Leto VIII.
T Celju, dne 21. avgusta 1913.
Št. M.
NARODNI LIST
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: MNarodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 K, na Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 E 60 v. NaroCnina se plaCnje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se raCunijo po 16 vinarjev ena petit vrgta. — Pri veCkratnih ohjavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plafievati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju.
Kongres narodnih strokovnih organizacij v Ljubljani.
V združitvi je moč. To resnico nam potrjuje življenje dau na dan, kajti organizacija, združitev ljndi z jednakimi interesi dobiva v današnjem času vedno večji pomen. Zato se pa družijo mezdni delavci v svoje strokovne kakor tndi politične organizacije, istotako uradniki, podjetniki, kmetje, kratkomalo, vsak stan ima svojo stanovsko organizacijo, ki ima namen, pomagati dotičnemn stanu do gmotnega blagostanja, večati njega družaben ugled in vpliv in na ta način uresničiti praktično plodovito misel samopomoči. Le krepki posamezni stanovi morejo tvoriti krepak narod, ki živi v blagostanju in čuti potrebo tudi po duševni hrani.
Dne 15. in 16. avgusta se je vršil v Ljubljani shod narodnih strokovnih organizacij, na katerem so bili zastopniki strokovnih organizacij iz vseh slovenskih pokrajin. Pred vsem omenim Narodno delavsko organizacijo v Trstu, Zvezo jugoslovanskih železničarjev, Narodno - socijalno zvezo v Ljubljani, Delavsko podporno društvo v Celju itd. Namen temu shodu je bil dvojen. Na eni strani so nam predavatelji predočili ves naš narodni položaj, kako je stanje našega naroda v gospodarskem ozirn (nemški in laški kapital), v kulturnem (šolstvo), v socijalnem (socijalna struktura našega naroda, življenje našega kmeta, delavca, uradnika), na drugi strani pa nam hoteli podati praktičnih načrtov, kako bi se dalo z izpopolnitvijo stanovskih organizacij povečati blagostanje naših ljudi in jim vdahniti potrebo po duševni hrani.
Otvoril je kongres državni poslanec mesta Ljubljane dr. VI. Ravnikar, kot predsednik pripravljalnega odbora naglašujoč, da je shod politično nestrankarski, da služi samo eni stranki, to je vesoljnemu slovenskemu narodu. Mi pustimo socijalno demokratične in krščansko socijalne organizacije popolnoma v miru, hočemo pa združiti v enotno bojno vrsto vse tiste ljudi, ki hočejo poleg lastnega prospeha in lastne koristi tndi prospeha največje slovenske stranke, celokupnega slovenskega naroda. Odposlanec Narodne delavske organizacije v Trstu dr. Mandič je rekel: Pri nas v Trstu usneva prav prijetno plodna na-rodnosocijalna misel, pa naše stremljenje gre za tem, da objame ta misel vso slovensko zemljo in prešine vsakega slovenskega človeka in zasiguran nam je ne le obstoj, ampak napredek, boljši dnovi bodočnosti. V imenu izvrševalnega odbora naše štajerske narodne stranke je shod pozdravil urednik Lešničar.
In v tem pri otvoritvi naznačenem okvirju se je gibal ves shod. V petek popoldne so se začela predavanja. Prvo predavanje je bilo žensko. Gospa Govekarjeva je eovorila o položaju žene pri vseh narodih v preteklih in današnjih časih. Njena izvajanja je izpopolnila Manica Romanova z navajanjem praktičnih vzgledov iz slovenskega življenja in končala z besedami: „Slovenski žen* je treba izobrazbe, da bode verna svetovalka svojemu možu in gostilne, doslej zveste prijateljice naših možev z malo izjemami, bodo postale možem tuje na korist domačemu, rodbinskemu življenju. Kajti srečno rodbinsko življenje je največja sreča, iz katerega črpa mož zmiraj novih moči za delo v javnem življenju.
Sedaj je sledilo predavanje dr. VI. Ravniharja o splošnem položaju slovenskega naroda. Zadostuj par misli iz njegovega predavanja. Slovenci so v svoji socijalni sestavi v pretežni večini mali kmetje. Obrt in trgovina je pri nas še jako malenkostna, večinoma je še razven na Kranjskem v nemških ali laških rokah. Posebno slabo je z našo industrijo. Domače industrije je malo, celo na Kranjskem so vsa večja podjetja v nemških rokah kakor fužine Kranjske industrijske družbe, papirnice družbe Leykam-Josefstal. Tuj denar, tuj kapital nas zasužnjuje, odvisni smo gospodarsko, zato tndi narodno. To resnico si je treba vedno ponavljati, da se zavemo, kje se je treba lotiti dela, ako hočemo naš narodni boj izbojevati z zmago. Lega našega ozemlja, njega kakovost nam pravi, da se moramo lotiti tudi trgovine, da skušamo ustanavljati z domačim kapitalom slovenska industrijalna podjetja. Ko bo domače industrije dovolj, ne bomo trpeli toliko na izseljevanju v Ameriko in na Westfalsko, ki nam jemlje naše najboljše ljudi. V dokaz navedemo samo par šcevilk. Iz slovenskega dela Štajerske se je od leta 1880 do 1910 izselilo 73.000 dnš. Iz Kranjske se je od leta 1869 do 1910 izselilo 104.173 duš in od teh jih pride na zadnjih 10 let 48.131. Kako te ljudi, ki se izseljujejo v najlepših letih, pridržati doma? Dati jim je treba dela in z delom zadostnega kruha in tnjina ne bo več ona privlačna sila za naše mlade ljudi. To se pa zgodi le na ta način, da vporabimo slovenski denar v povzdigo obrti, trgovine, v ustanavljanje potrebnih industrijskih podjetij.
Dr. Mandič iz Trsta je govoril o položaju delavstva in uslužbencev vseh strok na Slovenskem. Slovenskemu delavcu se godi vsled nemške in laške nestrpnosti, katerih kapital je v pretežni večini investiran v podjetja na Slovenskem, zelo slabo. Poleg tega je pa pri slovenskem delavcu opažati pomanjkanje višje strokovne izobrazbe, kar jih tira v vrste navadnih dninarjev in težakov. Dosti lahko storijo za izboljšanje položaja slovenskega delavstva strokovne organizacije, ki nadzirajo slovenske delavske vrste, priskočijo zatiranim in bednim na pomoč, skrbijo za povišanje plač itd.
V soboto dopoldne se je shod nadaljeval in prvi je govoril učitelj Dimnik o slovenskem in strokovnem šolstvu. Za Slovence se v šolskem oziru v Avstriji med vsemi narodi najmanj skrbi. Slovenci imamo v primeri z Nemci, Čehi, Poljaki razmerno jako ubogo ljudsko šolstvo. Največ enorazrednih in dvorazrednih ljudskih šol nahajamo na Kranjskem, dočim imamo petrazredne oziroma šestrazredne ljudske šole samo po trgih in mestih. Istotako je ubogo z našimi strokovnimi šolami. Predno nam naši sosedje privoščijo kako strokovno šolo, je treba pretrpeti kopico očitanj o njeni odvečnosti in nepotrebnosti. Lep vzgled nam nudita državna obrtna šola v Ljubljani in slov. kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel.
O mladinskih organizacijah je govoril gosp. Drag. Širok iz Trsta.
O slovenski trgovini in industriji je poročal dr. E. Brezigar iz Gorice. Govornik se je pečal z za naše narodno gospodarstvo zelo zanimivim vprašanjem, kako nacijonalizirati trgovino in obrt na slovenskem ozemlju, kako ustvariti z razmerno majhnim slovenskim kapitalom slovensko industrijo;
kajti za tem ciljem mora iti naše stremljenje in v ugodni razrešitvi te panoge narodnega gospodarstva moramo iskati zboljšanje gmotnega položaja našega naroda. V Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu in Beljaku se mora trgovina ponašiti. Naši denarni zavodi pa morajo gledati na to, da vložijo svoj odvišni denar v slovenska trgovska in industrijalna podjetja. Treba je posvečati več pažnje našemu trgovskemu in obrtnemu naraščaju, ker naši trgovci in obrtniki bodo osvojevalci naših ponemčenih	( lih mest in trgov.
Nato je razp ^ ^ ( ^ružništvu in samopomoči g. Miloš S' J .. i. Slovenci kot mali
vzroka naklonjeni ameznik pri nas v , toda posamezniki se lahko lotijo sestni delavski nih važne samo-p^spevale k izbolj-proletarca. Kakšna umih, lahko vidimo 'unaju ali v Pragi, h središčih, orja zelo važno je ! o g a h in ciljih Kajti vprašanje, vne Oi ganizacije, strokovnih orga-težko rešljivo, edavanju. Ko
narod moramo biti zadružnemu gospoda gmotnem oziru ne z združeni v zadrnžno velikih podjetij. Pos stan nahaja v zadru: pomočne naprave, ki s šanju položaja novodo* sila je v teh delavski, pri socijalnih demokratil sploh v vseh večjih indu.
Za praktičnega ore bilo predavanje g. Černyja strokovnih organizi kako zenotiti vse narodne . kako izvesti strogo centraliz. nizacij, je v praktični obliki To se je tudi opazilo pri tei* nam je govornik začel očrtavati, ivako je po njegovem mnenju najložja izveditev centralizacije uarodnih strokovnih organizacij, je naletel med poslušalci na odpor. Slednjič se je sklenilo, da ostane pripravljalni odbor z poslancem Ravnihar-jem na čelu do prihodnjega shoda, ki se ima vršiti ob času vsesokolskega izleta drugo leto in da ta odbor stori vse potrebno, da se na drugem kongresu centralizacija narodnih strokovnih organizacij udejstvi. In s tem se je po zaključnih besedah predsednika dr. VI. Ravniharja končal dva-dnevni shod.
V nedeljo dne 17. t. mes. je bilo v dvorani mestnega doma veliko manifestacijsko zborovanje, na katero so se pripeljali Tržačani s posebnim vlakom. Kot govorniki so nastopili dr. VI. Ravnihar. dr. Mandič iz* Trsta, podžupan mesta Ljubljane dr. Triller, deželni odbornik dr. Fran Novak. — Smisel izvajanj vseh govornikov je obsežen v stavku : Preteklost naša ni bila posejana z rožicami, pa celokupen slovenski narod preveva zavest, da si hočemo, da si moramo, da si bomo ustvarili boljšo bodočnost.	A. Gorlčan.
Iddfe.
Pozor! Za veliko skupščino dražbe sv. Cirila ln Hetoda so zglasnlee ln glasovnice odposlane vsem podružnicam, delegatom ln pokroviteljem. Poslalo se ni le tistim, katerih naslovi so neznani. Zglasnice, ki so jih prejele podružnice, morajo imeti podružnični pečat (če ga ima podružnica) in biti podpisane od podružničnega prvomestnika in tajnika. Kjer se niso naznanili zastopniki pokroviteljnin in delegati, jih more tudi podružnični prvomestnik na zglas-nico vpisati. Vsem drugim, kojih naslovi so zanesljivo znani, so se poimenske zglasnice pravilno
rE
SIG
I
občinstva6za !■ avstr. drž. razredno loterijo
Podpisani želi kupiti:
—	celih srečk & K	200
—	četrtink srečk „ „	50
—	osmink srečk „ „	25
It
avstr. razredne loterije
In zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo.
Ime in točen naslov:
je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se ne bode moglo niti iz daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da nam se že sedaj da naročilo s tem, da nam se vpošlje priloženi izrezek	es bo-so j
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju.
i	—naaaagia=a=ii=aaaaa
I
Ji
NARODNI
••••••9
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po
Rentni davek plačuje sama :::::
spopdlnjene poslale po pošti na dom. — Preči-tajte vodstvena pojasnila in ukrepe na zglasnici. Kdor želi kakih nadaljnih informacij, naj se obrne do 1. septembra na družbino pisarno.
Turki nočejo iti lz Odrina^feuslja resno grozi. Ruska vlada je zagrozila Turčiji, da odpokliče svojega veleposlanika iz Cafigrada in prekine vse diplomatične stike, ako ne odkoraka turška vojska iz Odrina in ako ne neha prodirati naprej proti Bolgariji. Rusi pravijo, da mora dobiti Bolgarija na vsak način Odrin in celo Tratijo do mejne črte Enos-Midija, ki je bila določena v londonskem miru. Če bi se to ne zgodilo, bi bila Bolgarija preveč oslabljena. Z lepega se pa Tnrki ne mislijo udati, ker so Odrin znova utrdili in pravijo njihovi generali, da ga bodo branili do zadnjega. Bolgari so prekinili razoro-ževanje svoje armade in jo spravljajo proti Turkom. Ako nastopi Rusija z oboroženo silo proti Turkom, kar je mogoče, ji tega ne bodo branile druge evropske velike države, temveč jo bodo podpirale.
Novi generalni Inšpektor armade. Cesar je imenoval prestolonaslednika, nadvojvoda Franca Ferdinanda za generalnega inšpektorja celokupne avstrijske oborožene sile.
Kolera na B ,:va< >kow in v Bosni. Po uradnih poročilih iz >-C' ' i komitata na Hrvatskem so dozdaj	rajih konštatirali azi-jatsko kolero. \ e je poročalo zopet o šestih novih sliK' ijev Progar, Kupinovo in Martinci. C j potrebno ukrenile, da preprečijo širji Iz Sarajeva poročajo: Mestna občina deset kilometrov oddaljena Ostra Luka tženi od kolere. V zadnji občini so umrle sebe na koleri. V hanu Balatovcih je zbo st oseb na znakih kolere. Ena oseba je um okolici Zgornje Tuzle sta se pripetila dva t va slučaja. V Gračanici so konštatirali en si azijatske kolere.
Nemci ln ,akl v Nemčiji. Slovencem gre slabo ali Po m na Nemškem gre še slabše. Nekdanjo krali j Poljsko so si razdelili pred nekaj več ko leti cesar avstrijski, car rnski in kralj prur _Jod pruskega kralja spada na ta način danes . -o ko tri miljone Poljakov. Te Poljake Nemci strahovito zatirajo. Sklenili so v državnem zboru postavo, da država more od Poljakov zemljo s silo kupiti in na njegovi zemlji naseliti Nemce. Take postave ni v nobeni drugi državi na svetu, ker smatrajo vsi narodi nedotakljivo lastništvo zemlje za temelj svojega obstanka. Pa to nasilstvo še Nemcem ni dovolj! Nekemu poljskemu lekarnarju so vzeli koncesijo in jo dali Nemcu. Nekemu poljskemu mizarju so prepovedali obrt izvrševati. Poljak ne dobi v svojem jeziku pravice v nobenem javnem uradu. Nekega poljskega učitelja je vprašal šolski nadzornik: Imate same Poljake v razredu? Učitelj je potrdil, da, na kar so ga spodili iz službe. Siromak je pozabil, da so bili v razredu tudi njegovi otroci in ti morajo biti — Nemci. Nekega drugega učitelja so spodili iz službe, ker je njegova žena obiskovala poljsko gledališče. Take razmere bi radi imeli pri nas tudi tisti mestni nemškutarji in propalice, ki pripovedujejo po „Štajercu" kmečkim ljudem, kako jih „ljubijo." Kadar pa so sami med seboj, pojejo slavo nasilnim in satansko krivičnim Prajzom v Nemčiji.
Iz poštne službe. Poštni konceptni prakti-kant dr. Jožef Lebar je bil imenovan za poštnega koncipista.
Napad na kraljevega komisarja barona Škerleea v Zagrebu. Na Hrvaškem že nimajo sedaj dalje ko leto dni bana, temveč kraljevega komisarja, ki vlada brez deželnega zbora (sabora) in tlači na povelje Madžarov Hrvate, kolikor le more. V veljavi so izvanredno stroge odredbe glede shodov, društev in časopisov, tako da danes na Hrvaškem ne more nikdo glasno povedati svojega mnenja. To je seveda neznosno stanje in že
na prvega komisarja Čuvaja je lani izvršil dijak Jukič ponesrečen napad z revolverjem. Čuvaj ni bil ranjen. Slabše se godi drugemu komisarju baronu Škerlecu. Ko se je na cesarjev dan dopoldne vračal iz stolne cerkve, kjer je prisostvoval slavnostni službi božji, je neki dijak ustrelil na komisarja in ga ranil. Baron Škerlec je šel nato še sam v avtomobil in se je dal prepeljati v bolnišnico, kjer so mu vzeli kroglo in rano obvezali. Atentator je neki Štefan Dojčič iz Ljudbriega v varaždinski županiji, ki je živel zadnje leto v Ameriki v Chikagi. Prišel je v Zagreb, da izvrši ta atentat. Bil je aretiran.
CcljsKi oKraj.
Iz Celja: (Trgovsko-obrtna kreditna zadruga) bo začela poslovati s 1. septembrom v Volavškovi hiši, Krožna cesta št. 9.
Iz Celja. (Ob česlovensko obrtno društvo v Celju) naznanja, da iščejo mojstre, ozir. učna mesta: en učenec za ključavničarsko obrt, tri učenke za trgovino, eden za šoferja, eden za zidarsko in eden za mizarsko obrt.
I/. Celja. Pravila Zveze spodnještajerskih obrtnih zadrug je vlada vendarle potrdila. Intrige nemškutarjev niso imele uspeha. Sedaj pa marljivo na delo!
Iz Celjske okolice. Gospod in gospa major Rammel, grajščaka na Freienbergu pri Celju, darovala sta povodom rojstnega dneva Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. znesek 100 K in sicer: za občinske uboge okolice celjske 50 K, za gasilno društvo okolice celjske 50 K. Županstvo se za to veledušno darilo iskreno zahvaljuje. <-« Slovensko čebelarsko društvena Spodnje Štajersko naznanja svojim članom, da vsled sklepa pri zadnjem občnem zboru obiščemo vzorno čebelarstvo g. J. Štampflna v Stražgojncih pri Pragerskem v nedeljo, dne 24. avgusta t. 1. Od južne strani se vozimo s poštnim vlakom iz Celja ob polu 10. ure predpoldne, iz Grobelnega okoli 10. ure in pridemo na Pragenrsko okoli polu 11. ure. Na kolodvoru nas počakajo udeleženci od mariborske in ptujske strani. Vsak udeleženec se naj radi obeda zglasi pri g. Štampflnu.
Sestanek slovenskih trgoveev se vrši v četrtek dne 21. avgusta v gostilni pri ,,zvezdi" v Celju.
Velika slavnost C. M. podružnice za Breg pri Celju se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. v gostilni gospe Jezernik, p. d. „pri grenadirju". Natančni spored priobčimo.
Ljudska knjižnlea v Št. Petru na M. s. namerava v nedeljo, dne 24. avgusta svojo veselico pri Šribarju v Doberteši vasi ponoviti, pridite v obilnem številu!
ai Iz Braslovč. V nedeljo, dne 1,7.. avgusta, je umrl v Sp. Gorčah sin ugledne kmečke obitelji Baševe, dragi naš mladi prijatelj in somišljenik Vinko Baš. Moral je leči v prerani grob kot žrtev neusmiljene morilke, jetike. Bil je navdušen narodnjak in sokol. Bratje sokoli smo ga spremili tudi k zadnjemu počitku. Žalostni, nesrečni rodbini naše iskreno sožalje!
Iz Vranskega. V nedeljo dne 31. avgusta se vrši pri Košeninu shod Narodne stranke. Govori dež. posl. dr. V. Kukovec. Začetek ob 3. uri popoldne. Tržani in okoličani, udeležite se v mno-gobrojnem številu shoda!
Na deželni kmet. šoli v Št. Jurju ob Juž. žel. zaključi se dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne tekoči 10 mesečni tečaj z javno skušnjo. Skušnja naj pokaže uspehe poduka, naj bode pa tudi prisotnim kmetovalcem gostom podučna. Po možnosti vršile se bodo pred skušnjo tudi nekatere zanimive demonstracije. Vsakdo, ki se zanima za stvar, je vabljen in dobrodošel!	Ravnateljstvo.
Iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. (Ogenj). Dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer je nenadoma izbruhnil ogenj pri posestniku Luki Richterjn p. d.
Grojzdeju ter mu popolnoma uničil na samem stoječi hlev. Vkljub vsemu naporu občinstva ni bilo mogoče rešiti niti mlatilnice in drugega orodja; Sumi se, da je zažgal kdo na tak način, da je vrgel gorečo smodko, od česar se je unelo poslopje. Edina sreča k temu je bila, da je bilo poslopje na samem in da ni bilo vetra, drugače bi se lahko dogodila še večja nesreča.
Pri Sv. Štefanu blizu Šmarja priredi „Pol. in gosp. društvo za šmarsko - rogaško - kozjanski okraj" dne 24. avg. t. 1. veliko slavnost v korist tamošnji javni knjižnici. Na dnevnem redu je igra „Bucek v strahu", slavnostni govor, godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, ples itd. Veselica se vrši na prostem v šotorih. Začetek ob 3. uri popoldne. Če bi bilo 24. avg. slabo vreme, se preloži na 7. sept. Prireditev bo ena najlepših, kar so jih ti kraji videli. Priprave so v polnem teku. Upamo, da nas bodo v našem zapuščenem kotu ob tej priliki obiskali tudi iz raznih sosednih krajev.
Nov „zdravniku v Hrastniku. V sredo popoldan je pičil gad 12-letnega otroka nekega delavca iz kemične tovarne. Prestrašeni oče je takoj šel v pisarno ter povedal, kaj se je zgodilo. Gospod Kilar starejši, ki ima o čem drugem morda vendar nekoliko več pojma, kakor o medicini, se je čutil poklicanega posredovati. Oborožen s potrebnimi »inštrumenti" podal se je k bolniku ter mu vbrizgaval neko tekočino pod kožo, zavil potem nogo v veje in ga pustil ležati in čakati boljših časov. Noga pa je začela polagoma otekati in otekati. Po srečnem naključju je videl sedem ur pozneje nekdo bolnika in opozoril orožnika, ki je bil zraven na pretečo nevarnost, kajti noga je že bila visoko nad kolenom otekla. Dotični orožnik je potem tudi ukrenil, da se je bolnik prepeljal v celjsko bolnišnico. G. Kilar! V slučaju, da fant umre, pade vsa odgovornost na vas. Kajti ne glede na to, da ste si dovolili pod pretvezo „prve nujne pomoči" majhno operacijo, ki je dovoljena edinole diplomiranemu zdravniku in ki ima izvršena od neveščaka lahko nedogledne posledice, niste o tem obvestili nobenega zdravnika, dasiravno jih je dovolj v bližini in s tem morda povzročili katastrofo za fanta. No, morda si boste že pri tem slučaju s svojim mazaštvom pošteno opekli prste.
Prost, požarna bramba v Braslovčah priredi v nedeljo, dne 7. septembra veliko ljudsko veselico na vrtu gosp. Matija Puncerja, ki obeta biti zavoljo bogatega sporeda ena najlepših kar jih je društvo sploh priredilo. Vabijo se vsa bratska društva kakor tudi posamezniki.
Ponikva ob Juž. žel. Umrl je učitelj gosp. Franjo Horvat v 28. letu svoje starosti. Pogreb se vrši v Mariboru, dne 18. t. m. ob 5 uri popoldne. Bodi mu žemljica lahka!
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala mlada rodoljubka Franica Omladičeva. učenka 5. razreda v Braslovčah, 4 K 30 vin. V nedeljo, dne 3. t. m. so priredili otroci vasice Poče pri Braslovčah svojo veselico in pridobili za družbo C. M. omenjeno svoto. Hvala, dobri mladi Slovenci!
Grdo nehvaležnost je pokazal „Slov. Gospodar" v svoji zadnji številki napram nekemu bivšemu občinskemu odborniku v občini Bočna. Dragi Francelj! V srce me je zabolelo, ko sem bral, kako Ti „Slov. Gospodar" obeša dolge nosove in se naravnost norca dela iz Tebe, ker si imel smolo pri bočkih občinskih volitvah. Vidiš prijatelj, taka je klerikalna zahvala! Mnogo let si bil veren pristaš klerikalne gospode in želje fajmoštra Potokarja so Ti bile sveto povelje. Bil si zaupnik klerikalne stranke v celi Zadrečki dolini, predsedoval si Verstovškovim shodom itd.
In sedaj pa dobiš v zahvalo tako brco......
Grda nehvaležnost je to! Francelj, pusti farovško politiko, ki je gnila in smrdi na vseh koncih. Bodi mož, cel mož in ne polovičar in spoštovanje do Tebe, katero ima vsak, ki Te pozna, se
12 vinarjev za Z delavni uri
je gotovo malo. Zakaj toraj odlašate še dalje in si ne kupite za poskušnjo 12 vinarski zavoj pralnega izvlečka „Ženska hvala"? Ce namočite z njim perilo Crez noč, si prihranite nekaj ur dela, kajti: če je „Ženska hvala" nesnago temeljito razkrojila, odide s toplo vodo in Scliichtovim milom sama od sebe iz perila.
407 1
i ' ■>
bo podvojilo in kar je največ, pridobil si boš popolno zaupanje od vseh občanov! — To Ti ieli Tvoj resnični prijatelj iz sosedne fare.
! | Iz TI tanj a. G. Alojzij Arzenšek, dnhovni Svetovalec in župnik v Vitanju je nevarno zbolel ter se je podal k usmiljenim bratom v Gradec k operaciji.
Iz Galicije. Dobili smo novega župnika, g. Avg. Jagra, doslej mestnega kaplana v Ptuju. Upamo, da bode miren in ne bode hnjskal en del faranov zaradi politike na drngega.
Iz Gornjega grada. Lučanskemu župniku Leske-Lekšetu, ki je delal štafažo celjskim Praj-zom pri otvoritvi nemške koče pod Ojstrico, žilica ne da miru in v „Straži" zopet besediči o gospodarstvu prejšnjih okrajnih zastopnikov. Ne rečemo nič drugega kot to: počakajmo, kako se bo obneslo sedanje gospodarstvo okrajnega zastopa! Trditev, da je dr. Verstovšek izposloval okraju 49.000 K podpore, je pa debela laž! Če bi nam kedaj vlada kako podporo dala, na Verstovškovo prošnjo gotovo nič ne dobimo.
V Tremarjlh pri Celju je zgorelo gospodarsko poslopje zakonskih Zupane. Zažgal je domači petletni sinček Franc, ki se je igral z vžigalicami.
Mariborski okraj.
Otvoritev norega mostu. Otvoritev novega mariborskega dravskega mostu bo v soboto, dne 23. t. m. K otvoritveni slavnosti pride tudi član cesarske rodbine, nadvojvoda Friderik. Visoki gost se pripelje v Maribor v soboto ob 2. uri 6 minut popoldne s posebnim dvornim vlakom. Na kolodvoru ga bo poleg raznih odličnjakov pričakovala častna vojaška stotnija. Nadvojvodov pribočnik (adjutant) grof Herberstein pa se pripelje že dne 22. avgusta v Maribor, da vse potrebno za sprejem nadvojvode uredi. Slavnostna otvoritev in blagoslavljenje mostu bo v času med pol 3. in pol 6. uro popoldne. Nadvojvoda se odpelje že v soboto, dne 23. avgusta, zvečer ob 6. uri zopet nazaj.
Iz Maribora. V pokoj je stopil nadsvetnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču g. dr. Fr. Vovšek. Ob tej priliki je dobil naslov dvornega svetnika. Odličnemu slovenskemu sodniku in narodnjaku želimo še dolgo vrsto srečnih let v zasluženem pokojni
Srečni „n?mškl" Sv. Lenart! Od Sv. Lenarta v Slov. Goricah nam pišejo: Prizadevanju „Sudmarke" se je posrečilo spraviti k Sv. Lenartu kot sedlarja moža „pristne" nemške krvi Franceta Puckschiitscha. In mirno je spančkala naprej mati' Germanija. Puckschiitsch pa se je soln-čil v svetlih žarkih nemške naklonjenosti. Zraven cele vrste hamotov užival je krasen kredit; ta mu proda motor, oni posodi kolo, za stanarino se ga ne terja, trgovine vse odprte, samo da bi se mož počutil prav dcimačega. A ta ljuba neprevidnost! Kozla se ne pusti v vrt, in ptiču ne peres, slednji sicer odleti in prvi vse požre. Tako je vsaj med Slovenci. Nemškutarji so nato očividno že pozabili. Tako se je moglo zgoditi, da je lepi ptiček odletel kar z motorjem in kolesom, pozabil je le na celo vrsto dolgov. Kaj pomaga žandarmerija. če je gnezdo prazno. Ubogi „Ger-maniji" naše iskreno sožalje. Puckschiitschu pa srečno rajžo in mnogo sreče, da bi le kmalu spet našel slične kaline, kakor pri Sv. Lenartu.
Sedlarji — pozor! Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ni sedlarja. Prej ko se zopet kak Puckschiitsch oglasi, naj se kdo naseli. In četudi pride nemškutar — dela najde Slovenec dovolj.
Iz Št. Janža na Dravskem polju. V nedeljo 24. avgusta, ob priliki petindvajsetletnice našega gasilnega društva, je na velikem in senčnatem grajščinskem vrtu ljudska veselica. Točno ob 3. uri popoldne prikorakajo mariborski in ptujski „Sokoli" z gorsko godbo na čelu na ve-selični prostor. Nato sledi pozdrav gostov in odlikovanje zasluženih požarnikov. Potem govori znani govornik g. dr. Brunčko iz Ptuja slavnostni govor. Temu sledi ljudska igra „Ne kliči vraga", nastop „Sokolov", petje mariborskih pevcev, sre-čolov, šaljiva pošta, boj s konfetijem, zvečer pa ples. Kei ne razpošiljamo nobenih vabil, še enkrat vse one, ki se hočejo dobro zabavati, prav vljudno vabimo na našo veselico. Vstopnina 20 vinarjev.
Dvojna mora. Državno pravdništvo v Mariboru poslalo je trojiški žandarmerijski postaji za isto gotovo presenetljivo povelje odvesti v preiskovalni zapor krčmarja Stanislava Zamolo. V veliki obzirnosti do tega človeka dal ga je stražmojster povabiti v svojo pisarno, na kar sta šla lepo zadi za trgom proti Sv. Lenartu. Iz človekoljubnega stališča je to poslovanje vse hvale vredno. Opozarjali bi pa samo slavno žandarmerijo na to, da bi se tudi v drugih slučajih poslužila slične delikatnosti, katera vede ravnotako k svojemu končnemu cilju. To postopanje je namreč v preveliki razliki s svoječasno aretacijo nekega — kakor se je slej izkazalo — nedolžnega kmet-skega fanta, katerega se je gnalo pred letom uklenjenega z golo sabljo skoz trg, ter na to pod ostro stražo k Sv. Lenartu. Obzirnost je vedno priporočljiva, to pa ne glede na stan in prepričanje.
Od Sr. Trojice r Slov. goricah nam pišejo: Kakor smo že poročali, vtaknilo je mariborsko državno pravdništvo veleuglednega pur-garja in mesarja Stanislava Zamola pod ključ in to radi napravljanja preokusnih klobasic in mesa. — Prerokovali smo že takrat, da utegne priti kaj več na dan. In res. K občnemu nemalemu presenetenju zaprli so danes trojiškega konje-derea, nadalje pomočnika mesarja Zamole. Prvi je na sumu kot-„liferant" mesa, drugi pa kot „fabrikant". Še večje pa je bilo začudenje, ko je moralo s temi vred v zapor tudi oko postave, desna roka župana Ferdinanda Goloba, trojiški policaj Horvat, uradna uniformirana oseba Sv. Trojice. Zraven prijateljstva do zaprtega Zamola se mu predbaciva še prevelika skrb za speče rejene kure. No, lepa družba! „Štajerca" prosimo za ponatis.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Že lani 18. avgusta nas je nemški nadučitelj presenetil. Ko smo začeli po maši peti cesarsko pesem, so čudi učenci nemške šole in odrasli somišljeniki odprli svoja grla in pesem je bila dvojezična. Stvar se je tukaj javilo okr. šol. svetu in pri tem je tudi ostalo. Danes smo nervozno pričakovali, kaj bo. In res, še ni bila končana prva vrstica prve ki tiče, že so zavpili svojo nemško cesarsko pesem vmes in tako so zopet skupno peli šolarji slo venski in nemški. Ko je g. župnik shranil mon-stranco, se je obrnil in dal znamenje z roko, da se takoj s petjem neha. Orgije na mah utihnejo, slovenski šolarji tudi, nemški pa so končali prvo kitico. G. župnik glasno reče: „Konštatiram, da se je službo božjo namenoma motilo. Nemirneži, ki ne poznajo nobene discipline, pa ven!" Potem pa je odišel. Vsi smo šli zelo razburjeni iz cerkve, najbolj seveda oni, kateri so tako brco dobili od g. župnika. G. župnik je že 17. t. m. oznanil „Kdor misli, kakor lani, tu uganjati politiko, ne sme v cerkev." In vendar so prišli. Tudi tukajšnji ognjegasci so jim pomagali, pa ne gasiti, ampak užigati. Župan (nemčur) je vse vedel, kar bo, in se ni udeležil cesarske maše, kakor navadno. Škandal je, da niso nemškutarji vsaj toliko počakali, da bi Slovenci prvo kitico končali, ampak so jih namenoma motili. Nemčurske gospodične s slov. imeni so tudi pomagale deci nemške šole. Kam plovemo!
?t«jsl(i oKraj.
Iz Ptuja. Vrli in delavni naš somišljenik, g. dr. Tone Gosak se je naselil v Ptuju (v Bren-čičevi hiši nasproti pošti) kot odvetnik.
Iz Središča. V nedeljo, dne 17. avgusta je bil odkrit pokojnemu pesniku in večnemu popotniku Slovenskih goric pri Sv. Bolfenku lep nagrobni spomenik, na njegovem domu pa spominska plošča. Na pokopališču je govoril ob odkritju spomenika g. konzistorijalni svetnik iz Varaždina Canjko, doma pa prof. dr. Fr. Ilešlč iz Ljubljane, središki župan Šinko in dr. Na Flegeričevi domačiji v Vodrancih se je ob tej priliki vršila tudi prav lepa ljudska slavnost. (Daljše poročilo je priobčil »Slov. Narod". Op. ur.)
Od Velike Nedelje. (Slabo upanje na boljšo bodočnost.) Dragi bralec, ako povprašaš, koliko šnopsarjev ima Velika Nedelja, dobiš odgovor — ne veliko. Ali kteri so tej strasti podvrženi, so res solznega obžalovanja vredni. Nisem še dolgo doma in sem se že prepričal, da je joj. Pogovorimo se malo o enem takem šnopsarju, in kako skrbi ta za želodec svojih nedolžnih otrok in objokane žene. Nekoč je prišel njegov otrok v trgovino in imel na papirju zapisano: »Prav lepo vas prosim, dajte mojemu otroku pol kile zabela, eno kilo mele po 30 vin. in eno slatinsko flašo žganice, plačal bom v nedeljo". Drugikrat sem naletel na tega otroka in tokrat je imel zapisnik: „Eno kilo koruzne mele, pol kile prosenega pšena, dva litra šnopsa in pol kile zabela, plačal bom že". Sreča mi je mila bila še tretjikrat tega fanta v isti trgovini slišati, kaj je zahteval in sicer: „Eno kilo rajža po 26 vin., pol kg zabele, 1 kg moke in slatinski glaž žganice". Vprašam otroka, kam vse to nosiš — mi reče — materi, šnops pa oče požerejo. — Kaj pravite njegovi tovariši k temu? Z malim živežem bi naj izhajala žena in otroci, samo, da se lahko mož šnopsa napije.
Na Titanu pri Središču so pri občinskih volitvah klerikalci dobili od 12 le 6 odbornikov in zato zmerjajo v „Slov. Gosp." imenoma več uglednih mož, ki niso volili s farovškimi podrep-niki. Zavednih naših mož to zmerjanje nič ne peče, kvečjemu si misli vsak: s temi ljudmi in s tako stranko bi naj pošten človek volil? Nikoli! Zato le zmerjajte in zabavljajte: to nam pridobiva vedno več pristašev.
Iz Središča. Tu je umrl najstarejši tržan, Tomaž Borko, po domače Markofic. Bil je rojen leta 1825.
Brezni oKraj.
Žeger pri Planini. V torek 12. t. m. je neznan zločinec sežgal posestniku Martin Vrečku gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal! Da se blizu stoječa hiša ni užgala, se je zahvajiti le pridnosti sosedov, ki so celo noč gasili. Živino so rešili!
Od Sv. Miklavža na Polji. Naš župnik Dro-fenik je dozdaj bil tih. Mislili smo, da se je po-
boljšal, pa smo se motili. Zopet mu že vre po plavi politika. Nekega dne je prinesla babica nezakonsko dete, da ga krsti. Takoj jo vpraša, odkod in čegav je otrok. Povedala je, da iz Sedlarjevega. Kar letal je sem in tja ko blazen ter hrul nad babico. Naenkrat so mu volitve naprej prišle. Rekel je, da neče dete krstiti, češ, da to ni prava botra, ker je prestara in da so Sedlarci sami brezverci. Kadar so volitve, nič na dahov-nike ne dajo in vsi vkup držijo. Babica je dete odnesla. Drugo jutro je morala mlada botra dete nesti, da ga je krstil. Ali so zdaj nove postave, da morajo biti same mlade botre? Menda samo do 20 let, kaj. Jie ? Če se to še enkrat zgodi, da bi se otrokom, ki so nedolžni, krst zadrževal, bomo našli pravico pri višji oblasti. Bomo videli, če sme župnik, kakor hoče, ravnati z ljudmi Posebno pa hočemo vedeti, odkod ima župnik pri delenjn sv. zakramentov zavoljo volitev vse vo-lilce obrekovati za neverce, ki so večinoma sami zakonski možje, ki jim sploh ni nič briga če ima nezakonska otroka. Naj raje mirnejše živi s svojo kuharco, da se ne bo ž njo pretepal, in da potem mora sam ponjo hoditi in da se ne bo po gostilnah s fanti pretepal, za kar so bili sklenili ga djati v občinsko špehkamro. Posebno ga še opomnimo, zdaj je zopet bernja tu; predno bo prišel v Sedlarjevo, naj pogleda dobro na tisto tablo, ki je zapisano: Tukaj je beračenje ojstro prepovedano. Toliko za danes.
Teč kmetov lz fare.
O železnih rudnikih v kozjanskem okraja poroča dr. K. Hinterlechner v „Slov. trg. vest-niku": — „Na Spodnjem Štajerskem se vleče od hrvatske meje pri Podčetrtku (Windisch Lands-berg) v zapadni smeri takoimenovana Rudnica (v spec. karti. Rudenca). Pogorje, iz čigar ozemlja je znana kar mala vrsta enako in podobno se glasečih krajevnih imen. Torej jasen dokaz, da sta bila tu pojma ruda in rudarstvo že v preteklosti dobro znana. Dognano je, da so dobivali ondi že od nekdaj železne rude. Še leta 1898. so kopali jugozapadno od Podčetrtka, v občini Olimje, rjavi železovec, ki je pač nastal iz jeklenca. V svojih boljših partijah ovaja ondotna ruda 40 do 50 odstotkov surovega železa. Pred kratkimi 60 leti so kopali ondukaj rudo pod nebom. Ležišče, ki so ga izkoriščali leta 1898., ima obliko leče, ki je bila približno 140 m dolga in 60 m široka. Topili so to rudo v nekem starem plavžu (Edels-bach), zapadno od Pilštajna. V njega okolici so dobivali namreč svojčas rdeči železovec. Pozneje so topili v istem plavžu tudi železne rude (rjavi železovec in jeklenec) iz severne okolice Sv. Ru-perta (jugozapadno od Št. Jurja ob Južni železnici (Dreger). — Izrečno naj omenim, da so izsledili in dobivali železne rude v ozemlju Rud-nice še na več drugih mestih.
Konjiči oKraj.
Iz Konjic. Čitalnica v Konjicah priredi dne 24. t. m. veliko ljudsko veselico na vrtu „Na-rodnega doma". Ker so slične prireditve v Konjicah zelo redke — zadnja v proslavo 251etnice Posojilnice je bila pred 3 leti — prosimo tem potom vse korporacije in društva v soseščini, da se blagovolijo ozirati na našo veselico in vabimo jih najvljudneje, da nas v kolikor mogoče velikem številu posetijo in tudi agitirajo za našo prireditev. Konjiško pevsko društvo nam je zasiguralo sodelovanje, samski klub z različnimi enodejan-kami in tudi druge točke veseličnega programa, nudile bodo občinstvu obilo razvedrila in dobre zabave. V šotorih bodo obiskovalcem veselice na razpolago raznovrstna krepčila. Preskrbljeno je tudi za dobro godbo. Prepričani smo, da bode izbran program veselice zadovoljil vsakogar — skrbeli bodemo, da bode odhajal vsakdo z zavestjo v srcu, da se je imel v Konjicah dobro in rad mislil na vesele ure, koje je preživel med nami.
T Špitaliču pri Konjicah se vrši v nedeljo 31. avg. ob 3. uri popoldne v šoli predavanje o čebeloreji. Pride strokovnjak g. Jurančič, ki nam bode povedal marsikaj zanimivega in poučnega o drobnih in marljivih živalicah.
JloVenjcgraJki okraj.
Od Sv. Antona na Pohorju. Umrla je Mar. Stibler, roj. Hauptman, zadnja teta znanih Haupt-manov v Puščavi in pri Sv. Križu nad Mariborom; doživela je 76 let in 11 mesecev. N. v m. p.!
Iz Ribnice na Pohorju. Dne 13. t. m. smo spremili k večnemu počitku gospo Kristino Gru-belnik, hčerko uglednega posestnika, g. Jakoba Verdnika iz Št. Janža pri Vuzenici. Komaj leto dni je preteklo od tega, kar je sledila ljubljenemu ženinu na novi dom; komaj je začela tam razvijati svoje plodonosno delo kot mlada — dvajsetletna — gospodinja; komaj so spoznali sosedi in znanci njeno plemenito in usmiljeno srce; komaj se je zavedala čuta srečne mame: že je pristopila k bolniški postelji kruta bela žena in ugasnila nadepolnemu bitju življensko luč. Le prehitro se je uresničila njena britka slutnja, da ji ni odmerjeno mnogo let ob strani ljubeznjivega moža. Veličastno spremstvo k odprtemu grobu je dovolj jasno pričalo, da si je v kratki dobi enega leta tudi v novi domovini znala pridobiti vsestranske simpatije. Ko pa so njeno truplo izročili hladni zemlji, se je g. župnik v ginljivih besedah
esg
Veletrgovina vsakovrstnih m "m j ] kovic
dalmatinskih Vili Celje, Glavni trg 8.
<«2.
poslovil od ljube rajnke. Naj ji bo blag spomin! Naj v miru počiva!
£jtttontcrsl(i okraj.
Pri Sv. Jurju ob Ščavniel se je ustanovila v nedeljo 10. t. m. C. M. podružnica. Glavno zaslugo si je stekel za ustanovitev marljvi učitelj g. Fr. Lukner. Sv. Juri slovi kot rojstni kraj odlične inteligence, zato je bil tudi ustanovni občni zbor številno obiskan od domačih rojakov, ki so širom domovine kot profesorji, sodni in drugi uradniki. Zborovanje je otvoril g. dr. L. Kreft, nakar je govoril v imenu glavne družbe potovalni učitelj g. Ante Beg. Odbor se je sestavil sledeče: predsednik dr. Kreft Lev, podpredsednik Dominko Mat., tajnik Farkaš Jos., blagajnik Lukner Fr., namestnika Kocmut Ed-mund in gdč. Ciuha Ana (Sv. Duh). Odborniki in namestniki Kreft Ivan, Miki Andr. (Terbegovci), gdč. Mohorčičeva Hena (Kapela), Kupljen Josip (Slaptinci), Perger Tomo (Videm), gdč. Frasova Zefka (Dragotinci), Nedogova Alojzija (Blaguš), Korošak Iv. Pregledovalca računov: Lah Avgust (Sv. Duh) in gdč. Kocmutova Mar. (Sv. Juri). Delegatinja gdč. Ciuha Ana. — Nova podružnica šteje že nad 50 članov, med temi 1 ustanovnik (gospod Požun, notar v Gorenji Radgoni).
Kmetijska podružnica v Tučji vasi priredi v nedeljo, dne 24. avg. ob 2. uri popoldne v šoli zborovanje, na katerem predava tajnik c. kr. kmet. družbe g. Fr. Holz o koristi zlaganja zemljišč (komasaciji) in o postopanju pri napovedi za dohodninski davek. Kmetovalci udeležite se mnogoštevilno tega Vam v korist namenjenega pouka! Odbor.
Popisi.
Iz Vojnika. Velika ljudska slavnost, ki jo je priredila „Narodna čitalnica" dne 3. avg. ostane vojniškim in okoliškim Slovencem gotovo še dolgo v živem spominu. Vremenski bog je bil milostiv in slavnost se je vršila nemoteno. Pripravljalni odbor je svojo nalogo lepo rešil in napravil iz „Paradeške" čaroben gaj, kjer si se med paviljoni in košatim drevjem do dobrega naveselil. Zahvaljujemo se vsem narodnim damam, predvsem gosp. Rozi Brezovnikovi za njeno požrtvovalnost in vešče vodstvo v paviljonih. Gdč. Olga Brezovnik, Rezika Grein, Heda Smolnikar, Minka in Pepica Gorečan, Anica Kolšek, Marica Poglajen, Micika Volk, Katica in Ježica Spes, Micika Legvart in droge so s svojo narodno požrtvovalnostjo pri prodajanju srečk, šopkov in šaljive pošte ter v paviljonih največ pripomogle do nepričakovanega uspeha. G. Anton Gmajuar je kot predsednik ..Narodne čitalnice" zopet pokazal, da je mož, na katerega lahko v vsakem slučaju računamo. — Na novo smo se prepričali, da so naši visokošolci izborni narodni delavci. Ves prostor so sami prikrojili za veselico in sicer tako srečno, da je bila vsa velika množica, ki nas je posetil, na celi črti zadovoljna. Izmed gostov si štejemo v čast zahvaliti se tem potem slav. celjskemu pevskemu društvu, ki nas je v izredno velikem številu posetilo ter nas s svojim dovršenim petjem zabavalo pozno v noč. Naj bodo spoštovani pevci prepričani, da jim te velike usluge ne pozabimo nikdar. Izmed Celjanov gre hrala tudi g. Ivanu Rebeku za njegove spodbujevalne besede, ki jih je polagal na srce našim kmetom. — Novocerkovčani so nas tokrat posetili velikem številu, posebno pa se zahvaljujemo ta-mošnjim narodnim damam gosp. Ani Zupanek, gdč. Minki Kline, Hedi Smolnikar in Mari Poglajen za različno pecivo, ki je prineslo tudi marsikateri vinar domovini na altar. — Pohvaliti moramo tudi vse igralce, ki so s svojim neprisiljenim nastopom in v svojih šaljivih ulogah marsikoga spravili v dolg, neprisiljen smeh. Če pomislimo, da smo s svojo prireditvijo povzdignili že tu pa tam uspavajočo narodno zavest in narodni ponos, ter da smo za našo šolsko družbo in druga narodna društva dobili lepih kron — smo lahko povsem zadovoljni. Prihodnje leto pri-
hodnje leto priredimo slavnost na istem prostoru še v večjem slogu. Takrat pa na svidenje!
Občni zbor slovenskega trgovskega društva v Celju se je vršil dne 8. julija t. 1. v knjižnici celjske čitalnice. Predsednik g. Lukas ga je otvoril, pozdravil navzoče in oddal besedo tajniku g. Rapuš-u. Zapisnik lanskega občnega zbora se ni prečital, ker je bil itak objavljen v časopisih. Živahno društveno delovanje prejšnjih let je v poslednjem času nekoliko ponehalo. To pa ne samo pri našem, temveč tudi pri drugih društvih. Gospodarske razmere so vplivale večinoma na to, da se delovanju društev ne posveti več ona pozornost kakor nekdaj, ko smo Slovence v Celju prešteli na prstih ene roke, kar pa osobito velja za naše društvo. Boj za obstanek zahteva od posameznih toliko duševnih in telesnih moči, da je pri trgovskem stanu nemogoče se baviti z društvenimi opravili; posebno pa to ne kaže mlajšim trgovcem. V znamenju takih razmer vršil se je lanski občni zbor, pri katerem se je volil odbor, ki ga danes skoraj ni več. Značilno je, da se pri našem društvu vsakdo brani prevzeti sploh katero odborniško mesto. Na lanskem občnem zboru izvoljeni odbornik g. Diehl je izvolitev takoj nekoliko dni po občnem zboru odklonil. Na njegovo mesto se je poklical v odbor namestnik g. Kramar. Enako sta odložila med lstom svoja mesta predsednik g. Leskošek i a odbornik g. Grajžar. Prevzela sta vsled tega agende g. Lukas in g. Strupi. Društvo šteje danes 4 ustanovne, 80 rednih in 7 podpornih članov. Imelo je 5 odborovih sej, med katerimi zadnji niste bili sklepčni. Razven rednih sej so se vršili vsaki četrtek sestanki slovenskih trgovcev, pri katerih so se obravnavale trgovske zadeve. Učni tečaj za trgovske vajence se je moral zaradi nerednega obiskovanja opustiti. Stroški tečaja se iz nabranih prispevkov niso mogli pokriti, ter je plačalo primankljaj v znesku K 42'92 društvo iz rednih dohodkov. Z ozirom na pritožbe, došle društvu glede zapiranja trgovin po deželi, je društvo interveniralo pri pristojni politični oblasti. Običajni plesni venček, katerega je društvo redno prirejalo, je letos na izredno kratek predpust izostal. V zadavi, s čimer se je društvo imenom vseh slovenskih trgovcev pritožilo glede samo-nemških označb prejemne postaje na železniškem voznem listu, isto še vedno ni dobilo rešitve od Juž. žel. Jezikovne razmere na postaji v Celju so ueznosne ter se uradniki s slovenskimi strankami pogovarjajo le še v jeziku gluhonemih. Ako bi se prve slovenske tvrdke v Celju primerno po robu postavile, imeli bi kmalu slovenske uradnike; velja! Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo v pretečenem letu dohodkov K 157470, izdatkov pa K 69115. prebitek K 883 55. Glavnica znaša K 178072, fond bolniške blagajne K 2497 26, fond za izdajo reklame K 129*45, skupno društveno premoženje znaša K 5291'08. V imenu računskih pregledovalcev poroča g. Lukas, da so se računi pregledali in našli v popolnem redu ter predlaga, da se poročilo odobri; sprejeto! V odbor so bili z vsklikom izvoljeni predsednik: g. F. S. Lukas, odborniki gg. Emannel Priča, Rudolf Stermecki, Dragotin Gobec, Ivan Bovha, Franjo Leskovšek, dr. Anton Božič, Josip Zabukošek, Dragotin Cerlini, Ludvik Petek. Zunanji odborniki gg. Anton Cvenkel, Št. Peter, Lovro Petovar, Ivanjkovci, Franc Uršič, Brežice. Namestniki gg. FraDC Kramar, Kari Goričar, Miloš Ivanšek, Anton Mislej, vsi v Celju. Pregledovalci računov gg. Josip Smertnik, Josip Berk, Franc Strupi. Pri slučajnostih se je predlagalo, da društvo pristopi kot član snujoči se »Trgovski in obrtni zadrugi v Celju" z enim deležem po K 100'—; enoglasno sprejeto! Ker ni bilo nadaljnih predlogov, je zaključil predsednik občni zbor.
Iz Planine. Tukaj sem zahaja ena Marijina hčerka in cerkvena pevka iz Dobja ter se tako nesramno obnaša, da je grozno čudno in pohujšljivo za mladino. Išče si tukaj moške to-varšije, še celo oženjene moške nadleguje, da bi
si pogasila svoje napčne želje. Gospodu župniku v Dobji naj bo s tem povedano, da naj opusti vedno tirjanje za prazno kaplanijo. oziroma za nepotrebno stavbo razširjenja župnišča in naj skrbi bolj za svoje Marijine hčerke in še celo za cerkvene pevke, da bodejo doma, in nas ne bodejo tukaj nadlegovale in naša, do zdaj poštena mladina pohujševale. Bili bi sicer prisiljeni drugo pot nastopiti, kar bi njemu, njegovim družab-nicam in cerkvenim pevkam le v sramoto služilo. Res lepi vzgled klerikalne vzgoje. Veliko bolje bi bilo, ako bi župnik Vurkelc politiko opustil in v resnici pazil ca lepo krščansko vzgojo Marijinih hčerk in cerkvenih pevk. Planinski policaj.
Iz Oslušovec pri Sv. Lenartu. Oh, oh, gospod urednik, koliko krika in vika je povzročil tisti nedolžni dopis iz naše lepe vasi! Debela Trezika, odlična tercijalka, katera se je že tistikrat močno prestrašila, ko je njen ljubi Lenart dobil križe na hrbet, je zdaj skoraj čisto ob svojo klerikalno pamet. Oh, saj že vemo, kaj jo tako močno razburja, njo in sosedovo Mar-gečko! Mladi tajnik mladeniške zveze je zdaj pravila iste tako predelal, da je mesto točke „izobrazba" postavil v program točko, da morajo člani mladeniške zveze imeti vsak dve ali tri dekleta. Če danes dobi križe pri Treziki, si jih gre drugi večer k Antoličovoj Margečki lečit in mazat. In zadnji dopis, ubogi moj Lončarov Hanza, na tvoj hrbet je bil pritisnjen, čeravno čisto po nedolžnem, ker dopis ni bil niti pisan v Oslušov-cih ali v Cvetkovcih, ampak v Lasigovcih. Če me hočete dobiti, pridite me v nedeljo k podgorskemu mlinu čakat z redosi, ko se bom s svojim parnikom po tej veliki reki peljal na izlet k vam, da zopet pogledam, kako še kaj živite.
Lasigovčar.
Iz Kapel pri Brežicah. Za storjeno delo se plačilo dobi. Zagrešil sem se proti postavi § 431. kaz. zak. Izkopal sem na svojem dvorišču mlako ter staro mislil zasipati. Ker sem pa imel dela vsih strank, se mi je delo nekaj časa otegnilo. Postava je zahtevala, da morajo biti mlake ograjene povsod in sem jo tudi jaz ogradil. Ko po dnevu zagradim, zvečer dobim poklic na okr. sodnijo v Brežice. Čez nekaj dni se pred sodnijo zagovarjam in me sodnik obsodi na 3 dni ječe. Napačno se mi je to videlo; delo sem storil, postavo ubogal. Zato sem se pritožil ter vljudno prosil okr. sodnijo odpuščanja. Poslana je bila pritožba z okrajne sodnije na okrožno sodnijo v Celje. Razlogi, katere sem postavil, so bili neveljavni in nič druzga, hajd Joža v luknjo in plačati 9 K 30 v stroškov. Pri tem imava z ženo 5 nedoraslih otrok. Največja delavska pomoč je nama osem let star otrok. V lanskem letu sem bil polovico leta bolan, zgledam bolj za v bolnišnico ko v ječo. Obresti nisem plačal od svojih dolgov že več let. Davka nisem plačal letos še ne en vinar, eno suknjo in ene hlače za svetek in petek. Moji otroci in žena so goli in bosi. Stradamo vsak dan. Namesto da bi si mogel pošteno družino oskrbeti, si moram zunanje ljudi dobiti, da mi varujejo in delajo. Tako se nam godi kmetom, troštajo nas le s tem, da nas čaka plačilo v nebesih.
Dopis o kmečkih pijavkah. Iz ormoškega okraja smo dobili sledeči dopis, ki ga dobesedno priobčimo: Ko ti kmet od žalosti ves obupan gledaš v prihodnjo leto, te pridejo obiskat ob novem letu godci in ti zagodejo za novo leto. Te hvalijo in častijo, da jim podariš lepšo darilo, katerega potem zapijejo tebi za srečno novo leto. K svetim trem kraljem se oglasijo po noči pod tvojim oknom mogočni pevci ter ti zapojo v čast svetim trem kraljem in k tvo emu dušnemu zve-ličanju. Ako jim ne daš lepega darila, ti hram onesnažijo. Ako jim pa daš, potem ga pa pijejo. Seveda na tvojo srečo. K Mariji svečinski te s petjem pozdravljajo lenuhaste babe, ki te priporočajo v varstvo Marije in ob konca tega cigajn-skega petja je moraš obsipati z lepimi darili, ktera navadno prodajo in kupijo lišp na svojo obleko. Takih ničvrednih žlabuid leti polno skozi 3-4 tedne.
Vse bolezni
dihal	110 5-3
Pij
l>o.
cc
Kašelj, nahod, influenco in astmo	sirolinom „Roche
Izborni, blagodejni učinek izdelka se kmalu opazi. Neprijetno ponočno potenje izgine. Tek in telesna teža rasteta. Sirolinu „Roche" lastna zdravilna moč se je izkazala že skozi 15 let. Manjvredne ponaredbe in takozvane nadomestne izdelke odločno zavrnite in zahtevajte izrecno sirolin „Roche" v originalnem zavoju. Sirolin „Roche" se dobi v vseh lekarnah po 4 K.
Pred pustom in na pust se združi navadno iakinaža, ki se obleče v hudičeve podobe, pred katerimi faloti se otroci prestrašijo. Ti podivjani berači grejo z muziko od hrama do hrama pijani kot najustudnejša mrcina. Ubogi kmet, ti gledaš te hudičeve prikazni, katerim moraš dati jajc mesa, klobas ali pa denar. Vse to zažerejo in se smejijo nad tvojo milosrčnostjo.
Mežnar oziroma organist pravi, da ima pravico zahtevati pri kmetu, kočari, najemniku in viničarju klobaso, pa ne česnekove, ampak od svinjskega obličja, ki bi naj bila saj toliko velika kakor je frančiškanski rožni venec. Mogoče da to ni tako daleč res. Te klobase mu neki izvrstno dobro teknejo vsak dan skozi celo leto, ko ti težko delaš.
Ho ho, zdaj pa se bliža velikonočna spoved. Gospod župnik, kteremu si ti izdelan kmet molzna krava, ti delijo spovedne listke. Za to dobro stvar moreš darovati oziroma plačati; čim več, tem bolje za tvojo dušo.
Da slovi tvoja hiša kot prava pobožna kristjanska hiša, ki jo zamore le gosp. župnik razkričati, je dobro, ako prineseš fajmoštru za god šopanega purana. Za zveličanje tvoje duše ti pomaga veliko, ako ob času misjona naložiš kar poln koš picekov, in jih daruješ lačnim misjonar-jem, da je spospravijo v svoje picekovo pokopališče, da te potem lepo zmerjajo.
Krst tvojemu otroku kupiš pri duhovnem gospodu. Ko te zaveže gosp. fajmošter v zakon in ko ti umerje kteri član tvoje družine, moraš se-gniti do lakta globoko v žep, da mu doplatiš delo za katero je on nastavljen in plačan kot državni uradnik. Kaj ne, pobožna duhovščina.
Po letu ko izmlatiš rž in pšenico, daj mež-nari in kaplani, fajmoštru ali pa dekanu seno, slamo, zrnje, krompir, repo in ajdo. Vse bo za dobro vzel, samo ako bi mu dal tvojega otroka, tega bi se bal. Ko je že drugo dobil od tebe, še pošlje v jesen po vino. Pravi, da mu voda škoduje za njegov rudeči nos. Ko se sprehaja z debelim trebuhom kot kavalir, ti roko potisne pod nos, da mu jo poljubiš. Ako ne plešeš tako kakor on gode, si šnopsar, liberalec, brezverec, ja, vse drago, samo človek ne.
Dragi kmet, tu sem ti navedel samo nektere falotarije, ki jih ti po nepotrebnem podpiraš in za katere bi mogli poslanci, med njimi dr. Korošec, Verstovšek, Pišek in Brenčič, s tem v okom priti, da bi se naredila tukaj neka postava. Saj si se ti kmet potegoval, da so bili ti gospodi izvoljeni
v	državni zbor. To bode za poslance tako dobro delo, da se njim radi tega ne treba pekla bati.
Gospoda moja (duhovščina), kako pa ravnate
vi	s starimi onemoglimi kmetskimi berači, na primer s kakim dosluženim hlapcem, dekloj ali katerim do cela izdelanim viničarjem, ako pride ubožec brez roke ali brez noge po cesti ?_ Navadno se zadere pijaDi fajmošter nad takim revežem: „Kaj se tu potikaš, falot, delal bi, ne pa lenuhaš po svetu!"
Prišel bode čas, da se bode vas gulilo tako kakor vi gulite nas.
Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 60-18
LISTEK.
Občina Št. Pavel v Savinjski dolini.
(Piše Josip Vidi c.) (Konec.)
Vse poprej naštete in popisane vasi razen zadnje so polititično združene v jedno občino z imenom: Št. Pavel pri Preboldu, katera spada pod šolski in sodni okraj Celje; a Reka z drugim delom farne in šolske občine Št. Pavel pa spada pod sodnijski okraj Vransko in politično občino Marija Reka. — Občinske stvari, upravo itd. oskrbuje občinski zastop, sestavljen iz 24 odbornikov, med kojimi je pet (5) svetovalcev. — Šolsko občino zastopa in oskrbuje krajni šolski svet, sestavljen po postavnih določbah — Občina se v neki listini koncem 14. stoletja, točneje leta 1392, imenuje „Sc. Pauli prope Liebenstein", — in to po tedanjem gradu ,Liebenstein' na mestu, v kojega bližini se je pozfieje sezidal grad „Prag-wald" po domače imenovan ,.Prebold". — Razvaline Liebenstein se da v zapadnem koncu graščinskega parka še danes izslediti, čeravno je ves razvalinski kup z drevjem zaraščen. Pozneje, v listinah iz prve polovice 17. stoletja nahajamo izraz in obliko: „Ecclesia s. Pavli penes Wrebald'", leta 1631 pa: Parochia s. Pavli penes Praewaldt; 1645: S. Pavli prope Pragwald. Poleg tega še včasih: „St. Paul, hiuter den Waldhiitten", „St.
Paul hinter den Laubhiitten", „Št. Paul za labu-darni". Mogoče, da se je poprejšnji grad Liebenstein po slovenski zval „Labud". — Sedaj se občina zove uradno: „Št. Pavel pri Preboldu". — No, za nas bi bilo morda boljše in primerneje Št. Pavel pri Boljski (pritoku Savinje) „Št. Pavel pri Boljski v Savinjski dolini". Opomba: Pisec teh vrst, prišedši v Št. Paul za ljudskega učitelja, je leta 1864., v času, ko je bila narodna zavest v Savinjski dolini še takorekoč v plenicah, prvi začel pisati in tudi v šoli tako učil datum pisati: Št. Pavel pri Boljski v Savinjski dolini in temu imenu storil začetek, kterega se je tudi kronist Orožen poprijel in pisal „Št. Pavel pri Boljski". Tisti ,Pragwald', Prebold ali Pribold ni toraj nič druzega, kakor Pribolski grad, Pribolska graščina, to je grad pri ,Boljski' (vodi). Sicer pa bi nam bil lahko z ozirom na krasno in daleč slovečo Savinjsko dolino, v katere najlepšem kraju se nahaja Št. Pavel, odloči ven naziv: „Št. Pavel v Savinjski dolini". Saj se nam že v 1. polovici 16. stoletja podaja takov vzgled: „Sanct Paul im Santall" in „Phar Sant Pauls im Sanntall (1528)", in zopet St. Pauls Pfarr in Saanthal (1661). Graščine tak niso več to, kar so bile svoje dni; spominjajo nas samo le še nekdanjih ne baš prijetnih dni in časov robstva. Imenovanje občin po gradovih je dandanes res kaj neprilično in neprimerno. Opuščajmo torej v naši knjigi taka imena, hvala Bogu, da smo rešeni stvarij. Zato bi pa vsekakor tudi bilo želeti, naj bi se s posredovanjem od dotične strani tudi službeni naslov temu kraju, to je politični občini zamenjal s primernim; saj se n. pr. tukajšnja telegrafska stacija in c. kr. pošta imenujeta Št. Pavel v Savinski dolini. Šola kakor tudi krajni šolski svet sta naročila ravnokar nove pečatnike z napisom: „Narodna šola v Št. Pavlu v Savinjski dolini" in ,,Krajni šolski svet v Št. Pavlu v Savinjski dolini".
Prebivale!.
Po rodu in jeziku so domači farani vsi Slovenci, dasi ne vsi prav tudi z dušo; le jako malo priseljencev je tu nemške narodnosti, največ med Lbriškim osobjem. Pečajo se Šentpavlani večjidel s poljedelstvom. V novejšem času so se začeli precej s hmeljem pečati. Potem se ukvarjajo z živinorejo: razven govedi rede tudi konje v ravnini in ovce v hribih. Nekoliko je vinarstva. — Nekateri ljudje delajo tudi v tovarni. Vobče se zamore tukajšnje ljudstvo šteti med srednje imo-vito vrsto posestnikov. — Po veri so domači rojaki vsi katoliki, samo par rodbin v tovarni je protestantovskega veroizpovedanja.
Občila in pota.
Ta so razun plovne Savinje jako lepe gladke ceste: Državna cesta ob severnem robu občine ter z nje vodeči dve okrajni cesti, jedna od Lat-kovevasi proti Št. Pavlu-Reki od severa na jug in druga od Kaplevasi na Dolenjovas in Šešiče v Griže od zapada proti vshodu; zadnja s stransko progo na tovarno Št Pavel. Potem je več občinskih cest, n. pr. iz Št. Pavla v Št. Lovrenc pod pokopališčem. Iz Št. Lovrenca v Matke in Mrzlico, na Golovo in Hum. Dalje so poljske ceste po Kapelskem in Latkovskem polju.
Redi. V tem dnevnikn so kopirani vsi avstrijski vojaški načrti, ki jih je izdal Redi Rusiji in drugim velesilam. V njem se nahajajo natančni proračuni o raznih vojaških napravah in natančni podatki o številu in moči posameznih vojaških oddelkov v Galiciji. Redi je izdal tudi vse tajnosti glede eventualnih vojaških trasportov na rusko mejo in označil v svojem poročilu natančno vse štacije, kjer se ustavljalo vojaški vlaki, in povedal natančno število in vozne rede vojaških vlakov. Rusija je zvedela od njega za vse provizorična vojaška oskrbovališča in dobila natačne obrise in načrte vseh strategično važnih točk, ki bi igrale v slučaju vojne z Rusijo najvažnejšo vlogo. Izdal je tudi, kakor je razvidno iz kopij v dnevnikn, vse vojne načrte v Galiciji. Klub temu, da se je čutil polkovnik Redi, ki je imel neomajno zaupanje v najvišjih avstrijskih vojaških krogih, popolnoma varnega, se je vendar preskrbel za vsak slučaj razkrinkanja. V nekem skrivnem predalu, v katerem so se nahajale najvažnejše listine, so našli mal zavoj z napisom: „Strychn?n 1. 1902." Iz tega je jasno razvidno, da se je pe;al z vohunstvom že 1. 1902. in da si je že takrat pripravil strup za vsak slučaj nevarnosti. — Nadaljevanje preiskave o Redlovi aferi, ki je zgodo-dovinskega pomena ne le za Avstrijo, marveč tudi za sosednje države, se vrše v Lvovu. Dognali so namreč, da je imel Redi tam več zelo delavnih pomočnikov, ki pripadajo civilnim in vojaškim krogom.
Denar ne leži dandanes na cesti, temveč na polju, če se ga pametno gnoji s Tomaževo žlindro. 0 tem so se prepričali tudi letošnje leto mnogoštevilni kmetovalci. Čim krepkeje bodete sedaj v jeseni gnojili, tem boljša bo letina prihodnje leto.
Mednarodna tatinska tolpa. Iz Hamburga poročajo: Tukajšnja policija je zasledila mednarodno tatinsko tolpo, katere člani so v Hamburgu, Berolinu in na Dunaju izvršili več nego 50 vlomov. Ukradeno blago je vredno več stotisoč mark. Shranili so blago v najetih kleteh. Dozdaj so zasledili dve taki skladišči. Tri glavne krivce so že aretirali.
Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo
Razne ml osti.
Dnevnik vohuna polkovnika Redla. Med
Redlovo zapuščino, katere velik del, posebno pisma in razne listine, je zaplenila vojaška uprava, za ostalo pa se tožarijo Redlovi sorodniki, so našli tudi jako skrbno sestavljen, že več let star natančen dnevnik, iz katerega je razvidno obsežno delovanje enega največih vohunov, ki jih beleži ne le avstrijska, temveč cela evropska zgodovina. — Cela vsebina tega dnevnika se seveda ne izda, in se tudi z ozirom na državne interese ne sme objaviti. Javno pa se je povedalo, sporazumno z avstrijskimi vojaškimi oblastmi, da so v tem, več let starem, natančno vodenem dnevniku opisane podrobno vse vohunske kupčije, ki jih je sklepal in sklenil polkovnik generalnega štaba pokojni
lokomobili lil motorji.
Se eme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha.
Naprave s sesalnim plinom.
Najcenejše obratovalno sredstvo sedajnosti.
Mlini za debelo in fino moko S^ffiSŽK^
Nedosežena delavna zmožnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila O. in kr. priv. tovarna za motorje in atroje
G. Bernhardt-a sinovi,
Loterijske številke.
Dunaj, dne 16. avgusta 1913: 12, 39, 68, 70, 6. Gradec, „ 20.	„ 80, 64, 45, 9, 41.
Darujte za „Nar. sklad"!
Dekle lepega in poštenega vedenja
z dobrimi spričevali, si želi najti službo pri boljših ljudeh kje na deželi. Razume vsa hišna opravila in šivati, ter je vešča tudi nemškega in laškega jezika. Naslov:
„Zvonomira", Gornjigrad, Štajersko, poste restante.
je splošna in sredstva, ki jih priporočajo za ohranitev las, sc tako mnogobrojna, da je težko ločiti smeti od pšenice. Pozabiti se ne sme, da je neodpustljiv predpogoj vsakega negovanja las, s pedanterijo izvedeno čiščenje lasišča in las. Da je to očiščenje najzanesljivejše s sredstvom „Shampon s čpno glavo"
je pri sedanjih odjemalcih aksiom, ker se odstranijo z umivanjem s „ShamjJoa!3om m črno glavo" vsi raz-krojevaini produkti, ki se naberejo na glavi, kakor tudi prah in smeti, ter se povzdignejo naravne fnnkcije lasišča in kože. Pri nakupu naj se zahteva izrecno „Shampon s črno gSavo" s polegstoječo varstveno znamko in naj se vse ponaredbe originalnega izdelka kategorično zavrne. 401 i
„SStampoon s črno gSavo" se dobiva z jajčnim, s kotranovim in kamiličnim pridatkom, zavojček 30 vinarjev (8 zavojčkov 2 K) v vseh lekarnah, droge---rijah in parfumerijah.	:
Glavna zaloga za Avstrija:
Feliks Griensteidl, Dunaj II, Sonnenfelsg.3.
M Edina tvornica : Hans Schvvarzkopf, d. d. z o. z., Berlin I!p. 37. nEamsagai^
Varstvena znamka,
■" Zahvala.
Za? vso, v tako obilni meri izkazano ljnbezen in iskreno sočntje povodom prebridke izgube naše nad vse ljubljene soproge, ozir. matere, hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe
Kristine Grubelnik roj. Verdnik
kakor tndi za mnogoštevilno spremstvo blage pokojnice k zadnjemu počitka izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčno zahvalo, posebno se zahvaljujemo č. g. župniku za ginljiv nagrobni govor.
Ribnica na Pohorju 14. avg. 1913. Žalujoči rodb. Grubelnik in Verdnik.
V zapuščinski zadevi Neža Pavline v Št. Vidu nastopate kot postavni dedinji med drugimi tudi sestri Terezija Zimšek in Marija Zimšek, kojih bivališče ni znano.
Kot sodno postavljen kurator poživljam Terezijo Zimšek in Marijo Zimšekj da mi naznanite nemudoma svoje sedanje bivališče.
Otmai? Golob,
notarski kandidat v Kozjem.
447 l
Lepa, velika jabolka
za močnate jedi, z zavojem vred kg po 22 vin., mo&tna jabolka kg po 10 vin., slive kg po 10 vin. brez zavoja. Dober, zajamčeno pristen sadjevec liter 24 vin. v posodi. Posodo vzamem tekom 30 dni franko Gradec po 9 vin. liter nazaj. Vse po povzvetju. Pncher, Eggenberg pri Gradcu, Rochelsrasse 27.	449 i
442 2-1
Pristno ljutomersko vino točijo:
Iv. Spajzar na Lavi, portugizerja, Iran Cocej v Migojnici, belo in črnino, dalje Šantl-Vodenlk v Petrovčah, Vinko Janžekovlč v Petrovčah, „Pri Amerikancu" na Grobelnem, Martin Horvat v Grnšovljah, Franc Sedminek v Podlogo, Jožefa Velenšek na Ostrožnem, Ignac Cajhen na Te-harjih, Jos. Plplnlč v Štorah, Jak. Omladič v Gaberjih, Jos. Simončič na Proseniškem, Miha Zupane v Selah pri Sv. Jurju ob jnž. železnici.
Posknšnje in naročila pri: V. Kosi, Ga-berje pri Celju.	450 i
Krasna dvonadstropna hiša
v Celju, Graben, se zaradi preselitve ceno proda. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista".
448 1
Trgovski solrudmk,
dobra moč, voj. prost, zmožen obeh deželnih jezikov, kot zanesljiv samostojni delavec, prva moč ali vodja kake podružnice, želi nastopiti takoj primerno mesto. Cenjena vprašanja pod „Balkan 1913" na upravništvo „Nar. Lista". 446 2- i
Sedlarski učenec
se sprejme pri Jakob Kralj, sedlar in tapetnik, Železniki. 443 2-1
Pozor!
Pozor!
80.000 porov čevljev!
14 pari čevljev za le 9 KI
Ker je več velikih tovarn nstavilo plačila, se je meni naroČilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemnr 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 1078. — Se lahko zamenja, tndi denar vrne.	433
Išče se
prostor za učenko
v dobri trgovini z mešanim blagom na deželi, v kateri so večjidel le dekleta. Je l41/2 leta stara in je dovršila 3 meščanske šole z dobrim uspehom. Zna slovensko in nemško govoriti ter ima veselje do trgovine. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista".
3 noVe Vinske stikalni« (prcsc)
iz hrastovega lesa močno in čedno izdelane h slemeni, okroglimi košarami, betonastimi kamni in jeklenimi viti (sveče), torej prav lahko za goniti, proda po nizki ceni Ivan Lenard, Rajhenburg ob Savi.	440 3—1
Dijake a« učenke
sprejme na hrano in stanovanje bivša učiteljica. Zračno stanovanje in velik vrt. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista".	424 3-2
Sprejmem mlinarja
za svoj mlin na motor. Meljem izključnj samo koruzo na dva para kamnov. Vstop takoj, plača po dogovoru.
A. Domicelj; Rakek.
432 2
Orand priz z svetovne razstave v Parizu 1900.
Kwizdov restitucijski fluid.
Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2 80.
Nad 60 let v dvornih konjušnicah V rani za
krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., nspo-soblja konja za izborne nspehev trainingn.
Pristen le z zraven stoječo znamko. Se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
Ilnstrovani ceniki gratis in franko. Pošilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kvvizda, c. kr. avstr.-ogr. kr. romunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Kornenbnrgr pri Dunaju.
5EC
Dva gospoda
se sprejmeta na hrano in stanovanje pri g. Rade ju na Bregu št. 28. Cena zelo zmerna.
445 i
175 -23
■ fct
Nova, stara
vina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Fefrlinc v Šmarji pri Jeliah.

Odda se stanovanje
s 5 sobami in kuhinjo ali s 3 sobami in kuhinjo takoj ali s 1. novembrom v hiši Rotovška ulica št. 15. Vpraša se v pisaini dr. Božiča. 418 3-3
Za najino podružnico, trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Letušu v Savinski dolini,
iščeva vodjo
ki naj bode star vsaj 24 let. — Nadalje sprejmeva tudi mlajšega pOinOČI&iKa za trgovino z mešanim blagom.	419 3-3
Norbert Zanier & sin, Št. Peter v Savinski dolini.
Mo redek priložnostni nakup!
Vsled smrti svojega moža sem prisiljena, prodati iz inventure
»kroglo 75,000 kosov tigershih flanelnih odej
ki se jih usojam ponuditi po posebno nizkih cenah. Te odeje so primerne za vsako gospodinjstvo, so jako gorke in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja se po povzetju in sicer 4 kosi tigerskih flanelnih odej za K 8 80. Nadalje je v zalogi 60.000 parov
volnenih flanelnih odej.
Odeje so primerne za vsako boljšo hišo, so okoli 190 cm dolge in 135 cm široke, vsaka čez 1 kg težka, so jako praktične in gorke, z jako lepo borduro. Od teh pošiljam po povzetju najmanje en par za 6 K, 2 para za K 11'50, ena volnena odeja 140 cm široka, 200 cm dolga, čez 2 kg težka, en kos (i K. Vsak cenjeni čitatelj tega inserata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s po-šiljatvijo zadovoljen.	431 2
Marija Heftera, vdova, ttalnica, Nachod, Češfto.
Otvoritev odvetniške pisarne.
Y Ptuju sem otvoril odvetniško pisarno v Brenčičevi hiši nasproti pošte.
44i 3-1	Dr. Tone Gosak.
Tomasova moka
*
arke
(vpisana varstvena znamka.) je izborno in važno« gnojilno sredstvo za vse sadeže*!in^na vseh vrstah zemlje. Zviša dohodke dobičkanosno. Njegova poraba ni vezana^na noben letni čas.
Tomasova moka „zvezdna znamka" je kot izvrstno biago
neoporečne kakovosti priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec
Tomasovo moko „zvezdna znamka", kajti zvezda napiombi
ic vreči jamči za čisto in polnovredno blago.
Pozor f
439 50-2
Tomasova moka „zvezdna znamka" se v izvirnih vrečah
prodaja v naslednjih trgovinah:
--„MEHKUR", P. Majdič, Celje, --
Norb. Zanier & sin, Št. Pavel pri Preboldu, Ed. Suppanz, Pristova. Kjer se ne prodaja, se treba naravnost obrniti na
Tvornfce za Tomasovo moko, r. z. z. o. z. Berlin W. 35.
Letovišče
Bohinjska Bistrica Bohinjsko jezero
v Triglavskem pogorju, na progi drža-ne železnice Jesenice-Trst-Adrija, 4 ure železniške vožnje iz Celja. — Alpska klima, stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. Izborne železniške zveze za zlete na Bled, Kranjskogoro, Gorico, Belopeško jezero. Ugodna lega za gorske ture v Julijskih alpah. — Zmerne cene. TnformačFje in prospekte brezplačno: prometno društvo v Bohinjski Bistrici. 343 11-9
Pozop !
Pozor!
80.000parov čevljev
4 pari le za K 8*50.
Zaradi plačilnih težkoč, v katere je prišlo veC velikih tovarn, se mi je naroČilo veCjo množino Čevljev prodati. Prodam vsakomur dva para moških tn dva para ženskih Čevljev na zavezo, obite, iz Črnega ali rjavega usnja, elegantne, najnovejša fazona, velikosti L t., Nr. Cm. Vsi 4 pari stanejo le K 8'B0. Razpošilja proti povzetju.
D. Wulkan, Krakau, isaka 3 — 563.
Se sme zamenjati ali se denar vrne.	364 12-6
ffiMmmmi-

Prva slovenska izdeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica št. I4| priporoča svoje tehtnice.! Ceniki na razpolago brez-| plačno in franko. 340;
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
"" ^ ' 1' — 1 11 m	* ■ ■ ■ -n—.----Virnj-i.frr-j-ij-ju-ij-iju-ij-i
Dve stanovanji
eno z eno sobo in kuhinjo, eno s 3 sobami in kuhinjo, se oddata takoj oziroma s 15. avgustom 1.1 na Dolgem polju št. I v Celju.
JU.

A. Gruden,
Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -24
Geestemnnde (Bremerhaven).

malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satov;u, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. is 35-34

Bratje Slovenci,
kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi
Jaroslav Koci&n, tkalnica
O i., ®
o
Cerveny Kostelec, Češko.
\
4(1 metrov ostankov kanafasa, blagu za obrisače, platna ali druka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. 413 -4
l O
8 9

Slovenci! Nikar tujcem svoj denar!	j Priporoča se Vam v nakup
R. Salmič, Celje	j
Narodni dom.	■
■
To je največja in najcenejša razpošiljalnica	S
pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine	Z
in optike. 66 50-31	Z
Zahtevajte cenike! Zastonj in poštnine prosto!	j
Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je	£ najbolj pripoznano po celem svetu.
m
sata

Zdravilišče z vodo in elektriko
v Krapini
Odprto od I. aprila do f. dec«
po sistemu prof. VVinternitza in po Kneippovem "*" last si. in kralj. pov. trga KRAPINE =
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, pešCene in solnCne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidropatov, ki so se priuCili zdravilne metode pri prof. Vfinternitzu na Dunaju ter skozi dalje Časa v Worishofenu. Oskrba poceni, stanovanj dovolj : glede teh se treba obrniti na kopaliSčno
upravo.
302 15—9

SLIKAR PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
MIHAEL DOBRAVO, Celje
Gosposka ulica štev« 2.
46
51-32
promenadne,- lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cens zmerne. Postrežba točna.
ftll Iflffl tQ7QT Povsod priznana domača sredstva 1 l/u icifl. lOiOi pri vetjih naroČilih znatni popusti v cenah!
A. THIERRY-j a BALZAM
edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-10	Oblastveno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljuCnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenltfolljsko mazilo
je zanesljivo in najgotovejSega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tnje snovi iz telesa in radi
tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tndi pri starih ranah
itd. — 2 dozi staneta K S'60. Naroči se: Lekarna k angel Ju v arih a. Adolf Thlerry v Pregradi pri Bogatcu.
Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah.
12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60.
Pri veCjih naroČilih popust

originalni angleški bencinovi, petrole-jevi in plinovi
motorji
stalni in prevozni. Se porabi najmanj go-	:
riva. Za vse gonilne s vrhe, 21/2 do 8	\ konjskih moči. Magnetoelektričen vžig.
Priprosti nagon. Ugodni plačilni pogoji.	;
Najboljši in najcenejši mali motor seda-	' njosti. Katalogi in pojasnila zastonj.
R. A. Lister & Co., družba z omej. zav., Dunaj, III.|2, Zoll-	1 amtstrasse št. 9. Preprodajalci In agentje se Iščejo.
w i.i. « .........»vi, ■ ■ - -a-iViVu-uwin)-u-WlJ
\
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
Jugoslovanska p Qtanmorb ■ Celje razpoilljalna ■»■ OiePUleCItl, it. 303
Vzorci in cenik čez tisoC stvari s slikami poštnine prosto
za letne moške in ženske obleke, kakor moderni krepon, delen, etamin, štikan batist, cefir itd. priporoča s solidno in točno postrežbo
velika, narodna manufakturna trgovina
Narodni dom
CELJE
Narodni dom
Superfosfat
najuspešnejše, najzanesljivejše in najcenejše
fosfor no kislinsko gnojilo
—- za vse vrste zemlje - — dalje	42 30-24
amonijakove, kalijeve io solitern« superfosfate
prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva.
Le superfosfat
v ceni ni poskočil!! "tJNj
88 • • "■ 1 • • 88
_88 Osrednja pisarna društva avstr. tovarn 88 za superfosfat Praga, Pfikopi 17.
5til(ar in plesKar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoč* dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim!
lfiktor Bevc, Celje
76 Graška cesta št. 43. 49-31
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih
35	del!	52-34
Na debelo! Na drobno!
1
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, polj enega 9 E, boljšega 9 E 40 h; prima polbelega 9 E 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega H E 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 Ej 7 E; belega, finega .10 E, najfinejši prsni pnh 12 E. — Kdor name 5 kg, 396	dobi franko.	50-4
Zgotovljene postelje
Ie goitonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, x 2 ^glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 60 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13 —, E 14 70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki E 4 50, E 6"20, E 5-70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14-80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastoni in ftaxi\,
„Ottoman tu, Ottoman tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo."
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Vedno sveža žgana kava.
Točna in solidna postrežba I
1 RavnlHar
Celje
Graška cesta 21
Na drobno in na debelo.
Trgovina z moko in deželnimi pridelki
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopicev,
firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Zaloga rudninskih voda.
Goričar & keskoušek, Celje
Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2.
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah.
Čase iz papirja in aluminija.
Za veselice s konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	39 52-34
Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin.
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice Savinjskih planin in druge.
Zaloga različnega papirja.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba.
G-K1
LJLLB
<D
..	O >
O	M
H5	p
S	«
a	£ __«
a	'S
x	to
S	M
N	<0
—	>
P2	INJ
m
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
m
IVi 1
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
"2	o
o	®
S!	**
5.	5
D
cr	—
5.	o
S"	a
P	B

»J Oi
tO • tO
Lastna knjigoveznica. EjjB
pegistpovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU
z
sprejema hranilne vloge od vsakega) je druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano
od vložitvi sledečega dne do dne
Rentni davek plačuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem.
55 po pet in pol od sto S
1101 |z |o
86 49-32
Avstr. poštne hranilnice
račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon »t. 48.
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12
SOOOOOOOOOOOOO«
Uradnje se vsak dan razun nedelj In praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX
■S Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■
v Narodnem domu.
o prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. me
O dopoldne in jih obrestuje po ~W J I /\ | Stanj, Sevnica, Vransko In Gornji od dneva po vlogi do dneva dviga M \ \ ()
ter pripisuje obresti vsakega pol leta b kapitaln. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
4
2 0
grad In rezervna zaklada, katera znašata ie nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 27
jQoaedaj
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, ca napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom ln za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim polarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivSim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižloe drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje
■B