I y — rxif—1 ^Ener^tskaagsncijäZiSä^iiijslii.UeStiiiiiKtÄ ^ • _ rC —I ]kl EnerijijHgencyifSauinjska.SaleäkaandKoraStaitepd '— — U3iaM332IIllelenje/Sbienijd Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije ^ . I H T E L L I 0 e u r o p GENT e mm ENERGY sine ergna Glasilo Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško ^^ letnik: 2011 številka: 1 februar 2011 www.kssena.si K Optimizirani sistemi ogrevanja na lesno biomaso Kurjenje lesa kot obnovljivega vira energije je dosegljivo tudi tistim, ki živijo v urbanem okolju in nimajo svojega gozda oziroma lesa, hkrati pa vseeno želijo uporabljati ekološki in cenovno ugoden energent ter doseči visoko raven udobja pri ogrevanju stanovanjskih ali drugih objektov. več na strani 3 Soproizvodnja-PS Skale Obstoječa energetska zakonodaja narekuje, da je pri rekonstrukciji kotlovnic v objektih, večjih od 1.000 m2, za pokrivanje energetskih potreb objekta potrebno preučiti možnost izrabe obnovljivih virov energije ali učinkovite rabe energije. Med slednje sodi tudi soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE). več na strani 6 Bioplinske elektrarne in raba toplotne energije Na kmetijah, ki v teh kriznih časih, ko so odkupne cene osnovnih pridelkov zelo nizke, težko shajajo, si bo treba omisliti načine, kako pridelkom ustvariti dodano vrednost in izboljšati učinkovitost gospodarjenja. več na strani 8 Ogrevanje malo drugače Električne grelnike delimo na konvekcijske in sevalne. Med sevalne grelnike spadajo tudi infrardeči stenski paneli. Kon-vekcijski grelniki za svoje delovanje uporabljajo prisilni pretok zraka (ventilator), medtem ko sevalni grelniki predmete v svojem dosegu neposredno ogrevajo. več na strani 10 Obnovljivi viri energije Učinkovita raba energije Skok v zgodovino Učinkovita gradnja Arhiv dogodkov Primeri dobrih praks Nepovratna sredstva Promet Boštjan Krajnc, direktor KSSENA Uvodnik: Ogrevanje Okolje Energija in ekonomija Napovednik Zakonodaja V tehniki je toplota definirana kot energija, ki pri stiku dveh teles prehaja s telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo temperaturo in teče toliko časa, dokler se temperaturi teles ne izenačita. Zima je lahko zelo lep letni čas, ki pa ima to neprijetno lastnost, da so temperature pogosto zelo nizke. Rahlo poenostavljeno to pomeni, da človek pozimi oddaja svojo lastno toploto okolici. V naših bivalnih prostorih pa z različnimi načini ogrevanja dosegamo, da ne prihaja do bistvenih izmenjav toplote z okolico, kar lahko imenujemo tudi toplotno ugodje. Ogrevanje bivalnih prostorov je pomemben vir rabe energije, pri katerem poleg cene pomembno vlogo igrata tudi udobje in zanesljivost dovajanja toplote. Danes je na voljo veliko tehnično bolj ali manj zahtevnih ogrevalnih sistemov, ki pa vsi stremijo (oz. naj bi) k povečanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju stroškov. Pri številnih gradnjah stanovanjskih zgradb z več etažami, mnogimi bivalnimi enotami ter velikimi površinami je pomembna izvedba etažnega ogrevanja in regulacije. Ker Kazalo postajajo računi za toplotno energijo vse večji, je regulacija zelo pomembna tudi za rabo posamezne stanovanjske enote. Še tako sodobna izvedba kotla za centralno ogrevanje in debela toplotna izolacija ne moreta doseči pravih učinkov, če toplote za ogrevanje ne moremo prilagoditi trenutnim potrebam. Predvsem pa je pri odločitvi o načinu ogrevanja pomembno, da je le-ta optimalno načrtovan in prilagojen dejanskim potrebam. Pri izbiri kotla je zelo pomembno, da so toplotne izgube zaradi pripravljenosti kotla za obratovanje čim manjše. Naprave za proizvodnjo toplote delujejo v sila spremenljivih pogojih, zato je odločitev o vrsti kotla le na podlagi izkoristka naprave, ki ga prikazujejo proizvajalci, lahko zelo zavajajoča. Stari ogrevalni sistemi (predvsem zastareli kotli) lahko imajo zelo nizke izkoristke, novi kotli pa dosegajo največje izkoristke pri svojem optimalnem delovanju, torej pri nazivni moči. Različne študije so pokazale, da je raba toplote najbolj odvisna od toplotne izolacije na ovoju zgradbe. Tudi drugi dejavniki (npr. stopnja prezračevanja, stavbno pohištvo ipd.) lahko imajo močan vpliv. Predvsem pa je zelo pomembno, da je načrtovanje ogrevalnega sistema prilagojeno vsem predhodnim spremembam, kar še posebej velja za rekonstrukcije stanovanjskih zgradb. Pogosto se namreč dogaja, da v zgradbi najprej zamenjajo star in dotrajan kotel z novim, šele nato pa poskrbijo tudi za zamenjavo stavbnega pohištva in izboljšanje izolacije ovoja zgradbe. Z navedenimi ukrepi se zmanjša dejanska potreba po toplotni energiji in kotel ne deluje s svojo nazivno močjo, saj je za nove pogoje predimenzioniran. Tako sta posledici slab izkoristek kotla in večja poraba energenta. Zato je pri izbiri ogrevalnega sistema zelo pomembno, da posamezno zgradbo obravnavamo celovito, saj se le tako lahko izognemo visokim stroškom ogrevanja in neracionalni rabi energentov. Optimizirani sistemi ogrevanja na lesno biomaso 3 Ogrevanje malo drugače 10 Izobraževalne aktivnosti v okviru projekta MOVE 14 Kreativna kampanja za učinkovito rabo energije v zgradbah 5 Euronet 50/50 - četrto srečanje partnerjev v Celju 12 RegCEP, Četrto srečanje 15 Soproizvodnja-PŠ Škale ó Peti usmerjevalni sestanek Cyber Display v Londonu 13 EnergyCity, Aktivnosti v okviru projekta 15 Bioplinske elektrarne in raba toplotne energije 8 Prometheus -srečanje partnerjev v Barceloni 13 Nagradno vprašanje 16 Nagradna igra Sašo Crešnik, Biomasa, d. o. o. Optimizirani sistemi ogrevanja na lesno biomaso Kurjenje lesa kot obnovljivega vira energije je dosegljivo tudi tistim, ki živijo v urbanem okolju in nimajo svojega gozda oziroma lesa, hkrati pa vseeno želijo uporabljati ekološki in cenovno ugoden energent ter doseči visoko raven udobja pri ogrevanju stanovanjskih ali drugih objektov. To omogočajo mikro sistemi pa tudi hkratno ogrevanje več objektov z vgrajenimi toplotnimi postajami preko enega kurišča (tako imenovani daljinski sistemi ogrevanja s primernimi kotli na lesno biomaso nazivnih moči od 100 kW dalje). Delovanje takšnih sistemov je popolnoma avtomatsko, kar omogoča sodobna ogrevalna tehnologija. V Sloveniji že deluje kar nekaj sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in več teh je zasnovalo in izvedlo podjetje Biomasa iz Luč. Podjetje je ogrevalno tehniko proizvajalca Froling iz Avstrije v zadnjem obdobju vgradilo za večje število investitorjev, ki so bodisi posodabljali bodisi na novo zasnovali daljinski sistem ogrevanja. V nekaj primerih pa je podjetje Biomasa, da bi pridobilo pomembne izkušnje na področju načrtovanja, izvedbe in upravljanja daljinskih sistemov ogrevanja, kot investitor nastopilo tudi samo. Podjetje Froling, proizvajalec sodobne ogrevalne tehnike na lesno biomaso, je svoj prvi kotel na lesne sekance z visoko-temperaturnim izgorevanjem izdelalo že leta 1982, leta 1991 pa je podjetje osvojilo prvo nagrado v tekmovanju z inovacijsko tehnologijo izgorevanja preko lambda sonde. V Frolingu svoje sisteme nenehno nadgrajujejo in izboljšujejo in v letu 2004 so prejeli tudi nagrado za najboljšo inovacijo s kotlom Turbomat. Visokotemperaturna, s šamotom obložena izgorevalna komora z vgrajeno podajalno rešetko, v kotlu Turbomat ustvarja optimalne pogoje za izgorevanje vseh vrst lesne biomase. Zato v kotlu ne nastaja balast in optimalno izgorevajo tudi bolj vlažni materiali. Vpihovanje zraka v kotel poteka preko petih zračnih loput, in sicer primarni vpih na lesne sekance ter sekundarni vpih na lesni plin, v primeru, da zraka ni dovolj, pa se vpihuje še terciarni zrak. Poleg tega se z recirkulacijo dimnih plinov v kurišče na dveh mestih preko toplotnih izmenjevalcev povečuje tudi pretok toplote, ne da bi se hkrati povečala količina kisika v kurišču. Takšen način delovanja kotla je izredno učinkovit -tako pri zelo suhih kot tudi pri vlažnih materialih. Z nadzorom temperature kurišča in kisika v dimnih plinih se zagotavlja popolno in hkrati ekološko izgorevanje lesne biomase. Tako pridobljena toplota potuje preko pokončnih toplotnih izmenjevalcev, ki omogočajo samodejno čiščenje ogrevalnih površin, posledično nizke emisije prahu in zelo visok izkoristek. Kotel je izoliran z 10 centimetri izolacije, toploto, ujeto v izolacijski plašč pa je mogoče izkoristiti tudi za hlajenje plašča. Kotel Turbomat odlikuje optimalna regulacijska tehnika, udobje, ki ga ponuja, pa se v ničemer ne razlikuje od oljnih in plinskih kotlov. Vse, od dovajanja in izgorevanja do čiščenja in odpepeljevanja, poteka popolnoma samodejno. Prav zato je kotel Turbomat za vzdrževanje izredno preprost. Podjetje Biomasa je takšne kotle med drugim vgradilo v sisteme daljinskega ogrevanja v Lučah, Solčavi, Mozirju, Postojni in Ribnici. V posameznih sistemih se poleg stanovanjskih zgradb ogrevajo tudi šole, vrtci, trgovski centri, športne dvorane, upravni centri, občinske zgradbe in poslovni prostori. V vseh petih primerih investitor tudi prodaja energijo končnim porabnikom. Kot odličen prikaz prednosti, ki jih prinaša sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, lahko uporabimo sistem v Postojni, kjer je v skupno omrežje pri-klopljenih 36 večstanovanjskih objektov. Dotrajan sistem toplovodnega omrežja ter strojni del kotlovnice, predvsem pa ogrevalna tehnika na kurilno olje s povprečno porabo 400 tisoč l ELKO na leto (kar je enako 4 GWh energetske vrednosti energenta na leto), je zahtevala rekonstrukcijo kotlovnice, ki pa je etažni lastniki sami finančno niso zmogli. Podjetje Biomasa je tako za investitorja izvedlo rekonstrukcijo in posodobitev celotnega sistema daljinskega ogrevanja ter staro tehnologijo nadomestilo z novimi kotli na lesno biomaso primernih moči, vgradilo novo toplovodno V Frolingu svoje sisteme nenehno nadgrajujejo in izboljšujejo in v letu 2004 so prejeli tudi nagrado za najboljšo inovacijo s kotlom Turbomat. Visokotempera-turna, s šamotom obložena izgore-valna komora z vgrajeno poda-jalno rešetko, v kotlu Turbomat ustvarja optimalne pogoje za izgorevanje vseh vrst lesne bio-mase. Zato v kotlu ne nastaja balast in optimalno izgorevajo tudi bolj vlažni materiali. omrežje, ki je zamenjalo starega z izredno visokimi izgubami, poskrbelo pa je tudi za vgradnjo toplovodnih postaj s krmilniki v objekte. Investitor je z etažnimi lastniki ob tem sklenil pogodbo o zakupu kotlovnice, ki jim je jamčila v povprečju 10 % nižji strošek ogrevanja v primerjavi s starim sistemom. Poleg tega lastniki nimajo več stroškov z vzdrževanjem kurilnih naprav in dimnikarskih storitev, energijo pa plačujejo glede na porabo za pretekli mesec. Poraba je po prenovi padla na 2,4 GWh do 2,6 GWh letno. Ob tem velja omeniti, da sodobni sistemi daljinskega ogrevanja ne potrebujejo redno zaposlenih vzdrževalcev, saj delujejo avtomatsko, sistem pa je ob polnem obratovanju potrebno pregledati le enkrat tedensko. Sistem je z nadzornim centrom podjetja povezan preko GSM vmesnika ter s pomočjo inter-netne povezave. Pri tem igra pomembno vlogo tudi ustrezen in odziven servis, ki poskrbi za odpravo morebitnih napak. Odzivnost je seveda še posebej pomembna, če gre za sistem brez dodatnega (rezervnega) kotla. Upravitelj daljinskega sistema ogrevanja ima sicer nad vsemi uporabniki v sistemu daljin- SVETOVANJE, IZVEDBA IN SERVIS SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO IN DOBAVA LESNIH SEKANCEV Krnica 52, 3334 Luče tel.: 03 838 40 86, fax.: 03 838 40 87 gsm: 041 383 383 e-mail: biomasa@siol.net www.biomasa.si ski nadzor, s pomočjo katerega se opravlja tudi popis števcev porabe toplotne energije. Poleg tega sistem omogoča arhiviranje podatkov in nastavljanje parametrov toplotnih postaj uporabnikov in s tem optimizacijo porabe energije pri končnem porabniku, optimizacijo delovanja kotlovnice ter toplovodnega omrežja, hkrati pa se poveča tudi izkoriščenost delovanja kotlov. Za ogrevanje manjših objektov je kot odlična rešitev na voljo tudi kotel na lesne sekance Froling Turbomatic, ki je na voljo do moči 100 kW. Dober primer uspešne uporabe njegovih prednosti je rekonstrukcija skupne kotlovnice dveh večstanovanjskih objektov s po 16 stanovanji v Rečici ob Savinji. Ker so bili kotli v kotlovnici stari 17 let in zato zelo dotrajani, razdelilni sistem s črpalkami pa predimenzioniran in neučinkovit, je rekonstrukcija zajemala vgradnjo kotla Tur-bomatic 100 z vso pripadajočo opremo, izgradnjo skladišča za sekance, hidravlični priklop kotla in rekonstrukcijo celotnega razdelilnega sistema s hidravličnim balansiranjem. Naprava Turbomatic je kljub visokim tehnološkim zmožnostim grajena zelo preprosto in jo froling L TOPLOTA IZ LESA ^^ BIO MASA1 NAZAJ KNAHAVIZMOČjOTEmOLOGIjE je lahko vzdrževati, prav tako pa je tudi v tem primeru delovanje popolnoma samodejno - od dovajanja sekancev, vžiga, čiščenja, nadzora prisilnega vleka do odpepeljevanja. Letna poraba kurilnega olja v kotlovnici je pred rekonstrukcijo znašala 20 tisoč l ELKO, kar je pomenilo slabih 14 tisoč evrov letno. K temu strošku je potrebno prišteti še precej visok strošek električne energije, saj so bile črpalke predimenzionirane in potratne. Zaradi visokega izkoristka kotla Fröling Turbomatic je znašala predvidena letna poraba po rekonstrukciji med 250 in 300 prostornih metrov sekancev, kar pomeni 5 tisoč evrov letnega stroška za energent (z vključenim DDV). Na letni osnovi to predstavlja kar 9 tisoč evrov ali 64 % nižji strošek ogrevanja. Odločitev etažnih lastnikov za ogrevanje s sodobnim kotlom na lesno biomaso Fröling je bila tako relativno enostavna, saj se investicija predvidoma povrne že v petih letih. Kotel s pomočjo 6.600 litrov velikih akumulatorjev toplote obratuje od 10 do 16 ur dnevno, krmiljenje pa poteka preko vremensko vodene regulacije, ki glede na željo stanovalcev preko dneva vzdržuje temperaturo med 22°C in 24°C, ponoči pa sistem deluje v tako imenovanem reduciranem načinu. Zaradi optimizacije črpalk je kompletna mesečna poraba elektrike v kotlovnici 370 kWh, kar znaša mesečno 30 evrov. Glede na številne izkušnje s področja načrtovanja, izgradnje in upravljanja daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso podjetje Biomasa že načrtuje številne nove projekte, ki bodo udoben, ekonomičen, predvsem pa ekološki način ogrevanja pripeljali v območja, kjer to do sedaj ni bilo mogoče. Stare rešitve ogrevanja zamenjujejo nove, ekološke tehnologije, pri tem pa ostaja naša prioriteta, da naravo ohranjamo takšno, kot nam je bila podarjena. energycities WHERE ACTION & VISION MEET The European association of local authorities inventing their energy future 25.01.2011 Kreativna kampanja za učinkovito rabo energije v zgradbah Evropsko tekmovanje "TOVVARDS CLASS A" 2011 Ali ste v Vaši občini že začeli z označevanjem zgradb z Display® Energetskimi Certifikati? Ali Vam je na ta način uspelo izboljšati ozaveščenost o energetski učinkovitosti? Če Vam je to uspelo Vas Energy Cities v okviru kampanje Display® Campaign vabi, da se prijavite na tekmovanje »Proti razredu A« (Towards Class A) za leto 2011. Kampanja »Proti razredu A« poskuša motivirati lokalne oblasti, da predstavijo svoje kreativne in inovativne aktivnosti, ki vključujejo tako uporabnike zgradb kot tudi njihove upravljavce. Najizvirnejše komunikacijske aktivnosti, bodo nagrajene v okviru tekmovanja »Proti razredu A«. Prijavijo se lahko vse lokalne skupnosti, ki na kakršen koli način prispevajo k večji ozaveščenosti občanov na področju OVE in URE. Rok za prijavo na tekmovanje je 22. 03.2011. Šest najboljših finalistov bo povabljeno k osebni predstavitvi kampanje pred mednarodno žirijo 12.04.2011 v Bruslju. Formalna podelitev nagrade bo potekala naslednji dan kot del odmevnega dogodka »Teden trajnostne energetike« (European Union Sustainable Energy Week - EUSEW). Sodelovanje v Display kampanji ni pogoj za oddajo vloge! Obrazec zu prijavo nu lekmovunie lahko dobite na hhtp://wwH\survevmonkewcom/s/StiLXJFT! Là Vse podrobnosti o tekmovanju si lahko preberete na http://www. display-campatgn.org aH pa pokličete na tel. št: 03-8961-520 (Gregor Podvratnik) ali pišete na elektronski naslov sregor,podvr(Unik(wkssenu.velenie.eu. Motivacijo za oddajo vloge lahko najdete na http://www.display-campaign.org. Osnovni podatki: Evropska Display0 Kampanja nas pod okriljem združenja mest Energy Cities že od leta 2003 osvešča in opozarja kako zmanjšati rabo energije in porabo vode v zgradbah po vsej Evropi. Učinkovito rabo energije v javnih zgradbah lahko pospešimo s promocijo dobre komunikacije lokalnih oblasti in politik ter tehničnimi strokovnjaki in uporabniki zgradb kot tudi s prebivalci. Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) Ključni cilj Evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) je zmanjšanje rabe energije. Direktiva je začela veljati leta 2006 in določa, da morajo biti energetske izkaznice v javnih zgradbah nameščene na vidnem mestu ter da morajo biti razumljive celotni javnosti. Vidnost energetske izkaznice je namenjena osveščenosti o rabi energije ter spodbujanju k spremembam obnašanja uporabnikov. Posledica komunikacijske kampanje je prvi pomembni korak k izboljšanju energetske učinkovitosti stavb. > Evropski portal za energetsko učinkovitost stavb je: h-ivh'. buildup, eu TCA award je podprt s strani: ^ . INTELLIGENT ENERGY ' 0 EUROPE Caisse Dépots DE^fÎ A PHILIPS PRESS CONTACT: Miriam Eisermann | Communication manager | miriam.eisernnann<5?eneroy-cities.eu | +33 3S1 65 36 82 www.energy-cities.eu Podrobnejša tehnično-eko-nomska analiza je pokazala, da so koristi oz. stroški ogrevanja v primeru javno-za-sebnega partnerstva najugodnejši. Zasebni partner je izvedel celotno investicijo ter se zavezal, da bo kril celotne stroške obratovanja in vzdrževanja kotlovnice v času trajanja razmerja javno-zasebnega ■v partnerstva, PS Skale pa plačuje dobavo toplotne energije. Graf 1: Pokrivanje toplotnih potreb objekta v MWh glede na obratovalne ure ■ MWh 0 480 960 14401920240028803360 38404320480052805750624057207200768081608640 ■ SPTE 2 [5,5/12,5] Obratovalne ure Gregor Tepež, univ. dipl. inž. str., KSSENA Soproizvodnja-PŠ Škale V Sloveniji znaša delež električne energije, proizvedene iz soproizvodnje, malo manj kot 7 % vse porabljene električne energije v Sloveniji. V večini primerov se s soproizvodnjo doseže tudi manjša obremenitev okolja kot z ločeno proizvodnjo. S proizvodnjo električne energije na mestu porabe se poveča zanesljivost oskrbe končnih porabnikov ter zmanjšujejo izgube pri prenosu in distribuciji električne energije. Soproizvodnja toplote in električne energije je proces sočasne pretvorbe energije goriva v toploto in električno energijo. Proces se krajše imenuje tudi soproizvodnja ali kogeneracija (tudi SPTE). Za proizvodnjo električne energije se uporablja generator, ki ga lahko poganja parna ali plinska turbina ali pa plinski motor, toplotna energija, ki se sprosti pri procesu zgorevanja goriva pa se koristno uporabi v ogrevalnem sistemu. Gorivo je lahko fosilnega izvora (zemeljski plin, tekoči naftni plin, tekoča goriva ali premog), lahko pa je tudi obnovljiv vir energije (biomasa, bioplin, de-ponijski plin). Sodobni sistemi za soproizvodnjo dosegajo skupne izkoristke tudi preko 90 %. Pri ločeni proizvodnji električne energije se dve tretjini vhodne energije goriv porabi za pokrivanje toplotnih izgub, pri soproizvodnji pa se ta toplota zajema in koristno uporabi. Tako se bolje izrabi energija goriva in se v primerjavi s klasičnim pridobivanjem energije doseže prihranek od 20 do 40 % energije. V Sloveniji znaša delež električne energije, proizvedene iz soproizvodnje, tako malo manj kot 7 % od vse porabljene električne energije. V večini primerov se s soproiz-vodnjo doseže tudi manjša obremenitev okolja kot z ločeno proizvodnjo. S proizvodnjo električne energije na mestu porabe pa se poveča tudi zanesljivost oskrbe končnih porabnikov ter zmanjšajo izgube pri prenosu in distribuciji električne energije. Tudi Mestna občina Velenje ves čas stremi k odgovornemu ravnanju z okoljem, zato je leta 2008 sprejela »Strateški raz- vojni dokument Mestne občine Velenje do leta 2025«, v katerem so opredeljeni tudi cilji na področju energetike. Osnovni cilj občine je sledenje energetskim politikam Slovenije in Evropske unije - glede proizvodnje energije, iskanja možnosti za izkoriščanje naravnih virov, spodbujanja gradnje sončnih elektrarn, spodbujanja energetske samooskrbe, izobraževanja ter osveščanja občanov o učinkoviti rabi energije ter o rabi obnovljivih virov energije. Prav tako se cilji Mestne občine Velenje nanašajo tudi na obnovo in posodobitev javnih zgradb, v sklopu česar smo opravili tudi energetski Tabela 1: Struktura prihrankov in pregled Osnovne šole Livada, podružnične šole Škale (PŠ Škale). S pregledom smo ugotovili, da je šolski objekt energetsko zelo potraten. Izgube so nastajale tako na ovoju zgradbe kot tudi v pripravi ogrevalne in sanitarne vode. Oprema v kotlovnici je bila dotrajana in zastarela, tako da so na njej nastajale še dodatne toplotne izgube. Poleg tega so kot ener-gent uporabljali kurilno olje, kar pa je cenovno neugodno in tudi nestabilno ter okolju neprijazno. Zaradi vsega naštetega so se v Mestni občini Velenje, ki je lastnik PŠ Škale, odločili za celovito sanacijo objekta. V prvi fazi obnove stavbe je bila stroškov uporabe SPTE Prihodki kW Ure EUR/kWh EUR Zagotovljen odkup električne energije 5,5 7500 h/leto 0,23371 9.641 Prihranek pri toploti 12,5 7500 h/leto 0,09 8.438 Skupaj 18.079 Stroški kW Ure EUR/kWh EUR Strošek plina za SPTE (brez trošarine) 20,5 7500 h/leto 0,05 7.768 Strošek vzdrževanja obstoječih kotlov. 1,5 % od vrednosti 675 Servisni stroški 11,0 7500 h/leto 0,015 1.238 Skupaj 9.681 Letni prihranki 8.793 Tabela 2: Stanje emisij centralnega ogrevanja pred in po investiciji Vrsta goriva Poraba co2 so2 nox cxhy CO prah MWh/a kg/a kg/a kg/a kg/a kg/a kg/a kg/a Obstoječe stanje ELKO 200 61.920 94 137 37 53 5 Načrtovano stanje ZP 200 42.480 6 53 4 94 1 Razlika (t) 194 88 8 34 -41 4 Razlika (%) -31 -94 -62 -90 -78 -71 izvedena zamenjava stavbnega pohištva, druga faza pa je zajemala posodobitev ogrevalnega sistema. Na podlagi pridobljenih podatkov o letni porabi olja (ocena glede na dostavo kurilnega olja v zadnjih štirih letih) ter podatkih o ogrevalni površini objekta (974 m2) je bilo izračunano t. i. energijsko število ogrevanja objekta. Energijsko število je v letih 2006 in 2007 znašalo preko 200 kWh/m2, zaradi česar je bil objekt PŠ Škale uvrščen med t. i. energetsko potratne objekte. V letih 2008 in 2009 pa je omenjeno število znašalo 175 kWh/m2a. Obstoječa energetska zakonodaja narekuje, da je pri rekonstrukciji kotlovnic v objektih, večjih od 1.000 m2, za pokrivanje energetskih potreb objekta potrebno preučiti možnost izrabe obnovljivih virov energije ali učinkovite rabe energije. Med slednje sodi tudi soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE). Tako smo za primer PŠ Škale preučili možnost izrabe soproizvodnje z zemeljskim plinom. Z uporabo zemeljskega plina so se zmanjšale tudi emisije CO2, kar je pomembno pri doseganju ciljev v okviru Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvencije županov za zmanjšanje emisij CO2 za 20 % (do leta 2020), h kateri je v letu 2010 pristopila tudi Mestna občina Velenje. Poleg tega proizvodnjo električne energije v SPTE v skladu z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Ur. l. RS, št. 37/2009) podpira tudi država. Proizvajalec električne energije lahko pridobi državno podporo. V primeru PŠ Škale je soproiz-vodna enota priključena na interno elektro inštalacijo preko neto števca električne energije. Vsa električna energija, ki se v soproizvodnji proizvede, se beleži na neto števcu. Primarno je porabljena v internem omrežju šole, morebitni viški pa se oddajo v javno omrežje. Tako si je objekt PŠ Škale poleg dodatnega vira prihodkov pridobil tudi zanesljiv vir električne energije. Podrobnejša tehnično-ekonom-ska analiza je pokazala, da so koristi oz. stroški ogrevanja v primeru javno-zasebnega partnerstva najugodnejši. Zasebni partner je izvedel celotno investicijo in se zavezal, da bo kril celotne stroške obratovanja ter vzdrževanja kotlovnice v času trajanja razmerja javno-zaseb- nega partnerstva, PŠ Škale pa plačuje dobavo toplotne energije. Pri sanaciji kotlovnice je bil zamenjan obstoječi kotel na ELKO z novim kotlom na zemeljski plin, dograjena je bila plinska proga, urejene instalacije ter postavljeni dve enoti SPTE električne moči 5,5 kWel in toplotne moči 12,5 kWt Glede na količino porabljene toplote objekta PŠ Škale v kurilni sezoni 2009/2010 (204 MWh) sta bili določeni napravi, ki proizvedeta manjšo količino toplote od potrebne, ter napravi, ki delujeta manj kot 4 tisoč ur letno, saj je s tem zagotovljena višja odkupna cena proizvedene električne energije. Ni pa smiselno delovanje naprav skozi vse leto, ker je proizvedena toplota potrebna samo v ogrevalni sezoni. Za pokrivanje toplotnih konic je v sistem priključen Z uporabo zemeljskega plina so se zmanjšale tudi emisije CO2, kar je pomembno pri doseganju ciljev v okviru Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvencije županov za zmanjšanje emisij CO2 za 20 % (do leta 2020), h kateri je v letu 2010 pristopila tudi Mestna občina Velenje. Graf 2: Pokrivanje toplotnih potreb objekta v MWh glede na obratovalne ure tudi nov kotel toplotne moči 200 kW. Izračun ekonomske upravičenosti dveh enot SPTE, pri katerem je upoštevana prodaja električne energije v omrežje po zagotovljeni ceni, je prikazan v tabeli 1 »Struktura prihrankov in stroškov uporabe SPTE«. Razvidno je, da znaša skupni letni prihranek za delovanje dveh enot SPTE moči 5,5 kW električne in 12,5 kW toplote okoli 8.400 ev-rov. Ob upoštevanju teh pogojev se investicija v vrednosti 45 tisoč evrov povrne v šestih letih, pri čemer niso upoštevani stroški financiranja in amortizacije opreme. Poleg relativno velikih letnih prihrankih se kaže tudi veliko zmanjšanje toplogrednih emisij. Emisije CO2 se na letni ravni zmanjšajo za več kot 30 %. Iz prikazane stroškovne in emisijske analize je razvidno, da se investicije v SPTE naprave povrnejo v relativno kratkem obdobju. Tudi ob upoštevanju drugih morebitnih vplivov, ta meja ne presega obdobja desetih let, seveda pa imajo takšne investicije že v tem času velik vpliv na zmanjšanje emisij CO2. Viri: • http://kazalci.arso.gov. si/?data=indicator&ind_ id=225 • DIIP OŠ Livada-podružnična šola Škale • www.velenje.si • Soproizvodnja toplote in električne energije-od ideje do izvedbe, IJS, Ljubljana mag. Aleš Zver, Keter Group, d.o.o. Bioplinske elektrarne in raba toplotne energije in Na kmetijah, ki v teh kriznih časih, ko so odkupne cene osnovnih pridelkov zelo nizke, težko shajajo, si bo treba omisliti načine, kako pridelkom ustvariti dodano vrednost in izboljšati učinkovitost gospodarjenja. V podjetju Keter Organica smo predvsem za srednje velike in majhne kmetije, ki želijo ohraniti kmetijsko dejavnost in izboljšati ekonomsko učinkovitost svojega poslovanja, razvili koncept malih bio-plinskih elektrarn »Mini Organica«. Male bioplinske elektrarne zaključujejo krogotok pridelave na kmetiji, saj se v njih zbirajo vsi ostanki iz živinoreje, poljedelske proizvodnje drugi organski ostanki. Tako imenovana biomasa je velik, doslej neizkoriščen vir energije, ki ga lahko z nizom tehnoloških postopkov spremenimo v električno in toplotno energijo. Bioplinske elektrarne predstavljajo zaključen krog vsake živinorejske kmetije in omogočajo naravno in varno pridelavo živil. Pridobljena električna energija kmetu sprva povrne investicijo v bioplinsko elektrarno, pozneje pa ustvarja tudi zaslužek. Največja dodana vrednost se ustvari, če izkoriščamo tudi ob proizvodnji električne energije nastalo toploto, ki je stranski produkt celotnega procesa. Toplotno energijo je mogoče učinkovito izkoristiti na različne načine. Ker je bioplin-ska elektrarna večkrat postavljena na podeželju, kjer v okoli- ci ni večjih odjemalcev toplote, je treba poiskati druge rešitve za koristno uporabo odvečne toplotne energije. Nazivna moč bioplinske elektrarne npr. 250 kW pomeni, da lahko elektrarna pasovno (ves čas) proizvaja električno energijo, ki jo oddaja v omrežje. Država zagotavlja odkupno ceno za energijo, pridobljeno iz zelenih obnovljivih virov, za več let naprej. Poleg električne energije, proizvaja takšna naprava še toplotno energijo, s približno enako močjo, katere del se porabi za delovanje naprave. V podjetju Keter Organica poskrbimo tudi za rabo toplote na območjih, kjer ni drugih večjih porabnikov toplotne energije. Vse je odvisno le od želje investitorja. Toploto lahko uporabimo na naslednje načine: - za ogrevanje vseh prostorov na kmetiji in ogrevanje poslovnega objekta; - za intenzivno vrtnarstvo (rastlinjaki, plastenjaki, steklenjaki); - za sušilne sisteme za prevreto goščo, lesne sekance, les, volu-minozno krmo, žita ipd.; - za ogrevanje bazenov in drugih objektov za rekreacijo; - za proizvodnjo bioalkoholov. Tako odvečna toplota predstavlja tudi pomemben prihranek pri stroških na kmetiji. Iz toplote pa je mogoče ustvariti še dodatnih 10 % električne energije, za kar poskrbimo z inštalacijo mikro-sistemov, ki delujejo na osnovi toplotne črpalke in so podobni elektrarnam na geotermalno energijo. Sistemu se strokovno reče nizkotemperaturni ORC za pridobivanje elektrike iz toplote. Toploto lahko s trigeneracijo spreminjamo tudi v hlad, ki ga v toplih mesecih leta s pridom izkoristimo za hlajenje hladilnic, proizvodnih prostorov in poslovnih prostorov. Primer dobre prakse je bioplin-ska elektrarna Organica Gjerkeš 1, ki pokriva potrebe po toploti v podjetju Ocean Orchids, kjer v velikih rastlinjakih gojijo orhideje. Tudi manjša biolplinska elektrarna z nazivno močjo 250 kW lahko z odvečno toploto zadosti potrebam za ogrevanje stekle-njaka, v katerem se v hladnih mesecih lahko prideluje dražje sorte različnih vrst sadja, zelenjave in cvetja. Pozimi taki proizvodi dosegajo nekajkrat višje cene kot poleti. V poletnih mesecih pa lahko toploto na primer uporabimo za sušenje visokokakovostnih metuljnic, kakršna je lucerna, ali za ogrevanje bližnjega bazena. Bioplinska elektrarna take moči lahko oskrbuje steklenjak velikosti 3.500 m2. V takem rastlinjaku pa že lahko zaposlimo tudi dodatno delovno silo, kar je za podeželje seveda velikega pomena. V steklenjakih je mogoče učinkovito porabiti del nastale prevrete gošče, saj je ta povsem naravno in ekološko gnojilo, s katerim lahko uspešno nadomestimo zdravju škodljiva mineralna gnojila. Drugi primer je bioplinska elektrarna, kjer porabijo toploto za sušenje gošče - substrata , ki ga kot organsko gnojilo prodajajo vrtičkarjem. V času, ko v sušilnici ne sušijo prevrete gošče, lahko v njej sušijo lesne sekance in pelete. Z bioplinskimi elektrarnami lahko dejansko pripomoremo k razvoju podeželja. Proizvodnja električne energije na neki oddaljeni lokaciji pomaga tistemu območju k manjši energetski odvisnosti, nastala toplota pa se lahko uporabi za razvoj novih panog in navsezadnje tudi za možnost rekreativnih dejavnosti, ki jih omogoča na primer bazen. Drugi primer je bioplinska elektrarna, kjer porabijo toploto za sušenje gošče - substrata, ki ga kot organsko gnojilo prodajajo vrtičkarjem. V času, ko v v* • 7 * * v • • susilmci ne susijo prevrete gošče, lahko v njej susijo lesne sekance in pelete. 10 M Ogrevanje z infrardečo energijo ni odvisno od zraka, ampak se pretvori v toploto, ki jo absorbira predmet v bližini. Dejstvo je, da zrak in plini absorbirajo zelo malo infrardečega (IR) valovanja in kot rezultat dobimo učinkovit prenos toplote brez stika z zrakom med virom toplote in bližnjimi predmeti, ki toploto sprejmejo ali jo odbijajo. Februar 2011 sinu prgija Uroš Cerkovnik, KSSENA Ogrevanje malo drugače Ponudba ogrevalnih sistemov je danes zelo obsežna. Prednjačijo ogrevalni sistemi na zemeljski plin, kurilno olje, lesno biomaso ter ogrevalne toplotne črpalke. Članek predstavlja infrardeče ogrevalne sisteme oziroma infrardeče ogrevalne stenske panele. Ti so zanimiva in še razmeroma neznana alternativa standardnim ogrevalnim sistemom. Infrardeči ogrevalni sistemi temeljijo na »toplotnem sevanju«, ki ga lahko primerjamo s sončnimi žarki. Električne grelnike delimo na o katerem je že leta 1800 pisal konvekcijske in sevalne. Med sevalne grelnike spadajo tudi infrardeči stenski paneli. Kon-vekcijski grelniki za svoje delovanje uporabljajo prisilni pretok zraka (ventilator), medtem ko sevalni grelniki predmete v svojem dosegu neposredno William Herschel. Herschel je s prizmo lomil sončno svetlobo in s termometrom izmeril porast temperature za rdečim delom vidnega svetlobnega spektra. Beseda »infrared« se je začela pojavljati šele 75 let kasneje. Količina sevalne energije, ki prihaja iz vira toplote, ogrevajo. Za dobro počutje in Slika 1:Infrardeča energija se odbija, absorbira ali prenaša skozi predmet Absorbirana energija Absorbirana energija } Prenesena energija toplotno ugodje v prostoru ne zadošča samo dovolj visoka temperatura zraka, ampak je potrebna tudi dovolj visoka temperatura predmetov okoli nas. Tako kot svetloba se lahko tudi infrardeča energija odbija, razprši ali fokusira. Za razvoj te metode ogrevanja je pomembno odkritje tako imenovanih »toplotnih žarkov«, je sorazmerna temperaturi na površini in emisivnosti materiala. To opisuje Stefan-Boltzman-nov zakon (Enačba 1), ki ga je leta 1879 odkril slovenski fizik Jožef Stefan. Zakon določa, da je sevalna moč idealnega črnega Enačba 1 i ) =£nC (TV Vioo/ telesa sorazmerna četrti potenci njegove absolutne temperature. Ogrevanje z infrardečo energijo ni odvisno od zraka, ampak se pretvori v toploto, ki jo absorbira predmet v bližini. Dejstvo je, da zrak in plini absorbirajo zelo malo infrardečega (IR) valovanja in kot rezultat dobimo učinkovit prenos toplote brez stika z zrakom med virom toplote in bližnjimi predmeti, ki toploto sprejmejo ali jo odbijajo. Seveda so sevalni grelniki tudi konvekcijski, vendar je razmerje med sevanjem in konvekcijo infrardečega panela približno 70 : 30. Konvekcija je posledica segrevanja samega panela, ki se lahko na sprednji strani segreje tudi do 110°C, zadnja stran panela pa je izolirana in omogoča pritrditev tudi na leseno podlago. Če primerjamo panele z radiatorskimi grelnimi telesi, ugotovimo, da ti delujejo ravno obratno: prostore ogrevajo na principu konvekcije. Spekter valovne dolžine sončnih žarkov je zelo širok. Za ljudi najpomembnejši del spektra sta vidna svetloba in infrardeče valovanje. Valovna dolžina slednjega sega od 0,75 ^m do 1.000 ^m, vendar se za ogre- sine prgija Februar 2011 Slika 3: Elektromagnetni spekter e l ektro m agn etni s pekte r ULTRA VIJOLČNA < % P INFRARDEČA FAR radio valovi 1,000 10,000 vanje bivalnih prostorov uporablja valovna dolžina med 7 ^m in 14 ^m (FAR - daljno infrardeče področje). Ta valovna dolžina je temelj za delovanje infrardečih panelov, prav tako pa to valovno dolžino uporabljajo tudi v zdraviliščih za odpravljanje zdravstvenih težav. Slabost ogrevalnih sistemov po principu konvekcije predstavlja vlaga, ki lahko konden-zira in se na stenah pokaže kot plesen. Stalno kroženje zraka pa povzroča občutek prepiha in dviguje prašne delce. Pri infrardečem ogrevanju se tem slabostim izognemo, saj paneli ne ogrevajo zraka, ampak predmete okoli nas. Ob tem imajo infrardeči paneli še nekaj prednosti: • nizko investicijo; • nizke inštalacijske stroške; • nizke obratovalne stroške; • ne potrebujemo prostora za shranjevanje energije; • ni stroškov vzdrževanja; • ni stroškov čiščenja dimnikov; • ogrevanje vsakega prostora posebej. Kolikšen je približni mesečni oz. letni strošek ogrevanja in začetne investicije, je razvidno iz okvirnega izračuna za eno-sobno stanovanje površine 54 m2, pri kateremje upoštevana cena elektrike 0,11 €/kWh. Iz izračuna lahko vidimo, da je ogrevanje na električno energijo v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi razmeroma poceni. Vendar pa moramo upoštevati, da je električna energija v Sloveniji trenutno zelo poceni, kar pomeni, da lahko v prihodnje pričakujemo zvišanje cene na kW/h. Sorazmerno z dvigom cene električne energije se bodo dvigovali tudi stroški za ogrevanje na infrardeče panele. Poleg tega je potrebno poudariti, VALOVNA DOLŽINA V MIKRONIH da slovenska zakonodaja ni naklonjena ogrevanju z električno energijo, če je ta uporabljena kot primarni način ogrevanja, torej potrebujemo za ogrevanje prostorov kombinacijo električnega ogrevanja in drugega ogrevalnega sistema, ki se smatra kot »energetsko obnovljiv« primarni ogrevalni sistem. Viri: • http://gcs.gi-zrmk.si/, • http://www. chromalox.com/ Tabela 1: Izračun stroškov catalog/resources/technical-information/Heat-Loss-Calcu-lations-and-Heater-Selection-Radiant-Infrared-Heating.pdf, • http://en.wikipedia.org/wiki/ Infrared, • http://www.redwell.com/com/ default.asp?query_group=1, • http://www.azom.com/Details. asp?ArticleID=1624, • http://www.infranomic.de/ index.php?id=35&L=1, Projekt podpira "Inteligentna Energija Evrope (IEE)" - s ciljem varčevanja oz. učinkovite rabe energije v izobraževalnih središčih -osnovnih šolah. Lidija Stvarnik, univ. dipl. ekon., KSSENA Euronet 50/50 - četrto srečanje partnerjev v Celju V Celju smo se 20. in 21. januarja že četrtič srečali partnerji v okviru evropskega projekta Euronet 50/50. Projekt s ciljem varčevanja oz. učinkovite rabe energije v izobraževalnih središčih - osnovnih šolah podpira "Inteligentna Energija Evrope (IEE)". Srečanje je potekalo pod okriljem Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško, gostili pa smo 10 partnerjev iz sedmih evropskih držav. net 50/50. Ocenjujemo, da se je raba energije v letu 2010 zmanjšala za 5 %. Partnerji smo se na srečanju strinjali, da je izredno pomembno, da se pri izvajanju projekta držimo predpisanih devetih korakov. Večina šol je doslej obdelala prve štiri (ustanovitev energetske skupine, notranji energetski obhod, teoretični »kick-off« sestanek in energetski obhod vseh prostorov šole), v izvajanju pa je tudi že sedmi korak - obveščanje celotne šolske javnosti o projektu. Do konca meseca marca bo potrebno za vsako šolo posebej izračunati prihranke, dosežene v prvem letu izvajanja projekta, šolam razdeliti e-pakete in s pomočjo učiteljev, ki sodelujejo v projektu, izpolniti vprašalnik. Govorili smo tudi o spletni strani projekta in o Euronet 50/50 mreži šol. Poleg šol, ki so že vključene v to mrežo, se lahko še vedno vključijo tudi druge, partnerji pa jim bomo nudili podporo v okviru e-paketa. E-paket med drugim vsebuje navodila za izvajanje projekta, ki bodo bodočim članom mreže Cilj projekta je implementacija 50/50 metodologije v izobraževalna središča (50 osnovnih šol), oblikovanje evropske mreže šol in varčevanje z energijo oz. učinkovita raba energije. Glavni namen 50/50 metodologije je, da se s promocijo in osveščanjem na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije doseže prihranek energije v zgradbi. Vsi partnerji smo predstavili napredek projekta po posameznih šolah. Ker so se aktivnosti na šolah začele izvajati šele oktobra oz. novembra in ker kurilna sezona še ni zaključena, o direktnih prihrankih oziroma zmanjšanju rabe energije še ne moremo govoriti. Lahko pa ocenimo posredno zmanjšanje rabe energije, ki izhaja predvsem iz povečane osveščenosti celotne šolske javnosti (zaposlenih na šoli, učencev in drugih), kar smo dosegli z oglaševanjem projekta Euro- projekt dobro predstavila. Drugi dan srečanja smo razpravljali o vmesnem in finančnem poročilu, ki je bilo oddano v začetku januarja. Predstavnica vodilnega partnerja projekta, organizacije DIBA, Helena Perxacs je povedala, da je večina delovnih nalog opravljenih, manjkajo le še nekatera poročila partnerjev. Srečanje smo zaključili z določitvijo datuma naslednjega srečanja, ki bo v Budimpešti predvidoma sredi junija 2011. Gregor Podvratnik, dipl. inž. elektrotehnike, KSSENA Peti usmerjevalni sestanek Cyber Display v Londonu V Londonu je 17. novembra 2010 potekal 5. usmerjevalni sestanek Cyber Display (CD). Na sestanku je bilo prisotnih 19 udeležencev iz 14-ih evropskih mest. Glavne teme so bile predvsem aktivnosti, ki jih moramo izvesti do konca projekta, tekmovanje »Toward class A« Award 2011 (TCA 2011) in finančna vprašanja. Iz KSSENE sta se sestanka udeležila direktor Boštjan Krajnc ter vodja projekta Gregor Podvratnik. Najprej smo pregledali realizacijo dogovorjenega na sestanku v Helsinkih. Predstavili smo lokalne rezultate projekta in govorili o načinu podajanja kazalnikov uspešnosti v končnem poročilu. Dobili smo informacije glede novih smernic Agencije Evropske unije ter pobude Buildup. V drugem delu sestanka je Richard Bull predstavil analizo rezultatov komunikacije Cyber Display. Povedal je, da kvalitetnih podatkov ni dovolj, zato bo potrebno izpolniti še dodatne vprašalnike. V četrtem delovnem paketu smo se pogovorili o prihajajočem TCA 2011, ki bo v Bruslju. Potrebno je poiskati sponzorje, ki bodo prispevali nagrade, k prijavi spodbuditi vse partnerje, ki na tem tekmovanju še niso sodelovali ter tekmovanje promovirati na nacionalni ravni. V sklopu šestega delovnega paketa smo se dogovorili, da bo tudi zaključno srečanje potekalo v Bruslju. Izvedeli smo tudi, da je bilo v času projekta izdanih že 23 novic, za katere so članke prispevali skoraj vsi partnerji, prav tako pa so srečanja Nacionalnih uporabniških klubov Cyber Display potekala v vseh sodelujočih državah, razen na Portugalskem. Boštjan Krajnc, direktor KSSENA Prometheus -srečanje partnerjev v Barceloni Konec februarja je v izobraževalnem in tehnološkem parku Mediterrani v Cas-telldefelsu pri Barceloni potekalo srečanje partnerjev v okviru projekta Prometheus. Organiziral ga je Iberski produktivni in inovativni center (IPIC). V okviru projekta smo največ področju t. i. ''zelenih storitev''. nizacije, ki se ukvarjajo z obnov-časa namenili ustanovitvi groz- To področje je zelo široko, saj ljivimi viri energije, učinkovito da podjetij, ki delujejo na zajema vsa podjetja in orga- rabo energije in s trajnostnim Sodelovanje v grozdu je za podjetja zanimivo, če v njem vidijo.. ... svoj poslovni interes in možnost nadgradnje svojih tehnoloških zmogljivosti ter znanja in možnost izmenjave izkušenj. razvojem. V Sloveniji je bilo v preteklosti ustanovljenih nekaj grozdov, ki pa danes ne delujejo v skladu s prvotno idejo. Glavna težava, s katero se ubada večina projektnih partnerjev, je motivacija podjetij za članstvo v grozdu. Sodelovanje v grozdu je za podjetja zanimivo, če v njem vidijo svoj poslovni interes, možnost nadgradnje svojih tehnoloških zmogljivosti, nadgradnje znanja in izmenjave izkušenj. Pri projektu sicer ne gre nujno za ustanovitev grozda kot nove pravne osebe, je pa zaželeno, da se vanj vključi čim več podjetij in organizacij. Veliko časa je bilo na srečanju namenjenega tudi dogovoru o organizaciji in pripravi vsebine za mednarodno konferenco, ki jo bo naslednje leto gostila Energetska agencija KSSENA. Glavna tema konference bo de- lovanje grozdov, konferenca pa bo seveda odlična priložnost za izmenjavo izkušenj med strokovnjaki iz različnih držav, ki sodelujejo pri projektu. Prav tako bodo na konferenci predstavljene nove tehnologije in storitve s področja t. i. zelenih tehnologij. Sašo Mozgan, univ. dipl. inž. str., KSSENA Izobraževalne aktivnosti v okviru projekta MOVE Ob prehodu v letu 2011 je projekt MOVE prešel v svojo drugo polovico in s tem hkrati tudi v najaktivnejšo fazo izvajanja začrtanih aktivnosti. Eno izmed pomembnih področij je gotovo izvajanje izobraževalno informacijskih dogodkov, ki jih v letošnjem letu ne bo manjkalo. dinjstvih. Tako je nekaj deset slušateljev iz Slovenije pridobilo zanimive informacije o avstrijskih primerih dobre prakse, seveda pa se je v razpravi ob zaključku seminarja odprlo tudi več aktualnih vprašanj. Za letos je predvidenih še precej delavnic in seminarjev na obeh straneh meje. Na vseh pričakujemo dobro udeležbo. Če omenimo le nekaj načrtovanih vsebin: KSSENA in LEA Pomurje bosta aprila začela strokovno usposabljanje na področju energetsko učinkovite gradnje in obnove; prav tako aprila bo na Ptuju potekala konferenca z naslovom Energetsko učinkovite gradnje; vsi projektni partnerji bodo organizirali več delavnic in seminarjev s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Vse aktualne informacije o dogodkih lahko naj -dete na spletni strani projekta MOVE (www.move.si) ali na spletnih straneh posameznih projektnih partnerjev. Vsi, ki vas vsebine seminarjev zanimajo, ste vljudno vabljeni, da se jih udeležite! Prvi izobraževalni dogodek je 4. februarja 2011 organiziral projektni partner AKL (Urad deželne vlade avstrijske Koroške, oddelek za energijo) v sklopu sejma Gradnja in kakovost bivanja, ki je potekal v Celovcu. Dobro organiziranega čezmejnega simultano pre- vajanega seminarja z naslovom »Energija, učinkovitost / Čarobna beseda ali soliden pristop?« se je udeležilo preko sto slušateljev, predstavnikov strokovne in splošne javnosti. Na seminarju je bilo predstavljeno predvsem stanje na področju energetike v avstrijskih gospo- Gregor Tepež, univ. dipl. inž. str., KSSENA RegCER četrto srečanje Četrto srečanje partnerjev projekta RegCEP je potekalo v mestu Ascoli Piceno na jugu Italije. Srečanje je italijanski partner, energetska agencija ASTERIA, organiziral novembra 2010. Poleg pregleda do sedaj opravljenega dela na delovnih paketih učinkovite rabe energije in potencialov obnovljivih virov v posamezni regiji in iskanja odgovorov na nekatera odprta vprašanja, je bil velik poudarek srečanja na pripravi prihodnjih aktivnosti. Predvsem smo se posvetili pripravi »Cluster Action Plan« za vsakega od udeleženih grozdov ter pripravi pilotnih projektov za prikaz učinkovite rabe energije oziroma izkoriščanja obnovljivih virov energije. Gregor Tepež, univ. dipl. inž. str., KSSENA EnergyCity, Aktivnosti v okviru projekta Projekt EnerCity se je zaradi podobnosti imena z imeni nekaterih podjetij preimenoval v EnergyCity. Osrednji cilji in naloge projekta pa so ostali nespremenjeni. Glavne aktivnosti tečejo s pomočjo pridobivanja ustreznih podatkov in dovoljenj za nočne prelete določenih območij vsakega od udeleženih partnerjev. Prelet na območju Šoštanja in Velenja je bil izveden 25. februarja. Z letalom, ki ima posebno napravo za nočno termovizijsko lasersko snemanje, se je pregledalo 20 km2. Pridobljeni podatki nam bodo pokazali predvsem, v kakšnem stanju so strehe zgradb na tem območju, pa tudi kje se pojavljajo toplejša oziroma hladnejša območja, ki so posledica industrijske dejavnosti ali energetske infrastrukture. Naloge projektnih partnerjev se zdaj nada- ljujejo v smeri pridobivanja podatkov o energetskem stanju zgradb in temeljijo predvsem na energetskih pregledih zgradb s termovizijsko kamero ter energetskih poročilih. Nagradno vprašanje Pravilen odgovor na vprašanje, zastavljeno v prejšnji številki glasila Sinenergija, je A: »Energetske izkaznice stavbe se izdajajo v skladu z Evropsko direktivo (SAVE) in podajo osnovno informacijo o toplotnih značilnostih stavbe«. Izmed prejetih pravilnih odgovorov smo izžrebali gospoda Janka Uršiča iz Krškega. Prejel bo majico z napisom KSSENA. Če boste pravilno odgovorili na NAGRADNO VPRAŠANJE Kogeneracija je proces sočasne pretvorbe energije goriva v toplotno in električno energijo. Ali je trditev pravilna? A B DA NE novo nagradno vprašanje, ste lahko dobitnik majice z napisom KSSENA. Izžrebali bomo enega nagrajenca oziroma nagrajenko. Odgovore pošljite na naslov: KSSENA, Koroška 37 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna igra - Sinenergija« ali po e-pošti na nedisa.trumic@ kssena.velenje.eu (predmet sporočila: »Nagradna igra -Sinenergija«). * • « KSSEHR ¿4ik & $ nfi>d a Sij:npta. Sieske i fcroikc irtr^i fpcg ^ Sfliinptj. and Ko't&d kjBtl KifSti 3 f) i SI ■ 13!) Istajs / stueiiu Ime publikacije: SINENERGIJA Letnik 2011, št. 1, februar 2011 Publikacijo izdaja: Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) Naslov izdajatelja: Koroška 37 a, 3320 Velenje Kontaktni podatki izdajatelja: telefon: 03 896 15 20 faks: 03 896 15 22 e-pošta: info@kssena.velenje.eu spletni naslov: www.kssena.si Uredniški odbor: Boštjan Krajnc, Nedisa Trumič, Gregor Tepež, Gregor Podvratnik, Sašo Mozgan, Lidija Stvarnik, Uroš Cerkovnik Celostna grafična podoba: OPA: celica Prelom in oblikovanje: IDEA ; Idejnaagencija Tisk: TAMPOTISK, Boris Niegelhell, s.p., Velenje Št. izvodov: 5000 ISSN 1855-3583 ISSN za splet: 1855-3591 © Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Projekt je sofinanciran s strani ustanoviteljev KSSENA: Mestna občina Velenje, Mestna občina Celje, Mestna občina Slovenj Gradec ter Komunalno podjetje Velenje Publikacija in ostale informacije so na voljo na spletnem naslovu: www.kssena.si v rubriki O nas, Sinenergija. 0 u