58. številka.
V Ljubljani, v torek, 11. marca 1913.
XIVI. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta . . •.....12 —
četrt leta    ••••••   .   6 —
na mesec m   2'—
v upravniŠtvu prejeman:
celo leto . pol leta , četrt leta' na mesec
K 22—
. 11 — . 550 . 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urcd:« itvo: Knaflova ulica št. 5 {v pritličju levo,) telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 50 vin. Pri verjih insercijali po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d.f to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto. pol leta . četrt leta na mesec
K
13 — 650 2-30
za Nemčijo: celo leto ...        . . K 30*■ za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, telefon št 85,
Mednarodni položaj.
D u n a j, 10. marca,
Jubilejne slavnosti dinastije Ro-fnanovov so končane, s slavnostnim razpoloženjem v Petrogradu pa se umika po Evropi tudi optimistično politično pričakovanje zadnjih tednov. Kakor da bi obstajala med obema pojavoma notranja vez vzroka in posledice. Politični avgurji, ki so vse »že naprej vedeli«, trde naravnost, da je ruska diplomacija pred jubile-iem v prvi vrsti delovala na to.neko-iiko razgnati politične oblake, da zašije solnce vsaj na kratke prizore narodnega in državnega slavja v ruski prestolnici; sedaj pa, ko vrvi v Rusiji zopet vsakodnevno razpoloženje, da nastopa politično restitutio m integrum, vzpostavljenje prejšnjega težavnega in neprijetnega splošnega stanja.
i 2 razlaga ima nekaj za sebe. Dejstva, na katera se opira, so gotovo nepobitna. Celo oficijalni bulletin nemške državne pisarne, priobčen v »Norddeutsche Allgcmeine Zeitung-, ki navadno s posebno živahnostjo poudarja vse ugodne momente mednarodnega položaja ter je še pred tednom izrekal ^rdno prepričanje, da skoraj napoči doba splošne razre-- tve političnih konfliktov, je rokrat i olj melanholičen in zamore o albanskem vprašanju le povedati, da odstranjevanje težkoč počasi napreduje. Tudi to pa je, kakor bomo videli, evfemizem.
Politični dejanski stan se nam danes predstavlja tako - le: Bolgarsko - romunski spor se nahaja še vedno tam, kjer je bil pred tednom. Romunija se ni ho:ela podvreči razsodbi velesil in tako se je scvrkniia cela akcija evropskih velekabinetov v medijacijo . posredovanje, ki ne daje prav nikoke garancije za uspeli. Kako malo se je nadejati od veleposlanikov - mešetarjev, kaže že dej-stvo, da je potekel cel teden, predno so se velesile zedinile, da naj posredovanje vodijo veleposlaniki v Pe-trogradu. Trozvezi in zlasti našim diplomatom je grenko pri srcu, da je baš Romunija, ta • predstraža trozve-7e na Balkanu«, zahtevala, naj se i' :ajanja vrše v Petrogradu . . . Cim dalje se sieer razrešitev bolgarsko-r< nunskega spora zavlačuje, tem manjši so njeni izgledi. Odpor bolgarske Pobrudže, ki za nobeno ceno
LISTEK.
noče postati romunska, postaja vedno silnejši in Bolgarija se bo komaj odločila, prepustiti sosedi prostovoljno velike kose svojega narodnega ozemlja.
Mirovno vprašanje je štacijonar-no. Velesile so v nevarnosti, da s svojimi predlogi obsede. Balkanska zveza se za posredovanje velesil že radi tega ne navdušuje, ker nima nikakršnega povoda, se izročati varu-štvu Evrope ter priznati sedaj po zmagoviti vojni diplomatično podrejenost.
V Sofiji in v Belgradu nikakor ne marajo reči: Zmage smo izvojsko-vali, sedaj pa prosimo, slavna Evropa, preglej, kontroliraj in uredi naše uspehe. Srbski in bolgarski državniki marveč izjavljajo, da se sicer posredovanju ne ustavljajo, toda le pod pogojem, ako akceptirajo evropejski kabineti že vnaprej minimalne pogoje balkanskih zaveznikov, kot podlago svoje posredovalne akcije. In med temi se nahaja ona conditio sine quo non, o kateri do danes carigraj-ska gospoda noče slišati ničesar — vojna odškodnina. Vesti iz Carigrada tudi sicer poročajo o radikaliziranju mladoturškega komiteja, ki pod pritiskom vojaških krogov sedaj celo o Odrina govori, kakor da bi hotel izročitev mesta končno le še vendai odkloniti. Važno pa i« tudi dejstvo, da se Crna gora obotavlja, skleniti mir, dokler ne zavzame Skadra, kajti od zavzetja te trdovratne trdnjave pred zaključenjem miru je odvisna bodočnost tega mesta. Padec Janine je napravil velikanski vtisk in je tudi politično velepomemben, ker je oia-čil v Balkanski zvezi ono struio, ki varuje pred prenagljenimi koraki, se nadeja še važnih političnih preobratov.
Pojavlja se namreč v evropski diplomaciji sprememba nazorov, ki sega na same korenine dosedaj edinega pozitivnega uspeha londonske ve-leposlaniške konference: albanske avtonomije. V zadnjih tednih je evropska publicistika nagromadila celo literaturo o tem vprašanju in njega političnih posledicah. Pokazalo se je tudi, kako nesrečna je bila ideja, vreči v labilnost mednarodnega položaja albanski kongres, ki je kazal bodočo »neodvisnost« albanske države v najčudnejši luči.
Publicistika tripelentente se ni le pečala z nalogo, dokazati, da albanske težnje niso samorasle in na-
rodne, temveč, da so le oblika, ki naj zakrije avstrijske in italijanske aspiracije. In odlična peresa so se posvetila vprašanju, je - li sklep veleposla-niške reunije, storjen v času, ko so tekla mirovna pogajanja, sedaj po obnovitvi balkanske vojne sploh še obvezen in veljaven. Ruski, francoski in angleški listi so nadalje silno neugodno kritizirali dejstvo, da se poskuša Arnavte oborožiti in organizirati na odpor v času, ko se nahaja albansko ozemlje pod pravom vojne okupacije, torej v položaju, v katerem je jure gentiam merodajna le zapoved in oblast zavojevalca. Publicistična kampanja v državah trojnega sporazuma ni bila brezuspešna. Čim dalje se zavlačujejo pogajanja na londonski konferenci, tem več časa je za politična razmišljanja in tem bolj se širijo dvomi, je - li bilo dosedanje shvaćanje albanskega problema pravilno in niso li argumenti Balkanske zveze vendar le tehtnejši, kakor oni albanskih »avtonomistov«. V teh razmerah razumemo nestrpnost naše diplomacije, ki je po pariških poročilih prisilila londonsko četrtkovo konferenco, da se zopet bavi z albanskim vprašanjem — ne da bi bila dos gla v stvarnem oziru le najmanjši uspeh. In še bolj razumemo nervoznost, ki se polašča dunajskih krogov pri \ esteh, ki napovedujejo obsežne srbske vojaške operacije ne le proti Skadru, temveč tudi v ostali Albaniji. Pojavlja se ta nervoznost v naravnost smešnih oficijoznih člankih in noticah, ki obtožujejo Srbijo sovraštva proti Avstriji, ker izpcl-nuje, pošiljajoč Črnogorcem zahtevano vojaško pomoč, le svoie zavezniške dolžnosti, ter se pripravlja z ozi-rom na od zunaj inscenirano in s 60.000 puškami datirano arnavtsko uporno gibanje, da zasigura svoje postojanke proti vsem eventualnostim. Naši diplomati slutijo spretno zasnovano šahovo potezo. Ako se povrne j vprašanje albanske avtonomije v svoj stari sporni stadij, potem bodo morali napeti vse sile, da rešijo prin- i cip tudi za ceno lepo začrtanih »svojih   albanskih mela.
Nejasnost mednarodnega položaja je torej večja, kakor le kdaj. — Kmalu se mora pokazati, v kateri smeri poteče nadaljni razvoj. »Bog-ve, kako bo vse to končalo«, sem danes pripomnil politiku, ki je iskren pristaš trozveze. Odgovoril mi je: »Uvidite, dva Evropejca bodeta bla-
mirana.« — »Naravno.« sem odgovoril, »grof Berchtold ali pa Sazo-nov.« — »Ne,« pravi nato, »grof Berchtold in pa San Giuliano . . .«
Ifojno no EolHanu.
Zasedenje Janine.
Iz Janine poročajo sledeče podrobnosti o kapitulaciji utrdbe Biza-ni: V četrtek zjutraj so baterije utrdbe Bizani obstreljevale zlasti desno grško kriio. Evzoni, ki so bili prodrli do žične ograje, so krepko odgovarjali. iVledtem je prišel neki turški parlamenter in oddal polkovniku Jo-annu, poveljniku grških čet pismo sledeče vsebine:
»Obžalujem, da mi ni bilo usojeno, pasti na bojišču. Ravnokar sem dobil povelje, da naj predam utrdbo, ki ji poveljujem. Pripravljen sem, izvršiti to povelje. Podpolkovnik Euad beg.«
Takoj nato so se razobesile na utrdbi in v grških pozicijah bele zastave. Streljanje je pren halo. Poročnik tehničnih čet Tsapalos je dobil ukaz, da izroči turškim predstražam odgovor polkovnika Joanna. Pred utrdbo ga je čakal podpolkovnik Euad beg, ga pozdravil in v nemškem jeziku nagovoril:
»Pripravljen sem, izročiti svojo sabljo in obžalujem, da se ne morem še nadalje braniti. Uklonil sem se višjemu povelju. Upajmo, da prenehamo biti sovražniki.«
Poročnik Tsapalos mu je stisnil roko, sablje pa ni hotel vzeti. Nato je izročil pismo polkovnika Joannu, ki ima sledečo vsebino:
»Hrabro ste se borili. Štejemo si v čast, da smo imeli take nasprotnike. Usoda je odločila nam v prilog.«
Točno za 3. popoldne se je določilo, da morajo Turki oddati orožje.
Janina je padla v poštenem boju in Če se ozremo nazaj na zgodovino vse vojne, je zavzetje Janine poleg krvavih bojev za Servijo. prava velika zmaga Grkov. Ta zmaga pa je vredna vrstnica srbskih in bolgarskih zmag, list v lovor je vem vencu Balkanske zveze. Padec Janine je brate Turke. Albance in Nemce močno presenetil in hitro so si izmislili bajko o izdajstvu. V tem smislu se je izrazil tudi podpredsednik slovitega albanskega kongresa v Trstu liil Mossi, ki je izjavil:
Dasiravno smo v Trstu bivajoči Albanci že več mesecev oddaljeni od svoje domovine, smo vendar pričakovali, da se preda prej Skader, kakor Janina. Padec južnoalbanske trdnjave nas je moral potreti, toda takoj smo slutili, da ni šlo vse s pravimi sredstvi. Na podlagi avtentičnih informacij iz Carigrada, ki smo jih dobili včeraj, nam je jasno, da je Janina padla po izdajstvu. 2e pred tremi meseci je objavil mladoturški voditelj Izmail tlaki v »Taninu« članek, v katerem je zahteval, da naj Turčija prepusti sovražnikom Janino in Skader, da ostane Odrin ozmanski državi. Glasom zadnjih poročil so se vršila v zadnjih tednih tajna pogajanja med mladoturki in grškim patriarhom, ki so brez dvoma v zvezi s predajo Odrina in ki so imela za podlago stališče, ki je je zastopal Izmail Haki. Vojaška pozicija Janine brez dvoma ni bila tako obupna, da se je morala kapitulacija izvršiti. Ne sme se namreč pozabiti, da Janina ni bila obkoljena in da je Esad paša onih 20 000 mož, ki sta mu jih Džavid paša in Izzet paša ponudila in ki so se mudili po porazu pri Bitolju med Be-rakijem in Kolonijo, na pol pota med Korico in Janino, odklonil. Esad paša je tedaj že takrat mislil na izdajstvo, ali pa je bil prepričan, da se trdnjava ne bo mogla držati. Da trdnjava ni bila popolnoma obkoljena, dokazuje tudi dejstvo, da je moglo nad 10.000 Albancev pod Ali Riza begom pobegniti v južnoalbanske gore. Esad paša, mohamedanski Albanec, ki je bil od nekdaj prijatelj mladoturkov, si je zaslužil s svojim izdajstvom prokletstvo vsega albanskega naroda. O kaki grški zmagi tedaj ni mogoče govoriti.
Tako govore sedaj trije bratci in tako bi bili govorili, tudi če bi bil Skader prej padel. Jasen je namen, ki ga zasledujejo s takim obrekovanjem. Grški listi soglašajo v presoji padca Janine, da je bil Esad paša zelo vztrajen in dalekoviden poveljnik, ki je trdnjavo predal šele, ko je spoznal, da bi bil vsak nadaljni odpor brezupen.
Povodom padca Janine je izdal grški prestolonaslednik Konstantin sledečo proklamacijo:
Zavzetje Janine pridružuje vašim slavnim činom novo sijajno zmago. Prekoračili ste vso Makedonijo in premagali dve vojski, sedaj pa ste zavzeli trdnjavo, ki je veljala za ne-
TurSI smo!
(Po resnični dogodbi izza davno političnih dni pripoveduje Jan. Debevc.)
Tam na Dunaju je bila nas, žilavih Kraševcev, četveroperesna deteljica, polna bujnoveseiega in raz-a življenja. Sava Širokopleči, genij in predstavitelj moči, Janez Suhi, mož modrosti, Jaka Dolhoru-ki. minister naših skromnih financ in Jože Longin, mož velikan in hraber sabijoviluec. 1 \ orili smo pravo pravcato republiko in državo samo zase.
V neprostrani, precej temni Lon-ginovi sobici smo presedali ure in ure, ziasti ob nedeljah popoldne. Pri
belici gorkega čaja so se naše misli vrtile okrog vseh najbolj nemirnih, pa tedanji svet zanimajočih vprašanj in svetovnih problemov. Ježe Longin  je s svojim sonornim
i m vedno ironično dražil našega
urijaaa Janeza, kaveri je z vso vnemo in zgovornostjo zagovarjal svoje nove teorije o blaženstvu, lepoti in ustroju nove bodoče družbe. Naša mala republika brez predsednika je imela edinole finančnega mi-
njtra, ki je moral vneto in požrtvovalno opravljati svojo funkcijo, to je skrbeti za neusahljive vire dohodkom. Imeli pa smo do svojega ministra financ popolno zaupanje, zlasti smo ga s primernim veselim spoštovanjem pozdravljali tedaj, kadar je nam z radostnim srcem naznanjal, da so naši dohodki znatno pomnoženi in da lahko napravimo kak mla-dcuiško razposajeni izlet k kloster-neuburškim patrom v vinsko klet.
Bila je novembrska nedelja z jasnim in iesenskoveselim nebom. V javnem življenju je tedaj ravno začelo burno valovati čudno razburka-nie, v katerem se je marsikatera krščanska duša trepeiaje ozirala v bodočnost. Bil je trenotek, ko je vsak z r.ervoznostjo in napetostjo pričakoval besneči klic: vojna!
Krasno jesensko vreme je našo deteljico izvabilo iz temne Longino-ve kajbice v svet tja v naravo, da oo/abi vse . . . vse nadloge. Finančni minister je deteljici radostno popoldne naznanil, da lahko napravi izlet v okolico, ker so finance tako in tako ugodne. Udarili so jo preko Golovca peš k klosterneuburskim patrom in tam v samostanski kleti so precej dolgo časa do poznega večera gasili svoja žejna grla z zlato-rujno pijačo. V najboljšem telesnem in duševnem  razpoloženju so se po-
tem zvečer vračali, odnosno vozili proti Dunaju. Sedeli so v železniškem kupeju, polnem raznih dunajskih izletnikov-solidnikov. Za nje se deteljica ni mnogo zmenila. Nji nasproti je sedela v kupeju večja družba dunajskih starih in mlajših pilhar-jev Modrijan Janez, ne brigajoč se za te človeške postave, je začel v svojem razkošnoveselem razpoloženji' z globokim glasom razlagati svoje grško modrost, ki je vrhunila v njegovem originalnem izreku:
— Panta d—k estin! Posebno he nclitike! . . .
Te besede je modrijan Janez v^Ckrat ponavljal in zraven še dostavljal napol turške besede:
— Banzaj! banzaj! . . . Salem alejkum, effendi! . . . Salem, sa-lun! . . . Kerem, kerem! . . . Kismet! . . .«
Dunajski pilharji se sprva niso dosti zmenili za pogovore naše deteljice. Na njih obrazih in mastnozali-tih podbradkih je takoj pazljiv opazovalec lahko spoznal dunajske kr-ščanskosocijalne patrijote, ki prisegajo edinole edinozveličavnemu evangeliju znanega lističa in od koder tudi črpajo svoje netivo sovraštva in navdušenja. Modrijan Janez je v svojem skrivnostnosladkem razooloženju boljinbolj ponavljal svoje razne polturške besede. Lon-
gin na je brezbrižno zrl tja v okolico in tupatam upiral svoje žareče oči tudi na najbližnjo svojo soseščino dunajskih pilharjev. Ker je modrijan Janez zelo glasno razkladal svoje, sicer malenkostno znanje turščine, so tudi pilharji postali nanj pozorni, in Longin je mimogrede vjel njih naslednji pomenek:
— Was san das fur Leut? —
— Bohmen san's! — se oglasi ok^oglozaliti, še nekoliko mladi Du-ra:*čan.
— Nana! Kroboten san's! — ga zavrne drugi.
— Aber na! Gar ka Spur! Das san' Serben!
Die Leut haben ja ganz serbi-sent Gsichter! — pristavi že precej stai možakar v nekakem strahupol-nem tonu.
— Na! na! . . . Das san kane Kroboten und auch kane Serben, das san Turken! — poseže končno v debato debeli DunajČan s precejšnjimi trebušnimi dimenzijami in z zelo mastnim podbradkom, sedeč skoro vis-a-vis Longinu. — In nadaljeval je ta mož:
— leh wett* um a Fassl Bier, dass die Herren Turken san. —
Prepir in debata o narodnosti naše deteljice sta še nekaj časa traja1 . Živahno so se med seboj dunajski pilharji pričkali in se slednjič ze-
dinili, da stavijo za sodček piva in da ga dobi oni, ki ugane, kakšne narodnosti je četvorica mladih gospodov. Možakarji so slednjič poverili debelotrebušastemu svojemu sodržavljanu nalogo, da povpraša gospode po njih narodnosti in da potem ta-k^j stavo zapijo, ko pridejo v mesto.
Longinu ta zanimivi, za poteg-nienje vsebine polni pogovor ni ušel. V njegovi kraškobistri glavi se je bliskovito porodila misel in kratko, kakor poveljnik v vojski, je zapove-dr' svojim prijateljem:
— Fantje! Sedajle bodimo Turki! .. . Vsak si naj izmisli svoje posebno turško ime! ... Velikansko po-tegnjenje se nam obeta! . . .
Ne dolgo. Debeluhasti dunajski patrijot se je obrnil do Longina in ga s pravo dunajsko vljudnostjo povprašal po njegovi in njegovih tovarišev »narodnosti«. — Longin, dobro si svest svoje važne vloge in svečanega trenotka, ko so bile oči vseh dunajskih rodoljubov vanj obrnjene, je s primerno glasnim zvonkim glasom odgovoril:
— Wir sind Turken! — Učinek te svečane izjave Je bil
na dunajske pilharje očividen in položaju primeren. Vsi so debelo izbu-lili oči in vzklikali:
— Waos?  Wos? Tilrken san's
die Herren! ... Turken!? ... (Dalje priaodnjie.)
premagljivo. Velike žrtve, pomanjkanje in napor ter vaša vztrajnost tekmujejo z vašo hrabrostjo. Pomnožili ste svoje vojne trofeje. Sto topov in cela armada s svojimi voditelji, zastavam: in i vso municijo so v vaših rokah. Ves narod občuduje vašo zadnjo zmago in ponosen sem, da poveljujem taki vojski. Čestitam vam!
* • Skader.
Iz Cetini a poročajo, da so predvčerajšnjim prav zgodaj zjutraj poskusili Turki izpad iz Brdice, da se preskrbe z živili. Crnogorske pred-straže so začele živahno streljati, pn čemer so jih podpirali topovi južne kolone. Po peturnem boju so se Turki vrnili; 24 nizamov je bilo ujetih. Ujetniki pripovedujejo, da so imeli Turki 25 mrtvih in 50 ranjenih, črnogorske izgube so bile le malenkostne.
*
Nova zarota v Turčiji.
Kakor smo že poročali, so častniki turške armade pri Cataldži zelo nezadovoljni z mladoturki. Vlada je odposlala tja več tajnih agentov, katerim se je posrečilo, razkrinkati več častnikov, ki stoje v službi vojaške lige in pripravljajo državni prevrat. Enega majorja, tri stotnike in 7 častnikov so poslali pod nadzorstvom v Carigrad, kjer jih bodo postavili pred vojno sodišče.
V petek se je vršila v mošeii Su-lejinanije žalna služba božja za Na-zim pašo, katere se je udeležilo 15 tisoč vernikov. Zbrani muzlimani so klicali: »Smrt morilcem! Doli z vlado !« Tudi neki častnik v uniformi je prepovedoval ter naglasak da je bil Nazim paša žrtev političnega umora. Vojaštvo je morak) po službi božji preprečiti, da množica ni udrla v klub komiteja.
v
Nemški zdravnik o Črnogorcih in njih težnjah.
V nedeljski graški »Tagespošti* Je priobčil profesor dr. pl. During zanimiv članek pod naslovom »V Crni gori v težkih dneh«.
Iz tega članka priobčujemo ta-le zanimiva izvajanja:
V tem balkanskem kotu se nahajamo v popolnoma drugem svetu, in če hočemo ljudi prav razumevati in presojali, tedaj se moramo opro-stiti domače mentalitete, obzorja domačega jutranjega in večernega lista in pa one politične atmosfere, ki je doma oficialna. Majhno je obzorje posameznega individua, toda v tem majhnem obzorju je njegova osebnost, njegova individualiteta popolnoma drugače razv:ta nego pri nas, njegova osebna veljava popolnoma drugačna nego pri nas. Na me so napravili ti Crnogorci, visoki in priprosti, vladajoči in ljudstvo, s kra-ijem na čelu, globok vtisk. Ta vtisk mora napraviti vsaka ideja, ki prevladuje vse duhove — in ideja vstajenja srbskega naroda iz stoletnega suženjstva, njegovo osvobojenje izpod turškega jarma, ki je onemogočil, da bi se Srbi vzporedno z drugimi narodi razvijali, ker so jih šiloma pritiskali na nizki nivo — ta ideja živi mogočno povsod tam dol. v dušah vseh Srbov! 2e v Dalmaciji sem dobil ta vtisk, v Crni gori je postal ta vtisk močnejši v občevanju s Crnogorci, Srbi, Dalmatinci. Kako velik stoleten srd je tu zbran! Skoro vsakdo iz njihovih rodbin pripoveduje o žrtvah v boju proti Turkom, o grozoti turške uprave in justice!
Nesimpatično mi je modrovati, vendar pa se, če se živi v tej atmosferi par tednov — zadošča celo par dni. potem je razumljivo, če pravi črnogorski kralj: Mi moramo imeti Skader, mi hočemo vendar končno živeti, hočemo imeti več zraka, hočemo se razširjati. Nisem naletel na nobenega Dalmatinca, kateri bi ne smatral skadrskega vprašanja za vprašanje svoje lastne duše, svojega lastnega naroda! V Crni gori nisem naletel na nikogar, kakršnegakoli j »oklica ali stanu, kakršnekoli narodnosti, ki bi globoko ne obžaloval, da je Avstrija tako zelo proti skadrske-mu vprašanju. Pri mnogih Jugoslovanih sem našel sledeče naziranje: Ce bi se Avstrija zdaj zavzela za male države, tedaj bi nas morala Avstrija kar magnetično na se pritegniti. Kajti prej ali pozneje — in skoro gotovo v najkrajšem času — se bodo pojavila interesna nasprotstva proti ostalim balkanskim državam in tudi —- če Avstrija hoče — proti Rusiji, tako da bi bila Avstrija potrebna hraniteljica teh malih balkanskih držav. Namesto naravnost strahovite-v sovraštva proti Avstriji, ki je vi-iruo povsod tam doli — posebno pa ted avstrijskimi podaniki — bi na-opilo po mnenju vseh tam živečih lika simpatija do Avstrije,
Po vtisku, ki se ga tam dobi, je popolnoma nedvomno, da je skadr-sko vprašanje zelo nevarno. Kralj ne bo in ne more odnehati. Ali bodo Crnogorci zavzeli Skader, potem bodo čakali na onega, ki jih iz Skadra prežene. Kdo bo to storil? Ali se bodo pa Crnogorci po mirovnem sklepu še nadalje bojevali — z Albanci. Kajti že danes boj za Skader ni več turško-črnogorski, temveč albansko-črnogorski.
Razpoloženje tam doli je zelo resno, mirno, obupno-odločno. Ranjenci komaj čakajo, da ozdravijo in da zopet pridejo pod Taraboš. Domov nočejo iti, da bi se nekoliko odpočili — žene svojim možem niti ne dovolijo, da bi ostali doma. Petnajstletni dečki in sedemdesetletni starčki so med ranjenci; mlada dekleta, ki so nosila municijo v bojne čete, se nahajajo med ranjenci. Videl sem sedemnajstletno deklico — ozdravljeno, ki je dobila strelno rano skozi Čelo do zatilnika; drugo sem zopet videl z razstreljeno spodnjo čeljustjo. Ker obstoje bataljoni večinoma iz plemen, so posamezne rodbine skoro uničene. Od ene rodbine je 46 mož mrtvih, od nekega bataljona iz Nekšića sta baje od 100 mož ostala le dva! Navzlic temu pa je vsakdo, prav vsakdo, s katerim sem govoril, odločen: Skader mora biti naš, z mnogimi žrtvami, ali pa smo uničeni!
Da so se godile grozovitosti — od obeh strani — pri večdnevnem boju mož proti možu — smatram za gotovo: videl nisem ničesar. Izmišljene pa so pripovedke o bedi turških ujetnikov — vsaj v taborišču v Podgorici. Jaz sem bil tam z vso pomočjo oblastev, govoril sem z ujetniki, nadalje z nekim tudi ujetim turškim zdravnikom, mojim bivšim učencem, in tujimi zdravniki v Podgorici — gre jim tako dobro, kakor jim more iti pri razmerah zimskega taborišča v revni deželi. Crnogorskim vojakom v boju se ne godi tako dobro, kakor Turkom v ujetništvu.
Prihajam s Cetinja in s tega »juž-nozahodnega« Balkana nazaj z vti-skom, da je narodna misel prišla tam do moči in da bo prišla še do večje moči, ki se je ne more ugonobiti in ki se jo mora vstaviti kot mogočen faktor v vsako politično kombinacijo.
Pred Odrinom.
Belgradska ^Politika- javlja iz Hademkeja pri Odrinu:
Težki srbski topovi so nameščeni na pozicijah pri vseh sektorjih. Včeraj popoldne ob 4. bi se moralo pričeti splošno topovsko obstreljevanje trdnjave, toda mraz je bil tako silen in sneg tako visok, da ni bilo mogoče izvesti načrta.
Sneg je padal nevzdržno tri dni in pokopal pod sabo vse; mestoma je debej^dva metra.
Turški vojaki neprestano zapuščajo Odrin in skušajo uteči k nam.
Preteklo noč je skušalo k nam uteči 60 turških vojakov. Do naših predstraž pa je prišlo samo 15 mož, vsi drugi so ali na potu poginili, ali pa obtičali v snežnih zametih, kjer so zmrznili.
Preje smo vse te begunce zavračali, sedaj pa jih sprejemamo. Prvo, za kar begunci prosijo, je jed. Siromaki so tako sestradani, da jih je komaj nasititi. Vsi zatrjujejo, da vlada v trdnjavi in v mestu strašen glad.
Med revnimi sloji prebivalstva že mrjo od lakote.
Včeraj je francoski konzul v Odrinu posetil poveljnika Šukn pašo in mu nasvetoval, naj preda trdnjavo, češ da prebivalstvo mre od glada.
Šukri paša je odgovoril, da nc misli na predajo trdnjave,   ker ima
vojska še dovolj hrane, ako pa prebivalstvo mre od glada, to pa njega kot vojaka čisto nič ne briga.
Topovi so v zadnjem času malo-dane popolnoma utihnili, samo sem-tertja se še sliši kak topovski strel.
Dokler se vreme temeljito ne izpremeni, ni misliti na splošen naskok na Odrin.
Oboroževanje v Nemčiji in Franciji.
O podrobnostih nemške vola-ške predloge in milijardske zahteve javnost še ničesar gotovega ne ve. Na petkovem sestanku voditeljev dr-žavnozborskih strank, h kateremu pa niso bili povabljeni socijalni de-mokratje, je pojasnil državni kancelar pi. Bethmann - Hollvveg politične vzroke novih vojaških zahtev, na kar je vojni minister pi. Heeringen podrobno obrazložil način, obseg in namen zvišane vojne pripravljenosti. Do razgovora ni prišlo. Udeležniki konference pa so se morali zavezati, da bodo molčali tudi napram lastnim
strankam, v kolikor gre za dobljene informacije. Navzlic temu pa se v kuloar jih govori, da ima nova vojaška predloga predvsem namen, vojaško okrepiti vzhod, kjer nameravajo izpopolniti in nanovo zgraditi trdnjave in vojašnice. O številu moštva, ki naj bo nanovo uvrščeno, se različno piše. Zadnja poročila pravijo, da bo armada pomnožena za 6b tisoč mož, torej v dveh letih za 4000 častnikov, 15.000 podčastnikov in 117 tisoč mož. Negotova so tudi poročila o davku od imetja. Govori se, da je iz pripravljenih del razvidno, da bo nemogoče dobiti zahtevano milijardo za trenotne izdatke, če se uvede meja imetja s 30.000 ali 50.000 mark. Četudi bi se ta meja znižala, je vendarle nemogoče, da bi se dosegla ta vsota. Zvišati bi se morali edinole odstotki, ki se bodo morali plačati od imetja. Ker pa je to proti zdravemu narodnemu gospodarstvu, je mogoče, da uvedejo tam, kjer ni imetja, davek od visokih dohodkov. Konservativci delujejo na to, da bi morale tudi pravne osebe, kakor so akcijske družbe, plačati davek od imetja, od druge strani pa se predlaga, naj se prisili tudi mrtva roka, da plača ta davek.
Da to oboroževanje Nemčije ni ostalo brez odmeva v Franciji, smo že omenili. Najširši krogi francoskega naroda dobro razumevajo grozečo zunanjo nevarnost in so pripravljeni k žrtvam. In le spričo tega splošnega razpoloženja je mogoče podati v državni zbornici predlogo o zopet-ni uvedbi triletne službe v armadi. Samo socijalni demokratje v resnici nasprotujejo predlogi in ščujejo proti vladi. Ostale skupine levice so spričo javnega pritiska pripravljene, sprejeti triletno vojaško službo, morda z nekaterimi izpremembami. Celo radikalni socijalisti niso za brezpogojno opozicijo. Ta stranka je poverila vojaške strokovnjake med svojimi člani, posebno pa bivšega vojnega ministra Messinyja in generala Pedova, naj pregledajo v tehničnem oziru predlogo ter stopijo v stik z vojnim ministrom Etiennom. V teh krogih tudi resno uvažujejo misel, naj se uvede davek od dohodkov, da se pokrijejo veliki novi izdatki.
barvanih skioptičnih slik *z Darda-nel, Carigrada in Bospora, ki jih je dala na razpolago Zveza narodnin društev v Celju in jih je pojasmeval urednik Lesni čar. Mlado ptujsko dramatično društvo se Jako pridno giblje; v začetku meseca aprila priredi zopet predstavo. Upati je, da se bo družabno življenje v Ptuju zopet razživelo in povzdignilo.
Štajersko.
Koroško.
Hrastnik. Samoobsebi je umevno, da se z dopisom glede udeležbe na zadnji sokolski veselici ni hotelo Dolancev žaliti! S tem je zadeva za n;:.s končana.
Iz Celja. (Delavsko podporno društvo) je priredilo v soboto družinski večer v gostilniških prostorih Narodnega doma. Zveza narodnih društev je dala na razpolago 130 lepih, koloriranih skioptičnih slik iz Dardanei, Carigrada in Bospora, katere je razjasnjeval urednik L e š n i č a r. Občinstva je privrelo toliko, da ste bili dve gostilniški sobi prenapolnjeni. Slike so zelo ugajale in bi bilo prav želeti, da bi se še večkrat priredilo kaj enakega.
Iz Celja. V nedeljo dne 16. marca dopoldne se vrši v spodnjih prostorih Narodnega doma shod, na katerem se bo razpravljalo o razmerah v celjskem okrajnem zastopu. Shod bo vsekakor znova energično ponovil zahtevo Slovencev, naj se razpišejo nove volitve za celjski okrajni zastop in se konča gospodarstvo komisarjev, ki okraju veliko škodo povzroča.
Iz Zgornje Hudinje pri Celju. Tomaž Kerže, ki je ukradel trgovcu g. Ivanu Cigelšku 340 kron ter jih zapravil, je bil dne 6. t. m. obsojen na 8 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
Iz Šmarja pri Jelšah. V kratkem bodo v:iv^i v; st-ivhr, novega poslopja za dekliško šolo. Stala bo na Lor-gerčinem stavbišču, katero je kupil krajni šolski svet za okroglo 11.000 kron. Za to stavbo se je bil po zaslugi naših klerikalcev dolg in nepotreben boj. Ugovori so hodili sem in tja, dasi je bilo že pred več leti jasno ko beli dan, da se bo šola morala zidati. Ako bi se jo stavilo že takrat, bi se nam bilo prihranilo lepe tisočake, ker je bil takrat materijal cenejši in bi se tudi boljši kup dobilo primerno stav-bišče. Klerikalna trmoglavost in pa nazadnjaštvo je zopet oškodovalo našo okolico za lep denar.
Iz Kozjega poročajo, da so zaprli delavko Jožefo Blakšič iz Srebrnika. Blakšičeva je osumljena, da je umorila svojega nezakonskega otroka, eno leto starega fanta.
Iz Ptuja. (Dramatično društvo) je priredilo v nedeljo popoldne v Narodnem domu gledališko predstavo. Vprizorila se je Kadel-burgova burka »V civilu«. Sodelovali so: gospodična M. Kolarjeva in gg. dr. Brunčko, Mikš, Christof in Koci Jan. Občinstvo se je pri tej prav dobro vprizor-jenj burki izvrstno zabavalo. Pred predstavo sir.    videli   130 krasno
Samomor vojaka. V zaporih lovske vojašnice v Beljaku se je obesil včeraj neki topničar 3. gorskega top-ničarskega polka.
Celovška porota. — Mlad poži-galec. — Uboj. Hlapec Karel Kogler, 15 let star, je dne 28. januarja zažgal gospodarsko poslopje posestnice Marije Rab v občini Mlinice. Poslopje je popolnoma zgorelo, škoda znaša 9464 K, zavarovalnina pa 6730 K. Požigalec je priznal, da je zažgal poslopje iz jeze na gospodinjo. Porotno sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe. — V gostilniškem pretepu v neki predmestni beznici v Beljaku sta se sprla in stepla že večkrat kaznovani Komac in znani nemški pretepač Burgstaller. Med pretepom je Burgstaller Komaca tako poškodoval, da je ta v nekaj dneh vsled notranjih poškodb umrl. Burgstaller se zagovarja s silobranom. Obsojen je bil samo na 5 mesecev težke ječe.
Pobegli oficijal goriškega glavarstva Rozina. Iz Gorice je pobegnil SOletni oficijal pri goriškem glavarstvu Karel Rozina, ki je bil dodeljen pisarni okrajnega šolskega sveta. Za njim se širijo razne jako čudne govorice. Mož je v očigled svoji plači in številni rodbini zelo potratno živel. »Edinost« poroča k temu, da je bil Rozina svoječasno nadporoč-nik pri domobrancih v Dalmaciji, pa je kvitiral in prišel v Gorico. Njegov svak je bivši deželni glavar kranjski pl. Š u k 1 j e.
Državne poštne avtomobilne zveze v Istriji. Delniška avtomobilska družba Daimler v Dunajskem Novem mestu, ki je oskrbovala do sedaj državno avtomobilno poštno zvezo med Pazinom in Labinom in med Pazinom in Porečem je pogodbo odpovedala. Družba bo oskrbovala promet še do srede junija. Kljub ti odpovedi pa ta zveza ne bo prenehala. Vlada bo oddala oskrbo prometa ali drugi tvrdki ali pa bo prevzela promet sama.
Lahi smejo zopet dirkati. Pred približno dvema letima je prepovedalo tržaško namestništvo laškim kolesarskim društvom prirejati javne dirke. Kot vzrok prepovedi je navedlo namestništvo prometne ovire. To prepoved je sedaj namestništvo toliko ublažilo, da smejo laška kolesarska društva prirediti na leto 6 kolesarskih dirk. (Več jih itak ne morejo, ali pa jih še toliko ne bodo.) Baje se vrši prva laška kolesarska dirka že 6. aprila.
Aretirani vlomilci. Tržaška policija je aretirala Antona Dujca iz Naklega in Karla Regenta iz Konto-velja, ker sta vlomila v Križmančiče-vo gostilno na Bazovici in odnesla 4 gnjati, eno kolo in eno suknjo. Obenem so aretirali tudi lastnico ljudske kuhinje v ulice Tessa v Trstu Josipino Gombačevo, ker so pri nji našli ukradeno blago. Aretiranca sta izvršila bržkotne tudi vlom v Kon-sumnem društvu v Lokvi.
Potopljena jadrnica. Včeraj smo poročali, da je Llovdov parnik »Al-missa<. kapitan Tonello, trčil v ribiški čoln in ga potopil. Sedaj so dognali, da to ni bil ribiški čoln, marveč neka laška jadrnica, ki je vozila 65 ton istrskega marmorja. 5 mornarjev so rešili; prepeljali so jih v Trst, od koder jih je laški konzulat poslal v domovino. Nesrečo sta povzročila vihar in megla.
Požar na parniku. Na parniku »Mariane«, last Austro - Američane je izbruhnil požar v skladišču za bombaž in za usnje. Ogenj se je silno hitro širil in je uničil skoro celo skladišče. Parnik so morali odriniti od pomola, ker se je vsled velike množine vode nagnil in je bila nevarnost, da nasede. Gasili so celo noč in šele dopoldne se jim je posrečilo ogenj zadušiti. Škoda je zelo velika.
Vodovodno vprašanje v Rovinju je končno rešeno. Proračun za nov vodovod znaša 670.000 K. Deželni odbor je obljubil občini 20% podporo k predpripravljalnim delom, ki so proračunana na 100.000 K in k stroškom zgradbe. Projekt je vlada odobrila, obljubila državno podporo in dovolila, da se takoj prične z delom.
Grško orijentalski škof v Zadru. V nedeljo so v Zadru v grško orijentalski katedrali slovesno vsto-
ličili novega škofa Brankoviča. Slovesnosti se je udeležilo ogromno število duhovnikov in zelo številne množice meščanov in okoličanov.
Zaradi tihotapstva kokaina v Indijo so aretirali v Kalkuti kurjača avstrijskega parnika »Vindobona« Rudolfa Štuleja. Dobili so pri njem 2 kg kokaina. Indijske oblasti so ga obsodile na 8 mesečno prisilno delo.
III. Slovenski vsesokolskl zlet v UubljanL
Bratje na delo!
Zima se je umaknila in v deželo se seli vesela pomlad. Pomlad našega sokolskega leta. Bratje, ne pozabimo, da je treba v tej pomladi marljivo sejati! Vsak naj se zaveda, da je delavec na mladem polju, ki ga pride ob avgustovih poletnih dneh pogledat slovanski svet. Zato bratje na delo — samo še 5 mesecev nas loči od našega zleta; polnimo to kratko dobo z neumornim delom. V telovadnici, v sejah, v odsekih, povsod se mora razviti veselo skupno delo, da nas ne prehiti poletje.
Razstavni odsek. Ob priliki zleta se priredi sokolska razstava. Za to se je izvolil poseben odsek, ki je imel dne 4. t. m. svoj prvi sestanek.
Večje zletišče. Kolikor se zamore presoditi po sedanjih pripravah, bo projektirano zletišče s telovadi-ščem za 1200 telovadcev premajhno. Zato je stopil tehnični odsek v dogovor s stavbenim, da le - ta izdela načrt zletišča s telovadnim prostorom za 2000 telovadcev.
Godbeno spreraljevanje za članske vaje je sedaj vaditeljskim zborom v dveh oblikah na razpolago. Zveza je izdala klavirski izvleček, ki stane 1 K in se naroča pri zvezi; tvrdka Milko Krapeš v Ljubljani pa je založila gramofonske plošče. Godba za vseh pet sestav bo na treh ploščah, ki stanejo skupno 9 K, s pošto 10 K. Tako je dana vsem telovadcem prilika, da vadijo zletne proste vaje ob spremljevanju godbe; tudi partitura za pihala natisnjena bo še v teku tega tedna.
Češki Sokoli na našem zletu. Odbor Češke Obce Sokolske je sklenil, da je delovati na to, da se udeleži češko Sokolstvo III. slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani v kar največjem številu. Sestavili so že redtteljski odsek. Češki telovadci se udeleže zletnih prostih vaj ter poieg tega nastopijo še s svojim posebnim sporedom. Da proučita zletne proste vaje za člane in Članice, je odposlala Češka Obec Sokolska b. A. Hellerja in sestro Malo v L*ablj.;no: mudila sta se ondi 5. januarja. Predsedstvo »C. O. S.« je sklenilo načelno, da se morejo češke sokolske odprave v Ljubljano udeležiti samo člani v kroju in pa članice ženskih sokolskih odsekov. Sploh se Češko Sokolstvo zelo marljivo pripravlja na naš zlet, o katerem je že razpravljalo in še bo razpravljalo na svojih župnih občnih zborih: mnogo društev je že ustanovilo zletne sklade. Skoraj vsi češki sokolski glasniki prinašajo simpatično pisane pozive in notice o zletu.
Hrvaško Sokolstvo bo na zletu polnoštevilno zastopano. Tehnični odsek »Hrv. Sokolskog Saveza« je sklenil, da nastopijo hrvaški Sokoli s svojo posebno točko in sicer z vajami z vesli. Sestave vaj so že objavljene v drug; številki »Hrv. Sokoia*; izvajalo jih bo 400 telovadcev. Poleg tega pa nastopijo hrvaški Sokoli tudi pri skupnih prostih vajah najmanj z 200 telovadci. Po hrvaških sokolskih društvih se že vrše marljive priprave za III. slovenski vse-sokolski zlet v Ljubljani.
Srpski Sokoli iz Hrvaške, Bosne, Hercegovine in Dalmacije se tudi izredno marljivo pripravljajo za naš zlet. Pretečeni mesec mudil se je v Ljubljani načelnik srpskega Sokola v Zagrebu, da temeljito prouči zletne proste vaje.
Slovenski Sokoli naravno, da se tudi že marljivo pripravljajo na svoj jubilejni zlet. Skoraj po telovadnicah vseh društev polje živahno življenje — ako pa se kje z zletnimi pripravami še ni pričelo, je dolžnost vaditelj-skih zborov, oziroma odborov,da nemudoma prično. Tehnični odsek in zvezni vaditeljski zbor sta predelala pretekli teden tekmovalne vaje za vse tri oddelke na vseh orodjih. Vaje bodo priobčene v drugi številki »Slov. Sokola«, ki izide te dni.
Barvne zletne razglednice. Zopet se pri nas uresničuje stara pesem: saj nimamo nič svojih originalnih novosti, da bi jih kupovali. In zopet odgovarjamo po stari navadi: Kaj pa še hočete? Dali smo vam veliko množino lepih zgodovinskih razglednic, ki sicer gredo, ali prepočasi in bi zaslužile radi svoje zgodovin ske vrednosti več odjemalcev. Ve življenja v kupčiji z razglednican želi si celokupni zletni odbor. Zdaj
58 štev
pa pridejo v kupčijo nove barvne razglednice, — prva serija. Mojster Vavpotič jih je ustvaril mojstrski. Originalne so in krasne, da jih mora vsakdo kupovati. Nihče se ne more pritoževati, da se občinstvu nič po« >ebnega ne nudi. Lahko rečemo, da jc Sokol v razgledniški industriji storil svojo dolžnost in dosegel vrhunec, kakor glede sestave, tako tudi glede zgodovinskega pomena. Naj tudi najširše občinstvo stori svojo dolžnost.
Vavpoiičcva trobarvna razglednica ^Sokolova zvestoba« nam kaže -rizor zarana na zletišču. V daljavi ovijajo še lahke koprene ljubljanski jrrad. nebo pa osveljuje zlatožarna »utranja zarja. Slavnostno okrašeno /letišče miruje, le čili Sokoli doleta-vajo in posedajo po zelenih, s troboj-iicami okrašenih vencih, ki preple-
a o drogove na zletišču. V ospredju sta dva sokolska telovadca: prvi drži povešen sokolski prapor, drugi kleči pred njim in poljubuje rob prapora v znak neomejene zvestobe do školske ideje. — Posamezne razglednice so narodaj po 12 vin. Pri \cčjem naročilu   popust, kakor pri
godovinskih razglednicah:  pri 100 300 razglednicah 15%, pri 200 do 4^0 20%, pri več kakor 400 pa 25 i >ruštva in zasebniki morajo poslati
nese k za naročene razglednice naprej, trgovci jih dobe v komisijo.
Zgodovinske zletne razglednice
i šc vedno v zalogi, dasi bi bile nhko že prodane pred Novim letom. /a vsakega Sokola jc vendar važno, U ima vsaj nekatere zanimivejše sli-x iz zgodovine slovenskega Sokolova. Zatorej bratje, širite zletne -^odovinske razglednice.
Pred Veliko nočjo smo! Na tisoče in tisoče razglednic se bode razpošiljalo širom naše domovine in tu «e nam ne more očitati egoizem, ako vlimo. da bi Slovenci in Slovenke v nrvi vrsti segali po sokolskih zletnih glednicah. Vsesokolski zlet bode 'ahteval    velikanska financijama sredstva.  Tudi je treba po vinarjih 'hirati zletni fond in če tudi razgled-cc le malo nesejo, vendar je vse •bro, vse pospešuje naš namen po Mren: pregovoru: Kamen do kamna alača.   Priporočamo   torej zletne azglednice ob letošnji Veliki noči!
*
Od    podpredsednika častnega - ^ora brata Luka S v e t e c a pre-smo kot prispevek   k zlememu .Ju znesek 50 K;   enaki znesek - :jeli        tudi od kmetske posojil-ice na Vrhniki v isti namen.
Darovalcem bodi na tem mestu rečena iskrena sokolska zahvala.
Na zdar!
Predsedstvo   Slovenske Sokolske Zveze <.
Pruega dejanja afere Pa-lojnko prozajični konec.
Kakor sino včeraj poročali, je * spel dne 9. rrarca parnik belgijske družbe Red Star Line • PinlandIn . er z enodnevno   zamudo v Ant-crpen, kier je ond->tna policija na ►dlagi zahteve ondotnega avstro-ogrskega konzulata v zmislu po ljub-anski policiji tjakaj vposlane tirali-in zapornega povelja ljubljanskega deželnega Nodišča dvojico aretirala,   zaplenivši   denar, kolikor sta imela pri sebi, ju oddala v zapor, i u bodeta čakala toliko časa, da bo zročevalno postopanje pri kraju, na-*ar se ju bode   privedlo v zapore
• nblianskega sodišča.
Ker se dvojica Polajnko sedaj nahaja na neprostovoljnem povratku roti svoji domovini in je dala nje-goljufija in pobeg policiji toliko '-osla, javnosti pa mnogo zanimanja, sotovo ustrežemo našim čitateljem, ko se enkrat očrtamo glavne pote-: začetka in konca njunega prijetega potovanja. Da je dražestna dvo-imela v načrtu goljufijo že dlje asa, jc sklepati iz tega, ker je vzela 10. decembra lanskega leta pn mem magistratu potni list za vse
* ropske države. V to svrho je Ro-
ko napravil   dne   25. decembra j]J preskušnio s tem, da je dvignil zadružnem imenu pri banki 40.000 •on, katere je pa takoj   drugi dan žil nazaj. Dne 3. februarja je natopil svoj tridnevni dopust, češ. da Krc po nekem opravku v Istro ter 11 istega dne   pri :»Jadranskt i   v imenu   Zadružne zveze« •Ki.ooo K, ter se ponoči s svojo boljšo i\ico odpeljal z brzovlakoni v II. razredu na Dunaj.   Da premotita še bolj v hiši stanujoče stranke in urad-uštvo, sta popustila vse doma, kakoi iudje, ki so za par dni kam namenje-. Na oknu so bili jajčki, surovo me-. kuretnina in rnaslo,   zunaj na pnjicah pa posoda za mleko, ka-r po navadi vsak dan. Na Dunaju a bila dne 4. februarja, t. j. na pu-i torek, cel dan, ter se zvečer,
kakor pač boljši sloji, z južnega do zapadnega kolodvora odpeljala z avtomobilom, od tam pa z brzovlakom proti Ulmu. Nato sta se pojavila v Stuttgartu, kjer sta se hodila k zdravniku dr. Hartmannu zdravit ter v neki banki deponirala 4000 K, katere je že, kakor znano, zaplenila policija. Popustila sta tam tudi pleteno košaro z razno obleko, katero je on-dotna policija sedaj že semkaj poslala. Dne 12. februarja sta se pojavila v Hamburgu, potem je pa državno-nemški policiji, ki jima je bila sicer za petami, a vedno za dva dni prepozno, zmanjkalo za 4 dni vsaka sled in se še ne ve, kje sta se takrat potikala. Dne 15. februarja sta se pa hipoma zopet pojavila v Dovru na Angleškem, kjer je po avstro - ogrskem konzularnem agentu Williamu Grantti na podlagi ljubljanske tiralice obveščena angleška policija pač vedela o njih, a ju je zaradi znane >englisch Sundav« pustila vkrcati sc na belgijski parnik »Vaderland«, s katerim sta dospela dne 25. februarja v New York. Tu ju je naseljeval-na komisija na posredovanje tamošnjega avstro - ogrskega generalnega konzulata zavrnila na podlagi po ljubljanski policiji v smislu postave z leta 1907, oziroma 1910 konzulatu vposlanih, potom amerikanskega konzulata na Dunaju legaliziranih listin in sta morala takoj drugi dan odpluti s parnikom »Finland« proti Evropi, seve ne v I. razredu, marveč v medkrovju. Ako vzamemo v roko zemljevid, se prepričamo, kako sta beg uredila in kako silno ga zvijala, da bi ne prišla v roko policiji. Nekaj časa ju je izdajala tisodna 59 kg težka pletenica in Polajnkove brke, kakor tudi njegov -privesek«, dražestna ženica. V Dovru pa že ni bilo pletenice, popustila sta jo bila, kakor že zgoraj omenjeno, v Stuttgartu in tudi Polajnko je bil že pravi obriti Anglež in le »privesek- je imel še seboj, a kljub temu ga je izvohal konzularni agent gospod Grant.
Pne 7. marca sta se peljala, ka-ker smo v soboto poročali, mimo Plvmoutha. kjer se ie avstrijskemu konzulu gosp. Orlandi posrečilo, v smislu zahtev ljubljanske oblasti njuno izkrcanje na angleških tleh preprečiti, in sicer zaradi težav, katere se po navadi pri izročitvah v Angliji pojavijo, ter bila dne 9. marca končno prijeta v Antwerpnu. Seda! je treba le še izročevalrro postopanje formalno izvesti in dvojico bomo lahko pozdravili v kakih 14. dneh na našem kolodvoru v spremstvu jusii-čne uprave, s čemur bode njuno zabavno potovanje na tuje stroške za enkrat končano. Začelo se bo potem drugo dejanje afere Polajnko, in sicer v porotni dvorani liubljanske ju-stične palače. O obravnavi bomo poročali.
Dnevne vesti a
■i- Korupcija pri deželnem odboru. Nedavno tega je razpisal deželni odbor zgradbo ceste Črnomelj - Vinica. Ponudbe je napravilo več tvrdk, med temi tudi tvrdka Zajec 6: Horn, o kateri ve vsa Kranjska, da njeni lastniki niso naprednjaki. Deželni odbor je zgradbo one ceste oddal svoiemu ščiteniku Lončariču, dasi je bil le - ta okroglo za 30.000 K dražil, kakor dragi ponudniki. Kakor je videti, ima klerikalni deželni odbor denarja v izobilju, zato mu ni treba gledati na tisočake in lahko .svojemu miljencu daruje kar pod roko 30.000 kron. Loncarič ie pač revež in siromak, ker bo pri zgradbi belokranjske železnice zaslužil samo pol milijona, zato ga je treba še posebe podpreti z denarjem kranjskih davkoplačevalcev. Davkoplačevalci naj le pridno plačujejo deželne dokiade, kaj pa se pozneje s tem njihovim denarjem zgodi, to jim pa nič ni mar, ker to je samo skrb »finančnega ministra« Lampeta. Ta razpolaga z milijoni in tisočaki, kam jih dene, to je njegova stvar, davkoplačevalec pa drži jezik za zobmi in pla-čuj. Za obrtno šolo, ki je velikega pomena ne toliko za Ljubljano, kakor za vso Kranjsko, nima dežela niti ficka na razpolago, Lončariču pa meče v že itak polno malho kar tisočake. Takšno je gospodarstvo klerikalnega deželnega odbora! Nam je prav, naj gospodje le tako gospodarijo, bodo vsaj tem preje dogospoda-rili!
Ce je res, ne vemo. Včeraj smo dobili z Dunaja pismo, v katerem ;*e bila brez podpisa ta-le s strojem in v nemškem jeziku pisana notica: »Slabo ravnanje z bivšimi c. in kr. častniki v Srbiji. DeigradsKi list »Straža« z dne 25. februarja t. 1. javlja pod naslovom »Aroganten uradnike to-lc: »Pred par dnevi je orožnik pripeljal k policiji dva sumljiva gospoda. Službujoč uradnik jih je dal, ne da bi ju vprašal, kdo da sta, neusmiljeno pretepsti. Šele, ko sta bila pošteno stepena, se je dognalo, da sta to dva Slovenca,  bivša av-
SLOVENSKI NAROD.
stro - ogrska častnika, ki sta imela namen z dovoljenjem vojnega ministra vstopiti v srbko vojsko. Užaljena častnika sta se obrnila na mestnega poveljnika s prošnjo, da jima preskrbi zadoščenje. Dotični uradnik je bil poklican pred vojaško oblast, kjer je najprvo tajil, končno pa vse priznal.« — Kdo je nam poslal ta izpisek iz belgradske »Straže«? Ne da bi sc spuščali v vprašanje, če je dotična notica res bila tiskana v imenovanem listu, lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da jo je nam poslal prosluli »literarni oddelek« našega zunanjega ministrstva, tisti biro, ki se je »proslavil« in nesmrtno blami-ral v znani Prochaskovi aferi. Kakšen namen zasleduje ta »literarni oddelek« v tej stvari, nam menda ni treba še posebe naglašati.
+ Pupilarna varnost denarnih vlog tistih posojilnic, za katere je prevzela dežela jamstvo. Nekateri zasebniki, da celo uradi, ki imajo opravila z denarnimi varščinami in položbami, mislijo, da so denarne vloge tistih denarnih zavodov, ki so se podvrgli klerikalni strahovladi in se podali pod deželno kontrolo ter so vsled tega deležni deželnega jamstva, pupiiarno varne. To pa ni res! Deželna garancija ne izda v tem pogledu nič in se mora celo vrednostnim papirjem, izdanim od dežele same, s posebnim zakonom pridobiti pupilarna varnost, drugače je ti papirji tudi niso deležni.
— O svojem bivanju v Solunu in Carigradu predava jutri v sredo 11. t, m. ob S. zvečer v Mestnem doma urednik Rasto Pustoslemšek. Predavanje bodo izpolnjevale skiop-ticne slike. Dijaki in dijakinje, delavci in delavke so vstopnine prosti. drugI plačajo 20 vin. pri blagajni. Prostovoljni darovi za balkanske ranjence se hvaležno sprejemajo.
— V proslavo 25!etnega službenega jubileja, ki ga praznuje gospod višji stavbni svetnik Pavlin, je »Alpska stavbna družba« dala danes okrasiti vse svoje stroje z zelenjem in pritrditi nanje deželne belo-inodro-rdeče zastave.
— Želja železniških penzijoni-stov. Južna železnica že izplačuje pokojnino svojim vpokojenim uslužbencem po novem običaju, namreč potom poštne hranilnice, državna železnica pa še vedno po starem, jako nepriličnem običaju, pri postajnih blagajnah, kjer morajo penzijonistl čakati po cele ure, da pridejo na vrsto. Ako se je južna železnica prilagodila novi praktični šegi, zakaj bi to ne šlo tudi pri c. kr. državni železnici? Stari penzijonisti prosijo odpomoči!
— Nov brzovlak. Od 1. rnaja bo vozil iz Solnograda na Reko nov brzovlak, ki bo vozil čez Jesenice in Ljubljano. Ustavljal se bo — tako se čuje — razen v Lescah in v Kranju tudi v — Podnartu, menda na čast viceprezidenta gosp. viteza Pogačnika. Ako se bo brzovlak ustavljal v Podnartu, se bo moral logično ustavljati tudi v Škofji Loki, kjer je pač petdesetkrat več osebnega prometa kakor v malem Podnartu, mali vasi desetih hiš.
— Iz gasilskih krogov nam pišejo: Z ozirom na notice, priobčene v vašem cenjenem listu, glede deželne gasilske zveze, ki že obstoji, podpore dež. odbora gasilnim društvom, nove gasilske zveze itd., dovolite mi nekaj prostora v vašem cenjenem listu, da kot gasilec z dežele povem svoje mnenje. Odkar ie umrl gospod Trošt, tajnik Zveze gasilskih društev, se opaža, da Zveza vedno nekako cinca, ker še do danes ni bilo niti enega občnega zbora, ki bi bil pri sedanjih razmerah, katere je uveljavil deželni zbor, neobhodno potreben. Govorilo se je, da bo občni zbor decembra lanskega leta, nato je bilo zopet čuti, da začetkom meseca marca t. 1., vendar, kakor vse kaže, ne bo iz vsega govorjenja nič; gasilci na deželi pa čakamo nepoučeni o vladajočih razmerah. Kakor hitro se je izvedelo za namero dež. odbora, kako misli postopati pri razdeljevanju podpor, nakar je opozoril vaš list, bi bila dolžtfost Zvezinega odbora sklicati občni zbor, da bi se gasilstvo vedelo ravnati, oziroma da bi se na pristojnem mestu protestirajo proti tako krivičnemu postopanju, toda Zveza se ne gane. Opozarjam vsled tega Zvezni odbor, naj nikar ne odlaša več, ker z odlašanjem gasilci ne bomo dosegli rič, pač pa z odločnim javnim nastopom, ker boljše je, da se vsa gasilna društva raz-družijo, kakor pa da bi mogli gasilci lepo ponižno in tiho čakati, kdaj da bo r>adla kaka drobtinica iz Lampe-tove »prazne blagajne«. Združeno, gasilci in zavarovalnice, moramo na pristojnem mestu protestirati proti taki krivici. Spadam pod društvo, ki je bilo, vzlic temu da vodijo društvo napredni možje, deležno podpore, in sicer vsled odločnega nastopa pri klerikalnem zaupniku našega kraja. Ali deželni odbor  bo  čakal, dolgo
predno nas dobi, oziroma kupi v svojo gasilsko zvezo, ako razpade ta sedanja Zveza, potem ostanemo rajši sami zase, brez vsake zveze, a vzlic temu hočemo deželne podpore, ker t6 je naš denar, ne pa, da bi morda čakali kake Lampetove milosti. Zveza se bo obdržala le z odločnim nastopom gasilna društva pod svojim okriljem, z mečkanjem in strahom jih bode pa zgubila.
— Ženski dan je priredilo v soboto zvečer socijalistično ženstvo v Ljubljani in sicer v areni Narodnega doma. Prireditev se je pričela ob 9. uri zvečer in je bilo navzočih okrog 30 oseb. Ženske so zahtevale pod okriljem socijalne demokracije aktivno in pasivno volilno pravico za državne in deželne zbore in občinske zastope ter pasivno volilno pravico za obrtna sodišča. Dalje so protestirale proti vojni, proti militarizmu, proti draginji itd. S tem je bilo mani-festacijsko zborovanje končano.
— Umrla je dne 9. t. m. po dolgi bolezni gospa Franja V e r h u n c, roj. Skale, mati c. kr. nadporočnika Mirka Verhunca in operne pevke gospe F a n c h e 11 e Verhunc. — Naj v miru počiva!
Velika nesreča v pivovarni Union v Spodnji Šiški. Včeraj popoldne se je v pivovarni Union v Spodnji Šiški zopet dogodila velika nesreča. Dvajsetletni delavec Vincenc Sirnik, doma iz Tacna, je po neprevidnosti prišel v dotiko s transmisijo, ki ga je zgrabila za obleko. Kolo, ki se obrne 350 krat v eni minuti, ga je zavrtelo. Najprvo mu je odtrgalo desno reko, nato pa še obe nogi. Obleko mu je popolnoma potegnilo s telesa. Truplo je nato, popolnoma razmesarjeno in zdrobljeno, odletelo čez bližnje stopnice. Nog niso mogli najti, ker jih je kolo popolnoma zdrobilo. Nesreča se je zgodila ob V44. popoldne. Ker je to že druga smrtna nesreča v par dneh, se pač lahko zahteva, da izvrši pivovarna vse potrebne varnostne odredbe, da se v bodoče preprečijo take nesreče.
V Novem mestu na Češkem otvoril svojo tehnično pisarno, kakor nam poroča, gosp. inženir Ivan Rezač, ki je bil dne 11. t. m. zaprisežen kot oblastveno avtoriziran stavbni inženir in zemliemerec.
Novomeški predor končan. Predor belokranjske železnice pod kapiteljskim hribom bo v dveh mesecih končan. Hkratu bota končana tudi oba nasipa, namreč oni na južni strani predora do mostu in oni na severni strani od predora do tiste točke, kjer se začne belokranjska železnica oziroma do kamor sega razširjenje novomeškega kolodvora. Večina delavcev bo potem odšla iz Novega mesta, ostali bodo le delavci, zaposleni pri zgradbi in montiranju novega mostu. Namestu odišlih delavcev pa pridejo oni, ki bodo razširje-vali novomeški kolodvor.
Star lisjak v pasti. Neštetokrat že je bil kaznovan nekaj čez trideset let stari Jakob Masterl od Črngroba pri Škofji Loki.Toda v mrzlih celicah se mu kri še ni ohladila, žilica mu še vedno ne da miru, da bi ne »česnil« koga, kadar ga prime volja. Največ prilike pretepati se ima pri večjih podjetjih. Tudi zgradba belokranjske železnice ga je privabila na Dolenjsko. Pridno je delal, pa v pijači tudi ni zaostajal. — Dne 1. septembra je pil v Šmthelu na prostoru pred cerkvijo. Postal je dobre volje, moč mu je šinila v ude in iskal je človeka, da bi poskusil nad njim svojo moč. Sunil je Kikelja v prsi, tako na pol za šalo. Kikelj je dregnil Mastrla tudi na pol za šalo v prsi nazaj. Tedaj pa se je v Masterlu razblinila stara strast. Zagrabil je steklenico, iz katere je bil ravnokar izpil pivo, in je čcsml ž njo Kikelja z vso silo čez glavo, da mu je prebil glavo na dolgo in široko. Masterla, ki ima v takih zadevah mnogo delavcev. Tu so prišli orož-brez sledu. Kikelju pa se je rana ognojila in je postala smrtnonevarna. Pač so iskali Masterla, toda zaman: izginil je bil brez sledu. V bližini Gorice je kraj Zagrado, kjer gradijo večji most. Pri zgradbi je zaposlenih mnogo delavcev. Te so prišli orožni-niki dne 19. prosinca kontrolirat. In glej ga spaka; med drugimi delavci se jim je javil Masterl. Orožnikom je bilo to ime iz policijskih listov znano; povabili so ga s seboj. V orožni-ški kosami je opravil Masterl odkritosrčno spoved, na kar so ga oddali orožniki v hišo pokore, kjer je zado-bil takorekoč že lastninsko pravico.
Iz Toplic pri Novem mestu. Ni še ravno dolgo tega, kar smo pisali, da živi naša poštarica Urša samo za marinarice, za Rezarja in za Planka pašo. Pa mislite, da se je kaj zmenila za to, ko je čitala, da dobivamo liste — napredne seveda — dva do tri dni prepozno in kar čez Uršna sela? Ona noče reda! Zdaj so prišli pa na sled drugim sleparijam. Pošta za Uršna sela. Loze, Preloge se odpravlja iz Toplic na Laze. Vozil jo je šele dvajsetletni Jože Pepel, doma iz Šmarje-
Stran 5.
te. Ko je videl, da vlada silni nered, je začel med potjo odpirati zavoje in jemati iz njih različne stvari. Nekemu gospodu je vzel več srajc, drugim zopet robce, krtačo, milo, kavo in drugo. Ko so se oškodovanci začeli pritoževati, so prijeli orožniki Pepela in so našli pri njem nekaj ukradenih stvari. Aretovali so ga dne 8. marca in ga odvedli v zapore v Novo mesto. Če bi se Urša toliko brigala za pošto, kolikor se briga za politiko, bi se menda ne bile pripetile te nerednosti.
Zima na Dolenjskem. Cel mesec že brije ledena burja od Kostanjevice gor ob Krki. Dne 6., 7. in 8. marca je zavel gorak jug, toda dne 8. zvečer ga je premagala zopet burja in čez noč smo dobili nov sneg. Po dolinah je komaj pobelil, na Gorjancih ga je čez 30 cm padlo, na Belokranjskem pa tudi za dobro ped. Čudno je, da je letos na južnem pobočju Gorjancev, torej proti Belokrajini, vedno već snega, nego na severnem pobočju proti Novemu mestu. V kijubu letošnjemu hladnemu vremenu je vse trtje že brezano.
Iz Mokronoga se nam piše: Leta in leta smo se bojevali obrtniki vseh strok za načelo, da se naj nobena rokodelska obrt ne podeli drugemu, kakor le tistemu, ki doprinese dokaz vsposobljenosti. Kar naenkrat pa je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem postalo drugačnega mnenja in je brez vsakih dokazov sposobnosti podelilo pravico izvrševati krojaško obrt neki Josipini Žitnik, soprogi vpokoje-nega železničarja. Imenovana Žitnik je bila po poklicu natakarica, in človek bi moral imeti pamet kralja Sa-lamona, če bi hotel uganiti, kako je ta ženska doprinesla dokaz sposobnosti. To je pač izključeno, da bi se bil na izvestnih spričevalih Josip spremenil v Josipino, tembolj ker morajo biti dokazi na vpogled na-čelstvtt tukajšnje obrtne zadruge razgrnjeni v Krškem, oziroma na uradni dan. Pa ne, da bi gosp. načelnik, oziroma gosp. tajnik, ne bila storila svoje dolžnosti? Pri vestnosti, s katero je dosedaj gosp. načelnik zastopal koristi vseh obrtnih strok, tega niti verjeti ne moremo. Zato je naše mnenje, da je nenostavnost zakrivilo obrtno oblastvo. Ker se gre za načelo, je treba, da varuje zadruga stališče obrtnikov in stori vse potrebne korake, da se stvar pojasni.
Kinematograf »Ideal«. Danes v torek nov spored z zanimivo dramo »Prvi sledovi starost!«. Dalje je na sporedu priljubljeni »Pathe Žurnal«, veseloigra »Po medenih tednih«, amer. humoreska »Billy zastrupi psa Čuvaja« ter veseloigra »Dvojna igra«, in naravni posnetek »V sledovih Telemarkovih«. Razen teh slik se predvaja še najnovejša učinkovitost z Mirkom.
Onesvestila se je včeraj popoldne v Zvezdi zasebnica Marijana Košakova, katero so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico.
Delavsko šibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 37 Hrvatov in 7 Slovencev, iz Amerike je prišlo pa 15 Hrvatov, 200 Lahov se je peljalo v Budimpešto.
Izgubljeno in najdeno. Nadspre-vodnikova žena Pavla Sepin je izgubila zlat uhan z biserom. Gospa Ama-*ija Kump je izgubila rjavo denarnico z malo vsoto denarja. Neka šivilja je izgubila denarnico z 1 K in 20 vin. denarja in nekaj listkov. Trgovski vajenec Josip Sesek je našel rjavo denarnico s srednjo vsoto in zastavnim listkom.
Zaletel se je velik, lep lovski pes, rjav z belimi lisami in kratkim repom. Številka znamke 547. Lastnik ga dobi pri Francu Parklju, plakater-ju v Ljubljani, v Šeienburgovi ulici štev. 6.
Društvena naznanila.
III. slovenski vsesokolski zlet 1913 v Ljubljani. XVI. redna seja tajniško - Časnikarskega odseka se vrši v sredo, t. j. 12. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi (Narodni dom). Bratje, pridite polnoštevilno!
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana vabi na svoj redni letošnji občni zbor, ki bo v sredo 26. marca t. i. popoldne ob 6. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih odbornikov.
Gostilničarska zadruga na Bledu ima v ponedeljek, dne 17. marca ob 1. popoldne v restavracijskih prostorih g. Ivana Mencingerja v Boh Bistrici svoj občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav načelnika. 2. Čitanje zapisnika prejš. občnega zbora. 3. Letno poročilo o aeleva nju. 4. Blagajniško poročilo za leto 1912 in poročilo pregled ova Icev računov. 5. Proračun za 1913 in dolo-
čitev doklade. 6. Volitev: a) načelnika, b) namestnika, c) 8 odbornikov, 4 namestnikov. 7. Slučajnosti P. n. zadružniki se opozarjajo, da j* d »ločen skupni obed na pol 12. Kdor se ga hoče udeležiti, naj to naznani zadrugi ali pa naravnost g. Mencingerju. Gosti dobrodošli, osooi-.o go-stilničarke.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes, v torek, se ponovi za par Sem Bo nellija tragičen poem »Ljubezen treh kraljev«, ki je dosegel pri premieri na častni večer g. D mila pri občinstvu tako lep uspeh. Sem Be-nelli je ponos moderne italijanske drame, in »Ljubezen treh kialjev« je višek njegove dosedanje tvornosti. Ta teden pride na vrsto Puccinijeva opera »Tosca« s primadono /agreo-škega deželnega gledališča, gdč. Miro Koroščevo, ki nam je od letos že priljubljena znanka.
»Ljubezen treh kraljev« spada po mojem najpoštenejšem prepričanju med najboljša dela moderne dramatike. Teatralsko bi utegnil morda kdo očitati istega pisatelja poemu »Cena delle beffe«; za vnanjosti pa se oprijemlje tisti, ki podčrtuje v »Amore dei tre rč« strup in troje ali četvero mrličev. Ta poem je dramatičen, in vendar ne teatralen, liričen, in vendar ne sclziv, simboličen, in vendar ne meglen. Da je to drama za oder, je pokazala premijera, ki je potegnila vkljub verzom občinstvo za seboj, da je s pridržano sapo sledilo dogodkom na odru. Najlepši dokaz za sprejemljivost našega občinstva, da ni tudi ob najkočijivejših prizorih bruhnilo v tisti običajni smeh, ki tolikokrat skazi najresnejše hipe, in da je bilo dvoje, troje takih slabotnih poizkusov hitro potlačenih. — Ce bi veljali strup, smrt, in podobno za znak šunda, potem zmečemo lahko celo vrsto starih in modernih dramatikov in romanopiscev s Shakespearom, Strindbergom in Dostojevskim J med staro šaro. Snov ni odločilna, pač pa način, kako je zgrablje-!ia in kako je izvedena. In Sem Be-nelli jo je zgrabil s krepko roko pravega dramatika in izvedel s prekipevajočo pesniško fantazijo in subtilno psihologijo. In ravno, v tem, kako se ic izognil surovim brutalnostim, občudujem tini takt Benellijev. Davljenje se godi res na odru, in vendar ne gledalcu pred očmi — ves prizor je zastrt, kakor z zaveso, s širokim Arhibaldovim plaščem, in poleg tega v mraku. In Fiora, ki leži ves zadnji akt na mrtvaškem odru — s koliko icnkočutnostjo ji je odvzel pesnik vse, kar diha smrt ostudnega od sebe; kakor živa je, vsa lepa, in njena usta so polna živih spominov. Vse, kar diši po kadavru, je ločil od tega, mrliča, izpodrezal takoj začetkom dejanja vse asocijacije, ki so v zvezi z razkrojem in trohnobo. in vse, kar vabi in mika na živi deklici, ji je pustil v smrti. In lepa simbolika, vtele-šena v Fiori, tako tajna in tiha in diskretna simbolika, da jo skoraj razdereš, Če o nji govoriš. Fiora, ta
ljubica vsa sveža, zelena in zlata,« ki po nji hrepene barbari, ki za njo medle Italci — to je — težko je zapisati, a mora biti — to je Italija, ona Nolnčna, obljubljena dežela, mamljivi cilj severnih barbarov, proti kateremu so drveli trumoma, hlepeči po njenih nasladah, in ki   je vendarle
• trudnost vlila jim v žile, Kentavrom neukrotljivim« ter jih naposled vse zastrupila, ona sama mrtva — in vendar — kakor živa... Le grobo in od daleč sem razložil to, kar zveni tajno in vendar jasno iz čudovitih verzov Benellijevih. Ali je s tem očesom gledan, ta strup res tako strašen rekvizit? Ali kaže ta kulturnohi-storična simbolika res notranjo praznoto? In sentimentalnosti ni prav nič v tej drami. Sveže, krepko Čustvo primitivnih ljudi, ki si daje duška v originalnih, primerah in burnih izlivih, ni sentimentalnost, nego poezija. In pregnati poezijo z odra, bi se reklo, prepustiti ga popolnoma vna-njim efektom in teatraliki.
Oton Župančič.
Razne stvari.
* Zopet nesreča v klnematogra-fićnem gledališču. V vasi Montceau le Ncuf je nastala v kinematografiČ-nem gledališču eksplozija. 46 oseb je bilo poškodovanih, med temi deset smrtnonevarno.
* Rekord v poletu s pasažirji. Iz Pariza poročajo: Francoski avia-tik Frantz je pred kratkim dosegel na letališču v Chartresu nov rekord v poletu s pasažirji. Vzdignil se je v zrak z osmimi pasažirji v skupni teži 601 kilograma.
* Otročarije. Iz Lipe na Ogrskem poročajo: Med profesorjem tukajšnje trgovinske akademije Ar-
padom Reunboldom in 191etnim osmošolcem Belo Kovacsem je prišlo zaradi nekega prepira do dvoboja. Profesor je bil lahko ranjen.
* Poskusen samomor ogrskega magnata. Iz Budimpešte poročajo: Član magnatske zbornice grof Adam Vay se je včeraj v svojem stanovanju ustrelil ter se težko poškodoval. Prepeljali so ga v sanatorij. Zdravniki pravijo, da najbrže ne bo okreval.
* Strahotem samomor. V okolici Reke je izvršil posestnik Marka Ki-rikič samomor na ta način, da je vtaknil v usta dinamitno patrono in jo razstrelil. Našli so popolnoma razmesarjeno truplo. Vzrok samomora ni znan.
* Stavka tehnikov. Iz Londona poročajo: V ladjedelnici v Devon-portu nastavljeni tehniki so odklonili delati čez uro, dokler ne ugodi admiraliteta njihovim zahtevam, da bodo imeli iste plače kakor tehniki v privatnih delavnicah. Vprizoriti hočejo generalno stavko.
* Sufragetke požigajo. Iz Londona poročajo: Sufragetke so v nedeljo zjutraj zažgale postajo Sann-derton proge Great Wester in Great Central Rail\vay. Postaja je popolnoma pogorela. V postaji Croxley proge North and North \Vestern Raihvav je tudi gorelo. Domneva se, da so sufragetke zažgale.
* Novi italijanski dreadiiouglui. »Corriere della Sera« poroča, da se je admiralski svet izrekel za \e.'k tip ladij, ki bodo imele po 35.000 ton. Oborožene bodo te ladje s topovi 3ST cm, in sicer v 4 stolpih, v katerih bodo po 3 topovi. Do 1. 1916 bodo zgradili 4 take ladje. Vsaka ladja bo stala 100 do 110 milijonov lir.
* Neznan zločinec — obsojen. Iz Milana poročajo: V soboto zvečer se je končala razprava proti neznanemu zlikovcu, ki je pred enim letom ustrelil v galeriji Vittorio Emanuele duhovnika Della Vaile. Navzlic vsem zasledovanju niso mogli dobiti storilca. Neznani zločinec je bil obsojen na deset let težke ječe.
1 Zločini babice. Iz Petrograda poročajo: V Lodzu je policija zasledila babico, ki je izvršila celo vrsto zločinov. Nekdo je ovadii policiji, da je izginilo več novorojencev, ki so se ji izročili v rejo. Pri hišni preiskavi so našli štiri strohnela otroška trupla. Babica je pobegnila iz Lodza. Baje so ji že dokazali, da je umorila 40 otrok.
* Veliki viharji na Laškem. Iz
Milana poročajo: V soboto so divjali veliiv! viharji v Liguriji In deloma tudi v Toskani in Lombardiji. V mnogih mestih je bilo večje število oseb poškodovanih. Mnogo dreves je vihar izruval. V Savoni je bila tovarna za steklo popolnoma razdejana in Šest oseb težko ranjenih. V Alban-gi je dimnik, ki ga je vihar podrl, ubil delavca.
* Le pridno se učite, dekleta! V
nekem vestfalskem mestu je trgovska šola za deklice, ki je zelo dobro obiskana. Izpit je napravilo 56 go-jenk. Šolski nadzornik jih je nato nagovoril ter končal sledeče: Drage gojenke! Učile ste se zelo pridno in končale svoje študije z dobrim uspehom. Zdaj glejte, da se omožite, kajti zazdaj pač ni upanja, da bi dobile kako službo.« Menda velja to tudi pri nas.
* Med parobrodnimi družbam?, ki vozijo   potnike v Severno Ameriko,
stoji Severonemški Lloyd glede števila prevedenih potnikov na prvem mestu. Leta 1912. je vsega skupaj prepeljal 168.723 oseb v Novi Jork, med tem 132.556 na črti Bremen-Novi Jork, 36.167 pa iz sredozemskih pristanišč (Genova, Neapolj, Paler-mo, Gibraltar) v Novi Jork. S par-niki Severonemškega Lloyda v Bremenu se je pa prepeljalo dalje 29.447 oseb v Baltimore, 176.603 v Filadelfi-jo, v Galveston pa 5862 oseb. Potem takem je ta družba vsega skupaj leta 1912. izkrcala v severoameriš-kih pristaniščih 214.129 oseb.
* 250.000 dolarjev na dan. Ameriški milijarder John D. Rockfeller »zasluži« vsak dan 250.000 dolarjev ali dober milijon kron. Rockefeller ima 244.419 akcij Ne\v Jersey društva, ki so vredne 220 milijonov dolarjev in ki mu prinašajo na leto 45 milijonov. Od Standard Oil Company of Indiana ima 74.460 akcij, ki so vredne sto milijonov dolarjev in ki mu donašajo 18 milijonov dolarjev dividend na leto. Od ostalih podjetij Standard Oil Company dobiva Rockefeller orjaške svote, okolo četrt milijarde dolarjev. Pri tem še niso vračunjeni dohodki njegovega edinega sina. Njegov brat je le znan po vsem svetu kot kralj petroleja. Ro-ckefellerju se vsak dan pomnoži imetje za milijon.
* 631etna morilka. Iz Brna poročajo: Pred nekaj dnevi je 631etna Marija Courten hotela pobiti svojega nečaka s sekiro. Ker se jej to ni posrečilo, je izvršila samomor. Ma-
rija Courten je stanovala že več let s svojim nečakom, Jožefom Krejczi-jem, deželnim uradnikom, skupaj. Pred kratkim sta se sprla in Krejczi Je odpovedal teti stanovanje. Cour-tenova dobiva le ubožno podporo in je iz strahu pred bedo, če bi odšel nečak, sklenila umoriti njega in sebe. V petek zvečer je narekovala dekletu svojo zadnjo voljo, v soboto zjutraj, ko je Krejczi še spal, je vzela v kuhinji sekiro in spečega nečaka udarila po glavi. Krejczi se je seveda takoj zbudil in se hitro ubranil nadaljnih udarcev. Starka ga je hotela nato z vrvico zadaviti. Krejczi se ji je izvi! in yes okrvavljen je bežal iz stanovanja. Policija je takoj prišla, a vrata so bila zaprta. Ko so s silo odprli vrata, se je ravno hotela starka obesiti. Na mizi pa je bila prazna steklenica, iz katere je bila pila Courtenova strup. Teto in nečaka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je Courtenova vsled zastrupljenja kmalu umrla. Krejczi je težko ranjen.
Telefonsko In brzojavna poročila.
Vojna na Balkanu.
Izpred Skadra.
Cetinje, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Esad paša, sedanji poveljnik Skadra, je zadnje dni opetovano poslal svoje parlamentarce v črnogorsko glavno taborišče. Tudi črnogorski parlamentarci so bili že parkrat v Skadru. Prvič je poslal kralj Nikola v Skader kot parlamentarca vojvodo Plamenca. Za kaj se pri teh medsebojnih rosetiii gre, ni mogoče poizvediti, ker se čuva najstrožja tajnost, vendar pa se v poučenih krogih splošno domneva, da se že vodijo pogajanja glede predaje trdnjave. Včeraj je prispel pred Skader prvi voj novih srbskih pomožnih čet.
Dunaj, 11. marca. Po informacijah, ki so jih dobili dunajski krogi je situacija v Skadru brezupna. Posadka se ne more več de!j upirati. Generalni naskok Črnogorcev in Srbov je pričakovati še tekom tega tedna. Dunajski krogi so prepričani, da bo pri generalnem naskoku Skader padeL
Dunaj, 11. marca. Večerni »Tag-blatt« prinaša sledeče oficijozuo poročilo: Kakor izvemo, se je odpeljala srbska armada s topovi in municijo na grških parnikih k Sv. Ivanu Me-duanskemu, da osvoji Skader.
Danes popoldne se vrši v Londonu seja veleposlanikov z običajnim dnevnim redom. Balkanska zveza še ni odgovorila na posredovanje velesil.
Odrin.
Praga, 11. marca. »Narodni Li-sty« poročajo iz Sofije, da je pričakovati padca Odrina v najbližnjih dneh. Zato zavlačuje tudi Balkanska zveza odgovor na posredovanje velesil.
Carigrad, 11. marca. Sncči se je vršil ministrski svet. ki se je posvetoval o poročilih, ki jih je poslal Sukri paša po brezžičnem brzojavu iz Odrina. Brzojavke so baje silno važne. Ministrski svet je storil baje zelo važne sklepe, sklenil pa je varovati popolno tajnost o ti konferenci.
Zopet pomorska bitka.
London, 11. marca. Listi poročajo, da je turška križarka »Medzi-dije« s 6 torpedniml rušilci zapustila Dardanele. Grško vojno brodovje se je takoj postavilo turškemu vojnemu brodovju v bran. Vnela se je kratka bitka, po kateri so morali Turki zopet pobegniti v Dardanele.
Janina.
Carigrad, 11. marca. Turški listi ponavljajo svoje dolžitve ter pravijo, da jc Essad paša, poveljnik Janine, dobil za svoje izdajstvo več tisoč funtov za izdajstvo Janine.
Odgovor Balkanske zveze na posredovanje velesil.
Sofija, 11. marca. Glede odgovora Balkanske zveze na posredovanje velesil zatrjujejo, da bo Črna gora direktno zahtevala, da velesile prej priznajo, da pripada Skader Črni gori. Tudi Grška zahteva garancije za Grke v Mali Aziji.
Srbski   načrti  odgovora velesilam.
Belgrad, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Kakor »Tribuna« javlja je srbska vlada poslala zaveznikom svoj načrt odgovora velesilam glede posredovanja. V treh, štirih dneh bo-bo zavezniki izročili svoj odgovor zastopnikom velesil. Neki znani srbski državnik je izjavil, da povzroča velike težkoče dejstvo, da Turčija ni prosila za posredovanje velesil, marveč samo za njihov pravorek. Zavezniki pa se nočejo pokoriti nobenemu pravoreku, pač pa so pripravljeni sprejeti posredovanje. V tem zmislu
bo tudi sestavljen odgovor zavezniških držav.
Odlikovanja v srbski vojski.
Belgrad, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Kraljevski ukaz glede novih odlikovanj v armadi se nahaja s predlogi vrhovnega poveljništva že v rokah ministrstva in bo obelodanjen že te dni. Posebnih odlikovanj bo deželna Nedičeva divizija, ki se je udeležila 11 bitk Njen poveljnik polkovnik Nedič bo imenovan za generala.
Srbski carinski dohodki. — Srbski poslanci v Bitolju.
Belgrad, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Carinski dohodki v osvobojenih krajih so prav znatni: samo v skopeljskem okraju znašajo že 316 tisoč dinarjev. Danes odpotuje več poslancev narodne skupščine v novo osvobojene kraje. Predvs m potujejo v Bitolj. Nekaj poslancev se napoti iz Bitolja še v Atene.
Uprava v novih srbskih pokrajinah.
Belgrad, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Ker so se sedanja provizorič-na okrožja v osvojenih pokrajinah pokazala za prevelika tako za uve-denje javnega reda in mira, zlasti v krajih, kjer se naseljeni Arnavti, je sestavil policijski nadzornik Vujičič za osvobojene pokrajine načrt za novo razdelitev okrajev. Po tem načrtu bi naj največ 60 vasij tvorilo eno okrožje. Ta načrt bo izveden v najkrajšem času.
Grška okupacija Južne Albanije.
Belgrad, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Po vesteh, došlih iz Aten, je grška vojska dobila ukaz, naj zasede ves oni del Južne Albanije, ki ga Grška v svojem memorandu zahteva za se, to je vse ozemlje do Valone in Prespanskega jezera.
Vojna in delo na polju.
Belgrad, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Ministrstvo notranjih del dobiva z vseh strani poročila, da poljska dela radi vojne ne trpe. Nedosta-janje delavnih moči se nadomešča na ta način, da si kmetje, ki so ostali doma, vzajemno obdelujejo zemljo. Vsled tega se ni bati, da bi zemlja ostala neobdelana in da bi bila letina manjša kakor sicer.
Moratorij v Srbiji.
Belgrad, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Po informacijah na merodaj-nem mestu bo vlada odredila, da preneha veljavnost moratorija šele čez 3 mesece po izvršeni demobilizaciji.
Jovanović   na   povratku na Dunaj.
Belgrad, 11. marca. Srbski poslanik na Dunaju, Jovo Jovanović, jc imel danes dolge konference z ministrskim predsednikom Pasićem. Danes zvečer se vrne na Dunaj.
Bolgarsko-romunski spor.
Petrograd, 11. marca. Danes je dospel semkaj princ Ghika. Posredoval bo na posebni veleposlaniški konferenci v Petrogradu zaradi bol-garsko-romunskega spora. Uspeh te konference še ni zagotovljen, ker se nista niti Bolgarska niti Romunska izjavili, da so sklepi te konference za obe državi obvezni. Zatrjujejo, da se bo kljub temu konferenca pričela prihodnji teden.
V Carigradu.
Carigrad, 11. marca. Vesti o demisiji velikega vezirja Mahmud Šef-ket paše se vzdižujejo. Govore, da bo novi kabinet sestavil turški poverjenik v Londonu Haki paša, ali pa turški poslanik na Dunaju Husein Hilmi paša. Novi kabinet bo koalicijski, sestavila ga bosta liberalna in mladoturška stranka. Z druge strani pa se zatrjuje, da postaja nasprot-stvo med vojaško ligo in mladotur-škim komitejem vedno ostrejše in da bo prišlo v kratkem do odločilnega spopada.
Križarka »Hamidie«.
Carigrad, 11. marca. Glasom uradne brzojavke so videli v soboto turško križarko »Hamidie< v zalivu Akka pred mestom Haifa v Palestini.
Bolniki izpred Odrina.
Belgrad, 11. marca. (Izvirno poročilo.) Predvčerajšnjem so pripeljali semkaj 400, snoči pa 270 obolelih vojakov izpred Odrina. Govori se, da pred Odrinem več kakor 2000 vojakov bolnih in sicer večinoma zaradi strahovite zime.
Grška kraljica.
Atene, 11. marca. Grška kraljica je odpotovala s princeso Marijo in princem Jurjem v ponedeljek v Epir, da obišče bolnišnice v Patrasu in Prevezi.
Nove trgovinske pogodbe.
Dunaj, 11. marca. Včerajšni meščanski klub je sklenil ustanoviti skupaj  z  nižjeavstrijsko trgovsko
zbornico veliko trgovsko-politično komisijo za skupno posvetovanje o principijalnih vprašanjih trgovske politike in o onih detajlnih vprašanjih, ki se tičejo interesov vsega mestnega prebivalstva. Predsedovala bosta izmenoma dunajski župan in predsednik nižjeavstrijske trgovske zbornice.
Novi avstrijski mornariški poveljnik.
Dunaj, 11. marca. Novi mornariški poveljnik, bivši podadmiral Haus je odpotoval danes v PulJ.
Iz diplomatične službe.
Dunaj, 11. marca. Cesar je imenoval bivšega poslanika v Belgradu Dumbo za avstrijskega' poslanika v Washingtonu.
Ogrska opozicija.
Budimpešta, 11. marca. Ogrska opozicija je na skupni konfrenci sklenila da se bodo opozicijonalne stranke zopet v četrtek udeležile skupnih sej parlamenta. Opozicijonalne stranke delujejo na fuzijo s sledečim programom:
1. ) Priprave za nagodbo z Avstrijo in trgovinska pogajanja z balkanskimi državami se prično v najkrajšem času
2. ) Opozicija zahteva revizijo davčnega zakona.
3. ) Opozicija zahteva razveljav-Ijenje sedanje ravnokar sklenjene volilne reforme in
4. ) zahteva opozicija nov volilni zakon, ki odgovarja demokratičnej-šim načelom.
Bosansko jezikovno vprašanje.
Sarajevo, II. marca. V soboto se je vršila konferenca eksekutivne-ga odbora večine bosanskega sabora. Poslanec dr. Mandič je bil za to, da se naj sabor skliče tudi brez rešitve jezikovnega vprašanja, radi-kalci so zahteva'i junktim med proračunom in jezikovno predlogo. Konferenca se je končala brez uspeha. Vrši se še ena taka konferenca, med tem pa se bodo prirejali v jezikovnem vprašanju po celi Bosni shodi.
Angleški prestolonaslednik v Berolinu.
Berolin, 11. marca. Angleški prestolonaslednik je napovedal svoj obisk v Berolinu. To velja kot zbliža-nje med Angleško in Nemčijo.
PomiloŠčen policijski šef.
Petrograd, 11. marca. Bivši pc-trogradski policijski šef Lopulin je bil od carja pomiloščen. Lani je bil obsojen na 4 leta deportacije v Sibirijo. Lopulin dobi nazaj svojo službo, vse časti in rede. Za njega se je zanimal posebno knez Urusov.
Avstrijsko - ruska demobilizacija.
London, 11. marca. Z Dunaja brzojavljajo, da bodo pogajanja glede demobilizacije v najkrajšem času končana in da bo resultat znan najbrže že danes ali jutri.
Španska in tripelententa.
London, II. marca. Angleški listi zatrjujejo, da se španska vlada približuje tripelententi.
Papež.
Rim, 11. marca. Papeževo stanje je konstantno in ni opažati sprememb. Današnji buletin pravi, da se čuti papež kot po navadi slabega, in da vsled njegove starosti okrevanje le počasi napreduje.
Japonski mornariški program.
Tokio, 11. marca. Načrt admirala Takarobija glede pomnožitve japonske mornarice je bil sprejet. Gradili se bodo pred vsem trije dreadnoughti in pozneje bo Japonska zgradila še 8 dreadnoughtov, 8 drugih vojnih ladij in 40 torpednih rušilcev. Ves program bo stal 730 jenov.
Revolucija v Mehiki.
New York, 11. marca. Iz Mehike poročajo o vstajah v raznih delih dežele. Vstaši se pripravljajo na napad na Agno Prieto. Severnoameriška vojna uprava hoče odposlati 8000 mož na mejo, da prepreči prekoračenje meje.
Potres.
New Yort 11. marca. Iz Guate-male poročajo, da je bil tam v soboto hud potres, ki je uničil več mest. Mnogo oseb je bilo ubitih.
Prečifane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožaraki pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero,
P4W^WB^P8SiBWrTIHIWBBBWBIIBKIJ
58 Stev.
SLOVENSKI NAROD.
Snan 5.
Književnost.
— Spisi Mišjakovega Julčka. VI.
zvezek. Blago srce. S štirimi slikami. Založilo društvo za zgradbo učiteljskega konvikta.
— »Novi Akordi«. Do ustanovitve »Novih Akordov« ni imela posvetna glasbena umetnost na Slovenskem nobenega pravega središča. Bilo je seveda tudi prej mnoge pridnih delavcev na glasbenem polju, ali delo je bilo razcepljeno, razdrobljeno, posamezni umetniki niso bili med seboj skoraj v nikakem stiku, hodili so samotno vsak po svojem potu in mnogo je bilo mladih, krepkih talentov, ki se v taki desorganizaciji niso mogli uveljaviti ter so ostali široki javnosti malodane popolnoma neznani. Količkaj celoten pregled razvijanja in napredovanja glasbene umetnosti je bil nemogoč. Vsi, ki jim je bil resen napredek umetnosti pri srcu, so občutili živo potrebo glasbene revije, skupnega glasila, ki bi naj bilo slovenski glasbeni umetnosti nekako to, kar je leposlovni literaturi »Zvon« in upodabljajoči umetnosti »Jakopičev paviljon«. Ustanovitelji »Novih Akordov« so se dobro zavedali, da bo za tako podjetje rreba težkih in obilih žrtev. In res jih je bilo mnogo več, nego priznanja in hvaležnosti. Kajti pri nas na Slovenskem je že tako, da pride na enega delavca dvanajst nergačev. Ali sad žrtev in truda je enajst letnikov »Novih Akordov *. bogata zakladnica slovenske glasbe, verno gledalo njenega razvoja v enem desetletju. Izdajatelji revije so se bili koi spočetka ognili nevarnosti, da bi napravili iz nje glasilo ene same, strogo opredeljene umetniške j stru-ie , te ali one glasbene korporacije, ali celo kake posamezne klike. Hote-
so jo imeti in obdržati tako, ka-oršna je bila potrebna-in kakoršna edina ima v naših tesnih slovenskih razmerah pravico do življenja: biti ::ora tribuna, raz katero govori svo-odno vsak umetnik, ki zna govoriti. Ki se je to načelo strogo izvajalo.do-azujejo že imena umetnikov, ki jih -rečavamo v teh enajsterih letnikih. - Glasbenemu delu  »Novih Akor->v  so izdajatelji pripojili še glasbe-) revijo, ki bi naj podajala pregled iasbenega stvarjanja   in življenja loma in v tujini, prinašala teoretične /prave ter (kar ie bilo za naše kra-predvsem potrebno) gojila glasbe-kritiko. Ta. priloga je pisana s to-.ko ljubeznijo do umetnosti, tako ži-o in temperamentno, da mora za-limari tudi gluhega lajika. — Če bi e zgodilo, da bi  Novi Akordi - vsled nalobrižnosti občinstva morali utih-bi   bi!   to   naravnost Padec .znak   za slovensko glasbeno umet-ist. Naročevanje   Novih Akordov« :i nikako prisiljeno podpiranje uetuosti . ali kakšna takoimenova-a   narodna dolžnost : kdor jih ima. e dobro, da je več prejel, nego dal! Novi Akordi . Zbornik za vokal-: instrumentalno glasbo z »Glasbeno — književno prilogo«. XII. let-k. Naročnina za celo leto 10 K, za ■i leta 5 K. Uprava in založništvo: S e h \\ e n t n e r v Ljubljani.
• v v
'/pred tržaškega porotnega sodišča. Poštna    defravdacija. Poštna službenka Liza L a n c o, roj. Pop-■er, je, kakor io dolži obtožnica dr-ivnega pravdništva, na pošti v Mu-ah poneverila od iebruarja do junija iskega leta kot uradna oseba 1860 mri 64 vin. denarja, ki je bil last aznih strank,   katere so ji izročile isaneznc zneske v svriio odpoši-■at\c. Odprla, spolirala in uničila je več zaprtih pisem. — Obtožen-a prizna, da si jc prisvojila 500 kron radnega denarja v svrho, da pokrije rnnanikljaj, ki se je neznano kako rAiizal v njeni blagajni. Ona se je po (/letni službi omožila; stopila je obrtem \ pokoj. Toda čez 4 mesece se i J moža ločila in se je vrnila v oštno službo. Od takrat datirajo po~ cv :rbe.   —   Poštni komisar Josip i s t h c r je izjavil, da je uvedel auično preiskavo na poštnem uradu uradi opetovanih pritožb poštno-. nilničnega urada.    Obtoženki jc olil več dni odloga, da vplača po-everjeno vsoto, ker pa obtoženka ga ni :n<;gla izpolniti, jo je dal are-rati. Zahteva v imenu era rja 1860 « 64 vin. — Župnik don Frane P o s t i c i c h je dal obtoženki slabo /pričevalo. On pravi, da je bila obuka večkrat pijana in da ni iz-rala pijače. Posebno žalostno je bi-i njeno življenje, odkar se je ločila 4 moža, kateri korak   ie večkrat, bno v pijanosti objokavala. Ob-avrava se nadaljuje.
Današnji tist obsega 6 strani.
Izdajatelj in udguvornf urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
upujte pridno srečke „Sploš. ženskega društva" v korist slovensUih umetnikov. 200 krasnih dobitkov, slik domačih slikarjev. Srečka i% 1 K.
Okrevajoči
uspešno podpirajo popolno zdravljenje z rabo Scottove emulzije, ker jo celo oslabljen želodec lahko sprejema in popolnoma prebavi. Ako premislimo, da vedno enakomerna, izvrstna kakovost posameznih sestavin Scottove emulzije daje posebno redilnost, je lahko razumeti, zakaj je nje raba v času okrevanja za mlado in staro tako koristna. Obenem je pa Scottova emulzija tako slastna, da jo radi uživajo odrasli in otroci.
Od leta lSeS naprej m Borgerfeva kotraaove stila v Avstro-Ogrski in po vseh kulturnih državah rabijo za umivanje in kopeli proti izpuščajem na koži in nečistostim kože. Vsaka etiketa mora imeti znano varstveno znamko in podpis tvorniške firme G. Hell & Comp., ker sicer mila niso pristna, že 40 let v prometu uvedena.
Spomlad se nam bliža
in svet praznuje cvetočo mladost leta. Ni ga pa za zdravje nevarnejšega časa kakor ravno spomlad In prav sedaj se nam je posebno varovati prehlajenja. Varujemo se jih pa, ako občutljivi ljudje na izprehode vedno jemljo seboj Faveve pristne sodenske mineralne pastilje in jih po predpisu rabijo. Ška-tlja stane samo K 125, pazite na ime .Fay" in zavračajte ponaredbe. Nadalj-ne znamenje: uradno poverjenje županskega urada kopališče Soden na T. na belem kontrolnem pasu.
Cena onginalm »tekleuici 2 K fO v Dobiva se po 1 j vteh lekarnah. Proti vpošiliatvi 50 v v pismenih mam-
H kah dobita od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. z o. z.
|: na  Dunaju VII. »klicevaje se na naS  list enkratno l vpošiljatev poizkuSnje od kake lekarne.
J
Serravalto
vo
3>
ieleznato Kina-vino
Hi^ijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
:: Izborni akus.
Večkrat odlikovano, cjfaj 8i000 zdravnišjih^spričevaLj: J. 3ERRAVALL0, t. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-BarkovlJe. 87
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Ura-Jiil kirtl dnoijske borte 11. marca 1913
BlaffOvnl
4«!„
4-2c
40,'
40/
4%
€•/•
■al»f b»nl papirji.
majeva renta   . .  . .
o srebrna renta .  .  . .
avstr. kronska renta . .
ogr. „ „ . . kranjsko deželno posojilo
k. o. češke dež. banke .
SreAke.
^rečke \i j. 1860       . . u    u m 1864 ....
„ tiske.....
„    zemeljske I. izdaje
M •» ■*• »t
„ ogrske hlpotečue .
11 dun. komunalne
„ avstr. kreditne . .
„ ljubi lanske .  . .
„ avstr. rdeč. križa .
m ogr. it .
„ bastflfca ....
„ turške.....
Ljablfanske kreditne bgnke Avstr. kreditnega znvoda . Dunajske bančne družbe . lučne železnice .... Državne Veznice . . . Alotae-Montfin.....!;1047 25
Oenarnl
S4-35 87-45 84 45 83-15
88 —
452 -634— 300 — 281 — 252-_ 237 50
484 —
485 -67 — 5250 32-20 28 25
22450
416 — .   628 - . . 1 51-1-25 112*5
7(l3'2^ '
Češke sladkorne družbe Zivnostenske banke. .
Valnto.
Cekini.....I
Marke......
Franki......
Lire......,
RuMJi.......
358*— 270-50
11-41 11815
95-80 93 85
84-55 876 ^ 84 65 83-35 94-50 89'—
464 — 646-312 — 293 — 264 — 247 50 496 — 49i — 70 — .c6 50 36 50 322^ 22750
418 — 629 — 515-25 113 75 70425 1048 25 362-— 27150
11-46 118-45 ^5 90 94 05
254-— 255-—
zahval
933
Za obilne dokaze odkritega sožalja o bridki izgubi naše nepozabne matere, oziroma tašče, sestre, svakinje in tete, gospe
rhunc roj.
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom naj-iskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gospodom častnikom in zastopnikom tvrdke Maver za izkazano zadnjo čast, gosp. primariju dr. V. GregoriČu in gospe soprogi za vso dolgoletno ijubeznjivo skrb in pozornost. — Darovalcem krasnih vencev naša presrčna zahvala!
Žalujoči ostali.
Globoko ginjtni po premnogih dokazih sočutja povodom prerane izgube našega nepozabnega dragega soproga, ozir.
sina, gospoda
928
deželnega oficiala
izrekamo globoko čutečo presrčno zahvalo vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast, kakor tudi darovateljem krasnih vencev — Posebno zahvalo pa smo dolžni velecenjenemu g. deželnemu glavarju dr. Iv. Šu^ter^iču, dež. odbornikoma gg. dr. Peganu in dr. Zajcu ter vsem gg. kolegom, dež. uradnikom, na čelu jim g ravnatelja Zamida in dr. ZbaŠnika, gosp. drž. poslancu prof Jarcu in g. dež. poslancu Dermastju, občinskima svetnikoma g. Šteietu in g Kregarju za častno udeležbo pri pogrebu. Dalje se zahvaljujemo slrv. pevskemu društvu »Ljubljana« za ginljive žalostinke, kakor tudi tel. društvu »Orel« za častno spremstvo na pokojnikovi poslednji poti. — Vsem in vsakemu posebej Še enkrat srčna hvala I
Žalujoči ostali.
Heteorolotfčno poročilo.
Višina nad morjem 305-2 Srednji zračni tlak 738 mt
marca II	Čas opizo-vanja	Stanje barometra v mm	Tempera-1 tura v C°	Vetrovi	Nebo
10.	2. pop.	747-1	6-8	sl. jjvzh.	jasno
»*	9. zv.	746 6	2-0	si. jug	»
11.	7. zj. ' 1	746-3	—03	brezvetr.	oblačno •
Srednja včerajšnja temperatura 31° norm. 27° Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Išče se dobro izvežbana
modlsti
Vstop takoj.
Poizve se v upravnižtvu »SI. Naroda«.
se sprejme takoj, s
Reflektira se le na boljšo moč. Josip
Ahčin, Ljubljana, Fraocovona--- brežje štev. 31. -
samostojen delavec za popravilno delavnico, se sprejme v oljarnlc! na Zidanem mostu« 924
Sprejme se
vaienec
F
pri
932
Hoteska delniftka družba Grijan« Miramar pri Trstu išče za takojšnji nastop 910
Ponudbe s  prepisi  izpričeval  naj si dopošljejo na gornji naslov.
ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar  izšla v založbi
a rod ne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
Cena R170,1 poštnino 10 v M.
Bajec
umetni in trgovski vrtnar
naiuoja sl. ?. a. obtir.stra, da si nahaja njeja?
cvetlični salon
Pod Trančo. 48
zdelcvaoje šopkov, vencev, trakov itd I
Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno.
< ---. ^
Priporoča se domača najnovejša
Honfelicijslts trgovina
Franca Jožefa cesta št. 3. ■■i
!
nemalo ie Dama po in. ter se izvile točno io solio.
u wm »ar
i!
S! Založniki c. kr. priv. juž. žel. wimm
. Solidna postrežba, — Najnižje cene.
__________________J
K
m. \ • .».
.7
p
prejema zavarovanja človeSkega življenja pu najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili
.-. - .-.  vzaiemno zavarovalna banka v Pragi.   .*. -Rezervni Sondi B 58,401.432-56 — Izplnčaan odškodnine in kapitaUje K ta3,2»7.eB5-7? Po velikosti, druga vzajemna zavarovalnica niše države z vseskozi slovansko-narodno upravo,
pojasnil« tfajei
Generalno nstBiitfi v Uriillail
čigat pisarne so v astnei bdnčnei hiši
, Gosposki alia Mi 12.
Zavaruje poslopja ia premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkalantneje. Uživa najboljši slove«, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
3LF
365
OE
7
2
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Konfekcija
za dame in deklice,
bluze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rute, pletl.
zmoZni nemščine se sprejemajo aH pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse 20. 893
pozor! 55 ?ozor!
Jutri, dne 12. marca 1913 ol 9. dop.
se bode
v Wolfovi ulici štev. 12
nadaljevala prodaja
v«
potom javne prostovoljne dražbe.
Ne zamudite ugodne prilike!
najskrbneje zastreljeno in z drž. zastrel-nim kolkom opreml-eno, v najboljši kvaliteti   in   nailičnejši   izvedbi razpošilja
c. In kr. dvorni dobavitelj .J^>   K O ^ K *> Most, št 2395 (Češko)
Samokresi  K 6-—, flobertove žepne pištole K 1*90, terzeroli K 2—, flobertovi tešingi K 9*50, lovske puške K 32*50, 4050 in višje v najbogatejši izberi.
Glavni katalog se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko.
Vljudno porabljam p. n. občinstvo na ogled najnovejše pomladanske mode.
Specialna modna trgovina ::   za gospode in dečke ::
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3.
z del. prakso išče službe. Ponudbe pod: „Lekarna" upravništvu »Sl. Naroda«. 922
tečen in hraniv ter ki ostane čez 8 dni enako svež in sočen, razpošilja pr> 36
vin k? Gradtanska pekara d. d. v Zagrebu, Dalmatinska ulica 12.
Iščemo marljive kr&jevne
Pišite
dopisnico po moj najnovejši glavni katalog, ki se \r3ra takoj pošlie zastonj in poštnine 3 prosto. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Lonrati, razpošii^ln'ca v Mostu št. 2335 (Češko) Zlasti priporočam svoje specialne predmete c. pr. žepne ure, budilke, stenske in stojalne ure (letne ure), nakit zlat, s;ebrn in double. dalje glasbila n. pr. gosli, citre, harmonike itd. itd. usnjato blago, gospo-dinske predmete, orožje itd. Ni kljasta žepna ura K 4-20, nikljasta budilka K 2*90. harmonike K 5-—. gosli K 5-30. — Pošiljanje po povzetja ali denar naprej. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Povest. — Spisal Blaž Pobi in.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
:: Opatov prapora.
Zgodovinska povest. Spisal lv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več
Ti  najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priocoča najtopleje
jtarodna knjigarna v £jnbtjani.
Neka južnoavsirijska pivovarna išče
894
z izložbenim  oknom, pripraven za trgovino ali pisarno 927
a
takoj odda
Istotam manjši lokal za pi-amo, ali kaj  enakega   Pnizve se pri Davorin
Bovški; fotografuKolcdvorska c.
Slovensko Planinsko Društvo v Ljubljani sprejme v svoj novi planinski dom „ZlaSercg11 ob Bohinjskem jezeru (turistovski hotel)
V nekih toplicah se čez sezijo spre|mO nastopni služabniki in siužabnice: 1) Strojnik, spreten in trezen, zmožen nemščine, in če mogoče tudi slovenščine; zadnje-; ni pogoj; — 2) poslužuik (Lohndiener), ne premlad pogoji: zmožnost obeh jezikov; «— 3.) 3 hotelske sobarice, prva druga in tretja, z znanjem obeh jezikov; — 4) kopaltŠČni sluga, bolj starejši, zmožen obeh jezikov; — 5) kopalfŠČna pOStreŽnica, obemm maserka, znožaa obeh jezikov; — 6.) blagajnŽČarka, starejša, ki razume tudi voditi tekočo korespondenco in govori slovensko in nemško. — Ponudbe s prepisi izpričeval pod
,,V 7133" na Eaasenstein & Vo*ler, Đunaf I., Heuer Markt štev. 3«.
popolnoma veščega vseh z razp;sano službo združenih poslov. Plača po do^ >voru Ponudbe s prepisi izpričeval dosedaniega službovanja, plačilnim zahtevkom in naznanilom, kdaj je prosilcu možno službo nastopiti, naj se pošljejo pori šifro ramr ^Komercialni vodja11 do 20. t. m. na upravništvo »Slov. Naroda< -«i
HmJH flajboljie za želodec.
Lekarnarja Schaumanna •      vi Iv
4073
je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim boleznim, motenju prebave In shuj&anju.
Schaumanncva želodčna sol Škatljica K 150. Želodčne pastilie omarica K 150 Razpošilja po povzetju od 2 škatljic naprej lekarna Schaumann,
StOCkeran pri Dunaju. — Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah
oziroma oskrbn cb proti mesečni plači za poletno sezono. Plača in pogoji po dogovoru. Ponudbe naj se naznani,o osrednjemu odboru Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani. 926
Zenitna ponudba
Zenitna ponudba
Inteligenten mladenič, star 25. let, s premoženjem 70.000 K se želi zaradi pomanjkanja gospodinje takoj seznaniti z gospodično ali mlado vdovo, ki ima veselje do gostilne, s premoženjem 14.000 K. Samo resne ponudbe, ako je mogoče s sliko do 22. t. m. na upr. .Slov. Nar.* pod ..Srečni zakon"* 1889 918
r
visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženska sukna,
česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroči sukna, kakor tudi vse platneno blago — izključno le iz Šlezijskega tvorniškega trga. =====
Zahtevajte torej, da se vam brezplačno dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija. — Trgujem samo s prvovrstnim blagom.
925 RazpošiEjalnica sukna
Franc Smid, Krnov (Jagerndorf) 49, avstr. Šlezija.
Neprimeren učinek.
Slavnemu občinstvu
808
cvetlični salon
mu
Izdelovanje šopkov in vencev. Velika zaloga suhih vencev, trakov za šopke in vence v različnih barvah in kakovostih. Vaze, žardinjere, kozarci za cvetlice, ter sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnovejši obliki in nizki cea!. =^===
krojač prve vrste
Ljubljana, »m
13 It. 20
(nasproti kavarne ,Europ&')
ss se priporoča, s:
najtopleje priporočam ravnokar došle najnovejše pomladne kostume, paletoje, krila in bluze za dame in deklice9 nadalje raglane. obleke in klobuke vseh modnih barv za gospode in dečke khkor tudi oblekce za otroke.
Cene priznano nizke! — Postrežba točna in solidna!
,Angleško skladišče oblek' :: O. BERNATO V1Ć :;
Ljubljana ■ Mestni trg 5 ■ Ljubljana
32
16
2
RY
551
17