&t. 48. V Gorici, v sredo dne 17. junija 1903. Tečaj XXXIII. lahaia trikrat ¦¦ tedea t tatta hifesjlh, in sioer: vsak torek, eetrtek in sobote, ajatraisje !*• danje opoldne, režemo lidanje pa ob 3. uri popoldne, in stana z uredniškimi izrednimi prilogami ter a .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemava ali v Gorici na dom pofiiljana: a Vse leto.......13 K JO h, ali gld. 6 60 pol leta........ 6 , 60 , , , 3-30 oetrtleta ........ 3., 40 . . , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki nlio Stv. 11 v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. GabnKek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. N* naročila bres deposlane naročala« »¦> ne oziramo Oglcai In poalanJ«* seracunijopo petift-vrsfaK"' de tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VedTurafc po pogodbi. — Večje 5rke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrii. 1'rednlfltvo so nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoiti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo S3 nahaja v Gosposki ulici Stil. Naročnino in oglate Je plačati loco e©rle<\ Popisi naj se pošiljajo le nreduistvn. Naročnina, reklamacijo in droge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlBtvn. ______ „PR1M0REC« fohaja neodvisno od «8o8e> vsak petek in stane vse leto 3 K 80 h ali gld. 1-60. «So5a» in »Primorec, se prodajata v Gorioi v to-bakarm 8ohwarz v Šolski olioi *u Jellersitz v Nunski olioi; — v Trata v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fahfcm Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal V. shod slovanskih Časnikarjev v Plznji. Druga točka vsporeda je bilo poročilo dr. Mazzure o hrvatskih tiskovnih razmerah, ki so nam Slovencem že znane. Poročevalec je slikal konfbkačno prakso na Hrvatskem in dal zanimive podatke. Neki list je bil zaplenjen zaradi tiskovnega pogreSka pri navedenju starosti. »Obzor« je bil kon-fiikovan 958 kr«t (od 1. junija do danes tudi že večkrat, op. poročevalca), tednik tHrv. Branik" erez 100 krat. 102 časnika sta biti zaplenjena v dvajsetih letih Kuhen-Heder-varvjevega paševanja 3702 krat! Ni torej čudno, ako hrvatski tisk v takih razmerah ne more vstrajati. Urednik Jaromir Hrub? je poročal o gojenju slovanske vzajemnosti v časopisju. Lanjski shod ljubljanski je bil sicer prvi, na katerem ni porušil hinuonije noben disharmoničen ton. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je to sporazumljenje zavladalo tudi v časopisju, Oilanjske pomladi do letošnje smo bili zopet svedoki cele vrste prepirov med avstrijskimi in inozemskimi Stovani, (Našteva razne take slučaje.) Toda to ni vzrok, da bi obupali. Naši slovanski spori niso znamenje propada slovanske vzajemnosti, marveč so nasprotno dokaz, da naša vzajemnost raste in se posiljuje. Pred sto leti, ko se ;'e misel slovanske vzajemnosti Se le porajala, seveda ni bilo prepirov, ker pravih stikov med slovanskimi narodi Se ni bilo. Kakor pa stopa slov. vzajemnost počasi na realna tla in se torej Sirijo vzajemni stiki raznih slovanskih posameznikov, se pokažejo tudi razne temne strani slov. življenja. Začenjajo se prepiri. To je torej dokaz, da se zbližujemo, da spoznavamo razne posebnosti posameznih narodov, katerih koristi se mnogokje križajo z našimi, to je torej prehod od idealne vzajemnosti k praktični. Ko bo individualiteta vsakega naroda zagotovljena, tedaj nastane prava vzajemnost. Nekatere teh sporov bi bilo lahko odpraviti s sporazumljenjem. Kjer pa so spori dobili cisto politično, principijelno lice, tam seve odloči boj med strankami. Toda so stvari, katere morajo biti svete vsem slovanskim časnikarjem brez razločka narodnosti in stranke. In naša vzajemnost se ne sme omejevati edinole na slučaje, ko gre za boj s tujim narodom; ona se mora držati gotovih principov tudi pri reševanju vzajemnih sporov medsiovanskih in notranjih. Nato našteva več takih principov. — Ko je končal svoje poročilo dr. Hrubjf, ki je za svoje duhovite misli žel občo pohvalo, se je razvila večja debata, katere so se udeležili dr. Baxa, dr. Beaupre, dr. Vergun in ur. An^ž. Nato se je vzelo poročilo na znanje. Potem se je sprejela na predlog dr. Ostaszevvskega-Baranskega Se resolucija, v kateri se poziva zveza slovanskih časnikarskih druStev, naj izvede organizacijo, ki bi omogočila vsakemu narodu, podati vsako loto na shodu kratek pregled najvažnejših momentov narodnega življenja v minolem letu. Nato je bila seja odločena na drugi dan. Po seji so odšli vsi udeležniki v dvori no .MešCinske besede" k slavnostnemu obedu, kateri je naročil mestni magistrat. Na banketu je bilo nad 150 oseb. Pri kipečem Šampanjcu je napil dr. Mazzura cesarju, na kar so se vrstile oficijalne napitnice. Do 5. ure sta ostali skupaj, v prijateljskem pogovoru, na kar so si ogledali mesto, zlasti moderno urejeno mestno čitalnico, ki je v gostih vzbujala občudovanje. S tem pa program tega dne še ni bil dokončan. Ob 7. uri so se zbrali vsi v buffttu, ki je bil pripravljen v sobi za seje; tudi v tem buffetu so posluževale goste ljubke plzenjske dame. Nato so se podali v telovadnico, kjer jih je čakal nebroj plzenjskega občinstva. Z neskončnim ploskanjem so vzprejeli Plzenjci časnikarje. Svojim simpatijam je dajalo občinstvo duSka tudi pri posameznih govorih, ki so se ponavljali tudi tukaj, s tem, da je vsakega govornika burno pozdravljalo. Drugi dan ob desetih se je nadaljevala seja. Najprej je prečital tajnik g. Hejre t došle brzojavke, od katerih so bile mnoge, zlasti one h Hrvatske, pozdravljane s ploskanjem. Brzojavka ^ župana Hribarja se glasi: .Zastopnikom javnega mnenja, pijo-nirjeni prosvete in bojevnikom za pravice in svobodo slovanskih narodov gromoviti ,Na zdar*! Naj obrodi Vaše delo v stanovski in narodni smeri najlepši sad. Na dnevnem redu je bilo poročilo g. dr. Beaupre-a o novem tiskovnem zakonu, poročilo g. Hovorke o slovarju slovanskih mestnih imen, poročilo g. GabrSčeka o časnikarskih društvih na slovanskem jugu, in poročilo g. Majkiča o organizaciji srbskih časnikarjev. K prvi točki se je sprejela resolucija, v kateri se izjavlja, da je reforma sedanjega tiskovnega zakona neobhodno potrebna, da naj se kolportaža v slučaju, da novi zakon ne bo sprejet v tem zasedanju, dovoli s posebno novelo, naj se odpravi objektivno postopanje in konfiskacija z malimi izjemami, se izjavlja za porotno sodišče pri tiskovnih pregreških, se zahteva, naj se Časniki boru-jejo pred neresničnimi popravki, da bi zakon branil časopise pred razžalitvami, — K drugi točki je bila sprejeta resolucija, v kateri se nalaga zaveznemu odboru, naj izda od I. Kummera sestavljeni slovar z oziroin na potrebe uredništev, in naj odbor stori pri notranjem minislerstvu potrebne korake, da se bodo v bodoče pri uradnih obvestilih „Wie» ner-Zeitunge* rabila poleg nemških tudi slovanska imena krajev. — Tretje je bilo poročilo g. OabrSčeka o slovenskih časnikarskih društvih. Poročilo razlaga tek in način ustanovitve naših dveh časnikarskih društev. 6. je hotel ustanoviti jugoslov. društvo in sklicati shod vseh jugoslovanskih časnikarjev na Keko. Ker pa ni prišel na pripravljalno sejo, katero je sklical v Ljubljani, noben tovariš, je svojo misel opustil. Dne 23. apr. pa ga je presenetil .Slovenec" z vestjo, da se je ustanovilo prejšnji dan v Ljubljani jugoslov. časn. dr., po intenciji g. 6., toda pristop naj bi imeli edino-le klerikalci. Ker pa neklerikalci ne morejo biti neorganizovani, zato je g. G. sklical vse tovariše in pisatelje, ki niso bili vabljeni od »krščansko mislečih", na sestanek 7. maja zvečer. Tam se je izvolilo pet tovarišev, da sestavijo pravila za .Slovensko časnikarsko in pisateljsko društvo", in sicer samo za Slovence. To poročilo, ka- tero je razložil mesto neprisotnega poročevalca gosp. Govčkar, je bilo sprejeto na znanje. Kot poslednji je poročal Se g. Majkič o srbski organizaciji, Slikal je razvoj srbskega časopisja sploh. Organizovano Se ni, le v Srbski eksistuje .društvo srbskih časnikarjev." Letos pa poskušajo organizovati vse srbsko časnikarstvo. — S tem je bil dnevni red končan. Po kratkem nagovoru predsednika g. dr. Mazzure je bi! peti časnikarski shod zaključen. Po shodu je bil Se občni zbor .osrednje zveze slovanskih časnikarjev", na katerem se je izvolil odbor, ki se je tako konstituiral; predsednik zopet g, dr. ChvRski, namestnik g. Holeček, tajnik g, Hovorka, blagajnik zopet g. Huffner. Po končanih sejah so se zbrali časnikarji zopet v dvorani Waldekovega hotela, kjer je bil banket čeikih časnikarjev. Kako vse bivanje v Plznji, tako je tudi ta banket bil jako živahen, zlasti ker so Plzenjci točili svojim gostom posebe pripravljen svoj ,praz-droj*. Po banketu so poselili meščansko pivovarno, kjer so jih jako gostoljubno sprejeli, Četrti dan je bil prenesen program na najskrajnejšo češko nemško mejo, v mestece Domžalice, da bi gostje videli in poznali ona vulkanska tla, kjer se neprestano trkata in ribata dva kolosa, Slovanstvo in Germanstvo, kjer se rujeta za vsako ped zemlje. Na poti tja so obiskali Škvfnanovo tovarno orožja, dalje Njfane, HolejSove, Stankove in Osvar-činii. Povsod jih je pričakovalo domače prebivalstvo in jih navdušeno pozdravljalo. Posebno presrčen pa je bil sprejem v Dom-žalicih. Za zvokov pesmi .Hej Slovani" je prisopihal vlak na kolodvor, kjer so čakali izletnike občinski zastop z županom, zastopniki društev in jako veliko občinstva. Tudi tukaj so srečali gostje ono tople čute, ki takoj spremene tujca v prijatelja. Po pozdravu so šli vsi skozi mesto, ki je bilo kakor vtop-ijeno v morje slovanskih praporov. Ko so se bližali staremu mestnemu stolpu, ježadonela izletnikom nasproti .Hej Slovani", tam so bila zbrana vsa društva z nebrojem ljudstva. Na strelnici so bili vsi časnikarji pogoščeni. Pozornost gostov je vzbujala zlasti narodna Križarji« Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal II. Slflnkleidci:. — Po si. Podravski. (Dalje.) Stari vitez nadaljuje: * »In vi znate tudi naš jezik! Bog vam je dal razum za vse.« >Jaz znam vaš jezik radi tega, ker ves n&rod v čluhovskem kraju govori poljski jezik in ker jaz služim s svojim bratom že sedmo leto pod ondotnim komturjem.« 'Cez nekaj časa postanete naslednik njegovega dostojanstva. Drugače ne more biti. Vendar vaš brat ne govori poljski.« »Razume nekoliko, toda govoriti ne zna. Brat je mnogo krepkejši od mene, dasi tudi jaz nisem slab, toda pamet ima slabejšo.« »Ej, meni se zdi, da on ni bedasti« reče Matija. »Wolfgang, kaj pravi on?« vpraša znovič Arnold. »Hvali te!« mu odvrne Wolfgang. »Sevčda hvalim,« doda Matija, »ker on je pravi pravcati vito2! Odkritosrčno vam tudi povem, da sem ga hotel spustiti na pošteno besedo, naj gre, kamor se mu ljubi, samo da se mi čez leto in dan vrne. Tak je običaj med opasanimi vitezi.« Na to pogleda Wolfgangu bistro v oči, toda ta se zamrači ter reče: »Tudi jaz bi morda vas pustil tako, ko bi ne bilo tega, da ste pomagali tem paganskim psom zoper nas.« »To ni res!« odvrne Matija. In znovič nastane tako strog prepir kakor prejšnjega dn6 z Arnoldom. Staremu vitezu je bilo tu mnogo težavnejše, nego z Arnoldom, kajti Wolfgang je bil dokaj bistroumnejši, nego njegov starejši brat. Vsekako pa je imel iz tega prepira Matija ta dobiček, da je mlajši brat izvedel za vse sčitenske okrutnosti in za nesrečno usodo Danuškino. Na vse očitke, ki mu jih je motal v oči Matija, ni mogel ta ničesar od-j govoriti. Hot6 ali nehotč je moral priznati, da je bila osveta povsem opravičena, in da sta poljska viteza morala storiti to, kar sta storila. Končno jo rekel: »Pri blagoslovljenih kosteh Liborijevih. Ne maram pomilovati Danvelda. On njem so govorili, da se je vkvarjal s črno magijo, toda moč in pravica božja sta močnejši od vse Črne magije. Kar se tiče Sieg-frieda, no vem, aH je tudi on služil zlodju, in tudi za njim ne pojdem, ker prvič nimam konjiče, drugič pa, ako je res on spravil v nesrečo to deklico, kakor vi pravite, pa naj niti iz pekla ne uide.« Na to se prekriža ter doda: »Bog, pridi mi na pomoč v moji smrtni uri!« »Ali kaj naj se zgodi z našo nesrečno mučenico?« vpraša Matija. »Ali nam ne dovolite, dajo odpeljemo domu? Ali naj ona pogine v vaših podzemeljskih ječah? Spominjajte se sodbe božje!...«. »Meni za žensko ni dosti mar,« odvrne pikro Wolfgang. »Naj jo jeden od vaju odpelje domu, potem pa naj so vrne; toda drugega ne spustim.« »Ali kaj, ko bi vam prisegel na svojo vitežko čast in na sulico svetega Jurija?« Wolfgang je nekoliko omahoval, kajti to, kar je Čul, je bila velika prisega, toda v tem hipu ga vpraša Arnold tretjič: »Kaj ti on govori?« Ko je to izvedel, jame rezko in surovo nasprotovati temu, da bi se oba izpustila na pošteno besedo. On je tudi imel za to svoje razloge: v veliki bitki ga je premagal Skirvoillo, v mali so ga premagali ti poljski vitezi. Kot vojak je dobro vedel, da se morajo bratovi pešci vrniti sedaj v Marburg, kajti hot6 iti dalje k Gottesvverderu, bi Šla po ugonobljenju drugih oddelkov naravnost v mesnico. Vedel je, da se bo moral zagovarjati prod velikim mojstrom in maršalom in mislil si je, da bo njegova sramota mnogo manjša, ako bo mogel pokazati vsaj jednega odličnejšega jetnika. Živ vitez, katerega pripelje predstojnikom pred oči, pomeni mnogo več, nego pripovedovanje, da sta bila dva taka ujeta. Ke je slišal Matija surove besede in kletve Ar-noldove, je takoj razvidel, da jt treba sprejeti to, kar mu dajejo; ker se ni smel nadejati ničesar več, se obrne k Wolfgangu ter reče: »Torej vas prosim, gospod, še za jedno. Zagotovljen sem, da moj sinovec spozna, da je njegova dolžnost ostati pri svoji ženi, in da moram jaz iti z vami. Toda v vsakem slučaju mi dovolite, da mu to naznanim, da v tej zadevi izostane vsako pričkanje, ker je taka vaša volja.» »Prav, meni je to *vse jedno,« odvrne Wolfgang. noše tamošnjih žen, ki so izvajale v dvorani t*mošnji narodni ples. In tako so končali dnevi bivanja v Plznju s prav prijetnim, pre-srčnim veCerom med prebivalstvom najzapad-nejše češke bastije. Ko so se Časnikarji drugi dan razhajali na svoje domove, zopet k starim opravilom, so pač odšli s prepričanjem, da ako pojde tako naprej, mora napočiti dan, ko Slovani, združeni v eno samo veliko družino, lahko porečerao: Mi smo mi, ki nekaj veljamo! (Konec.) Dopisi. Iz kojščanske županje, 7. juri. 1903. (Nadaljevalni odgovor na dopis z dne 24/5. t. 1. iz Kozane priobčen v štev. 42. lista »Gorica«.) ¦—Ta sala-monaki dopisnik pripoveduje v lisjakovi naravi dalje: .Zlasti kolovodje županu nasprotujoče stranke so prav skrbno prereSatavali imenik, vzeli si prepis volilcev I. in H. skupine; imenika JU. volilne skupine pa jim ni bilo treba prepisati, ker se je približno vje-raal s starim, katerega so že imeli v rokah in katerega so samo popravili po novem." Res je, da so nekateri bolj zavedni volilci, posebno iz Vipolž, Višnjeva in Krasnega pregledovali za te občine ob času imenik, a prepisa istega niso vzeli. Zupan je bil kasneje naproSen po g. A. Skolarisu, da bi dovolil prepis imenika, pa županu ni to kazala dovoliti in zvil se je po kačje: »Imenik ima glavarstvo v rokah«, da si ga je že 14 dnij prej dobil od glavarstva. Zakaj, da župan ni dovolil prepisati imenik nasprotni stranki, to on že dobro ve; in mi tudi t Stari imenik v rokah, hm! saj le pri zadnji občinski volitvi nam ni ničesa hasnil, ker se ni več vjemal z originalom, ker je bil slednji ponarejen; in zato je moral naš zanpnik kontrolo pri volitvi opustiti, in je imel tako župan s svojim vistašem lepo prosto roko pri volitvi. Ta sleparski čin o ponarejenju imenika je naša stranka izvedela še-Ie tedaj, kadar ni bito več časa stopiti na prste županu glede volitve* Zato se nam vsiljuje vprašanje: ali je tako početje od strani župana tudi identično s poštenostjo?! Ali ne bije tako infamno ravnanje naravnost v obraz jasni določbi g 17. v. r., zadnji odstavek? Oseba, prevladana od strasti in polna strankarstva, katera se ne vzdržuje v okvirju postavnih določeb, bi po mnenju g. dopisnika ne zaslužila po prstih od zgorej. O da! pa še kako, neie po prstih, marveč po nosu, po nosu, da bi si zapomnila, kaj se pravi kršiti zakone na škodo drugim njemu neljubim osebam. Prav je imela »Soča*, ko je rekla svoj čas, da župan je potreben po prstih! Glede reklamacij je res, da jih je bilo približno 20 podanih v zato postavljeni dobi; ali reklamacijska komisija, katera je bila tihotapsko sestavljena v neki seji (starašine ne-Županove stranke niso niti vedeli, da je že reklamacijska komisija zbrana, dasi so nato pazili) in katera je iz samih županovih pri- stašev tvorila svojo moč, je, kar umevno, vse reklamacije z nič vrednimi razlogi zavrnila. 2 volilca sta se pritožila proti razsodbi re-klamacijske komisije na glavarstvo; njih pritožbi je glavarstvo ugodilo ter naročilo županstvu imenik popraviti. Ostali reklamantje, misleči, da reklamacijska kom. oziroma župan ima zadnjo besedo •¦.tik t upravno sodišče, se niso dalje pritožili, Vpisnik pravi, da pritožniki so bili vsi pravilno vpisani; mi pa vprašamo dopisnika: Ako so biii dotični pravilno vpisani, zakaj pa je vulil. kom. prizadete pri volitvi zavrnila? Ironija! Dopisnik omenja tudi, da volitev lU. voli), skupine je bila razpisana na tri oddelke; to vemo tudi mi — in prav zato je bilo treba volilce obvestili redno z vabili, da vedo, kateri dan bodo iz imenika brani, ker v nasprotnem slučaju volilcem ni znano, kateri dan pridejo pri volitvi na vrsto; vse tri dni z oziromna oddaljenost kraja, preobložbe z delom in troškov ne morejo volilci prežati pred volilno dvorano, kedaj bodo k volitvi poklicani. Razume se, da županstvo glasom § 18. v. r. ni dolžno razposlati vabila za volitev, ali to bi veljalo, če se na primer volitve zvršijo v 1 dnevu, kakor je to mogoče v malih občinah, da se da volilcem z očitno pribitim naznanilom na znanje, v katerem kraju in ob kateri uri se prične volitev itd. Pač pa dolžna je volilna komisija v smislu § 23. v. r., da dopusti volilcem, ki pridejo na volišče, kadar je ves imenik prebran ene ali druge volilne skupine brez ozira, kateri dan je bil volilec prej iz imenika bran, glasovati. To g. dop. veleva ravnokar omenjeni §. Ali se je volil. kom. oziroma prvosednik iste držal te postavne določbe? Ali se je isti pred volil. kom. vklonil opominu vlad. zastopnika aa to jasno postavno določbo? In zakaj se ni?! Vi pravite zmagoslavno ginjeni drzno, s katero drznostjo lopnete z lažipolenom živi resnici po obrazu s tem: »izgovori, da niso dobili volilci vabil k volitvi, izvirajo le iz hudobije*. Faktum pa je, da Vi z Vašim mojstersko na lažipolju skovanem dopisu in na lisjakovo kožo pisanem, ne spod-bijele grdega čina, ki ste ga napravili s tem, da niste niti polovici »gorenje-stranskim* volilcem dali vabil, dočim so bili Vaši volilci vsi z vabili preskrbljeni. Je-ii taka dvojna mera identična s poštenostjo, kali ? Ne, ne, g. dopisnik, lo ni pošteno, ampak tako početje je v soglasju s sleparstvom! Ogromna udeležba, ki je bila zadnji dan t. j. dne 15. III. vol. skup., ni bila sad agitacije, kakor naš dopisnik pravi, ampak sad probujajočega in zavedajočega se ljudstva. Ne iz nasledkov preobile pijače marveč iz pojava lastnega prepričanja; vest neodvisna, pač pa čista in samostojna. Naše vrlo ljudstvo ni prišlo na volišče zapeljano, kakor dopisnik brblja, toda prišlo je iz lastnega nagiba in radovoljno, da odda svoje glasove stranki čistega in neomadeževanega značaja. Stranka poštena, volilci pošteni, in to dopisnika v oči kolje, da grize krog sebe nalik steklemu psu z raznimi nepoštenimi izmišljotinami. Pa saj v Čedadu imajo še ključ sv. Belina. Dalje pravi ta ljuba dušca, da naši so bili zapeljani za denar. Mi pa tej brumni duše: .povemo: ne naši volilci niso prišli za dragi denar na volišče, niti za jedilo in pijačo, s čemur so jih hoteli po sili Vaši agitatorji z nesramno agitacijo v znane sebične namene in častiželjnosti na volišče prignali. A tej brezmejni agitaciji, o katere vsebini bomo Še govorili, in z raznimi drugimi neizvršljivimi obljubami, katere navadno zgi-nevajo po doseženem namenu nalik soparu, se naši zavedni volilci niso udali. Zato pa to svojemu prepričanju zvesto ostalo ljudstvo imenuje .Goričin" »pobožnjak*-dopisnik .podivjano ljudstvo". Je-li ste slišali hinavca I Zadnjič, ko so šli nekateri izmed tega ljudstva na limanice županovi stranki radi raznih brutalnih spodtikanj od tde stranke na .go-renjo" in volili ž njo (županovo stran.), da si nekateri tedaj niso imeli volilne pravice, je to zdaj po receptu kozanskega dopisuna .podivjano ljudstvo"; in kakor kaže zdaj postopanje in strast po maščevanju od strani izvestne strankarske gospode nasproti nedolžnim osebam bi te (naše pristaše) radi kar na razen postavili ter uničili jih moralno in materijalno. (O tem bo še govora.) O, da, to samo zato, ko so že prevarani enkrat niso več hoteli iti v strankarske in maščevalne mreže na teli pritisek agitatorjev žup. stran. Pa dragi gospod dopisnik! Vi se neprevidno in neopravičeno hudujete nad .Sočo", ker je namignila, da župan še utegne občutiti voljo zdaj denunciranega ljudstva!? Da se je komisija osobito prvosednik iste pri volitvi ozirala, oziroma oziral na strogo postavna določila, — s čemur hoče dopisnik čitatelje .Gorice" farbati, to poveste Vaši dobri polovici, ali, če slučajno iste ni, pa kateri baburi — morda Vam bi utegnila katera izmed teh verjeti, a čitatelji .Gorice", koji so bili na pozorišču dejstvom, Vas pa kar obsojajo, in pomilujejo sploh .Gorico*, da daja tako hrano, kakoršuo jej Vi dopisnik pošiljate, svojim čitateljem v jed. Iz vsebine dopisa se kar očividno spozna, da g, dopisnik ne pozna ne sramote, ne poštenja, ne postave, niti da ima kakor-šen koli obzir do poslednje itd., ampak da se je dal voditi od strasti in mržnje do svojega bližnjega, samo da njegova obvelja in v to naj pomaga, kar more pomagati! (Konec pride.) Iz zahodnih Brd, 10. junija. — Drznost, s katero se zaganjajo klerikalci v vrsto naprednjakov, presega že ^ vse nuaje; zlasti pa se občuduje njih lažujivost V .Primorskem listu* sem čital trditev, da so naprednjaki potrosili za volitve v ! Kozam* več tisoč kron, da so plačevali za , •pijač* in podkupovali glasove. Ali vas ni • si^as tolike laži? Naprednjaki so pošteni po- ! sestniki, ki se bojujejo za svoje pravice poštenim potom, denara pa nimajo za take reči, kolikor ga pa imajo, ga obračajo v prid sebi in svojim, uporabljajo ga za umno kmetovanje Denar trosi o volitvah le on', ki ga služi lahkrm potom, in ti so večinoma naši pošteni klerikalci od Poncija do Pilata. — Naša stranka se ni posluževala nepoštenega pota s podkupljenjem glasov, pač pa klerikalci so v tem oziru razvili najživahnejo delavnost. Po Biljani so klerikalci ob dnevih pred volitvijo v Kozani hodili p* vseh hišah volilcev ter jih napajali, jim ponujali za glas 10 K in še več. Samo eden slučaj. Francu Jakinu iz Dobrovega, ki je imel 2 glasova, so d;li za oba glasova 50 kron, a kasneje se je mož jel sramovati storjene kupčije ter je vrnil denar Tincu z Gmajne, ki je bil nekak ,kasir* — ter je voli! po lastnem prepričanju; a župan, videč, da ne glasuj v njegovo stranko, mu je eden glas uničil. Veliko gonjo so uprizorili ob času volitve v Kozani skoraj po vseh Brdih, Da so naši nunci bili pridni delavci prt tem podjetju, je nedvomno. Gospodom nuncem pa kl:»em: »Pometajte po svojih farovžih — in pustite občino in nje zadeve nam posestnikom !« Pardon, pardon! Kaj sem rekel, da naj g. nunci pometajo po farovžih — ne pa drugod, ko pa gospodje nunci pometajo z veliko metlo po svojem farovžu, dokler ga popolnoma ne očistijo svojih stariSev in naj-bližnjih sorodnikov, da imajo prostejše kre-tanje po župniščih debele kuharice različnega kalibra. Tako na primer župnik K—r ima kuharico in ob enem redi tudi njenega očeta, debelega Kraševca, pred časom pa je imel več let tudi nečakinjo od kuharice, katera pa je srečno prijadrala v naročje klerikalnega učitelja. — Ta oče od kuharice se vsaki dan masti pri obloženi mizi gospoda fajmoštra,med tem ko župnikov lastni oče, ki je svojega sina zredil ob žuljih svojih rok, pa mora še sedaj kot 75 letni starček služiti svoj kruh v kovačiji, mesto, da bi ga gospod sin vzel k sebi — ter ga na stare dni živil in oskrboval. Ali zapoveduje to četrta božja zapoved ? Naj zadostuje! G. župnik K—r, danes smo Vam povedali, kaj zapoveduje četrta božja zapoved; drugikrat pa Vam hočemo povedati kaj o šesti in deveti zapovedi. Domače in razne novice. Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrl g. Fran Ks. Sotivan, ki je bil s svojim bratom Ferdinandom lastnik znane tvrdke .Fr. Ks. Souvan", jedne največjih in najznamenitejših narodnih trgovin na Kranjskem. Doživel je starost 67 let. — Blag mu bodi spomin! (Dalje t prilogi.) >Pomeniva se še samo o odkupnini, ki jo ima j vaš sinovee prinesti za vas in za-se, ker od tega je i vse odvisno, t • O odkupnini!« vpraša Matija, ki bi bil ta razgovor rajše odložil na poznejši čas. »Kaj, ali nam preostaja tako malo časa ? Kadar ima človek opraviti z opasanim vitezom, velja sama beseda toliko, kakor gotov denar, pa tudi glede cene se bomo lahko sporazumeli. Mi smo pod 6otteswerderom zajeli vašega znamenitega viteza, gospoda de Lorehe, pa ga je moj sinovec, ki ga je vjel, izpustil na pošteno besedo ter se za odkupnino niti ni zmenil.« »Vi ste vjeli gospoda de Lorehe?« ga vpraša Wolfgang živo. »Tega jaz poznam. To je kaj bogat vitez. Ali kako to, da ga nismo srečali na poti?« »Ker očividno ni šel po tej poti, po kateri ste prišli vi, marveč v Ragneto, ali proti Gotteswerderu,« j odvrne Matija. »To je bogat vitez jako odličnega rodu,« ponovi Wolfgang. »Dober lov ste imeli! Toda prav, da štel me na to spomnili, kajti sedaj vas ne izpustimo za! karsibodi.« Matija se ugrizne v ustnice, vsekako pa por v^io dvigne glavo. | »Midva veva tudi brez tega, koliko sva vredna.« »Tem bolje,« mu odvrne mlajši von Baden. Toda takoj na to dod&: »Tem bolje, toda ne za nas, ker mi smo pokorni menihi, ki smo napravili obljubo uboštva, marveč za naš red, ki hoče ves denar vporabiti v slavo božjo.« Matija ne odgovon na to ničesar, marveč samo pogleda Wolfganga, Kakor bi mu hotel reči: »Povej to komu drugemu!« ali čez trenutek se jameta pogajati za ceno. To poslednje je bilo staremu vitezu jako nevšečno in težavno, kajti dasi ga je na jedni strani vsaka večja izguba, vendar na drugi strani ni hoteli prenizko ceniti sebe in Zbiška. Radi tega se je vil in zvijal kakor piškur, a to tim bolj, ker je bil Wolfgang res spoštljiv tudi v svojem razgovoru, v tem poslu pa se je pokazal trdega in neizprosnega kakor kamen. Jedina tolažba Matijčeva je bila ta, da vse to poplača gospod de Lorehe, vsekako pa se ni nadejsl pri tem kakega dobička, ker ni računal na Siegfriedovo odkupnino. Bil je namreč trd,*o uverjen, da se niti Ju-rand, niti Zbišek za nobeno ceno ne odrečeta njegove glave. Po dolgem pogajanju se končno pogodita za neko gotovo svoto in določita obrok za plačilo; končno se odločita, koliko ljudij in konj sme vzeti Zbišek s seboj. Matija na to urno gre povedat Zbišku ta dogovor ter mu svetuje, naj odide takoj, ker se je bal, da ne bi Nemcema šinila še kaka druga misel v glavo. j »Tako se nam dogaja v življenju,« vzdihne naposled ; »včeraj si ti držal drugega za vrat, danes pa drže drugi tebe. I nii, težavna stvar! Toda Bog da, da zopet napoči naš čas, toda sedaj ne zapravljaj časa. Ako pojdeš urno, dohitiš Glavača, in dokaj varnejše bosta potovala, ako bosta oba skupaj. Ko prideta iz hoste ter dospeta v obljudeno mazoveško krajino, najdeta pri vsakem bojarju ali plemiču pomoč, hrano in pijačo. S tem postrežejo pri nas celo tujcem, kaj še le svojim ljudem! Morda tvoja sirota potoma popolnoma ozdravi.« Tako govorč, pogleda Danuško, ki je ležala na postelji ter je hitro in glasno dihala. Njene blede roke so ležale na temni medvedovi koži ter nekako drgetale. Matija jo prekriža ter reče: »Vzemi jo ter odidi! Bog te naj spremlja, kajti zdi se mi, da težko prineseš živo domu.« »Ne govorite mi tako!« zakliče Zbišek obupno. »Volja božja! Naročim, naj ti pripeljejo konja, in odrini takoj!« Na to odide iz sobe, da pripravi vse potrebno za odhod. Turka, katera je Zaviš podaril Zbišku, sta pripeljala konja z nosilnicami, obloženimi z mahom in kožami, strežaj Vit pa pripelje Zbišku njegovega žrebea. Čez trenutek, pride Zbišek iz sobe, noseč Danuško na rokah. Ta prizor je bil tako ganljiv, da sta se začudeno pogledala oba brata, ki sta dospela iz radovednosti pred kolibo, gledaje še na pol detinsko Danušino postavo, z licem podobnim kipom po cerkvah, ter meno tako veliko slabost, da niti glave ni mogla držati po koncu, marveč jo je pobesila na Zbiškovo prsi. In v njunih srcih s«* jame vzdigovati jeza in srd proti povzročiteljem njenega trpljenja. — Zares rabeljevo ne pa človeško srce je imel Siegfried, je šepetal Wolfgang bratu, in ono kačo, dasi je pomagala k tvoji rešitvi, dam s šibami pretepsti. Še bolj ju je pa ganilo to, da je Zbišek nesel Danuško na rokah, prav kakor mati nese svojega otroka, in razumela sta njegovo ljubezen, ker je še mlada kri pro-dila v njunih žilah. Zbišek je premišljeval nekaj časa, ali naj svojo drago bolnico posadi pred se na sedlo ter jo tako drži vso pot na svojih prsih, ali pa naj jo položi na no-silnice. Končno se odloči za poslednje, mislč si, da se bo počutila bolje, ako bo ležala. Približavši se k stricu, se skloni, ho^e" mu poljubiti roko, toda Matija, ki ga je res ljubil kakor zenico svojega očesa, dasi ni hotel pokazati pred Nemci svojega ganutja, se ni mogel premagati, da ga ne bi objel ter pritisnil svoje ustnice na njegove bujne lase. »Bog te spremljaj!« mu je dejal. »Spominjaj p« se tudi mene, starca, ker vsaka sužriost je huda.« Priloga ..Snet" it. 48 z «m 17. junija 1903. Županom v St. Andrežu je izvoljen zopet g. Andrej Lutman, za prvega podžupana g. Fr. Pasku lin in za drugega g. Peter Lutman. Zakaj nI bilo skupnega manlfesta-cljskega shoda, —- »Gorica" je napisala v maniri človeka, ki pozna dobro sv. Liguorija, notico, v kateri se zvija in vrti, kako da so gospodje klerikalci .hrepenili po skupnem ma-nifestaeijskem shodu, katero namero pa je preprečila, čujte in strmite 1 — .Soča". Poznamo tiste tičke, ki tako žvrgolijo in poznamo tudi tistega posvečenca, ki ob takih prilikah dosledno meče okoli sebe s faloti, pri čemur pa se tudi vselej dosledno"pokaže," da tak ,epiteton ornans" pritice le njemu! »Gorica« se dela strašno nedolžno, češ, da bi bil prav lahko skupen manifestacijski shod, nič drugega ni bilo treba nego da so se na-predhjaii oglasili prt "'?lfežunSr~egorcTČu71ta^~ teri bi jim dal milostno vabilo na izredni občni zbor svoje ne-,SIoge", in tam bi se bili lahko oglasili, kadar bi jim to njegova milost dovolila! Ha, jako lepo! V Ljubljani se je vršil skupen manifestacijski shod, za kateri se je poprej od obeh strank skupno vse pripravilo, sestavil program, določilo govornike, in se je obelodanil jednak oklic v obeh dnevnikih hkratu. Te je bila res skupna manifestacija, malce se je bilo zagrešilo od klerikalne strani s početka, ali se je hitro popravilo, in manifestacija je bila skupna. Tako se je imelo zgoditi tudi v Gorici. Mi smo bili prvi, ki smo povedali dosti jasno in odkrito v listu in privatno, da želimo skupnega manifestacijskega shoda. Kot odziv na to pa je sklical dr. Gregorčič ,i z-redni* občni zbor svoje ne-,Sloge* v St. Peter. Ako bi bilo tem ljudem kaj mar za skupen manifestacijski slwd, potem bi se bili odzvali nademu klicu ter bi se bil sestavil odbor iz obeh etr/ink, ki bi bil določil, kako naj se v prizori manifestacijski shod, določil bi se bil program in imenovali govorniki. To je tako jasno in edino pravilno, da ni treba o tem več ni besedice. Toda ne! In nasproti temu ima .Gorica" se drzno čelo reči, da bi se biti klerikalci pridružiti, ako bi bil kdo drugi sklical shod pred njimi! Hinavci, kdo jim to verjame, ko pa jih pri tem pobija dejstvo, da se niso hoteli odzvati na-mu za skupni shod, marveč so kar na svojo reko Bkrpucali .izredni11 občni zbortie-.Sloge*. Dr, Gregorčič in njegova klapa so hoteli delati povsem na svojo roko, ker v svoji ošabnosti mislijo, da zmorejo vse sami, in naredili so tako zvito, ker so morali pač dobro vedeti, da bi bilo vendar pod častjo narodno-napredne stranke, da bi šli njeni zastopniki ponižno pred mogočnega .ljubljenca naroda* poprosit za vstopnico na »izredni' občni zbor .Sloge*, ki dandanašnji ne predstavlja v naši deželi — ničesar. Dobro so vedelJ, da nas ne bo, ker je to pač nemogoče pod takim pogojem, zato pa so zanalašč ioscenirali vso reč tako prefri-gano, da bi mogli na koncu vendarle udariti po narodno-n&predni stranki, češ, ona m hotela skupne manifestacije. In kakor vidimo, so se res povspeli do take smele trditve! Pa tudi v St. Peter mi ne gremo raa-nifestovat. Gorica je naše glavno mesto in tu pritiče manifestacija. Kakor je nesmiselno, ako bi sklicali Slovenci v Ljubljani manifestacijski shod v St. Vidu pri Ljubljani in ne v^LU^bljani sami, tako neumestno* bi bilo, da m hodirrint iz" GotSce^linifesto^vtt kam ven. Skupni shod bi se bil imel vršiti v našem središču, v Gorici, n6, tako pa se je vršil v Gorici naš shod, ki je bil veličasten, in na katerem nismo nič pogrešali klerikalcev, Kie-*rika'ci tako radi silijo v Št. Peter, ker imajo tam okoli nekoliko poslušnih ovčic; da so pa celo manifestacijski shod sklicali tje, to pa da mnogo misliti. Morda je v tisti sloveči zvezi med dr. Gregorčičem in dr. Pajerjem tudi kaka točka, ki določa, da morajo klerikalci pripoznati Gorico za laško posest!! Glavni vzrok pa, da so nastopiti s tako .previdni'. ' vsporedoro, v tako .previdni* obliki ,i. *' e d n e g a" občnega zbora tiste ne-,Sloge*, pa tiči v tem, ker se niso hoteli zameriti — vladi! Naša vlada odobrava postopanje vlade na Hrvatskem, o tem je že dosti jasno govoril Ktfrber, naša vlada pa tudi podpira na vseh koncih in krajih naše klerikalce. Le pomislimo, kako jim je šla na roko pri zadnjih deželnozhorskih volitvah na celi črti, v goriški okolici je njim na ljubo preložila že določene volitve volilnih mož! In kako jim gredo v Trstu na roko pri re-kurzih glede občinskih volitev. To kažejo jasno razveljavljenja volitev, izišlih v naprednem smislu, ter potrjenja klerikalnih itd. Klerikalci so odvisni od vlade, zato se jej nočejo zameriti in zato so bili v škripcih, ko je bilo treba manifestovati za brate Hrvate. N6, našli so tudi tu srečen modus izhoda, zatekti so se k izrednemu občnemu zboru Gregorčičeve ne-,Sloge* ter nakopičili na vspored več točk, in zbežali ž njirn v St. Peter, češ, nad tem se vlada ne bo spodtikala, ako se prečita (kakor se je tudi zgodilo!) tam kratko poročilo o dogodkih na Hrvatskem, slovenski javnosti pa vržemo s tem peska v oči; v javnosti bomo govorili v glavnem le o ma-nifestacijskem shodu za brate Hrvate! In sli so in tako so storili, Strankarski manever so vprizorili s tako resno rečjo in za Hrvate jim ni bilo nič mar, ker so se bali zamere pri vladi 1 Tako je, pa oaj vpijejo in kričijo še dalje, iiakor hočejo, tisti znani prodanci in tisti znani izdajalci! Shoda v Gorici In na Nabrežtnl. — Klerikalci so ponovno naglašali z neko posebno tendenco, da so sklicali shod v Gorici naprednjaki in socijalisti. — Mi se sicer prav nič ne sramujemo zveze, ki je bila za imenovani shod med nami in socijalisti, vendar bodi resnici na ljubo povedano to-le; Shod v Gorici je sklicala edino narodno-napredna stranka. Toda še istega dne je brzojavno obvestila vodstvo jugoslovanske socijalne demokratične stranke ter jo povabila na shod, prepustiva! jej tudi jednega i govornika. — .Rdeči prapor* sam je le suhoparno naznanil v par vrsticah, da so naprednjaki sklicali shod, na katerem bo govoril tudi sodrug J. Kopač, ni pa dostavil niti besedice, naj se somišljeniki obilo udeleže tega *oda. Tudi niso izdali socijalisti sani nikakega dr Ujgega^ vabila, Shod na Nabrezini so sklicaV socijalfsti, ne da so to naznanili narodno-napredni stranki, ki torej ni poslala tjekaj svojega govornika. — Kot zasebnik gre vsakdo, kamorkoli ga vleče, ne da je stranka za to kaj odgovorna. Seveda je potem vsakdo tudi za posledice sam odgovoren. D os t a vek. — .Gorica« se je včeraj grozno vrezala. Trdila je, da so izdali socijalisti velike lepake, tiskane v .Goriški tiskarni*, ki so vabili na naš shod. Zato, pravi, so sklicali nas shod tudi socijalisti itd. — Res pa je, da je izdal one lepake naš i z vr seva In i odbor, ki je bil enako podpisan na splošnih lepakih, v .Primorcu" in v .Soči". — Vsi so to vedeli, samo 4Gorica* se dela neumno. Morda je pa zares ?! — S tem odpade vsakorSen daljši odgovor na gostobesedno čvekanje v .Gorici". Brez ostudnega zmerjanja ne gre. Mi smo čisto stvarno govorili o žalostnem pojavu, da smo goriški Slovenci nastopili razdvojeni celo ob protestu proti škandaloznemu sistemu divjaka Khuena Hedervarvja na Hrvatskem. — »Gorica* je na to odgovorila po svoje s.... faloti; .Sočin* falot tje .Sočin* falot sem zveni po njenih predalih ! In vendar morajo kavči na tihem sami priznati, da je .Sočin" falot vendarle pošten človek! Ako bi bil manj pošten in bolj sebičen, bi bil ostal 1. 1899, lepo na gorkem v družbi dr. Gregorčiča. Stavimo glavo, da bi bil danes poleg Gregorčiča.....no, tu prepuščajo prosto pot domišljiji čitateljev! Rečemo pa: Ali res ni mogoča več polemika brez ostudnega psovanja in žaljenja določenih oseb P Ako bi .Soča" danes zopet odgovorila z enakim denarjem, kaj nastane? Ali klerikalci res ne morejo živeti brez škandalov ? .Primorski Ust" toži naročnike. — Gospodje pri .Prismojeno!1 so se svoječasno hvalili, koliko da imajo naročnikov. Mi pa smo povedali, kako nesramno so vsiljevali svoje skrpucalo. Ljudje, ki niso bili nikdar farovški podrepniki, so nakrat dobil: .Pris-mojenca* v hišo. Reklo se jim je, da ga ne ho treba plačati, ker je plačal dober katoliški mož za nje. Mnogi so vračali .Prismo-jenca* po večkrat, ali zopet in zopet jim je prišel v hišo. Letos je prišel v Gorico nov odvetm>, v katerega stavljajo kavči vse nade; to je dr. Pavletič. — .Prismojenec* mu je takoj preskrbe! mnogo .hvaležnega" zaslužka, — izročil mu je izterjevanje naročnine, in sicer tudi od vseh tistih, katerim so »Prismojenca* vsilili. — In dr. Pavletič je razposlal celo kopo tafeh pisemc, pisanih z žensko roko: »P. n. gospod N. N. Po naročilu vpravništva .Primorskega lista* Vas vljudno opominjam, da plačate najkasneje do dne . . . zaostalo naročnino za imenovani list, in sicer: Za leto 190.......K . . v '. • 190..........v kakor tudi stroške tega opomina v znesku 1 K 10 v. Skupaj , . .K . .v Ako bi do navedenega dne ne bilo plačila, bi Vas moral tožiti, kar bi Vam prov-zročiio občutne stroške. S spoštovanjem Dr. Pavletič. Taka ljubezniva pisemca so dobili ljudje, ki so po večkrat list vrnili in celo pisali, da ga ne marajo. Tako delajo tisti klerikalci, ki so se posmehoval! nam, ko smo zagrozili s tožbo, dasl mi listov nikomur ne vsiljujemo in smo česlo naglašali, da naj ga vsakdo vrne, kdor ne mara plačati, a kdor ga dobiva, da ga mora tudi plačati, kajti: Vsakemu svoje! Mi .smo svoječasno tudi že imeli odvetniške opomine, ali so veljali le G0 v., — kakor se vidi, bo treba v prihodnje tudi nam ta tarif skoro podvojit', da ne .pokvarimo cene". Kavči nam bodo morali biti hvaležni za tako kolegijalnoit! Ali bodo?! AH nismo narodno-napredua stranka % — .Gorica" je s slastjo pograbila iz .Edinosti" neki izrek dr. Turne na nabrežitlakem choduo liberalizmu in klerikalizmu, ki sta tuji rastlini, in posebe, da„, .liberalizem je tu le radi par oseb, katerim stranka drvi čez drn in strn". Kako je pravzaprav govoril in mislil dr, Turna, bi mogel dati le sam najveljavniao pojasnilo. Gotovo pa je toliko, da tolmaceaje, katero je daia .Gorica", bi bilo motno le pri človeku, ki se je s pametjo skregal, a tega o dr. T. vendar niti ljubezniva .Gorica" ne more trditi. Kar se naše stranke tiče, se vendar imenuje n aro dno-napredna. Naslov liberalna je bil na shodu 8.marca 1900, odklonjen in dr. T. je tudi glasoval proti. Tudi je bilo utemeljeno, zakaj nismo liberalna stranka, ker smo napredovali z duhom časa ter zavrgli mnoge zmote zarjavelega liberalizma. In ker želimo napredka, ki po načelih liberalizma ni mogoč, zato smo naprednjaki in sicar — narodni! Ako se danes še kdo imenuje liberalca, ali ako kdo našo stranko zove liberalno, se godi to z enakim vzrokom, kakor so se nove desetice ves čas veljave imenovale marsikje le .šestice* in so ostali v ustih naroda •groši" še doka potem, ko so izginili iz prometa. — Ta primera velja popolnoma. Kakor je novi denar izpodrinil stari, a je mnogokje ostalo staro ime .iz navade", prav »Ne pozabim Vas,« mu odvrne Zbišek. »Presveta božja Porodnica naj te potolaži!« j »Bog vam poplačaj za to... in za vse.« čez trenutek je sedel Zbišek že na konju, toda Matijcu šine še nekaj v glavo, kajti priskočil je k njemu, položil mu roko na koleno in dejal: »Čuj, ako doideš Glavača, ne pričenjaj ničesar s Siegfriedom, da ne nakoptješ kake sramote niti na-se, niti na mojo sivo glavo. Jurand — prav, toda ne ti! Prisezi mi na svoj meč in na svojo čast.« »Dokler se vi ne vrnete, hočem skrbeti, da mu ničesar ne stori tddi Jurand, samo da se Nemci radi tijega na maščujejo nad vami,« odvrne Zbišek. I »Torej ti je toliko mar z&-me.« Mladenič se otožno nasmehne. »Saj vi vendar veste to!« »Nii, na pot! Ostani zdrav!* Konji odrinejo in kmalu jih zakrije zelena goščava. Matijca se polasti nakrat velika tuga in za-puščenost in duša mu je letela z vso svojo močjo za tem dragim mladeničem, v katerega je stavil vso na-dejo svojega rodu. Toda otresel je žalost od sebe, ker je bil trd človek, ki je znal vladati nad samim seboj. »Hvala Bogu, da ni ostal on v sužnosti, marveč jaz.. .t In vrnil se je k Nemcem, »A vi, gospodje, kedaj odidete od tod?« »Kadar se nam bo zljubilo,« mu odvrne Wolf-gang. »Pojdemo pa v Marburg, kjer boste morali stopiti, gospod, pred velikega mojstra.« »Ej, ondi mi morda celo glavo odsečejo radi tega, ker sem pomagal Žmudeem,« reče sam sebi Matija. Vsekako pa ga pomiri misel, da jo zasužnjen gospod de Lorche in da bosta brata von Baden bra- nila njegovo glavo, bodisi samo radi tega, da njima ne odleti odkupnina. »Vendar v tem slučaju bi tudi Zbišku ne bilo treba j priti, niti zmanjšati svojega premoženja.« In ta misel ga je popolnoma pomirila. III. Zbišek ni mogel dohiteti Čeha, ker je ta jezdil po dnevu in po noči, počivajo samo toliko, kolikor je bilo treba, da mu niso popadal konji, ki so grizli samo travo ter so bili vsled tega slabi in nesposobni za dolgo potovanje. Glavač ni ščedil niti samega sebe; za Siegfriedovo starost, in oslabljenost pa se niti ni zmenil. Stari Križar je močno trpel, in to zlasti radi tega, ker mu je bil žilasti Matija dobro prerahijal kosti. Vendar najhuje so ga mučili komarji, katerih je bilo mnogo v tej močvirnati krajini in katerim se m mogel braniti, ker Je imel zvezane roke in noge. Čeh ga ni nalašč mučil; ni ga pa tudi poniiloval, marveč mu je razvezal roke samo takrat, ko so počivati, pri jedi. * Jej, stari volk, samo da te pripeljem k spihov-skemu gospodarju živega!« S temi besedami ga je navadno priganjal k jedi. Siegfried je mislil pričetkom potovanja res na to, da bi se umoril z gladom; ko so mu pa obljubili, da mu z mcU razkrušijo zobe in mu hočejo posiloma de-vati hrano v usta, je rajše odnehal od svojega sklepa, da ni prišlo do tega, kar bi so ne strinjalo ž njegovo vitežko častjo in z dostojanstvom, ki ga je užival v redu. Čeh je vsakako hotel dospeti mnogo poprej pred svojim »gospodom« v Spihov, samo da svojo oboževano gospodičino obvaruje vsake sramote. Ker je bil sam plemlv, jo vedel povsem dobro, da bi to bilo jako sramotno za Jagjenko, ko bi bila ob enem. z Dauuško v Spihovem. Morda bo mogoče — si je mislil — škofu v Plocku reči, da jo je moral stari gospod vzeti s seboj, ker je bil primoran za njo skrbeti. Ko pa se razglasi, da ae nahaja ona pod škofovim varstvom in da ima tudi drugo dedšcino po opatu, v takem slučaju pa se vojvodov sin za njo no bo preveč imeniten. Ta misel mu je slajšala težavno ježo, dasi ga je jako mučila druga misel, da bo ona srečna novica, ki jo nese v Spihov, največja nesreča za revno Jagjenko. Pogostoma se rau je prikazala pred oči, rdeča nalik jabolki, tudi Setjehovna. Pri spominu na njo je jel zbadati z ostrogami svojega konja, ker se mu je jako mudilo v Spihov. Jezdili so po slabih, ali bolje po nikakih potih skozi hosto, naravnost pred se, kamor so jih peljale oči. Čehu je bilo znano samo to, da mora iti neprestano proti jugo-zapadu, in potem bo vse dobro. Po dnevu se je ravnal po solncu, po noči pa po zvezdah. Zdelo se mu je, da ta puščava nima niti meje niti konea. Glavač je mislil pogostoma, da mladi vitez ne prepelje svoje žene -žive skoči to grozno in neobljudeno pustinjo, kjer nikjer ni bilo žive duše, kjer se je bilo treba po noči čuvati volkov in medvedov, po dnevu pa se umikati s poti čredam turov in zubrov; kjer so si grozni mrjasci ostrili svoje zobe ob korenine smrek; kjer Človek po dnevu ni imel kaj jesti, ako s pušioo ali s sulico ni vteguil ubiti jelena ali srno. »Kako hoče potovati tukaj z ono izmučeno žensko, katera Že itak komaj diše!« ai je mislil Glavač. Pogostoma je moral obiti obsežno goščav« ali globoka močvirja ter prebroditi potoke razvodenele od pomladih vod. V tej puščavi je bilo obilo jezer, tako je narodno-napredna stranka i vse nekaj drugega nego stari hau-bau .liberalizem", dasi strast v marsikaterih ustih še vedno to prošlosti in zgodovini pripadajoče ime. — In s tem basta! Učiteljsko društvo za goriški okraj vabi vse učiteljstvu ter gg. prijatelje in znance blagopokojnikove k odkritju nagrobnega spomenika nepozabnemu tovarišu Anton Bajcu na pokopališču v RenCah dne 18. t. m. V ta namen se bode brala sv. roaSa-zadušnica ob 10. uri, na kar se odide skupno na pokopališče. Tu se bode pelo nagrobne ža-lostinke in imel se bode primeren nagovor. P. n. gg. tovarišicam in tovarišem se istočasno javlja, da se isti dan ustanovi podružnica goriškega okrajnega društva za goriško okolico v dvorani gosp. R. Žnidarčiča. K polnoštevilni udeležbi vas vabi drag spomin na zasluženega blagopokojnika in odbor. V Solkanu, dne 12. junija 1903. NB. Vlak ide iz Gorice ob 9*10 zjutraj do Volčje drage. Javni kmetijski shod t St. Križa bode dne SI. junija t. 1. ob 3. uri popoludne na šolskem dvoriš&u (ob slabem vremenu pa v Soli). Na shodu bode predaval g. A n t o n Strekelj, potovalni učitelj kmetijstva; 1. Popritnimo se živinoreje. 2. Poletno trtno oskrbovanje. Po predavanju bode odgovarjal g. poročevalec na različna vprašanja, ki jih bode lahko stavil vsakdo. Kost iti Sočo pri Barki. — Pišejo nam: Dne 15. t. m. se je vršila poskušnja vožnje na novem mostu. Pogojeno je bilo z županom iz Ločnika, da prevozi 120 kvin-talov teže, z vprego, če treba tudi 20 parov konj, PriCelo se je voziti od desnega brega proti levemu. Ko je prišel voz do V« mosta, so pa zaCeli razkladati materijal z voza *?r so r;% vrgli toliko dol, da je prišlo na levi breg komaj kakih 54 kvintalov. Upreženih je bilo 7 parov revne živali. Tako ne ve noben voznik, s koliko vprežnimi močmi more prevoziti most Šivilje štrajkajo. — V nedeljo so imele zopet zborovanje, na katerem so sklenile štrajkati. V ponedeljek so se sbrate v prostorih tukajšnjega soc. dem. društva, odkoder jih je šlo lepo število na magistrat. Hočejo 8 ur dela, plača pa naj' bi ostala za sedaj še pri starem. Dosedaj so delale zjutraj od 8, do 12. ter od 1. dokler se vidi po leti, drugače do 7. ali 8. ure zvečer in za vse to delo dobivajo na teden največ4— 5kroni Malo je res I V Krmlnu so odkrili v nedeljo spomenik cesarju Maksimilijanu I. Spomenik je blagoslovil nadškof. Slavnosti se je udeležilo več veteranskih društev, častnikov itd. ter tržaški namestnik. Kmetsko opekarsko društvo v Bu-kovlei priredi dne 21. junija t. 1. svoj letni občni zbor. Dnevni red po društvenih pravilih. K obilni vdeležbi vabi uljudno odbor- Javni ples priredijo fantje v Volčjem-gradu dne 28. t. m. Sviral bode oddelek prvaške godbe. LIstntea. — Nekaj dopisov smo morali odložiti za prihodnjič. Bogašfi ,,Styrirataf zdravilia wk prsti želodčnim oteklinam in krCu, Zdravniško .BrightMfineimi vnetja obistji, frijMroteM! kataru v požiralniku in jabolčniku, ¦želodčnemu in Črevesnemu kataru, kislej sealnej .dlathesi«, skladorni scalni driski, Izvrstni zaprtja, ¦dravllal vspehl! jetrnim boleznim. Dogodki v Srbiji. Kralj Aleksander in kraljica Draga sta pokopana, pokopane so tudi druge žrtve zarote, in v Srbiji vlada povsodi mir. Govorilo se je nekaj o uporu vojaštva v Niša, ali novejše vesti potrjujejo, da ni bilo tam n> kakega upora. — Pokopali so kralja, kraljico in vse žrtve revolucije na javnem pokopališču v Belemgradu, Na grob kraljevske dvojice so postavili orožniki dva priprosta lesena križa z napisom: Aleksander Obrenovič in Draga Obrenovič. — Kraljica Natalija je prosila naše ministerstvo za zunanje posle, naj izpoluje po poslaniku Dumbi pri srbski vladi dovoljenje, da sme prepeljati truplo svojega sina nesrečnega kralja Aleksandra v Biaritz, kjer hoče sezidati poseben mavzolej. — Med kraljevimi papirji so našli tudi načrt prokla-macije Nikodema Lunjevice srbskim prestolonaslednikom. — Kraljica Draga je zapustila baje 5 milijonov dinarjev premoženja. Od kralja je i >bivala vsaki • -sec 60.000 dinarjev. Ofi-c.iii pa po veft ^rev niso dobili plače. L»nar je nalap... • ;rancoskih bankah. Tudi iz vladnega dispozicijskega fonda, nad katerim je imela vrhovno nadzorstvo, je mnogo pobrala. — O umoru kralja in kraljice se razglaša uradno tako-le: Voditelji so" bili polkovnik Malin, general Atanackovič in minister Genčič, Zarotniki so prišli pred konak ob \% ponoči. Tu se je unel boj s stražo, 6 mož je bilo ubitih, 20 ranjenih. Nato so hoteli zarotniki v stari konak. Podpolkovnik Naumo-vič je razstrelil vrata z dinamitom in pri tem ponesrečil. Zarotniki so iskali kralja in kraljica po palači celo uro, in končno so ju našli v neki shrambi. Podpolkovnik Mišic je pozval kralja, naj se odpove, ter naj iztira kraljico iz Srbije. Ker se je kralj branil, so zarotniki ustrelili njega in njo ter vrgli trupli v park, kjer ju je našel zjutraj ruski poslanik. Ubitih in ranjenih je bilo 54 oseb. Posebni lepaki po Belemgradu in okolici naznanjajo, da je v smislu zakona prepovedan vsak shod v Belemgradu in v okrožju 20 km, dokler zboruje skupščina. — Guje se, da je dobil kralj že v nedeljo pismo, v katerem se mu je povedalo, da st ga hoče odstaviti ter da se izvrši atentat 5:- tisti dan. Kralj pa se je baje le smejal, in Draga se je neki norčevala z oficirji, ker ni bilo napovedanega atesta. — Izmed srbskih vladarjev je bil Ju. tj Petrovič (Karagjergjevič) L 1817. po naročilu kneza Miloša Obrenoviča umorjen. Miloš Obrenovič je moral 1. 1838. s silo zapustiti Srbijo, Mihael Obrenovič je tudi moral pobegniti, Aleksander Karagjorgje-vič" je bit !. 1858. odstavljen in pregnan. Mihael Obrenovič, ki je bil drugič poklican na vlado, je bil umorjen 10. junija 1868,, torej na dan natančno 35 let pred smrtjo sedaj umorjenega Aleksandra Obrenoviča. Kakor so vidi, kraljevska pot v Belemgradu ni posuta z rožami. — Vlada iztira vse sorodnice kraljice Drage iz^ Srbije:- odpeljale so se že v petek v Pančevo. Klub naprednih .Slovencev na Dunaju je izdal tak-lekomunike: »Klub stoji, uvazu-joč dogodke v Belemgradu, z vsemi svojimi simpatijami na strani srbskega naroda ter želi, naj bi sedanja huda kriza prinesla rešitev, s katero bi se zajamčil vspešni razvoj in neprestano napredovanje srbskega naroda.* Radikale! v Belemgradu so sklenili delati na to, da novi kralj ne sme biti vrhovni poveljnik armade, ampak vojaštvo priseže le na ustavo. Minstra Živkovič in Stojanovič sta izjavila, da odstopita takoj, ako se ne sprejmejo zahteve radikaleev. — Ruski car je baje jokal, ko je izvedel o nesrečni smrti kraljevske dvojice. Vakliknil je: Rusija bi bila morala kralja bolje stražiti t — Obdukcija je pokazala, da je imel kralj Aleksander abnormalne možgane in membrane so bile need-nako razvite, kakor pri slaboumnih. — V konaku, kjer se je izvršil umor, je vse krvavo. Povsodi sledovi krvi. Truplo kraljice Drage je bilo baje vse razmesarjeno in trebuh pre-paran. Kakih 40 ran je dobil.«. — Srbija ima novega kralja. V ponedeljek se je zbrala skupščina ter proglasila soglasno kraljem Petra Karagjorgjeviča, katerega so obvestili nemudoma o tem. V Genevo gre posebna deputacija ponj, in s to deputacijo dospe v Bel i g rad. Kralj je takoj odgovoril, rekoč med drugim, da bo čuval vedno svobodo ljudstva ter pravice narodne skupščine. Narod vriska, godbe svirajo, kanoni naznanjajo, da je izvoljen nov kralj, ki nastopi kraljestvo kot Peter I. Novi kralj je bil svoj čas francoski častnik ter se je udeležil vojne proti Nemčiji L 1S70/71, kjer se je odlikoval, 1. 1875. se je deležit vstaje v Bosni proti Turkom. Iz Srbije smo dobili pismo in Beograd-ske Novine. Iz njih razvidimo, da se ne niti tam ne ve natančnosti iz one strašne noči, marveč ostanejo kolikor toliko tajnosti prizadetih častnikov. Iz pisma pa posnemljemo to-Ie: 25-letna neprestana nesloga, neprestani politični pretresi, vprašanje o nasledstvu, na-cijonalni in državni interesi so vzrok strašni dvorski revoluciji. Zarotniki so častniki kr. srbske vojske. V celi zemlji vlada mir. Nastaja nova doba za srbsko kraljevino. Dal Bog, na srečo naroda srbskega in bratskih narodov na jugu. Zvezda Obrenovičev ni osrečila Srbije, ona je samo ovirala napredek naroda in zemlje. Razgled po svetu. Novejše Testi. — Brzojavk, ki gratu-lujejo na izvolitvi Petra Karagjorgjeviča, je došlo na novega kralja 217, na vlado 100, na skupščino 123. Jako srčno je brzojavil kralju tudi ruski car. — Deputacija iz Be-Iegagrada gre po kralja v Genf v petek. Kralj dospe v Beligrad v torek ali sredo prih. tedna. — Cuje se, da je izjavil novi kralj, da sprejme krono, le ako se izžene vse one, ki so se deiežili umorov v oni grozni noči. Morilci drugače ne bodo kaznovani. — Hinlsterska kriza t Ogcrskl. — SzelI je podal cesarlu demisijo celega mini-sterstva. V poslanski zbornici je zadela Szel-lova politika ob mejnik, čez katerega ne more naprej. 15. t. m. je divjala po zbornici pravcata obstrukcija. SzelI je padel v boju z opozicijo, katera ga je ob njegovem nastopu pozdravila kot rešitelja, Napad na našega cesarja. — Ko se je vozil v petek naš cesar iz cesarske palače v SchOnbrunn, je skočil proti kočiji neki mož, ki je pretil cesarju s palico. Kočijaž ga je udaril z bičem po roki. Na to so ga aretirali. Množica bi bila napadalca najrajše raztrgala. Pozneje pa se je pokazalo, da je napadalec, neki 26-letm Jakob Reich, norec, ki je že bil v norišnici. Odvedli so ga zopet v norišnico. Cesar je bil ves čas miren. Badi trredentlstičnlh demonstracij v Trstu povodom volitve novega župana sta stala pred sodniki 23 letni Bruno Ferluga in 29 letni Herman Werthol. Prvi je bil obdol-žen, da je mahal z italijansko zastavo, drugi da jo je demonstrativno pozdravljal. Fenuga je bil obsojen na 3 mesece zapora, Werthol pa je bil oproščen. Pred porotniki t Trsta so sedeli v ponedeljek 23 letni Just Tieni, težak, 58 letni Dominik Svab, knjigovez, in 53 letni Ivan Masutti, čevljar, vsi iz Trsta, obtoženi po- & skušene tatvine v pravoslavni cerkvi v Trstu v noči med 10. in 11. aprilom t. 1., kakor smo svoj čas poročali. Tatove so bili zasa- > čili še v cerkvi ter niso mogli odnesti ničesar. Vsi obtoženci so bili že kaznovani radi tat- t vine. Sedaj so bili obsojeni Masutti na 7, \ Tieni na 6 in Švab na 5 let težke ječe. Fcm. baron Flllpovld. — 9. t. m. je umrl na Dunaju znani odlični avstrijski vojskovodja fcm. Fran baron Filipovič, znan kot zapovednik vse armade, ki je okupirala Bosno in Hercegovino. Rojen je bil kot sin graničar-skega častnka i. 1820. L. 1848. se je odlikovat pri zavzetju Trevisa, 1. 1849. pa v bitki pri Temešvaru. L. 1865. je bil podmaršal in namestnik v Dalmaciji. V pokoj je stopil pred nekaj leti. ; ob icr.ierih se je videlo cele črede jelenov in sobolov. j Časih so zagledali tudi dim, ki jim je naznanjal, da se v tej krajini nahajajo ljudje. j Glavač se je približal nekekrati k takim lesnim j naselbinam, iz katerih so dohajali predenj napol divji! ljudje, noseči surove kože na golem životu, oboroženi z loki ter zroči jako nevljudno izpod košatih obrvij | in dolgih ms, ki so se jim vsipavali na oči. Služabniki Cehovi so jih smatrali za volkodlake, in treba se j je bilo okoristiti s prvim začudenjem, da so on in njegovi ljudje mogli čim najnrneje oditi dalje. Dvakrat so zažvižgale za Cehom pušio in pro-j ganjal ga je klic: »WokiliU t. j. Nemci. Glavač je J rajši hitro bežal, nego pojasnjeval, kdo da je. Cez! nekoliko dnij je začel misliti, da je morda že prestopil mejo, toda ni bilo nikogar, da bi ga b" • prašal. Še le od drvarjev, ki so govorili poljski jezik, je izvedel, da se nahaja že na mazoveški zemlji. Ondi mu je bilo že lože, dasi je bila vsa vshodna Mazovija takisto pusta puščava. Tudi ondi ni bilo premnogo ljudij, toda tam, kjer je dospel k naselbini, so bili mnogo prijaznejši, morda za to, ker je govoril njihov jezik. Samo to mu ni bilo po godu, da so bili ti ljudje tako radovedni, da so ga obsipavali z raznimi vprašanji, in ko so zagledali nemškega sužnja, so ga takoj jeli prositi: »Daj ga nam, gospod, mi ga hočemo dobro spraviti.« In prosili so ga tako uporno, da se je moral Ceh pogostoma razsrditi in jim reči, da je to knežji suženj. Takrat so se mahoma pomirili. Pozneje, v že oblju-č jxi krajini, med plemiči in bojarji, se mu tudi ni godilo bolje. Oni so vsi grozno sovražili Križarje, ker so se še vsi dobro spominjali, kako so napadli ti l& povi ob času največjega miru pri Zlatoriji njihovega kneza in ga odpeljali v sužnost. Oni v resnici niso I hoteli dobro »spraviti* Siegfrieda, ali marsikateri plemič je dejal: »Razvežite ga, da mu damo orožje in| ga pozovemo na dvoboj na smrt!« Tem ljudem je Čeh komaj vtegnil pojasniti, da prvič ima pravico do osvete nesrečni gospod v Spihovu, in drugič, da se mu ta pravica ne sme odvzeti. Zato pa so v obljudeni krajini lože hitreje potovali, ker so bila pota boljša ter so krmili konje povsod z ovsem in ječmenom. Ceh se je tu jako po-žuril, da je dospel deset dnij pred Telovem v Spihov. Dospel je zvečer, kakor takrat, ko ga je bil stari Matija poslal iz S5itneg& z vestjo o svojem odhodu na Žmudsko, in kakor takrat, pritekla mu je tudi sedaj nasproti Jagjenka, ki ga je zagledala skozi okno. On se jej je zgrudil k nogam ter dlje Časa ni mogel spregovoriti besedice.. Toda ona ga je vzdignila ter ga hitro odvedla v gornjo sobo, ker ga pred ljudmi ni hotela ničesar vprašati. »Kaj jo novega?« ga vpraša, tresoča se nestrp-ljivosti, vsa zasopljena. »Ali so živi in zdravi?« *Živi so in zdravi.c »Ali so jo našli?« »Da. In rešili so jo.« »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Toda izgovorivši te besede, je vsa obledela, kajti vse njene nadeje so se nakrat razpršile. Vsekako pa je niso zapustile moči, marveč je takoj prišla k sebi ter ga vprašala znovič: «Ali kedaj dospejo semkaj?« »Cez nekoliko dnij. Težavno bo to potovanje... z bolnico.« »Ali jo bolna?« »D&. Od silnega trpljenja se jej je zmešalo v glavi.« »Usmiljeni Jezus!« Nastalo je za trenutek molčanje, samo obledele ustnice Jagjenkine so se rahlo gibale kakor v molitvi. »Ali se ni spametovala pri Zblšku?« ga vpraša zopet. »Morda se je, toda jaz tega ne vem, ker sem poprej odšel, da vam naznanim njihov prihod.« »Bog ti povrni! Povej mi vse, kako je bilo.« Ceh jej jame sedaj s kratkimi besedami pripovedovati, kako so rešili Danuško ter zasužnjili orjaškega Arnolda ob enem s Siogfriedom. Pove jej takisto, da je pripeljal starega Siegfrieda s seboj, kajti mladi vitez ga hoče darovati Jurandu. »Jaz moram takoj k Jurandu!« reče Jagjenka, ko je končal Ceh. In odšla je, toda Ceh ni ostal dolgo sam, kajti iz stranske sobe prihiti k njemu Setjehovna, on pa, bodisi da vsled iudega napora ni bil povsem pri zavesti, bodisi da je že premočno koprnel po njej, jo je objel okrog pasu, brž ko jo je zagledal, jo dvignil kvišku, pritisnil si jo na prsi, poljuboval njene oči, njeno lice in usta, prav kakor bi jej bil že davno poprej povedal to, kar se mora v takem slučaju povedati. Mogoče, da jej je bil res povedal vse že v duhu poprej na svojem dolgem potovanju, ker jo je ljubil in poljuboval brez konca in kraja ter pritiskal jo k sebi s tako močjo, da jej je skoro pošla sapa — a ona se ni branila. Iz početka radi začudenja ni mislila na hrambo, pozneje pa radi prevelike slabosti ni mogla ter bi bila gotovo padla na tla, ako bi je * »Mirili 'toHv. <¦"¦'«"" »"*» ¦'"¦ '«________________ t !! ! Pozor I!I Vsem, kateri bolehajo "a želodcu # • • »##•••••111 težke) prebavi, daje gotovo pomoč 5» povr.č« zrušeno zdravj* ^^ L!•?-- jedino pri3tni ^l| Germanov zdravilni telesni izvleček, m v J izlofujo vse nečiste sokove iz krvi. fiMB1,nM tatasnl Izvlaeak odganje zastule vetrove in neznosne »liste, » «Ni«, E^ffillii tek in voljo do je«, donaša mnogo za okrepljenje teles«! Garm.nov tat«««! l«iai«k »omagal je že v«;č .ljudem, kateri so jak« vel.ko potroafTSl« «lrav.ta bre* uspeh«, kateri se pomo . ruh ve, nadjah »•*•• fiarmanov talasnl tevlacafc {ripravlja se iz btagodcuuocrti, povsem neskodlujih rasllinsf5fX°VjlS prstnega okaVtako da.ga lahko uživajo tud, oluutlj.ve os.be, žene in otroci, kateri dragih zdravil jemati ne morejo. „..,,. Cena steklenici 1 K 40 vb, s pošto se ne pošilja menj nego 2 steklenici, za vozni list in odpravi, ioV. ve6, in tovarno po povzetja aH v naprej doposlancm znesku. Glavna zaloga kamor naj se vse naročbe naslavljajo Lekarna „pri črnem orlu" K. German v Belovaru, Hrvaško. fl» Znamenje pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke IJeka t»a „k crnom Geramia n Belovam. Zato m izključno prav Oe mano v telesni izvleček, in ako *e ti po™a drugi, navad o bol.i ali ravn> tak> dobri, a «e vzemi ga, ako g., tam ne do.VS — itareČI po pošti. Rimske toplice v Tržiču (Monfalcone) = in blatne kopeljl = priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam t bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo-. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. CamtL Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ar, zlatih, sre-briib i« muiikaličnib predmetov, katerega poSilja zastoij in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in ekspertna hila ¦eal it. 248. — (feko). Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Posestvo v bližini Šempeterske postaje pri Gorici v obsegu 10 njiv dobro obdelane zemlje (veliki nasadi s sadnim drevjem) z velikim stanovanjem in gospodarskim poslopjem se proda takoj. Pismene ponudbe je pošiljati na naslov: M. A. 33na upravništvo »Soče«. Hitite v BAZAR, Biva Castello štev. 4 prodaja se samo Se nekaj dni. Cele volnene obleke dobivajo se že od gld. 1*80 naprej. Večja tovarna za papirne vreče išče za Gorico in okolico dobro vpeljanega zastopnika. — Ponudbe BI pod »Zastopnik" na upr. tega lista. | Tr^oVjko-obrtna re^ijtrov^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po 4'/t%, večje stalne, naloženo najmanj na jedno leto, po h%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastave na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na tO-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. 3tanje 31. zanimajo takozvane tehtnice duš, šilasti ioki v ljubkem in mičnem arabskem slogu. Na dan poslednje sodbe se bodo na njih tehtale vrline in grehi vsakega človeka, kako to ve Alah. Stavbena zgodovina sahre mošeje, katera se ponosno dviga z blestečim se polumescem na vrhu nad ploščad, skrbno tlakano z velikimi ploščami, je izvanredno zamotana in nočemo se ž njo natančneje ukvarjati. Od Salomonovega templja gotovo ni ostal kamen na kamenu. Mošeja je osemkotna. Vsa stena je zgoraj okrašena s krasnimi zelenimi fajansami. Skozi okna s hrbtičastimi loki prodira le malo svetlobe. Nataknimo si na noge papuče, kat re je prinesel »imam«. Dve uri pozneje sem se zopet vrnil v mošejo, papuč ni bilo nikjer in hodil sem po mošeji v samih nogavicah, sezuvši si čevlje. AH se je pa pogovarjal z raznimi arabskimi duhovniki. Prvi vtis je veličasten. Neka za oko prijetna polutema nas obdaja in nekoliko časa traja, dokler se oko ne privadi, na to čudno polusvetlobo. Mošeja ima tri ladje. Stene pri vhodu so preoblečene s ploščami od belega mramora. Lepi ornamenti v pristnem arabskem vkusu jih obrobljajo. (Dalje prido).