(- GeoSraf iJa III B 21 GEOGR. OBZORNIK /1958 2 49094900547,3 Leto V. Številka 3 Ljubljana 1958 «fiis , * 7- Ztk" 49094900547,3 Prosimo, da vplačujete naročnino za GO na tekoči račun revije 600—70/3—147, ne pa na tekoči račun Geografskega društva. Na račun društva vplačujte le članarino. VSEBIN A Stran ČLANKI Drago Meze, Prometna povezava koprskega primorja z zaledjem (s skico)............. 1 ^Dr. Vladimir Kokole, Med Krakovvim in Waršavo (s 3 slikami)............... , 5 v/Darko Radinja, Gospodarsko izkoriščanje nuklearne ener- gije v svetu (z 2 slikama)......... 13 Mavricij Zgonik, Nekaj aspektov k ocenjevanju geograf- skega znanja (konec) ....... ..... 19 Darko Radinja, Nove pobude za pouk geografije v višji 23 Zdenka Zupančič, Pokrajina v srednješolskem pouku . . 28 ZEMLJEPISNO IZRAZJE Antropografija — kulturna geografija — družbena geo- grafija ............... , , 29 DROBNE NOVICE Gospodarstvo Jugoslavije v letu 1957 ....... 30 31 Slika na naslovni strani: V začetnih stopnjah razvoja atomske industrije je varnostni razlog pri izbiri lokacije še vedno najvažnejši. Na sliki je reaktor v atomskem mestu Dounreay. ki leži daleč na severu Škotske. * GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo, izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr. Svctozar Ilešič, dr. Ivan Gams, dr. Vladimir Ko-kolc, Marijan Žagar — upravnik. Urednik Darko Radinja, Ljubljana, Prcžihova 8. Dopise pošiljajte na urednikov naslov Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Letna naročnina 240 dinarjev. Posamezna številka 60 dinarjev. Naročajte in vplačujte na naslov: „Geografski obzornik". Uprava: Zemljepisni muzej Slovenije. Ljubljana, Trg francoske revolucije 7. — Stev. tek. rač.: 600-70/3-147. Tiska: Šolska tiskarna Tehniške srednje šole v Ljubljani Geografski obzornik IET0 v _^ '_ 51. 3 Časopis za geografsko vzgojo in izo6raz6o 19 5 8 Drago Meze Prometna povezava Koprskega Primorja z zaledjem IV S priključitvijo Koprskega Primorja Jugoslaviji in z dodelitvijo Trsta Italiji se je gospodarski in politični položaj Koprskega Primorja bistveno spremenil. Vsestranska usmerjenost na Trst se je začela nagibati v korist celinske Slovenije in Jugoslavije sploh. To preusmerjanje pa sa ovirale in deloma se ovirajo razne pomanjkljivosti, v prvi vrsti neustrezna prometna mreža. Cestni promet je do nedavnega potekal v glavnem v smeri severovzhod — jugozahod, torej proti Trstu in v notranjo zahodno Istro ter dalje na jug proti Pulju. Povezava s severovzhodom je bila slaba: tod čez, in sicer čez Črni Kal proti Postojni, je vodila ena sama cesta, ki je vezala koprski del slovenske obale z ostalo Slovenijo. Zapostavljanje povezave Koprskega Primorja s severovzhodom v preteklosti pa je čisto razumljivo. Močno se razvijajoči Trst je zajemal v svojo gospodarsko in deloma tudi v politično sfero široko slovensko zaledje, kakor tudi obmorski flišni del jugozahoda, ki je najbližji. Koprsko Primorje je tako čedalje bolj prehajalo pod vpliv Trsta in je postajalo pravo neposredno agrarno tržaško zaledje s specializiranimi vrtnarskimi kulturami, zgodnjim sadjem, vinogradništvom in drugimi poljskimi sadeži, a le skromno industrijo. Z gospodarsko usmerjenostjo vštric je hodila tudi prometna. Stara Avstroogrska je z ozkotirno železnico povezala kraje severozahodne in srednje zahodne Istre s Trstom — od Poreča čez Buje, Sečovlje, Portorož, Strunjan, Izolo, Koper in Škofije na Trst. Ta železnica se je obdržala do italijansko-etiopske vojne, ko so jo Italijani demontirali in jo uporabili za svoje osvajalne namene v Etiopiji. V Koprskem Primorju je speljana danes — v glavnem po trasi opuščene železnice — moderna asfaltna avtomobilska cesta, ki povezuje Trst in Pulj. Potreba po povezavi Koprskega Primorja z notranjo Slovenijo do pred kratkim |ni bila kdo ve kako velika. Prej omenjena oesta je kar zadostovala. Po zgraditvi železniške magistrate Dunaj — Ljubljana — Trst in njenih odcepov Divača — Pidj in krajšega — Ilrpelje — Trst, ki je služil le kot pomožna proga z 31 promilami vzpona, je potrebne predmete iz notranje Slovenije in ostalega širšega celinskega zaledja posredoval Koprskemu Primorju — Trst. Cesta je služila le bolj potniškemu in manj tovornemu prometu. — V času, ko je bilo to ozemlje pod Italijo, pa je usmerjenost na severov zhod ov irala tudi meja pri Postojni. Pa še nečesa ne smemo pozabiti. Promet s Koprskega Primorja v osrednjo Slovenijo zelo ovira tudi narava sama. Stik eocenskih apnelnih in flišnih plasti na črti: Socerb, Črni Kal, Podpeč, Zazid dela strme, več metrov, tudi deset metrov visoke apmeniške stopnje; te se v nekaj vzporednih nizih pojavljajo tudi na kraški planoti Podgorskega krasa. Pri tem pa izstopa še zelo važno dejstvo, da je treba premagati, recimo od Kopra pa do Petrinje, ki je že na planoti, kar 420 metrov višine na komaj 14 km dolgi zračni razdalji. Od Rižane, kjer se začenja cesta vzpenjati po strmem desnem pobočju Rižane proti Podgorskemu krasu, pa do roba nad Črnim Kalom, je v zračni razdalji dobrih dveh kilometrov kar 300 metrov višinske razlike. — Obe omenjeni dejstvi gotovo nista bili prometu ravno v korist. Te ovire uspešno premaguje šele moderna doba. Nove politične meje so povzročile gospodarstvu Koprskega Primorja precejšnje nevšečnosti. Absolutno gospodarsko navezanost na Trst je na mah presekala državna meja, deloma pa že prej tudi meja med obema conama STO-ja. Močno skomercializirano in specializirano gospodarstvo se je moralo začeti ozirati po novem tržišču v osrednji Sloveniji. Klimatske in gospodarske posebnosti Koprskega Primorja so izvrstno dopolnilo celinske Slovenije, zato ni skrbi za nadomestitev izgubljenega tržaškega tržišča, pa čeprav bi ostala ¡gospodarska struktura Koprskega Primorja ista. Tudi močno povečana proizvodnja bi lahko vse svoje produkte postavila na notranji slovenski trg. Za tako preusmeritev pa ni bilo potrebnih prometnih osnov. Cesta še daleč ni bila dovolj, železnice pa ni bilo. Zato je bila cesta preobremenjena, saj je promet iz dneva v dan naraščal, zlasti po letu 1950. Bilo je torej nujno zgraditi vsaj dobro cesto; danes je lepa, moderna avtomobilska cesta že v celoti zgrajena, po kateri lahko prideš z avtom v manj kot dveh urah iz Ljubljane v Koper. To pa je šele prva stopnja prometne povezave z osrednjo Slovenijo. Treba je bilo misliti tudi na železnico. Projekt je že izgo-tovljen. Po prvotnih načrtih ¡naj bi bila dograjena leta 1960. Do danes je še niso začeli graditi in tudi trasa še ni dokončno izbrana. 1 Za današnje gospodarske zmogljivosti Koprskega Primorja bi morda nova cesta 5e zadostovala, toda glede na planirani gospodarski razmah v naslednjih deset let jih. za katerega so dane realne osnove, pa cesta nikakor ne bi zmogla tako povečanega prometa. Zato je železnica za sedaj edina rešitev. Zgraditev železnice pa terja tudi večje pristanišče v Kopru, ki se že gradi. Iz političnih in gospodarskih razlogov do priključitve tega področja Jugoslaviji še ni bilo potrebe po drugem pristanišču, ker je tržaško zadoščalo. Seveda pa so v njegovi senci životarila pristanišča v Kopru, Izoli, Piranu in Miljah, zato ini čudino, da je danes maksimalna zmogljivost vseh treh pristanišč v novoosvobojenem Koprskem Primorju, to je Kopra, Izole in Pirana, samo 200.000 ton na leto. V zadnjih letih pa se je situacija seveda močno spremenila. Pokazalo se je, da mora dobiti Slovenija za svoje lastne potrebe večjo moderno luko. Danes gre skoraj ves blagovni promet Slovenije s prekomorskimi deželami preko Reke; leta 1955 je znašal 265.710 ton, od tega uvoz 197.845, izvoz pa 67.865 ton. Pristanišče na Reki pa ni več v stanu zmagovati vedno bolj naraščajoči promet, ki je leta 1955 presegel predvojnega za 70 o/o (leta 1947 2,097.000 ton; leta 1955 3,557.000 ton). Zato se večkrat zgodi, da čaka več sto nato-vorjenih vagonov za Reko na postajah pred ,njo tudi [>o več dni. Ob normalnih letinah stoje polni vagoni koruze, namenjene za izvoz čez Reko, na raznih postajah od Reke do Vinkovoev. Kazni za čezmerno zadrževanje ladij in blaga v reški Iuki se gibljejo letno v višini 1.5 milijona dolarjev. Zgodilo se je celo že, da so se naši izvozniki zaradi preobremenjenosti Reke obrnili na Trst. Reka je morala omejiti pri uvozu prevzem premoga in kolesa in prevzema le količine za kritje poIreb Zenice in Lukavca. V zadnjih letih se je močno povečal na Reki tudi tranzitni promet z Avstrijo in Češko, zanimajo pa se zanj še Romunija, Madžarska in SZ. Če bi hotela Reka vsem ustreči, bi moral narasti njen luški promet v dveh letih za 100o/o. Tega pa Reka ne zmore (maksimalna zmogljivost je 3—4 milijone ton na leto), povečanje kapacitete pristanišča pa bi zahtevalo prevelike investicije (računajo na ca. 19 milijard dinarjev investicij), saj je znano, da je sedanje reško pristanišče stisnjeno med rafinerijo in mestne ulice in se ne more nikamor razširiti. Moderno večje pristanišče v Kopru bi torej razbremenilo reško, bilo bi pa tudi primerna matična luka za slovensko trgovsko mornarico. Po predvidevanih računih bi znašala zmogljivost koprske luke po 30. letih 600.000 ton letno Za to bi bilo potrebnih 1000 metrov operativne obale, 27.000 m2 pokritih in 10.000 m2 odkritih skladišč s kapaciteto 50.000 do 60.000 ton, silos za tri tisoč ton itd. Današnja zmogljivost koprskega Eristanišča, ki še zdaleč ni izkoriščena, pa je ta-ale: 54.000 ton na leto pri 90 metrih operativne obale na molu, širokem 10—25 metrov, pri globini morja ob molu 4.5 do 5 metrov, kar dopušča pristajanje ladij z nosilnostjo le do 1000 toin, pri 5-tonskem ročnem dvigalu in ne povsem uporabljivih skladiščih za 8300 ton. Danes je zadovoljiva le kapaciteta potniškega prometa (ca. 800.000 potnikov letno), kar bi, vključujoč še ostali dve luki (1.5 milij. potnikov), zadostovalo tudi v bodoče. — Samo Slovenija bi po desetih letih potrebovala pristanišče s kapaciteto 300—350.000 ton letno. Luka v Kopru pa bi prevzela lahko tudi del tranzita, tako lesa iz Avstrije, ki ga dovažajo sedaj s kamioni na Reko, in tedensko do 10.000 ton južnega sadja za Srednjo Evropo. Železniška povezava Kopra z železniškim sistemom Slovenije in ostale Jugoslavije je torej nujna. Povečana gospodarska zmogljivost Koprskega Primorja bo še posebej zaradi nove koprske luke postavljala prometu vedno večje zahteve, ki jih cesta sama ne bi zmogla. Pa tudi sicer ima železnica zlasti v tovornem prometu velike prednosti pred cesto. Računati pa moramo, da se bo na novo železnico usmeril tudi del ostale zahodne Istre, zlasti pokrajina okrog Buj. Računati bo sicer treba s podaljškom železnice od Kopra do Buj in morda še naprej ¡na Poreč, za kar bi se dalo uporabiti traso stare ozkotirne železnice. Železnica bo dobrodošla predvsem za hitri odvoz zgodnjih poljskih pridelkov in sadja s Koprskega Primorja in področja okrog Buj, ki se dobro prodaja, razen v Trstu, še v večjih mestih srednje, zahodne in severne Evrope in katerega velik del gre sedaj preko Trsta. Povprašev anje po teh kmetijskih sadežih je zelo veliko in zato ni čuda, da je njih proizvodnja samo v letih 1952—1954 zrasla za 100o/o. Za povezavo Kopra z železnico so izdelali več variant: nekaj direktno na Divačo, te pri dokončni izbiri sploh niso prišle v poštev, in druge na progo Divača—Pulj. s priključki vse od Podgorja navzgor. Najtehtnejši od teh priključkov je tisti na Ilrpelje, to pa zato, ker je bilo treba gledati na to, naj se izvede priključek čim bliže glavni magistrali Ljubljana—Trst. Do prehoda železnice na rob Podgorskega krasa, malo naprej od Črnega Kala, se variante bistveno ne razlikujejo. Nekaj razlike je v pridobivanju na višini od Rižane navzgor, ko preidejo trase na desno pobočje doline Rižane; po njem bi se prebijala na visoko kraško planoto Podgorskega krasa. Od prestopa nanj pa se variante spet močno razhajajo v tri smeri: na Podgorje, na Prešnico in na Ilrpelje-Kozino. Geološko-petrograisko je teren, po katerem naj bi tekla železnica, razmeroma enostaven. Nekoliko nad Črnim Kalom je ozemlje sestav ljeno iz eocenskega fliša z menjavo laporjev in peščenjakov, od tod naprej pa prevladuje eocenski apnenec, po katerem bi tekla proga nekako do Petrinje, od tod do lirpelj pa spet po flišu. Bolj razgibana je morfografska slika. Do ponovnega prelioda čez dolino Rižane pri Hrasto voljah bi tekla železnica po razmeroma ugodnem terenu: nekako do Dekanov po ravnem koprskem zaledju, od tod do naselja Rižana po razmeroma 2 oztci dolini 111 clolcaj strmem levem bregu reke, od Rižane naprej pa po razgibalnem spodnjem desnem pobočju doline. Pri Ilrastovijah, oziroma Dolu, bi v precej ostrem loku prečkala železnica dolino Ribane v zgornjem toku in se po njenem desnem bregu vzpenjala navzgor proti Črnemu Kalu. V tem delu bi morala železnica premagati 6trmo pobočje, ki pada v dolino Rižane, prepre-ženo s številnimi globoko zajedenimi grapami v flisu, ki se stekajo proti reki. Nekaj časa bi tekla železnica tik pod strmo in visoko apneno steno, ki tvori prehod med kraško planoto Podgorskega krasa in flisnimi Savrini. To steno bi prečkala prvič v zajedi nad Črnim Kalom, drugič pa južno od Kastelca, tam, kjer teče danes stara cesta (nova cesta gre severne je od tod); ena od variant, to je trasa 3, pa zavije najprej na sever proti So-oerbu mimo Kastelca, kjer bi si morala utreti pot na Podgorski kras v useku skozi precej strm apniški rob. Med predvidenimi variantami sta — po upoštevanju vseh momentov, zlasti tehničnih in ekonomskih — najprikladnejši varianti 3 in 4, s prednostjo prve. 01>e sta posebej zaznamovani na priloženi karti. Varianta 3 je zaradi večje krivulje čez dolino Rižane pri Hrastov ljali oziroma Dolu in ovinka čez Socerb ter manjšega na Pred loko daljša od variante 4 (43.7 km), ima pa zato manjši vzpon, 170/oo, ki ustreza vzponu na progi Divača — Trst. Imela bi sedem postaj: Koper, Dekani, Loka, HrastovIje, Črni Kal, Socerb in Hrpelje. Varianta 4 bi bila krajša, 37 km, a bi imela večji vzpon, 23°/00, Prav kot na progi Divača — Pn I j. Večji vzpon dovoljuje, da se povzpne železnica na planoto Podgorskega krasa že pred Petrinjo, zato bi odpadel ovinek na Socerb, saj hi od prestopa na Podgorski kras nad Črnim Kalom po že prej omenjeni zajedi v apneni stopnji zavila ¡naravnost na Petrinjo. S tem bi bila tudi ena postaja manj. Postaje bi bile v Kopru, Rižani, Ilrastovljah, Črnem Kalu, Petrinji in v j Irpeljah-Kozini. Zaradi znanih prednosti, ki jih ima električna železnica pred parno in tudi motorno, bi bila železnica elektrificirana do Divače. Celotni stroški elektrifikacije bi znašali, kakor predvidevajo: za varianto 3 808 milijonov dinarjev, za varianto 4 pa 728 milijonov dinarjev, samo gradbeni stroški pa bi znašali za varianto 3 33G3 milijonov dinarjev, za varianto 4 pa 2789 milijonov dinarjev. Pri obeh variantah bo proga brez viaduktov in tunelov, zato pa bo imela več nasipov in usekov. Niveleta proge se je morala zato prilagoditi prehodom preko doline Rižane. Nasip čez dolino pri Ilrastovljah je pri varianti 4 precej zmanjšan. S koprsko železnico bi bil vsem postajam zahodno od Košane in severozahodno od Žirovnice Koper bližji kot Reka. Nova Gorica bi bila po železnici za 33 km bliže Kopru kot Reki, Jesenice (preko Nove Gorice na Koper oziroma preko Ljubljane na Reko) pa za 13 km itd. Razdalja po železnici od Ljubljane do Kopra bi bila 150 km, od Jesenic preko Nove Gorico 187 km, od št. Ilja 330 km ¡itd. Tudi glede vzpona bi imela koprska proga prednosti pred reško v smeri na Pivko: varianta 4 bi imela za 2°/00 manjši vzpon, varianta 3 pa celo za 8°/00. Proga od Reke proti Zagrebu pa je znana kot težka, saj se mora povzpeti celo nekaj nad 800 metrov (pri železniški postaji Lic, nad Vinodolom, 811 metrov), kar dela zlasti v zimskem času železniškemu prometu hude ovire. Tržaška proga ima le 17°/00 vzpona, puljska proga pa 23o/00. Z zgraditvijo koprske proge bi se sprostil vozni avtobusni park in se uporabil za l>oljšo povezavo krajev v notranji Istri z novim gospodarskim središčem Koprom, promet s tovornijni avtomobili pa bi bil rešen najtežjih vzponov od morja do blizu 500 111 visoke planote Podgorskega Krasa, ki ga sedaj z novo cesto zmaguje v hudi maksimalni strmini 6°/o, v najnovejšem delu ceste med Petrinjo in do južno od Kastelca pa bo ta znašal celo 7o/o. Nova železniška proga bi v večji meri navezala na Koprsko Primorje, še posebej na Koper kot novi center tega področja, tudi tiste na novo osvobojene kraje Slovenskega Primorja, katerim je nova meja odvzela naravni gospodarski središči Trst in Gorico. Z zgraditvijo koprskega pristanišča in železnice pa bi se Slovensko Primorje v veliki meri otreslo ekonomske in pomorske odvisnosti od Trsta. VIRI Investicijski program za normalnotumo železniško zvezo Hrpelje—Kozina—Koper. Izdelalo Železniško Projektivno podjetje, Ljubljana. Povzeto v glavnem po tehle referatih: 1. Gradbeni del. Glavni projektant ing. A. Poljanšek; 2. Ekonomska primerjava variant: pri parni, diescl in elektrovleki. Glavni projektant ing. Fr. Jagodic; 3. Gospodarstvo koprskega in bnjskega okraja ter ekonomska primerjava cestnega in železniškega prometa. Milan Lazar, prometni inšpektor pri Svetu za gospodarstvo LRS. Urbanistični program Koper. I. Izdelal Projektivni atelje, Ljubljana. Vzeto po poglavju: Promet, izpod peresa Janeza Sumija. Železniškemu Projektivnemu podjetju se za uslugo, ki nam jo je izkazalo s tem, da nam je dalo omenjeni investicijski program na razpolago, lepo zahvaljujemo. 4 i Vladimir Kokole K A J IS 1 \ J Med Krakowom in Varšavo VTISI S POTI PO POLJSKI O Krakowu smo slišali in brali že prej in vedeli smo. da je bilo to mesto dolga stoletja prestolnica Poljske, in da je bilo tudi v zadnjih tri sto petdesetih letih eno najvažnejših poljskih most. Posebno važno vlogo je odigral Krakdw v novejšem času, po razkosanju poljske države na kraju 18. stoletja. Tu je Koszcziuszko začel prvi velik organiziran odpor proti zavojevalcem. V dobi intenzivne rusifikacije onega dela. ki je prišel pod carsko nadoblast je bil Krakow glavno kulturno središče Poljakov. Toda korenine za kulturno poslanstvo v tej dobi so pognale še mnogo prej, takrat ko so na Wawelu še živeli in vladali jjoljski kralji in ko je nastala znamenita Jagielonska univerza. To je bila doba, ki je dala mestu njegovo s vojsko fizionomijo in njegov osnovni značaj. Krakdw — to je za Poljaka sinonim dolge in bogate kulturne tradicije. Na srečanje s tem mestom smo bili zato še prav posebno radovedni. Ko smo se v zgodnjih popoldanskih urah bližali mestu od zahoda so bili stolpi na Wawelu, rahlo dvignjenem nad mestom prvo, kar je pritegnilo našo pozornost. V široki dolini zgornje Wisle. sredi valovitega gričevja med Malopolj-skimi vzpetinami na severu in obronki visokih Karpatov, oziroma Beskydov kakor se imenujejo v tem delu, se nam je pokazala prostranim vratom podobna lega mesto. Ne samo iz Slaska in dalje od zahoda, temveč tudi od juga, skozi Moravska vrata med Beskydi in Sudeti vodijo skozi krakowsko pokrajino naravna pota dalje proti vzhodu v prostranstvo vzhodnoevropskega niža v ja. Vožnja z vlakom do središča ne da slutiti, da bi bil Krakdw (izg. Krakuf) posebno zanimivo mesto. Opazovali smo običajno podobo najprej zelen j a da raki h vrtičkov s polkmetskimi hišami, potem pa gosteje postavljene en ona d stropne „vile". Teh je bilo tu več kakor v predmestjih šlaskih mest, pač znak, da je imelo mesto vse do te vojne bolj meščansko-uamesčenski. kot pa delavsko-industrijski značaj. Vmes so se pojavljale proti središču vedno številnejše stanovanjske kasarne in pa redki novi stanovanjski bloki. Na splošno je kazalo, da mesto v gradbeno arhitektonskem pogledu ni doživelo med vojno in po njej kakih večjih sprememb. Krakdw je imel srečo, da je vsaj na zunaj ušel vojnemu razdejanju. Z glavne železniške postaje je bilo blizu do hotela, kjer smo stanovali; komaj dobrih pet minut. A že ta pot nam je dobro predstavil» osrednji del Krakowa. Tz širokih ulic, z drevjem ob pločnikih, kjer je vsa arhitektura močno spominjala na Zagreb med Ilioo in postajo, smo zavili v park. To je čudovito urejen nasad drevja, ki v dolgem, a ozkem pasu obdaja staro mesto. Za drevjem smo zagledali starinski zid s starimi mestnimi vrati in stolpom nad njegovim gotskim obokom. Stopili smo v stari, srednjeveški del mesta in mestna vrata so bila znana Brama FIo-rianska, vhod iz severa, od koder vodi ena glavnih trgovskih ulic — Florianska — na velik By-nek v središču starega mesta. Naš hotel je bil samo nekaj deset korakov od „hrame" in z oken smo imeli pogled na najbolje ohranjen del starega mestnega obzidja. Takoj nas je prevzelo zgodovinsko vzdušje mesta in kmalu smo bili že na ogledih po starem delu mesta. To pot se neuradno, kajti oficielni ogled smo imeli na programu šele drugi dan. Pa Krakow je zares vreden Brama Florianska in Barbakan dvojnega, pa tudi večkratnega ogleda. Tiste dni pa je bil še posebej slikovit. Prav tedaj so bile „dni Krakowa", nekakšen krakowski festival. Florianska je bila vsa v pisanih zastavah in transparentih v heraldičnih barvah. Po mestu je bilo videti glasinike s fanfarami in na ryneku so dajali na prostem historične in zabavne dramatske predstave s poudarkom na lokalnem koloritu. Na žalost je bil naš program kaj tesno ukrojen in smo zato odnesli o dneh Krakdwa samo bežne vtise. Staro mesto pa smo si v dveh dneh našega bivanja v Krakdwu še kar dobro ogledali. Če preden stopi tujec vanj napravijo nanj prav prijeten vtis Plantv, oni pas zelenja okrog in okrog, tam. kjer je bil včasih širok mestni jarek. Nasproti Brame Florianske je v Plantill znameniti krakowski Barbakan, velika, stara, okrogla utrdba iz rdeče opeke, ki je branila dostop na most preko jarka. Danes je ta barbakan mali muzej. Stari zid je razen pri Florianskih vratih skoraj povsod podrt. Toda starinska arhitektura večine hiš je nedvomen dokaz, da je za Plantami staro mestno jedro. V Krakdwu, od starine važnemu mestu in še prestolnici povrhu, je srednjeveški mestni del zelo obsežen. Nikakor pa ni zmes krivih, zasitili ulic brez reda. Stari Krakdw je bil po velikem tatar- 5 skem navalil sredi 13. stoletja zgrajen po povsem preudarjenem načrtu. Po obliki je oval, ki se naslanja ma jugu na wawelsko citadelo. Z velikega kvadratnega trga v sredini so potegnjene pravokotno križajoče se ulice proti nekdanjim zidovom. Mnoge so res nekoliko ozke za današnje pojme, toda ne pretirano. Stari Krakow je bil — in je se — kompaktno pozidan, toda nikjer prenatlačen s stavbami, kakor sicer mnoga srednjeveška mesta. Zato napravi vtis nekake široko po tezme odličnosti. Kako drugačni so centralni deli Lodži, ki je nastala šele pet ali šest stoletij kasneje! Množica cerkva je značilna za stari Krakow, ki je še danes na glasu kot bolj konzervativno mesto. Med injimi so pravi biseri baročne arhitekture. Srednjeveški ostanek so tudi čudovite Sukiennice sredi rvneka. To nekdanje skladišče in tržišče suknarjev je ena glavnih turističnih atrakcij mesta. Podobno tudi katedrala iz rdeče opeke v gotskem slogu z dvema mlajšima stolpoma, ki je eden višji kot drugi. Na drugi strani še stoji masivni stolp nekdanje mestne hiše, ki pa so jo že pred sto leti porušili. Sploh je bila tudi sicer težnja, da je vse, kar je bilo odličnega in pomembnega, iskalo svoj prostor na rvneku. Drugače kot v mnogih danes i Pogled s „Pekina" proti SV velikih, a starih mestih, je središče Krakdwa do danes ostalo v srednjeveškem delu, v Krak<5wu pa še posebej ob njegovem velikem rvneku in v bližnjih ulicah. livnek je ostal srce Krakovva. \VaweI na južnem robu starega mesta, že vstran od živega dogajanja sedanjosti, pa je veličasten in sijajen spomin na slavno preteklost tako Krakdwa, kakor vse Poljske. Na trdno skalo zidana trdnjava je v teku mnogih stoletij do konca Ift. stoletja z elegantnimi gotskimi in kasneje renesančno-baročnimi zgradbami izgubila mrko resnost utrdbe. Zato napravi prijeten in nekam lahkotno slovesen vtis. Zelenje na pobočjih nizkega, osamelega apniškega grička na katerem stoje vvavvelske zgradbe, očarljivost gradu še posebej poudarja. Prav e umetnostne dragotine pa so vvavvelske stavbe in kar je v njih. Stari kraljevski grad, oziroma palača, in vvavvelska katedrala nudita nekaj najlepših umetnin na Polj- skem. številne ekskurzije, ki obiskujejo Wavvel, pričajo, da je za Poljake pravo narodno svetišče. Drugi dan našega bivanja v Krakowu smo dopoldan porabili za ekskurzijo po bližnji okolici. Naš prvi cilj je bila Now a Huta, novo mesto in novo železarsko središče kakih osem kilometrov proti vzhodu. Pravzaprav Novva Iluta niti ni toliko oddaljena od Krakovva, kajti od starega jedra se vlečejo predmestja še daleč vstran in v upravnem pogledu je Nowa Huta sploh del mesta. Tudi prometno je s centrom tesno povezana, saj vozi tja mestni tramvaj — nekako tako, kakor iz Subotice v Palic! Med predmestnimi hišami in tovarnami predvojnega Krakdwa in No wo Unto je še precej odprtega, nepozidanega sveta. To je ravnina velikega prodnega vršaja, ki ga je nasipa I potok Pradnik iz Krakovvske Jure na severu. Apniški prod je zelo dober stavbni teren za novo mesto. Novva Iluta je namreč le povsem novo mesto, močno različno od starejšega Krakovva. Zapeljali smo se do velikega trga v središču še ne povsem dograjenega mesta. Novva Iluta naziv mesta kar zasluži, saj že sedaj šteje dobrih 60.000 prebivalcev, (ko bo do kraja zgrajena jih bo imela sto tisoč!). Vse kar smo videli je bilo čisto novo. Vse je zrastlo v zadnjih osmih letih! Nekatere velike stanovanjske bloke so še gradili. Po ogromni večini je vsa Novva Iluta iz velikih štiri do šest-na dstro pni h stanovanjskih blokov iz opeke. Ze-lezo beton skill skeLtnih zgradb skoraj ni. V zadnjem času gradijo prefabrieirane bloke po sovjetskem sistemu. Maje gradnja zato ni cenejša. Vsekakor pa je hitrejša. Nekaj je dvo ali štiristano-vanjskih hiš že bolj na obrobju. Stil vseh teh stavb je kopija sodobnega, a nemodernega ruskega. Savsko naselje v Ljubljani je neprimerno boljše. Toda hiše ¡ji mesto v Now i Iluli je opremljeno z vsemi sodobnimi komunalnimi napravami in ustanovami. Stanovanja so svetla in zračna, okrog stavb pa je — ponekod tudi šele bo — dosti zelenja. Samo majhna so stanovanja. Danes to še ni tak problem, ker Novva Iluta ni mlada samo po nastanku, temveč tudi po svojem prebivalstvu (TOo/o je mladine). Toda ko bodo družine nastale in narastle, bo postalo to pereče. Urbanistično vzeto, mesto ni nič posebnega. Zasnova je tradicionalna. Nekaj širokih avenij, ki se stikajo na osrednjem trgu v središču, sicer pa stereotipna geometrična pravilna mreža stranskih ulic. Funkcionalnost, ki je tako preštudirano izvedena v angleških in švedskih ..novih mestih", je v Nowi I hiti izražena samo v nepopolno izvedenem zoningu. Takega centralnega dela. ki bi bil gradbeno-arliitektonsko in komunikacijsko prirejen za svoj namen, v Now i Muti zaman iščemo. Novva Iluta se drži že preživelih baročnih ali klasicističnih urbanističnih tradicij reprezentančnih avenij in stanovanjskih kvadratov ali trikotnikov med njimi ter tako imenovanih formalnih parkov. No, vsekakor je Novva Iluta velik napredek v primerjavi s slumi industrijskih mest na Slasku in drugje po Poljskem. 6 Tsto velja do neke mere za samo „inito" — železarno. Zgrajena je bila — oziroma jo se dograjujejo — po že medvojni sovjetski tehnični dokumentaciji, ki bo jo Poljaki dobili na razpolago in ni prav zadnja beseda tehnike, kakor so nam povedali naši poljski spremljevalci. Je pa ogromen kombinat, ki proizvaja koks. topi železno rudo, jo kali v jeklo in izdeluje celo vrsto polizdelkov za poljsko kovinsko industrijo. Postavljen je na ravnimi, kaka dva kilometra ali nekaj več od središča mesta. Lokacija kombinata je bila dolgo predmet diskusije, p redno so se odločili, da ga postavijo prav tu in zraven zgradijo še novo mesto. Kombinat ni ne ob premogu, ne ob ležiščih železne rude. Oboje je treba dova-žati; premog iz bližnjega S laska, železno rudo pa iz daljnega Krivega Roga v Ukrajini, oboje po železnici. Pač pa je bil za gradnjo na tem mestu zelo ugoden prodnat teren. Takoj zraven teče tudi Wisla. Tak kombinat porabi namreč za obratovanje tudi ogromne množine vode. Blizu je tudi apnenec, prav tako potreben v proizvodnem procesu v velikih količinah. Zelja, industrializirati stari meščanski Krakow je bila po mnenju naših spremljevalcev prav tako važen faktor za lokacijo. Dejstvo, da kombinat niso postavili v že močno industrializiranem šlaskem premogovnem bazenu prav gotovo pripomore k enakomernejši razporeditvi industrijskih kapacitet po državi. Kombinat ..No\va Iluta", največja investicija poljskega šestletnega gospodarskega načrta, je pravi simbol nove faze v industrializaciji Poljske. Po ogledu Novve Ilute smo se zapeljali še v Wieliczko. Ta znameniti rudnik kamene soli je samo dobrih deset kilometrov od Krakdwa, v nizkem* gričevju na jugu od Wißle, kot prvi znanilec visokih Beskydov, komaj še vidnih v daljavi. Wieliczka je eden najstarejših rudnikov v Evropi. 2e v 13. stoletju so tam začeli kopati kameno sol. Danes se rovi v osmih etažah razprostirajo pod zemljo v pasu, ki je širok dober kilometer in dolg tri in pol kilometre. Dolžina vseh rovov skupaj pa je čez sto kilometrov. Sol je v miocemskih kameninah in ena plast je debela baje 150 metrov! Najgloblji jašek sega 302 metra pod površino. Naša skupina se je spustila do one debele plasti, se čez sto metrov gloMoko. Blizu osrednjega jaška je v sami soli izkopana cela podzemska cerkev, s koroni in oltarjem, vsem izklesanim iz soli. Vse je počrnelo od sveč. Pogled na to podzemno votlino je prav fantastičen. Jih je pa še več. Celo malo podzemno jezerce je v eni. Drugje je v več manjših dvoranah urejen rudarski in zgodovinski muzej. Tu je staro orodje in rudarska oprema in primerki neštetih variant kamene soli s krasnimi solnimi kristali. Drugje so podobe in modeli, ki ponazarjajo delo in življenje vvieliczanskih rudarjev skozi stoletja. Wieliczko si je |Kič vredno ogledati. Cele skupine domačih in tudi tujih turistov jo obiskujejo. Skupaj z nami si je ogledovala sloviti rudnik neka sovjetska grupa. Naselje Wieliczka nismo imeli časa pogledali. Ima dobrih 12.000 prebivalcev. Le- žišča kamene soli se vlečejo pod zemljo se dalje proti vzhodu. Izkorišča jih drugi rudnik v kraju Bochnia, tudi ne daleč vstran. Vračali smo se po isti poti, samo da smo v Podgorzu zavili namesto v center še malo na zahod. Podgorze je bilo pred stoletji samostojno naselje, kasneje celo mesto. Danes je pa industrijsko predmestje Krakowa. Z gomile na griču, nasute kot spomenik velikemu Kosciuszki, je krasen pogled na ves Krak<5w. Kar ločiti se nismo mogli od pogleda na Krak<5w, od tega najlepšega poljskega mesta. Pot iz Krakovva do Varšave — po železnici — je bila prav zanimiva, čeprav je trajala samo dobrih sedem ur in.smo se zadnjih sto ¡kilometrov vozili že v mraku in temi. Od Krakdvva zavije železnica najprej proti, severovzhodu, nato pa zavije proti severu skozi prav nizko, rahlo valovito gričevje s širokimi ploskimi dolinami. Pokrajina nekoliko spominja na medjimurske gorice. Vse gričevje je v ovršjih iz puhlice. Samo v grapah, ki so marsikje na robu dolin vrezane v pobočja, opazimo belo apniško kredno osnovo žive skale. Gozdov skoraj nikjer ne vidimo, kvečjemu kakšen osamljen gaj. Vse površje prekrivajo njive, po dolinah pa so travniki. Pokrajina po svojem značaju ima mnogo skupnega z nizko subpainonsko pokrajino pri nas. Toda vinogradov tu ni. Pač pa so hiše male. pogosto krite s slamo. Prevladujejo gručaste vasi in zaselki. Or|nica je razparcelirana na zelo male. podolgovate parcele, očitno po sistemu delcev. \ se nudi vtis rodovitne, gosto obljudene, že dolgo in intenzivno poseljene in izrabljene dežele. Zares je ta malo poljska dežela oni del Poljske, ki je bil naseljen dokaj na gosto že v predzgodovinski dobi. Tudi v sredn jem veku je bila to ena glavnih poljskih pokrajin ter je v licu pokrajine mnoge sledov e tega obdobja ohranila do danes. Slomniki je prvi večji kraj skozi katerega smo se peljali. Več j e je mestece Miechovv, tudi še v dolini Szreniavve, enega izmed pritokov gornje Wisle. Miechovv j-c staro mestece iz 13. stoletja, sedež okraja, a brez kakršnekoli industrije. Od Miec-hovva se dolina proti severu začenja zoževati. Železniška proga kmalu zavije v tunel s katerim prečka razvodje med Szreniavvo in pritoki Pilice. Onkraj tunela se pokrajina spremeni. Tu smo v razvodnem pasu. kjer je nekdanji ravnik še precej manj razrezan kakor ¡na krakovvski strani, kajti precej bolj je oddaljen od erozijske baze Nide, zlasti pa Pilice. Pokrajina je skoraj ravna, oziroma le prav, prav rahlo valovita. Prvič na Poljskem smo dobili občutek, da smo res prišli v prostrano, na široko odprto pokrajino velikega evropskega nižavja z njegov imi širokimi obzorji. Puhlice tu ni več. Površje je pokrito s peščeno glinasto plastjo talne morene krakovvske (mindel-ske) poledenitve, ali pa s pneperelino. ki je marsikje sočnorjava. rodovitna rendzina, kajti živo-skalna osnova je kredni ali jurski apnenec. Tudi v tem delu je svet dobro obdelan, njive pa so večje hi naselja bolj na redko posejana in tudi 7 manj sklenjena. Pojavljati so se začele razvlečene dolge vasi, tako značilne za osrednji del Poljskega nižavja. Pokrajina je postala bolj enolična in nekam „prazna", če se lahko tako izrazim, vsekakor pa močno agrarna. Toda ob poti to tudi večji kraji. Jedrzejow z 12.000 prebivalci je središče okraja in prav staro mesto, nastalo že v začetku 13. stoletja. Kakor druga mala mesta, ki smo jih ta dan sreča vali in kakor desetine in desetine malih poljskih mest, mestec in trgov, tudi Jedrzejdvv ne kaže kakega posebnega napredka. Prebivalstvo se je v Jedrzejovvu od predvojne dobe celo iskrčilo za dva tisoč ljudi. Nova industrija se koncentrira na splošno v večjih mestih ali v drugih področjih države. Prebivalstvo agrarnega zaledja beži za delom v večja mesta. Tukaj, ne gosto naseljenem, agrarno preobljudenem malopoljskem področju, še prav posebej. Togo, adininistratLvmo gospodarstvo na podeželju po vojni tudi ni prineslo kakega procvita proizvodnje. Zato vloga takih malih mest, ki imajo pretežno funkcijo drobtnih regionalnih središč, v zadnjem času precej peša. V poljskem časopisju, tudi v geografskih revijah lahko zasledimo članke in razprave, ki se lotevajo vprašanja aktivizacije malih mest v spremenjenih družbenih, populacijskih in gospodarskih razmerah povojne socialistične Poljske. Od Jedrzejdwa smo se komaj opazno spustili v široko plitvo dolino v sotočju C za r ne in Biale Nide, ki teče na jug v Wislo. Na severovzhodu so s«e začele pojavljati na obzorju temne, višje konture, dvignjene iz dotlej enolične pokrajine. Na levi strani smo opazili na griču razvaline velikega starega gradu iz 13. stol. nad mestecem Checiny. Spet en spomin iz stare zgodovinske Poljske! Poda našo pozornost je obrnila nase predvsem sprememba v pokrajini. Po dolini potoka Bobrze smo zapeljali v gričevje. Tu in tam po pobočjih so se pojavili gozdovi in travniki, ornice pa je bilo vedno manj. Prišli smo v robni del obsežnega pasu gričevja in nižjega hribovja, ki se vleče v smeri ZSZ — VJV. To so bile GdrySwietokrzy-skie, tektonsko precej premaknjen pas, kjer pogledajo na dan skozi rnezozojske hribine v posameznih kosih in progah starejše, karbonske, de-vonske in sibirske kamenine s Svojo staro zgradbo hercinskih gub. Menjava bolj in manj odpornih kamenin v omenjeni smeri je dala kasnejšemu razrezavanju osnovo za današnjo rečno mrežo in relijef. Razmeroma nizki hrbti hribov, zgrajeni iz bolj odpornih kamenin kažejo še danes na staro tektonsko smer. Toda posamični hrbti so dokaj narazen in komaj bi lahko ta pas višjega sveta z našimi slovenskimi merili imenovali hribovje. Vsekakor pa vzpetine tu bistveno spremenijo izrabo tal. Zaradi prevlade travnikov je živinoreja glavna kmetijska panoga v agrarnem gospodarstvu Gor Swietokrzyskih. Prst je po pobočjih plitva in sprana, po dolinah pa pogosto peščena, najbolj pripravna za travo. Spremembo v gospodarskem značaju te pokrajine smo v nekem drugem smislu opazili že v sotočju obeh Nid. Tam je več velikih opekarn — Znamenje, da mora biti blizu večje mesto. Res smo se kmalu za prvimi vrstami gričev znašli v Kiel ca h. Mesto leži v enem izmed nizkih podolij med hribovitimi vzpetinami v severnozahodnem delu Gor Swietokrzyskih. Kielce z 72.000 prebivalci iso dokaj veliko mesto, predvsem pa industrijsko mesto in središče obširnega vvojevvddstva. Ustanovljeno je bilo že v 10. stoletju, a poseben pomen je dobilo proti koncu srednjega veka, ko se je na področju Gor Swietokrzyskih razvilo fužiuarstvo. Palcozojski skladi vsebujejo namreč železno rudo dobre kakovosti pa več krajih, četudi ne v velikih količinah. V novejšem času se je razvila v Kiel ca h razna kovinska, lesna in kemična industrija. Mesta samega si nismo mogli ogledati, kajti naš brzi vlak je stal tam samo kratek čas. Od Kiele smo zavili proti sever i in po ožji dolini prečkali med gozdnatimi pobočji eno izmed hribovitih vrst. Takoj onkraj tega pasu iz trših kamenin pa smo spet zavili proti vzhodu v širše podolje iz mehkejših kamenin. V daljavi smo videli proti jugovzhodu obrise najvišje hribovite vzpetine v Gorah Swietokrzyskih, skupino Lvsogdrv. ki se dviga do višine okrog 600 metrov (sama Lisa Gora je le eden od vrhov, visok 593 metrov, najvišji pa se imenuje Lvsica, visoka 611 metrov). Prav kmalu smo zavili spet proti severu, prečkali vrsto spet nekaj višjih vzpetin in se nato pripeljali v mesto Skaržvsko-Kami-enna ob reki Kamiemna. ki teče ob severnovzhod-nem robu Gor Swietokrzyskih proti VVisli na vzhodu. Kot Kielce je tudi Skaržvsko industrijsko mesto, četudi manjše . (29.000 prebivalcev). Važno je kot prometno središče precej razloženega, a pomembnega industrijskega področja ob severnovzhodnem robu Gor Swietokrzyskih. Ta industrijski pas ima že staro tradicijo obrtne dejavnosti ob vodnih silah, rudnem bogastvu in gozdovih. Posebno železarstvo se je tu razvilo že zelo zgodaj. Danes je tu cela vrsta manjših mest in mestec, kjer se ukvarjajo z vsakovrstno industrijo. Ostrowiec ima še danes celo visoke peči za topljenje lokalne železne rude. Premog pa pride — namesto nekdanjega domačega oglja — seveda iz Slaska. Severno od Skaržvska se svet spet na široko odpre. Nekaj časa smo se še vozili po prav nizki, že skoraj ravni planoti. Ta je vrezana še v mezozojske kamenine na severnem robu Gor Swietokrzyskih. Potem pa smo prešli v \eliko glacialno in postglacialno nižavje osrednje Poljske, sestavljeno največ iz talne morene. Vse do Varšave se pokrajina na splošno skoraj ne spremeni. Radom je še edino večje mesto, skozi katerega smo se peljali. Šteje čez 100.000 prebivalcev. Radom je industrijsko mesto. Sicer staro po iz-vioru. je doživelo velik razvoj šele v zadnjih petdesetih letih, posebno pa med obema svetovnima vojnama. Takrat je predvojna poljska vlada for-sirala industrijo — sicer ne posebno uspešno in na veliko — v krajih vstran od tedanje zahodne meje. Radom, kakor še nekatera mesta bolj proti 8 jugovzhoda so takrat svojo že obstoječo industrijo razširila in dobila nekaj novih tovarn. Ugodna prometna lega ina železniškem križišču še sedaj ugodno vpliva na industrijski razvoj mesta. V topli poletni noči srno se vozi'i zadnji del poti. Vlak je urno premagoval kilometer za kilometrom velike ravnine. Jvonôno se je v smeri naše lokomotive prikazal na obzorju rahel sij, ki je postajal vse vidnejši; bližali smo se Varšavi. Iz medlega svetlikanja nad mestom se je izluščil osvetljen steber, kakor pravljični grad nad tihim mestecem. Bila je to belina nebotičnika Palače kulture in znanosti, ki jo je SZ zgradila Poljakom. Vse večja se je vzdigovala v nebo, ko smo zavili nenadoma v vzhodno smer in se us'avili ,na glavni železniški postaji. „To je naša džamija," ini je rekel po pozdravnih besedah in prisrčnem stiskanju rok eden [naših poljskih prijateljev, ki so bili mesec pred tem pri »nas v Jugoslaviji. Toda ne ta PKiN (ali „Pekin", kakor mu pravijo Var-šavČani po kraticah za Palač kultury i nanky) temveč razdejanje okrog provizorija železniške postaje je napravilo name globlji vtis. Celi ulični bloki so manjkali ponekod, drugod so štrlelo v zrak temne silhuete ožganih polpodrtih ali za silo popravljenih štiri do sestnadstropnih stavb, pa spet cele skupine velikih novih stanovanjskih blokov in poslovnih zgradb sredi poravnanih ruševin. Nekaj silovitega je v tem licu sodobne Varšave. Strašno razdejanje in silna volja ter hotenje izkopati se iz njega! Vožnja s tramvajem do študentskega doma na Muranovvu po širokih cestah, ki so marsikje edine preživele hitlerjanski uničevalni bos, nam je zapustila šele pravo predstavo o sodobnem vojnem razdejanju. Videl sem londonski City okrog St. Paul's, in East End; toda tam so ruševine samo škrbine — čeprav hude — v morju hiš, v Varšavi pa je moralo biti, in pogosto je še, prav obratno. Naš „Dom Aka-demicky", sicer ves nov in bel, je stal prav tako sredi puščave iz obtolčene opeke in drugih ruševin. Zbtidil sem se drugo jutro že v polni svetlobi svežega poletnega jutra. Ptičje žvrgolenje se je slišalo nekje iz bližine in napravljalo vtis spokojnega ugodja. Toda od časa do časa ga je prekinjalo tuleče žvižganje MIG-ov, ki so se spreleta-vali nekje više zgoraj. Vojna in mir! — sem pomislil! Ali nas bosta v Varšavi res spremljala na vsakem koraku tako tesno skupaj? Sprehod po mestu kaže, da življenje zmaguje. Ob sončnem dnevu ima Varšava bolj prijazno lice. Nove stavbe se dvigajo v vseh delih prostranega mesta ob širokih ulicah in vanje se tu in tam vključujejo popravljene starejše hiše, včasih celo po več skupaj. Toda v celoti je skoraj vse novo. „Cali narod buduje svvoje stolice" (vse ljudstvo gradi svojo prestolnico) piše zadaj na vsaki razglednici, za katero je v ceni vračuna|n tudi skromni, bolj simbolični prispevek petnajst groszev za izgradnjo Varšave. Razumemo, zakaj so ostala, predvsem pa mala mesta sicer precej močno zanemarjena. Varšavo so hoteli Poljaki za vsako ceno spet postaviti na noge. To je bita paČ zelo velika in draga naloga pri mestu, ki je štelo pred vojno dober poldrug milijon prebivalcev in je bilo 85 o/o uničeno v vojni. Vendar je Varšava danes že vstala. Spet šteje že dober milijon prebivalcev in neprestano naglo raste. Obnovili so staro živ ilsko in drugo lahko industrijo, zrastla je tovarna avtomobilov znamke Warszawa (alias Pob'eda), farmacevtska industrija, tovarna traktorjev, pa industrija preciznih instrumentov ter elektrotehnična industrija. Gradi se nova je-klarna za fina jekla in cela vrsta drugih industrijskih podjetij. Stekla je spet trgovina in promet je danes živahnejši kakor kdaj koli prej. Centralizirano gospodarstvo v povojnem desetletju je zbralo v Varšavi — že itak prestolnici dokaj velike države — še nešteto raznih gospodarskih organizacij, uradov, združenj in podobnega. Spet je Varšava tudi središče poljskega kulturnega življenja in obrazi, ki jih srečuješ po cesti so mladi, četudi so tako pogosto na njih tudi trpke, a sicer odločne poteze. Pa tudi smeha na njih ne manjka, če je le prilika zanj. Vsakdanje življenje res, ni posebno rožnato. Res pa je, da »o cene najbolj osnovnih živlijenjskih potrebščin (če izvzamemo čevlje) v povprečku nemara celo nekoliko nižje kakor pri nas. Toda stanovanjska stiska je huda, zelo huda še danes. Mladoporočenci so posebej hudo prizadeti. In teh je na Poljskem tako zelo mnogo. Mladina in otroci povsod prevladujejo. Srednja generacija je pretrpela strahotne udarce v taboriščih smrti in v Varšavi še posebej v brezupno herojski vstaji proti okupatorju. Ta tragična epopeja v vročih poletnih dneh leta 1944 je terjala baje 300.000 žrtev. Natančnega števila nihče ne ve. Ali je vstaja komu koristila, se človek vprašuje? Na to vprašanje bo lahko odgovorila samo zgodovina. Zahtevala pa je uničenje Varšave. Sovjetske čete, ki so po nekaj mesecih končno prekoračile Wislo so našle \Varšavo mrtvo in porušeno. Nemci so vse v uporu preživelo prebivalstvo razselili ali pobili v taboriščih. Kakšna razlika danes, ko se človek sprehaja po široki novi Marszalkovvski, tej glavni velemestni arteriji. Visoke šest, osem, desetnadstropne zgradbe se v svoji belini dvigajo na obeh straneh in v sv ojem slogu kažejo na tradicijo, ki ji je očitno kumoval še stari carski Piter, kakorkoli so sicer čisto nove. Ulica je vedno polna ljudi in v popoldanskih urah se nekam lagodno sprehajajo v tej ali oni smeri. Nekaj zadovoljnega, bolj sproščenega je v vzdušju poznega popoldnev a jna Marszalkovvski. Velike trgovine na obeh straneh nudijo vse najboljše kar more Poljska dati. Kavarna, v katero sem se z družbo zatekel pred soncem in žejo, je bila polna ljudi. S svojimi temnordečimi baržunastimi zastori in prevlekami skuša celo vzbuditi vtis nekega razkošja in nemara elegance. Vendar se mi zdi, da ta dekor, ki je bil tako značilen svoj čas za staro Viktorijansko Anglijo, ni v stilu s povojno težko preizkušeno in delovno Varšavo. Ali pa nemara vendar 9 je? Vsaj ž aristokratsko tradicijo, ki je v mnogih drobnih potezah ostala del te začuda kontrastne poljske kulture. (Spomnil sem se ob tem, kako moški še danes na splošno poljubljajo ženskam roke. kadar se poslavljajo!) Neokrašena in neposredna in formalnost preprostega ljudstva, ki jo sicer srečuješ in ki je domala vedno prisrčna, se staplja v običajih z mnogimi usedlinami iz preteklosti, ki so precej — četudi nehote — izumetničene. Tudi Varšava je nova in stara. Ima svoj stari, srednjeveški del — meščansko, obrtniško in trgovske naselje po svojem prvotnem značaju —, drži se ga baročna, nekdaj aristokratska četrt z magistralo Krakovvskie Przedmieseie, in okrog in okrog je tu bolj tam manj pravilna mreža ulic iz devetnajstega stoletja. Ob njih so pogosto zelo na tesno stale štiri do šestnadstropne najemniške hiše in razne javne zgradbe kapitalistične epohe s tovarnami in delavskimi predmestji na robu in še ¡dalje ob cestah v vseh smereh. Tam proti robu je ponekod zrastlo med obema svetovnima vojnama tudi nekaj manjših vilskih četrti s hišami sredi :vrtov. Toda za Varšavo, kakor za druga poljska mesta, vilske četrti Jiiso značilne. Meščanski sloji, ki so tu živeli niso bili ¡na Poljskem nikoli številčno močni. Židovsko meščanstvo pa je živelo v glavnem na Muranovvu, v (nekdaj silno tesno pozidanem severnem delu osrednje Varšave. Vojna vihra je kolikor toliko prizanesla samo prav oddaljenim predmestnim delom. Veliki, mnogo manj tesno skupaj postavljeni stanovanjski Bloki so danes za Varšavo najbolj značilni. Stari, zgodovinski del mesta je danes nov in star ob enem! Bil je prav tako domala do kraja porušen, 1oda zgradili so ga ponovno v starem slogu. Pravzaprav je še bolj starinski, kakor je bil tik pred vojno, kajti cel štab restavratorjev in arhitektov pa umetnikov je pri ponovni zidavi v načrtih opustil vse kasnejše popravke in projektiral stavbe v taki obliki, kakor so bile zgrajene prvotno, pred mnogimi stoletji. Res pa so notranjost marsikje preuredili tako, da odgovarja modernim higienskim in civilizacijskim zahtevam. Svežina ¡ometa, štukatur, fresk in drugih okraskov po eni strani in starinski slog po drugi strani ustvarja ,tu prav posebno kontrastno vzdušje. Strastna ¡navezanost ina tradicijo v poljskem značaju ise je pokazala tudi v urbanizmu! Srednjeveško Stare miasto (ali „Starovvka" po domače) je kakor v Krakovvu ovalno po tlorisu, samo mnogo, mnogo manjše, manjše celo od stare .Ljubljane. Tak je tudi njegov ftynek. Nekaj znamenitih, pzkih in visokih hiš starih veljakov stoji na vseh štirih straneh. Med njimi je znamenita gostilna — viniarna Fukiera. Nekatere so povezane pied seboj in tam je muzej mesta Varšave. (Prvo fazo širjenja iz prvotnega jedra je tako imenovano Novve miasto, mala, tudi starinsko obnovljena četrt takoj proti severu. Veže ju bar-hakan. Ostali mestni zidovi so že zdavnaj izginili in jih tudi sedaj niso obnovili. Ulica Podvale priča s svojo ukrivljenostjo kje so potekali. Z zemljo zravnane ruševine |na južnem robu Starega miasta, kažejo, kje je stala stara kraljevska palača. Te tudi niso obnovili. Toda Krakovvskie Przedmiescie dalje proti jugu je spet tako ali še lepše kakor je bilo. Palače, kjer je prebivalo visoko poljsko plemstvo se vrstijo ena za drugo ob široki julici in med njimi prav tako baročne ali renesančne cerkve. Tu se je naselilo visoko plemstvo potem, ko je ob koncu šestnajstega stoletja postalo skromno provinc talno središče ma-zovskih knezov prestolnica velike poljske države. Dobrih sto petdeset let največjega sijaja in moči poljske države se v Varšavi pozna tudi v lepem parku Ogrdd Saški. Nastal je kot del urbanistične zamisli po vzgledu Versaillesa. Ena izmed avenij, ki so jih tedaj zasnovali, je po poborniku tega načrta, maršalu Sejma Bielinskem, dobila ime Marszalkovvska. Zlom neodvisne Poljske je prišel prej ko so utegnili vso zamisel realizirati. Tako je ostala le v fragmentih. Nepozidane površine je kasneje preplavila divja rast hiš v 19. stoletju. Tako je samo starejše Krakovvskie Przedmiescie in okolica Ogroda Saškega urbanistično in arhitektonsko zaključena. Samo ta del je bil tudi obnovljen po starem. Z visoke terase v tridesetem nadstropju ,.Pe-kina" dobi popotnik šele pravo predstavo, kako veliko mesto je Varšava. Vse naokoli je ravnina. Nobena vzpetina ¡ne pritegne očesa. Samo motno bleščeči se trak \Visle prekinja obzorje in se zareže skozi pokrajino, še daleč od središča posejano s hišicami daljnih predmestij in prepleteno z gosto mrežo cest. Strm rob, s katerim se dviga poplavna ravnica ob Wisli kakih trideset metrov navzgor na deset in več kilometrov široko dilu-vialno teraso, s Pekina sploh ni mogoče opaziti. Toda prav na robu tega brega, tam, kjer je \Visla nekoliko ožja, vidimo žagi podobno silhueto streh Starega miasta. Najprej z brodom, kasneje pa po lesenem mostu se je tam prelival trgovski promet preko velike poljske reke že pred več kot tisoč leti. Dajal je življenjske sokove za obstoj najprej tržnemu naselju pri gradu mazovskih knezov, kastne je pa pravemu mestu, ki se je razvilo iz trga. Od tam, izpred starega miasta so šle poti in ceste na vse strani. Cesta proti jugu, proti stari prestolnici Krakovvu, je bila seveda najvažnejša. Ob njej je zrastlo Krakovvsko „predmestje". Približno enako daleč, samo v nasprotno smer, je tudi do \ViLna. stare litvanske prestolnice. Ta okoliščina je bila odločilna, tli» so po združenju obeh držav v eno prestavili državno središče v Varšavo, na sredi poti med obema starejšima glavnima mestoma. Na to sem mislil, ko sem se oziral s Pekina^ fotografiral mesto pod seboj. Silno se je razširilo od tistih časov. Praga, staro predmestje onkraj neke, je danes že del mestnega centra. Celo \N ilanovv, s sijajnim dvorcem Jana Sobieskega, ki je bil takrat daleč vstran, čisto „na deželi", je danes skoraj že del Varšavske mestne aglomeracije- , . 10 Pot med Varšavo in Loazjo — z vlakom — je manj pestra kakor ona od Krakowa do Varšave. Pokrajina je na prvi pogled skoraj cisto ravna. Močno glinasta talna morena pokriva vso pokrajino, vmes pa je ob Rawki in Bzuri tudi širok pas proda izpod nekdanjega ledenika. Proli Lodzi se pojavljajo zelo denudirane čelne morene iz ene od faz sredin j epoljske (riške) polede-nitve. Tam je prav, prav rahla valovi tost ni-žavja bolj izrazita. Pisana mešanica polja in travnikov, ponekod pa tudi gozdičkov ¡nas je spremljala ves čas. Kmetska naselja so dokaj daleč vsaksebi, precej pa smo opazili tudi samotnih kmetij. Vse je nekako razloženo. Talna mordna s svojo V drobnih detajlih kar živahno razgibanostjo v terenu se zdi da tu dokaj vpliva ¡na značaj ¡naselij in izrabo tal. Prav velikih sklenjenih vasi s prostranim, odprtim vaškim poljem v njej pač tudi ni pričakovati. Krompirja je bilo po ¡njivah videti največ, od žit pa po večini oves in rž. V celoti smo dobili vtis, cfa se peljemo skozi ne prav izredno bogato, a produktivno agrarno pokrajino, ki je tudi na pogled še kar pestra in prijetna. Kmetsko pokrajino pa ob železnici močno prekinjajo manjša mesta in mesteca s (tovarniškimi dimniki. Ob tej glavni progi iz Slaiska v Varšavo je namreč že v 19. stoletju in kasneje zrastlo precej industrije, ki je bila vsa navezana na črno zlato iz premogovnega bazena. Najbližje tovarne so pravzaprav le odraz industrializacije Varšave. Tako „Ursus", tovarna traktorjev in kmetijskih strojev z istoimenskim inaseljem, pa Pruskow, tudi s kovinsko industrijo. Večje industrijsko mesto, kakih 30 km od Varšave je Zyrardtfw z znatno tekstilno industrijo. Prvo tekstilno tovarno je tu postavil neki Francoz Girard, po katerem je mesto pozneje dobilo ime. Šteje 27.000 prebivalcev. Skierniewioe z 20.000 prebivalci, dalje proti jugozahodu imajo precejšnjo usnjarsko, kovinsko in lesno industrijo. Seveda smo opazili marsikje tudi opekarne in druge manjše obrate. Skratka, vtis, ki smo ga dobili o gospodarski razgibanosti pokrajine v tej smeri je kar ugoden. Seveda pa ne smemo pozabiti, da smo se vozili po važni prometni žili, in da vstran od nje ni toliko industrije. Široko varšavsko zaledje je marsikje tudi še zelo močno agrarlno in še ni vstopilo v moderno industrijsko dobo ali šele napravlja prve korake iz kmetskega miljeja v urbanski. O tem smo se lahko prepričali na naši drugi ekskurziji v okolico Varšave, v smeri proti zahodu in severozahodu, ko smo potovali z avtobusom in nismo samo brzeli skozi pokrajino in mirno naselij. v Pot se je začela spet skozi zahodna industrijska predmestja. V razliko z mnogimi drugimi evropskimi velemesti je namreč predvsem zahodni del industrijski, in ine vzhodni. Vzrok je nemara v tem, da je sprva prihajal premog z zahoda in je tam železniška mreža precej boljša. Nedvomno je tudi stavbni 'teren tu na višji terasi dosti boj j si. Vsekakor pa smo videli vse do roba mesta, pja tudi se potem precej tovarn, starih in novih. To je vse lahka, predelovalna industrija, izdeluje proizvode, potrebne za vsakdanje življenje in zanjo je bilo priv lačno veliko mestno tržišče, ali pa razne specialne izdelke, ki zahtevajo visoko kvalificirano delovno silo in ki jo je v velemestih vedno laže zbrati in obdržati kakor v manjših krajih. Blonie, že kakih dvajset kilometrov od Varšave, ob glavni cesti in železnici proti Poznanju, je zadnje obmestno industrijsko naselje. Z njim se na zahodni strani konča varšavsko industrijsko področje. Blonie ima v glavnem kemično industrijo. Potem agrarno pokrajino prekinja samo še kaka opekarna ali mlin. Žito je bilo že visoko, toda še zeleno. Tu, v osrednji Poljski smo že toliko na severu, da se zorenje v primeri z našimi nižinskimi kraji zavleče za nekaj tednov. Nekaj je pšenice in ječmena po njivah, več pa rži in največ krompirja in krmilnih rastlin. \ asi skozi katere smo se peljali, so srednje velike. Kmetske hiše pa so tudi v tem delu Poljske razmeroma male, toda po večini že zidane iz opeke, Vmes pa so lesene. Poljska vas je še precej zaostala. Veleposestniški sistem se je v skoraj še fevdalnih oblikah držal dolgo in individualna gospodarstva so pretežno prav tako mala kakor po veČini pri nas. Industrije tudi še jii toliko, «hi bi vaščanom na veliko omogočala dodatni zaslužek. Poljska vas je še zelo kmečka; po izgledu in po splošnem življenjskem ambientu. Marsikaj se je še oliranilo od onega vzdušja, ki ga \V. Hcymont prikazuje v svojih klasičnih „Kmetih". Vendar doživlja poljska vas tudi spremembe. Elektrifikacija, na primer, se je v povojni dobi zelo razširila. Marsikje smo videli tudi nove, nič več tradicionalne kmečke hiše. Mestna civilizacija vse hitreje prodira na vas. Antitezo nekdanjega, a v mnogih pogledih še vedno živega kmetskega miljeja, smo videli v Nicborovvu. Ob skromni obcestni vasi je razkošen podeželski plemiški dvorec, baročna palača z velikim parkom okrog in okrog. Podobna je stotinam manjših, pa tudi mnogim večjim in razkošnejšim po izgledu, ki so raztresene po vseh poljskih pokrajinah. V njih eo živeli /gospodje, ki so gospodarili nad poljsko vasjo ponekod do najnovejše dobe. Agrarne reforme so bile na Poljskem zelo zapoznela stvar. Danes je Nieborcivv spremenjen, oziroma bolje rečeno prirejen v muzej. Kratek ogled pokaže, da poljski velikaši niso nekdaj prav nič zaostajali za svojimi družbenimi sovrstniki drugje v Evropi. Bogastvo, nakopičeno v podobah in stanovanjski opremi pač zgovorno priča o tem. Sedaj je palača ljudska last in priljubljena izletniška točka za Varšavčane. Park je urejen v stilu francoskih baročnih parkov s pravilnimi jezeri, alejami in stezicami, z nasadi okrasnega drevja, grmovja in cvetic, vse lepo racionalno in pre-gleibio urejeno. Sienkievvicz je zahajal sem ina počitnice in napisal tu svoj znamefniti „Quo vadiš". Malo dalje od Nieborovva je še en velik park. Precej različen je od onega v Nieborovvu. Arkadia, kakor se imenuje, je romantični park. 11 Nasadi so tako urejeni, da napravijo vtis slu rajnega nereda. Oh potoček so nanesli skale, da dela voda male ska kavče. V parku so postavili ne samo paviljojne v antičnem slogu in ?iaiitični" akvedukt, temveč so zgradili tudi razvaline, zato, tla je vtis bolj romantičen. Baje je Arkadia največji tak ..romantični4' park v Evropi! Urediti ga je dala prav na koncu 18. stoletja, ko so bili taki parki v modi, zadnja kneginja R a d zi vvil lo vvska. Arkadia je znak neke degeneracije plemstva v tej dobi in nič mi |ni bilo žal, če smo jo samo bežno pogledali. Iz te izumetničene preteklosti smo prišli v Lovvicz. To starodavno mesto je bilo tisti dan zelo živo. Ni prav malo, saj šteje čez 10.000 prebivalcev v mestni občini, toda zelo je razloženo in močno podeželsko; brez vsake industrije. Na prostranem trgu pred glavno baročno cerkvijo se je kar trlo ljudi. Po stranskih ulicah smo videli parkiranih za Poljsko začuda mnogo avtomobilov, mnogo iz Varšave in Lodzi. Bilo je Telovo in v Lo\viczu je bila velika procesija. Glavna atrakcija za tujce so bile pristne, starodavne narodne noše, ki so jih nosili mnogi v sprevodu. Sicer pa je bilo vse kot proščenje v kakšnem podeželskem mestecu pri nas pred dvajsetimi leti, samo v mnogo večjem stilu. Ob enem je bila procesija javna manifestacija velike sile, ki jo v poljskem življenju predstavlja katoliška cerkev, zlasti na podeželju. Prvič po vojni so dobili dovoljenje za javno procesijo in to priliko so temeljito izrabili. Verjetno bi bilo samo še v Španiji toliko vnetih vernikov — in „firbca" — navzočih ob taki procesiji. Čeprav so nas v Lo-vsicz zapeljali, da si ogledamo narodne noše, in te je res vredno videti, je bila ta procesija — in druge, ki smo jih videli ta dan — tisto, kar daje več misliti o sodobni Poljski kakor pa zgolj noše. Vračali smo se čez Sochaczevv ob glavni cesti. Ta spremlja široko, prav plitvo vglobljeno dno doline Bzure. Ponekod je še močvirna, sicer pa \ travnikih. Sochaczevv je majhno mesto z nekaj drobne industrije in kot Lowicz precej razvlečeno. Po kosilu smo se zapeljali na sever do Zelazovve \Vole, do rojstne hiše Frederyka Chopina. Zelazovva Wola je idila. Na samem, v prikupnem parku stoji preprosta pritlična hiša, še kar prostorna in deloma porastla z bršljanom in drugim zelenjem. Vse v njej diha prijetno domačnost šlahčanskega doma. Kajti to je bila Chopinova hiša, ko se je njegov francoski oče tja priženil. Polja in sadovnjaki so takrat se obdajali domačijo. Park okrog hiše so uredili na domačiji šele precej po Chopinovi smrti. Posedli smo na mali ploščadi ob hiši in profesor varšavske glasbene akademije nam je na klavirju v sobi zaigral nekaj skladb velikega mojstra. Sedeli smo ter poslušali zvoke, ki so prihajali skozi odprto okno in v katerih se je tako živo in polno izražala in prepletala slovanska čustvenost in francoska graci-oznost edinstvenega Chopina. Nepozabni vtis na- pravi chopiinovski koncert v Želazovvi Woli! Var-šavčani prihajajo sem ob nedeljah na koncerte na prostem. Skoda, da tudi mi nismo utegnili uživati čar Chopinove glasbe v tihem, toplem mraku poletnega večera. Tedaj je pravo vzdušje za njegove nocturne! Iz napol sanjskega, pa vendar tako resničnega sveta Chopinove Zelazovve Viole smo se vrnili v vsakdanjost kmetske pokrajine na južni strani Wisle. Ogledali smo si sedimente v veliki prado-lini, kjer je nekdaj tekla reka. Malo dalje smo naleteli ob cesti na nizke sipine. Po večini so porast le z bori. Sipki pesek so iz struge Wisle v ledeni dobi naveli močni vetrovi. Bili smo pravzaprav že na skrajnem koncu širokega pasu živega peska med Varšavo in dolnjo Bzuro, ija južni strani Wisle. Nasut je v več valovih. Vmes so v kotanjah močvirja. Borov les od tu predelujejo žage v Lesznem. Sicer pa je ta „Puszcza Kampinoska" izletniško področje za Varšavčane. Se dalje se je pokazal nad široko poplavno ravnico Wisle strm rob visoke terase na desnem bregu. Po dolgem mostu smo se zapeljali čez vodo v malo mestece z značilnim imenom Wyszo-grdd („mesto na višini"). Kakih trideset metrov nad strugo se s tega roba odpira imeniten pogled na kalni) reko z nizko hosto ob njej in se izgublja v prostranstvu nižavja. Pod ježo in v glinokopu nekaj dalje ob poti smo si lahko ogledali mogočne plasti pasovite gline. Odložila se je v veliki debelini v ogromnem jezeru, ki se je širilo ob sedanji srednji Wisli v ledeni dobi na desetine kilometrov dalee. Terasa, vrezana v to glino, je na robu na nekaterih mestih po potočkih precej razrezana. Za moža visoka rž je pokrivala polja ob cesti. Na glinastem svetu je tudi nekaj več gozdov, čeprav v malih zaplatah. Pokrajina je čisto agrarna, a manj pestra kakor južno od Wisle in „pušče". Zakroczym, skozi katerega smo se vozili nazaj proti Varšavi, je prav tako malo, od večjih prometnih žil odrinjeno, zakotno podeželsko mestece kakor Wyszogród. Pri Modlinu smo prečkali sotočje Wisle in Buga. V samem sotočju smo še opazovali razvaline utrdb, kjer se je slabše oborožena poljska vojska septembra leta 1939 nekaj tednov junaško upirala premoči hi t lerjamskega navala na Poljsko. Pri Modlinu prečka glavna železniška proga proti Gdansku in proti Bialystoku reko Bug. Od tu dalje so se že začeli kazati urbanski vplivi Varšave. Videli smo male hišice vrtičkarjev vse skozi ob cesti. Vasi so bile vedno manj kmečke po videzu Na severovzhodnem robu mesta, na Že-ranju, je nastala in se še širi nova industrijska zona Varšave. Tu je av tomobilska tov arna in vrsta drugih [novih industrijskih podjetij. Ob Wisli so gradili jeklarno. Skozi Prago smo končno zavili kia nov most čez reko in se v kratkem, tudi novem tunelu pod Krakovvskim Przedmiesciem, v zdignili na teraso in v center mesta. Naša druga ekskurzija po okolici Varšave je bila končana. 12 Gospodarsko izkoriščanje nuklearne energije v svetu Pridobivanje nuklearne energije za gospodar-Btvo je šele v začetnih stopnjah razvoja, saj se je začelo šele v zadnjem desetletju, kot stranski proizvod atomske vojne industrije. V prvi vrsti gre tu za pridobivanje jedrske elektrike. Možnosti za proizvodnjo električne energije iz jedrske energije so v tem. da se toplota, ki se sprošča pri razvijanju atomov v reaktorju, more uporabljati za pogoin parnih elektrarn. Danes je pridobivanje jedrske elektrike še zelo težavno. Najprej so tu čisto znainstveino-tehnični problemi, katerih reševanje zmorejo le države s številnim in močno specializiranim znanstvenim kadrom. Celotno delo pa je zvezano z ogromnimi finančnimi izdatki, ki si jih morejo privoščiti le najmočnejše države. Kljub vsemu znanstvenemu aparatu in finančnim sredstv om pa sedanji tehnični procesi v pridobivanju jedrske energije še ne ustrezajo. Doslej namreč še ni ustreznih načinov za enostavno in učinkovito nev-tralizacijo odpadnih radioaktivnih snovi. Zaradi te nevarnosti je potrebna gradnja industrijskih atomskih elektrarn v posebnih okoliščinah. Pri namestitvi jedrskih elektrarn zaenkrat torej ne odločajo dosedanji klasični činitelji, ki sicer narekujejo razmestitev dosedanjih industrijskih panog oziroma energetskih naprav (TE. IIE, naftnih rafinerij). Tako jedrske elektrarne ne rastejo ob energetskem viru, niti ob potrošnji ali ob ugodni prometni legi in tudi ne tam. kjer je obilo delovne sile. Danes je varnostni r a z -1 o g zdaleč pomembnejši od vseh ostalih čini-teljev. Glede razmestitve nuklearnih elektrarn moremo te primerjati z vojno industrijo, ki si iz strateških vzrokov kaj rada izbira odročne kraje, pa čeprav ni pri roki surovin, delovne sile, prometne ugodnosti ipd. Razmeščanje nuklearnih elektrarn v sedanji fazi tehničnega razvoja je vsekakor zelo značilen geografski pojav. Zaradi takega razmeščanja jedrskih elektrarn spremljajo te nekateri pojavi, ki so značilni za ,.industrijo nuklearne elektrike'4. Postavljanje jedrskih elektrarn izven potrošnih središč sproži vrsto problemov. Tako so na primer potrebne velike količine vode za hlajenje, kar pa je pri lokaciji precej odločilno. Dalje, atomske elektrarne se izplača postavljati le tam, kjer je potrošnja električne energije zelo velika. Druga težava je zaradi posredovanja električne energije v oddaljena potrošna središča. Uporabo atomske energije v industriji spremljajo varnostni ukrepi, ki morajo preprečiti vsak škodljiv radioaktivni vpliv na okolico. Na sliki vidimo dobro zavarovano atomsko centralo Calder Hali v Veliki Britaniji, kjer proizvajajo električno energijo za industrijo. 13 Pri industriji nuklearni« elektrike pa seveda odpade vrsta problemov, ki so sicer v drugih industrijskih panogah precej pereči. Tako na primer ne predstavlja težav prevoz „goriva" zaradi majhne teže in porabe.1 Kljub temu je prevoz precej nevšečen. Radioaktivno ..gorivo" zahteva namreč težko kovinsko embalažo in stroge varnostne ukrepe. Tudi vprašanje delovne sile je pri tej industriji drugačno. Za nuklearno elektrarno je [k>trehno razmeroma malo delovne sile, Zato pa mora biti ta visoko kvalificirana, del delovne sile pa je potreben zaradi varnostnih ukrepov. Posebno težavo povzročajo odpadne radioaktivne snovi. Te je potrebno hermetiono zapreti in zakopati ali pa potopiti globoko v morje. Vse to seveda ne soodloča le o lokaciji temveč tudi precej podraži proizvodnjo atomske elektrike. Tem torej čisto tehničnim in finančnim težavam pa se pridružujejo se politični in strateški momenti. Posledica tega je, da je izmenjava znanstvenih izsledkov in izpopolnjenih tehničnih procesov pri pridobivanju nuklearne energije nezadostna. Mimo tega poznamo, žal, v mednarodni politiki težnjo, da se razvija in usmerja razvoj nuklearne energije po političnih vidikih, cesto z izrazito težnjo po avtarkiji in podobino. Vse to seveda v marsičem zavira razvoj gospodarskega izkoriščanja nuklearne energije. Zato je tudi razumljivo, da je atomska elektrika dražja od ostalih energetskih virov. Ce bi odpadli politični in strateški razlogi, bi bila nuklearna elektrika že v sedan ji fazi tehničnega razvoja vendarle precej cenejša. Tako pa sodijo, da se bo v gospodarstvu uveljavila šele v zadnjih dveh oziroma treh desetletjih našega stoletja, ko bo nuklearna elektrika cenejša od hidroelektrike oziroma ter-moelcktrike. Danes energetiki soglasno priznavajo, da je nuklearna energija, energija bodočnosti. Vendar pripominjajo, da se atomska elektrika ne bo pojavila kot tekmec dosedanjim energetskim virom, temveč da bo vključena v dosedanji energetski sistem. Tako tudi ni pričakovati, da bi pridobivanje jedrske elektrike vplivalo na dosedanje izkoriščanje vodenih moči, niti ne bo jedrska energija vplivala na to, da bi opustili že popolnoma jasne težnje k čim večjemu varčevanju in k čim racionalnejši uporabi premoga, nafte in hidroenergije. Saj vemo, da tudi nafta ni izpodrinila premoga in tudi h i d r o e I e k trik a ne termoelektrike. Danes imamo v svetu predvsem dve vrsti pobud za izkoriščanje jedrske elektrike. Ena pobuda izhaja predvsem iz strateško-političnih razlogov in ugleda samega. To velja predvsem za ZDA in SZ ter deloma tudi za Kanado. V teh deželah namreč težnje jm> izrabljanju nuklearne energije ni rodila energetska siromašnost teh držav. 1 Za pogon atomsko, elektrarne s 300.000 kW jc potrebno leUio lc okrog 400 kg radioaktivnih (fizijskih) snovi. Druga pobuda za izkoriščanje nuklearne elektrike, ki je doma zlasti v zapadnoevropskih državah. pa ima predvsem ekonomsko ozadje. Saj vemo, da Evropi že danes zelo primanjkuje energetskih virov, ta primanjkljaj pa se iz leta v leto veča. Ker so ,,nuklearne države" skorj do konca 1956. leta držale v tajnosti podatke o jedrski einergiji ter o rudarstvu in industriji, ki je z njo povezana, si doslej o tem ni bilo mogoče ustvariti ustrezne podobe. Šele danes je za to nekaj več upanja. Skopi podatki, ki so bili objavljeni v prejšnjih letih (tudi v publikacijah OZN) se namreč preveč razlikujejo, da bi nam kaj prida koristili. Sele podatki iz 1957. leta nam nudijo več stvarnih številk, čeprav so tudi ti še vedno nepopolni. Proizvodu] a urana. Za 1956. leto moremo na primer že oceniti proizvodnjo uranovega oksida.2 V tem letu so v ZDA pridobili 7000 ton uranovega oksida, v Kanadi 5500 ton in v Južnoafriški uniji 4000 do 4500 ton. Proizvodnje v SZ ne poznamo. Svetovno proizvodnjo uranometala za to leto pa cenijo na 14.000 do 15.000 ton, od tega proizvajajo ZDA 2500 ton (17o/o). Z d r u žene d r ž a v e Amerik« so zaenkrat največji proizvodnik uranove rude na svetu. (Podatkov o proizvodnji v SZ nimamo, ta dežela je glede tega še bolj skopa kot sicer.) V letu 1956 so pridobili tri milijone ton uranove rude. Jedro teh ležišč, kjer prevladuje karnotit, je na Koloradski planoti. Drugotna ležišča, k jer je predvsem mouazit, pa so še v Pensilvaniji in na Floridi. Zaloge cenijo na 60 do 70 milijonov ton. Od tega je 41 milijonov ton v Koloradu. V začetku leta 1957 je bilo v ZDA 13 tovarn za predelavo uranove rude. Najvažnejša je Bluewater v Novi Mehiki, ki predela petino vse proizvodnje. V načrtu pa je še 8 novih tovarn z dnevno zmogljivostjo 8000 ton predelane rude. Kanada. V doslej znanih ležiščih ob Velikem jezeru in ob Iluronskem jezeru (Blind River) računajo na 225 do 250 milijonov ton uranove rude, kar bi ustrezalo 237.000 tonam urana. Dve tovarni predelata dnevno 6000 ton rude. V letu 1960 bodo proizvajali 10 do 15.000 ton uranovega oksida. To pomeni, da bi predelali 20 o/o nakopane rude. Do leta 1970 naj bi bila ta proizvodnja najpomembnejša v vsej metalurški industriji. Kanada bi postala tako prvi proizvodnik na svetu in bi krila 50o/o potreb zahodnega sveta. J u ž n o a f r i š k a u n i j a obeta, da bo postala z uranovimi ležišči v Transvaalu in Oranju drugi proizvodnik. ako se bo proizvodnja stopnjevala \ dosedanjem tempu, saj bo proizvedla 1960. leta 5000 do 7500 ton uranovega oksida. V Franciji zaenkrat izkoriščajo 11 ležišč (Grurv, La Chaux, Forez, Grouzille, Limoges, 2 Glede posameznih \rst radioaktivnih rud in njihove predelave glej: I. Gams, Evropska energetska bilanca in jedrska energija, GO, 1957, 3. 14 Vendee), dosedanja raziskovanja pa obetajo uranovo rudo še v Alpah (Autunois) in v Pirenejih. Francija ima uranovo rudo tudi na Madagaskarju, kjer je urananit in monazit. V severni Afriki pa vsebujejo fosfati (Hoggar) tudi radioaktivne eno vi. Precej rude je tudi v Ronchetu. Francija ima torej razmeroma bogata ležišča, ki obetajo, da se uvrsti ma četrto ali peto mesto v zapadnem svetu, že doslej pa je prvi proizvajalec v Evropi. To je za Francijo, ki ji primanjkuje premoga, zelo pomembno, ker utegne doseči energetsko ravnotežje v Zapadni Evropi. Švedska. Zaloge uranove rude, ki so v srednjem delu države, cenijo na 1 milijon ton. Pri Orebru, Skovderju in Kvarntorpu dajejo naprave šest ton urana letino za kar predelajo 20 do 30.000 ton rude. » Ostali proizvajalci. Dosedanji podatki kažejo, da ima v Evropi uranovo rudo še Portugalska (Ugeirica), Norveška (Korentorp), Velika Britanja (St. Austell), Za pa dna Nemčija (Schvvarz-vvald), Češka (Jachvmov), Vzh. Nemčija (Adorf) in Bolgarija (Bukhoro). Manjša nahajališča uranove rude imajo še Finska, r talij a in Jugoslavija (Zapadina Srbija). Sicer pa je svet zajela prava uranova mrzlica in z dneva v dan čujemo o novih ležiščih. Izven Evrope je zaenkrat odkrita uranova ruda v Avstraliji, Novi Zelandiji, Braziliji, Indiji in seveda v Belgijskem FCongu. Indija je v aprila leta 1957 sporočila, da so odkrili na SV države bogata ležišča, ki vsebujejo 3.3 milijone ton uranove rude. Za Sovjetsko zvezo je znano, da ima uranovo rudo na raznih področjih. Menda so naj- pomembnejša ležišča v srednjeazijskem gorovju Kirgiške in Tadžiške republike ter v srednji Sibiriji, kjer so povsod primarna ležišča. Ob vznožju teh gorovij na primer v Ferganski kotlini, pa so sekundarna ležišča. Buclno področje iz srednje Sibirije se širi tudi v sosednjo LR Mongolijo. Potrošnjo je zelo težko določiti. Produkcijo uranometala so v letu 1956 ocenili na 14 do 15.000 ton. Znano je, da uranovo rudo izvažajo: Kanada, Južnoafriška unija. Belgijski Kongo in Češka. Prav tako je znano, da je potrošnja v ZDA in Veliki Britaniji večja od domače proizvodnje. Zaenkrat je svetovna proizvodnja nezadostna, saj bi na primer samo Velika Britanija potrebovala 5000 ton urana, torej eno četrtino vse svetovne proizvodnje. V ZDA je xačela obratovati velika atomska električna centrala, ki proizvaja električno energijo za potrebe četrtmilijonskega mesta Shippingport v Pennsylvaniji. — „Srce" te centrale je reaktor. Toplotna energija, ki jo dobijo s cepljenjem atomov v tem reaktorju, omogoča pridobivanje 100.000 kW električne energije. Na sliki vidimo zunanjo podobo te atomske centrale a transformatorji in raz-vodnim omrežjem. Energetska proizvodn j a . V posameznih deželah je potreba po energiji iz nuklearnih virov zelo različna. V ZDA in Kanadi teh potreb ni zaradi obilice ostalih energetskih virov. V Veliki Britaniji pa je potreba po nuklearni energiji naravnost nujna. Podobno velja za Italijo in za nekatere druge evropske dežele. V Evropi je namreč energetski primanjkljaj enak 110 milij. ton premoga. Do leta 1975 [>a se bo ta primanjkljaj povečal na 290 milij. ton premoga. Prav tako računajo, da bodo v večini evropskih držav zaloge hidroelektrike izčrpane prej ko v 20 letih. Zato računajo, da bi v desetih letih bilo potrebno v Evropi pridobiti že 15 milijonov k\V jedrske elektrike. Danes moremo računati, da se na svetu proizvaja že nad 1 milij. k\V atomske elektrike za gospodarske namene. Od tega samo v SZ 80o/o. 15 Za prihodnji dve leti pa naj bi se ta proizvodnja dvignila že na okoli pet milijonov k\V. Seveda pa bo tudi ta svetov na proizvodnja atomske elektrike še zelo skromna, manjša na primer od proizvodnje hidro in termoelektrike v naši državi. Kolikšna je proizvodnja nuklearne energije na svetu v začetku leta 1957, moremo sklepati po dosedanjem razvoju atomskih reaktorjev po naslednji tabeli: Reaktorji Reaktorji Reaktorji v pogonu za raziskovanja vgradnji SZ ? ? ? ZDA 53 43 17 Velika Britanija 10 6 5 Francija 3 2 2 Kanada 2 3 2 Švedska 1 2 1 Norveška 1 — — Švica 1 1 1 Indija 1 1 1 Belgija 1 1 — Zap. Nemčija — 9 — Vzh. Nemčija — 1 1 Japonska — 3 1 Italija — 3 — Nizozemska — 2 1 Avstralija — 2 1 Skupno 73 79 33 Tabela, ki sledi, pa nam kaže delovni program za razvoj atomske elektrike, ki so si ga zastavile posamezne države v zadnjem desetletju večinoma okrog 1945—50. leta. Predvideni stroški za posamezne atomske elektrarne, ki gredo v milijone in desetine milijonov ameriških dolarjev, nam zgovorno pričajo kolikšna znanstvena in tehnična koncentracija je potrebna za gradnjo te industrijske veje. Sov jetska zveza je dežela, ki ima doslej najpomembnejši program in največje rezultate. V začetku leta 1957 je proizvajala preko 800.000 k\V atomske elektrike. Do leta 1960 pa bodo jedrske elektrarne proizvajale že 2.5 mili j. k\V. Gre za dve veliki, dve srednji in štiri manjše atomske elektrarne. Velika Britanija si v zapadnem svetu v največji meri prizadeva za proizvodnjo atomske elektrike. V programu ima. da bi naprave dale leta 1965 šest milij. kW, kar bi pomenilo 20o/o vse električne energije. V letu 1975 predvidevajo zvišanje na 40o/0. Po zgraditvi prve elektrarne v Calder Hallu, bo začela obratovati leta 1958 druga v Chapel Crossu s 184.000 kW. Pet drugih elektrarn bo začelo obratovati v letih med 1960 in 1964. In sicer dve v severni Irski s po 500.000 kW, ena na Škotskem z 250 do 300.000 k\V in še dve drugi po 200 do 300.000 kW v Esse.vu in Gloucesters liireju. Kanada ima dva reaktorja (Chalk River), ki sta v pogonu od leta 1945 oziroma 1947. Na istem kraju grade dva druga raziskovalna reaktorja, tretjega pa grade v Ontariu z 20.000 kW. Spričo obilice ostalih energetskih virov Kanada zaenkrat ne teži k gradnji večjih reaktorjev. Tudi ZDA ne tarejo energetske težave. V Shippingportu je začel delati reaktor leta 1958 z zmogljivostjo 60.000 kW. V Indian Po in tu je predviden reaktor za leto 1960 s 140.000 kW. Podoben reaktor za elektrarno s 100.000 kW bodo zgradili v Lagoon Beachu. i Po „New York Journal of Comerce, nov. 1957" so v ZDA zgradili oziroma pripravljajo naslednje atomske elektrarne: V Južni Kaliforniji so že zgradili atomsko elektrarno, ki daje 6.500 kW. Prvo večjo atomsko elektrarno pa grade v Pensilv atriji in Ix> leta 1958 dajala 60.000 k\V. Do leta I960 pa bodo začele obratovati še tri večje elektrarne. V Illinoisu s 180.000 kW, SZ od New Yorka z 275.000 k\V in v Monrou s 100.000 k\V. Poleg tega vladnega programa bodo v prihodnjih letih začele obratovati atomske elektrarne, ki jih grade družbe. Tako bo družba Pennsylvania "s Power and Light Company" zgradila atomsko elektrarno s 150.000 kW do leta 1963. Družba „Wolverine Electric Corporation" bo zgradila elektrarno z 10.000 k\V do leta 1961. „Yankee Electric Company" gradi elektrarno z okoli 10.000 k\V, ki bo dograjena do leta 1961. „Consumers Public Power" pa bo do leta 1962 zgradilo reaktor s 75.000 k\V. Francija gradi nuklearne naprave v Mar-oeouleu. Naprava z oznako Gj je že dala električno energijo za poskusnjo oktobra leta 1956. V bistvu pa je Gt plutonigenska naprava, ki bi naj oskrbovala s plutonijem bodoče centrale. Leta 1957 je G, dala 15 kg plutonija, v letu 1958 pa mota dati 100 kg. Prvo nuklearno elektrarno gradijo v Avoinu pri Chinomu s 60.000 k\V. dogradili jo bodo leta 1959. Japonska ima že od marca 1957 reaktor blizu Tokia, v načrtu pa imajo še tri elektrarne po 20 do 65.000 k\V. Indija je prva azijska država, ki je v avgusta 1956 spravila v pogon napravo na pretvarjanje atomske energije v električno v Trom-blavu pri Bombayu. Druga raziskovalna naprava pa je v gradnji. Do leta 1961—62 pa nameravajo imeti v Ahmedabadu jedrsko elektrarno s 60 do 100.000 k\V. Švedska ima raziskovalni reaktor blizu Stockholma, drugi je v gradnji pri Studsvigu, sedem pa jih imajo še v načrtu. Norveška se pripravlja na gradnjo reaktorja v Haldenu za potrebe tovarne celuloze. Belgija ima raziskovalni reaktor v Nolu, drugega pa nameravajo zgraditi v letu 1958. Nameravali so zgraditi reaktor v Laekenu v zvezi s svetovno razstavo. 16 ATOMSKI REAKTORJI Država, kraj Toplotna moč v k\V Elcktr. inoč Toplotni izk. v k\V v o/o Stroški v mili j. Leto dograditve V 1 a d n i program Shippingport, Pennsyh ania 230 000 60 000 26 95i 1957 Lemont, Illinois 20 000 5 000 25 17 1956 Chicago, Illinois 62 000 15 000 24 17,7 1958 Oak Ilidge, Tennessee 10 000 2 000 20 33 1956 Santa Susana, California 20 000 ni za elcktr. energ. 10 1956 Oak Ilidge, Tennessee 65 000 16 000 24,8 44 1959 Fort Belvoir, Virginia 10 000 ? 18,3 2,1 1957 Area, in podmornica „Nautilus" — 15 do 18 000 — 25 1954 West Milton in podmornica „Seawolf" — 10 do 12 500 — — 1955 Industrijski program Buchanan, New York 500 000 250 000 32 55 1960 Molton, Illinois 670 000 180 000 25 45 1960 Michigan 300 000 100 000 33 54 1959 Downey, Coin minis, Nebraska — 75 000 30 24 1958 Howe, Massachustts — 100 000 — 25 1958 Elk lliver, Minneapolis — 22 000 — — 1959 Pennsylvania — 150 000 — — 1962 KANADA Joachim, Ottawa lliver — 20 000 — — 1958 VELIKA BRITANIJA Calder Hall „A", Cumberland — 92 000 — 57,5 1956 Calder Hall „A", Cumberland — 200 000 — ' — 1958 Dounrcay, Škotska 60 000 — — — 1959 Štiri elektrarne po dva reaktorja — 400 do 800 000 — — 1960-61 štiri elektrarne — 600 do 900 000 — — 1963—65 FRANCIJA Marcoule, Gard 40 000 5 500 — — 1956 Marcoule, Gard 100 000 20 000 — — 1957 Saclay, Seine — — — — 1958 ITALIJA Mi lan o 10 000 — — 8 Severna Italija 80 000 — — — Južna Italija 80 000 — — 4 do 5 BELGIJA Nol, Bruxelles 11 000 — — 5 1958 NORVEŠKA Ilalden, Južna Norveška 10 000 — — — 1957 ŠVEDSKA Vasteras — 75 000 — 20 milij. šved. kron 1963 Srednja švedska — 100 000 — 20 milij. šved. kron 1963 Dve elektrarni — 90 000 — — 1963 SOVJETSKA ZVEZA Obinskojc 30 000 5 000 16,7 — 1954 ??? 400 000 200 000 25 — 1956 ??? — 2500 000 — — 1961 Zadnja tabela pa kaže razporeditev prvih žc zgrajenih atomskih elektrarn. Hkrati pa tudi, v koliki meri je bil gornji delovni program dejansko uresničen. 1 Dejanski stroški so znašali 121 milijonov dolarjev. 17 Država SOVJETSKA ZVEVA Obinskoje ??? ??? ZDA Shippingport,1 Pennsylvania VELIKA BRITANIJA Calder Haal KANADA Chalk River Leto dograditve 1954 1956 1957 Tip reaktorja Vrsta goriva Proiz. elektr. energ. v kW netto brutto ohlajevanje z vodo ohlajevanje z vodo in moderator ohlajevanje z vodo in grafitni moderator oplemeniteni uran 5 000 1 o/o oplemcnit. uran 390 000 1,2 o/o oplemenit. uran 375 000 1957 voda pod pritiskom oplemeniteni uran 60 000 okt. hlajenje s plinom, 1956 grafitni moderator naravni uran 1958—59 voda pod pritiskom naravni uran FRANCIJA E. D. F. Avione 1958—59 hlajenje a plinom, grafitni moderator naravni uran 7 000 420 000 400 000 45 000 20 000 60 000 1 Elektrarna jc začela obratovati leta 1958. To je prva večja industrijska atomska elektrarna. Ker so ob njej proučevali vrsto znanstvenih in tehničnih problemov jc električna energija, ki jo elektrarna proizvaja, zelo draga, povprečno desetkrat dražja od termo ali hidroelektrarn. Italija. Zaenkrat gradijo raziskovalni reaktor ol> Laffu Mancriore. ki bo* začel letos obra- O co tovati. Pripravljene pa imajo načrte za štiri reaktorje. V letu 196/) računajo na energetski primanjkljaj 1.4 milij. T\Vh. Za kritje tega bo Italija potrebovala 0,6 G\V jedrske energije. Z a p a d n a Nemčija, ki zaenkrat mirna pravice do atomske industrije, že izdeluje načrte ter znanstveno in tehnično dokumentacijo. Tako bo v proračunu za leto 1956—57 posvetili temu raziskovanju 37 milijard. Nemčija kopiči težko vodo, njena industrija pa se pripravlja za gradnjo atomskih elektrarn. Za sedaj izdeluje poveznike (steklene posode za pline), pripravlja pa se na izdelovanje kotlov ter ladijskih in letalskih motorjev na atomski pogon. Govore celo o ¡napravah za proizvodnjo jedrske elektrike v številnih krajih (Karlsrube, Koln, Frankfurt itd.). Najprej Lodo zgradili reaktor v Dusseldorfu, a leta 1970 naj bi imeli že 15 atomskih elektrarn. Ostale države imajo kvečjemu le majhne raziskovalne reaktorje, oziroma jih šele pripravljajo. Tako je tudi Jugoslavija zgradila v Vinči reaktor z močjo 6.500 k\V. Grčija je na primer letos naročila reaktor v ZDA, ki ga bodo posta-\ili blizu Aten. Napačno bi bilo misliti, da je razvoj nuklearnih naprav odvisen le od biogastva radioaktivnih rud. Saj vemo, da smo že doslej imeli številne države z velikim rudnim in energetskim bogastvom, pa so bile vseeno brez industrije. To velja seveda v še večji meri za nuklearno industrijo, ki terja še mnogo več finančne in tehnična koncentracije kot dosedanje industrijske panoge. Ker vsebujejo uranove rude zelo majhen odstotek urana, je pridobivanje le-tega precej težavno. Zato je uran zelo drag, čeprav so radioaktivne rude same razmeroma poceni. Glavni del stroškov zahteva namreč predelava, koncentracija in oplemenitenje rude, zlasti pa scparacija izotopov. Drage so tudi naprave za pridobivanje težke vode. Kilogram urana, ki vsebuje 20o/o aktivnega urana, prodajajo v ZDA po 25.000 am. dolarjev, tona navadnega urana pa velja 40.000 dolarjev. ZDA uporabijo letno 40 milijonov k\V električne energije za pridobivanje urana! To pa še ni vse. Industrija mora poleg tega pripraviti težko vodo, berilij, cirkonij, ogromno jekla in cementa. Potrebne so razne telekomandne naprave, naprave za avtomatizacijo, pa še cela vrsta dragih in preciznih aparatov. Zato res ni čuda, da zmorejo gradnjo industrijskih reaktorjev le najmočnejše države. Ker pa tudi ostale države nočejo zaostajati, si pomagajo z združenimi močmi. Tako se je rodil tudi Evratom. Ta načrt, ki je bil osnovan maja leta 1957, poudarja, kako nujno je za Evropo, da si hitro oskrbi nuklearno elektriko, drugače bo energetski primanjkljaj dosegel v letu 1970 30o/o. Ta načrt predvideva, da bi v 10 letih narasla proizvodnja nuklearne elektrike ¡na 15 milij. k\V, kar bi zagotovilo energetsko stabilizacijo. Ta proizvodnja bi ustrezala 165 milij. ton premoga. Ev ratom dokazuje, da so evropske države, ki pri tem načrtu sodelujejo (Francija, Italija, Zap. Nemčija in Benelux) zavedajo, da je tak načrt le malo uresničljiv zgolj z lastnimi napori, temveč da je potrebno tudi sodelovanje Velike Britanije, ZDA 18 in Kanade. Eden izmed osnovnih problemov Ev-ratoma je v tem, da bi separacija izotopov in urana, ki bi ga pridobivali v okviru tega načrta, bil dva do trikrat dražji, kot ga lahko nudijo ZDA. Atomsko energijo skušajo uporabljati tudi za pogon prometnih sredstev'. V ZDA so zgradili osem atomskih podmornic, grade pa že tudi prvo potniško ladjo z 12.000 BRT, ki jo l>odo «plovili leta 1959 in bo veljala 42 milijonov ameri-kamskih dolarjev! Tudi SZ je zgradila "prvo atomsko ladjo in to ledolomilec „Lenin", ki porabi namesto 100 ton premoga le 45 gramov urana. V tem tekmovanju tudi Velika Britanija, ki je bila vse do druge svetovne vojne prva pomorska velesila, noče zaostajati. Sedaj gradi reaktor za podmornico, ki jo bodo splovili leta 1960. Četrta država, ki se loteva gradnje atomske ladje (tankerja) pa je Japonska. Ladje na atomski pogon imajo pred do seda-danjimi seveda vrsto prednosti. Predvsem potrebujejo manj prostora za gorivo, zmorejo neprimerno daljše neprekinjene vožnje, so hitrejše, so pa sevekla zaenkrat silno drage. Poleg atomskih lalclij pa pripravljajo tudi letala na atomski pogon. Brez dvoma bo atomska energija sprožila tudi v razvoju prometnih sredstev pravo revolucijo. Uporabo radioaktivnih snovi uvajajo tudi v zdravstvu, kmetijstvu, tehniki in znanstvenem raziskovanju. Teh snovi — izotopov — je dovolj na razpolago, saj gre tu pravzaprav za pepel jedrskega gorenja, za odpadne snovi iz reaktorjev, s katerimi niti ne vedo, kam bji z njimi, da bi preprečili škodljivo žarčenje. V ZDA zalaga na primer manjši poizkusim reaktor s 3.500 k\V vso Ameriko z vsemi izotopi, ki jih potrebujejo v znanosti, zdravstvu, kmetijstvu itd. Tako bo na % primer jugoslovanski reaktor v Vinči z močjo 6.500 kW dajal več ko dovolj izotopov za vse naše potrebe. Zaenkrat se atomska industrija razvija prvenstveno za vojne namene. Prav zaradi tega doživlja tolikšen vzpon. Nasprotno pa se uporaba atomske energije v miroljubne namene razvija več ali manj v senci te vojne industrije. Trdno upamo, da se bo v bodoče to razmerje vedno bolj spreminjalo v korist miroljubnega razvoja človeštva. Za izkoriščanje atomske energije oziroma elektrike je značilno, da je potrebna izredna znanstvena, tehnična in finančna koncentraicja, ki jo zmorejo zaenkrat le redke države. V nasprotju s tem je izkoriščanje starejših energetskih virov enostavnejše. Sploh je izkoriščanje vsakega novejšega energetskega vira ne le težavnejše, temveč ima tudi večje geografske učinke. To velja že za moderno velikopotezno izkoriščanje hidroenergije, še bolj za nafto, v največji meri pa se obeta to za izkoriščanje atomske energije. To je geografsko zelo pomembno, ker se s tem pospešujeta finančna in tehnična koncentracija in s tem tudi gospodarska oziroma politična premoč vedno manjšega števila držav. Tako se razlike med večjimi in manjšimi državami še bolj poglabljajo. Zaenkrat je značilno tudi to. da grade atomske elektrarne predvsem tam, kjer je koncentrirana velika potrošnja električne energije. S tem pa se seveda še bolj pospešuje koncentracija industrije. Kako bo v bodoče vplivala uporaba atomske elektrike na razmeščanje industrije in na razvoj posameznih industrijskih panog, pa je zaenkrat težko reči kaj več. Bržkone pa bodo tehnične novosti jedrske elektrike dopuščale veliko decentralizacijo industrije, podobno kot že pri dosedanjih virih električne energije. VIRI 1. Atomvvirtschaft, Berlin, 1956. 2. Atom und Strom, Berlin, 1957, II. 3. Images économiques du monde, Paris, 1957. Prof. Mavricij Zgonik j^gj ^pg^ k ocenjevanju geografskega znanja (Nadaljevanje) 5. Kateri aspekti so še, na katere mora paziti učitelj-geograf pri preverjanju in ocenjevanju? Po težini bi rekel, da mora učenec pri vsem tem še obvladati kartografsko pismenost. Brez tega njegovo geografsko „znanje;< s epa. Ta zahtevnost je zelo važna, saj izhaja že iz prvega pogoja, ki smo ga v začetku ugotovili. Ce hoče učenec imeti jasno predstavo o površini in prostoru, mora obvladati tudi kartografsko pismenost. Za sleherni geografski predmet in pojav oziroma geografsko dejstvo na določeni ze- meljski površini, ki o njem sliši, mora tudi primerno vedeti, kje je na zemljevidu ozir. atlasu. Le v tem slučaju je zagotovljeno njegovo trajno znanje.6 S časom bo pozabil različna imena, statistične in vrednostne podatke, v zavesti pa si bo ohranil kartografsko predstavo. To zahteva od učenca, da se uči geografijo ob karti in da si dela primerne risbe, obrise, črteže, skice, karto-grame, diagrame in grafikone. Obvladanje kar- 6 M. Zgoiiik: O uporabi zemljevida v Soli in doma. Geogr. obzornik II/4. 19 —. tografeke pismenosti in aplikacijo geografskih spoznanj nanjo moremo in moramo zahtevati od učencev in dijakov sleherne stopnje. Učenec mora na koncu o h vez in e šole znati citati geografsko karto. To spada k nujnosti modernega življenja. S čitanjem karte razumem praktično uporabljanje karte na terenu, s pravilno interpretacijo kartografskih elementov in znakov ter njihovo aplikacijo na teren. S čitanjem karte si predstavljamo razumevanje vsebine k a r t e. Poglejmo konkretno! Učenec 5. razreda osemletke mora znati karto pravilno orientirati ¡na terenu, določevati dolžinske razdalje po določenem merilu, relativno in absolutno višino ter ugotavljati na osnovi izohips ter barvne lestvice oziroma črtkanja. oblike vzpetin, njihov nagib in značaj reliefa. Tolmačiti mora znati najobičajnejše konvencionalne znake, katerih obseg raste v višjih razredih. Kdor vsega tega ne zmore še v 8. razredu osemletke, — da ne govorimo o višji gimnaziji in srednjih strokovnih šolah. — ne zasluži pozitivne ooenc. Razumljivo pa je, da vsega tega učitelj ne more pričakovati od svojih učencev, tudi od dobrih ne, če tega ni p r e j z razredom vadil, če otroci karte niso uporabljali. S kartografskimi vajami moramo začeti dovolj zgodaj in to v vsakem razredu poglablja jmo. Čitanja in risanja karte ne smemo omejiti na eno učno temo in tudi ne na eno leto, temveč ga moramo vaditi še od tretjega razreda osemletne šole dalje.7 Kar smo ugotovili za osemletne Šole, velja še bolj za šole druge stopnje. Tudi tu ugotavljamo |>ogosto težke primere geografskega neznanja. Pripomnil pa bi, da moramo ločili resnično neznanje od trenutne optične neorientiranosti in zmedenosti na karti. Rodimo v tem slučaju potrpežljiv pedagogi in s stranskimi vprašanji ugo-tavijajmo stvarnost! Seveda, sunt denique fines! Mnenja sem, da imamo pravico zahtevati od dijaka višje gimnazije, da mora brez nadaljnjega poznati na zemljevidu ali atlasu kateregakoli merila lokacijo in geografsko lego najvažnejših in najobičajnejših geografskih topografskih imen gorovij, rek. otokov, morij, dežel, držav in mest. Zanimivo bi bilo eksperimentalno ugotoviti, kolik odstotek sedmošolcev ali osmoŠolcev bi takoj našel na karti na primer Falklandske otoke, Tasmamijo, Aleute, Kyenlun, Gate, Irtiš, Rio Negro, Mczeto, Reskide, Porurje, Vzh. Pakistan? Kolik odstotek šestošolocv ali učiteljiščnikov 2. ali 3 letnika bi Aedel takoj povedati, katera morja oblivajo Singapur, Šanghaj, Oman, Durban, skozi katere dežele tečejo reke Parana, Medam. Jcni-sej itd.? Ncodpustljivo bi bilo, če bi višješolec ne vedel pri obravnavanju geografske, zgodovinske ali katerekoli druge tematike, kje je Bretanja, 7 Glej navodila o izvajanju novega učnega načrta za prve tri razrede osemletne obvezne iole. Objave Sveta za šolstvo LRS, VIII./5. kje Kornvval, Ognjena zemlja ali Gvajana, kje je Anatolija ali Nigerija! V zvezi s to zahtevnostjo še o nečem. Pri ocenjevanju geografskega znanja smo pogosto v dilemi, kako oceniti učenčeve odgovore oz. njegovo reprodukcijo, če obvlada določeno učivo ali v šoli obdelano določeno učno temo, pa kartografsko odpove v prej omenjenem smislu. Tu ne mislim nakazati norme, ker bi bilo to zelo tvegano, saj je treba učenca oz. njegove odgovore pretehtati kot celoto. Vendar pa bi se nagibal k temu, da ne more dobiti višješolec dobre ocene, če re3 ne obvlada kartografske pismenosti. Četudi res ne gre pri vsem tem, da bi moral biti živ geografski leksikon, vendar življenje pričakuje od njega, da brezpogojno zna geografsko locirati in opredeliti najobičajnejše geografske predmete in da jih ne išče na karti drugod, kot samo tam, kjer v resnici so. Imena povežimo s celokupno problematiko in kavzalnim načinom opazovanja! Obširno topografsko znanje še ni nikakršno merilo za geografsko izobrazbo! V obilni topografiji ravna jmo pametno: čim bolj oddaljena je pokrajina, tem manj topografskih imen! Daleč smo od tega. da bi zahtevali od učenca in tako tudi od geografa, da zna na pamet čim več imen in številk o prebivalstvu, proizvodnji, vrednosti itd. To dobi v vsakem žepnem atlantu in statističnem priročniku. Zato res ni treba biti geograf. Vendar pa nekaj praktičnega znanja mora učenec pokazati, kajti to zahteva od njega življenje. Zato menim, da mora učenec, ki konča obvezno šolo, še bolj pa tisti, ki konča srednjo stopnjo šole, poznati najobičajnejše geografske objekte, najpogostejša geografska imena in jih pravilno prostorno razmestiti. i 6. Tesno s kartografsko pismenostjo je geografska pismenost. Na čim višji stopnji je učenec, tem bolj jo mora praktično obvladati, tako horizontalno, kakor vertikalno. Obstojajo nekatera geografska spoznanja, ki jih imamo pravico zahtevati od učencev in jih celo postavljati kot kriterij za dosego pozitivne ocene. Koliko in v kakšnem obsegu, je težko povedati in bi se to moralo ugotoviti po temeljitem študiju na osnovi eksperimentalne metode. Važno besedo bi imela pri končni redakciji tudi eksperimentalna pedagogika. Vsekakor je to odvisno prvenstveno od učitelja samega, oziroma od njegovega kvalitetnega posredovanja. Kljub temu bi si upal postaviti sledečo stimulacijo: Vsa tista spoznanja oziroma dejstva geografskih pojavov in procesov, iti a katerih slonijo in o v a geografska s p o z nanju, mora učenec poznati. Ce jih pove v ;neurejeni obliki in s pomočjo učitelja, torej dokaj nesamostojno, zasluži zadostno oceno. Tako na primer sodim, di bi moral učenec višje stopnje osemletne šole znati sledeče: geografske koordinate, osnove astronomije, dnevno in letno navidezno gibanje Sonca ter njune posle- 20 dicc, notacijo in revolucijo Zemlje. letne čase, nastajanje padavin in vetrov, poznati činitelje, ki vplivajo na vreme in klimo, ločiti mora osnovne klimatične in vegetacijske pasove, poznati elemente vremena in vremensko karto, osnovno razporeditev ljudstev, ras in narodov. Dalje mora poznati najnujnejšo geografsko terminologijo,8 kakor sta geografska širina in dolžina, absolutno in relativno višino, razvodje in porečje, tipične oblike vzpetin, depresijo, talno vodo in arteški studenec, tek toni ko, vulkansko delovanje, erozijo, denudacijo, tundro, stepo, savano, oaze. trope, subtrope itd., itd. Vzemimo primer iz regionalne geografije Južne Amerike ali Južnovzhodne Avstralije. Učenec pravilno podaja razporeditev njenih podnebnih in vegetacijskih pasov v smeri od S proti J, od tropske vegetacijske oblike na S ob Carpeii-tarijskem zalivu ter umerjenejših oblik na Tas-maniji. Pri poglobljenem ugotavljanju o vzrokih take razporeditve se pokaže, da učenec ne ve, da je razporeditev na južni hemisferi obratna od severne. Učitelj pri tem z lahkoto konstatira, da ne pozna osnov astronomije pri posledicah zemeljske revolucije, oziroma pri drugačni razporeditvi sončnih žarkov na južni pohiti. Menim, da tak višješolcc ne more dobiti ocene odlično, četudi ostalo snov obvlada. 7. Pri ocenjevanju ocenjujemo prvenstveno znanje, to se pravi določen obseg snovi, dejstev in spoznanj; to je res. Toda samo to Se ne more zadostovali za boljšo oceno. Samo suho znanje je premalo! Pri ocenjevanju se oziraj-mo tudi na navade in veščine. Ni dovolj samo učivo določene snovi oziroma učne enote, samo suha materija. Znanje, ki si ga je učenec osvojil, mora pokazati tudi praktično ! Učitelj geografije mora zato pri ocenjevanju geografskega znanja tudi paziti, ali zna učenec to znanje tudi samostojno uporabljati. Ive mehanična reprodukcija določene geografske snovi še ne more priklicati prav dobre ocene; učitelj se bo raje v tem slučaju odločil za dobro ali zadostno. Če smo v dvomu, kakšno oceno bi dali učencu, poskusimo ugotoviti, kako zna učenec naučeno gradivo povezati, kako ga z n a a s o c i i r a t i z najbližjimi in d r u -g i m i sorodnimi predmeti, zlasti pa, kako ga zna aplicirati na življenje.t Brez tega je učenčevo znanje formalno lahko odlično, dejansko pa zelo malo zadovoljivo. Ta vidik je za geografa, ki preverja in ocenjuje, izredno važen kažipot. Učenčeve odgovore in učenčevo znanje preverjamo tudi praktično na primernih vajah, ki jih vzamemo iz učbenika ali pa jih kar sami postavljamo. ---- 8 O nekaterih problemih geografske terminologije govori Silvo Kranjec, O naši geografski terminologiji, Sodobna pedagogika, IV./7—8. Učenec 7. razreda osemletne šole je pravilno opisal horizontalno členovitost Južne in Vzhodne Azije, omenil vsa važnejša morja in zalive, ki oblivajo ta del celine, vse važnejše polotoke in otoke. Ali pa je to njegovo znanje res trdno in uporabno, se bomo prepričali, če mu bomo dali še posebno vajo. Na primer: Kakšna morja in katera važnejša mesta bi videl na vožnji z ladjo od Beke do Sanghaja? Kje bi morala ladja, s katero se voziš, voziti z vso previdnostjo? Učenec govori o važnosti Panamskega prekopa — zlasti za ZDA. Ugotovimo temeljiteje to njegovo znanje s primernim primerjanjem poti skozi kanal in okoli Ognjene zemlje. V ta namen se poslužujemo zlasti metode k o m p a r a c i j e . Ta metoda je izredno uspešna ne samo pri posredovanju novih spoznanj, temveč tudi pri preverjanju in ocenjevanju geografskega znanja. To je geografska metoda par exce-lence! Načinov za uporabljanje tega primerjanja je izredno mnogo. Govoreč o važnosti Sueškega prekopa, se ne zadovoljujmo s formalno ugotovitvijo njegove geografske lokacije, njegovih tehničnih značilnosti, njegove prometne potencialnosti v BBT! Dijak višješolec naj nanj poveže tudi gospodarske in politične probleme Bližnjega vzhoda in Sredozemlja. Moderna geografija išče in analizira probleme! S primerjanjem njegove poti oziroma dolžine s potjo okoli Južne Afrike in skozi Panamski prekop bo njegova vrednost še bolj podčrtana. Izračunajmo dolžino London—Sidney po vseh treh morskih poteh in jih primerjajmo. Prikažimo to tudi grafično z linearno predstavo! Učenec mora biti sposoben, da to napravi v šoli ali doma, sam ali v skupini! S primerjanjem pričnimo že zgodaj. Metoda primerjanja je za geografa zlasti še nujna, ker izhaja iz nujnosti prvega pogoja za prav ilno ocenjevanje, namreč iz pogoja po površinski in prostorni predstavi. Metodo primerjanja bo učitelj (uporabljal že na nižji stopnji osemletne šole, četudi v skromnem geografskem obsegu. Ko obravnavamo v 4. razredu osemletke pri predmetu poznavanje pri rode in družbe posamezne slovenske regije ali gospodarsko-zemlje-pisna področja, zahlevajmo od boljših učencev, da znajo ugotoviti najvažnejše podobnosti, razlike in tipičnosti ter značilnosti posameznih geografskih prirodnih enot ali področij v svoji ožji in širši domačiji. Bazume se, da moramo na tej stopnji biti zadovoljni s skromnimi odgovori, takšnimi, ki ustrezajo učenčevi psihološki osnov i. Kar se tega tiče bi opozoril, da je lepa prilika uporabljati to metodo pri tistih učnih enotah iz zemljepisno gospodarskih področij, ki so fizično-geografsko nehomogene, in kjer so zaradi tega bistvene razlike. Vzemimo primer Pomurja, ki bi ga mogli razdeliti v tri oziroma štiri take manjše enote (Goričko, Ravensko z Dolenjskim, Mursko polje in gričevnati svet okoli Radgone in Kapele). Učenec 8. razreda osemletke, ki podaja n. pr. geografsko sliko mariborskega Podravja, ima lepo možnost podčrtali tipičnosti in razlike v primerjavi njegovih mikroregij (Dravska dolina, Pohorje, Kozjak, Dravsko polje, Slovenske gorice itd.). Ce je učenec sposoben to storiti, si gotovo zasluži najboljšo oceno. Na čim višji stopnji smo, tem globlja naj bo primerjava z namenom, da izluščimo vse osnove bistvene značilnosti in tipičnosti, da odkrijemo bistvene činitelje določenega pojava ali procesa. Za odlično ali prav dobro oceno bo moral dijak višje gimnazije biti sposoben, da po obravnavi zemljepisno-gospodarskih značilnosti Severne in Južne Amerike, oziroma posameznih njunih geo-grafsko-gospodarskih področij, poda tudi glavne razlike med Anglosaško in Latinsko Ameriko v sintetični sliki ter da izlušči njune najvažnejše probleme! Poznavajoč gospodarske značilnosti posameznih dežel, ki obkrožajo Sredozemsko morje, pričakujemo od višješolca, da zna tudi podati sintetično sliko vsega Sredozemlja, oziroma nakazati one geografske in družbene činitelje, ki diktirajo takšno gospodarsko in kulturno življenje. 8. Geografsko znanje učencev preverjamo in ocenjujemo ne samo z njihovo verbalno reprodukcijo, temveč tudi s tem, da jim daje m o enostavne naloge, da zahtevamo od njih, da ponazorijo te odgovore grafično, s primernimi grafikoni, k a r -togrami, diagrami in skicami. Verbalno reproducirano učivo naj ponazori učene s s primerno risbo. Tako bo pokazal, ali ima adekvatno, pravo predstavo za posamezne geografske pojme, pojave in spoznanja. To je zelo važen aspekt, ki naj bi ga imel pred očmi vsakdo, ki dela v šoli. Ne gre tu za risarsko natančnost in spretnost, temveč za sposobnost nazorno pre-dočiti konkreten pojav. Naša zahteva po ponazarjanju bo tem kvalitetnejša, čim bolj smo se sami potrudili, da smo posredovali nova spoznanja na soliden in nazoren način. Mislim, di ni pretirano zahtevati od drugo ali tretješalca, Id se uči regionalne geografije sveta, preprost konturni obris osnovnih elementov določene regije ali geograf-eko-gospodarske enote. S tem bo dokazal, da pojmuje osnovne zemljepisne prvine res geografsko, to je površinsko. Glede zahteve, da morajo znati učenci s preprostimi potezami narisati obris določenega zemljepisnega predmeta, regije, dežele, države, porečja, polotoka, orografske razporeditve reliefa, so med nami različna mnenja. V strahu, da ne bi otroka domu s skiciranjem in geografsko risbo preveč obremenjevali, smo šli zadnja leta mogoče le predaleč, ko mnogi učitelji v tem smislu ¡ničesar več ne zahtevajo. To vprašanje postavljam pred širši forum. Mnenja sem, da imamo ne samo pravico, temveč tudi dolžnost zahtevati zlasti od bolj šili učencev tako potrditev njihovega znanja. Seveda mora imeti to svoj didaktični namen. O tem je bilo govora tudi na zadnjem mednarodnem kongresu v Grenoblu in velika večina diskutantov se je strinjala s tako obliko dela, saj se to sklada z zahtevo po večjem laboratorijskem deTu in večji aktivizaciji ter sainodcjavnosti učencev. Razume se, da tako risanje ne sme biti le mehanično, daleč je to od famoznega mehaničnega prerisa-vanja, ki ga imamo vsi v tako slabem spominu. Glede učenčevega domačega dela v repro-duciranju karte ali posameznih njenih delov mora bili učitelj previden. Ne gre za reprodukcijo do zadnjih detajlov, ker bi bil v tem primeru zaposlen le s tehnično stranjo svojega dela in bi pozabil na geografske aspekte. Iver pa otrok ne dojema le z očmi, temveč tudi z roko, je vendar treba zaposliti tudi njegovo motorno aktivnost, zato bomo terjali od njega, da zna napraviti v glavnih linijah shematičen obris, (obalne črte, glavno rečno omrežje, potek gorovij). S tem se strinjajo tudi zaključki mednarodnega kongresa, ki je bil v Kanadi pod pokroviteljstvom UNESCa leta 1950.9 Učenca je treba zaposliti tako, da bo čim aktivneje sodeloval pri učnovzgojnem procesu. S to splošno zahtevnostjo modernega pouka se moramo sprijaznili. Če bomo sami posredovali razna spoznanja v tem smislu in sami čim bolj uporabljali kredo, skico in sploh metodo nazornosti, tem bolj bomo lahko zahtevali to tudi od učencev. V 8. razredu osemletke obravnavamo klima-tične razmere posameznih jugoslovanskih pokrajin. Pri poglavju o hidroenergetskih virih naše države oziroma še preje, pri hidrografiji, ugotavljamo različne vodne režime naših jugoslovanskih rek. Ali ni najbolje, da predočimo te bistvene razlike z diagrami. Podnebna krivulja za Ljubljano, Dubrovnik, Sombor, Sarajevo bo pokazala njihove bistvene značilnosti. Krivulja vodnega režima Drave v primerjavi s krivuljami Soče ali Neretve bo nadvse ilustrativna in poučna. Zakaj bi tega ne mogli zahtevati tudi od učencev na primerni stopnji? Pri regionalni geografiji indije obravnavamo tudi monsunsko podnebje, primeren diagram ga bo še bolj osvetlil! Na podoben način naj pokažejo učenci s primernimi diagrami, kartogrami in grafikoni proizvodnjo, zunanjo trgovino, razvoj določene gospodarske panoge, demografsko gibanje itd. Vsega tega ne smemo zanemarjati. Raje manj verbalnega teksta, pa več dokumentacije, ki naj vodi učenca k razmišljanju. Prisilimo učence, da bodo razmišljali, opazovali» primerjali, ugotavljali in sklepali! 9. Na koncu naj omenim tudi to, da bomo morali v tem smislu spremeniti tudi naše učbe-nnike in iiiaše šolsko delo sploh. Nas vse skupaj še preveč bremeni stara dediščina verbalisticne natrpanosti. To delamo v naših „predavanjih", tako tudi postopamo pri preverjanju in ocenjevanju. , | 0 L' UNESCO et son programme (La classe de géo-grapliie au service de la compréhension intenationale, 1. 1951). 22 Na zapadli so v tem pogledu daleč pred nami. zlasti Francozi. Belgijci in Nizozemci. To sem imel priliko videti tudi na razstavi učil, ki so jo priredili zastopniki nekaterih držav na zadnjem kongresu v Grenoblu. Tako na primer so francoski geografski učbeniki neprimerno dražji od naših, zlasti jih odlikuje bogata nazornost in dokumentacija. Njihova odlika je tudi ta, da silijo učence k samostojnemu razmišljanju in iskanju problemov ter osnovnih značilnosti. Avtor jim ne servira vsega, temveč le najbistvenejše poteze, ostalo pa v spretnih in metodično premišljenih vprašanjih ter sugestijah zahteva od učencev, da jih odkrijejo sami. Poleg takih učbenikov imajo na zapadu še primerne delovne zvezke (cahiers de travaux, Ar-beitsheft). Vanje otroci pod vodstvom učitelja pišejo, dopolnjujejo, vnašajo imena in elemente, odgovarjajo, rišejo, skicirajo, šrafirajo, barvajo itd. Ali se ne bi tudi mi zamislili nad tem? Učenci, ki tako sprejemajo nove zemljepisne pojme in spoznanja ter predstave, niso pasivni, temveč nasprotno — nadvse aktivni! Pri ocenjevanju se bo moral učitelj posluževati istih prijemov in oblik dela. Ne mislim s tem reči, da je možno pri nas preiti čez noč k takim modernim oblikam samodejav-nosti: objektivni razlogi marsikje tega ne dovoljujejo. Vsekakor pa nam mora biti to cilj, ki naj bi mu šli naproti. irr. Ob koncu tega razmotrivanja zaradi večje jasnosti še nekaj opomb: Marsikdo, ki se je zamislil nad temi mojimi sugestijami in nasveti za pravilno ocenjevanje, se ne l>o strinjal s tem, češ da se danes to ne da izvajati, da so kriteriji, ki jih navajam, prezahtevni. Ce bi vise to zahtevah od učencev, zlasti od onih na obvezni šoli, bi le majhen procent zadovoljil. Res je tako! Tudi meni se zdijo te zahteve trenutno mogoče prezahtevne in drži. da bi jih marsikje ne mogli izvajati. C lede na te in druge podobne pomisleke bi omenil sledeče: 1. Aspekti, ki sem jih omenil za pravilno preverjanje in ocenjevanje, niso izvedljivi povsod na enak način, na isti stopnji i in v istem obsegu. 2. Vedno in povsod moramo tudi pri preverjanju in ocenjevanju upoštevati poleg učno vzgojnih smotrov predmeta oziroma učne enote tudi psihološke osnove. i 3. Le z enim pogojem bomo mogli tudi pri preverjanju in ocenjevanju geografskega znanja upoštevati vidike, o katerih sem prej govoril: tudi sami moramo uporabljati v razredu take oblike in take metode d e -1 a, tudi sami moramo svoj razred pri šolskem in domačem delu izobraževati in vzgajati tako, kakor to zahtevajo splošni didaktični in učno-vzgojni smotri predmeta. Glede ocenjevanja samega pa še tole: vzgaja j-mo učence in starše k temu, da ne bodo hlastali po oceni kot taki, da se ne bodo učili zaradi ocene same, temveč da si bodo želeli resnega, uporabnega in življenjskega znanja! 4. V kolikor pa danes še marsikdo od nas iz katerega koli oprav ičenega razloga ne more tako delati, moramo pa vendarle stremeti za tem, da usmerimo svoj način dela prav v tem smislu. Včasih nam manjka navdušenja in tudi tveganja. Naj nam ne bo v tolažbo ali opravičilo, ko še mnogi vztrajamo pri starih oblikah dela, dejstvo, da stojijo pred takimi težavami in problemi tudi drugod. Bodi nam v vzpodbudo to, da že marsikje preko meja uspešno začenjajo z delom v smislu pobud in vidikov, o katerih sem govoril prej. V uspehe ne dvomimo! Le tako bo učenčevo znanje doživljcno, trdno irn življenjsko uporabno. Geografija sama se bo zaradi svoje velike intelektualne, socialne in internacionalne vloge močno uveljavila kot moderna veda z globokimi učnovzgojnimi vrednotami, uspešno pa bo tudi sodelovala pri uresničitvi smotrov naše reformirane šole. Darko Radinja Nove pobude za pouk geografije v gimnaziji Tretje leto že poteka, odkar se je s sedanjim učnim načrtom za geografijo v višji gimnaziji pofetavil geografski pouk v Sloveniji docela na n o v o osnovo. S tem je bil storjen prvi pomembnejši korak za afirmacijo družbene vloge geografije v šoli sami. ITkrati pa pomeni ta program koristen prispevek za reformirano šolo. Seilaj veljavni načrt skuša, kot vemo, v čim večji meri uvajati v srednjo šolo načela modeme geografije, njeno dinamičnost, kavzalnost, funkcionalnost itd. To pomeni, namesto deskripcije prikazovanje geografskih elementov, pojavov in procesov v genetični osvetlitvi, prostorski primerjavi in v medsebojni odvisnosti. V obrazložitvi toga načrta je poudarjeno, da je smoter geografskega pouka v višji gimnaziji predvsem v tem, da da dijaku to, kar imenujemo geografsko mišljenje. To pomeni, dati mlademu človeku ob ustreznem poznavanju geografskih dejstev sposobnost kompleksnega in samostojnega premo t rivan j a njihove medsebojne odvisnosti na širših geografskih področjih. S tem dobi dijak tudi sposobnost zdravega razsojanja o strukturi posameznih pokrajin, o njihovih prirodnogeogra f-skih, družbenogeografškili, socialnih in političnih svojstvih in silnicah, ki se v teh uveljavljajo. To je torej oblikov anje tistega duha in načina mišl jenja, s katerim bo mladi človek tehtneje presojal vso zapletenost vedno hitrejšega dogajanja v sodobnem svetu. Oboje, tako geografsko izobrazbo kakor geografsko kulturo, mora posredovati taka geografska vzgoja, ki že v metodičnem pogledu vseskozi zrcali kompleksnost in dialektično pov ezanost pojavov na zemeljski površini v celoti ali v posameznih regijah, domačih ali tujih. Sodobna geografska vzgoja mora torej v višji gimnaziji sloneti na širjenju geografske izobrazbe in na oblikovanju kompleksnega geografskega mišljenja hkrati. Predvsem pa geografski pouk v gimnaziji ne sme biti preprosta ponovitev geografije iz osemletne osnovne šole v razširjeni obliki, temveč mora biti njeno logično nadaljevanje z bistveno drugačno vsebino. Vse to je prav lepo, celo zelo navdušujoče, toda zavedati se je treba, da je vse to šele v učnem načrtu ne pa tudi v učbenikih, ki bi morali biti naslednji korak pri uresničevanju tega programa. Ti učbeniki se sicer sestavljajo za vse razrede višje gimnazije, toda zaenkrat jih še nimamo. Pa ne le to, da nimamo takih učbenikov, celo dosedanjih na knjižnem trgu ni več dobiti. Vendar tudi z ustreznimi učbeniki proces reformiranja še ne bo končan. Predvsem obstoja tale osnovni problem. Reformirani program z ustreznimi učbeniki zahteva namreč tudi nove učne metode, nove ustrezne načine dela v šoli pri učni uri sami. I11 tu se začenja najtežji del uresničevanje celotnega programa. Geografi se sicer brez pridržka strinjamo z izobrazbenim in vzgojnim programom geografskega pouka kakor ga označuje sedanji učni načrt. Imamo pa pri tem resne pomisleke glede uspešne realizacije tega načrta v šoli. Popolnoma jasno pa je, da je reformirani program geografije z dosedanjim načinom dela in poučevanja ne uresničljiv predvsem zaradi pomanjkanja časa, pa tudi zaradi nezadostnih ponazoril. Dosedanje število ur nikakor ne ustreza zahtevnosti sedanjega učnega načrta. Pomisliti pa moramo še na to, da se obeta celo zmanjšanje Ie-teh. Nujno je torej poiskati take načine dela v šoli, pri sami učni uri, da program vendarle obdelamo uspešno. Povsem jasno je, da se moramo pri pouku v višji gimnaziji znebiti deskriptivne geografije. — Zakaj in kako? Spoznavanje zemljepisnih podatkov in dejstev, skratka geografskega inventarja, ne jemlje le večine posamezne šolske ure, temveč brez dvoma zapušča pri nas tudi določen vtis neugodja, nekak občutek siromašenja geografije, občutek, da s tem nekako degradiramo geografijo kot izobrazbeno in vzgojno sredstvo, zlasti pa geografijo kot vedo. Ako smo namreč količkaj bolj zahtevni glede geografskega inventarja, potem nam zmanjkuje časa za osvetlitev in pojasnjevanje le-tega, za opozarjanje na medsebojne zveze, odnose in odvisnosti, skratka, za geografsko interpretacijo samo. Na ta način skoraj ne pridemo do tega, kar je bistvo geografskega pouka, pač pa ostajamo nekje na pol pota. Razen nas pa vse to ne zadovoljuje seveda tudi dijakov samih. Taka geografija ostaja pretežno memorativni predmet. Zadovoljevati more torej le dijake, ki so dobri spominski tipi, ne more pa zadovoljevati umsko bolj razgibanih dijakov. Smo torej pred dilemo. Poznavanje geografskega dokumentarija je potrebno, celo nujno, prav tako nujno in bistveno pa je osvetlevanje in razumevanje geografskih prooesov in njih kompleksov, kar je končno tudi glavni namen geografskega pouka. To drugo pa brez prvega ni mogoče. Geografski pouk je torej v bistvu sestavljen iz dveh delov, iz pripravljalnega dela, to je spoznavanja geografskega inventarja in iz drugega dela, ki pomeni jedro geografskega pouka, to je spoznavanja in razumevanja geograf škili prooesov in privajanja na geografski način dela in mišljenja. Toda za oboje v višji gimnaziji ni casa, po sedanjem učnem načrtu pa tudi ne mesta. Ce smo temeljiti v pripravljalnem delu, to je pri geografskem inventarju, skoraj ne pridemo do vsega tistega, kar je bistveno za geografski pouk. Ce pa prehitro preidemo na drugi del, bodi da prvo poenostavimo oziroma zanemarimo, potem nam celotno delo obvisi v zraku in je brez pravih temeljev. Potem je pravzaprav vse skupaj le besedičenje brez dokumentacije. Pri takem pouku pa se poleg neznanja odpira vrsta nevarnosti, saj mimogrede zdrknemo v geografski determinizem ali v banalno sosledje vzrokov in učinkov pa še morda v težnjo za posploševanjem, pretiranim poenostavljanjem, v površnost in podobno. Tako razčiščeni pojmi nas pravzaprav že usmerjajo na določene načine in oblike dela, ki se jih moremo posluževati, in s katerimi moremo doseči, da je vsebinsko in metodično težišče geografskega pouka kljub časovni stiski vendarle na drugem delu, torej na pravi geografiji. Se prej pa je zelo koristno, če primerjamo geografski pouk z nekdanjim poukom tujih jezikov. Tam je bil najbolj običajen spoznavni način nove sinovi ta, da so se dijaki doma najprej naučili besednega zaklada, da so se torej že doma seznanili s tisto snovjo, ki zahteva pač zgolj ine-morativno delo in jo tudi sami zmorejo. V šoli 24 pa potem preidejo k tistemu delu obravnavanja snovi, ki ji sami niso kos, torej k spoznavanju sintakse oziroma k spoznavanju zakonitosti jezika. Sistem učenja je pri jezikih torej že zdavnaj miselno diferenciran. V šoli se torej ,ne uče besed kot pojmov, ker bi bilo to le zgubijanje časa. pač pa se potem, ko že obvladajo besedni zaklad, uče te besede uporabljati v miselnih zvezah, torej uče se medsebojnega povezovanja posameznih besed v stavku, skratka vrednotenja le-teh in s tem zakonitosti in posebnosti jezika. Ta bežna primerjava nas vzpodbuja, da bi tudi pri geografskem pouku mogli zelo uspešno uporabljati podobne metode dela. Pri regionalni geografiji, torej v šestem, setl-mem in osmem razredu, je to najlaže. Dejansko more omenjeni pouk takole potekati: Ob koncu šolske ure opozorimo dijake na snov, ki jo bomo prihodnjo uro spoznavali, na primer to in to državo oziroma regijo, ki je last teh in teh držav. Zato je potrebno, da se do takrat seznanijo z ustreznim geografskim inventarjem. Kako to napravijo, pa jim pojasnimo že v začetku šolskega leta. Takrat jim posredujemo morda celo neko orientacijsko shemo, ki v tem primeru ne more biti škodljiva. Opozorimo jih torej, da se najprej seznanijo z lego geografske enote, z mejami in obliko, z velikostjo in sosedstvom, z glavnimi reliefnimi enotami, z osnovnim hidro-grafskim omrežjem, dalje z naselji, predvsem z lego in velikostjo največjih, da se seznanijo s prometno mrežo in podobno. Skratka, da se najprej spoznajo s tistim geografskim inventarjem, ki jim ga nudi zemljevid sam. Nato pa. da spoznajo tudi preostali geografski inventar, tako število in gostoto prebivalstva, osnovno gospodarsko strukturo, prevladujoče gospodarske panoge in podobno. Na ta način pripravimo dijake do tega, da doma zemljevid dejansko uporabljajo, tla dobe prostorsko predstavo in da zberejo najvažnejše podatke. Vse troje je zgolj stvar prizadevnosti in spominskega dela. zato bi bilo Škoda, da s tem zgubljamo v šoli dragoceni čas. S tako pripravljenimi dijaki lahko potem naslednjo uro takoj neposredno preidemo k bistvu geografskega pouka, torej k vrednotenju geografskega inventarja, k spoznavanju medsebojne zavisnosti posameznih geografskih pojavov, k spoznavanju pogojev, ki so sous t varili določeno pri-rodnografsko in družbenogeografsko strukturo pokrajine ali države. S tem pa jih hkrati tudi že učimo geografskega načina mišljenja in presojanja. Ob tem pa seveda moremo tudi dopolniti tiste stvarne podatke, ki se jih učenci še niso sami pridobili. S tem da dijaki že doma spoznajo osnovne podatke, se da odlično uporabljati razgovorna metoda, ki v tem primeru ni prisiljena, ker dijaki z določenim znan jem že razpolagajo, more se pa tudi neprisiljeno in mimogrede prev erjati njihovo domače tlelo. Taka metoda nikakor ne pomeni, da smo delo prevalili na dijake, temveč Ic to, da smo izvedli formalno in dejansko delitev spoznavnega procesa. Za gimnazijo, ki je izbirna šola, je to vsekakor ustrezno. Morda ne bo odveč, ako se seznanimo z nekaterimi izkušnjami pravkar označenega načina dela. Ko smo v posameznih razredih prešli na ta 6istem dela in temu ustrezno izpraševanje, smo opazili, da je zanimanje za pouk zlasti pri intelektualno bolj razgibanih dijakih neprimerno naraslo, tudi pri tistih, ki so bolj tehnično usmerjeni. Razmeroma slabši odziv pa je bil pri pretežno spominskih tipih. Slednjim se je tožilo po prejšnji geografiji, kjer se je dalo laže uspevati s sicer prizadevnim, vendar več ali manj mehaničnim učenjem. Skratka tisti del razreda, ki razumsko ni tako razgiban, se je teže ujel v ta |iovi način dela. Geografski pouk so šteli za zahtevnejši, za težji. In prav tega sem bil najbolj vesel. Saj mi je bil to dokaz, da smo s tem vendarle nekje na pravi poti. Seveda pa so se ob tej metodi pokazale tudi. določene pomanjkljivosti. Tak način dela zahteva namreč dobre zemljevide. Glede tega pa, kot vemo, razmere pri nas še niso zadovoljive. Najteže je to v osmem razredu. Bohinec-PIa-ninovega zemljevida Jugoslavije v merilu 1 : 1,500.000, ki sicer zelo ustreza, ni moč dobiti na knjižnem trgu. Zato bi bil nujno potreben ponatis. Druga težava takega pouka so učbeniki. V kolikor so, ne ustrezajo za tako metodo. Gradivo v učbeniku bi moralo biti vsebinsko in formalno razdeljeno kot je pri jezikovnih vadnicah. V prvem delu bi bile na kompleksen način prikazane ustrezne geografske enote (države ali regije). K vsakemu poglavju pa bi spadala posebej navedba geografskega inventarja, ali neposredno za opisom vsake enote ali pa v posebnem delu, na primer na koncu učbenika. Nekaj sorodnega so vokvirjeni povzetki v Zgo-nikovih učbenikih za nižjo gimnazijo, zlasti pa flešičeva Gospodarska geografija sveta, ki ima na koncu že nekaj najpomembnejših gospodarsko-statističnih tabel. Prednost na ta način prirejenih učbenikov bi bila v tem, da se pri prikazovanju geografskih enot laže izognemo deskripciji; da so učbeniki torej bolj geografski, hkrati pa tudi metodično bolj pregledni. Doslej sem dijake glede spoznavanja geografskega inventarja opozarjal na razne geografsko-statistične priročnike, predvsem na Potočnik-Zrimčev Svet v številkah in na Hrvatski geografski atlas, ki ima v prvem delu obilo pregledno podanih podatkov. To drugo delo dobro ustreza omenjeni metodi. Ko so se dijaki sami seznanjali z geografskim inventarjem in številčnimi podatki, so opazili razlike v virih in razlike v nazivih za posamezna geografska imena in v številčnih podatkih. S pojasnjevanjem teh razlik dosežemo to, 25 odarskih panog precej narasel, posebno pa v industriji in kmetijstvu. Razvoj proizvodnje spremlja naraščanje števila zaposlenih in povečanje produktivnosti dela hkrati. Pomemben korak v razvoju gospodarstva se kaže nadalje tudi v povečanem izvozu. Za gospodarski razvoj v preteklem letu je nadalje značilno tudi razširitev notranjega tržišča. V letu 1957 jc dosežen doslej največji porast narodnega dohodka. Po podatkih Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje jc znašal narodni dohodek lani 1800 milijard dinarjev, na prebivalca torej nekaj nad 100.000 dinarjev, kar je za 22o/0 več kot leta 1956. V industriji je bil leta 1957 dosežen 17o/0 porast glede na prejšnje leto. industrijska proizvodnja je torej trikrat večja kot leta 1939. Ta porast jc celo večji, kot ga predvideva Družbeni plan gospodarskega razvoja za obdobje 1957—1961, ki naj bi povprečno narasel za 11 o/0 letno. Na ugoden razvoj industrije jc vplivalo več činiteljev: boljše oskrbovanje s surovinami, obratovanje novih industrijskih objektov ter rekonstrukcije in razširjenih starejših objektov. V tem letu so stekle številne elektrarne, premogovniki, tovarne črne metalurgije, kemične industrije, tekstilne in prehrambene industrije. Porast proizvodnje v posameznih panogah nam kaže naslednja tabela (leto 1956 indeks 100): Elektroenergija 124 Premog 104 Nafta 129 Črna metalurgija 125 Barvna metalurgija 111 Nekovinska industrija 119 Kovinska industrija 117 Elektroindustrij a 135 Kemična industrija 118 Industrija gradbenega materiala 114 Lesna industrija 115 Papirna industrija 113 Tekstilna industrija 115 Industrija kož in obutve 114 Industrija gume 125 Grafična industrija 130 Prehrambena industrija 118 Tobačna industrija 85 V energetiki je najpomembnejši porast električne energije. Ta proizvodnja jc dosegla 6,25 milijard kWh. kar je za 1,2 milij. kWh več kot v letu 1956. Proizvodnja aluminija se jc povečala za 3.500 ton, proizvodnja jekla pa za 162.000 ton. S tem smo prvič presegli proizvodnjo en milijon ton jekla. Proizvodnja bakra se jc povečala za 15%. V industriji strojev jc dosežen naslednji porast. Proizvodnja kmetijskih strojev se je povečala za 22o/o, proizvodnja gradbenih strojev za 65*>/o, 9trojev za obdelavo kovin in lesa za 41 o/0 in ostalih strojev za 24o/0. V živilski industriji jc dosežen porast v vseh panogah. V proizvodnji sladkorja za 47»/o, v proizvodnji mesnih konzerv za 69o/o in ribjih konzerv za 40 o/o. Proizvodnja bombažnih tkanin se jc povečala za 13o/o, Volnenih za 22o/0, usnjene obutve za 20o/0, gumijaste za 24o/o. Kmetijska proizvodnja sc jc v celoti povečala za 35o/o. Največji porast jc dosežen pri pšenici in koruzi (doslej največja proizvodnja po vojni). V živinoreji pa je porast le 5o/o. Naraščanje proizvodnje v posaiu« znili kmetijskih panogah nam kaže naslednja tabela (1956 = 100): Poljedelstvo Sadjarstvo Vinogradništvo Živinoreja Domača obrt 164 191 140 105 146 Naraščanje kmetijske proizvodnje jc rezultat razlirjanja obdelovalne površine, ugodnih vremenskih razmer, povečanih investicij in višjega hektarskega donosa. Kljub dosedanjemu porastu pa s kmetijstvom še ne moremo biti zadovoljni. Obseg prometa sc je povečal za 15,1 o/o. Tovorni promet jc narasel za 18o/o, potniški pa za 80/0. Pri posameznih vrstah prometa je porast naslednji (1956 = 100): železniški promet 109, morski promet 128, rečni promet 134 in avtobusni promet 141. Povečani obseg prometa jc zaradi omejene kapacitete in zastarelega prevoznega parka, kar velja posebno za železniški promet kot osnovno vrsto prometa, precej oviral pravočasen prevoz. Ta panoga je se vedno dokaj ozko grlo našega gospodarstva. — Razširjena zunanja trgovina jc vplivala na obseg pomorskega prometa, njegova kapaciteta se jc v tem letu povečala za 95.400 HRT. V gradbeništvu sc je vrednost proizvodnje v letu 1957 povečala za 29o/o. Povečanje gre na račun večjih investicij, večje proizvodnje gradbenega materiala pa tudi zaradi nc- 30 navadno ugodnih vremenskih razmer, ki so omogočile podaljšano gradbeno sezono. V tem letu je tudi tehnična oprema prišla bolj do veljave. KI juh vsemu temu so gradbeni stroški šc vedno veliki, gradbeni termini pa predolgi. Zaradi povečane gradbene dejavnosti so nastale težave pri oskrbovanju z gradivom. Gradbena stroka še vedno zaostaja za razvojem ostalih gospodarskih panog. Število zaposlenih se je v tem letu povečalo za 177.000, kar je za 7,7o/o več kot v prejšnjem letu. S tem jc zaposlen ne lc tekoči prirastek, temveč se je še nadalje zmanjšal delež delovne sile v kmetijstvu. V posameznih panogah je število delovne sile sledeče: Industrija Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt in ostalo Skupni obseg zunanje trgovine jc bil leta 1957 za eno tretjino večji od prejšnjega leta. Na ta porast je vplivala povečana proizvodnja, večje investicijo in večja notranja potrošnja in razširitev gospodarskih odnosov z inozemstvom na splošno. Skupen izvoz je bil leta 1957 118,5 milijard dinarjev, (kar jc za 25.5 milijard dinarjev ali 22o/0 več kot v prejšnjem letu. Porast izvoza gre v glavnem na račun industrije (barvna metalurgija, kemična in lesna industrija, ladjedelništvo, kovinska in elektrotehnična industrija). Izvoz kmetijskih proizvodov je počasneje naraščal kot izvoz industrijskih izdelkov. V kmetijstvu se je povečal zlasti izvoz sadja, ki se je podvojil, pri živini pa je izvoz narasel le za 5"/o. Skupni uvoz jc znašal 198,4 milijarde, kar jc za 56,2 milij. ali 39o/o več kot v prejšnjem letu. V uvozu prevladuje reprodukcijski material, blago za osebno potrošnjo in živila. , ' >5j~|| Tekoči deficit zaradi večjega uvoza kot izvoza se je leta 1957 povečal v primerjavi s prejšnjim letom. Lastni devizni dohodki so v tem letu krili 80o/0 izdatkov tekočega zunanje-trgovinskega poslovanja. V zunanji trgovini zavzema Evropa in ZDA 87o/0 vse trgovine. V preteklem letu se je izmenjava povečala z vsemi kontinenti razen z Južno Ameriko. VIRI Savezni društveni plan za 1957, Jugoslovenski pregled, Beograd, 1958/1. Privreda v 1957 godiui, Jugoslovenski pregled, Beograd, 1958/2. Statistički godišnjak FNR.T, Beograd, 1956. Savezni društveni plan za 1958 godinu, Službeni list FNRJ, 1957/54. SLADKORNA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI Kultura sladkorne pese jc v našem kmetijstvu precej pomembna. Sladkorna pesa sodi namreč med intenzivne kulture, ki zaposlujejo veliko število delovne sile (1 ha sladkorne pese zahteva 80—90 delovnih dni, za ha pšenice pa jc potrebno lc 15 delovnih dni). Na sladkorno peso odpade 1% vse obdelane zemlje v Jugoslaviji. Vseh pri- delovalcev pa cenijo na 152.000. V sladkornih tovarnah pa jc zaposlcnk) v sezoni 7 do 8000 delovne sile. Leta 1957 so pridelovalci sladkorne pese dobili okoli 10 milijard dinarjev. Sladkorna pesa jc v poljedelstvu zelo pomembna, ker pospešuje intcnzifikacijo kmetijstva. Gojenje le kulture zahteva namreč boljšo odbelavo zemlje, večjo mehanizacijo in sploh naprednejšo agrotehniko. Posebno vlogo pa ima ta kultura za živinorejo, odpadki sladkornih tovarn služijo namreč za izdatno živinsko krmo. Sladkorno peso goje največ v Panonski nižini. V okviru Vojvodine, ki je glavno središče, so tri najpomembnejša področja v Bački (okrog Vrbasa, Crvenke in v SV Bački), kjer znaša delež sladkorne pese 4,5 o/o vse orne površine, dalje v Bana tu, kjer sta dve središči, eno v severnem in Irugo v južnem delu ter v Sremu, kjer je sploh eno .lajstarcjših področij te kulture. Sladkorna pesa je pomembna kultura šc v Slavoniji in Posavini, posebno okoli sladkornih tovarn v Osijeku, Vranjincm Vrhu in Županji. K slednji spada tudi pesno področje v Bosanski Posavini. V Varaždinskcm, Murskosoboškem in Ptujskem j>odročju je sladkorne pese mnogo manj. V Makedoniji, kjer so jo začeli gojiti šele pred nekaj leti, je gluvno središče v Pelagoniji, posebno okoli Bitole. Proizvodnja sladkorne pese jc v Jugoslaviji zelo ko-Icbala. Selc v zadnjih letih, od leta 1952 dalje, je opaziti ustaljen porast proizvodnje in hektarskega donosa. Leta 1957 jc bila dosežena največja proizvodnja z nad 2 milijonoma ton sladkorne pese. K temu je pripomogla boljša odbelava in večja uporaba umetnih gnojil. V zadnjem letu 6o uporabili na ha okoli 500 kg umetnih gnojil, kar je znatno več kot pri ostalih kulturah. Proizvodnja sladkorne pese sc je razvijala takole: Leto Površina v ha Proizvodnja v tonah 1930— -39 (povpr.) 35.000 616.000 1948 79.277 1,498.000 1949 89.455 1,095.000 1950 93.428 851.000 1951 100.450 1,937.000 1952 76.092 512.000 1953 84.224 1,514.000 1954 78.725 1,249.000 1955 69.500 1,380.000 1956 70.000 1,130.000 1957 83.000 2,020.000 Hektarski donos sc je v posameznih letih zelo spreminjal, od 86 do 200 stotov na ha. V zadnjih petih letih se veča in je leta 1957 dosegel celo 245 stotov, kar je za naše razmere prccej, v primerjavi z ostalimi evropskimi deželami pa 5e vedno premalo (Avstrija 320, Belgija 391, Danska 355, Francija 302, Zap. Nemčija 364, evropsko povprečje 275). , V Jugoslaviji je osem sladkornih tovarn (Crvenka, Vrbas, Zrenjanin, Cukarica, Cuprija, Osijck, Županja, Vra-njin Vrh), ki pa so vse že zelo zastarele. Vse, razen ene, so zgrajene med leti 1892 in 1912. Z rekostrukcijo in razširjanjem so začeli šele leta 1954. Po drugi vojni je bila zgrajena le tovarna v Županji, drugo pa dokončujejo v Bitoli. Zmogljivost tovarn je nezadostna zaradi izrazit^ 904.000 68.000 209.000 187.000 209.000 231.000 31 kampanjskega obratovanja v sezoni, ki traja povprečno dobre tri mesece. Zaenkrat si pomagamjb s podaljševanjem sezone cclo na 150 dni, pri tem pa sc seveda zmanjšuje rentabilnost predelave in trpi deloma cclo kvaliteta pese. Za razmestitev tovarn je značilno, da so sredi pesnih področij, vendar pa so ta premalo intenzivna. Zato jc oddaljenost pesnih polj od tovarn razmeroma velika. V letu 1956 je bila povprečna oddaljenost 67 km, pri posameznih tovarnah pa celo nad 100 km. Tudi proizvodnja sladkorja je v preteklosti zaradi neenakomerne proizvodnje sladkorne pese zelo kolebala: Leto Proizvodnja v tonah 1939 107.599 1946 70.745 1948 162.355 1950 84.939 1952 57.560 1954 132.099 1956 148.748 1957 235.260 Največ sladkorne pese prevažajo z železnico (77.8o/o), nato s cestnimi vozili (11,7o/o), najmanj pa po vodni poti (9,2o/0). Zadnje leto so nekatere tovarne transportirale 9 cestnimi vozili celo nad 40o/o sladkorne pese. Kamioni in traktorji sc vedno bolj nvclja\ ljajo pri neposrednem prevozu s polj do tovarne, pri čemer odpade pretovarjanje in sc s tem ohrani večja vrednost pese. Proizvodnja melase in rezancev znaša v zadnjih letih po 40.000 ton letno. Mclasa sc v glavnem uporablja za proizvodnjo špirita, suhi rezanci pa za živinsko krmo, deloma pa sc cclo izvažajo. Pred vojno je bila pri nas potrošnja sladkorja 6 kg na prebivalca, leta 1956 sc je dvignila na 11 kg,-vendar jc to komaj slaba polovica evropskega povprečja. Sladkor se uporablja v glavnem neposredno v gospodinjstvu, zelo malo pa za reprodukcijo (predelava sadja, slaščice, kandirano sadje in podobno). Potrošnja sladkorja za reprodukcijo je leta 1956 znašala le 1.1 kg (v Zapadni Nemčiji pa 10 kg). Proizvodnja sladkorja jc v povojnem času sicer zelo narasla, jc pa še vedno nezadostna. V obdobju 1953—56 jc uvoz znašal 26o/o celotne |>otrošnjc. Pred vojno jc bila namreč ta potrošnja zelo neenakomerna. Pri mestnem prebivalstvu je znašala nad 20 kg, pri podeželskem pa lc tri kg. V povojnem času pa se te razlike vedno bolj izgubljajo in s tem močno narašča tudi celotna potrošnja sladkorja. VIR: Proizvodnja sečerne repe i šečera. .Jugoslovcnski pregled. Beograd, 1958/2. 3LASKI INDUSTRIJSKI R VZEN ift \«J Legenda — 1. znak: meja celotnega bazena; 2. znak: meja ožjega premogovnega bazena; 3. znak: glavne železniške proge; 4. znak: obstoječe zazidane površine; 5. znak: projektirane zazidane površine; 6. znak: projektirani nasadi drevja. 32 _ Ljubljanske opekarne, Ljubljana proizvajajo v svojih obratih VIČ, BRDO, OPEKA In DRAGA vse vrste opečnih izdelkov za zidove, strope, predelne stene in strehe. Bogata Izbira, solidni izdelki, tekoča postrežba! TKANI NA-GALANTERIJA CELJE D Priznano trgovsko podjetje na veliko Vam je vedno na uslugo s svojo solidno in točno postrežbo! TOVARNA Aero ~ Celje ki je znana širom države po svojih kvalitetnih izdelkih za pisarne in gospodinjstva, prinaša novost: AERO - SELOTEJP prozorni lepilni trak na celofanu, ki ga pred uporabo ni treba zmočiti, temveč se nalepi samo s pritiskom in prime skoro na vsako gladko podlago. AERO-SELOTEJP bo postal nepogrešljiv pripomoček doma, v pisarni, trgovini in industriji I Ne pozabite tudi na odlične AERO-barvc za tkanine v vseh niansah in MICO, ki napravi perilo snežno belo! DELAVSKI SVET IN UPRAVA SGP „BETON t* ČESTITATA DELOVNEMU KOLEKTIVU, VSEM INVESTITORJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM k prazniku 29. november k Dnevu republike i ■ . SPLOSNO GRADBENO PODJETJE 99 BETON" CELJE LJUBLJANSKA CESTA 16 izvršuje vse vrste visokih ui nizkih gradenj z zelo dobro mehanizirano opremo. Podjetje je bilo osnovano leta 1946. Od prvotne obrtniške grad-bene dejavnosti je podjetje napredovalo, se mehaniziralo tudi s potrebnimi težkimi stroji, tako da je danes dobro mehanizirano gradbeno podjetje — soliden gradbeni kolektiv. Vrednost do sedaj izvršenih objektov znaša preko deset milijard dinarjev. Naša dela so naš ponos, saj skoraj ni večjega kraja v našem bazenu, kjer kolektiv še ni gradil. Veličastni industrijski objekti v Štora h, Celju, Trbovljah*, Zagorju, Hrastniku, Konjicah, Rogaški Slatini, Velenju so poleg neštetih manjših objektov delo našega kolektiva. Zadovoljstvo investitorjev je jamstvo naše kvalitete.