SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 30 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 24 de julio - 24. julija 2008 ENAKA VOLILNA PRAVICA Stabilen koalicijski mandat DR. ANDREJ FINK Po vseh državah z veliko diasporo obstaja pravica do glasovanja v tujini živečih državljanov. Vemo, da ima Republika Slovenija več kot 20 odstotkov svojega narodnega telesa razkropljenega po svetu, torej nekaj več kot pol milijona. V današnji dobi je naravno, da ti državljani sodelujejo pri izvolitvi legitimne oblasti v domovini in da so s tem soudeleženi pri usodi lastne države, ki so ji mnogokrat zavezani s trdnejšimi vezmi kot pa kak doma živeči državljan, ki na dan volitev ne gre na volišče in ne opravi svoje domovinske odgovornosti. Že od osamosvojitve naprej so bile znane težave, ki smo jih imeli državljani v zdomstvu, saj se mnogi zaradi različnih razlogov (zdravstveno stanje, oddaljenost) niso mogli na dan volitev zglasiti na veleposlaništvih, da bi uresničili svojo volilno pravico. V tem primeru jim je preostajalo le voljenje po pošti, kar pa je bilo povezano z zapletenim postopkom, ki mu mnogi niso bili kos. Tak sistem je dejansko pomenil onemogočenje izvajanja volilne pravice. Republika Slovenija je v zadnjem času zelo olajšala izvajanje te pravice za Slovence v tujini s pošiljanjem volilnega materiala po pošti vsem zunaj živečim državljanom, ki ga tudi po pošti z izpolnjeno glasovnico vrnejo v Slovenijo. V tem sledi utrjeni praksi drugih velikih držav, kot sta Italija in Španija. Na zadnjih volitvah ni bilo nobenih težav. Zato je nerazumljiva zahteva, ki so jo pred nekaj tedni na Ustavno sodišče vložili poslanci opozicijskih strank za oceno ustavnosti 82. člena zakona o volitvah v Državni zbor. Ti poslanci očitno niso dovolj poučeni in jih je k tej potezi nagnil kak drugoten namen, ki pa ga na zunaj ne morejo izraziti. Zato pravijo, da jih skrbi ustavnost, enakost, tajnost in neposrednost volitev, ki naj bi bile prizadete. V zahtevi so pričakovali, da bo Ustavno sodišče domnevno sporno določbo zadržalo in povedalo, kako se lahko brez nepotrebnih zapletov izvedejo jesenske volitve v Državni zbor. No, Ustavno sodišče je že spregovorilo! Uredbe ni zadržalo in je s tem opozicijskim strankam jasno povedalo, naj se prihodnje volitve uresničujejo kar po veljavnih predpisih v 82. členu. S tem je bilo za navadnega zemljana tudi povedano, da ta člen ne vsebuje nič protiustavnega, saj bi v tem primeru Ustavno sodišče vladi ukazalo korenite in hitre spremembe. Da bi pa Ustavno sodišče Državnemu zboru narekovalo, kako naj izvede volitve, je drugi nesmisel vlagateljev, saj bi se v tem primeru zamenjale in nepravilno pomešale pristojnosti enega in drugega. Povprečni Slovenec si ob tem misli, da so stranke predlagateljev zahteve v hudi predvolilni negotovosti. (Po Druž^^^) Zgodovinski dokument v Muzej Minister za pravosodje Lovro Šturm je v Muzeju novejše zgodovine direktorju Jožetu Dežmanu predal plastiko pokojnega športnika Leona Štuklja in original voščila sozapornikov iz povojnega političnega zapora v Ljubljani iz leta 1945, pod katerim je podpisan tudi Štukelj. Kot meni Dežman, dogodek med drugim odpira pogled v še zastrte dele zgodovine. Kot je pojasnil minister, donacija ministrstva za pravosodje vključuje plastiko Leona Štuklja avtorice akademske kiparke Alenke Vidrgar in original posebnega voščila sozapornikov iz celice številka 197 na Miklošičevi cesti v Ljubljani, napisanega oktobra 1945. Sopodpisniki voščila sozaporniku Zdenku so med drugim Leon Štukelj, Anton Kutin, Maks Wraber in Lado Kham. Po Šturmovih besedah je rokopis ministrstvo za pravosodje pridobilo v okviru sektorja za popravo krivic in za narodno spravo. Šturm je še dejal, da voščilo po besedah Alenke Kuhar pomeni „edinstven dokument, pritihotapljen iz povojnega političnega zapora na Miklošičevi v Ljubljani". V Muzeju novejše zgodovine po Dežmanovih besedah pripravljajo tudi razstavo o predsedovanju Slovenije Evropski uniji. „Vzpostavljanje zgodovinske realnosti v njenih celotnih obsegih je skupna intenca, ki naj bi jo na slovenskem imele državne ustanove in oblast," je poudaril. Kot je po zadnjem rednem sestanku koalicije v tem mandatu povedal predsednik vlade Janez Janša, je bil sestanek v petek, 18. julija, zgodovinski dosežek. Po njegovem se je namreč prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da je koalicija, ki je sestavila vlado, ^mandat končala v enaki sestavi. ,,Že samo to dejstvo govori, da je za koalicijo stabilen mandat, ki je v veliki meri omogočil, da se ni ukvarjala s političnimi turbulencami, pač pa s ključnimi razvojnimi vprašanji in potrebami državljank in državljank," je dejal. Po oceni premiera je koalicija v mandatu, ki, kot je dejal, v efektivnem smislu ni bil tako dolg kot običajni mandati, ker je Slovenija pol leta predsedovala EU, realizirala 80 odstotkov zavez in nalog iz koalicijske pogodbe, nekateri ukrepi in zaveze bodo še realizirani, pet do šest odstotkov pa jih bo ostalo neiz-vedenih. Od izpeljanih ukrepov je po besedah Janše nekaj manj kot 59 odstotkov takih, ki so bili realizirani v celoti, 35 odstotkov pa le delno. To se je, kot je dejal, zgodilo zato, ker gre že po naravi za ukrepe, ki ni mogoče jih v enem mandatu zaključiti. Pri tem je Janša poudaril, da sta se tako zakonodajna kot izvršilna veja oblasti v preteklih treh letih in pol ukvarjali tudi s številnimi drugimi nalogami, ki niso bile predvidene v koalicijski pogodbi, pri čemer je posebej izpostavil vodenje EU. Med ključnimi dosežki koalicije na gospodarskem področju je Janša izpostavil izvrstna gibanja na trgu dela, znižanje javne porabe in vstop v območje evra. ,,Imamo zgodovinsko nizko brezposelnost in daleč najvišjo zaposlenost v zgodovini samostojne države," je poudaril Janša. Izpostavil je tudi učinkovitost javne uprave, vzpostavitev mehanizmov za varovanje konkurence in socialni sporazum. Med projekti, ki niso bili v celoti uspešni, je omenil privatizacijo, ki ponekod ni bila izvedena. Janša je omenil še Part- vedla nerstvo za razvoj, s katerim naj bi prvi opoziciji ponudili enakopravno sodelovanje pri sprejemanju ključnih razvojnih rešitev. Predsednik NSi Andrej Bajuk je kot finančni minister ,,zelo ponosen, da je koalicija iz-ves program, hkrati pa zmanjšala javno porabo". Po njegovem mnenju je „mogoče utrditi socialno državo, obenem pa odgovorno delovati s sredstvi, ki so nam jih zaupali ljudje". Ob tem je poudaril, da bi bi a NSi pripravljena vnovič sodelovati v takšni sestavi, pri čemer pa se zaveda, da je to odvisno predvsem od volivk in volivcev. Podpredsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik je prepričan, da je gospodarska, socialna in razvojna paradigma koalicije zavezujoča za prihodnost. Predsednik najmanjše koalicijske stranke DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec je glede gospodarskih dosežkov izrazil zadovoljstvo s spremembo formule usklajevanja pokojnin s plačami, prenosom tretjinskega deleža Zavarovalnice Triglav na ZPIZ in sprejetjem senior-skih olajšav v davčni reformi. Parlamentarne volitve v Sloveniji V zvezi s prihodnjimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji, je Notranje ministrstvo, por Državni volilni komisiji, izdalo sledeče O B V E S T I L O Skladno z določbami 28. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 1/07) vas Ministrstvo za zunanje zadeve, v sodelovanju z Državno volilno komisijo, o b v e š č a, da so razpisane redne volitve v državni zbor. Volitve bodo v nedeljo, 21. septembra 2008. Pravico voliti in biti izvoljen za člana Državnega zbora RS ima vsak državljan Republike Slovenije, ki bo na dan glasovanja, 21. septembra 2008, dopolnil 18 let starosti. Postopek kandidiranja in postopek glasovanja ureja Zakon o volitvah v državni zbor ( Ur. list RS 109/ 06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVDZ). Ker ste vpisani v evidenco volilne pravice državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Slovenije, vas obveščamo, da boste vpisani v volilni imenik, ki bo sestavljen za območje jurisdikcije diplomatsko-konzularnega predstavništva. Volilni imenik bo razgrnjen na sedežu predstavništva do 6. septembra 2008; v tem roku je možno opraviti vpogled v imenik ter zahtevati popravek. Zakon določa več načinov določanja list kandidatov, med drugim tudi kandidiranje s podporo volivcev. V postopku kandidiranja lahko tako kot volivec do 27. avgusta 2008 tudi daste podporo posamezni listi kandidatov, skladno z določbami 47. člena ZVDZ. Svojo podporo listi kandidatov izrazite tako, da vam podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzular-nega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Volivec tako izpolnjen obrazec podpore pošlje predlagatelju liste kandidatov. Na volitvah 21. septembra 2008 boste lahko glasovali na naslednje načine: A) po pošti: Na vaš naslov vam bo, skladno z določbami 82. člena ZVDZ, poslana bodisi uradna prazna glasovnica bodisi glasovnica z imeni list kandidatov (odvisno od oddaljenosti od Slovenije), priložena bo tudi volilna karta. Navodilo o tehničnem vidiku glasovanja bo navedeno na glasovnici, pa tudi na priloženem pojasnilu. Izpolnjeno glasovnico in lastnoročno podpisano volilno karto boste poslali na naslov okrajne volilne komisije (bo priložen), lahko pa tudi na diplomatsko konzularno predstavništvo RS. B) 21. septembra 2008 na volišču na sedežu diplomatsko-konzularnega predstavništva RS, ki bo odprto med 9. in 17. uro po lokalnem času; s seboj morate imeti dokument, na podlagi katerega bo mogoče ugotoviti vašo istovetnost. Volišča bodo odprta na naslednjih diplomatsko-konzularnih predstavništvih: Buenos Aires, Canberra, Dunaj, Celovec, Bruselj, Sarajevo, Praga, Podgorica, Köbenhavn, Pariz, Atene, Zagreb, Rim, Vatikan, Trst, Tokio, Ottawa, Toronto, Budimpešta, Skopje, Varšava, Moskva, Bratislava, Madrid, Stockholm, Bern, London, Washington, New York, Cleveland, Berlin, München, Beograd, Haag. C) na posebnem volišču na območju Republike Slovenije, vendar morate to sporočiti okrajni volilni komisiji (upravni enoti), na območju katere boste glasovali, najpozneje do 18. septembra 2008. Za dodatne informacije se lahko obrnete na diplo-matsko-konzularno predstavništvo RS ali neposredno na Državno volilno komisijo. Zakonodaja in podrobnejše informacije v zvezi z volitvami so dostopne tudi na www.dvk.gov.si V Ljubljani, 15. julija 2008 Z naše strani dodajmo, da je Državna volilna komisija (DVK) v torek, 22. t. m. dodatno sklenila, da bodo volivcem s stalnim prebivališčem v tujini, ki živijo zunaj Evrope, na septembrskih parlamentarnih volitvah poslali uradne prazne glasovnice (to je brez imen kandidatov), volivci v evropskih državah pa bodo po pošti glasovali s ,,pravo" glasovnico. Zakon o volitvah v DZ namreč v svojem 82. členu določa, da lahko volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, glasujejo po pošti ali na konzularno-diplomatskih predstavništvih. Leta 2006 spremenjena ureditev določa, da se volivcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v posebni volilni imenik, pošlje volilna karta, tudi če ne izrazijo želje po glasovanju. Glasovanje pa se po novi ureditvi lahko opravi s prazno glasovnico. Člani komisije so zato sklenili, da bodo volivci v volilnem gradivu prejeli tudi informacijo, kje so kandidature objavljene. Zakon pa določa, da se v primeru nepoznanja kandidatovega imena, lahko navede tudi samo ime stranke, za katero se glasuje. 50 LET SMRTI SVETNIKA KARLA ©KULJA Goreč duhovnik in zaveden Slovenec 22. julija 1958 je umrl svetnik Karel Škulj. Bil je pomembna osebnost že v domovini, med nami pa predvsem kot bistveni graditelj slovenske skupnosti v San Martinu. V njegov spomin objavljamo ta spis, ki ga je naš argentinski sorojak g. Edo Škulj prebral v njegovo počastitev v torek, 22. na Ponikvah, to nedeljo, 27. pa v Dolenji vasi. IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT EDO ŠKULJ Ko je pred p^etdesetimi leti župnik Karel Škulj umrl, so mu čez nekaj tednov argentinski Slovenci postavili nagrobni spomenik v obliki slovenskega znamenja: kamnit steber z rdečo streho, ki je zelo izstopal nad drugimi nagrobniki. Na štirih okencih znamenja so bile naslednje upodobitve v bronu: njegova podoba, Brezjanska in Lujanska Marija ter begunska družina. Na grobu samem je bila velika bronasta plošča z napisom, ki povzema vso njegovo življenjsko pot: Zlatomašnik in duhovni svetnik KAREL ŠKULJ dolenjevaški župnik biv. deželni in narodni poslanec nazadnje dušni pastir sanmartinskih Slovencev * 10 — IV — 1883 v Ponikvah — Slovenija + 22 — VII — 1958 v San Martinu — Buenos Aires BIL JE GORE» DUHOVNIK in ZAVEDEN SLOVENEC R. I. P. Prvi podatek je, da je umrl kot zlatomašnik, kar danes zaradi podaljšanja življenjske dobe sploh ni več nobena redkost, v tistem času pa je še vedno bilo nekaj posebnega, posebno med ljudmi, ki so prestali grozote druge svetovne vojne. Zlato mašo je praznoval leto dni pred smrtjo, skoraj do dne natančno. Škofijsko odlikovanje duhovnega svetnika je dobil leta 1927 ob 20-letnici mašništva, dobil pa je tudi državno odlikovanje reda sv. Save, in sicer IV. razreda. Ob smrti je bil cerkvenopravno še vedno dolenjevaški župnik, čeprav je bil že 15 let odsoten iz župnije. V tistem času so bili župniki bolj stalni kot v pokoncilski dobi. V Dolenjo vas je leta 1914 prišel iz Ribnice za kaplana; ko pa se je leta 1919 župnik Frančišek Vrhovšek zaradi bolezni fari odpovedal, je Karel Škulj postal župnik in ostal do smrti, čeprav se je na dan kapitulacije Italije, 8. septembra 1943, umaknil v Ljubljano, in se ni več vrnil. Vsega je bila dolenjevaški župnik 39 let, od tega dejanski župnik 24 let, 15 let pa v odsotnosti. Vsi duhovniki, ki so prišli za njim so bili vikarji namestniki, šele po njegovi smrti je Ivan Sešek postal župnijski upravitelj, leta 1967 pa pravi župnik. Umaknil se je pred nasilstvom komunistične revolucije, ki je odklanjala krščanska načela. Do takrat je pomagal ustanavljati vaške straže. Tisti, katere moti dejstvo, da so duhovniki sodelovali pri ustanavljanju vaških straž, bi se morali najprej sami in to resno vprašati, zakaj so bile vaške straže sploh potrebne. Preden je prišel za kaplana v Dolenjo vas, je bil najpre kaplan v Loškem Potoku, kjer je med drugim zgradi čudovit Društveni dom in niz drugih organizacij, predvsem zadrug, ki so pomagale potoškemu kmetu. V Loškem Potoku je ostal kar šest let (1907-1913), to sta dve kaplanski dobi, kar je sicer nenavadno, zato pa znamenje njegove priljubljenosti. Nato je bil eno leto kaplan v Ribnici, odkoder je šel v Dolenjo vas. Zanimivo, da se je vse njegovo dušnopastirsko delo odvijalo v Ribniški deka-niji. Naslednji podatek na nagrobni plošči pravi, da je bil biv. deželni in narodni poslanec. Danes se nam čudno zdi, da so se v tistem času duhovniki udejstvovali v političnem življenju. Vendar so bili tisti časi drugačni kot danes. Proti koncu 19. stoletju so vsi tisti, ki so šli študirat na Dunaj, postali liberalci. Tako ni bilo nobenega politika, ki bi zagovarjal krščanska (ne katoliška!) načela. Zato so moral vskočiti duhovniki, ki so edini imeli domačo visokošolsko izobrazbo. Med duhovniki-politiki najbolj izstopata dr. Janez Evangelist Krek, ki je kot profesor župniku Škulju pustil neizbrisen pečat, in dr. Anton Korošec, ki je bil celo predsednik jugoslovanske vlade. Karel Škulj je bil že v Avstro-Ogrski monarhiji deželni poslanec. Ko je monarhija razpadla, je postal član narodnega odbora. Po ustanovitvi Jugoslavije, je bil član ustavodajne skupščine in nato narodni poslanec v Beogradu vse do Vidovdanske diktature kralja Aleksandra leta 1929. Ves čas je bil kot poslanec predstavnik Kočevskega okraja. Pri tem se je prizadevno boril za kočevske Slovence, ki so bili med nemško večino zatirani. Zato jim je ustanovil Slovensko stražo in časopis Kočevski Slovenec, ki je sam financiral. — Na vse njegovo politično delovanje moramo gledati kot na podaljšek njegove dušnopastirske skrbi za kmečkega človeka, da bi ga gospodarsko in kulturno dvignil iz zaostalosti in pripeljal na stopnjo človeka vrednega življenja. Bil je nazadnje dušni pastir sanmartinskih Slovencev. Po koncu druge svetovne vojne se je umaknil najprej v Avstrijo, takoj nato v Italijo, leta 1949 pa v Argentino, kjer je uradno postal kaplan v mestni cerkvi buenosaireškega predmestja San Martin. Tu ni miroval, ampak je nadaljeval svoje duhovniško in družbeno delo. Med prvimi je organiziral redno tedensko slovensko mašo, sobotno slovensko šolo, kjer je poučeval verouk, ustanovil cerkveni pevski zbor. Posebno znamenje njegove nesebičnosti in navdušenosti za vse dobro pa je ustanovitev kar dveh časopisov. Najprej je ustanovil Šmartinski vestnik kot nekak župnijski list, ki bi povezoval vse njegove vernike, nato pa Slovensko besedo s podnaslovom kulturna revija. Ne poznam primera, da bi kdo ustanovil revijo, kaj šele dve, in jih financiral iz lastnega - praznega žepa. Karel Škulj je začel svojo življenjsko pot * 1o — IV — 1883 v Ponikvah — Slovenija in jo končal + 22 — VII — 1958 v San Martinu — Buenos Aires, zadet od kapi. Umrl je sredi dela in načrtov, brez upokojitve in pokoja. Na ohranjeni fotografiji na dan nove maše vidimo mater Uršulo, obkroženo od pet postavnih fantov (oče Jože in starejše sestre so pomrli): Janez, Karel, Jožef, Edvard in Anton. Razen novomašnika so vsi pražnje oblečeni v temnih oblekah s telovniki in zlatimi urami z verižicami. Vsi štirje ponosno gledajo na brata novomašnika, ki je gotovo največji sin, ki so jih kdajkoli rodile Ponikve. Zelo zadeta se mi zdi na nagrobni plošči dvojna oznaka njegovega življenja: BIL JE GOREČ DUHOVNIK in ZAVEDEN SLOVENEC. Kljub temu da se je ukvarjal društvenimi in družbenimi vprašanji, ni pri tem njegovo duhovniško delo nič trpelo. Obratno. Ta vprašanja so bila razširjena področja njegovega osnovnega poklica. Da je bil zgleden kaplan in župnik, o tem govorijo petletna poročila na škofijo in rešitve z njene strani na odpošiljatelja. Zgledne pa niso bile samo njegove službe, ampak še bolj zgleden je bil njegov duhovniški poklic. Vseh 51 let duhovniškega življenja je bilo brez vsakega madeža. Na neki podobici je napisal eno samo latinsko besedo: Idone-us! S tem je hotel povedati, da mora sam imeti vse tiste lastnosti, ki so primerne za duhovniško službo. — Bil je tudi zaveden Slovenec. Ob neki priložnosti je s težavo in precej sramežljivo dejal svojemu prijatelju: ,,Če bi umrl, zapišite na grob, da sem bil zaveden Slovenec." Želja mu je bila izpolnjena. Na dnu nagrobne plošče so kratice R. I. P., ki pomenijo Requiescat in pace ali po naše — in to mu tudi mi želimo: Naj počiva v miru! Knjiga o nacističnih grozodejstvih Avstrijski deželni arhiv v Linzu je nedavno izdal knjigo z naslovom „Tötungsanstalt Hartheim" (Zavod za ubijanje Harthmeim), v kateri so na podlagi večletnih raziskav objavili imena in pojasnili usodo okrog 30.000 ljudi, ki so bili med letoma 1940 in 1944 žrtve programov nacional-socialistične evtanazije. Med njimi so bili tudi Slovenci. Zgodovinska obravnava nacističnih usmrtitev duševno bolnih, invalidov, neozdravljivih bolnikov, starostnikov iz domov za ostarele in drugih ljudi, ki so jih nacisti uvrstili v kategorijo „življenja nevrednih", je bila težavna. Načrti za evtanazijo so bili strogo zaupni, morilci pa so sledi za seboj sistematično uničevali. Nacisti so prav tako ponarejali podatke o načinu usmrtitve in mrliške listine. Kot pojasnjuje zgodovinarka Brigitte Kepplinger, so v zgornjeavstrijski dvorec Hartheim na usmrtitev s plinom pripeljali ljudi iz celotne Nemčije, večina žrtev pa je izhajala z območij t.i. Ostmark (Vzhodna ozemlja) - Bavarske, kakor tudi iz Slovenije in Sudetov. Potem, ko so pobili okrog 18.000 varovancev bolnišnic in drugih negovalnih ustanov, so v dvorec pripeljali okrog 12.000 ljudi iz koncentracijskih taborišč in prisilnih delavcev. Presenečenje. Presenečenje premagancev in tudi zmagovalcev. A ko je v zgodnjih jutranjih urah v četrtek, 17. tega meseca senat zavrnil vladni predlog zakona o davku na izvoz soje, lahko rečemo, da se je vsa država oddahnila. Konec je bilo štirimesečne-ga kmečkega upora, nemirov, trenj in sovražnosti. Možnost, da se mir povrne v razburkano družbo, je bil na dosegu roke. Odločil je podpredsednik. Argentinska ustava je v mnogih ozirih posebna. Mesto podpredsednika države je nekam megleno. V normalnih razmerah nima druge funkcije, kot da v parlamentu predseduje zasedanju senatne zbornice. In niti tam ne glasuje. Le če je izid glasovanja izenačen, njegov glas nagne tehtnico. A preden je prišlo do tega, je preteklo kar nekaj vode. Vlada (predsednik peronizma Nestor Kirchner) je pritiskala na neodločene senatorje in v imenu strankarske ali zavezniške lojalnosti zahtevala podporo njenemu osnutku. Kirchner je tudi sklical javno zborovanje (spet ,,v obrambo demokracije"), a ob istočasni manifestaciji kmetov in predvsem srednjega sloja je bilo jasno, da množično prevladuje opozicija. Je bil to vzrok kakemu negativnemu glasu v senatu? Naj bo tako ali drugače, v četrtek ob 4.25 zjutraj je 36 senatorjev glasovalo za, 36 pa proti. Moral je odločiti podpredsednik Julio Cesar Cle-to Cobos. S počasnim, tresočim glasom je napovedal: „Zgodovina me bo sodila. Ne vem kako. In naj mi odpusti, če se zmotim. Moj glas ni pozitiven." Eksplozija veselja na eni, in jeze na drugi strani, je utišala njegove besede. Maščevanje usode. Nihče ni pričakoval tega izida, najmanj pa Nestor Kirchner, ki je dva dni prej v imenu predsednice obljubil, da če glasovanje ne bo pozitivno, bo vlada ukinili polemični dekret 125. In verjetno je bil udarec najbolj boleč. Zakaj? Razmerje med dvojico Kirchner in podpredsednikom je bilo od samega začetka zapleteno. Izbrali so ga za kandidata, ker je predstavljal precej močno skupino radikalnih veljakov, ki so se zavezali s peronizmom. A obljube enakovrednosti v povezavi so se takoj izkazale za jalove. Že na volilnih listah je bil Cobos potisnjen v ozadje. To je sledilo potem na vseh vladnih delovanjih in nastopih. Ko je po začetku kmečke krize zavzel umirjeno držo in iskal srednjo pot, so ga kritizirali. Ko je sklical na posvet guvernerje devetih najbolj prizadetih provinc, je Kirch-nerjev poseg znižal število prisotnih na samo tri. Ko je dejal, da mora vlada „iskati soglasje, ne glasove", so ga napadli in se norčevali iz njega (,,saj v senatu niti ne glasuje"). Ne Cobos, usoda, ki je mnogokrat res hudomušna, se je maščevala za ta prezir, oholost in nasilnost. In vendar - priložnost. Hote ali nehote je Cobos pravzaprav gospe predsednici naredil veliko uslugo. Vladi skoraj ni ostalo drugega, kakor da je polemični dekret ukinila in stvari postavila nazaj na mesec marec, ko se je problem začel. Takoj pa je tudi postalo jasno, da s tem ni prišlo ne do ustavnega preobrata ne do gospodarske katastrofe. Življenje se je umirilo, marsikateri gospodarski sektor si je opomogel, borza je pridobila na vrednosti, povsod so vidni pozitivni znaki. Bo vlada znala izkoristiti to priložnost, da se vrne na pot dialoga? Še ni jasno razvidno. Prvi koraki niso prižigali upanja. Vladni dekret razveljave je bil poln politične jeze, predsednica je govorila o „izdajstvu" in šest višjih funkcionarjev, ki jih je vladi prispeval Cobos, so morali odstopiti na pobudo ministra De Vida. Cobos je sicer jasno povedal, da nikakor ne misli odstopiti, a doslej ni dialoga med njim in vlado. Potem pa je prišlo nekaj pozitivnih odmevov: odstopil je državni sekretar za poljedelstvo in živinorejo Javier de Urquiza. Na njegovo mesto naj bi prišel Carlos Cheppi, ki je polje-deljski strokovnjak in pripadnik modernizacije kmečkega delovanja. Govori pa se tudi, da bo prej ali slej moral zapustiti vladno barko polemični sekretar za notranjo trgovino, Guillermo Moreno, ki je igral kaj klavrno vlogo ves čas kmečke krize. To bi bila odločilna gesta predsednice, ki bi mnogo pripomogla k splošnemu pomirjenju. Konec praznovanja? Vlada napoveduje tudi še nekaj drugih ukrepov, ki so povezani s potekom gospodarstva. Zboljšali bodo davčno stanje delavcev in uslužbencev, verjetno bo nekaj priboljška za upokojence, a istočasno se bodo podražile javne storitve (plin, elektrika, transport), ker vladni prispevki (subsidios) presegajo že vse meje in z odpravo dodatnega davka na izvoz ne bo novih sredstev. To je bilo sicer predvideno že za prve letošnje mesece, a je kmečka kriza ukrepe preprečila. Zanimivo pa je, da je te dni vlada znova prevzela (podržavila) domačo letalsko družbo Aerolineas Argentinas. Ta se je nahajala skoraj na smrtni postelji. Vlada obljublja, da jo bo spravila v intenzivno nego, jo pozdravila in nato ponovno privati-zirala. A podobne obljube smo slišali tudi v primeru pošte, ki pa je še vedno v državnih rokah. SLOVENCI V ARGENTINI Alojzijeva proslava slovenskih šol V nedeljo 2. julija je bilo pravo jesensko deževno vreme. A k sreči je imela vsaka šola kakšno pomembno nalogo, sicer morda ne bi bilo toliko udeležbe. Ze pri maši nas je presenetila Prešernova šola. Moram pohvaliti navdušeno petje otrok in pripravo pesmi z glasbili. Kako lepo nas je pozdravil g. Dane Vrečar in predstavil duhovnika, ki sta somaševala: gospoda Lada Jesetiča iz Velikih Lašč in gospoda Marjana Bečana iz Nemčije. Lepo je bilo vodenje maše, ki ga je imela na skrbi šola Abc po slovensko. Res so se potrudili, da so otroci tudi prošnje lepo brali. Kar korajžno tako naprej! Po maši nas je šolska referentka Zedinjene Slovenije, gdč Ani Klemen povabila, naj se zberemo pred spomenikom na dvorišču Slovenske hiše. To je spomenik junakom, ki so dali življenje, da mi lahko živimo in delujemo kot slovenska skupnost. Dva učenca Balantičeve šole v narodni noši (Milena Zupanc ter Avgustin Rovan) sta pred spomenik položila slovenski šopek, otroci višjih razredov so pa recitirali v ubrani harmoniji Balantičevo ,,Sen o vrnitvi". Potem smo kar hitro zasedli vse prostore dvorane škofa Rožmana in čakali na pričetek odrske predstave „V kraljestvu pravljic" v izvedbi Slomškove šole. Gdč. Ani Klemen je pozdravila vse navzoče, med njimi predsednico Zedinjene Slovenije gospo Alenko Jenko Godec in ravnateljico srednješolskega tečaja prof. Nedo Vesel Dolenc ter oba gosta duhovnika. Zastor se je odprl in glas (Claudio Selan) nas je popeljal v svet pravljic. Na odru je stal zbor otrok, ki so z navdušenjem peli in nam odprli knjigo najlepših domišljij. Ob vsaki pravljici, je vila (Klara Aguilar) „začarala" posamezno skupino in ta je na zelo originalen način spremenila sceno. To so dosegli s porisanimi plašči in pobarvanim blagom na palicah. Zapeli in uprizorili so pesmi Disneyjevih pravljic. Predstavitev je bila zelo zahtevna in je bilo potrebno veliko dela v prevajanju besedila, izdelavi oblek, ter učenju pesmi in igranja. Pravljice so istočasno peli in uprizorili. Prva je bila ,,Ariela" (Magdalena Rode in Nadja Jakoš). Tukaj smo lahko zopet spoznali, kako otroci rastejo, saj ni dolgo ko smo videli to igro, pa so otroci tako spremenili glasove in tudi postave. Pri sledeči pesmi, ,,Na dnu morja", pa so nastopile ljubke morske živalce (Majda Godec, Viktorija Kastelic, Katja Kavčič, Katja Malovrh, Michela Osterc, Lucijana Petkovšek in Diana Smole) Sledilo je ,,Prija-tjeljstvo" (Klara ©malc in Marjana Štrfiček). Ta pesem je pokazala nežnost in pravi smisel prijateljstva. ,,Vesele nogi-ce" je bila nasled- nja. Nastopili so lepi pingvinčki z učiteljico (učiteljica: Paula Jakoš, Glori-ja: Tatjana Brula; Irina: Irina P o d r ž a j ; Klara: Klara M a z i e r e s . Pingvinčki: Tomaž Brula, Nikolaj Delgado, Natalija Disa-bato, Martin Godec, Nikolaj Gonzalez Kukc, Simon Javoršek, Jana Kastelic, Maksimilian Kočar, Mikaela Mehle, Sol Roa, Aleksander Rode, Peter Štrfiček in Viktorija Venti). Najmlajši so nas zopet razveselili in nam pokazali, da tudi oni znajo nastopati. Nato je prišel na vrsto Tarzan z gorilo (Roman Hribar in Zofija Bokalič), ki mu je prav lepo pela ,,V mojem srcu boš". Na vrsti sta bila potem Aladin in Jasmina (Martin Marolt in Cecilija Petkov-šek). S kakšno sigurnostjo mu je pela ,,Prelep nov svet", in dokazala, da je zaljubljena vanj. Levji kralj je bila izredna točka, saj so vsi trije zelo dobro igrali vloge, Pumba je pa bil res nekaj posebnega. To je bila vloga prav zanj, tako spontano in naravno, da smo uživali ob njem (Matjaž Kočar, Tomaž Rode in Matija Brula). Naslednja pravljica je bila ,,Lepotica in zver" (Natalija Podržaj in Miha Podržaj). Kako lepo je gledala zver; imela sem občutek, da sta plesala petnajstletni valček. Nazadnje pa še Sneguljčica (Mikaela Boka ič), ki je bila sama milina. Palčki so bili prisrčni: njihova hoja in njihovi gibi so bili dobro zadeti (Veronika Brula, Andrej Ko-kalj, Marko Kokalj, Cintija Pregelj, Martin Rode, Martin Seljak in Alenka Štrfiček). Skupno so zapeli še tri pesmi izven teh pravljic in sicer ,,Bibidi babidi bu", ,,Divji zahod" in „Življenja pot". Omenimo še, da so zbor sestavljali sledeči otroci: Marko Cepeda, Abril Escallier, Avgust Escallier, Erika Ferreira, Luka Ferreira, Valerija Ferreira, Matjaž Godec, Martin Hribar, Nadja Hribar, Andrej Jakoš, Tomaž Jakoš, Viktorija Jakoš, Nikolaj Kastelic, Andrej Kavčič, Matej Kavčič, Tomaž Kokalj, Marko Koželnik, Martina Koželnik, Tomaž Lenarčič, Marko Loboda, Martin Loboda, Avguštin Lucas, Nikolaj Malalan, Tomaž Marolt, Magdalena Mazie-res, Martin Miklavc, Tatjana Miklavc, Viktorija Miklavc, Lara Petkovšek, Adriana Pregelj, Aleksander Pregelj, Erika Pregelj, Kristijan Pregelj, Lučka Pregelj, Martin Pregelj, Nikolaj Pregelj, Saši Selan, Tomaž Selan, Matjaž Smole, Natalija Smole, Pavel Smole, Aleksander Stocca, Nikanor Zakrajšek, Maksimilian Znidaršič in Sebastijan Znidaršič. Res lepa predstava, za katero so se v imenu vseh zahvalili voditeljici Slomškove šole Mateji Hribar, Marcelu Brulu za vso vodstvo in zamisel ter Andrejki Vombergar Štrfiček za rezijo. Nato se je voditeljica šole zahvalila vsem, ki so pripomogli k predstavi. Poleg že omenjenih tudi Marta Selan Brula za glasbo, Anka Smole Kokalj, Marcelo Brula in mamice šole za obleke, ter Maria Sole-dad Gonzalez za plese; in še scena (Andrea Brula), odrske slike na blagu (Ana Miklavc), odrski tehniki Jože Lenarčič, Karel Pregelj in Aleksander Kastelic; maskiranje Veronika in Danica Malovrh, frizure Gabriela Malovrh, luči in zvok Dani Cestnik, Aleks Šuc, Tomaž Kinkelj, oblikovanje programa Erika Indihar. Pomoč na odru: Ana Beltran Aguilar, Štefi Bokalič, Marjana Jakoš, Anka Smole Kokalj, Marjana Oblak, Lucijana Hribar Podržaj, Cecilija Pregelj, Lucijana Seljak. Za besedila v slovenščini so poskrbeli Lucijana Hribar Podržaj, Andrejka Vombergar, Štrfiček, Marcelo Brula, Marjana Poz-nič Mazieres, Jure Vombergar, Tone Rode in Kristina Kremžar Rode. In končno staršem šole in otrokom ki so hodili na vaje in tako lepo se učili. Tako smo preživeli lep popoldan in ko smo šli iz dvorane že ni bilo več dežja. Vse se lahko spremeni v dobro in lepo, če damo dobro voljo in ljubezen do tega kar je naše. Čestitamo vsem. Voditeljicam šole ki vse to organizirajo, da imamo lahko lepe prireditve in da vse teče po traku: najlepša hvala! Maruča SAN JUSTO Kaj pa v Našem domu V Našem domu že tri mesece deluje novi odbor, ki je bil izvoljen v nedeljo, 13. aprila 2008 na občnem zboru. Takrat je pozdravila člane dotedanja predsednica Mici Malavašič Casullo. Sledila so poročila vseh organizaciji, ki delujejo v okviru Doma. Ob smrti Anice Indihar, ki je bila botrica ND, so člani predlagali novo botrico, desetletno predsednico Mici Malavašič Casullo, ki je s ponosom sprejela imenovanje. Po zboru je sledilo kosilo izpod rok neutrudnih članic krajevne ZSMŽ, ki so tudi sodelovale pri programu s petjem in recitacijami. Na prvi redni seji so izvoljeni člani sestavili sledeči odbor: predsednik, Karel Groznik; podpredsednica Mici Malavašič Casullo; tajnica, ^Tatjana Modic Kržišnik; blagajnik, Franci Štrubelj s pomočjo Andreja Drenika; kulturna referentka, Mirjam Oblak; gospodar Stanko Jelen. V širši odbor so vstopili: Ivana Tekavec, Evgen Urbančič, Lovrenc Tomaževič, Rok Miklič, Marjan Grilj, Martin Selan, Marko Trpin in Dani Zupanc. POZDRAVLJENI, G. PELIKAN! V sredo 4. junija je bil med nami državni sekretar vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu g. Zorko Pelikan. Med obiskom v večernih urah je lahko videl nekatere dejavnosti, ki se razvijajo na ,,navaden dan" v Domu. Prišel je točno ob 19. uri v spremstvu veleposlanika prof. Avguština Vivoda. V spodnjih prostorih, se je srečal s folklorno skupino Mladika, ki jo vodi prof. Mirjam Mehle Javoršek. Skupina je predstavila svoje delovanje s projekcijo slik in je v spomin izročila pladenj z osebnim posvetilom in narisanim grbom Mladike. Nato so ga sprejele članice pevskega zbora ZSMZ, pod vodstvom Anice Mehle in mu podarile slovensko narodno. Mladi so se tudi predstavili in opisali delovanje v Domu. Ravno ob sredah pa se je trenirala skupina v odbojki s prof. Juretom Urbančičem. Iz dvorišča se je gost pomaknil kar do tretjega nadstropja, v ,,pevsko sobo" kjer je Mešani pevski zbor imel svojo redno vajo s pevovodkinjo Andrejko Selan Vombergar. In zopet je na argentinski zemlji zaslišal slovensko pesem ^ Predsednik Našega doma prof. Karel Groznik je državnega sekretarja povabil v pisarno, da bi podpisal spominsko knjigo. Iz kuhinje pa je uhajal prijeten vonj. Večerja je bila že pripravljena. Pridružili so se še Irena Urbančič Poglajen kot voditeljica Balantičeve šole ter Stanko Jelen in Marija Zupanc Urbančič za skupino mladcev in mladenk. Obisk se je zavlekel, med pogovorom in prijetnim počutjem do prvih ur naslednjega dne. SLOVENSKI OKTET V Slovenskem domu San Martin in po Argentini in Urugvaju V prihodnjih dneh se bo mudil med nami slavni Slovenski oktet. Nastal je na pobudo slovenskih izseljencev v Združenih državah, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi s pesmijo „iz starega kraja". Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani dne 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček in Gašper Dermota, Marij Kogoj in Božo Grošelj, Roman Petrovčič in Tone Kozlevčar ter Tone Petrovčič in Artur Šulc - in njihov prvi umetniški vodja Janez Bole - so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture. V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo ponesel na vseh pet celin sveta z ljubeznijo in predanostjo. Skozi oktetove vrste je šlo preko štirideset pevcev in vsi so enako čutili veliko moralno odgovornost v odnosu do imena, ki so ga zastopali, in velik ponos, ki ga je oblikoval občutek pripadnosti Slovenskemu oktetu. V sedanji zasedbi oktet sestavljajo: Andrej Ropas, Vladimir Čadež - 1. tenor; Janez Triler, Rajko Meserko - 2. tenor; Jože Vidic, Primož Dekleva - bariton; ter Matej Voje, Janko Volčanšek - bas. Najnovejša zasedba Slovenskega okteta nadaljuje žlahtno tradicijo ansambla in si prizadeva, da bi ohranjala visoko kakovost njegovega petja in veliko priljubljenost med širokimi ljudskimi množicami, ki ljubijo slovensko pesem in ubrano petje nasploh. Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet. Umetniško vodstvo ansambla je v letu 2000 prevzel dr. Mirko Cuderman, dirigent in muzikolog, ki je po končani teološki fakulteti v Ljubljani študiral na Dunaju na Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost ter na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1960 tudi doktoriral. Po vrnitvi v Ljubljano je deloval na raznih vrhunskih glasbenih ustanovah. Leta 1968 je ustanovil Consortium musicum. V osemdesetih letih je sprejel mesto dirigenta Komornega zbora RTV Slovenija. V tem obdobju je postal tudi predavatelj za zborovsko literaturo, izvajalsko prakso in dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj. Slovenski oktet je po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, doma v Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji imel več kot 5000 samostojnih koncertov, posnel zavidljivo število gramofonskih in laserskih plošč ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta 1957 je prejel Prešernovo Eft rt J Ml* f ^ nagrado, leta 1964 pa nagrado Prešernovega sklada, leta 1966 je prejel Red zaslug za narod, leta 1 996 pa Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Tako se bo letos oktet oglasil tudi pri nas s turnejo po Argentini in Urugvaju. Začel jo bo s koncertom pri tradicionalnem kulturnem večeru ,,Ob Tartu barv VI" v slovenskem domu v San Martinu 9. avgusta ob 21. uri. Vemo, da bo nepozaben večer med prijatelji. Medtem, ko pričakujemo njihov prihod, pa jih lahko poslušamo na njihovi spletni strani: www.slovenski-oktet.si/ ŠOLA FRANCETA BALANTIČA Dan slovenske državnosti V soboto, 28. junija se je v Našem domu po končanem pouku zbralo veliko število staršev, starih staršev in prijateljev naše šole. Ob vstopu na dvorišče so nas z obeh balkonov pozdravljale slovenske zastavice. Na steni pa so bili pritrjeni plakati s slikami slovenskih krajev in pokrajin ter pozdravi ,,Vse najboljše Slovenija", „Slovenija moj dom". Pomaknili smo se v spodnje prostore. Na veliki steni je bila pritrjena naša bela, modra in rdeča zastava. Povezavo med posameznimi nastopi je skrbno pripravila gdč. Erika Poglajen. Monika Klarreich je zbrane pozdravila in nagovorila. Po prihodu zastave smo z veselim srcem zapeli slovensko himno. Zatem je pred nas stopila gdč. Sonja Poglajen in nam podala nekaj misli ob prazniku. Na koncu je poudarila: ,,Raste-mo v tej argentinski zemlji, a najlepše njuno vojsko. Pride junak, vendar se prestraši in zbeži. In spet je pod Krimom kot prej mrtvo. Gdč. Danica pa se ni strinjala, da je pod Krimom mrtvo. Takole je zapisala: nam privre slovenska pesem in nas ganejo slovenske melodije. Ohranimo vedno hvaležnost in ljubezen do vseh, ki so nam posredovali bogastvo slovenske besede in petja, ki smo ju že v zibelki slišali. Bodimo ponosni, da smo potomci in živi del slovenskega samostojnega naroda in prosimo Boga, naj varuje slovensko in tudi našo argentinsko zemljo." Učenci 4. razreda so se predstavili z deklamacijo „Domovina se smehlja", ki jo je napisala in naučila ga. Irena Poglajen. Podali so jo ljubko in prepričljivo. Sledila je deklamacija 5. in 6. razreda ,,Kralj Matjaž" Otona Župančiča v pripravi in izvedbi gdč. Danice Malovrh. V prizoru smo videli spečega kralja Matjaža in lepo Alenčico ter vso Stoletja pod Krimom vojska spi, Slovenija v snu si svobode želi ... Narod slovenski Matjaža zbudi, Slovenija danes samostojno stoji! Najstarejši učenci 7. in 8. razreda pa so pod skrbno in odločno roko gdč. Ivane Tekavec izvedli deklamaciji „Domovina" in ,,Zdravljica". Srce objame vso to mladost z ljubeznijo, z upanjem, s ponosom, pa tudi s strahom. Po licu solza polzi. Četrti rod, tu, pod Južnim križem, glasno, prepričljivo, veselo poje: Komu najprej veselo, zdravljico bratje č'mo zapet. Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. Brate vse, kar nas je sinov sloveče matere. Spomnim se Ivana Preglja, ki pravi, ... da je narod kot drevo, za rast vsajeno, a da mu potrebno je eno, pogon iz zemlje v nebo. AGM PERPETUUM JAZZILE Dvakrat zlat na zborovski olimpijadi Slovenska vokalna zasedba, ki je pred kratkim gostovala v Argentini, je v kategorijah jazz in pop petega svetovnega zborovskega tekmovanja, ki je v avstrijskem Gradcu potekal od 9. do 19. julija, osvojila zlati odličji. Mesec dni pred začetkom športne olimpijade na Kitajskem je namreč v Gradcu potekala peta olimpijada pevskih zborov z uradnim naslovom World Choir Games. Na njej je z več kot 600 nastopi sodelovalo 441 zborov iz 93 držav sveta, ki jih v 28 kategorijah ocenjuje 71 žirantov. Svetovnega tekmovanja, ki se iz avstrijskega Gradca čez dve leti seli v kitajski Shaoxing, se je letos udeležila tudi slovenska vokalna zasedba Perpetuum Jazzile. Pod taktirko Tomaža Kozlevčarja je izredno uspešno nastopila v kategoriji jazzovske in v kategoriji popularne glasbe. Perpetuum Jazzile je v jazz kategoriji za izvedbo vokalnih priredb skladb Antonia Carlosa Jobima, Luiza Bonfaja in Mojmirja Sepeta osvojil zlato odličje in tretje mesto po osvojenih točkah. V kategoriji popularne glasbe pa je za izvedbo skladb Tomaža Kozlevčarja, Stevieja Wonderja, bratov Gibb in Juana Calderona prejel zlato medaljo in 6. mesto po točkovanju. Naslov svetovnega šampiona je v obeh omenjenih kategorijah osvojil indonezijski zbor Elfa's Singers. Perpetuum Jazzile se po vrnitvi domov že začenja intenzivno pripravljati na veliki koncert ,,Vokal Xtrava-ganzza" v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bo 11. in 12. oktobra na koncertnem odru premierno gostil privlačno brazilsko a cappella skupino BR6 iz Rio de Janeira. SRE»ANJE SLOVENSKIH FOLKLORNIH SKUPIN V Argentini plešemo po naše! Folklorna skupina MLADIKA pripravlja slavje, s katerim bi rada zaznamovala svojo peto obletnico delovanja. Jubilej bo počastila s priložnostnim kulturnim programom ter z družabnim srečanjem Slovenskih folklornih skupin, v nedeljo 27. julija ob 19. uri v Našem domu San Justo. Mladika se bo predstavila v svojih treh starostnih skupinah. Poleg nje pa bodo večer popestrili s svojim obiskom še folklorna skupina Maribor iz Carapachaya, folklorna skupina Pristava, ter folklorna skupina mladih iz Lanusa. Prikazali nam bodo plesno izročilo Prekmurja, Dolenjske, Gorenjske, Ljubljanskega predmestja, Bele Krajine, Razkrižja, Štajerske in Rezije. Na stojnicah v Našem domu bodo tudi razstavljali ročna dela: sestre Bogataj, Marjan Grum, Ani Klemen, Tončka Koželnik Malalan, Marija Krajnik Štrubelj, Anica Mehle, Alenka Smole Bokalič, Anka Smole Kokalj, Irena Smrdelj, RAST 38, Regina Truden Leber, Božo Urbančič, Monika Vitrih Koželnik, Miri Zakrajšek, Alenka Zupanc Urbančič, Anica Zupanc Zakrajšek. Vsi ste prijazno vabljeni k lepemu večeru z raznovrstnimi plesi in umetninami, da v prijateljskem vzdušju s slovensko glasbo razveselite vaše srce. Podarili bi Vam radi lep večer! Obiščite nas! G. JOŽE RAZMIŠLJA Božji otroci To smo na nek način vsi ljudje, ne glede na starost, na poklic, na socialni položaj, na barvo kože, las in oči, na politično usmeritev, itd. Kristjani smo še na poseben način božji otroci, ker nas je kot take Oče sprejel v krstu, kot posinovljene božje otroke. Biti božji otrok je največja čast za človeka. Vsi naslovi, odlikovanja in visoke službe so minljive, časne in kratkotrajne. Biti božji otrok pa je odličje večnega pomena. Bog nam je dal to stanje. Njegova podlaga je prijateljstvo. Jezus sam je dejal svojim apostolom: Ne imenujem vas več služabnike, ki ne vedo, kaj dela njihov gospod, ampak svoje prijatelje. Tako Bog gleda na človeka in na dobrega kristjana, ki ni samo v besedi, ampak in predvsem v dejanju. Ponosni bodimo in z življenjem dokazujmo, da smo božji otroci. Bog nam je dal življenje s sodelovanjem naših staršev. Zato je On sam naš pravi oče. Boga imamo za očeta. Morda smo včasih podobni izgubljenemu sinu, a On je naš oče in nas ob povratku ponovno sprejme v svojo družino. Ne pozabimo pa, da imamo kot božji otroci tudi Marijo kot našo Mater. Ona je sicer božja Mati, mati božjega Sina in prav zato še naša nebeška mati. Še bolj je to postala, ko ji je Jezus s križa rekel: Glej, tvoj sin. Ona nas varuje, za nas prosi in nam pom^aga. To izkušnjo imamo vsi. In ne samo enkrat. Če imamo Boga za očeta in Marijo za našo nebeško mater, smo mi kot božji otroci med seboj vsi bratje in sestre. To pokažimo v resnici. Niso to samo lepe besede, ki ne rodijo lepih sadov. Noben položaj ni tako velik in pomemben, kot je ta, da smo božji otroci ter bratje in sestre med seboj. Tako bodimo drug do drugega in si kot taki pomagajmo, da vztrajamo do konca. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI O PLAČAH V Sloveniji so se maja povprečne mesečne plače v primerjavi z mesecem prej zvišale, in sicer tako bruto kot neto plače za 0,4 odstotka. Povprečna neto plača na zaposleno osebo je peti letošnji mesec znašala 882,94 evra, bruto plača pa 1360,20 evra, je sporočil državni statistični urad. BREZPOSELNOST SE REDNO NIŽA V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti maja v primerjavi z aprilom znižala za 0,1 odstotne^ točke na 6,5 odstotka, je sporočil državni statistični urad. Že peti mesec zapored narašča število aktivnih prebivalcev, ki se je maja v mesečni primerjavi zvišalo za 0,2 odstotka na 940.780. IZKOPAVANJA NA ŽELEZNISKI POSTAJI Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je končal arheološka izkopavanja na območju novega potniškega centra Emonika. Na 6.335 m2 je bilo odkritih in dokumentiranih 431 antičnih grobov ter nekaj novodobnih jam, jarkov in zidov, uporabljenih v zvezi z delovanjem železnice. SLOVENSKA VOJNA LADJA Minister za obrambo Karl Erjavec je povedal, da je podpisal pogodbo o zaprtju klirinškega dolga z večnamensko ladjo Svetljak. Petdesetmetrska ladja bo priplula iz Rusije za 35 milijonov evrov, potrebnih pa bo še pet milijonov, da bo služila namenom slovenske mornarice. OGLEDALCE, OGLEDALCE ... Za naziv najlepše urejenih evropskih mest in krajev Entente Florale Europe 2008 se iz Slovenije potegujeta Rogaška Slatina v kategoriji mesto ter Medana v kategoriji manjši kraj - vas. Razglasitev rezultatov ocenjevanja bo 19. septembra v Splitu. FARAONI ODHAJAJO V BUDIMPESTO Razstavo Faraonska renesansa, ki je bila od 4. marca odprta v Galeriji Cankarjevega doma, si je ogledalo okoli 30.000 obiskovalcev. Gre za najbolje obiskano razstavo, ki je bila kdaj organizirana v CD, je izjavila koordinatorka razstave Agni Prijatelj. Razstava se seli v Budimpešto. ITALIJANI (SE VEDNO) ODKRIVAJO SLOVENIJO Osrednji italijanski finančni dnevnik Il Sole 24 Ore je slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju posvetil skoraj celo drugo stran svoje nedeljske priloge. V članku časnikarka Cristina Battocletti obnavlja pogovor s pisateljem o današnji Sloveniji, o percepciji EZ na Balkanu in o bivši Jugoslaviji, je sporočila prevajalka Veronika Brecelj. PO SVETU KOSOVO - ZDA Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši sprejel kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja in premiera Hashima Thacija, ki sta že preteklo sredo prispela na prvi uradni obisk ZDA, odkar je Kosovo 17. februarja postalo neodvisna država. Thaci je ob razglasitvi neodvisnosti napovedal, da bo Kosovo kmalu priznalo najmanj sto držav, kar se doslej še ni zgodilo. Priznalo ga je okoli 43 držav, od tega le 20 članic Evropske unije. Uradni obisk Sejdiuja in Thacija ima velik simboličen pomen, ki pri Srbih ni naletel na odobravanje. Sejdiu in Thaci sta se sicer v petek 18. t. m. že sestala z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice in obrambnim ministrom Robertom Gatesom, ki ju je sprejel z vsemi vojaškimi častmi. BOGATENJE URANA Najnovejši pogovori o iranskem jedrskem programu kljub prisotnosti ZDA niso prinesli konkretnih rezultatov. Kot je po koncu sobotnega srečanja z glavnim iranskim jedrskim pogajalcem Saedom Džalilijem v Ženevi povedal zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana, Iran še vedno ni dal jasnega odgovora na najnovejšo ponudbo šesterice. Na pogajanjih sicer sodelujejo še Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija, ki že dve leti poskušajo prepričati Teheran, da se v zameno za paket gospodarskih in diplomatskih spodbud odpove spornemu bogatenju urana. ZdA so doslej udeležbo na pogovorih pogojevale z iransko prekinitvijo bogatenja urana. OSEBNE NOVICE DUHOVNI SVETNIK KAREL SKULJ UMRL Tik predno je šla ta številka Svobodne Slovenije v stroj, smo dobili iz San Martina obvestilo, da je v torek zvečer nenadoma umrl župnik, zlatomašnik in duhovni svetnik Karel Škulj, goreč duhovnik, javni delavec in dušni pastir Slovencev v San Martinu. N. p. v m.! SLOVENCI V ARGENTINI Prekmurske koline Naši zavedeni Prekmurci so zopet povabili slovenske rojake na svoje tradicionalne koline. Tako Prekmursko društvo v Lanusu kakor tudi društvo ,,Slovenija" v Bernalu sta imeli v zadnjem času lepa družabna sestanka, na katere je prišlo veliko zavedenih slovenskih Prekmurcev, pa tudi rojakov iz drugih slovenskih naselij. Gostom so postregli s pristnimi prekmurskimi krvavicami, pečenicami, pečenko, kislim zeljem in kislo repo, tako, da je imel človek občutek, da se nahaja tam nekje v sončnem Prekmur-ju. ... 5 letnica obstoja Kegljaškega kluba na Pristavi -Moron Meseca avgusta leta 1953 so ustanovili gg. Sedej Alojzij, Lesar Janez, Kogovšek Franc, Petelin Albin in Klemenčič Ivan kegljaški klub, ki je dobil svoj prostor na Pristavi v Moronu. V kratkem času je pristopilo precej prijateljev lepega in zdravega športa kot klubovi člani. Danes klub šteje 52 rednih članov in precej prijateljev. Klubovo kegljišče je pokrito in služi ob raznih prireditvah kot prostor za točenje pijač. ... Osebne novice Družinska sreča. V družini g. Gabriela Prešerna in njegove žene g. Marije roj. Tomaževič, v Ramos Mejia se je rodil sinček. Tomi Rant, sin Pavleta in Miriam, roj. Peršuh, je na praznik karmelske Matere božje dobil bratca Danija. Iskrene čestitke! VILLA HERMOSA Poročilo o slovenskem tečaju Od 10. maja se pouk vrši vsako soboto od 13.30 do 15. ure pri Zorčevih. Tečaj obiskujejo večinoma otroci iz bližnje okolice. Smernice tečaja so predvsem obogatitev slovenskega jezika in spoznavanje slovenske tradicije s pomočjo slovenske otroške literature, petja in igranja. Pri izvajanju programa se upoštevajo tudi učne enote, ki jih otroci spoznavajo v argentinskih šolah, z adaptacijo na slovenske razmere. Tečaj obiskujejo: Janežič Andrej, France in Jožica; Leber Irena,^ Rudi in Gabrijelca; Obržan Marjan; Skale Jožko; Šabec Anica; Vidic Stanko; Zihrl Jože in Peter; Zorc Janez in Marija. Skupaj 14 otrok. Vodi gdč. učiteljica Vera Ašič. Verouka še ni. ROSARIO Dne 22. julija t. l. nas je obiskal g. direktor Anton Orehar. Za Slovence je imel mašo v cerkvi Ntra. Senora de la Consolata. Ob tej priložnosti je bila tudi poroka dveh primorskih rojakov g. Franca Laharnarja iz Caserosa in gdč. Ivanke Vidmar iz Rosaria. ... Svobodna Slovenija, 24. julija 1958 - št. 30 RESUMEN DE ESTA EDICION Prosimo popravite V poročilu o prazniku slovenske državnosti, ki smo ga objavili v št. 26-27, na strani 4, se je vrinila neljuba napaka. V napovedi o prejemnikih priznanj Zedinje-ne Slovenije (tretja kolona zgoraj) se mora pravilno glasiti: ,,Jernej Štefe, Jože Čampa in Tone Mizerit". Prosimo, da popravite; prizadetim pa se oproščamo. Uredništvo VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 23. julija 2008 1 EVRO 239,6 SIT 1 EVRO 1,59 US dolar 1 EVRO 1,59 KAD dolar 1 EVRO 4,89 ARG peso ESTABILIDAD GUBERNAMENTAL En la ultima reunion de la coalicion que gobierna en Eslovenia el pasado 18 de julio, el primer ministro Janez Janša considero el encuentro como un hecho historico. Segun sus palabras, sera la primera vez en la historia de la Eslovenia independiente que la coalicion, que formo el gobierno, finalice el mandato con los mismos integrantes. Continuo diciendo que esto se debe a que la coalicion no se dedico a las turbulencias pol^ticas, sino a resolver las claves para el mejor desarrollo de los ciudadanos eslove-nos. (Pag. 1) ELECCIONES PARLAMENTARIAS Se informa a los ciudadanos eslovenos que las eleccio-nes parlamentarias en Eslovenia se realizaran el 21 de septiembre de 2008. Quienes sean ciudadanos y vivan en el extranjero podran consultar el padron electoral hasta el 6 de septiembre del corriente en la embajada de la RS, para efectuar, si fuese necesario, algun cambio. Se podra votar: por correo (recibiran en su domicilio la informacion necesaria para realizar el sufragio); en las oficinas de la embajada de Eslovenia el 21/09 entre las 9 y 17 horas, con el documento de identidad; o, de encontrarse en Eslovenia podran votar all^, si informan del hecho antes del 18/09 a la Comision electoral. Para mas informacion dirigirse a la embajada. Para estas elecciones la Comision nacional electoral ha decidido enviar por correo la papeleta oficial de votacion vac^a (sin el nombre de los candidatos). Los ciudadanos recibiran la informacion sobre los candidatos que se presentan para poder completar el sufragio. La ley tambien permite, en caso de desconocer el nombre pro-pio, explicitar el nombre del partido por el cual se vota. (Pag. 1) UN MUNDO DE CUENTOS Los cursos eslovenos se reunieron el domingo 6 de julio para celebrar la ya tradicional "Alojzijeva proslava". La tarde comenzo con la santa misa concelebrada por los padres Lado Jesetič y Marjan Bečan. En la celebracion eucar^stica participaron activamente el curso Abc po slovensko y los chicos de Prešernova šola. Luego, se realizo una ofrenda floral en el monumento a los heroes ca^dos y los chicos de Balantičeva šola recitaron una poes^a. Despues de un pequeno recreo, siguio el numero "V kraljestvu pravljic" (En el reino de los cuentos) a cargo de todos los alumnos que concurren a Slomškova šola. A lo largo de la presentacion se pudieron escuchar 12 canciones (con texto en esloveno) de cuentos infantiles. Estuvieron en escena: la sirenita con sus amigos del fondo del mar; una nina y una ratoncita que pese a las diferencias descubrieron el sentido de la amistad; un grupo de pequenos pingüinos; Tarzan y la gorila; Alad^n y su bella Jazm^n; el rey leon no puedo estar ausente junto con Timon y Pumba; la Bella y la Bestia bailaron al compas del vals; Blancanieves no olvido a ninguno de los siete enanitos; y por su puesto estuvo el coro de ninos que ante cada cambio de personajes recreo de forma muy original, el escenario de cada cuento. Felicitaciones a todos quienes participaron y ayudaron para que todos pudiesen disfrutar de los cuentos. Y un merecido reconocimiento a los chicos que actuaron con seguridad bajo las directivas de Andrejka Štrfiček y Marcelo Brula. (Pag. 3) FECHA PATRIA El curso de idioma esloveno de San Justo celebro la independencia eslovena el 28 de junio pasado. En el acto escolar los chicos de 4° ano recitaron una poes^a; 5° y 6° represento la leyenda de kralj Matjaž, (un rey justo bondadoso, que duerme junto a sus fieles hombres dentro de la montana Peca; un d^a despertara con su ejercito y gobernara con justicia al pa^s); 7° y 8° ano declamaron dos poes^as, una de ellas fueron estrofas del Himno esloveno. (Pag. 4) ;A AGENDAR! El domingo 27 de julio a las 19 horas en el centro esloveno de San Justo se realizara el Encuentro de grupos folkloricos eslovenos. Participaran en los bailes de diferen-tes regiones de Eslovenia los grupos de Carapachay, Pristava y Lanus, ademas de Mladika. Tambien habra puestos con artesan^as. (Pag. 4) Krst V nedeljo 20. julija sta bili krščeni v cerkvi Ntra. Sra. de Loreto, na Ezeizi, dvojčki Maria Ines in Mar^a Paula Rode. Očka je Martin Rode, mamica pa Mariana Mussini. Isti dan sta praznovali svoj prvi rojstni dan. Srečni družini iskreno čestitamo! SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Edo Škulj, Maruča Zurc Čeč, Pavel Brula, Anica Mehle, Tatjana Modic, Rok Fink, Viktor Leber in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O 11. tViicru» ■\irTh SfiSAL Ml H ft rlMPTi;! vlirh ci^|rnnjth KRSTM«; . ^uIhiIü, Iü. jspuuüjilJH. ub/D. uri -m:. . i .y; PIPJUIH.^ -niLLjjir^n .--.----1........ ...........' ' -U^-.}; '- ■j i-' PCflOVnV [j '^HiudLli^i. n^^rj JiJi^' .oh T. um ^ Mi dvnnni 'i^^Wfltl