—   170
Dohitkovina in kmetijske žage.
Po uvodnem določilu patenta o dobitkovini z dne 31. decembra 1812 je z dobitkovino obdačiti vse državljane, ki se pečajo z obrti, tovarnami in trgovskimi podjetji ali drugimi pridonosnimi opravili jednake vrste. K le-tem spadajo brez-dvomno tudi žage, in davčna oblastva obdačila so torej ven in ven posestnike žag z dobitkovino in sicer v vrsti obrtnikov.
Kmetovalec-žagar skušal se je braniti obdačenja svoje žage z izjemnim določilom §-a 2. lit. n navedenega patenta trdeč, da so po njem prosti dobitkovine posestniki žag, ako jih imajo na svojem zemljišči ter rabijo le v to, da lesovino svojih host na njih žagajo. Ako se take kmetijske žage še z dobitkovino in dohodarino obdačijo, onda je za jeden in isti predmet (lesovino) plačevati dvojni davek. Posestniki gorskih host ne mogo svojih pridelkov spraviti v denar, ako nimajo žag, da na njih režejo plohe v deske, podnice i. t. d. Takšne žage rabijo jedino le kmetijstvu, takšno žagarstvo je le kmetijski obrt in torej izjemoma prosto dobitkovine.
A tega kmetovalca-žagarja so zavrnila davčna oblastva, češ da ni prost, kajti ista točka §-a 2. pravi nadalje, da je kmetijski obrt le takrat dobitkovine prost, kedar služi pridelovanju in prodaji golih surovih pridelkov, — deske, podnice i. t. d. pa so uže trgovsko blago, nikakor niso več surovi pridelek kmetovih host. Za žage torej ne velja izjema po §-u 2, lit. a.
Upravno sodišče spoznalo je z odločbo z dne 21. decembra 1889, št. 4212, da je mnenje davčnih oblastev krivo, iz nastopnih razlogov: Po §-u 2. lit. a dobitkovinskega patenta so pridonosna opravila in podjetja izjemoma dobitkovine prosta, ako jih je moči prištevati kmetijskemu obrtu, ter so omejena na pridobivanje in prodajo surovih pridelkov. In prav pri kmetijskih žagah sta oba ta pogoja spojena: ako posestnik na svoji žagi, katera stoji na njegovem posestvu, reže samo lesovino iz svojih host, rabi na žagi le svoje, za kmetijska dela potrebne hlapce ah delavce; ako nekoliko na žaganega blaga obrne v svoje kmetijske potrebe, ostalo pa v denar spravi, ni dvojiti, da je tako žagarstvo tesno zvezano s kmetijstvom dotičnikovim, da je
—   171   -
kmetijski obrt. Na žagah se pa tadi prirodni pridelek (lesovina, plohi) nikakor ne izpremeni v obrtno blago; deske, podnice niso še obrtni pridelki, nego so surovo blago, pripravljeno za prodajo. Vsak obrtnik daje svojim izdelkom posebne podobe in oblike, a kmetovalec požaga plohe v deske, njegovo žagarstvo ni nič drugega, nego kmetijski obrt in namen mu je, prodajati kmetijske pridelke.
K. Lubec.