3 nć.
152. številka.
(T Trata, t tor«k ir«der dne 21. decembra 1897.)
Tečaj XXII.
„HDIHOI lakaja po trikrat na todaa t iaattk la-daajib ob tovkllt, čatvtkih
la Mobotnlt. Zjutranja ladanje ii-baja ob uri ajntraj, Ttierao pa ob 7. «1 večer. — Obojno ladanje stana : «» JedenaaetitG , f. 1.—, Izven Avstrija (. 1.50 aa tri ateaes. . , 3.— , = • «.W
pol leta , . .	. • « 8__
■» vae leto . . , 13,— , , .18,— ftarstislao je plaftsvatl sapre) sa ssrstbs &rtt prilože*« sarainla* u sprava M ozira.
Poaasidne storilke aa dobivajo ▼ pro-fajalnlrah tobaka v Imtu po M n*4, i« veo Trata po A a*4.
EDINOST
i
Ogiaal ao raAoaa po tarifu v petitu; aa aaalove a debeli ni Arkaal ae plaču, u
Sroator, kolikor obaega nav<i<lnib vra ti.' oaiana, oaiartaiee in javno lah r-^le, -aati aflaa! itd. ae radanajo po oojzod o
Tal dopiai aaj aa poAiljajo >ir«dni4tv . nliea Caaeroaa. it. 13. Vaako puno mara biti frankovano, kor nefrankovana ao -3 •prejemajo. Bokopiai ae a« vr»£aja,
MaxoćaiĐo, rekUnaaeij« In oglaa* ipra-jeiaa upravniitvo ulio* Aohuo pic» oolo bit. 3, II. nadat. Narofintao In oglaac je plačevati loco Trat. Odprte reklai** rije aa proste DoAtnian.

N a i a „trma".
li.
Taka je naša .trma*. To svojo „trmo" pa smo — po menenju novomeškega dopisnika „Slov. Naroda" — najeklatantneje pokazali na shodu sa« npnih mož leta 1894, ko smo v svoji .trmi* prouzročili .harno debato".
Že v prvem članka smo rekli, da smo ie danes — in danes bolj nego dosedaj — ponosni na svoj« tedanje vedenje in povdarjamo odkrito, da bi se tndi danes vedli isto tako, ako bi se sklical jednak shod in ob jednakih okolnostih.
Čnden nož, ta novomeški dopisnik „Slov. Naroda". Priznava sam, da imamo Tržačahi »prelepih idejalov*, a zamerja nam, da smo ob slo* Vesni priliki zastavili slovesno besedo za svoje — prelepe idejale I Mar imajo ljudje svoje idejale in svoje prepričanje le v ta namen, ;da jib hranijo doma, skrbno zapite v kaki škatljici ? Dvojno vzbuja, vspodbnja in odaševljuje sleherni narod. V prvo mora imeti svojih idejalov, imeti mora vidih ciljev I A to ne zadošča 1 Imeti mora tudi vero v v izvedljivost teh idejalov. Ako nimamo te vere, ako se fatalistiški ndejamo malodufinosti, meneči, da -je našim idejalom že nsojeno tako, da ostanejo za vedno le — idejali in da se ne uresničijo nikdar, potem je tako, kakor da nimamo idejalov; ptica smo brez peroti. Ta vera v svoje lastne idejale, v svojo boljšo bodočnost jači narode, jih podžiga na vztrajno delo, jih krepi moralno in jih uaposoblja za borbe, v katerih bi morali obnemoči sicer.
Mi Tr2ačani in Istrani imamo torej — po izrecnem prepoznanju gosp. dopisnika — .lepih idejalov"; imamo pa poleg tega tudi tiste nesrečno trmo, da verujemo v svoje idejale in v njih izvedljivost. Prvo se hvali na nas, drugo se nam zamerja. In vendar je prvo brez vrednosti brez drnzega. Vera torej, globoko uverjenje, da je tudi izvedljivo to, po čemer mora stremeti narod slovanski kakor člen velike družine avstrijsko slo« venske — to nas je gnalo na shod zaupnih moi, meneče, da je taka prilika, ko je zbran cvet naroda v resno delo, naj primer ne j a, da razodenemo
PODLISTEK.
Atlet
Spisal Iran Fajdign.
Zvon je naznanil nastop borilcev. V«e je obmolknilo po areni, uiti jednega glaau ni bilo Čuti, pać, srca se je ćulo utripati in un je ćul utripati njeno. Jedenkrat se je ozrl k njej, njiju oči so se vjeie, neopisna sreča se je »lila iz njenega pogleda v njegovo srce in pogumen kakor lev se je vrgel na mojega nasprotnika. Huda bori a se je vnela, močne kosti obeh borilcev so pokale in kratki vzdihi ho se izvijali iz njunih prsij le za jeden hip in .kralj atletov" bi bil ležal na tik h arene. Burno ploskanje in priznanje in vsklikanje Andrejevega imena je zvenelo po prostoru.
Borilca sta odpočila za jeden hip. Tedaj pa se je oglasil v srcu Andrejevem glas vesti, ki mu je očital: „Nisi storil prav, Andrej, prodal si se, a prodal, da zaigraš morda ob jednem svojo srećo. Ni bilo lepo to, Addrej, ni bilo lepo!" In zopet se je ozrl k njej, sedaj je povesila atveje oči, kakor da je čitala v njegovem licu, kar mu je očital glas vesti. „Kralj atletovH je motril svojega nasprot-
rojakom svojim svoje idejale, a da povemo tudi svoje menenje glede poti in sredstev, po katerih, oziroma s katerimi bi se mogli blilati uresničenju svojih idejalov.
Zasnovateljem shoda —upoitevajočim menda hipno poloienje politiško — je kilo nekako na-vskriž naše nastopanje Ali kako prihajamo mi do tega, da nas obsipljejo s .trmo kraških buč", ker je jeden del adeležencev na slndu nekoliko — recimo take — preglasno reagoval proti nam P! Vse one, ki so bili na shodu, a se niso vznemirjali vsled naše .trme", ampak so raje mirno in trezno poslušali argumente — vse one kličemo lahko še danes na pričo: da je bila razprava z naše strani st.ogo stvarna in da ni bilo na njej ni sledu kake animoznosti ni do strank ni do oseb. Ako pa je bila vendar-le „burna", mi si peremo roke, krivda temu ni bila na naši strani. Ako pa je zavzemanje za lastne idejale „trma", ako je lojalno izjavljanje, da Slovenci ne hodimo pravo pot, tudi trma: potem smo res trmasti mi Tria-fiani. Ali ne treba se nam menda sramovati take — trme.
Dovolj bi bilo odgovora na očitanje .trme". Ali, ko smo 2e pri tem, bodi nam dovoljeno, da spregovorimo odkrito hesr&i še o neki drugi stvari, ki nam je že dolgo na srcu.
Morda bode bolelo koga, ali potrebno je, zares potrebno, da postanejo enkrat pojmi bistri tudi v nas, kje je meja med strankarsko in narodno koristjo I V tem pogledu se greši močno v nas. Te je najžalostneja stran najnoveje zgodovine slovenske, da je v tej dobi postala stranka — vse ! I I mi vemo, da brez narodne organizacije ni na-rodne borbe, in vemo, da se v strankah zrcali narodna organizacija. Ali stranka se no sme nikdar povzdigati nad svoj pomen in namen, kajti stranka ni namen za-se, ampak je le sredstvo v dosego namena
To smo hoteli povdariti, ker se nam vidi važno ozirom na ponavljajoča ae očitanja, ki zvene Često iz predalov .Slov. Naroda" in sosebno še is dopisov novomeškega dopisnika temu listu: da je .Edinost" postala klerikalna, da dela z „Dihurjem* pod jednim širokim klobukom, da zavratno napada narodno stranko itd.
nika in opazil na njem to izpremombo. Uporabivši duševno razpoloženje Andrejevo je planil nanj, kakor plane tiger na svojo žrtev in Andrej je bil skoro brez moči: kakor dete se je pustil priviti k tlom, a pred njegovimi očmi se je naredila tema in niti ni čul več sramotilnega hrupa, ki je donel se daj iz tisoč grl na njegovo ime, onesvestel j«. Ko pa se je probndil zopet iz nezavesti, zadej za a-reno, držal aa je sluga na srebrnem krožniku pod obličje« dvoje listkov. Na jednem je bilo v kratkih potezah izražen odpust iz službe, a na drugem listu je stalo se svinčnikom:
„Gospod t Dasi sem Vas ljubila iz vse duše „in dnsi sem nesrečna za vse dni svojega živ-.ljenja, oj nesrečneja, nego si morda zamorete .misliti vtem trenotku, vendai Vam moram od-.reči svojo ljubezen za veke. Izvedela sem vse. »Vi, gospod, ste se prodali in kakor v vrhunec .svoje sramote tudi nizko propali. Nevredni ste „mene 1 Zaničujem Vas radi tega, ne : pomilujem „Vas!	Nekdaj vsa Vaša
Leonora D.
Andrej je vzdihnil globoko ob tem spominu ter potegnil z roko preko čela, da bi izbrisal na
Ako okolnost, da nismo zadovoljni z kar je ukrenila in storila narodna stranka Kranjskem zadnja leta, res pomenja izneverjenje in nedoslednost in izdajstvo, dobro : potem smo se res izneverili narodni stranki. Storili smo tako, ker nismo hoteli žrtvovati svojega spoznanja tistemu molohu, pred katerim leže Slovenci na trebuhu na nesrečo narodne stvari, iti kateremu pravijo — stranka!
Stranka se mora vzdržati, stranka je vse I Za stranko treba žrtvovati — če ni drugače — tudi načela, programe in idejale. Stranka razteza svoje perje, kakor oholi pav tisto srojo kolo — cilji in idejali pa leže v temi, pozabljeni in zanemarjeni.
Toda ne bi hoteli, da bi se iz te izjave naše delali le za narodno stranko neugodni /.aključki, marveč velja naša resna beseda vsem strankam in Slovencem sploh.
Gospoda ! Tu imate resnično trmo, trmo stran* karstva I Trma, ki nikdar ne vidi ničesar dobrega na onem, ki je v drugi stranki t Taki strankarski trmi se nismo hoteli pokoriti mi ni na shodu zaupnih mož, niti se jej nočemo pokoriti danes ! Taki trmi se nočemo pokoriti, naj se že ista pojavlja na „Narodovi", ali pa na .Slovenčevi", ali pa na — „Dihurjevi" strani, marveč smo uverjeni, da stranka, kakor sredstvo za dosezanje narodnih namenov — kar velja še posebno za položaj nas Slovencev — mora biti popustljiva, ake tako zahteva narodni interes, da mora biti vsikdar pripravljena za kompromise z drugimi domačimi strankami, ako je nade, da se s tem po»speši isti namen, kateremu služi stranka Lb na jeduo strsn ne sme biti stranka popustljiva nikdar ; ko gre proti vnanjemusovražniiiul
Da, mi zahtevamo še več od stranke. Lepih izgledov imamo na velikih patrijotib, katerih za* sluge za narod so neizmerno, ki so vse svoje življenje posvetili blaginji naroda, ki pa so vendar žrtvovali sebe in svojo popularnost, ako so nastale razmere, ki so zahtevale od ujih tako žrtev za domovinsko stvar. Taka domoviuska ijubav uaj bi prošinjaia tudi naše stranke. Dokler so overjene, da vspešno služijo domovinski stvan, itnujo tidi
dietne misli. Tudi na Reziko ni hotel misliti, marveč hitel je sedbj, da se napravi v svoj kostum.
Vse je vrelo ljudstva popoludne na travniki za Rohuetovo hišo. Kajti po bliskovo se je razne-sel glas, da je Balohov zopet daua, ter da se hoče žtijim boriti Rohnetov Šimen. Tudi Skalovci so prišli, izvedši o tom izrednem dogodku, doli v Nekdanje. A prišla je tudi Roziku s« svojimi prijateljicami in uprav v prvo vrsto je stopila, da se uveri na svoje oči, da Ii zaaga Šiaen svojega nasprotnika in da-li bode morala postati njegova, Česar se pa ni prav nič branila v s"ojem srcu.
In tako je prišel zaželjeui treuotek. Ljudstvo je bilo zbrano in nestrpno je čakalo na travniku. In tudi Štmen je bil že na svojem mestu. Le Ba-lohe še ni bilo.
,Ne bode ga I* so jeli mrmrati nekateri.
.Boji se, ali pa ga je sram 1" so dostavljal drugi. Tedaj pa je hipoma zagrmelo med ljudmi in tolpa otrok se je posula na pozorisče, klicaje in preobračajo kozolce.
..Je že tu, je že tu I Balohov je tu 1 Glejte ga, glejte ga 1 Uii, Andrej, ura I (Zvršetek pr.)
pravui naslov za svoj obstanek ; ko pa dogodki ne podajajo več takega uveijeoja — in do tega prihaja sleherna stranka prej ali siej že po naravnam zakoan — potem naj narede prostora dragim tvorbam.
Zavedajoči se torej, da stranka je le sredstvo in ne namen sam za-ae, nočemo in ne smemo — kakor smo že rekli gori — žrtvovati svojega prepričanja in svojega spoznanja molohu strankar-stva. Kedar in kjer stranka služi doraovnski stvari, sme računati na našo podporo — v kolikor je sploh možno govoriti o podpori od strani naše malenkosti —, v drugačnih slučajih pa hočemo govoriti kakor nam narekuje čut rodoljubja.
To smo hoteli povedati zlasti onim, ki za vsakim našim korakom slutijo zavratno, neiskreno in nelojalno paktiranje z Bog ve kom 1 Naša trma sestoji jedino v tem, da se nismo hoteli pokoriti trmi strank. Ako meni kdo, da mora metati ka* menje na nas radi take .trme", je to sicer neprijetno za nas, ali spremeniti ne more naših nazorov, kakor smo jih zagovarjali možkim ponosom na shodu zaupnih uiož v L j u b 1 j an i leta 1894.
Izvajajte posledice!
ii.
Mioolo nedeljo je imelo v Ljubljaai svoj shod katoliško politiške društvo. Na shodu sta poročala poslanca dr. J. S u š t e r š i 6 in dr. Ignacij Žitnik. Oba sta razpravljala o veleaktuvalnih stvareh. Prvi o političnem položaja, dragi • točki: Slovenci in bodočnost.
Za daoes čitamo v .Slovenca" le posnetek Šušteršičevega govora. Ali že ta posnetek se nam ■di toliko važen, da smatramo za potrebao, da ga navedemo tu, preduo pridodamo nekoliko svojih izvajanj.
O vladi Gautschevi se je postavil dr. Suš-teršič na isto stališče, na katero smo se postavili mi: sodili jo bodemo po njenih delih. In potem je govoril dalje:
•Sploh pa treba Slovencem čujočim stati na straži. Sedali trenotki so velepomenljivi za razvoj Avstrije in njenih narodov. Borba, ki se je pričela mej liberalnimi Nemci in Slovani, je velevažna in bo njen završetek usoden >iu odločevalen za državo. Vnel seje namreč na vsej črti boj Slovanstva proti neopravičeni nadvladi Nemcev v avstrijski državi. Zato je opažati pri vseli slovanskih narodih t Avstriji, da se resno pripravljajo za to borbo in sicer s tem, da opuščajo mej seboj b r a -tovske prepire ter se družijo v krepko, adruže no vojno, složno v bor bi proti sagrizenim, krivičnim nasprotnik ob.
Tudi zastopniki Slovencev v državnem zbora so spoznali, da je v teh kritičnih razmerah nujna, najsvetejša domoljubna dolžnost, opustiti vse neplodne mejsebojne prepire ter združiti se v skupen klab, v katerem je celotno zastopan slovenski narod. Le tem potom je mogoče zastopnikom slo« venskega naroda na Dunaja ngledno in vspešso zastopati svoj narod in njegove vsestranske koristi.
Ta zveza slovenskih državnih psslancev brez razlike strank pa ne more biti trajna, ako se doma nadaljnje brezoziren bratomoren boj mej strankama, kajti poslanci obeh strank ne morejo dalje časa ostati ravnodušni nasproti domačim borbam.
Govornik pravi, da je njegovo nepremakljivo prepričanje, da se treba tudi Slovencem na Kranjskem, vzlasti v deželnem zboru, združiti, ako hote v sedanjem, za Slovanstvo sploh in posebe za Slovence usodnem tienotku izvršiti svojo dolžnost nasproti samim sebi. Kar je bilo, to moramo pozabiti!
Prevažno je vprašanje o prihodnjosti vseh Slovencev, da bi tega ne mogli tstoriti. Ako pomislimo le za trenotek na neznosne razmere naših slovenskih bratov izven Kranj b k e, in na škodo, katero vsled prepirov trpč tudi Slovenci na Kranjskem v vsakem oziru, tedaj nam ne bo pretežko v tem prevažne« trenotku, osebno žrtvovati se in vse poskusiti v korist skupnega naroda, da s« doseže tudi v kranjskem deželnem zboru sloga mej slovenskima strankama.
Ker pa katoliško narodna stranka zastopa v deželnem zbora večino slovenskih volilcev, ima
ona posebno odgovornost za prihodnjost ia zato je njena dolžnost, da prične poskuse za spravo razdvojenih hratov. Dr. Šusteršii je završil svoj velepomenljivi govor z zatrdilom, da je sedaj za Slovence kakor za Slovane v Avstriji sploh napočila nova doba, ako bodo znali izrabiti ugodni trenotek s tem, da se združijo v resno, sknpno delo. Ako sedaj ne porabijo tega momenta, je njih usoda zapečatena za daljšo prihodnjost in ura za tako akcijo, zamujena sedij, se ne povrne več nobena. Govornik je sklenil z željo, da veliki, usodni dogodki najdejo Slovence kakor narod zrelih mož, ki v teh kri-tičnihdneh umevasvojo važnona-1 o g o, kakor del slovanstva v avstrijski državi ter se z mejsebojno slogo pripravi na odložilno bitko bližnje prihodnosti.1*
»Slovenec" opaža, da je ta govor vzbudil senzacijo med poslušalci. Mi pa postavljamo, da vzbudi senzacijo po vsem Slovenskem. Takih besed že dolgo nismo čnli s Kianjskega sem. To je blagovestje bratoljubja. Sedaj treba le še dejanj in mi vsaj se svoje strani radi ugodimo pozivu d.ra Šusteršiča: radi pozabimo, kar je bilo. Jednakim rodoljubnim zadoščenjem beležimo ta tadi pripomnjo uredništva ,Slovenčevega* :
a Mi objavimo ta vel epom eni ji v govor poslanca dr. Sušteršiča v celoti po stenografičnem zapisniku. Za danes le omenimo, da se vkljnb raznim važnim pomislekom moramo z ozirom na izredno važen in usoden položaj v državi ukloniti argumentom dr. Šusteršiča ter vse po* skusiti, da se srečno dovrši ta velik • a k c i j a 1M
Politlike vesti.
V TRSTU, dae 31. decembra 1007.
Italijani in sprememba na namestništvn tržaškem. Na jedni strani tožijo, na drugi se tolažijo. Tožijo svoje poslance in tolažijo se z baronom Gautschem. Svoje zastopnike tožijo, da ne morejo ničesar doseči vzlic veliki pomembnosti italijanskega življa v kulturnem pogledu, dočim : „par Slovencev" doseza, kar hoče. Ne treba praviti, da ni ravno vatiljrvo za nas, da bi hoteli zagovarjati g. Mauronerja in družbo, ali v tem sla-čaju moramo že reči, da se neopravičeni ti napadi : na italijanske poslance. Tudi od g. Mauronerja ia dražbe naj njihovi rojaki ne zahtevajo čudežev, ; naj ne zahtevajo, da bi ne bilo j Avstriji tega, kar — je. Narodnostnih odnošajev v Avstriji ne more premeriti nikdo. Ljudje po uredništvih laikih so pač preveliki ignorantje, da bi mogli vedeti, da se tistih »par Slovencev" opirajo na milijone so-| krvnih plemen in da od tod izvira njih mofi. Take ! zaslombe nimajo italijanski poslanci in so odvisni le od milosti Nemcev in — vlad.
Kar pa se dostaje tolažbe Italijanov z Gau-tsehem, češ, da isti ni privolil v nikako »koncesijo* Slovencem, marveč je moral umiroviti Rinaldinija, ker se je bil v to obvezal grof Badeni, moramo že reči, da je naravnost smešno, ako ima kdo tako za norca — aamega sebe. Ako je vlada kontrahi-rala dolgov v imena države, ali se je spustila v denarne obveze, tedaj so dolžne seveda tudi nje naslednice, da spolnjujejo prevzete obveze. Ali v takih slučajih, ki se tičejo sprememb med uradniki, v stvareh torej, ki so odvisne le od zistema, ni bil običaj do sedaj, da bi nastopajoča vlada morala vršiti voljo svoje — prednice! Naše menenje je torej, da je bil tudi baron Gantsch averjen o potrebi spremembe na namestništvu tržaškem, si cer bi bil jednostavno storil tako, da ne bi bil umirovil viteza Rinaldinija. Pa saj to vedo dobro tudi Italijani sami — ali pomagajo si sofizmi, kjer jim gredo dejstva navskriS.
Slednjič bi bilo še dodati — da bode poročilo popolneje — kar piše poreška „L1 Istria* o umirovljenju Rinaldinija. Pripoveduje namreč, da ga je hotel Badeni kar odsloviti, no ni mogel storiti tega, kar so bili prišli vmes dogodki, ki 10 strmoglavili Badenija. Baron Gantsch pa da je bil nekoliko obzirneji z Rinaldinijem in da je uredil tako, da je poslednji sam zaprosil za umirovljenje. Ni nemogoče, da je bilo tako. A če je tudi, stvarno je ta veča obzirnost brez pomena in ne more omajati menenja našega, da je bil tudi baron Gautscli prepričan o potrebi, da Rinaldini dobi — naslednika.
Položaj na Češkem. L; Prage poročajo, da se pripisuje veliiu važnoat sklepu zaujm h rn>ž čeških, d i >,a se!aj či,k: poslanci nimajo vstopiti v nI kak a nova poganjanja z Nemci. Ta skle,> da utez ne postati odločilne važnosti za razvoj stvari v bodočnosti. Deželni maršal češki, knez Ljbko-vic, je došel na Dunaj in je bil vsprejet od cesarja. Menilo se je, da je ta mož določen, da uvede nova pogajanja med Čehi in Nemci, kar p.\ ni prav verjetno z oziro« na gorenji sklep shoda zaupnih mož čeških. Verjetneje je, da je prišel na Dunaj radi sklicanja deželnega zbora češkega. Ker se menda nemšlii poslanci branijo priti V Prago, češ, da se boje za svojo varnost, zagotovil je baje knez Lobkovic v imenu čeških poslancev, da oni jamčijo za varnost nemških poslancev. Sedaj da hoče vlada poskusiti v dež. zborn, da li bi se vendar ne našla kaka pot do sporazumljenja*
Nada v to je seveda neznatna ob sedanjih di« spoziciiah.
Občinske volitve na Reki. Na včerajšnjih volitvah na Reki je zmagala popolnoma takozvana avtonomna stranka, kar znači popeleu poraz oger-ske vlade. Nam je pač vsejedno, kdo je zmagal, saj so nam vsi jednako sovražni. Današnji tržaški listi hot6 uverjati, da so bili z ogersko vlad« vred poraženi tudi Hrvatje. Ta trditev znači nesmisel že sama na sebi. Ali da ne bode dvombe, pove* dati treba, da je voditelj Hrvatov, g. E, Barčič^ izdal manifest, v katerem priporoča Hrvatom, da naj se ne udeleže volitev, kajti, tako pravi mani-• fest, Hrvati nimajo ničesar pričakovati ni od libe* ralcev ni od avtonomistov, kajti obojni so faoa* tiki v slepi svoji mržnji do Hrvatov.
Na skrajnem Vztoku, to je v kraljestvu solnca.v Kitaju, se pripravljajo stvari, ki vzbujajo občno pozornost evropske politike. Rusija je zasela ravnokar znamenito pristanišče Port Artnr, a nemško brodovje že pljuje proti Vztoku, da zaseda pristanišče Kio Čau. Pretveza Nemčiji, da se je jela pripravljati, da položi svoj«* nogo na kitajska tla, jo bilo dejstvo, da so v Kitajo jeli proganjati in moriti nemške misijonarje; ^resnični vzrok pa { je gotovo ta, da hoče Nemčija zasnovati v Aziji j svojo kolonijalno politiko in preskrbljati novih tr-; žišč svoji bogati industriji in svoji trgovini. Vsa-I kako je presenetilo marsikoga, da je Evropa, so-i sebno pa da sti Rusija in Francija tako hladnokrvno j vsprejeli vest o tem važnem koraka Nemčije. Jedal ; menijo, da Rusija je mirna le zato, k**r čuti svoja interese na skrajnem Vztokn dovolj zavarovana ! po zasedenju Port Artara; dragi menijo celo, da postopati Rusija in Nemčija v tem t'učaju para-lelno in spsrazumno, ker hočeti sadati udarec — angleški trgovini. — Toda utegnejo priti čati — slasti ko bode skrajni Vztok zvezan z Evropo po kiatkem potn železnic — da se bod- morala vsa Evropa zložno boriti proti konknrenc ji od Vztoka, kakor m<>ra misliti že danes na resuo obrambo pred konkurenco severoameriško.
General Weyler se pere. General W yler, ki je bil do nedavno tema španjski guverner na Kubi. kjer je napravil grozen fiasco, hote le i mečem in krutostjo udašiti grozno ustajo ua tem amcrilkem otoka, skaša sedaj, povrn vši se v do« movino, da bi opravičil svoje postopanje. „National" poroča, da je bil general Weyler te dni v avdi-jenciji pred kraljico ter det se je mu lil ondi celo poldrugo uro. Zagovarjal j« svoj način vojevanja, a prigovarjal uvedenju avtonomije na Kubi. Tudi se je pritoževal britko radi žaljenja po poslaniti Mac Ktnl«-y-a, predsednika združenih držav severna Amerike. Nadalje poroča list, da se je general pritoževal radi vedenja vlade ob njegovem prihoda v Coruno, Barcelono in na Bulčrih, zlasti pa o vedenju vojnega ministra glede plače vojakom na Kubi. Taki so vsi generali, kadar so napravili fiasco: za lastne givhe iščejo drugih krivcev.
Različne vesti«
.Piccolo* in g. Fraus. Omeni vsi, da je bivši državnega pravdnika namestnik, g. Arrige Fraus, imenovan sodnikom na višem konzularnem sodišča v Carigradu, piše današnji „Picc^lo" :
„Porojen v Trstu iz nemške družine, liberal« nih nazorov, seje gospod Fiaui vsikdar kazal odkrito zvezanega z našim jezikom in našo narodnostjo. Na*i sodni krogi se spominjajo njega poznane delavnosti kakor namestnika državnega
pravdni! «, in 1o ne I* po dolžnosti, an.pak tudi po neki neodvisnosti, časteči <?a visoko. Se sedaj je v živem spominu .krasni-1 obtožni go vor Frausa v pravdi radi izgredov v Barkovljah. Izboren jurist, izobražen po modernih načelih in oblikah, je g. Fraus pokazal čestokrat, kako on z ljubeznijo sledi napredku kazenskega pravosodja in neredko smo ga videli, kako ie odstopal od obtožbe, ali pa jo vsdrževal, nadahnjeu kriteriji, ki niso bili navadni : kakoršni so oni, katere stara navada usiljuje državnim pravdnikom*.
Temu slavospevu od strani „Piccola" ne treba nadaljnjega komentarja, saj je zadostno pojašnjenje že v tem, da se ta slavospev opira na — dogodke v Barkovljah povodom zadnjih volitev. G. Fraus pa naj se ne čudi, ako bode ves svet — v kolikor ne stojirpod^ugestijo .Piccolove* — o bivšem državnega pravdnika namestniku Frausu sodil tako, kakor drugače ne more: le po tem slav«-spevu v „Piccolu" 1 G. Fraus občuti sedaj na svoji koži, kako rado se dogaja v življenju, da so človeku najbolj nevarni — dobri prijatelji se svojimi slavospevi t
Zavarovalnica za slučaj nezgod v Trstu. Nj. eksceUnca, ministerski predsednik, kakor minister ia notranje stvari je imenoval v načelništvo savaro valnice za slučaj nezgod v Trstu: ravnatelja fllijalke kreditnega zavoda Oskarja Gentilomo, inženitja Karola Cozzija, ces. kr. okrajnega komisarja Hansa pl. Kre icha-Stras-aoldo in trgovca lesom Frana Lavriča iz Trsta, dež. vlade Bvetnika dr. Reinholda HM ing a pl.Httdin-gena v Ljubljani, in žicana v Šibeniku, deželnega in državnega poslanca) Antona Šupu k a, v razsodišče pa: generalnega ravnatelja „Riunione Adria-twa di Sicurti" Henrika Netananna in zdravnika Asa. Generali dra. Simona P e r t o t a v Trstu, kakor piiseduika in ravnatelja Lloyiovega arsenala Feliksa pl. Kidolitscha ter okrajnega zdravnika dra. Avgusta Hausenbichlerja kakor njijn namestnika, za poslovno dobo 1897—1901.
Tržaikim Slovencem. Pišejo nam : Naša dična aEJinostM prinesla nam je*2e dvakrat ve»t, da prirediti naši slovenski šoli — deška in dekliška — dve božični veselici in sicer prvo dne 22., druga
S a dne 26. t. m. v prostorih „Slovanske Čitalnice1*, olski vodstvi razposlali sti tudi posebna vabila. Ako sti morda koga prezrli, da ni dobil Vabila, naj jima tega ne zamćri. Na istih vabilih nezuačen je tudi namen teb veselic — da se dobd sredstva ia nabavo učil 1 — Učila ? Kaj je to ? Učila so ičitelju to, kar je rokodelcu orodje. Kakor rokode-delec ne more delati brez orodja, tako učitelj ne more poučevati brez učil. Komar je torej na srca napredek naših šol, ta se udeleži vesel c, ali pa, ako mu tega ne dopušča čas, dopošlje ustopnino šolskima vodstvoma.
Rojaki 1 Ko mislim na našo slovensko šolo v Trstu, vedno mi prihaja na misel hrvatska pesem »Raža u pustinji". Da nam ne bo tožila svoje tuge, storimo zanjo vsak po svoji moči t Sč složnim deloin lahko mnogo dosežemo.
Za Bo2i6nico v Trstu so darovali nadalje: Kristijan Dejak 10 gld., Jakob Vatovac, Marija Dekleva, M&iica, in gospa Tnrk po 4 krone; zmetana družba v Bazovici 6 kron 60 st., Ivanka Angeli in Rozalja Peternel po 2 kroni. A. Truden 2 zaboja južnega sadja. — G.a Tereza Metlikovič je nabrala 30 kroD, darovali so : Ana Mayer 6 K., Jakob Vatovac, (II dar), M. Živic. Jakob Perhavc in Jakob Sotler vsak po 4 krone; Franjo Valen-čič 3 krone, gosp. in ga. Počkaj 3 krone, g.a Viktorija Žftona 2 kroni
V „Kavarni Commercio so darovali: I. Jesenko 10 kron, Dr. Triller, A. Kalister, Iv. Doli-nar, Aut. Soili, N. Stepaučič, V. Holz, in Josip Abrarn vsak po 5 kron; J. Gomilšak, Dr. Ryt<&r, Dr. A brat*, Dr. Gregorin, A. Jaklič in dr. M. Pretner vsak po 4 krone; Čdnčk in Kfižik vsak po 3 krone ; Kovač, A. Goljevšček, Juttip Dolinar, Furlaui, Grosser, Rayman, Brttchner, L. Fnrlan, Iv. Prelog, Jus. Kavčič in A. Musič v*ak po 2 kroni; Farožič, Starec, Prunk, Kliuar, Pretner, Vinšek, Degmn, F. Piano, Kobau, L. VukovnS, Jos. Jirižin, Jak d, Bogdanovid, Toros, Aut. Čeusky, Modic, Josip Zwhter, A. Danen, Černe, Župič, Do« linar, Kiav/.er in D. Žitnik vsak po 1 krono? Štaka 26 m Commiz 20 novč.
Na dan s slovenskimi napisi! „Domovina" navaja lzrt-k zavednega slovenskega »t-irčka, ki
se glasi: .Slovenska nar-dna zavet naj s« z, cal i javno, povsod: v govorjenju, v pi menili ulogah in — samoslovensk.li napisih* in dostavlja: .Javni napisi naših narodnjakov so 50% samoslovrnski, v 2b% slovensko nemški, v 50# nemško slo-venski, v 90 # pa — samo nemški ali laski, v ostalem pa slovenska brozga brez vsakega pravopisnega lica in zmisla I"
Kako resnično govori .Domovina" o tem, imamo žalosten dokaz baš tu v Trstu. Boječnost našega ljudstva je kriva, da se nahaja v Trstu 90 odstotkov slovenskih trgovcev, kateri imaji nad svojimi prodajalnicami grdo pokvarjena slovenska imena s popolnoma laškimi pripisi in znaki. Ako hodiš po tržaških ulicah, vidiš skoraj zaporedoma po italijanski skvarjena slovenska imena na prodajalničnih napisih. In ako bi ničesar dražega ne dokazovalo o suženjstvu slovenskega ljudstva v Trstu, dokazujejo to ti napisi 1 In ako se vprašamo, zakaj je temu tako, moramo odgovoriti zajedno : zato, ker amo bili Slovenci v Trstu početkom prenezavedni, prepopustljivi in smo mirno gledali, kako je laška objestnost poplavila s* svojo silo slovensko življenje, kako je bolj in bolj tlačila v blato naš jezik v tržaški javnosti in je pritirala tako daleč, da bi danes niti jeden sam slovenski mlekar v mestu ne smel napraviti slovenskega napisa na svoji prodajalnici. Ali pa hočemo tržaški Slovenci, da bodo poročali slovenski listi v par letih, da v Trsta ni le 90marveč — 100 # Slovencev, ki imajo italijanski pokvarjene napise ? Tako daleč menda vendar ne pride I
Zid rodi zl6. Naj bi to pomislili vsi oni, ki činijo zl6, tako v privatnem, kakor ? javnem življenju 1 Kdor čini zid, naj bi zajedno mislil na to, da užaljeni ni kes mrtvega lesa ali mrzel k*men, marveč da je Človek z čutečim srcem in spominom, ki ne pozablja žaljenja, otarveč, ki se maščujn o prvi ugodni priliki, ali pa vsaj kaznuje krivičuika.
Tako naj bi mislili naši politični sovražuiki, ki nepremišljeno tirajo svojo krivično politiko proti nam, da tirajo s tem sami sebe v pogibelj. Pride dan, pride trenotek, ko britko spoznajo resnico pregovora .,zlo rodi zlo", ako ne dni sami, pa morda že njihovi najbližji potomci. S temi bese* dami pa nikakor nismo bateli reč;, da mislimo na zlobno osveto radi krivic, prizadejanih nam po nasprotniku, ne, marveč, osveti nas čas, osvetijo nas politične, vedno preminjajoče se razmere aame 1
Zakaj smo napisali ta uvod? Ker se nam poleg pestopanja naših nasprotnikov ta do skraj-uega gnusi tudi postopanje naših nasprotnikov v Gorici. V noči od 16. do 16. t. m. in zopet od 16. do 17. t. m. so italijanaški bebci namazali z črnilom zlati napis „Trgovsko obrtne zadruge* v Gorici. Za to pobalinstvo italijanaških herostratov bi se Slovenci zamogli osvetiti istim načinom ter zamazati z črailom vse italijanske napise po me« stu. Nič lože nego to! Pravimo, lahko bil A ker Slovencu ni, da bi valjal blato po rokah in ne more posnemali takih vzgledov italijanske kulture, torej raje čaka drngatn« prilike, ko bode njegova osveta bolj bolela, nego črni madež na javnem napisu; osvets, ki ne vrže niti senčice na čast našega naroda. Pač pa leži črn madež, grji nego je grda packa na zlatem napisu slovenske .Trgovsko obrtne zadruge" v Gorici, na „častiM italijanskih malopridnežev in njihove .politike111 Torej ,gospoda" italijanaši, zapomnite si: .zlo rodi zlo" 1
Pojav slovansko vzajemnosti. Uredništvo .Soče' je poslalo na shod v Krakov naslednjo brzojavko : Magistrat Krakov. Ideja slovanske vzajemnosti slavi v Krakovem svoj najveći trijumf. V tej vzajemnosti je zag<>tovli^na naša zmaga, naša prihodnost. Bratje Poljaki! Vi pojdite z dobrimi izgledi naprej I Mi Vam sledili bodemo oduševljeno. Slava poljskemu narodu 1 Živela slovanska vzajemnost! Kochaioae siel —
Ta bode pravaI Pod tem naslovom nam piše slovenski hudomušnež: Gospod urednik! Vi ste si ubijali v glavo z vprašanje* : Ali j« gosp baron Gautbch povabil Italijan* k s*bi, ali pa so šli Italijani k Gautschu ponujat se ? 1 Priznavam, da je to vprašanje jako interesantno. Ali to so take diskretne, zakul sue stvari, kakeršnjim človek težko pride do — resnice. Od gospoda ministerskega predsednika vendar ne moremo zahtevati, da bi nam povedal resuico. italijanskim poslance« pas
tudi ne uudi, U bi pripove tovaii, da *o se šli ponuiat. Saj ve*te, da j« .Ijdipendeute* postal v zadnji čas nt-kam srbont, in Bog si ga vedi kako bi zrohnei, ako bi Ćul, d«* poieg ujega vedo še drugi ljudje, da Mauroner ni tisti junak, ki premetava ministre in ministerstva, in da .blešč* .zvezde" Hortiseve je jako medel in bled na obzorju dnnajskem.
Sicer pa, gospod urednik, odkrito bodi rečeno, jaz ne verujem prav, da bi se bili šli ponujat tako imenitni gospodje. Verjetneje se mi zdi, da jih je povabil gosp. Gautsch. To se da jako lahko raztolmafiiti s psihologiškega stališča. Saj veste, goipod urednik, kako hudo je človeku, ako se je trudil in trudil za kako stvar, a se konečno stvar ne završi tako, kakor je želel. To je hudo, to boli. Človek je nevoljen in potrebuje razvedrila. Tako se je godila gosp. baronu Gautschu. Združiti je hotel Nemce in Čehe; ali vsemu njegovemu dolgemu trudu kratki zaključek je bil ta, da jih je lastnoročno razgnal na vse vetrove sveta. Nemci in Čehi so odšli, a pri Gautschs je ostala — nevolja ! Ali ni mogoče, da se je baron Gautsch post factum, to je potem, ko so se mu izjalovili vsi poskusi in je jel ozlovoljen vlačiti iz avstrijske ustave tisti § 14. kakor jedino rešitev v takih trenotkih, da se je tedaj spomnil baron Gautsch, da se ravno Italijani v najresnejih trenotkih parlamentarnih bitek skrbeli za splošno veselost ? Ia da si je mislil: ,Ako so me že pustili na cedila resni ljudje, pa poskusimo enkrat z — neresnimi !l Ti mi sicer ne zabelijo kislega zelja, ki mi raste na politiški njivi, pa bode vsaj malce —- zabave 11* Kaj menite, a ? Ali ni morda ta prava ?!
•Narodna Miiao". Gospoda Erazem Barčič in dr. Franko Potočnjak doposlala sta nam poziv na naročbo lista .Narodna Misao', kateri list sta pričela izdajati. Iz tega poziva posnemljemo sledeče: List .Narodna Misao* bode izhajal na štirih straneh vsaki ponedeljt-k, sredo in petek ob 11. ari dopoladne. Gena mu je 1 gld. na mesec, ozir. 6 gld. za pol leta in 12 gld. za vse leto. .Nar. Misao" bode tiskana v cirilici in latinici ter bode zastopala narodno načelo, da so Slovenci, Srbi ia Hrvati jeden jedinstveni narod, katera veže jedna ljubezen in jednaka skrb za svoje na« narodno položenje, skrb, katera odmeva iz poslednje koče slovenskega težaka, iz hiše hrvatskega obrtni a in iz doma srbskega trgovca, kaker tudi iz dvora velik* in male gospdde nade.
aNarodni Misli* bode namen, odpirati pot narodnemu jedinstva, kulturi in gospodarskemu ter društvenemu razvoju, tako, da ne bodo tožili o nas naši potomci, kakor se asramo pritoževati mi q naših prednikih.
Nam ne nedostaje ni sredstev ni volje, da se osamosvojimo; ta sredstva in ta volja naia se kažejo povsodi, kamorkoli se ozremo, a skrbeti moramo, da se ta sredstva in ta volja ne poizgube v škode nali narodni stvari. V ta namen hoče, da deluje list „Narodna MisaoM in v ta namen priporočamo ta list slavnemu našemu občinstvu v mnogostranska podporo.
Iz Sv. Petra na Krato nam pišejo : Ta imamo
od 1. decembra t 1. c. kr. poštni in brz javni urad. Od kar vodi ta urad g. Ferdo K a r i i, c. kr. poštni kontrolor, je zavladal na naši psšti uzoren red. Notranji prostori pošte so predelani ia prometu prilagojeni, poštni pehati in napisi nad vrati so dvojezični, t. j. nemško slovenski, in gospodje uradnikr, ki so jako uljudni in postrežljivi, občujejo z vsako stranko v istem jezika, v katerem jih je nagovorila stranka* Posebna ugodnost pa je na naši pošti, da morete opraviti svo| posel ob vsaki uri ter dobiti pisma tudi po noči ob prihodu slehernega vlaka, kar je veliko važnosti za potujoče občinstvo.
Okrajna kmetijska zadduga v Dolini bode imela v ponedeljek due 27. decembra ob 9. uri predp. v obćin-iki dvorani svoj redni občni zbor. Vabijo se vsi udje in se zanimajoči kmetovalci.
Pevsko društvo „Haldrih" na Prošeku priredi svojo pred pustno veselico v nedeljo dne 13. iebru« varja 1898.
Prosi se, da druga slavna društva blagoizvole to vzeti na znanje ter poštevati, ko bodo določala dneve svojim predpustnim veselicam.
Poziv. Podpisana uljudno vabita vse slovenske trgovske pomočnike na dogovor radi plesa trgovskih pomočnikov. Posvetovanje se bode vr-
šilo t soboto 4ne 25. t. m. ob 9. ari zjutraj" v krčmi „Alla grotta di Adelaberg", ulica,' Tivarnela št. 1. Na obilen obisk nliudno vabita
Anton Vatovec in Josip Lnsio.
Pevsko In bralno druitvo .Vodnik* v Dolini bode imelo v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih občinske hiše svoj redni občni zbor. Vabijo se vsi udje ia tudi neudje so dobro došli.
Razmare na Češkem. Minoli četrtek dne 16. t. m. so priredili v Pragi (v čast ondi bivajočemu poljskemu igralen Želazovskemu) sijajno soarejo, na kateri je praznovala Češko • poljska vzajemnost najlepše slavje. Soareje se je ndeležil tudi bivši prsavosodni minister dr. Jurij Pražik. Le-ta je izražal svojo radost na dejstvu, da sta se bratska naroda zopet združila na polju umetnosti in literature ter je napival srečni bodočnosti aarodov.
Zalazovski je dejal, da ae povrne v domovino s prepričanjem, da ne Čeh in Poljak — ako delujeta roko v roki — ne trebata bati nikogar in ponosno bode smel poročati svoj m bratom v domovini, da je našel v Čehih vroča bratska srca.
Nadalje poroča iz Prage, da je bil tajnik .Cstfedne Matice školske", Turnovsky, obsojen na 25 gld. globe, ker je v čoškem narodnem gledališča nagovoril poljskega gosta proslavljajoči mi besedami. Te besede je smatralo policijsko ravnateljstvo „nespodobnimi" in „vzbujajočimi nevoljo*, kar je po § 11. ces. naredbe od 20. aprila 1854. drž, zak. 96 kažnjivo in podvrženo globi 25 gld.
Turnorsky je uložil pritožbo proti obsodbi kakor tudi proti nazivanjem njegovih besed .nespodobnimi" in »vzbujajočimi nevoljo".
Po nekaterih vojašnicah v Pragi je došlo do spopadov med Češkimi in nemškimi, toda vojaške oblasti da prikrivajo te dogodke kolikor morejo.
V javnosti pa ni več beležiti nikakih vznemirljivih dogodkov.
Drznost tatov. Sporočili smo že, da so tatovi nlomili v prodajalnico zlatarja in urarja Levija na Corsu. Tatovi so se skrili v vezi že pred 10. uro zvečer. Od todi so šli na dvorišče, kjer so h ponarejenim ključem odprli neki magazin. Tu so doli pri tleh prodrli zid med magazinom iu govi rečeno prodajalnioo. Takovi so opleoili izložbeno okno, polno dragoeenostij in pa stekleni omar, v katerem so bile stvari izročene v popravo. Tatovi so ostavili mugazin odprt ln so pustili ponarejeni ključ v vratih. Varstvena oblast se trudi, da bi prišla tatovom na sled, ali dosedaj brezvspečno.
Življenje. Da je življenje kratko, dokazuje tudi statistika razun tolikih vsakdanjih .smrtnih" dokazov. Od 1500 miljunov Zemljanov, umira jih aa leto 33,033.033, ali pa, 91874 na dan, sli pa 3730 vpako uro, kar pride navlako minuto po 60 in na vsako drugo minuto po 61. Skoro enako je število umrlih možkega in ženskega spola. Trajnost dobe sr.vlajaga živlieuia je 33 let Ćetrtinka rojenih umrje, predno dosežejo 15. leto. Od 1000 ljudij doživlja Ie eden 100 let, ol 100 ljudi jih doseže 6 po 65 let in le eden mej 500 učaka 80 leto.
Maloruski kolegij v Rimu. Pred včeraj so otvorili
v Rima novi maloruski ^olngij, ki se je popravil po radodarnosti cesarja Fcana Josipa. Predpoiudne je biin slovesna sv. ma^a, poteaa oanket in popo-ludne velike akademija, katere se je udeležil tudi avstrijski poslanik Revertera. Poslopje je daroval Malornsom že kardiunl Barberini v I. 1641. Zavod bodo vodili oo. jfczuviti. Doslo je 50 brzojavk od škofov in od naroda m .loruskega.
Znanega generala Baratiorija, ki je toliko jnnaški kazal Meneliku svoje — pete in ki je po i toli divjem bdgti iskal počitka v avstrijskem Tri- j deutu, hočejo baje avstrijske oblasti iztirati, ker i si je menda na polju iredentizma hotel nabrati la- j vori*, ki so mu bilu toli ljuto odrečene na bojnem poliu.
Ščuvanje n. umor carja Nikolaja. .Triester TajfbUtt* posnema neko poročilo .Frankfurter Zeitunge* iz Londona z dne 13. t. m., ki se glasi: V knitžuici britiskeita muzeja so aretovali danes popoludne nekega Rana Vladimirja Bnrčeva ter ga odvedli ua policijo. Burčev je zatožen, da je IČuval razne osebe, da umore carja Nikolaja II. Burčev je urednik revolucijonaruegaf$lista .Narodna volja/ v katerem i« prijavljal razne ščuvajoče članke proti življenju carja.
.Bellabestia' zopet zaprta. 14 ldtni Fran
Bresovich, kateri je že znan tukajšni policiji pod imenom .Bellabestia" je minolo soboto, vgledavši policaj®, da se mu bližnjo, vrgel od sebe par ukradenih čevljev. Policaj je „bcllobestio" na to zgra-bU ter jo tiral ponovno v zapor.J
Loterijske številke,"'izžrebane dne 18. t. m':
Trat	62. 6, 77, 64, 15.
Lino	3, 37, 39, 18, 28.
Deutsche Einfliisse itd.
Znano je, kako so v prejšnjih letih ponosni sosedi naši nas, manjia slovanska plemena radi uazivali .interessante NationalitšLten", predno so še prišli do trditve, da smo ,rainderwertig". Z drngega stališča je položaj Slovencev o resnici zanimljiv ali pa turoben, kakor hočeš, dragi čitatelj. Izmed vseh slovanskih plemen smo mi Slovenci najpoprej prišli v dotiko s zahodnimi evropskimi knltnrnimi narodi, saj je papež Pavlin II. prosil svojega pokrovitelja, naj skrbi za to, da Slovenci ne bodo nadlegovali Italije. Slovenci so bili tru-moma pridrli cel6 na Bavarsko in so nekdaj zdržema stanovali po vsem Koroškem ia Štajerskem. Naravno je torej, da imajo Slovenci najstarejše slovenske pismene spomenike, namreč „Brizenske spomenike", katere je češki slavist dr. Vondrak na novo izdal 1896. 1. Temelj sta postavila sla-vistiki Slovenca Kopitar in Miklošič; na Dunajn sta delovala dr. Oblak in dr. Štrekelj, na Dunajn nči na vseučilišču slavistiko gospod dr. Matija Marko, ki je sijajnim vapehom dovršil germa-nistične studje. To neposredno dotikanje naših .•slovenskih učenjakov z zahodnoevropskim znanstvenim delovanjem je, po mojem menenju, dosta pripomoglo našim rojakom do tako krasnih vspe-hov. da moramo mi Slovenci ponosni biti n? svoje slaviste. Seveda da se imata omeniti tudi dr. Krek v Ghadci in. P. Skrabec v Gorici, pa ona dva sta bolj OBBmljena. Jeden sad teh trndov in teh razmer je Murkova knjiga : 9Deutsche Einfliisse auf die Anfange der slavisehen Romantik. I. Deutsche ! Einflu>se auf die Anfonge der bbbmiscben Romantik. M;t einera Anhang: Koller in Jena nnd beim Wartburgfnste. Graz. Verlagsbucbhandlug Styria 1897. 8*. 373.
Vsebina je razdeljena tako: I. die ersteu Rofl id der deutschen Romantik bei deo SiU»la-ven; II. Das Wiederaufleben der bobmisehen Sprache und Literatur, Dobrowsky itd. III. Jnngmann IV. die erste bOrni.<clie roinantische Zeitschrift in Wieti; iti. V. Ghttnduog de* bdhmische Museurs itd. VI. Die „patriotisehe", das ist romantisehe Schule itd. itd. VII. Franz Palacky, der vaterlfin di.-che Historicher itd, VIII. P. P. Šafarik, der romaatiscbe Alterthumstorseher itd. IX. Jan Kol* larf der Dichter und pilosophische Brgrunder itd. X. Schiussbemerkungen. — Die socialen und politiseben Folgeu der 13bmischen Romantik. — Anhang. Kollar in Jena und bei« Wartburgfe*te 22 §§.
O povstankn te knjige pravi pisatelj v predgovoru, da je spisavši razpravo: .Die Oeschichte von den Sieben Weisen bei den Slaven" (Siuuugs-berichte der kais. Akademie. Wien 1890.) iskal predmeta «a razpravo, na katero oprt bi se mogel babilitovati za docenta novejše literarne zgodovine. Zanimal se je pre za preporod slovanskih narod v tem stoletju, kateri mu je jasen postal takrat, ko je elušal predavanja E. Schimidta na Dunaju. Dr. Murko je hotel v samospisu o Stanku yrazu razjasniti nemške uplive, ker je bil Stanko
Vi&z pesnik zagrebškega ilirizsa ;n oseben telj Miklošiču ; hotel jo dokazati, da je Miklošič istotako ka';nr Jnk.b Gr'&*in nzmknol /.romantike. Delo mu (guspodu dr. Murko) je , a jaslo in raslo t.iko, <ia je opisal najp prej upi. v NV mcev na Čehe in potem bomo ostreče ui še roi južni Slovani, (Drfficillinum est, satiram non -»eribert.)
(Pride še.)
Najnosfejže
Berolin 21. Šopoma državnega kancelavjg, kneaa H.-henlohe, je danea nmrla na pijuco ci.
TpfiOTinBk« bcaajavk« lan v sati.
Eialsi -d4. «'»njeaon 9.40 9 41 Pš«*nion spomlad l«?8 11.98 1» 11.99 Oves ** spomlad 6.3S—6.40 ki k* spomlad 8.67. 8 69 Kor-na /.* maj-jnni 189/. 5 43 5 46
nova od 78 kil. f. 13"--13.10 ><i T> 'tilo
13 15 18 20 o.l 80 kil f. 13.25—13 30 , od 81. fc'T. f, 18 30 18-86, sd 89 kil. for.	—._.	5 80 t.—
I .-oso 8-15- 8*4»
Pienioa: ponndbe slabe, povpraSevanjo slabo. — Prodaja 18000 m. it. Vreme : lepo.
Bavra. Kava Santo« jjood nvarii«"> dec. 89.— ia april 40__
Hamburg. Santo« goml *rerano m december 32.95 za maro 32 76 za maj 33.26 za september 33 75 mirno.
bor ZSt 21. d<
Drifcvni dol^ v papirja . . .
„ B v v«brc . . .
Avatrijaka renta v al«*n . .
. . v kronah
Kreditna akcije
Landsn lOTiat.......
Napoleoni ......
20 unuk .
100 Itali. Ur	. .
loambr«
dane« včeraj
lOlbO 101.50 121 20 10155 350 10 120 30 H. 55 11 81 45.62'/,
101.55 '01.45 121.35 101.60 350.10 120 25 9 56 11 81 46 66
Spiritui

ste
IL
SS
sinmpim oompomitu
ALGOFON.
Jedino areditvo proti zsbsbols, revmatičnesis glave bolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nft.
ter se dobiva jedino le v lekarni xmarer (Al due Mori.)
TRST - Piazza grande — TRST. Paziti na ponarejanje.
Pravi trpotćev lok jajedino oni, kateri se p r i p r a ▼ 1 j a v le k ar n i kZrinj-skemn, II. Brodjovin, Zagreb, Z r i n j h k i t r g itev. 20
Trpotiev sok nepreaeino deluje pri ran li prehlanjenjih no p ni h organov, tor je najbolje nredstva za prsni katar, ka-ielj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kaSeljnes tem zdravilom v najkrajšem Aaiu da odpravi ti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in na ta način hitro oltrevajo, — Izmed mnogih t a h v a 1 s p o m inj am tukaj samo ono:
„Vole ce n j e n i gospod lekarnik!
Po&ljite mi So tri steklenice Va-šega izvrstno delujočega trpot&erega ■ oka; potrebujem jih sa moje po-znance. Jaz S"m od dveh steklenic od ne*nosn"ga k a SI j a popolnoma ozdravel. Hvala v am. Priporočil bodem ta zdravilni aok vsem prsobolnim. s spoštovanjem— Rudolf Ausira. Na Dunaju, 20 marca 1897."
Pasi naj se torej, daje na vb u ki steklenici vastvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti aamo je oni pravi trpot&evBok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena stekletjioi s točnim opisom je 75 nč. — Razpošilja bo vsaki dan poi tom na vsa mesta in sicer proti predplačilu (p r i r a č u n a v š i 20 ne. za samote k) ali pa po poštnem povzetju. — G o n i k i r a z n o v r s t n i h domaČih pre* skušani h zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prontn. Lekarn a k Zrinjskemu, H. Brodjnvin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20.
MM>4W»sie8> 4*inM>«»ii» <10®<$ ^ sr-
loooooooooooooooooooooooooooooocoocooooi
flljalka oes. kralj, unlversitetne tlak arne •» 8tyrla ••
13 Sack8tra886 — OBADEC — Sackstrasse 13
TOVAKNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrlrnl zavod — Knjltfoveistvo.
priporočuje se ca prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in tofne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: (asntkovt rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatsv cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knJlg, Saldl-Contl, Fakture Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Straž za, Memoriale, Journalov, Prlma-note, odpravnik, menjlčnih časo-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (Črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavdeka za kopiranje, skledic Iz
cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti ae je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Acgue B Trst CX)OOOOOOObOOOOOOOOOOOOOOOOOCOp^CO OOOOOOOOOOOOl

!G
Lastnik konsorcij liata .Edinasf. '7,<i»v»t*i< <■ »n<rf«v»n« urednik: UVim Goduik. — hakarn*
- Trstu.