnico usmrtitve Marušiča, Bidovca, Miloša in Valenčiča na bazoviški gmajni. Tragičnemu, a hkrati veličastnemu jubileju sta posvečena članka Milana Pahorja «Bazovica 1930-1989» in Draga Pahorja »Štirim z bazoviške gmajne*. Članek Rastka Bradaškje »Vstaja in osvoboditev Trsta*, je posvečen 35-letnici osvoboditve Trsta in.vsem. »ki so padli insfubtrli v boju ža svobodo, za lepše, boljše in 1 pra vidnejše žavljenje*.) -Janez' Kramir t piše o osvoboditvi Slovenske I stre. omenjenima člankoma sledijo še nekateri zgodovinski in spominski zapisi iz NOB. Spominski za piši partizana Josipa Boljeta - Jamnika in partizanski dnevnik I-vana Volčiča (za koledar priredil Nande Doaanoc) so zanimivi, ker prepletajo borbo in osebna razmišljanja ter občutke.
Med ostalimi članki naj posebej opozorimo na spomine dr. Josipa Vilfana, ki jih je za objavo pripravil dr. Joža Vilfan. V uvodu je poudaril, da je našel lanskega julija v očetovi arhivski zapuščini sveženj «deloma tipkanih, deloma pisanili ali stenografiranih listov* z oznako »Avtobiografsko*. Dr. Joža Vilfan je na jdbo označil kot ne pričakovano in dodal, da je imel po vsej verjetnosti dr. Josip Vilfan namen, da napiše avtobiografijo. dela pa ni dokončal in tako nam ostaja le nekak »torzo*, kot sam dr. Joža Vilfan označuje najdeno gradivo. Objavljeni torzo pa dokazuje zgodovinski pomen Vilfanovih spominov, brez dvoma je škoda, da pisec ni utegnil dokončati svojega dela.
Zanimiv je «kolaž» odlomkov, ki ga je sestavil Stanislav Renko ob 70-letnici slovenskega pisatelja Ci rila Kosma pa. Odlomki izbrani iz Kosmačevih spisov, izjav, spominov ter iz člankov, ki so jih o njem pisali drugi, živahno po da pisateljevo osebnost. Naslov kolaža je: »Ciril Kosmač: zdaj nič več ne pišem*. Pavle Merku predstavlja rokopisni italijansko slovenski slovarček iz arhiva Collo-redo (grad Colloredo di Monteba-no). Pri najdbi slovarčka, ki ga sam Merku označuje kot «novo
pričo za stike na romansko - slovenski meji*, je pomagal Gaetano Perusini. Andrej Vovko piše o podružnicah «Družbe sv. Cirila in Metoda* na Tržaškem med leti 1885-1918, izpod peresa Branka Marušiča pa sta članka «0 Prešernovi besedi v Gorici konec leta 1872» in «Iz dopisovanja Š. Kocian-čič - I. Kukuljevič - Sakcinski*.
Če sedaj pogledamo Jadranski koledar v celoti, moramo zapisati, da prinaša številne članke, ki psvetljujejo našo stvarnost tako v luči preteklosti kot tudi sedanjosti, marsikateri podatki so seveda dragoceni za danes in jutri in prav zato je Jaranski koledar pomembno uredniško in založniško delo.
ACE MERMOLJA
Dan slovenske kulture smo letos počastili z uprizoritvijo Švarove opere »Slovo od mladosti* v izvedbi Opere SNG iz Maribora
DRAGOCENA PRIDOBITEV ZA NOVO GORICO IN ZALEDJE
Kvaliteten koncert za uvod v dejavnost Kulturnega doma
Nastop orkestra Slovenske filharmonije z novim delom Rada Simonitija - Uspešna preizkušnja za mlado pianistko Ingrid Silič
Novi Kulturni dom v Novi Gorici je gotovo dragocena prido bitev za mesto in njegovo široko zaledje; je odraz kulturnega vzdušja, v katerem je vzniknila zamisel, da izgradijo središče kot oporišče in stečišče noten’ ter dejavnosti na področju kultu re in umetnosti, ki nai hkrati služi kot spodbuda k cim večji razvejanosti in dinamiki ter raz voju kulturne prizadevnosti.
Prva prireditev je bila v ve liki dvorani 4 t.m., ko je prostore dejansko odpri koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Nanuta z novim delom Rada Simonitija, kantato za soliste, zbor in or kester. z Mozartovim Koncertom za fclaVirriin . ošlcaster v d-molu in Beethovnovo Simfonijo št. 5 jv. omootoo rz. v«.ja loj. — domačini so bili: moški zbor iz Branika, ki ga je pripravil Gvido Fi lipčič, pianistka Ingrid Silič, sem pa lahko prištejemo tudi sopranistko Iteano Bratuž-Kacjanovo. ki bi gotovo sodila med rodne Goričane, če ne bi starši bili prisiljeni zapustiti rodnega mesta v času preganjanj. Omenjam to. ker je ta prvi koncert v novi dvorani sredi mesta, kjer je bil nekoč košček puste ilovnate zemlje in kjer je vse naokoli zraslo popolnoma novo, lepo, polno svetlega sonca in vedrih, de lavnih ljudi, simbolično pokazal na ‘ nekaj otipljivih uspehov in pridobitev tudi na glasbenem polju prav v teh krajih, kjer je bilo treba graditi vse od začetka. tako v profesionalnem kakor v amaterskem pogledu. Že zaradi tega je koncert imel neko posebno pomembno obeležje, poleg tega, da je prvič napolnit dvorano s plemenito glasbo simfoničnih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
V Simonitijevi kantati moramo v prvi vrsti omeniti nepričakovano uspel primer amaterskega zbora iz Branika, ki je prvič nastopil z orkestrom in to v preciznem sodelovanju. Lepi u-brani glasovi pomlajenega zbora, ki ga je pevovodja zelo skrbno pripravil, so se prepričljivo spojili v celotno izvajanje in s tem potrdili svoje resno prizadevanje pri pevskem delu. Poleg sopranistke Ileane Bratuž-Kacjanove, ki je svoj del odpela z lepo oblikovanim glasom in dramsko učinkovitostjo, je kot solist uspešno nastopil tudi Ivan Saksida.
Kar zadeva izvajalce je bilo morda največje zanimanje za m'ado, komaj dvajsetletno pianistko Ingrid -Silič, ki je diplomirala lansko leto na Akademiji za glasbo v Ljubljani in ki jo poznajo mnogi še z nastopov, ko je še bila na glasbeni šoli v Šempetru; tu je tudi svoje študije pričela in se učila vse do sprejema na Akademijo. 7. nave denim Mozartovim Koncertom je prvič nastopila in to je bi) tudi njen prvi nastop, prvo sodelo vanje z orkestrom. Seveda je bilo nekaj spodrsljajev tako v breme prvega kakor drugega v pogledu medsebojne skladnosti predvsem v tretjem stavku, vendar ni bistveno vplivalo na kva
UUt*e-'<miotnet izvedbe-, iteis-jedjUaRi
vi-slogovnem pogledu preprjčljii.u
vpeSP^cMieua. j»-..y'eUa
pianistko,—'ki je v osnovi dojeln-r posebnost Mozartove glasbe, če prav se pojavljajo tudi znaki šq ne do kraja dojetih poedinosti.
ki jih še ni docela razvila in uspela povezati v nazorneje izoblikovano misel. To velja v prvi vrsti za tretji stavek. Si cer pa moramo hkrati pripomniti. da marsikaj, kar je bilo tudi nakazanega iz najtanjših muzikalnih pobud, domislic in utrinkov, bi na prvem koncertnem klavirju mnogo bolj prišlo do izraza, do plastičnejše tonske upodobitve kakor na instrumentu .<• kromnega volumna, ki ni bil niti dobro uglašen. Tu je pianistki’ bila brez moči, če in je orkester prečestokrat popol noma pokril. Zato smo jo lahko najbolj spoznali in ocenili v drugem stavku, kjer se je v lepi igri predala notranji zbra nosti in sproščeno.,,,razpokanemu oblikovanju, ki je izvabljalo to plino doživetja V. tem , stavku se je muzikalna iskra najbolj razplamtela in najboli prepričala. Dodati moram, poleg izvrstno te koče igre tudi zaznavne je učin-
kujoče poustvarjalne prebliske v prvem stavku. Dobra njena stran je zanesljiv spomin, ki je osno va za priprave in izvajanje več -. jih del ter njihovo čim bolj sproščeno oblikovanje, pri tem pa še čas. ki je spričo njene mladosti in dosedanjih uspehov dopušča velike, možnost’ za nadaljnji študij, za nadaljnje proučevanje del. za poglabljanje v njihove vrednote, za nadaljnje oblikovanje in umetniško dozorevanje same sebe. Če vse to upoštevamo ob tem sorazmerni > uspelem nastopu, potem lahko pričakujemo tudi zanesljive u-metr.iške rasti.
Najučinkovitejši del koncerta ic bila seveda Beethovnova simfonija, ki jo Jftn,8S^qgter najijo gnapeje izoblikoval-*1 v zanq siti kreativni	v	nepo-
sredno se odražajočem odzivi: napetostno grajenega dela, ki je zapustilo močan vtis.
Ivan Silič
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Intimno vživi jan je v delo umetnikov
V	žadnjeiti času se je zvrstilo v Mariboru niz prireditev spominskega znščaja. ki vnašajo v kulturno življenje prikupno intimno vživetje v umetniško delo pomembnega umetnika ali kulturnega delavca. Krog obiskovalcev sklenejo predvsem najožji znanci, prijatelji in občudovalci ustvarjalcev, ki jih ni več med nami, a v sr-
■ ,cih uživalcev njihovih dobrin neusahljivo gori ogenj hvaležnosti ob spominu nanje.
V	počastitev 80-letnice rojstva lani umrlega profesorja Boga Te-plyja. muzealca, razgledanega zgodovinarja, prevajalca in vsestransko naprednega kulturnega delavca, je mariborska podružnica Društva književnih prevajalcev priredila v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja pietetni spominski večer. V bogatem literarno - glasbenem sporedu je bila osvetljena osebnost in z njim povezano delo. Nagiašeno je bilo zlasti njegovo plodovito prevajanje nemških, ruskih in čeških literarnih del socialističnih delavcev, zlasti Paula Lafargueja (zeta Karla Marxa). Egona Ervina Kischa in italijanskega pisatelja Ignazija Siloneja. Besedila, ki jili preveva humanost, optimizem, socialna pravičnost in tudi ironija tedanjih socialno družbenih razmer, so brali v Teplvjevih prevodih gledališka umetnica Milena Godinova. prof. Gema Hafnerjeva, ki je s požrtvovalnostjo' organizirala večer in zanj napisala priložnostno pesnitev, ki jo je prevedeno v latinščino prebral prevajalec dr. Jože Mlinaric ' in podpisani, ki je
' prebral isto pesnitev' v češčini in Pol Lalargovo socialno občuteno Izpoved v slovenščini v-prevo-
1 'Ju1 pokojhega prof. Teplyja, prevedeno pod pseudonimom Talna.
Ravnatelj pokrajinskega muzeja dr.. Sergej Vrišer še je v svojem občutenem . govoru spomnil Teply-ja predvsem kot neumornega muzealca. ravnatelj univerzitetne knjižnice dr. Bruno Hartman pa je osvetlil njegov lik kot pronicljivega zgodovinarja in pomembnega kulturnega delavca nasploh.
Glasbeni del sooreda je izpolnila znana mariborska koncertna pevka Mira Končič - Mracsek, ki jo ,ie na čembalu spremljal mladi dirigent mariborske Opere Simon Robinson.
Ob petletnici smrti pesnika Janka Glaserja je prav tako sekcija društva prevajalcev Maribora priredila v organizaciji neumorne
Pesnifo;. PQfeki,|i....^fIovt,J.. ,gq-p.
stoljnbfii MJlr galeriji prižganega mariborskega slikarja Ivana Čohala, v najbolj primernem prostoru intimnih umetniških doživetij v
llllllllltllllllllllllllllllMItllllllllllllllllllllllllllllltlilininllllMIIIIIIIIIIIUtllllllllllllHIIIIIIIIIMlilUIIIIHIIIIIIIlIllIllllllMllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllUIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllilliiiiiiiiiiiiu
PO IZBORU IN OCENI BRALCEV MLADINSKE KNJIGE
Novosti v zbirki Petdeset najboljših
Tri dela slovenskih avtorjev in eno iz širšega jugoslovanskega prostora
Založba Mladinska knjiga je organizirala ocenjevanje knjig po bralcih. Iz tega ocenjevanja se je rodila zbirka Petdeset najboljših po izboru bralcev. Tudi druge slovenske založbe so pripravljale ali še pripravljajo zbirke, ki bi posredovale najboljše in najzanimivejše umetniške stvaritve domače in tuje literature vseh časov. Mladinska knjiga pa je s tem svojim načrtom napredovala že tako daleč, da imamo zdaj spet novo serijo knjig, ki so izšle v tej zbirki. Gre za enajst knjig, ki prinašajo slovenskim bralcem v novih izdajah sedem del. Od tega je troje del domačih slovenskih avtorjev. Zastopan je en jugoslovanski avtor, ostale knjige pa šo prevodi. Če upoštevamo, da je predstavljen en ruski pisatelj, en angleški in en francoski, je tudi v tem pogledu poskrbljeno za ravnotežje. Ker gre za knjige, ki naj bi bile namenjene širšemu občestvu bralcev, so vse ilustrirane. Imajo pa tudi kratko zabeležbo
o avtorju in o objavljenem delu. Urednika sta Ivan Bizjak in Severin Šali. Ilustratorji pa so različni.
Josip Jurčič: Domen. Sosedov sin. Knjiga prinaša dve najboljši povesti Josipa Jurčiča, povest Domen, ki predstavlja nekako študijo za kasnejšega Desetega brata, in povest Sosedov sin. ki šteje za pisateljevo najboljšo stvaritev. Sicer pa gre za deli, ki ju več ali manj [»znamo in ki ju bo z novo izdajo spoznal in prebiral novi rod slovenskih bralcev. Glede na priljubljenost Jurčiča pri domačih ljubiteljih knjige in glede na pomen obeli del v pisateljskem opusu Josipa Jurčiča je prav. da sta urednika obe deli u-vrstila v to zbirko.
Isto lahko trdimo za vojni roman Prežihovega Voranca Doberdob, ki je eden prvih slovenskih vojnih romanov, uvrščamo pa ga ob velika dela tovrstne literature s tematiko prve svetovne vojne. Iz zapisa o pisatelju in njegovem
Prvo srečanje s Cirilom Kosmačem
Ko utihne pristen umetniški glas, se odpre v naši zavesti praznina, popade nas mrzel občutek nemoči in ne moremo se sprijazniti z resničnostjo, kajti pisateljeva resničnost je pisana beseda in v trenutku, ko ga ni več, tudi besed ni več.
Z umetninami Cirila Kosmača sem se spoznal kot osnovnošolec in že njegova slika, v eni izmed njegovih knjig ali v neki čitanki, je naredila name poseben vtis. Ozke oči, visoko, nagrbančeno čelo in zelo izrazit izrez ustnic, so bili za njegov zunanji videz tako značilni, da je fantazijo takoj zaneslo v ugibanje, kaj se za tem videzom skriva. Tod Ciril Kosmač je svojo dušo razgalil v svojih delih in ta delt. pričajo, kakor rad je živel in s kolikšno ljubeznijo je na desetinah in desetinah strani oblikoval rodno dolino reke Idrijce.
Ciril Kosmač je bil pri nas v Dolini 14. novembra 1975. Bil je mrzel in vetroven večer. Prišel je pod noc s pisateljico Ivanko H er goldovo in Markom Kravosom. Ti sti petek je bila Dolina vsa. v kulturnem vrenju in v nasprotju s hladnim vremenom je bila ga
lerija Torkla topla in sprejemljiva. Okrog groda je poskušal ta krat na novo ustanovljeni oktet, pozneje Majnica, svoj program. Člani dramske skupine iz Boljun-ca so se pripravljali na recitacije. Franco Vecchiel je preizkušal še zadnji videz svojim slikam, z Marijem Čukom pa sva zlagala na mizo ob vhodu najini novi knjigi, ki sta še dišali po tiskarskem barvilu in so se strani še lepile skupaj od svežosti.
Torklo so kmalu zatem napolnili številni domačini in mnogi ljubitelji slikarske književne in pevske umetnosti iz Brega. Večer je potekel prisrčno in domačnostno. Cirila Kosmača sprva nisem opazil. Bil je nekje pri vratih, za razstavnimi panoji. Šele pozneje, ko smo se odpravljali v zadružno gostilno na origrizek, me je Ivanka Hergold poiskala in me z njim seznanila. Zdel se mi je nekoliko odmaknjen in bolj redkobeseden. Izmenjala sva nekaj priložnostnih stavkov, kajti istočasno sem se moral posvečati tudi drugim postom. V gostilni smo mu odstopili častno mesto. Vsa družba ie bila po plemenite na od njegove prisotno
sti. Pozorno je poslušal naše. petje, Čukovo zbirko pesmi «Zakleta dežela» in mojo zbirko črtic «Beg pod Daglo» pa je imel vseskozi pri sebi na mizi. Ves čas me je mikalo, da bi prisedel k njemu, a sem raje počakal, da se glavnina družbe razide. Preden je bilo družabnosti konec pa si je Ivanka, kot Korošica, zaželela, da bi še enkrat zapeli Kernjakovo »Jaz pa moj gvažek». Ugovarjal sem, češ, da bo preveč dolgočasno, če bomo peli ene in iste pesmi. Pa se je oglasil Ciril: «Dajte, dajte, radi vas poslušamo.» Obstopili smo ju in zapeli. Kosmač je zelo pozorno poslušal in ni trenil. Njegove misli pa so bile zelo daleč od nas; naše petje, kakršnokoli že, ga je moglo nekam zamakniti. Potem sem le prisedel k njemu. Kaj sem jaz vedel, da bo to prvič in zadnjič! Pocukal sem ga takorekoč za rokav in bolj potiho vprašal: »A vam smem nekaj napisati v knjižico?*
»Prosim,* je odgovoril kratko.
Pod moto, ki sem ga vzel iz njegove povesti «Pcmladni dan» in ki nravi, da ima grunt koreni ne do pekla, sem pripisal: «Nase
korenine že vret resa pekeh. Zaprl sem platnico' in položil knjigo k Čukovi. Kosmača so že za motili drugi v neke pogovore, ta ko da ni sploh pogledal, kaj sem napisal.
Večer se nam je iztekel pri do mačinu. ki je vrh klanca sredi Doline kuhal žganje. Ciril Kosmač se je poslovil, ko je bilo že čez polnoč.
— Nekaj bi vas pa le prosil.
—-.Kaj pa?	,
— Ko boste prebrali črtice, če bi mi napisali dve vrstici. ..
Kosmač je nekaj zamomljal, /-rmnka Hergold pa je jadrno, od žagala moje - upanje, rekoč:.
— To se pa ne bo zgodilo. Ciril nikomur ne piše. če boš šel v Pi ran pa zavrti njegovo telefonsko številko.
— A vas lahko obiščem?
— Lahko, se je nasmehnit Ciril in se še enkrat poslovil.
Ostal sem sam sredi Šance. Ob stopila me je prava zimska noč z divjo burjo in polarnim mrazom Nebo ’e bi'o kričal o čisto in nup ličasto od tišine mežikajočih pUt nelov.
(ris)
romanu, objavljenem na koncu knjige, izvemo, da vsebuje roman pretresljiv opis bojev 17. pešpolka na italijanski fronti in usode preprostih vojakov, predvsem, slo venskih, v metežu vojne. Roman pa je hkrati pesnitev slovenskega uporniškega duha v zaledju fronte enako kot podoba umiranja po jarkih in kavernah na kraškem bojišču. Odlična in zajetna stvaritev z ilustracijami Janeza Vidi ca je upravičepo našla mesto meri najboljšimi petdesetimi knjigam?.
Anton Ingolič: Oiinnazijka. Anton Ingolič je eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih pripovednikov, pisatelj, ki ga najbolj bero. Vsi, ki se zanimajo za knji ge. dobro poznajo njegov obsežni pisateljski opus, vanj pa se kot posebno priljubljeno delo uvršča roman o slovenski študentski m’a-dini. roman Gimnazijka, ki je doživel že vrsto ponatisov pa tudi prevodov. (Sedanja izdaja je že sedma!). Sicer pa ne gre samo za podobo sodobne mladine temveč tudi za probleme nezaželenega materinstva in problem mlade, nezakonske matere. Romanu se p zna, da ga je napisal pedagog brez sence moraliziranja, pač pa s kritiko družine in družbe, k! zaradi prezaposlenosti zanemarja rastočo osebnost, kot je zapisal Franc Zadravec. Kot je že doživel ogromno število bralčev, bo ta roman z novo izdajo še dostopnejši.
Tem slovenskim avtorjem, se pridržuje Nobelovec lbo Andric s Travniško kroniko v dveh knjigah. Gre za znani roman, s katerim je Andrič zaslovel najprej doma, nato še v svetu in o katerem pravi avtor spremne besede, (ta je daljša kot pri drugih knjigah). Miha Mate, da je pisatelj z vrsto izklesanih likov ustvaril zgodovinsko podobo nekega časa in prostora. Pri tem je bistven duh, ki preveva to njegovo delo in sporočilo, ki ga pisatelj hoče posredovati bralcev. Nova izcfaja v žbirki Petdeset najlepših, z ilustracijami Iveta Seljaka — čopiča. bo oživila zanimanje za to roman.sjrano zgodovino starega mesta Travnika in Andričeve rodne Bosne.
Med največja dela svetovnega slovstva, ki jiii preštejemo na prste ene roke, pa sodi prav gotov roman Leva Nikolajeviča Tolstoja p ljubezni in vojni, ronian Gojno in mir. ki obsega kar štiri knjige v znanem prevodu Vladi-rmia Levstika. Spremne! besedo
je napisala Vera Brnčič, ki poudarja, da je roman Vojna in mir, ki obravnava domovinsko vojno proti Napoleonu v letu 1812, in življenje v mestih tedanje carske Rusije, mnogo več kot zgolj zgodovinski roman. Je več kot epo-ppja o velikih zgodovinskih dogodkih in o boju nekega naroda za obstoj. To ni zgodba o starih časih temveč živo pričevanje in razmišljanje o bistvenih vprašanjih človekove ekisistenec, o vprašanjih, Ki * ne bodo nikoli izgubila na pomenu. Sicer pa najbrž ni dvoma, da sodi to veiedelo ruske in svetovne književnosti, med največje umetniške stvaritve vseh časov,
llonore de Balzac: Teta Liza. Roman v prevodu Otona Župančiča in z ilustracijami Lidije Oster-čeve sodi med najboljše stvaritve velikega francoskega romanopisca, pravzaprav je njegov zadnji veliki pripovedni tekst. Francoska družba, ki jo je Balzac upodabljal, je bila družba iz začetka 19. stoletja. In prav to družbo, posebej pa še pet družin pariške družbe, opisuje pisatelj v roman Teta Liza. Prav ta ostarela devica pa je osrednja osebnost, neko poosebljenje ljubosumja in sovraštva, sicer pa nesrečna oseba, ki v prekipevajoči meščanski družbi pariških salonov, spletk in strasti ne ostaja vedno ob strani. Sedanja izdaja je tretji natis.
Archibald Joseph Cronin: španski vrtnar. Ta roman, ki ga je v slovenščino prevedla Seta Oblak (ta je avtorica tudi spremne besed o pisatelju) se je slovenskim bralcem priljubil, saj prihaja tretjič pred bralcev. Vprašanje pa je. če sodi ta roman angleškega romanopisca med njegove najboljše in najznačilnejše stvaritve. Roman je, čeprav z nekoliko črno-bclimi značaji junakov, pripoved o rahločutnem dečku, njegovem visokem očetu in prijatelju, španskem dečku, usode teh pa se prepletajo tako spretno in napeto, da bralec ne tla knjige iz rok preden je ne prebere. Izdajo je ilustriral Božidar Grabnar.
Omeniti pa moramo še opremo, ki jo je zasnoval Borut Kovše, ki je enotna za vse knjige, prepusta pa vendar dovolj efektna, čeprav bi lahko za žlahtnejšo zunanjo podobo najboljših stvaritev domačega in svetovnega slovstva, ilustra oije na platnicah odpadle. Pre več namreč spominjajo na cenene izdaje izpred davnih desetletij.
Sl. Ru.
Mariboru, se je zbralo toliko J biteljev umetnosti, kolikor J«1 več zmore sprejeti galerija.
Večer umetniške besede jeJ£0 jel delni izbor iz vseh obdobij s jevrstno ubranih liričnih izp° pesnika Janka Glaserja, ki jo svoj občuteni pesniški opus svoji 75-letnici življenja preje*, di naj višje slovensko priznOT' Prešernovo nagrado.
Prof. Janko Glaser je bil.do!f letni bibliotekar in ravnatelj . dijske, zdaj Univerzitetne knj ce. za katere razvoj so nePre .. Ijive njegove usluge. Nekatere: J gove pesmi so prevedene v n®"’ no v Glaserjevem lastnem P1 .. du in tudi v češčino, ki sta ^ prevedla češka pesnika Jos®1,. v ra in Karnil Bednaf. ket tu ^ makedonščino v prevodu Toma •
^Literarni del. ob glasbeni sprt£ ljavi kitare ali violine m'. rj-vajalcev, so izpolnili člani >
borskega društva prevajalcev s
raa Hafnerjeva, ki je uvode, toplo besedo obudila sP°®inr,ai priljubljenega pesnika dramska igralka in prevaJa^lf. Breda Pugljeva in podpisani-katere originalne pesnitve s0 * le primerjalno interpretirane v nemščini, češčini in mak ščini, katere melodiji iezika so h šotni pozorno prisluhnili
Večer poezij so Glaserjevi ^
knjim* kiV
bini tematsko primerno d°P° y vale likovne stvaritve študem1® kovnega oddelka Pedagoške > demiie v Mariboru, Larise c Gordane Gašperin in Janka riniča. Njihove upodobitve v nili slikarskih tehnikah so P zale lirično ubranost tišine P škili travnikov, poli in .iri kot jih je 'bil pesniško pcaoz Janko Glaser.	nfii-
V	počastitev Prešernovega P ■
nika se je zvrstilo ne.šteto_ Pr° ‘ j. ki so vsakoletna popestritev turnega življenja. Preveč J1 t0 da bi jih omenjali in tua' ne, ker so vsakoletna slov praznična dolžnost.	i vs
Vendar naj vsaj kronisti?®' ^ beležimo dve mariborski Jerki so ju odprli v okviru . i^již-novih proslav v Univerzitetni ^ niči in v Razstavnem salonu ^ tovž; to je razstava! Prež:1 gpet’8 rane, oosvečena spominu . ■ jn največjih slovenskih pisatelj ^ revolucionarja ob 30-letn,1®1 jn gove smrti, in Razstava stl' ^ likovne izvedbe Sonetov n .dr, »Franceta Prešerna v VLaja
, „ .............slikarja T®’
JGvJštujGi.,
Rbviialeij univerzitetne
dr. Bruno Hartman je v uvodu posvetil nekaj misl* 0gke mu pisatelju slovenske Prežihovemu Vorancu, kj J ■ jg. zadnje živel v Mariboru mi jt februarja 1950 umrl. „ a, i" zasnoval prof. Bernard R J oJ v svoji razlagi poudaril v .'jnojti mevnost Vorančeve ustvarl.ččii1(’' v številnih prevodih v nem jn češčino, bolgarščino, rusC1narod' zlasti v jezike narodov m nje-nosti Jugoslavije in
govih del v dramatizacijah ^ dališkem odru in v moderni znih medijih filma, radia 1
vizije.	,.„rzit<,t[1<
V	vitrinah Avle unive -sa. knjižnice so na vpogled $ teljevi izredno tenkočutno v jr. rokopisi, čeprav jih je
da; kmečka roka. njegov’ j^jf. ni začetki in prve knjižne^ j?-Razstavljene so vse	1
daje in prevodi knjižnih 0(ro-drugih jezikih in izdaje 2 jjgj ke. saj je njegova zadnja sgiii Solzice ena najlepših- slo ^ tu mladinskih knjig. Posebej got tudi dela posvečena P’, ef. družbenopolitičnemu delt"' ^j5opi' govi članki v revijah n’ v$» sili, skratka, prikazana j:tera,r’ življenjska pot in delo od d8 nih in političnih začetkov rj j« njegove prerane smrti. je(,
star komaj sedeminpetdese
Na‘ sam večer Prešernoveg znika smo doživeli otvori dno lepe razstave študij fične opreme bibliofilsko p Prešernovih Sonetov nesi do uvod nam je z umetniško . g\r oživil Sonete nesreče PnZ' niri dališki igralec Marjan ^aCj0vii,i!.r tem ko je umetnostna /'^{,0vor':
ka Tatiana Preglova spr"®^ v
o mladem umetniku in ”J melniški poti.	u so 1
V	razstavl.iahiih prostor ajp<r štirih sobanah na VP°"*C , membnejši ustvarjalni likovalčevega smotra niise vaflij žitve pesniške in likovne katerih vrh je prav na injh .H prikazan v sedmih razko- .eSti. rigrafijah, ki so nastale Sonetih nesreče in soden' rf* to mori. Pomislimo le. , jes®1^. stavljeni eksponati pl°f ,neg8,, nega razmišljanja in kovnega oblikovanja za v sko izdajo Sonetov nesre®’|l9 s" teri je soustvarjalno P°^crtvari,e
1 -------------------- ■0fJtvafi,et
karjera vizija pesnikovih s Pravilno ugotavPa |'1*v"‘1sal<):,J mariborskega Likovnega ^ pa Rotovž, Meta Prosenčeva. pr
členjuje značilen unif|a' -£ e1 plet prvinskosti in secesl) pa gance, predvsem pa raZ *** vitost ustvarjalnosti T°n iišnika.	e j«
Svečani otvoritvi raZSj,1;ju še bolj prazničnemu vZ,. j#., prinesla podelitev visokih ? nih odlikovanj Reda d®* lik® tim vencem mariborskin
nima umetnikoma kipari1' ..u
Tihcu in slikarju Zlatku^j prJ, hčii jima je svečano	\
sednik mariborske občine 1 ^

facl Razpet. Odlikovan1 no čestitamo!
cema
EMIL l' K

KOROŠKI KULTURNI DNEVI

DVOJEZIČNA PREDŠOLSKA VZGOJA V OSPREDJO RAZPRAVE PRVEGA DNE
Kvalitativna in kvantitativna razvitost dvojezične predšolske vzgoje je v korelaciji z odnosom države do svojih narodnosti: cim boljši je odnos, tem boljša je ureditev dvojezične vzgoje
.^LOVEC — v središču ciklusa di*hVat^ na Koroških kulturnih Jr® le bilo vprašanje predšolske s posebnim ozirom na dvojnost te vzgoje. Ta problema-zan- za Slovence na Koroškem «uiruva še posebej zaradi tega, trii v za<Jnjih letih nastali kar Je dvojezični otroški vrtci, vsi na ZaJi1 zasebne pobude in tudi vsi Irir*0 vzdrževani. Avstrijska dr-iimf ,°blast jih noče priznati in DoiY>tUCa daie samo simbolično pod-(i.r°. glavno breme stroškov pa slo-, na posameznih društvih, ki so »stmki vrtcev.
Petkov dan je torej nanizal vr-
»to izk,
v usenj iz večjezičnih področij fe i?®®kviji in Italiji, pri čemer ^ Posebej zbodlo v oči, kako se ^ vrstnim redom prikazanih ureja vn;uSprem'njal odnos državnih in dejavnikov do dvojezične Je-Tako je moč izluščiti sploš
kv a®^°yitev, da je kvalitativna in jjr"k&tivna razvitost sistemov dvo-li^jH^Predšolske vzgoje v pozida L Korslaciji z odnosom države narodnosti: boljši je ta tašolui- k°Uša je tudi ureditev. Za
s ce-
tarW i .J00 je mul uretnte lova * Willi Mayerthaler .vaiae.Univerze prikazal proces pri-'raWJa ^ez'ka Pri otrocih prek cenilo , • .živčnega sistema. Posebna i.va ie vojvodinska izkuš-dvojezično vzgojo, o kateri je dela a a Melanija Mikeš, ki je za-
t. “ SDl(Vln.irm' o f nli nAl in nn^ielrn
__————— .,.__
0	dvojezičnosti, nato govorila daenčt™*1 °blikah dvojezične pe-
pred¥rih ?■
1	Hjj.r;.,v vojvodini, nadaljevala ke .Občnimi vidiki te problematika j ^ . končno dotaknila proble-
splošnimi stališči in raziska-
ti je • 3 da
vzgojiteljev. Med dru-P°udarila, da raziskave ka-
'Jr, ist°časno učenje dveh ah Stva n - (>d najzgodnejšega otro-ju (vJt akoduje duševnemu razvo-«oka ?fa' Razvidna je bila tudi vi-Vanja v5?*1!3 znanstvenega razisko-tiu Jn ’ ‘1 8a posvečajo temu proble-ter n0.Psdl? " »n sociolingvističnem tudi jjJ^opsihološkem področju, pa ^dipv ^asoškem izobraževanju
Alb&^ko izkušnjo je dopolnila »očala „ek iz Ljubljane, ki je po-Vzgoinr.0 met°dah dela v dvojezičnih taro41°Iarstvenih organizacijah v fU^Mstno mešanem območju v kotu, n U’ .dvorila je o novem za-otrcdc	*n varstvu predšolskih
LliŽnii J1.,*30 v Sloveniji sprejet v levp rt^kodnosti, in' ftšvedla zah-' »ajo trUiarnega pomena, da 'si mo-lfidobivatrfcri*pje, obeh Vsaltem i® alehemem koraku in ob
.fC,kH0t,taktU'
Odnosu drugačen odnos do dvoje-*ke*n .P® imajo na Južnem Tirol-fcačeu ri,er Predvsem propagirajo bolje 7BfCun °streje ločujemo, tem
vj .veči^T10*: ? P?loiaju pri
VPianih manjšim, ki je sicer v d«i,- ^ v državi, ima pa večino 'dni det’ ltnaj° vsaj odločilni poli-‘Pajtei Jfvruki okoli Sudtiroler Volk-dvpja-j, ^cno negativen odnos do .s»i in
^fog0 , *Tstl m si prizadevajo za vinsko \ a*Ue otrok nemške, la-Jajtijai-i1, »talijanske narodnosti od ?o°8 do konca šolanja. ‘°žaj drugačen pa je spet po-**» Slovencih na Tržaškem.
O slovenskih predšolskih ustanovah i odnosa državnih oblasti do drugoje-v Italiji je poročala Marta Ivašič, žičnih narodnosti in s tem tudi do
ki je najprej dala nekaj splošnih informacij in nato obravnavala nekatere probleme dvojezičnosti v predšolski vzgoji. Pri tem je ugotovila, da sloni teza o dvojezičnosti v Italiji izključno, z redkimi izjemami, na slovenskem delu prebivalstva. Lotila se je tudi pojavov o-trokovega jezikovnega vedenja in pri tem registrirala uporabo različnih jezikov in jezikovnih vrst v različnih socialnih situacijah.
Ob koncu prvega dne je Robert Saxer predložil poročilo o načrtovanem raziskovalnem projektu .dvojezičnost v otroškem vrtcu', za kar so ga spodbudili v zadnjih letih nastali dvojezični otroški vrtci na Koroškem. Medtem ko imajo drugod že izgrajen sistem dvojezične predšolske vzgoje z vsemi znanstvenimi osnovami, se na Koroškem lotevamo šele raziskav, ne nazadnje in predvsem tudi zaradi negativnega
dvojezičnosti.
Sobota je bila' posvečena drugi temi Koroških kulturnih dni, koroškemu plebiscitu, ki je bil pred 60 leti.	Peter Wieser
V KRATKEM
NOVA ŠOLA V PIRANU '
Dela pri izgradnji nove osnovne šole v Piranu so v končni fazi. Potrebno je le še odstraniti nekaj pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila tehnična komisija, ter urediti okolico šole. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi novo šolo odprli ob Dnevu žena, poimenovali pa naj bi jo po nedavno1 umrlem slovenskem književniku Cirilu Kosmaču.
Z novim objektom bodo pridobili 13 učilnic za okrog 300 otrok. Pouk naj bi bil samo v dopoldanskih urah.
L. O.
Otrok od rojstva do mladostništva
Zakon o reformi zdravstva
v i i \	t
in varstvo mladoletnikov
Zakon 833 ali reforma zdravstva je nedvomno eden najbolj pomembnih dosežkov na področju socialnega varstva v Italiji. Ta pomembna reforma, ki so jo demokratične sile pridobile le s težavo, je še pred uresničitvijo naletela na vrsto ovir, katerih glavni vzroki so neučinkovitost državnih organov, obramba privilegiranih interesov in cehovski napadi nekaterih kategorij zdravstvenih delavcev.
Vse te ovire resno ogrožajo zdravstveno reformo, ki bi s svojo politično in idejno vsebino zdravstvene preventive ne le pripomogla k reorganizaciji dokaj kaotičnih in neučinkovitih zdravstvenih ustanov, ampak tudi veliko prispevala k napredku in k boljšim življenjskim pogojem.
Bistven kakovostni skok bo predstavljala integracija zdravstvenega s socialnim varstvom. Reformni zakon namreč predvideva ustanovitev krajevnih zdravstvenih enot (Unitš sanitarie locali), to je politično u-pravnih in operativnih struktur, ki bodo združevale v sebi vse pristoj-
nosti, ki so sedaj razkropljene med razne zdravstvene in socialne ustanove. Prvi korak za dejansko integracijo zdravstvenega in socialnega skrbstva pa je decentralizacija storitev na terenu.
Zdravstveni konzorcij tržaške pokrajine, ki je poenotil zdravstvene in socialne storitve tržaške in okoliških občin ter pokrajine same in ki je sklenil vrsto pogodb z drugimi zdravstvenimi ustanovami, je ošjvojil te idejne in politične smernice pri snovanju svojega delovnega programa. V tem članku se nameravamo dotakniti le tistih pristojnosti zdravstvenega konzorcija, ki izrecno zadevajo skrbstvo za mladoletnike.
S poenotenjem šolske medicine, skrbstva za mladoletnike, pediatričnih posvetovalnic, družinskih posvetovalnic, sociopsihopedagoške službe, službe za vključevanje prizadetih otrok v šolo in na delovna mesta, rejništva in posvojitve, zavoda IPAMI za otroke do treh let starosti, zavoda CEM za rehabilitacijo spastičnih otrok, je zdrav-

ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Posledico slabe drže naših otrok resna ovira normalnemu razvoju
Gibanje na prostem in šolska telovadba nadvse pomembna za pravilen in skladen razvoj
Slaba drža otrok je nadloga, s katero se otroški zdravnik srečuje vsak dan. Zlasti pereč je ta problem med šolskimi otroki, saj med sistematskimi pregledi često odkrivamo že prave okvare, zlasti na hrbtenici, pogosto pa tudi na sklepih nog in stopal, ki so posledica zanemarjene slabe drže in nepravilnega načina življenja našega šolarja.
če hočemo popraviti otrokovo nepravilno držo moramo najprej poznati vzroke zanjo. Le majhen je med njimi procent otrok z raznimi organskimi obolenji, ki se posredno odražajo tudi na otrokovi drži. Sem sodijo rahitis, otroška paraliza, kostna tuberkuloza in različne pre-šHbvrid' ih '(tedrid^čojjbjehe motnje, ki se kažejo v izraziti slabosti mi-Sičn^4'”ihl.	tKivja. Tudi
različne kronične bolezni lahko o-troka v tolikšni meri izčrpajo, da njegov sklepni in mišični aparat ni sposoben vzdržati vsakodnevne obremenitve. Kvarne posledice se kaj hitro pokažejo v otrokovi drži. Slabo držo opažamo pogosteje pri visoko rastlih, asteničnih otrocih z ozkim in podolgovatim prsnim košem in sploh z gracilnim in slabotnim okostjem. Pa tudi, če je otrok predebel, se mu hrbtenica rada upogne, često pa ima tudi iksaste noge in ploska stopala. Pogosto opazujemo slabo držo pri zelo velikih, preobčutljivih mladostnikih, ki jim manjka samozavesti, zlasti še, če se svoje razpote-
gnjene rasti sramujejo. Če je človek podjeten in samozavesten, se pozna to tudi na njegovi drži in hoji.
Nepravilna drža pa nikakor ni samo nadležen pojav rastne slabosti, ampak znak okvar, ki so v tesni zvezi z načinom življenja. Po-mankanje sonca, zraka in gibanja, zlasti v rani mladosti slabi otrokov organizem. Šolsko delo otroka zaposluje v tolikšni meri, da često ne najde časa za igro in gibanje. Večurno sedenje v šolski klopi, pa naj bo stol še tako preračunano izdelan, predstavlja ogromen napor za otrokovo mišičje in sklepe, zlasti pa za samo hrbtenico. Poleg tega se pri dolgotrajnem sedenju prekomerno raztegujejo se dalne mišice. Vsako raztezanje mišic pa slšbi rirtihovo moč. Z druge strani pa trebušne mišice zaradi neaktivnosti popuste. Zaradi tega omahne medenica, ki je temelj hrbtenici, naprej.
Iz statičnih razlogov se mora zato ledveni del hrbtenice poglobiti, prsni del pa se temu odgovarjajoče izboči navzad, kar ima za posledice okrogel hrbet. Medenica potisne črevo in trebušne organe naprej, zaradi česar se razvije viseč trebuh. Tudi v ramenskem obroču nastanejo karakteristične spremembe: ramena se spuste naprej, lo patice pa strle navzad. Hrbtenica pa se kaj rada ukrivi tudi pri enostranski obremenitvi kot na pr. z nošenjem težke šolske torbe. Za-

genska in njena stvarnost
AM PRAGU NOVEGA DESETLETJA
rt!?* deset let ie bilo za len 7v,i?ome7ntrnih od vsega sto->Hnleoa’ moTda neKoliko ka-»	™nenia- je vrsta *stro-
s * zea$/cega vprašanja in ,e i p l 0 zadnjem desetletju, Kom * k0Tr-ai Končalo.
p0 J^abh deset let je len-hi pl-inP7)l,e(u.‘n tU£** v Maliji PTC' J °:	pravilnejša pa je
v ,efl letih S° ženske veliko daie ^»sičo^, ^dvsem so se same nle’ Prenl1 .spremenile, preobra ?? je bo famile: kot posledica te )ia Ie	-vpliv na družbo, na
o* ^duvo ,n na ustanove več-
”8	n
fcakj^no Mlf^jšega.
%?nirni °ltrrlff' tudi	ki z ”a
dn°rai° nriiJ-Vami ne soglašajo, je st°Pa	očitnemu dejstvu,
»c (e0a ,< ,	v deveto desetlet-
na oletja bistveno spreme-
tL ^ih	torej zgodilo v teh od-
%rdanašiti kj sredo od leta 1970 je dni? če hočemo, ka
Pa drugačen, lahko bi 0v°stnl?sl za odločnejšega in
zaradi
tu ■ Zeln , e' osiorsKe omejitve lbe>. dn kopo obnoviti lahko za-itj.° zai« Se Je razvilo izredno Pole0 . iensko gibanje. to ,e0a 'entpističnega, najbolj Zait-0 še dr„ naibrupnejšega dela. ]e, k, u0e skupine in organi-i? 0 aihr!‘ .tv°rile «tradicionalno*
*®?*auu so ženske, če , P^mmo italijansko no spel "Ve! Bo Boj fino spe:) le ^niadn„ pot,n>ale smo iz osr *>i!s Piop» opujišča »n se rrni-
biij pTepri/ini0da ne za,°- fcer bi
tfl uiete J*le- da je naša usoda Dfo^č -0,„cd, Štiri domače stene.
«3»
p. .?* matere varuha do-; >»0(nn l,šca- ki žensko še da-
VJSrfcL1°°00^e-
tre‘\jo r,..in. Kakorkoli, ienska
tja°s(QPe l°d?ba zasleduje in nr Odločno dru0ega. kot da se z ,r> odkrito sooči. Uiti,
kakor je mogoče skušala v začetku sedemdesetih let, ji namreč ne more. Ko pa so ženske iz tolikih «malih osebnih dram*, ki so jih vedno odkriteje priznavate, izdelale eno izmed vprašanj *ženske problematiko, je bil storjen odločilen korak v osebnem in skupnem boju proti zastrašujoči podobi.
To je seveda le ena izmed plati, ki jo je kazalo ali je prizadevalo žensko gibanje, čeprav sodi med najpomembnejše. Predvsem zato. ker je prehod iz zgolj tosebnega» vidika na širši, «družbeni» pripomogel, da so ženske začele drugače ocenjevati sebe. svojo vlogo in kar se okoli njih dogaja.
In v zadnjih desetih letih se je tudi okoli ženske in njej v prid v Italiji vseeno nekaj premaknilo, predvsem na zakonodajnem področju. te dolgo, da ne rečemo nikdar, ni bilo namreč sprejetih to liko zakonov, ki so vsaj deloma upoštevali ženske kot subjekt.
Naj jih naštejemo po kronološkem zaporedju: zakon o razporo-ki in referendum o njegovi veljavnosti, zakon o družinskem pravu, državni in nato še deželni zakoni o družinskih posvetovalnicah, zakon o enakih delovnih pogojih in pravicah za moške in ženske in končno zakon o prekinitvi noseč nosti.
Zavzemanja tako za odobritev teh zakonov kakor za njihovo u-resničevanje so veliko vplivala na žensko gibanje in seveda na vsako žensko kot posameznico. Izrednega pomena navedenih zakonov ni treba posebej poudarjati, čeprav je. nujno naglasiti, da se še zdaleč vse, kar predpisujejo zakonska določila danes ne izvaja. Zakon ska določila sama pa so, kakor so že večkrat trdovratno zatrdile ženske in njihove organizacije, pogosto precej daleč od želja in zahtev žensk.
Vse. kar smo do tedaj navedli, pa se izredno malo ali včasih nič ne
odraža pri tisti polovici neba, ki dandanes še trdno vlada na zem Iji pri moških. Nova stvarnost, ki jo je prineslo in jo še prinaša žensko gibanje, je namreč večino le plazila. Vrednote, ki jih ženska od kriva, moški svet priznava le o manjši meri in s pridržki, ni se še sprijaznil z dejstvom, da so *žen-ske» težave, težave celotne družbe, kakor tudi problemi, ki jih le prinašajo.
S tem spoznanjem stopa ženska v to desetletje: 3- spoznanjem in odločnostjo, da bo našla odgovore na «privatno sfero» v družbi. Seveda pa pri tem nikakor ne more biti ali ostali sama. (bp)
to naj bi šolar čim dalj nosil šolsko torbo na hrbtu, še posebno pa je to pomembno v obdobjih pospešene otrokove rasti, ko tudi najhitreje pride do okvar na hrbtenici.
Zaradi sprememb v drži pride tudi do spremenjene lege notranjih organov, kar ima za posledico o-slabljeno dihanje, motnje v funkciji srca in krvnega obtoka ter motnje v prebavi. Ker te spremembe prizadenejo organizem v dobi največje rasti, so posledice slabe drže lahko resna ovira normalnemu razvoju in lahko pride do trajnih okvar na lokomotornem aparatu.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno je za našega šolarja gibanje na prostem in sicer vsaj eno do dve uri na dan. Ravno gibanje otroka najbolj osveži in okrepi, pa tudi spočije po napornem "učenju. Tudi redna šolska telovadba je nadvse pomembna za pravilen in skladen telesni razvoj. Ura telesne vzgoje naj bi bila sredi pouka, če bi hoteli doseči najboljši učinek. Vaje pa naj vsebujejo čim več gibanja kot na primer tek, hojo, skakanje, plezanje, predvsem pa igre z žogo. Po končanem obveznem šolanju ne bi smelo biti več nobenega neplavalca med našimi šolarji. Vsem tistim, pri katerih najde zdravnik pri pregledu slabo držo, bi morali učitelji posvetiti posebno skrb pri šolskih urah telovadbe. Pray tako morajo biti na to pozorni tudi starši. Pri vseh težjih oblikah slabe drže pa bo najbolje, če bo hodil otrok še k posebej organizirani ortopedski telovadbi.
Na koncu pa še nekaj besed o ploskem stopalu. Kosti stopalnic vežejo posebne vezi. Zaradi ohlapnosti teh vezi se nartne kosti sploščijo. Tedaj se noga dotika tal z vsem podplatnim, kar zelo moti normalno hojo. Potrebna je zdravniška pomoč. Plosko stopalo lahko občutno popravimo s primerno telovadbo, pa tudi s primerno obutvijo, ki noge ne stiska in je ne ovira pri gibanju, nudi pa ji dovolj trdno oporo. Le izjemoma so pri tej napaki potrebni posebni vložki za čevlje: ker le-ti dajejo preveč potuhe stopalu, so primernejši čevlji s podloženim notranjim robom, kjer stopa’ne mišice aktivno sodelujejo in se pri tem okrepe.
(R R)
Tavagnacco v «11 Tribbiu»
Guido Tavagnacco spada med u-veljavljene furlanske likovnike in sicer v že zrelo generacijo. V Trstu
smo se z njegovimi deli že večkrat srečali na raznih večjih skupinskih likovnih manifestacijah, od sobote, 9. t.m. pa se z njim drugič srečujemo na večji osebni manifestaciji, kajti pred dvanajstimi leti je priredil v galeriji pasaže «Rossoni* svojo prvo osebno razstavo v Trstu, sedaj pa se je predstavil v središčni tržaški galeriji «11 Tribbio». Tu je furlanski mojster razobesil večje število svojih olj in tudi nekaj izredno uspelih akvarelov.
Guido Tavagnacco je znan po svojih dimenzijsko velikih delih, pa tudi po tem, da je napravil več spomenikov padlim partizanom, med drugim tudi v bližnjem Tržiču. Ta-vagnaccova umetnost je še realistična, vendar se v treh'tihožitjih oziroma kompozicijah iz najnovejše dobe že nevarno približuje abstraktnosti, vtem ko m drugih" razstavljenih delih, v akvarelih in v oljih, uporablja cvetje, v glavnem sončnice, pa čeprav se tudi v teh primerih ponekod sončnica še komaj zazna, ker jo je mojster skrčil na sintezo tako, da jo prikaže le v njenih bistvenih elementih in jo v nekaterih primerih še komaj opazimo na svetlih barvah osnove, platna.
Furlanski mojster, ki nikakor ne mara zapustiti svojega prvotnega stila, pač pa ga le izpopolnjuje, se v Trstu razstavljenih delih kaže odličnega mojstra, pa čeprav upodablja le neznatne motive, razen v dveh primerih, ko prikazuje tudi človekov lik.
stveni konzorcij reorganiziral socialno in zdravstveno varstvo na novih temeljih. Bistvenega pomena za reorganizacijo je ustanovitev teritorialne enote - zdravstveni in socialni okoliš (distretto) v duhu reformnega zakona.
Tržaška pokrajina je razdeljena na petnajst takih okolišev in sicer Devin - Nabrežina, Zgonik, Repen-tabor (10.629 prebivalcev), Vzhodni Kras, Zahodni Kras, Rojan - Greta - Barkovlje (27.314 prebivalcev), Kolonja - Štorklja (21.503 prebivalci), Sv. Ivan (14.740 prebivalcev), Rocol (21.554), Stara mitnica (37.023), Novo mesto - Nova mitnica (21.743), S. Vito - Staro mesto (29.274), Sv. Jakob (27.973), Skedenj (22.343), Valmaura - Naselje Sv. Sergija (27.526), Dolina (5.981) in Milje (13.660).
V vsakem okolišu deluje skupina operaterjev, v kateri so zdravstvene asistentke, šolski zdravniki, psihologi, socialni delavci in osebje pediatričnih ter družinskih posvetovalnic. V sedanji fazi okoliš omogoča, da se storitve preventivne medicine, socialnega skrbstva in kulturne rasti vkoreninijo v našo kulturno, družbeno, gospodarsko in etnično stvarnost in prispeva k spoznavanju socialnega ustroja prebivalstva in k evidentiranju najbolj žgočih problemov ki vplivajo na zdravo rast posameznika, četudi so še tako splošnega značaja. Taka reorganizacija zdravstvenega varstva bi morala nadalje pomagati pri premoščanju neučinkovitih in pomanjkljivih posegov različnih u-stanov, ki so do danes gledale na otroka le iz svojega ozkega zornega kota in niso celovito zajele njegove problematike. Naj kot primer vzamemo otroka, ki je živel v ekonomsko šibki in ogroženi družini, oče je bil alkoholik, otrok sam pa je zaradi težavnih družinskih razmer imel velike težave v šoli. Za tako družino je pred reformo skrbelo kar pet ustanov (občina, ECA, pokrajina, Center za umsko higieno in socio-pedagoška služba). Posegi so bili največkrat nekoordinirani in jasno je, da družina je bila deležna pomoči, ki sploh ni bila pomoč. Skupinsko delo na ravni okoliša bi moralo sedaj bistveno pripomoči k premoščanju teh težav, še zlasti če bo delo zdravstve-n- skupine tesno povezano in u-sklajeno s posegi drugih ustanov, ki formalno še niso vključene v okoliš.
S teoretičnega vidika je reorganizacija zdravstvenega in socialnega varstva kakovostni ; skok velikega družbenega pomena v primerjavi s prejšnjo1 dokaj porazno stvarnostjo. V teni okviru pa bo treba razmisliti tudi o nujni prisotnosti slovenskih zdravstvenih in socialnih delavcev v teh službah. O tem pa bomo pisali prihodnjič.
Anamarija Kralj-Kalc
Panda: Fiatov odgovor na energetsko krizo
BERITE
[M!
MmiiimiiiimiiininHiiimiiiiMiiiiiitiiiiiiiiii
uiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuvitiii
Patronat KZ - INAC svetuje

Vprašanje prenosa zavarovalnih prispevkov
Vprašanje: «Do tega trenutka sem zaposlen pri železnici 27 let, poleg tega imam dobo vojaščine in par-tizanščine, pri 1NPS pa imam 15 let prispevkov. Slišal sem, da bi po novem zakonu lahko prenesel prispevke, ki jih imam pri 1NPS, vendar pa me ne zanima prenos vse dobe, temveč mi zadostuje Ib deset let.' Tistim petim letom, ki so odveč, bi se lahko odrekel, če bi mi jih obračunali pri prenosu in bi tako plačal nekaj manj. Je to možno?*	P. ž
Zakon štev. 29, ki je stopil v veljavo pred letom dni, daje zavarovancem, ki uveljavljajo prispevke
V Prečniku odprli novo gostilno
Ravno v dneh, ko je med gostinci zavrelo vsled zakonskih ukrepov, ki nalagajo tej kategoriji huda bremena v obliki obveznega izdajanja davčnih potrdil, in je bilo tu pa tam slišati glas, da bo marsikdo prisiljen zapreti svojo gostilno ali restavracijo, se je vrsti slovenskih lokalov na Krasu pridružila nova restavracija, kot nov dokaz podjetnosti našega človeka. Prejšnjo soboto so namreč v Prečniku odprli gostilno Sardoč. Lastnik Ferdinand Sardoč se je s tem poslom ukvarjal že prej. Dalj časa je imel namreč v najemu zadružno gostilno na Opčinah. Nato pa se je odločil, da si postavi lastno gostilno in to mu je tudi uspelo. Gostilna je zelo sodobno opremljena in stoji v lepem naravnem okolju. Gornja slika (foto Kovačič) je bila posneta med otvoritveno atovesnostjo, ki se je je udeležil in na njej spregovoril tudi župan Šlcerk.
RIM — Panda je Fiatov odgovor na energetsko krizo. Gre naslednico topolinov in drugih fiatovih malčkov (500, 600), ki so odločilno prispevali k motorizaciji Italijanov v povojnem obdobju. Po načrtih Fiatovih. načrtovalcev, je tako za pando 30 (dvovaljni zračno hlajeni motor, ki izhaja iz fiata 126) kot pando 45 (štirivaljni vrstni vodno-hlajeni motor, ki še poganja 127) bodočnost zagotovljena. Nadomestiti bosta morali tri milijone 500, ki še krožijo po Italiji in kakih osemsto tisoč 600 in 850.
Za leto 1980 predvidevajo, da bo proizvodnja dosegla 140 do 150 tisoč enot, od katerih bo večina, približno 65 od sto odpadla na pando 30, 35 od sto pa na pando 45. Slednji model bodo tudi izvažali, trenutno sicer samo v Francijo in Zahodno Nemčijo.
Zagotavljajo, da je za obe različici potrebno bore malo skrbi, kar zadeva vzdrževanje, saj temeljita na dobro znanih motorjih fiata 126 in 127 ki so jih doslej izdelali že nekaj milijonov, še zlasti za pando 45 poudarjajo, da odločno prekaša svojo starejšo sestro fiat 127, saj ima enak motor ob manjši teži, kar ji zagotavlja večjo živahnost. Nanj so montirali zavore fiata 131, tako da s trajanjem res ne bi smelo biti problemov. Sicer pa temeljijo napovedi za uspeh, oolj kot na zmogljivostih, pri čemer bi bila šibkejša različica nujno handikapirana, na prostornosti obeh modelov, ki se med seboj razlikujeta (seveda če pustimo ob strani motor) le'v nekaterih obrobnih- podrobnostih.
PrčdenJ' £reidfeWlt> k opisu obeh avtov, naj omenimo še ceno: panda 30 bo veljala «ključi v roki* 3.970.000 lir, Panda 45 pa 4.700.000 lir.
Iz do sedaj objavljenih slik smo si ustvarili o pandi dokaj zgrešeno predstavo. Avto je vse prej kot majhen, saj je dolg skoraj 3,40 m, visok pa le nekaj centimetrov manj kot poldrugi meter. Oblika spominja bolj na terensko vozilo, kot na avto, ki je namenjen predvsem mestnemu prometu. Označujejp ga veliki odbijači iz umetne plastične mase ter visok pas poliestrske barve, ob straneh (namen je preprečiti majhne udarce, ki jih je kaj lahko dobiti v mestnem prometu) in pa velike zasteklene površine. Zanimivost je tudi v tem, da so vse šipe popolnoma ploske, niso namreč ukrivljene ali zaobljene. Niti vetrobran, ki ga briše le en sam brisalec podobno kot pri velikih citroenih, pri «scirocu» pri
«visi» itd. Avto ima tretja vrata
H 1 Pl n /,
r /	A
, -• /■
v zadku, kar lajša tovorjenje. V nosu sta štirioglata žarometa, asimetrično postavljene reže za zračenje motorja pa so pri pandi 30 na desni strani nosa, pri pandi 45 na levi.
Notranjost je kar se da preprosta. Na armaturni plošči je merilnik hitrosti, števec kilometrov, kontrolne lučke za luči, olje, akumulator, smerokaze in ročno zavoro. Posebnost so sedeži, ki na moč spominjajo platnene ležalnike, le da so oblazinjeni. Zadnji sedež je mogoče nastaviti na sedem različnih načinov in ga tudi odstraniti. V tem primeru imamo na razpolago cel kubični meter prostornine za prtljago. Lahko ga tudi spremenimo v pravo posteljo, kar v nekaterih okoliščinah ni odveč.
V nekaj stokilometrski vožnji s obema modeloma smo imeli občutek, da gre za avto, ki bo gotovo doživel precejšen uspeh. Seveda je panda 45 mnogo bolj poskočna in živahna od svoje šibkejše sestre, kar je tudi povsem logično. Obe imata zelo dobro lego na cesti, 900-kubični model pa tudi precejšnje pospeške. Gre za tipični vozili s prednjim pogonom, ki ju zlepa ne spraviš iz tira.
Na prodaj bosta od 25. februarja in v nekaj mesecih se bo izkazalo, če je Fiat, ki je zadnje čase v precejšnji krizi, dobro zaigral svoje karte.
RENAULT SERVICE
ŠČUKA NEVO - ČASA DEL FRENO
S
TRST
Ul. Glulla it. 96 - Tel. 96-72-16 vogal S. Clllno it. 2
Ob sobotah odprto od 8. do 12. are
pri različnih pokojninskih skladih, možnost, da prenesejo prispevke v en ali drugi sklad. Edina omejitev velja le za obdobja samostojnega dela (kmečka, obrtniška ali trgovska dejavnost), ko je potrebnih vsaj pet let zavarovanja pri skladu podrejenih delavcev neposredno pred predložitvijo prošnje.
Vi imate torej vse pogoje, da prenesete prispevke v železniški pokojninski sklad. Vendar boste morali pri tem seveda plačati določen znesek za odkup zavarovalne dobe pri INPS. Varianta, ki jo omenjate v vašem pismu, pa ni uresničljiva. Kolikor bi res INPS sprejel prošnjo za prenos le desetih let, bi ostalih pet let ostalo v skladu podrejenih delavcev, ker že dozorelih in vplačanih prispevkov ni mogoče uničiti oziroma, da bi jih odbili od zneska za odkup desetih let zavarovanja. V tem primeru bi s tistimi preostalimi petimi leti zavarovanja uveljavili pri INPS pravico do dodatne starostne pokojnine ob dopolnitvi 60. leta starosti. Vendar le v višini efektivnega zneska na osnovi prispevkov, torej bi vam INPS ne izplačal minimalne pokojnine.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10.00 ameriški LES-SIYEVE UMETNIJE; ob 16.00 ameriška risanka ČAROBNI SVET RACMANA JAKE; ob
18.00	in 20.00 italijanski HOTEL KLEINHOF.
IZOLA: ob 10.00 ameriška risanka TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA; ob 16.00, 18.00 in
20.00	hongkonški V ZMAJEVEM GNEZDU.
PIRAN: ob 10.00 ameriška risanka ČAROBNI SVET RACMANA JAKE; ob 16.00, 18.15 in 20.30 ameriški DAN VELIKIH VALOV. PORTOROŽ: ob 20.00 ameriški PO ROKA.
PRVAKOVA IZBIRA
Med dirko se Clay Regazzonl poslužuje čelad JEB'S. Gre za pomembno izbiro, ob kateri se morate zamisliti tudi vi. JEB'S proizvaja profesionalne čelade (tiste, ki jih prvaki uporabljajo med tekmovanji), ki jamčijo varnost in ščitijo življenje vseh: tudi življenje vašega sina, ko se pelje z motorjem ali z mopedom. Zaupajte torej JEB’S svoj mir in svojo varnost.
V Trstu JEB'S lahko kupite pri:
Autoricambi Moncini - Trg Libertči 3 Moto Moschion - Ul. XXX Ottobre 11 Automoto Elite - Ul. San Nicold 13/a - Ul Giulia C3 Fulvio Bacchelli Racing • Ul. Machiavelli 3
FULVIO BACCHELLI RACING
Ekskluzivni zastopnik JEB'S za Furlani|o - Julijsko krajino
TRST, UL. MACHIAVELLI 3
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU
V	spomin na Olgo Daneu roj. Ko-smina darujeta Vanka in Boži 5 tisoč lir.
V	spomin na drago mamo Olgo Daneu roj. Kosmina daruje sin Edi 10.000 lir.
V	spomin na dragega očeta dar-ruje Mario Matjašič 5000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH
Namesto cvetja na grob Oskarja Kureta — Corettija darujeta družini Lina Sosiča in Guida Sosiča 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
V	spomin na sina Egidija ob 10. obletnici smrti daruje Nina Škrlevaj
10.000	lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO LOJZETU KOKORAVCU — GORAZDU
Namesto cvetja na grob Pepke Caharija vd. Sardoč daruje Marija Budin (Salež 1) 5.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Lučka Batista daruje 10.000 lir, Marija Eller 1.000, Ferdo Rukin
2.000	ter Jožefa šiškovič 5.000 lir.
, Trgovina Universalmacchine (Dolina) daruje 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU
V	spomin na Olgo Daneu roj. Kosmina daruje Mara Puntar 5.000 lir
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Zoro Čok darujeta Eda in Vinko Milič 10.000 lir.
V	spomin na svaka Giuliana darujeta družini Guštin (Col 44) 10.000 lir ter Guštin (Col 21) 10.000 lir.
V	spomin na Juštino Kralj daruje družina Pečar (Bazovica 291)
20.000	lir.
Namesto cvetja na grob Vinka Vodopivca daruje družina Škrk (Veliki Repen) 5.000 lir.
N. N. daruje 10.000 lir.
V	spomin na očeta daruje Andreja Kocjančič 10.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti brata Viktorja Bana daruje Marija Ban (Bani 45) 10.000 lir.
V	spomin na drago sestro in teto Kristino Kralj darujeta Lidija in
Savina (Trebče) 20.000 lir.
* • *
V	spomin na Mirka Škrjanca, o-četa kolegice Marte Bevk, darujejo uslužbenci ZTT in kolektiva Primorskega dnevnika: 46.000 lir za Sklad Albina Bubniča. 70.000 za poimenovanje osnovne šole pri Sv.
□	Takojšnji in brezplačni pregled vida
□	Recepti za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja
□	Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov
POPUSTI
FOTO — KINO - OPTIKA
MARUŠIČ
Ulica S. Nicolo 33, tel. 60227
Jakobu po Josipu Ribičiču, 7.000 za Dijaško matico, 5.000 za spomenik padlim v NOB v Skednju, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani, 3.000 za Društvo Slovencev miljske občine,
13.000	za TFS Stu ledi, 7.000 za ŠZ Bor ter 2.000 lir za ŠD Breg.
Ob obletnici smrti drage mame daruje Marija Kobal 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ivanka Giaconi daruje 5.000 lir za Glasbeno matico in 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 5. obletnici smrti Antona Križ-mančiča darujejo družine Križman-čič, Foraus in Žerjal 10.000 lir za TPPZ ter 10.000 lir za ŠD Adria.
Dragi Ota iz Boljunca daruje 10 tisoč lir za PD Valentin Vodnik.
V	spomin na dragega strica Ven-cota Oto darujejo Klavdij, Emil in Karlo Ota 30.000 lir za ŠD Breg.
Učo Glavina daruje 10.000 lir za PD Lonjer Katinara.
V	spomin na mater Josjpino in o-četa Andreja Čoka daruje Viktorija Čok 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
V	spomin na svoje starše daruje Albina Savi (Rovte) 10.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Mirka škrjanca darujeta Salvina in Stanko Korošec
5.000	lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline.
V	spomin na strica Vencota darujejo Emil, Klavdij in Drago Ota z družinami 30.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
Ob 35. obletnici smrti padlega partizana Ivana Verše s Proseka daruje sestra Danica 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob obletnici smrti Stanka in Mal-ke Vitez por. Kocjančič darujejo svojci 15.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina dragega Marčela Siege daruje družina 50.000 lir za Slovensko stalno gledališče v Trstu.
V	spomin na prijatelja Stančita Švaglja daruje Ivo Ščuka 10.000 luža Glasbeno matico. V isti namen daruje družina Grando 5.000 lir ter Emilia Ščuka 5.000 lir.
V	spomin na Vesno Kovačič daruje Milica Čok 5000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na drago ženo Ivanko Grgič ob 3. obletnici smrti daruje Srečko 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 35. obletnici smrti Ivana_Ver-še darujeta Malija'in Oliuilo D'An-gelo 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na—grob - Antona Zadela daruje Silvana Valoppi 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago mamo Ivanko
Grgič ob 3. obletnici smrti daruje hči Marija 10.000 lir za Sklad narodnih noš v Bazovici.
Ob rojstvu dragega Tomaža Metlike daruje vesela družba iz Bazovice 13.000 lir za PD Lipa.
V	počastitev spomina Oskarja Kureta daruje Berta z družino 10.000 lir za SPD Tabor.
Nini Gregori daruje 10.000 lir za Bazoviški dom.
Ob priliki občnega zbora SPD Tabor daruje Tončka Vidau 3.000 luža moški pevski zbor Tabor.
Ob Prešernovi proslavi na Opčinah daruje Amalija Blažina (Bri-ščiki) 6.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Toneta Kal-ca darujeta Ljuba in Marino Košuta 3.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Antona Ke-teja daruje Ivanka Hrovatin 5.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Mirka Grudna darujeta Milena Pirjevec in Zmaga Malalan 10.000 lir za SPD Tabor.
Ob 5. obletnici smrti Darkota Ma-verja darujejo svojci 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega očeta daruje Mario Matjašič 5.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Olgo Daneu daruje Cvetka Regent 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ob 6. obletnici smrti nepozabnega Ivana Grgiča daruje žena Francka
5.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Pio Merku darujeta Vera in Janko Ban 10.000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Berta in Stanko Prašelj darujeta
10.000	lir za Godbeno društvo Pro-sck.
Nada Smrdelj daruje 10.000 lir za kriško glasilo Skdanc.
V	počastitev spomina Antona Zadela daruje Dora Caharija 10.000 lir za Dijaški dom v Trstu.
Namesto cvetja na grob Oskarja Kureta — Corettija darujeta družini Lina Sosiča in Guida Sosiča 10.000 lir za PD Tabor .
V	spomin na odvetnika G. Matejka daruje družina Franja Kosovela 5 tisoč lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Riharda Kopuna darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob 80-letnici ustanovitelja in predsednika tovariša Vilka Ferluge darujeta Dora Caharija 5.000 lir ter Vlasta Jankovič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Mirka škrjanca darujeta Angela in Danila 20.000 luža Društvo upokojencev v Hrpeljah.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
Ulica Bunnarroti 6 (prečna Ul Rossetti) TRST	Telefon 17-29-96
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OBVESTILO za kmetovalce, agra-rie, trgovine z železnino in stroji. Pod je- je STAC di M. SCHART proizvaja hidroforje in male električne vodne črpalke (pumpe). Prodaja samo na debelo. Trst, Ul. Fabio Severo 20, tel. (040) 60-516.
OSMICO v Lonjer ju 291/1 je odprl Toni Gombač. Toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek.
TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531.
MLADA slovenska družina išče stanovanje v goriškem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro »stanovanje*.
PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev. 225320.
TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn - Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu februarju 10% popust ca vse blago.
URADNIK za popoldansko honorarno pisarniško delo dobi zaposlitev pri ŠZ Bor. Interesenti naj predložijo svojo ponudbo na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6.
pam železnina
M	STROJI _ TEHNIČNI ARTIKLI
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Induitrijik* con«)
D O M J O, 132 - T#l. ttff/f
LUPINC v Praprotu je odprl osmi-co, toči belo in črno vino.
IŠČEMO uradnika/co z aktivnim znanjem angleščine in italijanščine ter po možnosti z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Za informacije telefonirati na (0481) 2756 v delovnem času.
PRODAM avtomobil ford capri 1300 letnik 1971 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 15.30 in od 19. ure naprej na tel. št 829014.
KUPIM prenosni generator z iztokom izmeničnega toka 220 V in enosmernega 12-24 V z močjo 500-1200 VA. Telefonirati na številko 815151.
ZAVAROVANJA za povračila dav ka IVA za prevoze za civilno odgovornost v., e h riziko va nudi agencija Švab, Assicurazior' Generali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61 034- poč-užnica na Opčinah. ni Saliei 1. tel 211489
VRTALNI, brusilni stroj, žaga cir-kularka, prenosni varilni aparat na prodaj. Izredna priložnost. Trst, Ul. ConU 9/1.
SEMENSKI krompir »Igor* prodam. Lavrič Stane, Dornice 2, Vodice nad Ljubljano.
/*rispi-rujlv en
DIJAŠKO MATICO
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 23. FEBRUARJA 1980
TOREK, 19. februarja LJUBLJANA
15.20 Hokej SZ - Finska; 16.30 Dnevnik; 16.35 Jakec in čarobna lučka - otroška serija; 16.55 Lake Placid:	Veleslalom za moške;
18.00 Pisani svet; 18.30 Obzornik;
18.40	Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Čudovita predstava - glasbena oddaja: 20.50 G. Baissette: Grozdi mojega vinograda - nadaljevanka;
21.40	V znamenju; 21.55 Karneval na Trinidadu; 22.10 Sankanje dvojic (Lake Placid).
KOPER
16.55 Zimske olimpijske igre: Moški veleslalom; 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.50 Ob šestih se vse konča -Film; 22.15 Lake Placid: Sankanje moških dvojic.
SREDA, 20. februarja LJUBLJANA
9.30 in 10.00 TV šola; 15.20 Lake Placid: Umetnostno drsanje plesnih parov; 16.20 Poročila; 16.25 Pionirji fotografije; 16.55 Lake Placid: Veleslalom za ženske; 18.00 Z besedo in sliko: Pnučka; 18.15 Pust na Dravskem polju; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka;
19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Bariera, bolgarski film; 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.05 Miniature; 23.00 Lake Placid, Hokej: SZ -Kanada.
KOPER
16.55 Lake Placid: Veleslalom za ženske; 18.00 Štafeta 4x10 km moški; 18.50 Ume nostno drrrne - Plesni pari; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.50 Lake Placid: Hokej: ČSSR - Švedska; 22.05 Privatni detektiv - serijski film.
ČETRTEK, 21. februarja LJUBLJANA
9.10, 10.00 in 14.35 TV šola: 15.55 Življenje na zemlji; 16.55 Lake Placid: Veleslalom za ženske; 18.00 Risanka; 18.05 Svetilnik - mladinska serija; 18.45 Hamburg - mesto kontrastov; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Tretja razsežnost; 21.30 Odprto za u-stvarjalnost; 22.00 V znamenju; 22.20 Lake Placid: Štafeta 4x5 km (ženske); 22.50 Lake Placid: Hitrostno drsanje na 1.500 m.
KOPER
16.55 Lake Placid: Veleslalom za ženske; 18.00 Štafeta 4x5 km žen-
ske; 19.00 Hitrostno drsanje 1.500 m; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.45 Predlog - TV film: 22.15 Cinenotes: Dokumentarna oddaja; 22.45 Glasba brez meja.
PETEK, 22. februarja LJUBLJANA
15.05 Lake Placid: Umetnostno drsanje za moške; 15.55 Lake Placid: Slalom za moške; 16.45 Poročila; 16.50 Šola smučanja - Tek na smučeh; 17.00 Iz zgodbe v zgodbo - Lutkovna serija; 17.15 Družina Lesniewskich - mladinska nadaljevanka; 17.40 Obzornik; 17.55 Lake Placid: Slalom za moške; 18.45 Otrokov svet: 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Hvala za pozornost - zabavno glasbena oddaja; 21.00 Tigrove brigade - TV nadaljevanka; 22.10 Zabava vas James Last; 23.00 Lake Placid: Hokej.
KOPER
15.55 Lake Placid: Slalom za moške; 16.45 Drsanje - Moški posamezno; 18.45 Biatlon štafeta 4x7,5 km; 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.50 Mali vojak - Film; 22.15 Lokandina;
20.30 Kanal 27 - Program sporeda za naslednji teden; 22.45 Lake Placid: Hokej - finalno srečanje. SOBOTA, 23. februarja LJUBLJANA
8.00 Poročila; 8.05 Jakec in čarobna lučka - otroška serija; 8.35 Vrtec na obisku; 9.25 Pisani svet; 9.55 E. Morgan: Marie Curie - nadaljevanka; 10.50 Po sledeh napredka; 11.20 Dokumentarna oddaja: 14.10 Lake Placid: Hokej; 15.25 V znamenju zodiaka - poljski film; 16.50 Naš kraj; 17.10 Lake Placid: Slalom za ženske; 17.55 Lake Placid: Slalom za ženske -prenos; 18.45 Robinovo gnezdo; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 J. Dieti: Župan našega mesta -nadaljevanka; 21.00 Igrani film;
22.50	Lake Placid: Smučarski skoki na 90-metrski skakalnici.
KOPER
15.55 Lake Placid: Slalom za ženske; Smučarski skoki na 90-metrski skakalnici; 19.30 Otroški kotiček;
19.50	Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.45 »I cannoni di San Sebastian* -pustolovski film; 22.20 Lake Placid; Smučarski skoki na 90-metrski in bob štirisedi (1. in 2. vož-
*nja).

S
£
Bob Woodward Carl Bernstein
1
mxomv
PADEC
106.
Prevedel Dušan Dolinar -s
•Gotovo, je odgovoril St. Clair.
Toda po St. Clairovem pojmovanju, je dejal Marshall, predsedniku ne bi bilo treba izročiti magnetofonskega traku s posnetkom tega pogovora.
«Zdi se mi,» je odvrnil St. Clair, «da česa takega ne bi bilo treba izročiti celo tedaj, če bi šlo za zaupno obvestilo. Če bi predsednik takšno osebo imenoval, je zdravilo zoper to jasno, zdravilo je obsodba in odpoklic predsednika.«
• Kako mu boste pa sodili in ga odpoklicali, če ne veste o vsej stvari ničesar?« ga je vprašal Marshall.
•No, če o tem kaj veste,« je dejal St. Clair, »potem lahko zadevo utemeljite. Če ne veste ničesar, je pa ne morate.«
.No, vidite. V dilemi ste, mar ne?«
«Ne, mislim, da ne,» je vztrajal St. Clair,
Marshall je skušal razložiti, za kaj gre. «Če veste, da predsednik ravna v nečem narobe, mu lahko sodite in ga odstavite, vendar pa morate to ugotoviti le na ta način. Ne morete mu soditi in ga odpoklicati in ga torej tudi ne odpokličete. Tu nekje sem se izgubil za vami.«
Med poslušalci se je razlegel smeh.
Nekaj minut pozneje je Lacovara v imenu Združenih držav razvil nasprotne dokaze. Povedal je komaj nekaj stavkov, pa ga je sodnik White že prosil, naj se osredotoči na vprašanje privilegija izvršne oblasti.
Lacovaro je to vzradostilo. Poudariti je želel odločilno točko: treba je upoštevati, da je Nixon neobtožen sozarotnik. Javvorski je to pozabil. «Sedanji predsednik si ne more lastiti takšnega privilegija, ker je mogoče dokazati, da ti pogovori niso tekli med izvajanjem zakonitih upravljalskih postopkov ali pravno neoporečnim obravnavanjem javnih zadev. Ti pogovori so, kot smo prikazali na devetinštiridesetih straneh priloge in kot meni tudi velika porota, razvijali hudodelsko zaroto, da bi preslepili Združene države in ovirali uveljavljanje pravice.«
V zvezi s St. Clairovim dokazovanjem, da se vrhovno sodišče ne sme vmešavati v politične spore, je Lacovara navedel primere, ob katerih je sodišče razsojalo o zadevah s političnimi vzroki ali učinki, začenši s primerom Marbury proti Madisonu. Vrhovno sodišče mora razlagati ustavo. «Samo za to prosimo danes. Samo zato je ukrepal sodnik Sirica. Prepričani smo, da je ukrepal pravilno... In prosimo, da to sodišče v popolnosti, nedvo-
Nedelja, 17. februarja 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Tekom nedelje
14.15	Športne vesti
14.20	Najnovejša plošča
15.20	V evroviziji - Iz Bormia (I-talija) - Ekipna tekmovanja na snegu
16.30	Kabaret
17.00	Rezultati in kronike športnih dogodkov
18.00	Viareggio: Pustni sprevod
18.55	Športne vesti Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«L’enigma delle due sorel-le» - (Skrivnost dveh sester) - 4. in zadnje nadaljevanje
21.50	športna nedelja
22.50	Napoved programa za prihodnje dni - Ob koncu -DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.15	Napoved programov za prihodnje dni
12.30	Risanka - Mago Magoo
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Iz studia - Nanni Loy Vsi skupaj, če je mogoče
14.55	DNEVNIK 2 - športne vesti Kronike športnih dogodkov Lake Placid - Zimske olimpijske igre
Rim - Motokros Piša - Konjske dirke
17.00	Komični film - »Dottori in allegria»
17.15	Lake Placid - Zimske olimpijske igre - Ženski smuk
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo - Strnjen polčas nogometne tekme B lige
18.40	DNEVNIK 2 - Gol flash
18.55	Jce Forrester - TV film Vremenska slika
19.50	DNEVNIK 2. - Odprti studio
20.00	DNEVNIK 2 - športna nedelja - Dogodki, osebnosti športnega dne
20.40	«A tutto gag* - komično glasbeni program - 1. nadaljev.
21.40	DNEVNIK 2 - Dossier
22.35 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
22.50	Simfonični koncert
Tretji kanal
14.30	DNEVNIK 3 - Neposredni predolimpijski prenos Catania: Ženska odbojka
18.15	Pregled programa za naslednji teden
18.30	Glasbeni program s F. Guc-cinijem
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Malo gledališče
19.20 «Carissimi la nebbia agli irti colli...»
20.30	DNEVNIK 3 - Športne vesti
21.15	DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti
21.30	Ena nedelja, toliko nedelj
22.00	DNEVNIK 3
22.15	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
13.00	Mozaik, zabavno informativni magazin
14.10	Zametki filma, dokumentarna oddaja
14.35	Igre na snegu
15.45 Damski krojač, film
17.25 Lake Placid:
Smuk za ženske
18.30	Letalci, dokumentarna oddaja
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Vroči veter, TV nadaljevanka
21.00	Popotovanja: Marakeš
21.35	V znamenju
21.50 Glasbeni album
22.05 Športni pregled
22.35	Smučarski skoki na 70-me-trski skakalnici, posnetek iz Lake Placida
Koper
15.00	Boks: Beograd: mednarodno srečanje
17.25 Lake Placid: Zimske olimpijske igre - Smuk za ženske
18.30	Smučanje; 15 km tek za moške
18.55 Smučarski skoki
19.30	Otroški kotiček
20.00	Pregled sporeda za naslednji teden
20.15	Stičišče
20.40	Senca preteklosti, film, ki ga je režiral Mario Bonnard
22.00	Glasbeno - zabavna oddaja, ki jo vodi Luciano Minghetti
22.40	Lake Placid; Zimske olimpijske igre - Smučarski skoki
TRSTA
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 15 minut z orkestrom Luciena Lavoutea; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski o-der: «Kralj Oh in kraljestvo Joj»;
11.30	Nabožna glasba; 12.00Narod-
12. marca bo ob prisotnosti občinstva iz Avditorija «A» tržaškega sedeža RAI neposreden prenos druge oddaje MED DVEMA O-GNJEMA, v kateri bodo sodelovali dijaki IH. razreda goriškega Tehničnega zavoda za trgovino in dijaki HI. razreda tržaškega Državnega trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois*. Kdor želi pri sostvovati tej zanimivi oddaji, naj pošlje na naslov RAI - RadJotele-visione Italiana, Postaja Trst A, Ulica F. Severo 7, Trst - oddaja «Med dvema ognjema* dopisnico z navedbo imena, priimka, naslova in ev. telefonske številke. Vsaka dopisnica velja za eno osebo in mora prispeti na Radio Trst A najkasneje do 29. februarja.
nostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 «Okuole ognjišča pred studencan, snopič prafe an muzike naših judij*; 14.50 Glasbeni fleš;
15.00	Nedeljsko popoldne: Šport in glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 10.30, 12.30, 13.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 9.15 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Orkester Roman Butina; 10.40 Mozaik; U.OO Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske popevke; 11.30 Kirn, svet mladih;
12.00	Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Zgodovi-
na avtomobila; 14.30 Zbrali smo za vas; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.30 Koncert na trgu;
16.00	Glasbeno - govorni program;
17.00	Najnovejše popevke; 17.30 Plošče; 18.15 Poje Brenda Mit-chell; 18.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 19.30 športna nedelja.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.30, 15.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne: 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Nedeljski jutranji spored zborovske in narodno - zabavne glasbe; 8.40 Nedeljska jutranja reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes - objave; 14.00 Glasba px> željah; 15.00 Satje; 15.15 Poje Marjetka Falk; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Orkester Koo-kie Freeman; 17.00 Za vsakogar nekaj.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13,00, 14.06, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Kar znaš, to veljaš ..11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljalo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce: 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa: 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne o-perne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra: 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V ne deljo zvečer; 23.10 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov.
Ponedeljek, 18. februarja 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Narodi in države
«1 Quechua*, ponovitev
13.00	Knjižna polica
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Šolska vzgoja; Snov in življenje
Celica, 2. nadaljevanje
17.00	Veliko pričakovanje, p>o ro-
manu C. Dickensa, 1. del Nastopajo:	Michael York,
Sarah Miles, James Mason in drugi
18.00	Kinoteka - Zgodovina Vsakdanje življenje v vojnih letih 1939-1945
18.30	Job
18.50 Osmi dan - Nabožna oddaja 19.20 Doctor Who - Maščevanje Cibemianov, 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Urar iz Saint - Paula, film Nastopajo: Philippe Noiret, Jean Rochefort, Jacques Denis in drugi
22.25	Kdo se boji Virginije Woolf?, TV drama - Ob koncu DNEV-nik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Sezonska prehrana
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele
14.00	Evrovizija:
Rugby: Galles - Anglija
15.30	Lake Placid; Zimske olimpijske igre - Umetnostno drsanje
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s .. .
Carlom Dapportom, vmes TV film iz serije «Kobinovo gnezdo*
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 štirje veliki novinarji: Ma-
tilde Serao. TV nadaljevanka
21.45	«1 quademi di habitat*, 5. do
22.35 Protestantizem	M
23.10 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti.
vmes Lake Placid: Zimske olimpijske igre
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja: Zdravje
19.00	DNEVNIK
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne spod ne vesti
20.00	Malo gledališče 20.05 Dokler traja razum-
21.00	Šolska vzgoja:
Med šolo in delom Položaj v deželah: Bazilika! JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
8.55 in 10.00 TV v šoli 15.50 Lake Placid;
Umetnostno drsanje dvojic 16.55 Lake Placid:
Veleslalom za moške 18.00 Vrtec na obisku: Narobe sv 18.25 Mala čudesa velike narav .
dokumentarni film 18.40 Obzornik
18.50 Sodobna medicina: Zdravljenje periferičnega živčevja 19.15 Risanka
19.30 TV DNEVNIK _	.
20.00 Tome z bencinske črpalk -
TV drama
21.15 Kulturne diagonale
21.55 V znamenju
22.10 Mozaik kratkega film«
Koper	_
16.55 Lake Placid: Zimske pijske igre - Veleslalom
moške	,
18.00	Umetnostno drsanje: pan 19.50 Stičišče
20.00	2 minuti	, j,
10.05 Otroški kotiček - Beli medv
20.30	TV DNEVNIK , w 20.45 Prijatelj iz Amerike, film- *
ga je režiral Wim Wend^
22.00	Lake Placid: Zimske o®1, pujske igre - Smučanje-km tek za ženske
22.30	Hockev: SZ - Finska
TRSTA
7.00. 10.00, 13.00, 14.00, 19.000 Poročila- 7.20 Dobro jutro px> naše; 8.10 Jutranji almanah; Zim-skah epistola; 9.00 Iz naših od-daj; 9.45 Socialna problematika; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Po stopinjah staršev; 12.00 «Okuole
Radio Trst A bo v svoji rubriki «Roman v nadaljevanjih*, ki je na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek ob 14.30, začel danes predvajati novo delo. Gre za roman »STRIC SILAS ALI USODNA DEDIŠČINA*, ki ga je napisal Joseph Sheridhn Le Fanu; Irec po rou, ki je živel sredi prejšnjega stoletja, Roman je prevedel -m dramatiziral Lev Detela, izvajali pa ga bedo člani Radijskega odra v režiji Franka Žerjala. Angleški pisatelj Le Fanu velja za enega od predhodnikov modernih kriminalk. Pri svojih romanih se je sicer še posluževal romantične tradicije. je pa že uporabljal modernejšo tehniko pripovedovanja in je zlasti dosti dal na tajinstvenost.
ognjišča - pred studencan, snopič prafe an muzike naših judij»; 12.40 Filmska glasba; 13.20 Zborovska glasba; 14.10 Otroško o-kence; «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturno pismo.
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 8.30,	9.30, 10.30,	11.30,
12.30,	14.30. 15.30, 16.30, 17.30.
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Glasba; 9.15 Orkester Rino de Almenda; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z na mi je...; 10.10 Življenje v šoli;
10.32	Glasbeni utrinek; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih;
11.32	Horoskop dneva, 11.35 Z vso glasbo; 12.05 Glasba po željah;
14	0() Mala diskoteka; 14 33 Zbrani za vas; 15.00 Življenje v šoli;
15	20 Glasbeni moment; 15.45 Glas ba; 16 00 Šport; 16.10 Srečanje s pievcem Dariom Ba'danom in orkestrom Mart.v Craft: 16.32 Crash;
16	55 Pismo iz...; 17.00 Poslušaj-
mo jih skupaj; 17.32 Opera - . zi čas; 18.32 Srečanje z naslw pevci; 19.00 Diskoteka.
KOPER
(Slovenski program) 6.30, 7.35, 13.30. 14.30 Por0^ 6.00 Glasba za dobro jutro; 1' Pregled dogodkov; 13.05 Stoji. ^ ji Lipica - glasbeni utrinki: 1 • Izbrali smo za vas; 14.00 » *5. daljšku; 14.37 Glasbeni n®,’ 15.30 Glasba po željah; 16.00 * ; ši operni pevci; 16.30 dnevnik; 16.45 Zabavna
LJUBLJANA -
6.00. 6 30, 7.00, 8.00, 10.00.
12.00. 13.00, 15.00, 19.00	s
6.50 Dobro jutro, otroci; y naših	8.08 Z £}a
dober dan; 8.25 Ringaraja; .jLj, Izberite pesmico; 9.45 Turi9”® napotki za naše goste iz -U-Lif 11.35 Znano in priljubljeno;
Radio Ljubljana bo v okviril . dne oddaje iz slovenskega zaI7L. stva v Italiji, objavil danes o* -• lu 202 pogovor z občinsko sVU; valko KPI v Trstu Marto *va ^ Govorila bo o svojem delu v ^ činskem svetu, kjer se za^*U. za rešitev raznih vprašanj \ rist Slovencev. Pri tem na91« najbolj nujne zadeve in OP0^1^, da je sedanja občinska uprava ^ naklonjena ukrepom v korist še narodnostne skupnosti. Zac® pogovora — pripravil ga je ški dopisnik RTV Ljubljana 1 rijan Drobež — okrog 9-30.
Veliki revijski orkestri; ]ne Kmetijski nasveti- 12.40 P'v. godbe; 13.00 Iz naših kr« p
13.30	Priporočajo vam.--1^ Amaterski zbori; 14.25 Nas:' jo: slušalci čestitajo in pozdravuI
15.30	Zabavna glasba; L1’-*' JgjO dio danes, radio jutri!*: «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 1 'j,35 18.00 Naša glasbena izročila-1 Zvočni signali; 19.25 Zah*.,, glasba; 19 35 Lahko noč
19.45 Ansambel Borisa 1? 20.00. Kulturni globus; 201” ye naše diskoteke; 21.05 Glasb* ^ likanov; 22.20 Popevke 71. U vanskih studiov: 23.05 trinki; 23.10 Za ljubitelje P*
umno in odločno...,» tu je pomolčal, «ter končno veljavno podpre sklep sodnika Sirice.«
St. Clair v petnajstih minutah, kolikor mu jih je bilo na voljo, ni spodbijal Lacovarovega dokazovanja. Priznal je, da je vrhovno sodišče res pogosto razsojalo o zadevah s političnim prizvokom. Toda ta primer je po njegovem drugačen, ker bi takšna ali drugačna odločitev sodišča zadevala postopek v zvezi s sojenjem predsedniku.
«.. .Predsednik ni nad zakonom. Česa takega tudi ne trdi, česa takega si ne prilašča. Trdi pa, da se zakon lahko uporabi zanj samo na en način in sicer s postopkom za sojenje in odpoklic, ne pa tako, da bi ga velika porota v svoji obtožbi razglasila za neobtoženega sozarotnika ali pa ga obtožila kakor že bodi drugače...»
Razlage in dokazovanja so bila končana tik po eni uri popoldne. St. Clair je prišel iz dvorane s smehljajem na ustih. Spustil se je v klepet s poročevalci in delil podpise. «Mislim, da je šlo zelo dobro,« je rekel. Jaworski je bil videti manj zadovoljen, vendar se je množici nasmehnil v zahvalo. James Doyle je v tožilčevem uradu poslušal poročila drugih pravnikov, ki so delali pri posebnem tožilcu. Javvorski ni bil posebno dober. St. Clairu je šlo bolje, toda Lacovara ga je zavrnil naravnost sijajno. Podobne ocene je prejemal Buzhardt od svojih virov.
St. Clair se je tisto popoldne za štirideset minut sestal z Nixonom. Dobro je šlo, ie rekel predsedniku, zelo dobro. Kar dobre možnosti imajo. O tem je trdno prepričan.
Predsednik naj bi preživel v VVashingtonu veS den, po dveh mesecih prvi popolni teden v gl0,, i mestu. Njegov program je bil zgoščen — srečanj člani vlade, gospodarskimi svetovalci in kongresni®1. j,i ditelji ter različne uradne prireditve. Sestanki °al ^ pokazali, da ima dežela voditelja, ki je dejaven v v domačih zadevah in ne samo pri vodstveni v ^^ili svetu. Videti je bilo, da sta Nixona potovanji sPr je na noge, St. Clairova ocena pa tudi. Neka pokazala, da po mnenju triinpetdeset odstotkov VP ^ nih množična občila posvečajo VVatergateu pretit®10 zornost.
V torek, 9. julija, popoldne jo predsednikovo sPr vedanje, češ da gre kot običajno, razmajal Rodin® ^ javil je namreč različico osmih posnetih pogovorov- . je so jo izdelali v pravosodnem odboru Med prepis1- je jih je posrečilo izdelati v Beli hiši, in prepisi, k1 ob uporabi mnogo boljše tehnične opreme, toda z g\r posnetkov izdelalo osebje pravosodnega odbora, s° stajah neverjetni razločki. Rodino je sodil, da 11 ^je-ločki pričajo, kako se zarota prikrivanja še n0'O^1iK,' v njej pa sodelujejo tudi Haig in Nixonova Pr°. -ff Osebje je pripravilo 131 strani obsegajoč primerja111 pis, kjer je bilo mogoče stran za stranjo vzporei9t^|i-različici. Ugotovili so, da se besedili pomembno jt kujeta na skoraj sto mestih. Pokazalo se je- ^ Bela hiša redigirala besedila tako, kot je bilo ®° pričakovati.
.*yN
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET	'
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Srečanje s Fanom morda odločilno za Triestino
S porazom bi si Tagliavinijevo moštvo verjetno Opravilo še poslednje upanje na napredovanje
***">. ki je s 24 točkami tre-skuDa ■na druSe™ mestu lestvice 2o h s Oremonesejem in Piacen-ul . danes gostovala v Fanu, . si ne sme dovoliti spodrslja-v$ak1Cer S3 verJetno zapravila Skrh° m010?1108! za napredovanje Umni .Skavinija, da obrani vsaj te„. °jen.izid, je razvidna tudi iz na ’ Pa je okrepil sredino igrišča raj napada: iz ekipe bo pil Utett;
ekipe bo mo a, v zameno pa bo vsto-
v nedeljo in sicer:
Vr igralec Quadrelli. ti ■ °lavnem pa bi moralo zaigra-SJS® moštvo, ki je Bartn^a ° Alessandrio,
Polite1k Lncchetta, Magnocavallo, Slin Prevedini, Mascberoni, Gi fc^uadrelli, Panozzo, Mitri in
|Arednje srečanje tega kola pa ^ Riminiju, , kjer se bo domača .. •Herica spoprijela s prvouvr-Varer-j— d —‘ja bi
ZSj?' saj bi si moral tudi dru-res.j sceni Cremonese, ki za Va bre? , . zaostaja za štiri točke, Proti pgaV zag°toviti ves izkupiček
tai(~ep5 še upoštevati, da imata
Ščeni	spopr
Bimirf ■'Varesejem- Morebiten uspeh uniJa bi odprl vprašanje napre-
Pergocremi, ki je na pred-
njestu lestvice. Poleg tega
^njem
L*3,6133 -	.....
t uA^rera°nese kot Rimini tekmo Ostanku.
DaNAšNJI SPORED (20. kolo) AWV °*d.ePaju ime sodnika) p>;_1,san<dria - Sanremese (Greco) cr.“fse - Reggiana (Zumbo)
K m°nese - Pergocrema (Luci) k 1? ‘ Triestina (Faccenda) tp 1 " Piacenza (Esposito) k* ' S. Angelo (Pezzella)
' Casale (Male)
‘ uu - Varese (Giaffreda)
»iso - Montova (Falsetti)
B LIGA
Današnji spored (3. povratno kolo)
Atsi- fklepaju ime sodnika)
Br„ ata ‘ Vicenza (Castaldi) ^>aTGenoa (Lops)
Matera Toranto (Parussini)
' Palermo (Pirandola) Sam°h0se i Pisa (Paparesta) sauinril!edett'Bari (Lanese)
*>in, PQoria " Parma (Menicucci)
i>iK"""iiiiillllllllllllllllllllllll|1lmalllllll
DOMAČI ŠPORT
I...
vam
PREDSTAVI
.00.61 ,00.21
dižsrt
trst
ul. Ponziana,5 tel. 744237
danes
DELJA, 17, februarja 1980
nogomet
15.00, AMATERSKA liga
<-SSL
C«XiPEu^°mj"
Elisi - Primorec l0-30 V ^MATERSKA liga
•	fer
G,k "a, Padl,ieah
•	Inter TS
8 3o v Naraščajniki
fisI**ia s Sv' Ivan
o. uiovanni - Primorec
J».30 vic-***
Ve«na .K^?zu
Montebello lOlfo	***
C v Dolini Diarizvnle 12-30 v R * * *
‘aru Bazovici Ja ‘ OHmpia
i?.3o n„; najmlajši ' D*.
Kras
ODBOJKA
l5 oo v ženska divizija
Juli, ; aP°rtni pakči
iJor
L0 3o3'v ŽENSKA divizija ^ dolini
•	La Previdente
jj 00 v' HjfOšKA DIVIZIJA
. VniiStu stadion «1. maj»
v°Uey go
JJ-30 v n^NDER 15»
^ ' Sokol *iC' Petrarca
^košarka
>	PRVENSTVO
*°nt0v„, Eontovelu 61 * Cartaria
k30 la te KADETI ^»tove. K°ntovelu
‘"ter 1904 A
d.Oo „	• * •
klet na P^inah
*	°on Bosco
k'°° naNt-RAŠCAJNlKI Vi K°ntovelu ‘ Alabarda EOO v T dečki
^ 1904	dela Vallp
Jojo v‘Propaganda,
sta- Vrdelska cesta
■ Bor
Spal - Monza (D’Elia) Ternana - Cesena (Rufo) Verona - Como (Michelotti)
KOLESARSTVO
NA 6-DNEVNI DIRKI
Sercu in Saronni zmagala v Milanu
MILAN — Šestdnevna kolesarska dirka v Milanu za profesionalce se je končala brez presenečenj, saj sta končno zmago osvojila Sercu in Saronni.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Sercu - Saronni 310 točk;
2.	Pijnen - Fritz 200;
3.	De Vlaeminck - De Wolf 132;
4.	Hermann - Schutz ( po 1 krog)
5.	Algeri - Peffgen.
f...	:
,{&
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Posnetek s tekme 2. nogometne amaterske lige med Zarjo in Vesno
GORIČANI PRID NOVO ZMAGO?
Igrali bodo doma proti Šarili - Tržačani pred težko nalogo v Bologni
V obeh prvih italijanskih košar- če hočejo napredovati v A-l ligo.
Tudi za Tržačane je današnje srečanje dokaj važno, čeprav bo končna odločitev o «usodi» Hurlinghama padla prav v zadnjem kolu, ko bo doma igral proti Mecapu.
DANAŠNJI SPORED (18. 15)
V	GORICI: Pagnossin - Šarila
V	BOLOGNI: Mercury - Hurlingham
V	CHIETIJU: Rodrigo - Canon
V	VIGEVANU: Mecap - Diario
V	PORDENONU: Postalm. - Honky
V	TREVISU: Liberti - Mobiam
karskih ligah bodo danes odigrali predzadnje kolo. Na vseh igriščih bo gotovo dokaj vroče, saj bo verjetno že danes padla marsikatera odločitev za napredovanje v višjo ligo ali za nazadovanje v nižjo.
Goriški Pagnossin bo doma igral proti Šarili iz Riminija. V primeru zmage bodo goriški košarkarji že v A-l ligi. Igrali bodo pred domačim občinstvom, kar je seveda lepa prednost. Pagnossin je v današnjem srečanju favorit za zmago, čeprav gostov ne gre podcenjevati. Le-ti so namreč izredno slabo startali, pa čeprav so veljali za glavne favorite za prestop v najboljšo skupino. Taurisanovi varovanci so si nato opomogli in so se le prerinili na sredino lestvice.
Tržiški Hurlingham bo danes gostoval v Bologni, kjer se bo spoprijel z močno peterko Mercuryja, ki prav tako kot Tržačani juriša na prestop v višjo ligo. V tem srečanju so nedvomno favoriti Bolonj-čani, ki morajo absolutno zmagati,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiHioHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ODBOJKA
JUTRI V DOLINI
Odlični Vukovar gost Bora in OMA
Zenski troboj se bo pričel ob 18. uri
V	organizaciji ŠZ Bor in sodelovanju drugoligaša Oma Zanardo bo jutri v dolinski občinski telovadnici zanimiv mednarodni ženski odbojkarski turnir med tržaškima drugoligašema Bor Intereuropo in Oma Zanardo ter Vukovarom iz Jugoslavije. Kot je znano, je po prvem delu prvenstva Oma na vrhu lestvice s 16 točkami in obenem najbolj resen kandidat za napredovanje v višjo, A-2 ligo. Naše odbojkarice so v prvem delu prvenstva pospravile 10 točk.
Kot tretji zastopnik tega mednarodnega troboja bo Vukovar, ki si: j cer igra v 1. jugoslovanski zvezni ligi in je po prvem delu prvenstva na odličnem petem mestu razpredelnice z 10 točkami za Radničkim, Rijeko, Crveno zvezdo in Mladostjo - Monter iz Zagreba Obenem pa mpr^tjip poudariti, da za Vukovar igrata -dve člaoskiH reprezentantki Rokničeva ih .Azasjjčeva ter mladinska reprezentantka Horvatova. To je obenem tudi najboljše jamstvo, da bomo priča res kakovostnemu troboju, saj so gostje nesporne favoritinje tega turnirja in obenem bodo prikazale odbojko, katere nimamo možnost gledati po-gostoma na naših igriščih. Glede na dejstvo, da se v italijanskem prvenstvu 2. lige pričenja (kugi de! prvenstva, bosta slej ko prej tudi tržaška drugoligaša sposobna prikazati dobro odbojko in tako bo srečanje z gostjami iz Jugoslavije še toliko bolj zanimivo.
V	prvem srečanju se bo Vukovar spoprijel z Oma. Tržačanke, ki letos povsem upravičeno merijo na kakovostni skok, bodo tokrat imele na drugi strani mreže povsem drugačno šesterko kot med prvenstvom, saj je Oma vse domače prvenstvene tekme zmagala s prepričljivim 3:0. Nato bodo vstopile v areno zastopnice Bora Intereurope. Res, da bodo morale naše igralke na igrišče zaradi neprestanih poškodb nekoliko okrnjene, toda pričakovati je le, da bodo za igrale tako, kot znajo, saj tokrat se ne gre za osvojitev dragocenih točk.
Kot tretja tekma pa bo neposred ni obračun med Borom Intereuropo in Oma Zanardo. To bo že drugi neposredni obračun med trža-
škima drugoligašema. Prvo prvenstveno srečanje je prineslo prepričljivo zmago nasprotnicam s 3:0.
SPORED TROBOJA V OBČINSKI TELOVADNICI V DOLINI
18.00: Oma Zanardo — Vukovar; 19.30: Bor Intereuropa — Vukovar; 21.00: Bor Intereuropa — Oma Zanardo.
Po dogovoru se bo igralo na tri dobljene sete.
G. F.
NOGOMET
V prijateljski tekmi v Križu trgovska premagala realno
Trgovska,*r^,,Realna 5:4 (4:1)
TRGOVSKA: >erluga (Skupek), Pertot, Kalc, Grizonič, Cibic, što ka, Kraljič, Pečar, Tence (Vidoni), Gregorič. Kosovel.
REALNA: Bitežnik, Purič, Pertot, R. Malalan, Zupin, Filipčič, E Malalan, Vidali, Daneu, U. Simčič, Kostnapfel.
SODNIK- Salvi. STRELCI: Gregorič, Pečar, Grizonič (2), Purič, Salvi, R. Malalan, Kostnapfel, Kosovel.
V	četrtek sta se na kriškem pra vokotniku pomerili v že tradicionalnem srečanju selekciji trgovske in realne. Prvi so prišli v vodstvo trgovci z lepim strelom Gregoriča, ki je že v 3. min. premagal solidnega Bitežnika. Za rdeče-bele je v 19. min. podvojil Pečar z neubranljivim strelom z roba kazenskega prostora. V seznam strelcev se je vpisal tudi Grizonič, za realno pa je prvi gol dosegel Purič v 30. min. iz enajstmetrovke. Tik ob izteku prvega polčasa pa je Gri zonič še povišal rezultat za trgovsko.
V	drugem delu igre so realčar.i pritisnili in skušali izenačiti. Sodnik jim je šel na roko in podaril dve enajstmetrovki in nepravilno dosežen gol. Oškodovani trgovci so se podali v napad in z golom Kosovela zasluženo zmagali.
Z. S.
VCCSAJ V ORGANIZACIJI 2SSDI V DOLINI
STROKOVNI SEMIN AR ZA NOGOMETNE TRENERJE ZABELEŽIL VELIK GSPEH
Seminarja se je udeležilo kar 30 slovenskih in italijanskih trenerjev - Predavatelj je bil Milan livadinovič
Skoraj 30 slovenskih in italijanskih nogometnih trenerjev (po enega ali več predstavnikov je poslalo vseh sedem slovenskih nogometnih klubov na Tržaškem) se je včeraj zjutraj udeležilo v občinski telovadnici v Dolini zelo uspelega strokovnega seminarja, ki ga je priredilo Združenje slovenskih športnikov društev v Italiji v sodelovanju s tržaško Zvezo nogometnih trenerjev FIGC in obalnim Medobčinskim društvom nogometnih trenerjev. Pri-; znani jugoslovanski trener 1. kategorije Milan Živadinovič, sicer trener beograjskega društva Rad, je teoretično, predvsem pa praktično prikazal s pomočjo štirih svojih nogometašev, kako	morajo	potekati
priprave in treningi z najmlajšimi nogometaši, ki so še v razvojni dobi. Njegova izvajanja, ki so trajala pdldrilgo- uro zanimiva	in	vsi
glašali, da so take pobude prepotrebne in	da	so	res	veliko stro-
kovno pridobili.
Potegniti moramo več pozitivnih zaključkov: pobude za usposabljanje nogometnih trenerjev so izredno dragocene, saj v slovenskem zamejskem prostoru primanjkuje ta strokovni kader; neprecenljive vrednosti je sodelovanje med nogometnimi slovenskimi trenerji z obeh strani meje,	ki	postaja	vse	tesnejše
(spomnimo se na udeležbo na nedavnem predavanju Miljaniča v Portorožu); še posebej pa velja poudariti veliko politično važnost stikov med ZSŠDI in Zvezo trenerjev FIGC, ki so bili prvič uradno vzpostavljeni in obstajajo najboljši iz-gledi, da se bodo še utrdili in poglobili.
Med ugladnimi udeleženci seminarja smo med drugim opazili predsednika Zveze trenerjev FIGC odv. Carrettija in podpredsednika Pallot-to, predsednika nogometnih trenerjev Slovenije Rajka Štolfo in predsednika obalnega medobčinskega društva nogometnih trenerjev Lučja Pertiča. Na koncu seminarja so prisotni vzpostavili še medsebojna poznanstva in so očitno soglašali, da so take pobude zelo koristne in dragocene za vse. Zbrali smo tudi nekaj izjav;
Pertič:	«Naše	novoustanovljeno
MDNT je že izpeljalo nekaj pobud in v bližnji bodočnosti načrtuje še druge strokovne seminarje, da bi čim bolje usposobili približno 50 trenerjev na obali. Želimo si in delali bomo na tem, da bo še več takih obmejnih stikov.*
Štolfa: «Današnja pobuda je 1 Ja zelo posrečena in take oblike sodelovanja smo si že'dolgo želeli vzpostaviti. V Sloveniji beležimo po ustanovitvi področnih društev nogometnih trenerjev večjo aktivnost in prav na zadnji seji smo pozdravili te pobude in se že povezali s priznanimi strokovnjaki, da pridejo k nam demonstrirat. Predvsem pa so nam pri srcu stiki z zamejci v vaših prizadevanjih za pridobivanje lastnega trenerskega kadra, da bi lahko slovenski trenerji vodili vaše _ _ _	ekipe. Tudi pobuda o . ustanovitvi
so'' .bila izrednoj mladinskih nogometnih centrov se prisotni so so- mi zdi zelo dobra in bo gotovo ro-; ^K,^,	dila obilne šadow:*w\s",M
Carretti: «Zelo pozitivno ocenjujem to pobudo. Odlično je uspela zaradi res visoke tehnične ravni predavatelja. Želim si, da bi tako sodelovanje postalo stvarno in redno. Izkoristiti moramo vse možnosti, da omogočimo otrokom, da pridobivajo nogometno znanje pod vodstvom pripravljenih strokovnjakov. Tudi z ZSŠDI smo vzpostavili odličen odnos in po tej poti moramo tudi nadaljevati.*
Vremec (referent ZSŠDI za nogomet); «Današnja pobuda spada v širši program nogometne komisije in storjen je bil zelo pomemben korak, da smo navezali uradne stike s tako važnimi organi. To sodelovanje pa bo treba še pospešiti. Z Zvezo tržaških trenerjev smo se že dogovorili za reševanje nekaterih problemov, želimo pa si seveda pogostejših stikov z matično domovino. S pridobivanjem lastnih trenerskih kadrov bomo omogočili naši mladini in sploh našim ljudem, da se bolje uveljavijo*.
-bs-
NAMIZNI TENIS
kjer so na razpolago tudi slike s tekmovanja za 2. «Pokal Skdanc*.
Ob tekmovanju v Ovčji vasi bo tudi izlet z avtobusom.
* * #
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi radi tekmovali za SPDT v nedeljo, 24. t.m., za «Pokal Lepi vrh», naj se prijavijo na sedežu društva v sredo, 20. t.m., od 19. do 20.30. Tekmujejo lahko samo člani.

Delovanje ZSŠDI
Nogometna komisija
V	petek so se ponovno sestali predstavniki nogometnih društev, ki so prinesli svoje dokončno mnenje o pravilniku, ki predvideva ustanovitev dveh nogometnih mladinskih centrov. Po proučitvi nekaterih popravkov in dopolnil k prvotnemu osnutku pravilnika so se dogovorili, da se bodo sestali 25. t.m. ob 17.30 na sedežu ZSŠDI, da podpišejo listino o sodelovanju na nogometnem področju.
* * *
Odbojkarska komisija
V	petek se bo ob 18.45 sestala odbojkarska komisija, ki bo v prvi vrsti razpravljala o rekreacijskem odbojkarskem tekmovanju «Revival 80», ki bi moralo letos doživeti svojo četrto izvedbo.
A-1 LIGA
Osrednje srečanje tega, predzadnjega kola bo gotovo v Vareseju, kjer se bosta spoprijela domači Emerson in vodeči Billy iz Milana. Tudi v primeru poraza bi Billy še vedno ostal na vrhu lestvice, saj ima štiri točke prednosti pred Sinu-dynejem in šest pred Emersonom.
Zanimiva pa bodo tudi nekatera srečanja, v katerih se bodo moštva borila na vse ali nič pred izpadom. Tako bo Scavolini skušal doma absolutno osvojiti dve točki z rimsko peterko Fabie, tako Isolabella doma skuša presenetiti Arrigoni in Super-ga bo igrala v Rimu na vse ali nič proti zadnjeuvrščenemu Eldo-radu.
DANAŠNJI SPORED
V	MILANU: Isolabella - Arrigoni
V	FORLIJU: Jolly - Grimaldi
V	VARESEJU: Emerson - Billy
V	SIENI: Antonini - Gabetti
V	BRESCH: Pintinox - Sinudyne
V	PESARU: Scavolini - Fabia
V	RIMU: Eldorado - Superga
NOGOMET
Argentina in Kolumbija na olimpiado v Moskvo
BOGOTA — Kolumbija in Argentina sta si zagotovili nastop na olimpijskih igrah v Moskvi. V okviru nogometnega kvalifikacijskega turnirja je Argentina z 11 točkami zasedla 1. mesto Kolumbija je bila druga skupaj s Perujem (7 točk), vendar z boljšo razliko v golih, sledijo Venezuela in Brazilija (5), Čile (4) in Bolivija (3).
iii im mulim iiiiiii. Hlinili iiiii n n iiiiii lini u mi iiuii
M


V$W(xcfi%miQ Mpmueehieie
S.N.C
iifc

W
/-s
V)
_J
rdPlmsrTr
Ul. Settefontane 41
Tel. 793478 - 941083
NOVA PARFUMERIJA V TRSTU
Cene v februarju
24. februarja 5. «Pokal Lepi vrh»
(letni-
č) cicibani in cicibanke ka 1966-67);
d) pionirji in pionirke (letnika 1964-65);
ka 1962-63) f) člani in članice (letnika 1948-1961).
S hitrimi koraki se bliža 24. februar, ko bo na sporedu smučarsko tekmovanje v veleslalomu v Ovčji vasi, veljavno za 5. pokal «Lepi vrh».
Tekmovanje prirejata Smučarski klub Devin ter Kulturno društvo «Lepi vrh» iz Ukev. Na zadnjem sestanku, ki sta ga imela 5 Vpjsu predlaga vsako dru-organizatorja pred dnevi v Uk- ^vo za vsaii0 kategorijo dva tek-vah, sta sklenila, da na tekmo-	v pTV0 jakostno skupino,
vanje povabita vsa slovenska zamejska društva v Italiji ter dru- g prijave z letnico rojstva na-stva s Koroške in iz Slovenije. sjovne na Smučarski klub De-Ob priliki sta tudi sestavila pra- vjn _ Devin v/b< 34013 _ Devln vilnik, ki ga bo vsako društvo (frs() Vpisovanje se konča ne-prejelo ob dvidu startnih številk. pTeklicno 20. februarja ob 21. uri.
pravit nik	Predstavniki društev lahko oseb-
PRAVILNIK	no d0Stavij0 prijavnice v sredo.
1. Kulturno društvo «Lepi vrh» 20. t.m., od 20. do 21. ure v Pra-iz Ukev in Smučarski klub Devin Protu, štev. 10/b (Škrk Bruno).
10. NAGRADE. Lestvica za slovenske zamejce v Italiji: prvo-uvrščeni prejme pokal, drugo in tretjeuvrščeni plakete. Skupna
prirejata smučarsko tekmovanje v veleslalomu za 5. «Pokal Lepi vrh*.
2.	Tekmovanje bo 24. februarja ob 10. uri v Ovčji vasi na dveh progah.
3.	Tekmovanja se lahko udeležijo tekmovalci, ki so člani slovenskih športnih društev, organizacij in šol.
4.	TEKMOVALNE KATEGORIJE
a)	baby sprint (do leta 1971);
b)	miški in miške (letnik 1969-1970);
c)	medvedki in medvedke (let nik 1968);
e) mladinci in mladinke (letni- lestvica: prvouvrščeni prejme po-■ 'n'"'	kal, drugo in tretjeuvrščeni pla-
kete. Ekipno zmaga društvo, ki bo na skupni lestvici zbralo največ točk. Prvo mesto šteje 10 točk, drugo 9 točk do desetega mesta, ki šteje eno točko. Prva ekipa prejme pokal «Lepi vrh*, vsa ostala društva pa pokal glede na uvrstitev. Zmagovalci v posameznih kategorijah lahko dvignejo samo eno nagrado. Nagrajevanje bo pol ure po izpostavitvi uradnih rezultatov. Kraj nagrajevanja bo organizator javil pred tekmovanjem.
11.	Morebitne prizive bo treba predstaviti pismeno komisiji v roku 30. minut po razglasitvi rezultatov. Vsaki morebitni pritožbi bo treba priložiti 5.000 lir, vsoto, ki jo bo komisija vrnila, če bo priziv sprejela.
12.	Organizator si ne prevzame
odgovornosti za morebitne poškodbe pred, med in po tekmovanju.	,
13.	V primeru neugodnih snežnih razmer bo organizator pravočasno obvestil vsa društva za kraj in datum tekmovanja
14.	Organizator si pridržuje pra-
vico,, da pravilnik po uvidevnosti spretnem.	,t
7.	žrebanje startnik številk bo 21. februarja v Praprotu ob prisotnosti predstavnikov Kulturnega društva Lepi vrh in Smučarskega kluba Devin.
8.	Društva bodo lahko dvignila startne številke in seznabie 22. februarja v Praprotu od 18. do 21. ure, ali pri smučarski progi v Ovčji vasi, eno uro pred startom:
9.	Po tekmovanju bodo predstavniki društev vrnili organizatorju starine številke. Za vsako nevrnjeno številko bo moralo društvo plačati znesek 5.000 lir.
OBVESTILA
ŠD Mladina
vabi vse člane, ki so se odločili za nastop na tekmovanju za ((Pokal Lepi vrh» v Ovčji vasi, da se čimprej vpišejo. Tekmovanje bo 24. t.m., rok za prijave pa zapade 19. t.m. Podrobnejše informacije nri. StniHini, tjj" ?9I\-A93
........wir.ri.ii ".»Ji' ■
Nekaj primerov:
Šampon Johnson Cera di Cupra v tubi
t
Cera di Cupra v škatli Zobna pasta Marvis Dezodorans Robert’s Čare Free
Dezodorans Fem Kleen
1.800
1.500
2.500
2.000
3.000
1.750
3.300
1.250
1.050
1.750
1.400
2.100
1.250
2.300
PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
ffimicalfjes
PRIMO ROVIS
1.
2.
3.
široko izbiro najboljše kave
najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s
dnevno sveže praženo kavo na vašem
nudi
kakovostjo kave domu
in se obveže,
15. aprila
da bo ohranilo nespremenjene cene do
Kavne mešanice CREMCAFF£ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
Bor, Kras in Mladina na deželnem tekmovanju
Danes zjutraj se bo ob 9, uri pričelo v telovadnici Stella Mattu-tina v Gorici deželno namizm .teniško tekmovanje, na katerem bodo sodelovala tudi slovenska društva, Bor, Kras in Mladina. V kategorijah dečkov, deklic, naraščajnikov in naraščajmo bo druga in zadnja preizkušnja za uvrstitev na državno prvenstvo. Predvsem moški konkurenci obetajo dokaj dobre možnosti, da si bo nekaj slovenskih tekmovalcev zagotovilo vizum za državno prvenstvo.
-b s-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SNEŽNE
RAZMERE
NEVEJSKO SEDLO	130
KANIN	220
FORNI AVOLTRI	50
COLLINA	70
FORNI DI SOPRA	100
VARMOST	200
VALDAIER	110
MOKRINJE	150
STUDENA ALTA	50
PRATO CARNICO OSTEA1 80 RAVASCLETTO	70
ZONCOLAN	250
SAURIS	120
TRBIŽ	70
VIŠARJE	270
OVČJA VAS	70
MATAJUR	50
PIANCAVALLO	150-240
POKLJUKA	100
ZATRNIK	55
VOGEL	230
KRVAVEC	100
KRANJSKA GORA	50-70
ZELENICA	80-230
ROGLA	80
STARI VRH	50
ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNISKO POSOJILO 10% 1975-1982 ZA 300 MILIJARD LIR
I. EMISIJA
Po izžrebanju, ki je bilo 11. februarja 1980 ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. majem 1980 vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih sto oštevilčenih «serij»:
2 -	3 -	4 -	10 - 11 -	12 -	17 -	22 -	25 -	28 - 31 - 34
35 -	36 - 37 -	39 - 45 -	54 -	57 -	60 -	61 -	65 - 68 - 70
71 -	73 - 80 -	86 - 87 -	88 -	90 -	91 -	95 -	97 - 98 - 102
112 -	115 - 117 -	119 - 122 -	123 -	124 -	125 -	127 -	128 - 129 - 131
132 -	133 - 135 -	140 - 143 -	145 -	155 -	166 -	177 -	181 - 182 - 184
189 -	190 - 193 -	195 - 198 -	199 -	204 -	208 -	210 -	211 - 216 - 220
222 -	225 - 227 -	237 - 239 -	240 -	245 -	253 -	255 -	256 - 258 - 262
264 s	266 - 268 -	271 - 273 -	277 -	278 -	279 -	280 -	282 - 283 - 290
292 - 293 - 295 - 296 izžrebanih in izplačljivih v smislu amortizacijskega načrta.							
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 tlnlfe)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina Za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
400 lir za
Poštni tekoči račun za Italllo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 10
17. februarja 1980
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ona Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sozoijo -,vu ..v, mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besed. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije - Juijis«® kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih ds v Italiji pri SPI.
H
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja| in tiska I
izn
1 Trst
Član italijanska zveze časopis™*1 založnikov FIEG
RAZOČARANJE V ITALIJANSKEM OLIMPIJSKEM TABORU
ZLATO JE OSVOJIL GLASS(NDR)
«Azzurro» Haspinger, glavni kandidat za zmago, je padel - Srebro za Hildgartnerja - Med dekleti je zmagala Sovjetinja Zozulija
Veliko pričakovanje v italijanskem taboru se ni izpolnilo: prva zlata kolajna, ki je bila na dosegu roke, je šla po vodi.
Italijanski tekmovalec Ernst Haspinger, ki je vodil po treh vožnjah in je imel zlato kolajno tako rekoč že v žepu, je na spodnji polovici
SANKANJE
slabo zavozil v ovinek in padel s sani. Sanj o olimpijskem zlatu je bilo konec. Osvojil ga je vzhodni Nemec Bemhard Glass, medtem ko je Italiji pripadlo srebro.
Lestvica:
1. Glass (NDR)	2’54”79
2- Hildgartner (It.)	2’55”37
3. VVinkier (ZRN)	2’56”54
V ženskem delu tekmovanja je slavila zmago Sovjetinja Vera Zozulija. Njen uspeh je bil pričakovan, saj je ves čas veljala za favoritinjo. Sploh pa tu na vrhu lestvice ni prišlo do bistvenih sprememb, saj je vrstni
H KOLAJNE
1.	SZ	4	2	2
2.	NDR	2	3	3
3.	ZDA	2	1	0
4.	NIZOZEMSKA	1	1	1
5.	AVSTRIJA	1	1	0
6.	ŠVICA	1	0	0
7.	NORVEŠKA	0	1	1
8.	FINSKA	0	1	0
9.	ITALIJA	0	1	0
10.	BOLGARIJA	0	0	1
11.	KANADA	0	0	1
12.	ČSSR	0	0	1
Po uspešnem nastopu Jugoslovana Čarmana na 30 km se z zaupanjem pričakuje njegov tek tudi na krajši razdalji, ki bi mu morala povzročati manj težav.
Avstrija: NDR?
Skakalci si bodo na mali skakalnici razdelili danes prve kolajne. Tudi če gre za 70-metrsko napravo je zanimanje veliko, ker si od te prve tekme izvedenci pričakujejo preverjanje forme in premike v razmerju moči med velesilami ah pri posameznikih.
Skakalci imajo tudi svoj svetovni pokal, ki pa nima velikega odziva
red tekmovalk na končni razpredelnici ostal nespremenjen. Vzhodna Nemka Melitta Sollmann je osvojila srebrno kolajno, Sovjetinja Ingrida Amantova pa bronasto.
Tudi tu Italijani niso imeli sreče, saj je Rainerjeva na zadnjem ovinku padla.
in poleg zadnjih treningov na olimpijskem prizorišču je edini verodostojni vir za predvidevanja znamenita novoletna turneja štirih skakalnic, ki pa nosi že poldrugi mesec star datum.
V Avstriji in Nemčiji so ob novem letu najbolje skakali Avstrijci in vzhod. Nemci. Turneja je šla Neu-perju, svoja zadoščenja pa so si vzeli tudi vzhodni Nemci, ki so na primer zmagali v zadnji tekmi. Nemci so že privadili javno mnenje na doseganje najboljših rezultatov ob velikih prilikah in izkušeni Jo-chen Danneberg je že opozoril nase, čeprav ni bil med najboljšimi v poskusnih skokih.	»
Posebno dobri so Finci, glavni favorit pa ostaja še vedno Avstrijec Neuper.
Dan za specialisti bodo na manjšo skakalnico šli tudi kombinatorci. Predvidevanja so tu zelo težka, ker pomeni kombinacija alternativo za tekmovalce, ki nimajo posebno dobrega uspeha v tekih ali skokih in se zaradi tega posvetijo mešanici.
Jutri in v ponedeljek sta na sporedu moški tek na 15 km in ženski na 10 km. Ni mogoče mimo dejstev iz prvih dveh preizkušenj, Ju dajejo Sovjetski zvezi izrazito premoč v
obeh konkurencah. O končni podelitvi kolajn skoraj bi ne smelo biti dvomov. Težava je le v iskanju primernega imena. Pri ženskah bi se lahko še naprej stavilo na Raiso Smetanovo, ker so razdalje za dekleta krajše in se napor lažje nadoknadi. Nasprotno imajo moški za seboj kar 30 km in bi zato sovjetski tabor utegnil hraniti na primer Zimjatova za 50 km. To je sicer malo verjetno, ker je prav prvak na 30 km boljši na krajših progah in bo verjetno skušal ponoviti uspeh. Med favorite je treba postaviti tudi Bolgara Leba-nova. ki je v življenjski formi ter Šveda Wassberga, ki bo verjetno na krajši progi boljši.
Strokovno mnenje

Marcella De Doriga bivšega italijanskega državnega prvaka
Marcello De Dorigo je bil pred OI 1964 eden velikih favoritov v smučarskih tekih, pozimi pa ga je na Švedskem doletela huda nesreča. Med treningom se je v gozdu izgubil in taval celo noč ob temperaturi —30 stopinj. Naslednji dan so ga našli na pol zmrznjenega. Rešili so mu življenje ne pa kariere.
— Nekaj o razmerju moči in razlogih nazadovanja Skandinavcev.
«Kakovost se je v zadnjih letih preselila na vzhod. Razlogi rasti Sovjetov in padca Skandinavcev so predvsem ekonomski, Skandinavci nimajo materialne gotovosti in iz ekonomskih razlogov izkoriščajo že prve trenutke slovesa pri tem pa nastrada trening, športniki vzhodnih držav takih skrbi nimajo.*
— Kaj pa nazadovanje Italijanov?
»V mojih časih smo bili zadovoljni s stalno službo v vojski. Danes to ni dovolj in doga ia se podobno kot s Skandinavci. Smučarji vzhodnih držav katere šem pred leti poznal so se čudili, da nisem bil niti o-ficir*
— Nekaj o metodah treninga.
^Trenira se na znanstveni bazi in predvsem celo leto z znatnimi obremenitvami. Osebno sem za naravnejši sistem s smučanjem in z gibi, ki so pravemu smučanju čim bližji. Dela z utežmi bi se izogibal po možnosti tudi pri rokah in največ napora posvetil tehniki.*
— Vaše mnenje o rolkah.
*Sam sem z njimi začel leta 1957 vendar 2-3 leta nismo imeli uspeha, ker so bile rolke težke tn okorne. Današnje rolke pa tekačem priporočam.*
S
HOKEJ
V hokeju na ledu se je večina tekem začela zelo kasno, zato smo do zaključka redakcije prejeli le dva izida. V prvi tekmi so ZDA premagale Norveško 5 5 LU vuirugi pa ČSSR Romunijo s 7:2.
Naš posebni dopis iz Lake Placida
— Poroča: F. Pavšer _______
Včeraj je bil v Lake Placidu neprijeten dan. Snežilo je, pihal je mrzel veter in to je doprineslo, da je v organizaciji iger ponovno prišlo do zastojev.
Med Jugoslovani je včeraj nastopil le biatlonec Burger, ki se je med 49 tekmovalci uvrstil na 35. mesto. O svojem nastopu je dejal naslednje: »S svojim nastopom sem v bistvu kar zadovoljen. Tekel sem zelo dobro, vendar pa sem nekoliko slabše streljal. Leže sicer nisem zagrešil nobene napake, prvi na-
stop stoje pa je bil slab. No, vseeno sem svojega nastopa vesel.*
V Lake Placid so tudi že prispeli vsi jugoslovanski alpski tekmovalci, ki so se včeraj udeležili sprejema pri Elanu, katerega sta se u-deležUa tudi Stenmark in Zeman.
Trenirala pa sta oba tekača, Dju-ričič in Čarman, ter se pripravljala za nastop v teku na 15 km.
Maščevanje
Se Lake Placid izgovarja »plesid* ali »plasid*?
Dva nemška novinarja sta pravilno z olimpijskih prizorišč poročala o «plasidu», doma pa jih je kolega javno zafrkoval, da se niti na licu mesta nista naučila pravilne izgovarjave, ki naj bi bila po njegovem »plesid*.
Prizadeta, sta intervjuvala mestnega župana Lake Placida, ki je nekajkrat izgovoril »plasid*. Intervju sta poslala domov in pikolovski kolega je doživel pekoč poraz.
m
UMETNOSTNO
DRSANJE
Premoč Sovjetov
Sovjetski drsalci so po kratkem programu umetnostnega drsanja dvojic na vseh treh mestih, vodi pa dvojica Irina Rodnina - Saša Zajcev, ki tudi branita olimpijski naslov.
Trenutno je lestvica taka:
1.	Rodnina - Zajcev (SZ) 41,96
2.	Čerkasova - Šakraj (SZ) 41
3.	Pestova - Ledonovič (SZ) 39,84
4.	Mager - Bewerdorff (NDR) 39,72
5.	Caitlin in Peter Carruthers
(ZDA)	38,68
Veliko smolo sta imela na tem tekmovanju Amerikanca Tai Babi-lonia in Randi Gardner, ki sta svetovna prvaka in sta bila med kandidati za eno od kolajn. Gardner si je namreč med nastopom poškodoval nogo in ameriški par je moral odstopiti.
Na tekmovanju dvojic v plesu pa je lestvica po dveh obveznih hkih taka:
1. Liničuk - Karponosov (SZ) 40,40
2.	Regoczy . Salley (Mad.) 39,60
3.	Moisejeva - Minenkov (SZ) 38,88
4.	TorviU - Dean (VB)	37,84
5.	Wighton - Dowding (Kan.)
in Rehakova - Drastich (ČSSR)	37,80
7.	Smith - Summers (ZDA) 35,56
8.	Blumberg - Seibert (ZDA) 35,08
9.	Bestemianova - Bukin (SZ) 34,96 10. Froschl - Steiner (ZRN) 33,68
NA TEKMOVANJU V DVOSEDEŽNEM BOBU
Švica pred NDR
Slabi uvrstitvi obeh italijanskih posadk
Tekmovanje v dvosedežnem bobu ni prineslo presenečenja, švicarski bob s posadko Scharer - Benz je povsem zasluženo osvojil zlato kolajno, saj je v štirih vožnjah kar trikrat dosegel najboljši čas. Le v drugi vožnji ga je prehitela vzhodnonemška posadka Germeschausen -Gerhardt. Ta posadka si je zagoto-
BOB
vila srebro prav s tem uspehom v drugi vožnji, pa tudi z zadnjim spustom, ko je dokončno prehitela drugi vzhodnonemški bob Nehmer - Mu-siol, ki je bil dotlej na drugem mestu.
Italija letos ni bila med protagonisti. Jory in Lanzimer, ki sta bila po prvih dveh vožnjah deseta, sta celo nazadovala na 14. mesto, dve mesti nižje pa sta se uvrstila Soravia in Werth.
Končna lestvica je taka:
1.	Erič Scharer -
Josef Benz (Švi.)	4’9”36
2.	Bernard Germeschausen -
Hans Jurgen Gerhardt
(NDR)	4’10”93
13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLACID 1980
uiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiciiieimiiiiiiiiiiiiiiiidiiiitdiiiiiiiiiiiiiii
Heiden, novi «superman»
Ameriški as je včeraj osvojil zlato odličje na 5000 metrov
Erič Heiden, -22-letni Američan iz Wisconsina, je tudi včeraj osvojil zlato kolajno in sicer na 5000 metrov, kjer je popolnoma pregazil presenetljiva Norvežana Stenshjem-meta in Oxholma. Ponovno pa so
HITROSTNO
DRSANJE
razočarali nizozemski drsalci, posebno njihov najboljši tekmovalec Kleine, ki se je uvrstil šele na šesto mesto za rojakom Van Der Dui-mom, ki je bil četrti. Italijan Mar-chetto pa je pristal na končnem 23. mestu.
Vrstni red:
1.	Erič Heiden (ZDA) 7’02”29
2.	Kai Stenshjemmet (Nor.) 7’03”28
3.	Erič OxhoIm (Nor.) 7’05”59
4.	Hilbert Van Der Duime
(Niz.)	7’07”97
5.	Oeyvind Tveter (Nor.) 7’08”36 Ameriški as je favorit tudi za
preostale teke, kjer po predvidevanjih ne bi smel imeti nasprotnikov.
Danes je na sporedu tek na 1000 metrov za ženske, v katerem so favoritinje drsalke NDR in Sovjetske zveze, po prvih mestih pa bi lahko-posegla tudi Beth Heiden, sestra že slovitega Eriča, ki je na 500 metrov osvojila spodbudno 5. mesto.
Erič Heiden je onkraj oceana že dobil naziv «superman na drsalkah* in je v nekaj dneh postal ena popularnejših osebnosti v ZDA. Vsekakor si je z zmagami v Lake Placidu že zagotovil rožnato bodočnost, saj je dobil že vrsto ponudb s strani tovarn, ki izdelujejo in propa-gandirajo drsalke in drugo športno opremo. Postal bo idol ameriških družin, ki vidijo v njem «american-boya», to je »zlatega* in predvsem ameriškega fanta.
«Moj brat je močan kot konj in trmast kot mul^i,* je izjavila včeraj novinarjem Encova sestra Beth in pri tem še bolj ogrela ' ameriško javno mnenje, ki sicer z lahkoto ustvarja mite, a jih kmalu nato tudi dokončno pokoplje.
H halo,
Marko Sardoč je učenec 4-b razreda openske osnovne šole tFrance Bevk*. Zasačili smo ga med gledanjem televizije.
— Kaj si danes gledal po televiziji?
r.Gledal sem tekmovanje v bobu.*
— Ti bolj ugaja zaradi velike br-zine ali nekje na ovinkih?
*Na ovinkih.*
—	Sedaj pa čisto po pravici: bi rad videl, da bi kdo zletel iz proge?
«Meni že. . . ne vem pa če bi to bilo všeč tistim, ki bi se v bobu peljali.*
— Kaj pa hokej? Katero tekmo si videl?
«Amerika je igrala proti češkoslovaški.*
-	In?
tNavijal sem za Češkoslovaško, zmagala pa je Amerika.*
— S katerim športom se boš bavil ko boš zrasel?
»Z nogometom. Morda tudi s plavanjem. Bolj pa mi ugaja nogomet.*
— Ker smo že med pustom si zamišljaš hokejskega vratarja s pustno masko? Kakšno bi moral imeti, da bi se napadalci ustrašili?
tče bi bila res hudobna bi se prvič morda le ustrašili.*

Aljabjev (SZ) v biatlonu
Brez napak v streljanju - Odličen uspeh Italijana Tiraboschija
Tako je izgledal Sovjet Anatolij Aljabjev, zmagovalec biatlona po prihodu na cilj: utrujen, premra-žen, vesel	(Foto AP)
Anatolij Aljabjev je z odličnim tekom in brez napake v streljanju osvojil olimpijsko zlato v biatlonu in delno obrnil prognozo, ki je nekaj več možnosti dajala Franku Ultrichu iz NDR. Sovjetski tekač je 20 km presmučal v 1 uri 8’16"31. Ulrich je imel ob koncu dobrih 11 sekund zamude, njegov rojak Rosch pa je
BIATLON
bron osvojil med izredno izenačeno skupino petih tekmovalcev, ki so vsi strnjeni v samo 38 sekundah.
Mesta v deset rici si je razdelilo 6 držav. Med temi pripada skupinska premoč Sovjetom, presenečenje pa nedvomno predstavljata dva Francoza.
Dober je tudi izkupiček Italije, ki je uvrstila Arduina Tiraboschija na 10. mesto. Ob tem treba pripomniti, da za Italijo zaradi zobobola ni mo-
gel nastopiti najboljši predstavnik Weiss, ki je bil že tretji na svetovnem prvenstvu. Med skupno 49 udeleženci se je Jugoslovan Marjan Burger uvrstil na 35. mesto. V te-
Anatolij Aljabjev ima 29 let. Začel je v športu kot boksar, se nato preselil k teku in končno k biatlonu. Dvakrat zaporedoma je bil prvak SZ, lani pa je zmagal na predolimpijski tekmi. Tekmuje za CSKA iz Leningrada.
ku si je nabral 7 minut zaostanka, pri streljanju je bil iz ležečega položaja brez napak, iz stoje pa je najprej zgrešil 4-krat nato pa 2-krat in si občutno poslabšal položaj na lestvici. Z njegovim nastopom pa so bili vseeno zadovoljni.
Vrstni red:
1. Anatolij Aljabjev (Sov. zveza)
1 ura 08T6 ”31
2.	Frank Ulrich
(NDR)	1 ura 08’27”79
3.	Eberhard Rosch
(NDR)	1 ura 11’11”73
4.	Engen (Nor.) 1.11’30”25, 5. Anti-la (Fin.) 1.11'32”32, 6. Mougel (Fr.) 1.11’33”60, 7. Bamaščev (Sov. zveza) 1.11'49”49. 8. Alikin (SZ) 1.12’05',30, 9. Geourjon (Fr.) 1. 12,53”37, 10. Tiraboschi (It.) 1.13T0”'90, 19. Da-rioli (It.), 21. Carrara (It.), 35. Burger (Jug.)
»VARNOST*
Organizatorji lakeplacidškik iger so zgradili progo za bob. za katero trdijo, da je najvarnejša na svetu. Toda kakšne so proge drugod, če se je v Lake Placidu že pred začetkom iger prekucnilo kar 63 bobov in je moral marsikateri tekmovalec odnesti svoje kosti na «popravilo» v bolnišnico?
Smuk: danes dekleta
Za zlato kolajno se borita Nadigova in Prol-lova - Jutri 1. vožnja v moškem veleslalomu
Na progah White Facea, po naše bi rekli »belega obraza*, je danes na vrsti tekmovanje v ženskem smuku. Izid ne dopušča nobenih širših napovedi, saj je splošno znano in potrjeno, da je edina neznanka boja za zlato, oziroma srebrno Medaljo le rezultat dvoboja med Anne-marie Moser - FToll in Marie -
Therese Nadig. Zadnjič sta se pomerili med seboj pred osmimi leti na olimpijskih igrah v Sapporu. Takrat je Švicarka Nadigova premagala Prollovo, tako v smuku kot v slalomu in si izborila obe zlati medalji. Med olimoijskimi igrami v Innsbrucku pred štirimi leti je Prollova počivala, na progah pa je gospodovala Rosi Mittermeier, ki se je kmalu potem umaknila s športnega odra.
Zaradi splošnega zanemarjanja ženskega smučanja sta letos, kot rečeno, po osmih letih, spet glavni animatorki olimpijskega smuka Prollova in Nadigova, V poskusnih vožnjah na White Faceu sta se izmenično vrstili na vodilnih mestih; vsekakor je Avstrijka Prollova zabeležila najboljši čas na progi za smuk: 1’42"29.
V ta dvoboj se bodo druge tekmovalke vrinile z veliko težavo. O-stajajo pa seveda možnosti za bronasto kolajno. Možnosti zanjo imata Američanka Cindy Nelson in Hanni Wenzel, ki ima liechtensteinsko državljanstvo in trenutno vodi v tekmovanju za svetovni pokal.
Cristina Gr ivina, 20-letna tekmovalka iz Bočna, je edina, ki v smuku zastopa italijanske barve. Svoi najboljši rezultat je zabeležila pred letom dni v smuku na Pian-cayalju. ko je zasedla v tekmi za tmovni r*okal peto mesto. Sedaj upa na 15. mesto.
Po ženskem smuku bo jutri prvi spust v moškem veleslalomu. Pričakovanja za to prvo tekmo v tehničnih disciplinah alpskega smučanja je po vsem svetu veliko.
Glavni favorit je brez vsakega dvoma Šved Ingemar Stenmark. O-svojil je že tri svetovne pokale (leta 1976, 1977 in 1978), pred dvema letoma je bil prvi v SP tako v slalomu kot v veleslalomu, sedaj pa se bori za zlato lovoriko, ki se mu je izmaknila v Innsbrucku. Takrat je osvojil le bronasto medaljo v veleslalomu.
Stenmark tudi letos vodi v tekmovanju za svetovni pokal in kljub temu, da mu je za petami Andreas VVeuzel, ima še največ možnosti, da zmaga na letošnjih ZOI v veleslalomu. Wenzel je namreč odličen tekmovalec v kombinaciji, zato pa so njegovi nastopi manj konstantni od Stenmarkovih, ki se ukvarja predvsem s tehničnimi disciplinami.
Za Wenzlom je za Stenmarka najbolj nevaren Švicar Liithy, ki je letos v tekmah za svetovni pokal dvakrat zasedel drugo mesto in enkrat peto. Takoj za temi tekmovalci pa imenujejo strokovnjaki 'Jugoslovana Bojana Križaja, ki je pa bolj izkušen in prekaljen v slalomu. Za Križajem imajo precejšen ugled šc Avstrijec Etvn, Švicar Gaspoz, Italijan Nockler, Američan Mahre.
Vsekakor sta letos na sporedu dva spusta: v ponedeljek in v torek. Zlato bo odnesel tisti tekmovalec, ki bo v obeh dneh nabral največ točk. Organizatorji so se odločili za dvojni spust zato, da bi tekmovalcem dali vsaj dve možnosti za osvojitev olimpijskih lovorik.
V jugoslovanski garnituri bodo poleg Križaja nastopili tudi Jože Kuralt. Boris Strel in Novogoričan Jure Franko, Italijansko zastavo pa bodo branili poleg že imenovanega Nrtcklerja še Piero Gros, Mauro Bernardi in Alex Giorgi.
3. Melnhard Nehmer -
Bogdan Musiol (NDR) 4”11”08 4: Hiltebrand - Rahma
(Švi.)	4’11”32
5.	Siler - Nalley (ZDA) 4’11”73
6.	Rushlaw - Tyler (ZDA) 4’12”12
7.	Sperling - Oberholler
(Av.)	4’13”58
8.	Hell - Busche (ZRN) 4'13”74
9.	Paulweber - Zaunschirm
(Av.)	4’13”58
10.	Woodall - Howell (VB) 4’15”92
11.	Panaitescu - Lixandru
(Rom.)	4’16”04
12.	Grossmanu - Wemsdofer
(ZRN)	4'16”13
13.	Kilbum - Wilson (Kan.) 4'16”21
14.	Jory - Lanzimer (It.)	4’16”34
15.	Erikson - Ronn (Šve.) 4’16”92
16.	Soravia - Werth (It.)	4’18”17
17.	Potter - Pugh (VB) 4'18”57
18.	Iancu - Obreja (Rom.) 4’18”63
19.	Kadowaki - Funayama
(Jap.)	4'18”66
20.	Vachon - Cantin (Kan.) 4’18”76
DANES BODO TEKMOVALI
ZA ITALIJO
TEKI
15 km: Capitanio, De Zolt, Rupil,
Y
HITROSTNO DRSANJE, 1000 m ženske: Peretti ALPSKO SMUČANJE Smuk (ženske): Gravina SKOKI, 70 m Tomasi
ZA JUGOSLAVIJO
TEKI
15 km: Djuričič in Čarman SKOKI, 70 m Norčič, Benedik In Tepeš
JUTRI BODO TEKMOVALI
ZA ITALIJO
ALPSKO SMUČANJE Veleslalom (moški):	Nockler,
Gros, Bernardi in Giorgi.
ZA JUGOSLAVIJO
ALPSKO SMUČANJE Veleslalom (moški): Križaj. Kuralt, Franko in Strel.
H DANES
15.00	Teki, 15 km - moški
16.30	Hitrostno drsanje, 1.000 m -ženske
17.30	Alpsko smučanje, smuk • ženske
19.00	Skoki, 70 m
20.00	Umetnostno drsanje - moški in ženske
1.30 Umetnostno drsanje - pari (prosti program)
i JUTRI
14.00	Umetnostno drsanje • moški (obvezni program)
15.00	Teki, 10 km - ženske
16.00	Alpsko smučanje, veleslalom - moški (1. spust)
18.30 Skoki, 70 m - kombinacija
19.00	- 2.00 Hokej
TV
DANES
ITALIJANSKA TV: ob 14.55 smučarski tek na 15 km moški, ob 17.25 smuk za ženske in ob 20. uri v oddaji «Dflmenica sprint* skoki s 70-metrske skakalnice, (drugi kanal).
LJUBLJANA: ob 17.25 smuk za ženske, ob 22.35 skoki s 70-metrske skakalnice.
KOPER: ob 17.25 smuk za ženske, ob 22.40 skoki.
ŠVICA: ob 17.25 smuk za ženske, ob 18.55 posnetki iz ZOI.
JUTRI
ITALIJANSKA TV: ob 14.15 umet nostno drsanje, ob 19.45 med večernimi poročili skoki za kombinacijo in veleslalom za moške.
LJUBLJANA: ob 15.30 umetnostno drsanje (pari), ob 16.55 veleslalom za moške (1. spust)
KOPER: ob 16.55 veleslalom za moške (1. spust), ob 18. uri umetnostno drsanje (pari), ob 22.50 hokej SZ - Finska.
ŠVICA: ob 12.15 veleslalom za moške in umetnostno drsanje, oh 22.25. »Danes na olimpijskih igrah*.
V varnostni službi okoli olimpijskega naselja »sodeluje* z ameriško policijo države New York in FBI tudi nekaj agentov sovjetske KGR.
ATLETIKA
Rono 8'21"7
LOS ANGELES - Nekaj odličnih rezultatov na mitingu v Los Angelesu:
2 milji; Rono (Kenija) 8”2r”7;
880 jard: Boit (Kenijal 1’48”6;
1 milja: Coghlan (Irska) 3’52’”9.
RADIO
Gost oddaje: B. Rupel
Gost jutrišnje radijske oddale Trst A »Glasbeni pmi-pong*. ki .k1 vodi Ivi n Peterlin, bo Brimo Ki p 1 Govor bo o zamejskem nogomem.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEO?
ZMAGA ITALIJE PROTI ROMUNIJI
Kljub zmagi pa «azzurri» še zdaleč niso zadovoljili
Italija — Romunija 2:1 (0:0)
ITALIJA: Zoff (v 46. min. Bov-don), Gentile, Cabrini, Oriali (v 79. min. Zaccarelli), Collovati, Sci-rea, Causio, Tardelli (v 79. min. Buriani), Rossi, Antognoni, Bet-tega.
ROMUNIJA: Jordache, Tilihoi, Munteanu. Sanes, Stefanescu, Bo lony, Raducanu, Dinu (v 54. min. Multescu), Camataru, Balaci, D. Nicolae.
SODNIK: Corver (Nizozemska) KOTI: 10:1 za Italijo. GLEDAL CEV: 55 tisoč.
Mednarodno nogometno srečanje med reprezentancama Italije in Romunije v Neaplju najbrž ni zadovoljilo sladokuscev, čeprav sta mo štvi predvajali z agonističnega vidika zadovoljiv nogomet. Romuni so se neapeljskemu občinstvu predstavili kot dobra ekipa, medtem ko čaka italijanskega zveznega selel torja Bearzota še veliko dela pri uigravanju svojega moštva. Zadnja trditev bi izzvenela kot protislovje, saj igrajo isti igralci skupaj že več let. vendar resnica je takšna: nekaj ključnih igralcev jo izven forme in to velja predvsem za sredino igrišča.
Italija je kljub vsemu zmagala, pa čeprav so prešli Romuni prvi v vodstvo z dobro akcijo, ki jo je efektno zaključil Bolony (52. min.). Samo pet minut kasneje je Italija izenačila s Collovatijem. ki je po kotu Causia premagal odličnega romunskega vratarja. Ko so že vsi mislili, da se bosta moštvi razšli pri neodločenem rezultatu, je Causio štiri minute pred koncem srečanja zabil zmagoviti gol za «az-zurre*. čeprav iz zelo dvomljivega položaja. Najboljša v italijanskih vrstah sta bila Antognoni in Causio, pri Romunih pa Dinu.
2. AMATERSKA LIGA Zarja - San Marco Primorje - Zaule
1:0
0:0
Vermeglianu proti istoimenski * najsterici.
SMUČANJE
V veleslalomu za EP v Trbi®1^
Luksemburžan Girardelli prvi v veleslalomu
TRBIŽ - Na mednarodnem
čarskem tekmovanju, za pokal f
ucuaiNtm icrvuiu Vanju, z,a	*|
ca d’Aosta*, veljavnem obe»a® evropski pokal, je bil v<^eraJa ji sporedu moški veleslalom, ki f....
osvojil Luksemburžan Marc ^
Gir*1'
delli. Drugi je bil Italijan T'218” Bieller, med prvo deseterico^
T'"fn' slab®
sta še dva «azzurra». Jugosl°v,.
Vermegliano — Mladost
V nadaljevanju 3. nogometne a-materske lige bo danes doberdob-ska Mladost igrala ob 15. uri v
ski predstavniki so včeraj s j vozili, saj se je najboljši, 2° f Cerkovnik, uvrstil šele na 49.. sto. medtem ko je Mišo v drugi vožnji odstopil.
SKUPNA LESTVICA „jj
1.	Marc Girardelli (Luks.)
2.	Tiziano Bieller	(It.)	L
3.	K jeli Waloen (Nor.)	51, j|
6.	Efrem Marelli	(It.)
7.	Roberto Grigis	(It.)	|
49. Tomaž Cerkovnik (Jug.)
54.	Matija Horvat	(Jug.)	L.-jf
55.	Tomo Virk (Jug.)
EVROPSKI POKAL V VELESLALOMU
1.	Bieller (It.) 63 točk
2.	Hinterseer (Av.) 38
3.	Giorgi (It.) 34
SKUPNA LESTVICA ZA EVROPSKI POKAL
1.	Kerscbbaumer (It.) 117 toc
2.	Nachbauer (Av.) 93
3.	Aman (Av.) 85
SZCZYRK (Poljska) - Na rajšnjem ženskem smuku, v' y $ nem za evropski ženski P j0iaff je italijanska predstavnica ^ da Plank uvrstila na odličn ^ go mesto, medtem ko je nua j la Magoni dvanajsta. Na ri lestvici je prva Avstrijka p* pj-130 točkami pred rojakinjo j, schnitz (64) ter Norvežanko Jjj, (54). Magoni jeva je peta (™ Plankova pa triindvajseta G .

KOŠARKA
1. jugoslovanska
Ljubljančani zamudili edinstveno priložnost
Po podaljšku so izgubili proti Bosni ■ Mina Delrba$ dosegel kar 48 točk - Domačini brez Vilfana in PaP1^
Iskra Olimpij‘a — Bosna 82:83 (34:32; 77:77)
ISKRA OLIMPIJA LJUBLJANA: Merklin, Vidmar, Joka, Vujačič 11 (5:9), Senica 2, Subotič 18 (2:2), Jelovec 28 (8:9), Tiringer 1 (1:2), Gvardjančič 13 (1:2), Križnar 9 (3:5), Todorovič.
BOSNA SARAJEVO: Vučevič, Mu-tapčič, Bosiočič 6 (2:2), Izič, Radovanovič 6 Zrno 8 (2:3), Varajič 13 (5:8), Delibašič 48 (8:8), Hadžič 2, Bilalovič.
SODNIKA: Matijevič in Tartaglia (oba Zagreb).
PON: Križnar (40), Gvardjančič (40), Zrno (42), Radovanovič (43).
LJUBLJANA — Ljubljanska Iskra Olimpija, čeprav je igrala brez poškodovanega Papiča in izključenega Vilfana, je včeraj zamudila edinstveno priložnost, da bi premagal preutrujene Sarajevčane, ki so bili praktično brez moči po velikem naporu v pokalni tekmi v Tel Avivu in še v večji meri od mičnega potovanja.
Ko je že vse kazalo (3 minute pred koncem so domačini vodili z 71:64), da bodo Ljubljančani poskrbeli za novo in veliko presenečenje, pa so nerodno izgubili nekaj žog, kar so gostje in predvsem izredni Delibašič (48 točk), izkoristili in tako je Bosna v podaljšku lahko slavila tesno zmago, potem ko je domače moštvo ostalo brez Gvardjančiča in Križnarja.
Po tekmi je bilo razočaranje v ljubljanskem taboru dokajšnje. Tehnični vodja Iskre Olimpije prof. Mik Pavlovič je dejal: »Imeli smo tekmo v rokah in skoraj ne morem verjeti, kako smo izgubili. Pohvaliti pa moram vseeno vse svoje košarkarje, ki so, kljub okrnjeni postavi, dali vse od sebe. Tekma pa je bila kakovostno slaba.*
B. Lakovič
OSTALI IZIDI 13. KOLA Zadar - Cibona	92:90
Jugoplastika - C.	zvezda 90:77
Borac - Šibenkr	97:89
Partizan - Rabotnički	92:82
Tekma Beko - Radnički LMK bo danes.
OBVESTILO SK Devin
prireja 24. februarja, ob priliki »mučar^kega tekmovanja za peti P' kal Lepi vrh, avtobusni izlet, •■■''rosen'! nnl se člmprej /glasijo "•i • poatiii Gruden, tel 2(10586, ali pri Lucijanu Sosiču, jel. 218551
»POULE C-2*
Jadran uspešen tudi v Zagraju
J5^
Sagrado — Jadran (42:40,77:77)	^ „
Jadranovci so tudi v *re^Sop * lu finalne skupine za Pre nepf* C-2 ligo zmagali in so tak« magani na vrhu lestvice- ^ II' Naši košarkarji so toUr®:.vj tek' redno dramatični in razbuUF^f mi v gosteh premagali ^88* enem podaljšku.	^oš11'
Na.ibotjši strelec v našeh11 ^ je bil Boris Vitez z 21 t0^gVč»r
PROMOCIJSKO PRVENSjJ Riflc - Bor	74:53
DEČKI
Bor - Saba 69:40 E
NARAŠČAJNIKI jdill Artc - Dom
PRVENSTVO A-2 Anticipirana teku® Bancornma - Cabliari (60:48)
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA ,,
Podvig Bora JIK ^
Venturafo Treviso —	0'*
Bor JIK Banka (-13/ -13, -1D
Kljub okrnjeni postavi ' ^j) so Umaut, Plesničar in ** 'fr«'1-Bor JIK Banka včeraj v Z v nadaljevanju moške B,, Poskrbel za lep podvig. C? (fAjt karji so namreč po sanul1' tih igre odpravili domače . p Venturato, ki je bilo dri>6°
vici-	i
ŽENSKA B LIGA j:» Bor Intereuropa - Mantm (9, S, 5)	,
ŽENSKA C LIGA JJ Libertas Krmiti - Sokol ,
1.	ŽENSKA DIVIZIJ }:>
Kontovel - Celima	i
(-7, 13, 13, 4)	I;
Donatello - Sloga „If/i
2.	MOŠKA DIVINA j;I Dum - Vollev Club T® .ji (
3.	ŽENSKA DlVlZ,J j;l Sloga - La Talpa