Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2003
352(497.12 Ptuj)
6005687,4
SH
MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovani občani in občanke
Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, ki simbolizira solidarnost delavskega razreda, vam iskreno čestitam.
Dr. Štefan Čelan župan Mestne občine Ptuj
LETp IX-ŠTEVILK/ Cena: 100 SIT
STOLETNICA ROJSTVA DR. JOŽETA POTRČA
Zdravnik, humanist, politik
oktor Jože Potrč se je rodil 3. aprila 1903 v Vintarovcih v kmečki družini. Oče Ivan in mati Marija sta imela poleg Jožeta še Otmarja, ki je tudi bil zdravnik, Ivana ter hčerko Olgo.
Družina se je leta 1910 preselila v Janežovce, kjer so imeli mlin in kmetijo. Jože je v letih od 1914 do 1922 obiskoval gimnazijo na Ptuju ter jo uspešno zaključil. Vpisal se je na filozofsko fakulteto v Ljubljani. Zanimali sta ga matematika in fizika ter jezikoslovje, vendar
Novopečeni doktor-Graz 1928. (Fot. last Olge Predan)
se je že po prvem semestru odločil presedlati na medicino in to v Zagreb. Študiral je uspešno, zadnji rigoroz je opravil na graški univerzi.
V	Zagrebu se je Potrč, ki je
že v dijaških letih sodeloval pri delavsko izobraževalnem društvu Svoboda na Ptuju, odločil za marksizem in s tem za komunizem. Navdušil ga je dr. Franjo Žgeč, ko se je vrnil iz ruskega ujetništva. Potrčevo delovanje takratnim oblastem ni ostalo skrito. Ko je po dveh mesecih sekundariata moral zapustiti ptujsko bolnišnico, je odprl doma v Janežovcih zasebno ordinacijo. Poročil se je z učiteljico Emo Mačus. Rodila sta se jima sin Vlado ter hči Maja.
Kot študent je bil Potrč leta 1924 sprejet v partijo in vse do začetka druge svetovne vojne je ilegalno deloval ha Ptuju in v okolici. Z njim je bil povezan tudi Jože Lacko. Kot človek je bil izredno človekoljuben in požrtvovalen, zato so ga ljudje spoštovali in imeli radi. Bil je njihov Južek.
V	začetku leta 1941 je bil
v vojaškem delovnem taborišču v Medjurečju pri lvanjici v Srbiji, ob začetku druge svetovne vojne so ga zajeli Nemci
in tako je štiri leta preživel v taborišču Mühlberg na Labi, skupaj z bratom Otmarjem. Kot zdravnik je delal v ambulanti ter pomagal mnogim ujetnikom, da so se pozdravili. Ker je bil kar dobro obveščen o dogajanjih na fronti, jim je tudi vlival upanja na skorajšnji konec trpljenja in na vrnitev v domovino.
Po vrnitvi leta 1945je najprej politično deloval v Mariboru, nato pa od leta 1946 do svoje smrti leta 1963 v Ljubljani. Bil je humanist v pravem pomenu besede, izredno razgledan in občutljiv za vse krivice v družbi. Bil je dober govornik, prepričati je znal z močjo argumentov, pa naj je bilo na sejah partijskih organov, v skupščini ali na srečanjih z ljudmi ob raznih prireditvah. Dr. Potrč je opravljal pomembne funkcije. Bil je minister za prosveto (1947-1949), za znanost in kulturo (1949-1950), minister oz. predsednik sveta za zdravstveno in socialno politiko (1950-1952), član izvršnega sveta ljudske skupščine LRS (do 1954), zastopal je ptujski okraj v republiški skupščini ter ptujski in ormoški okraj v zvezni skupščini. Aktivno je kot vodja jugoslovanske delegacije deloval v Mednarodni organizaciji dela s sedežem v Ženevi. Bil je član slovenskega društva za Združene narode,
Družina Potrč - Jože stoji ob očetu. (Fot. last Olge Predan)
deloval je pri Rdečem križu, v letih od 1948 do 1961 je predaval študentom medicinske fakultete o temeljih marksizma ter o zdravniški etiki. Kot zdravnik je bil posebno zavzet v boju proti alkoholizmu, prizadeval si je za odpravo nelegalnih splavov, za enakopravnost žensk. Velik poudarek je dal urejenemu družinskemu življenju. Nadaljevanje na strani 5.
Nada Jurkovič
Filatelistično društvo Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj Vas vabita na odprtje
filatelistične razstave Ptuj 03,
ki bo v četrtek, 8. maja 2003, ob 18. uri, v Miheličevi galeriji na Ptuju.
Razstava je posvečena 110. obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj.
2 0faot
tmean
UVODNIK,
SPREHOD PO VSEBINI
Relacije življenjskosti
Poznate tiste trenutke, ko ste slabe volje, ko stopite skozi vrata službe, pa vas stisne v želodcu, ko ste brez energije, žalostni ali besni, potrti ali že povsem apatični? Ste se kdaj vprašali, kaj se tisti hip pravzaprav dogaja v vas? Služba je sestavni del življenja in na delovnem mestu preživimo tretjino dneva. Ravno zato je pomembno, da se v njej dobro počutimo. Že skozi proces socializacije se oblikujemo, si iščemo svoj življenjski prostor in udejanjamo svoje poslanstvo. Vse življenje smo vpeti v mrežo medosebnih odnosov, ki nas oblikujejo kot osebnost. Skozi druge spoznavamo sebe in v luči drugih sprejemamo nase odgovornost za svoja dejanja. Žal se vse prevečkrat dogaja, da smo za ceno biti najboljši pripravljeni storiti vse, brez kakršnihkoli zadržkov. Prvenstveno ceniti sebe, pomeni dati vrednost drugemu. Relacija, ki je v medosebnih odnosih na delovnem mestu še kako pomembna. Delati dobro, boljše in hkrati biti dovzeten za mnenja drugih. Potlačitev interesov, želja, odvzem samostojnosti in potrjevanje lastne avtoritete ne dajejo dolgoročnega zadovoljstva. Dokazujeta le nemoč posameznika, skozi katero se skuša uveljaviti po načinu le jaz sem najboljši, vsi ostali mi morajo slediti, meni in mojim zahtevam, ki so edino pravilne".
Teptanje drugih in dokazovanje lastne pomembnosti vodi v konfliktne odnose, zaradi katerih trpi predvsem delovni proces. In ravno izkazovanje lastne pomembnosti je vse prevečkrat vodilo, ki zamegli realni pogled na situacijo.
Ki onemogoča sklepanje kompromisov in vodi v uniformnost, podrejanje večini. Zaradi izgube službe, posmehovanja in občutka lastne manjvrednosti, ko svoj položaj primerjamo z drugimi, ki imajo "pomembnejše" funkcije od naših, pa čeprav je nivo izobrazbe enak, posledično zmeraj obstaja odnos kralj:raja. Zaradi omenjenega odnosa eni vladajo, drugi prikimavajo, tretji se podrejajo, četrti so problematični. Vsi pa imajo pravico do svojega mnenja!
Vsak človek je individuum, že rodi se kot tabula rasa. Izoblikuje ga življenje samo in družba, v kateri živi. V sodobnosti vstopamo v različne medsebojne odnose; od nekaterih lahko odnesemo veliko, spet od drugih ničesar.
Človek se izraža skozi svoje delo, ki je njegova prizma prepoznavnosti. Le pri delu, ki ga rad opravlja, je dober in le pri delu, kjer se lahko dokaže, postane celovita osebnost. Če mu na poti njegove ustvarjalnosti nekdo preprečuje biti on sam, bo sprva zmeden, kasneje bo podlegel pritisku zaradi občutka nemoči. Vzpostaviti dober odnos s sodelavci zagotovo ni nekaj, kar se lahko naučimo iz knjig. Vse to nas nauči življenje.
Nauči nas ceniti delo drugih, kot tudi naše lastno. Nauči nas, da spoštujemo mnenja drugih, pa čeprav se razlikujejo od našega. Sprejemanje drugačnosti drugega, pomeni dojeti bistvo dobrega odnosa. In le tako je možno plodno sodelovanje.
Za zaključek pa še stavek v razmislek: "Nekateri dobijo, kadar izgubijo. Nekateri izgubijo, kadar dobijo".
Bronja Habjanič
MODROST MESECA
Vse, kar vemo, oblikuje naš vtis.
Vse, kar smo, oblikuje tuji vtis.
Fernando Pessoa
SPREHOD PO VSEBINI
Stoletnica rojstva dr. Jožeta Potrča
str. 2
Iz S. redne seje mestnega sveta
str. 4
Odgovori na vprašanja In pobude svetnikov
____________________________________str. 6
Stranke mestnega sveta sporočajo
____________________________________str. 7
Podpis pogodbe za Izvedbo 1 A faze gradnje CERO Gajke pri Spuhljl
str. 8
Projekt za zaščito kakovosti podtalnice Dravskega In Ptujskega polja
str. 8
Akcija Pomladansko urejanje In vzdrževanje čistega okolja
___________________________________str.	9
Sprejet regionalni razvojni program za upravni enoti Lenart In Ptuj
str. 9
Gimnazija Ptuj v globalnem gibanju za Izobraževanje
__________________________________str. 10
Državno tekmovanje In srečanje dijakov poklicnih elektro šol Slovenije
___________________________________str. 10
Na OŠ Mladika se vedno kaj zanimivega dogaja...
str. 11
Intervju: Rene Maurin - direktor Gledališča Ptuj
_____________________________________str. 12
V Mestni hiši prvič razstava velikonočnih pisanic
_____________________________________str. 13
Fotografska razstava Mirana Horvata
____________________________________str.	13
Varnostni sosvet o programu dela
str. 14
VDC Sožitje za zaposlitev, vodenje In varstvo
____________________________________str.	14
Napoved festivala Ptuj - odprto mesto 2003
____________________________________str.	15
Ob dnevu upora slovenskega naroda proti okupatorju
____________________________________str.	IS
AK Ptuj - Izredni občni zbor
____________________________________str.	16
JK Drava 4 kolajne na članskem DP
____________________________________str.	16
Dejan Zavec tudi v drugo
str. 16
Prejeli smo
str. 17
Gledališče, prireditve
___________________________________str. 18
Finale pionirskega košarkarskega festivala
str. 19
Naslovnica: plesna družina Gea, Festival Ptuj - odprto mesto 2002.
Foto: Nina Milošič
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan&ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic&emailsi. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Floijančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuj. Miljana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič -N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
IZ 5. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA
Trendi varnostnih pojavov, višje cene vrtca in zemeljskega plina
»
tujski mestni svetniki, ki so se 28. marca sestali na 5. redni seji, so se med drugim seznanili s trendi varnostnih pojavov na območju ptujske mestne občine v minulem letu. Pisno gradivo je dodatno obrazložil komandir Policijske postaje Darko Najvirt.
V dolgotrajni točki pobude in vprašanja (po dogovoru na kolegiju vodij poslanskih skupin in župana bi naj bila točka pobude in vprašanja časovno omejena, svetniki pa bi naj vprašanja in pobude podali pisno, čeprav jih po poslovniku smejo tudi ustno na seji), ki je bila uvrščena takoj za zapisnikom, so ponavljali že večkrat slišane pobude o revitalizaciji in celoviti ureditvi Ptujskega jezera (Maks Ferk, LDS), ki je eno največjih vodnih površin v Sloveniji in katerega velik del leži prav v ptujski občini, o gradnji cest, izgradnji otroškega igrišča in varnostne ograje na Osojnikovi ulici zraven trgovine Tuš (Dejan Levanič in Marija Magdalene, ZLSD), o plačevanju prispevka občine Duplek v izgradnjo centra za ravnanje z odpadki Gajke (Milan Petek, SDS). Svetnika skrbi, da občina Duplek smeti vozi na Ptuj, medtem ko se tradicionalno veže na občino Maribor, tako
v šolstvu, zdravstvu, kulturi, turizmu, pri vodooskrbi itn., kot je za revijo Mariborčan pred kratkim izjavil njen župan Janez Ribič. Ptujski župan Štefan Čelan pa je menil, da so lahko te smeti zlata vredne, če se bo občina Duplek, ki je bila v zgodovini pravno in upravno vezana na Ptuj, želela skupaj z drugimi občinami v Spodnjem Podravju povezati v regijo. Prepričan je, da je regijo mogoče vzpostaviti v trikotniku Ptuj - Lenart -Ormož. Avgust Lah (SDS) je dal pobudo, naj se uredi prostor ob parkirišču pod gradom, poti za pešce na grad in parkirišče ob grajski žičnici. Mirko Kekec (SDS) je želel pojasnilo komunalnih inšpektoric in ekologa, kaj nameravajo storiti v zvezi z obratovanjem opekarne OPTE, da bi prebivalcem v naseljih Žabjak, Nova vas, Rogoznica in Podvinci zagotovili zdrave življenjske pogoje v skladu z veljavnimi okoljevarstvenimi predpisi.
Svetniška skupina ZLSD je dala naslednje pobude: za sprejem meril, po katerih bi razdelili oziroma porabili sredstva na postavki, ki je namenjena strokovnim podlagam za občinske programe, in tako sprostili sredstva, za razpis za najboljšo diplomsko nalogo na temo ošiščenje Ptujskega jezera in za sprejem sklepa mestnega sveta, v katerem bi ta izrazil zaskrbljenost nad spremembo projekta prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti. Naslovili bi ga na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki naj bi skupaj z drugimi državnimi organi in ustanovami zagotovil izvedbo projekta, ki bo do leta 2008 omogočil pridobitev 4897 študentski postelj, saj je uspešnost strateškega cilja slovenske države po visokoizobraženi populaciji in policentrično razviti visokošolski mreži v veliki meri odvisna od pogojev za študij.
Svetniki so v nadaljevanju potrdili cene distribucije zemeljskega plina podjetju Adriaplin v ptujski občini in sprejeli sklep o določitvi cene programov v vrtcih. S prvim aprilom so se tako cene programov v vrtcih zvišale v povprečju za približno 6,5 odstotka. Povišanja so različna v posameznih oddelkih in za posamezne programe, najvišje - 28,60 odstotkov je v oddelkih od enega do treh let starosti otrok. Med pomembnejše svetniške odločitve pa sodi sklep o prodaji nepremičnin v industrijski coni na območju sejmišča. Mestna občina Ptuj naj bi za 160 milijonov tolarjev prodala svoje zemljišče na Ormoški cesti na mestu, kjer je bil dolga leta živinski sejem. Zdaj pa naj bi tam stalo novo trgovsko središče v velikosti 15 tisoč kvadratnih metrov z več kot 500 brezplačnimi parkirišči.
Na ta način bi tudi vpadnica v mesto z ormoške strani dobila
novo, sodobnejšo podobo.
INFORMACIJA POLICIJSKE POSTAJE PTUJ O TRENDIH VARNOSTNIH POJAVOV
V informaciji je zajeto območje MO Ptuj, za primerljivost pa so navedeni tudi nekateri statistični podatki za območje Policijske uprave Maribor. V informaciji, kije izdelana po enotni metodologiji za celotno PU Maribor, so se dotaknili temeljnih delovnih področij policije; kriminalitete, javnega reda in miru, prometne varnosti, mejnih zadev in tujske problematike v notranjosti države.... Kriminaliteta je na območju Maribora in Ptuja nekoliko v upadu. Nekateri strokovnjaki menijo, da je mladoletniške kriminalitete več, drugi zagovarjajo nasprotno. Posamezna dejanja namreč niso raziskana in ni ugotovljeno, ali je bil storilec polnoleten ali mladoleten. Pri delu niso zasledili, da bi se mladoletniki pri kaznivih dejanjih združevali v organizirane združbe; morda le dva ali trije, ki se ponavadi povežejo zaradi situacijske pogojenosti, storijo kaznivo dejanje skupaj. Mladoletniška kriminaliteta ni tako pereča, je obvladljiva. Leta 1985 so bile namreč razmere na območju takratne ptujske občine neprimerno bolj alarmantne (primeri težjih kaznivih dejanja, ropi, umori...
), saj je bila občina v vrhu po mladoletniški kriminaliteti v Sloveniji. Struktura kaznivih dejanj kaže, da prevladuje premoženjska kriminaliteta; kazniva dejanja, ki so vezana na zlorabo premoženja in drog ter poškodovanja tuje lastnine. Na območju PP Ptuj je tega nekoliko več, ker je velika fluktuacija ljudi, a ni nujno, da so storilci prav mladi iz območja MO Ptuj.
Pri javnem redu in miru so kršitve v PU Maribor za 15% manjše v primerjavi z lanskim
Iz 6. seje mestnega sveta
24. aprila so svetniki med drugim obravnavali dva odloka: o zaključnem računu za leto 2002 in o predkupni pravici ter naslednje sklepe: o vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, o potrditvi cene zemeljskega plina družbi Adriaplin, o soglasju Komunalnemu podjetju Ptuj k spremembi variabilnega dela cene proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za daljinsko ogrevanje, o prodaji zemljišča - podaljšek Rajšpove ulice, ki je kategoriziran kot javna pot - podjetju Zaščita. Seznanili so se s poročilom Nadzornega odbora MO Ptuj o nadzoru porabe proračunskih sredstev v ZRS Bistra v letu 2001 in v Knjižnici Ivana Potrča v letih 2001 in 2002. Podali so soglasja za povečano delovno uspešnost zaposlenih v Lekarnah Ptuj, na Ljudski univerzi Ptuj in v Gledališču Ptuj.
Milena Turk
MESTNI SVET
letom, medtem ko so v PP Ptuj za 5 % v porastu, v MO Ptuj je ta porast 3 procenten. Število kršitev je vedno večje, ker ugotavljajo vedno več nasilja v družini, v zasebnih prostorih, kjer policija nima neposredne možnosti ukrepanja, ampak se neposredno vključi le na klic za intervencijo. Kršitev v stanovanjih je za 19% več, za 2,97 % več jih je v gostinskih lokalih in za 10,71 % več na cestah in trgih. V vseh takih primerih, kjer so bili poklicani za interveniranje, so podali predloge sodniku za prekrške. Pričeli pa so tudi s preventivno obliko dela - z obiskovanjem žrtev tovrstnega nasilja in kršiteljev ter povratnikov. V primerih nasilja v družinah so
podali tudi številna poročila Centru za socialno delo, s katerim nasploh dobro sodelujejo in se odzivajo na njihove pobude. Sodelovanje poteka med vodji posameznih policijskih okolišev in socialnimi delavkami. Direktor CSD Ptuj Miran Kerin je povedal, da je pri obravnavi nasilja v družini odslej sprememba, ker lahko policisti nasilnežu prepovejo približevanje okolju in osebam, ki jih ogroža. Doslej so si nasilneži utrjevali prepričanje, da jim nihče ne more preprečiti nasilnega vedenja, saj so se morale umikati žrtve. Samomori so zelo pereč problem, a policijsko delo jih ne more preprečevati, njihovi ukrepi so prepozni. Darko Najvirt,
Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95] župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ;
IMENOVANJE ZA ČASTNEGA OBČANA MESTNE OBČINE PTUJ, PODEUTEV ZLATE PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ IN PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ
I.
Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje:
-	imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov;
-	zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja.
n.
Župan Mestne občine Ptuj podeljuje plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja.
III.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
IV.
Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe.
V.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu, najkasneje do 2. junija 2003.
VI.
Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika Mestne občine Ptuj.
Komisija za priznanja in odlikovanja MS MO Ptuj
komandir PP Ptuj, je menil, da se bo morala družba na njih odzvati tako kot v primeru prometne varnosti, kjer je bil sprejet nacionalni program in so v aktivnosti zajete vse strukture in različna ministrstva. Delovanje na občinski ravni je prešibko, da bi pojav samomorilnosti zmanjšalo. Enako je menil direktor CSD, ki je še dodal, da že obstaja nacionalna konferenca, ki odkriva razloge, zakaj je v Sloveniji toliko samomorov. Pozitiven pa je podatek, da na javnih prireditvah ni bilo večjih kršitev javnega reda in miru, kar govori o dobrem sodelovanju policije z organizatorji prireditev.
Pri prometni varnosti se je podatek o številu mrtvih v prometnih nesrečah za območje PP Ptuj precej znižal, vendar je to število nižje le zaradi tega, ker je v občini Podlehnik, ki je sodila v okvir PP Ptuj, od lani samostojna policijska postaja. V praksi pa stanje ni boljše. Policisti so pogosteje prisotni na tistih mestih in cestnih povezavah (na t.i. črnih
točkah), kjer so bile pogosto prometne nesreče. Zato je bilo tudi število represivnih ukrepov nižje.
IMENOVANJA
Mestni svet je v svet Športnega zavoda Ptuj kot predstavnika MO Ptuj imenoval Emila Mesariča (LDS) in Vlada Čuša (Zeleni Ptuja), v svet OŠ Breg pa Roberta Čeha (SLS) namesto preminulega predstavnika MO Ptuj in člana mestnega sveta v prejšnjem mandatu Franca Premužiča.
V sedemčlanski odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, ki je v tem mandatu mestnega sveta prvič konstituiran, so imenovali Roberta Križaniča (SMS) kot predsednika, za člane pa Mirana Kerina (LDS), Borisa Gerla (Zeleni Ptuja), Srečka Šneber-gera (Lista KS), Janeza Rožmarina (N.Si), Ano Ostrman (ZLSD) in Rozalijo Ojsteršek (SLS). Svetniki so k imenovanju Kristine Dokl za direktorica Doma upokojencev Ptuj podali pozitivno mnenje.
Milena Turk
Zdravnik, humanist, politik
Nadaljevanje s strani 2.
Za časa njegovega življenja je izšlo le eno delo v tiskani obliki. To je knjiga 0 vaspitanju omladine za ravnopravne odnose u ljubavi i braku, ki je izšla leta 1962 v Beogradu. Gotovo je največji Potrčev dosežek Kodeks etike zdravstvenih delavcev, za katerega je sam pripravil dva osnutka, izida katerega pa žal ni dočakal. Sicer pa so v knjigi 0 socialistični etiki in morali, ki je izšla leta 1972 ter bila ponatisnjena leta 1974 zbrane njegove razprave, razmišljanja, govori in obsežna bibliografija, ki presega številko 270. 0 dr. Potrču je pisal tudi dr. Bratko Kreft v knjižici Življenje za človeka, Portret dr. Jožeta Potrča, ki je izšla pri Založbi Obzoija leta 1970. Ptujsko Zgodovinsko društvo je ob 80-letnici rojstva dr. Potrča izdalo zbornik Potrčevo veliko izročilo.
Ptujska splošna bolnišnica se je že leta 1965 poimenovala po dr. Jožetu Potrču. Leta 1983 pa so takratni Zdravstveni center Ptuj
- Ormož poimenovali po velikem rojaku.
Ob stoletnici rojstva je bila v ptujski bolnišnici 2. aprila 2003 slovesnost. Doprsni kip, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, so prestavili pred interni oddelek. 0 delu dr. Potrča je ob kipu govoril dr. Pavel Poredoš, predsednik Zdravniškega društva Slovenije. Zgodovinski arhiv Ptuj je pripravil priložnostno razstavo o delu in življenju dr. Potrča. Predstavljeno je arhivsko gradivo iz ptujskega arhiva ter iz Arhiva republike Slovenije, knjige iz Knjižnice Ivana Potrča ter fotografije, ki jih je posodila nečakinja dr. Potrča Olga Predan. Svoje slike je predstavil akademski slikar Bojan Golija iz Maribora, ki ga je predstavila dr. Ljubica Šuligoj. Kulturni program je pripravila pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj, ki jo vodi Marija Stöger.
Nada Jurkovič
MESTNI SVET, OBVESTILA
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
na 5. seji, 28.3.
Vprašanje Avgusta Laha (SDS) na 5. seji, 28.3.:
Kako dolgo bo še sadovnjak v urbanem naselju in ali še vedno drži, da se bo hrib Panorama uredil v park? Odgovor: V spremembah in dopolnitvah planskih aktov, ki jih namerava Mestna občina Ptuj sprejeti v letošnjem letu, smo predlagali, da se območje sadovnjakov na Panorami spremeni v parkovni sistem za potrebe turizma.
Stanislav Napast
** *
Vprašanje Marjana Kolariča (SDS), na 4. seji, 26.2.:
Zakaj na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Kicar ni bil prisoten noben predstavnik Mestne občine Ptuj, da bi prevzel priznanje -zlato plaketo PGD Kicar? Dosedaj je na proslavah Primestne četrti Rogoznica in na občnem zboru vedno prisostvoval nekdo iz občine. Odgovor: Z velikim zadovoljstvom bi se predstavniki MO Ptuj udeležili občnih zborov gasilskih društev, če bi ti potekali v daljšem časovnem obdobju, v različnih terminih. Žal se mnogokrat zgodi, da imajo različna društva občne zbore sklicane na isti dan. Strokovni sodelavec mag. Janez Merc se v glavnem udeleži vseh občnih zborov, če mu čas in termini to dopuščajo. S strani Mestne občine Ptuj so se v preteklosti občnih zborov udeleževali tudi drugi sodelavci. Žal pa s to rešitvijo posamezna društva niso bila zadovoljna.
***
Pobuda Milana Čučka (LDS) na 4. seji, 26.2.:
Gasilska društva naj se pozove, da v bodoče na občne zbore vabijo tudi člane mestnega sveta.
Odgovor: Pobuda o vabljenju mestnih svetnikov iz območja teritorialne pristojnosti dotič-
nega PGD bo posredovana na Območno gasilsko zvezo Ptuj in preko mestnega gasilskega poveljstva na vsa PGD.
Mag. Janez Merc
Vprašanje Marjana Kolariča (SDS) na 5. seji, 28.3.:
Zakaj v načrtu razvojnih programov MO Ptuj za leto
2003-	2006 ni postavke "pločnik za pešce skozi vas Podvinci", čeprav je iz programov, ki so bili narejeni za leto 2002-2006, razvidno, da bi bila investicija izvedena v letih
2004-	2005? Čez vas Podvinci, ki šteje okrog 1000 prebivalcev, pelje magistralna cesta za Prekmurje.
Odgovor: Cesta skozi naselje Podvinci je res zelo obremenjena s prometom, vendar izgradnja pločnika glede na predvideno dinamiko izgradnje druge komunalne infrastrukture in glede na razpoložljiva finančna sredstva v proračunu MO Ptuj ter razvojne načrte Direkcije RS za ceste ni možna
prej-
***
Vprašanje Rajka Fajta (SDS) na 4. seji, 26.2.:
Kako je razporejen denar od pobranih taks in pristojnin sejmov v občini in ali se predvideva, da se del denarja nameni za ureditev oz. posodobitev tržnice?
Odgovor: Denar od komunalnih taks in sejmov je prihodek proračuna MO Ptuj.
***
Pobuda Petra Pribožiča (N.Si) na 4. seji, 26.2.:
Pri Glasbeni šoli naj se zariše prehod za pešce na mestu, kjer se pride iz parkirišča.
Pri Glasbeni šoli je zarisani prehod za pešce pomaknjen proti gostilni Ribič, kar je zelo nevarno, saj prehod prečka veliko otrok, zato bi ga bilo smiselno prestaviti in zarisati na mestu, kot je predlagano. Odgovor: Pobudo bo proučil
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Pobuda Janeza Rožmarina (N.Si) na 4. seji, 26.2.:
Na parkirišču na Zadružnem trgu naj sc uredijo in namestijo sanitarije. Na tem parkirišču se večkrat ustavijo tudi avtobusi, zato je razlog dovolj utemeljen, že zaradi tega, da ne bo pritožb sosednjih krajanov. Odgovor: Skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj bomo poskušali najti rešitev.
Mag. Herbert Glavič ***
Vprašanje Petra Pribožiča, na 4. seji, 26.2.:
Koliko opredeljenih glasov izmed 8 svetnikov je potrebnih, da je odločitev sprejeta? (vprašanje se nanaša na glasovanje sveta Mestne četrti Jezero ob volitvah predsednika četrti)
Odgovor: 19a. člen Zakona o lokalni samoupravi določa, da ima svet ožjega dela občine predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela občine, glede odločanja sveta ožjega dela občine pa se smiselno uporablja določba prvega odstavka 35. člena zakona.
35. člen Zakona o lokalni samoupravi določa, da občinski svet sprejema odločitve
na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, veljavno pa lahko sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Prvi odstavek 35. člena Zakona o lokalni samoupravi je bil spremenjen z novelo zakona v letu 2000 in ga je treba neposredno uporabljati od uveljavitve zakona, to je od 9. 8. 2000 dalje.
V	skladu z zgoraj navedeno določbo sprejema svet svoje odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, veljavno pa lahko sklepa,
če je navzoča večina vseh članov sveta. Glas je opredeljen, če se glasi "za” ali "proti”. Če je med opredeljenimi več glasov "za” kot "proti" predlaganemu sklepu oziroma odločitvi, je sklep sprejet, v nasprotnem primeru pa ni. Skupno število opredeljenih glasov ni določeno.
V	skladu z zgoraj navedenim, je bilo svetu Mestne četrti Jezero posredovano pravno mnenje oddelka za splošne zadeve Občinske uprave MO Ptuj, h kateremu pa smo dodatno pridobili tudi mnenji Urada za lokalno samoupravo in Službe za zakonodajo.
Helena Neudauer, univ. dipl. prav.
Novo vodstvo ptujskih lionsov
Lions klub Ptuj, ki v našem mestu in prostoru deluje pet let, je imel na sedežu kluba v gostilni PP redni letni volilni občni zbor. V skladu z mednarodnimi pravili "Lions clubs international", katerega član je, vsako leto izvolijo novega predsednika iz vrst dotedanjih podpredsednikov in organe kluba. Dosedanji predsednik Roman Kališnik je predal "lions kladivo in zvon" dr.
Štefanu Čelanu, dosedanjemu prvemu podpredsedniku in ustanovnemu članu kluba. V nagovoru članom po izvolitvi je novi predsednik kot programske prioritete, ob nadaljevanju obstoječih projektov kluba kot so štipendiranje slabovidnega dijaka, dobrodelni lions ples, božično-novoletna obdaritev socialno šibkih otrok in družin... posebej izpostavil popularizacijo lions poslanstva z mednarodnim likovnim natečajem Lions plakat miru -"Sanje o miru" in aktivnosti ob Evropskem letu invalidov. Sprejeli so tudi novega člana, tako da klub šteje 33 lionistov.
LC
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
DAN ZEMLJE - 22. april TRADICIONALNA
AKCIJA ZELENIH PTUJA ZJCiC/i/ Stooenije
Zeleni Ptuja smo letos že petnajstič
zapored izvedli tradicionalno akcijo delitve naravnega humusa, ki jo organiziramo ob dnevu Zemlje. Akcija je letos potekala v petek, 25. aprila ob 11. uri pred Mestno hišo na Mestnem trgu na Ptuju.
Z akcijo želimo Zeleni Ptuja opozoriti na problematiko prekomerne uporabe raznovrstnih umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov idr., ki iz leta v leto vedno bolj zastrupljajo in postopoma uničujejo rodovitno prst naše Zemlje in onesnažujejo podtalnico. Glavni namen akcije, vključene v projekt Zeleni Ptuj je predstaviti ljudem drugi, našemu okolju mnogo bolj prijaznejši način gnojenja zemlje.
Ob tej priložnosti predstavljamo bralkam in bralcem Ptujčana tudi Mednarodno deklaracijo o pravicah Zemljinega spomina, sprejeto v Digneju 1. 1991.
MEDNARODNA DEKLARACIJA O PRAVICAH ZEMUINEGA SPOMINA
1.	Prišel je čas, da tako kot priznavamo enkratnost človekovega življenja, priznamo tudi enkratnost Zemlje.
2.	Vsak od nas in vsi skupaj smo povezani z materjo Zemljo, ki nas vzdržuje in nas povezuje.
3.	Zemlja je 4.5 milijarde /er stara zibelka življenja, njegove obnove in sprememb. Njen dolgi razvoj je oblikoval okolje, v katerem živimo.
4.	Naša zgodovina in zgodovina zemlje sta tesno povezani. Njeni začetki so naši začetki, njena zgodovina je naša zgodovina in njena prihodnost bo naša prihodnost.
5.	Del Zemljine podobe je naše okolje, ki se razlikuje od preteklega in tudi od bodočega. Mi smo le nepopolni in minljivi Zemljini sopotniki.
6.	Tako kot staro drevo ohranja vse zapise svoje rasti in življenja, tudi Zemlja hrani spomine na svojo preteklost... Zapis, ki je vtisnjen v njeni globini in na površju, v kamninah in krajini, je zapis, ki ga lahko beremo in razumemo.
7.	Že zelo dolgo se zavedamo, da je treba ohranjati spomine na človekovo življenje in delo, to je našo kulturno dediščino. Zdaj pa je prišel čas, da zavarujemo tudi našo naravno dediščino in okolje. Preteklost Zemlje je prav tako pomembna kot človekova preteklost. Čas je, da se naučimo varovati, s tem pa spoznati preteklost Zemlje in brati nknjigo*, ki je bila napisana pred našim prihodom: to je naša geološka dediščina.
8.	Z Zemljo delimo skupno dediščino. Mi in naše vlade smo le njeni skrbniki. Prav vsak človek bi moral razumeti, da najmanjše opustošenje to dediščino okrni ali za vedno uniči. Vsaka oblika razvoja mora spoštovati edinstvenost te dediščine.
9.	Upravičena je zahteva, da vse državne in mednarodne oblasti upoštevajo to dediščino in jo zavarujejo z vsemi potrebnimi zakonskimi, denarnimi in organizacijskimi ukrepi.
Zeleni Ptuja
00 ZLSD PTUJ
Prihaja prvi maj, mednarodni praznik dela. Praznik, ki si ga vsi zaslužimo. Zato vam 00 ZLSD Ptuj želi ob njem obilo veselja in sprostitve, ki jo v teh burnih dneh dela vsi še kako potrebujemo. Želimo vam, da ta dan izkoristite za druženje z družino in prijatelji, ki jih dandanes vse preveč dajemo na stranski tir. Naj bo ta praznik praznik za Vas in Vaše najdražje.
Tudi letos se je 00 ZLSD Ptuj udeležil tradicionalnega, letos že sedmega, pohoda na dan boja proti okupatorju, ki je potekal na dan 27. aprila od domačije narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju do Gasilskega doma na Kicarju.
Mladi forum ZLSD Ptuj v sodelovanju z 00 ZLSD Ptuj pa je v soboto, 26. aprila, priredil že tradicionalni projekt ob dnevu zemlje. Organiziral je čistilno akcijo v centru mesta Ptuj.
V juniju bo tudi konferenca ZLSD, na kateri bomo izvolili staro in svežo energijo v Združeni listi socialnih demokratov.
Prijetne prvomajske praznike!
Mirjana Nenad za 00 ZLSD Ptuj
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
LETNA KONFERENCA PTUJSKE
SOCIALDEMOKRACIJE
Člani in simpatizerji SDS smo se v petek,
11. aprila, zbrali na redni letni konferenci na naši že tradicionalni lokaciji v Domu krajanov Rogoznica. Velikemu številu prisotnih sta se pridružila predsednik Sveta SDS in naš rojak dr. Milan Zver, ter poslanec Državnega zbora Franc Pukšič. Poročilo o delu Mestnega odbora SDS Ptuj v preteklem letu je podal Miroslav Luci, predsednik ptujskega odbora in podpredsednik Sveta SDS, poročilo o finančnem poslovanju blagajnik Milan Petek, ter poročilo nadzornega odbora predsednik Ivan Zagoršek.
Nekateri člani so izrazili svoje mnenje o dogajanju v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj ter se zavzeli za normalizacijo odnosov, kar pomeni, da mora direktorica v javnem zavodu, ki ga vodi, spoštovati drugačno mišljenje zaposlenih, ki ne more biti razlog za disciplinske postopke. Člani so menili, da problem knjižnice ni samo neurejeno financiranje in skaljeni medsebojni odnosi, temveč predvsem zastarel in premalo obsežen knjižnični fond, na kar opozarjajo v Socialdemokratski mladini. Tako smo ugotovili, da je mnenje članov pravzaprav identično s stališči Izvršilnega odbora SDS Ptuj ter da člani SDS v svojem bistvu še vedno, tako kot v zgodovini, podpiramo delavce, kljub drugačnim stališčem nekaterih posameznikov.
Za zasluge pri razvoju socialdemokracije na ptujskem pa smo podelili najvišje priznanje - zlato vrtnico Milanu Petku, ter dve srebrni vrtnici ter plaketi pravnim osebam. Soglasno smo izvolili novega predsednika nadzornega odbora Francija Petka ter tajnika Jožeta Lenarta.
Mestni odbor Socialdemokratske stranke Ptuj iskreno čestita vsem občanom ob 1. maju, prazniku dela.
Boštjan Kolarič, podpredsednik
LEPO JE BITI PTUJČAN!
strankam ladihslovemje
Gotovo smo mladi danes generacija, ki ji ne bo nič podarjeno.
Zato je še kako pomembno, da dejavno soustvaijamo skupno prihodnost. To vsekakor velja tudi za okolje, iz katerega izhajamo. Imeli smo srečo, da smo se rodili v tako lepem mestu, kot je Ptuj. Želimo, da se sliši naše ideje o tem, kako in v kakšnem okolju želimo bivati. Za našo prihodnost nam ne more biti vseeno, saj bomo ravno mi v njej preživeli največ časa.
V Mestnem svetu zagovarjamo celovite razvojne strategije. Okolje se ne sme in ne more razvijati enostransko. Ne smemo pozabiti na ljudi, ki morda ne prispevajo veliko v proračun (mladi, pa tudi drugi), a so vseeno tukaj, kot se je to velikokrat dogajalo tudi pri nas. Pozorni moramo biti tudi pri investicijah v okolje in prostor. Naj nas luči in steklo z novega trgovsko-poslovnega centra ne zaslepijo do te mere, da bomo pozabili, da je naš Ptuj najstarejše slovensko mesto. Staro mestno jedro ima dušo in življenje. Skrb in vlaganja v to pa niso nikoli prevelika.
Vsem občankam in občanom občine Ptuj želimo prijetne in tople prvomajske praznike.
Mestni odbor SMS Ptuj
Ob mednarodnem prazniku dela želimo vsem ljudem veliko uspehov na vseh področjih.
Pisarna stranke, v dvorišču Minoritskega samostana, je odprta vsak četrtek od 19.30 do 20.30.
Slovenska ljudska stranka
Mestni odbor SLS Ptuj
Prispevki strank niso lektorirani!
PODPIS POGODBE ZA IZVEDBO 1A FAZE GRADNJE CERO GAJKE PRI SPUHLJI
Izvajalci bodo ptujska gradbena podjetja
radbena pogodba o izvedbi javnega naročila za izvedbo 1A faze gradnje Centra za ravnanje z odpadki Gajke pri Spuhlji je bila slovesno podpisana 15. aprila v Mestni hiši. V imenu Investitorja Mestne občine Ptuj Je pogodbo podpisal župan dr. Štefan Čelan, v imenu izvajalcev pa direktorji Drago Klobučar, Ferdo Veingerl In Ljubomir Cimerman.
IA fazo gradnje, natančneje izgradnjo prvega odlagalnega polja v velikosti enega hektarja in dovozne ceste s pripadajočo infrastrukturo bo izvedla skupina treh izvajalcev: družba Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Cestno podjetje Ptuj in Gradis Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. Vrednost del, ki morajo biti opravljena do 9. junija letos, je 323 milijonov tolaijev. V ta znesek sta zajeti dve izvedbeni nalogi: v prvem sklopu, ki je vreden 173 milijonov tolaijev, je izgradnja dovozne ceste s tehtnico in izbirnim centrom, v drugem
sklopu pa je gradnja odlagalnega polja skupaj s komunalno infrastrukturo, kar bo stalo 149 milijon tolaijev.
Razpisno dokumentacijo je dvignilo 16 ponudnikov, MO Ptuj pa je nato prejela kar sedem ponudb. V naslednji fazi, za kar se na občinski upravi MO Ptuj pravkar pripravlja razpisna dokumentacija, bodo bale s stisnjenimi odpadki oziroma balimica, ki je zdaj na deponiji v Brstju, prestavljeni na Cero Gajke pri Spuhlji. Še v tem letu bo objavljen tudi razpis za ureditev drugega odlagalnega polja.
Gradbeno pogodbo je v imenu investitorja MO Ruj podpisal župan dr. Štefan Čelan, v imenu izvajalcev pa direktorji Drago Klobučar, Ferdo Veingerl in Ljubomir Cimerman. Foto: Langerholc
Za izgradnjo Cero Gajke je MO Ptuj v tem letu že pridobila 200 milijonov tolaijev državnih sredstev. Finančno soudeležbo države pri tem projektu pa v MO Ptuj pričakujejo tudi
v prihodnjih letih v približno enakih zneskih. Sicer pa je v letošnjem proračunu MO Ptuj v ta namen zagotovljenih okrog 715 milijonov tolarjev.
Milena Turk
PROJEKT ZA ZAŠČITO KAKOVOSTI PODTALNICE DRAVSKEGA IN PTUJSKEGA POLJA
Podpis pogodbe o pripravi dokumentacije
za zaščito podtalnice
9
tvega aprila sta direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko in direktor Instituta za ekološki inženiring iz Maribora Željko Blažeka v Mestni hiši na 6. seji sveta konzorcija za realizacijo pogodbe o združevanju finančnih sredstev za regionalni projekt Zaščita kakovostni podtalnice Dravskega In Ptujskega polja, podpisala pogodbo o oddaji javnega naročila za pripravo projektne in investicijske dokumentacije za zaščito podtalnice. Izvajalec javnega naročila, katerega vrednost Je 161 milijonov tolarjev, bo Institut za ekološki inženiring iz Maribora skupaj s Hidroinženlringom Iz Ljubljane. Rok za izdelavo dokumentacije je eno leto.
V projekt so vključene Mestna občina Ptuj ter občine Hajdina, Markovci in Gorišnica. Že na dan podpisa pogodbe so člani sveta konzorcija, ki mu predseduje ptujski župan dr. Štefan Čelan, potrdili še pristop Občine Videm.
Projekt je zastavljen tako, da lahko kadarkoli pristopijo tudi druge zainteresirane občine s tega območja. Pogovori o sodelovanju tečejo z občinama
Kidričevo in Dornava. Priprava dokumentacije je šele prvi korak, na osnovi katerega se bodo občine prijavile na razpis strukturnih skladov Evropske skupnosti za nepovratna sredstva za vodooskrbo, izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Vrednost celotnega projekta ocenjujejo na 13 milijard tolaijev. Slovesnemu podpisu pogodbe so prisostvovali naslednji
Direktor Komunalnega podjetja Ruj Jože Cvetko in direktor Instituta za ekološki inženiring Željko Blažeka sta 1. aprila v Mestni hiši podpisala pogodbo o oddaji javnega naročila za pripravo projektne in investicijske dokumentacije za zaščito podtalnice. Foto: Langerholc
župani, sicer tudi elani sveta konzorcija: iz Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, iz Občine Markovci Franc Kekec, iz Občine Hajdina Radoslav Simonič in iz Občine Gorišnica
Jožef Kokot, ki so pred tem dejanjem Komunalno podjetje pooblastili, da to lahko v njihovem imenu sklene omenjeno pogodbo.
Milena Turk
OKOLJE IN PROSTOR, REGIONALIZACIJA
V akciji sodelovalo rekordno število udeležencev
r letošnji osrednji občinski akciji Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja, ki je bila v soboto, 12. aprila, je sodelovalo blizu 300 udeležencev. Kljub slabemu vremenu so naravo "olajšali" za 95,5 kubičnih metrov različnih odpadkov.
Leto 2003 je razglašeno za mednarodno leto celinskih voda, čemur je bila na pobudo Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter Turistične zveze Slovenija posvečena tudi osrednja tematika letošnje občinske akcije. Mestna občina Ptuj je zato v sodelovanju z mestnimi in primestnimi četrtmi glavne aktivnosti usmerila v čiščenje odpadkov iz nabrežij potokov Studenčnice, Grajene, Rogoznice, drenažnega jarka Pesnice in dela brežine reke Drave z
Foto: Martin Ozmec
jezerom ter ribnikov z okolico v Orešju, Krčevini pri Vur-bergu, Ljudskem vrtu, Podvin-cih. Rogoznici in na Turnišču. Pri pobiranju odpadkov so se krajanom pridružili člani raznih športnih društev, planinci, gasilci, lovci, ribiči, člani BD Ranca, podmladka ZLSD in Zeleni Ptuja, aktivno pa je sodelovalo tudi pet podjetij. Čisto mesto Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj in Cestno podjetje Ptuj so poskrbeli za čistočo mestnih zelenic in obcestnih jarkov ter za sprotni prevoz na CERO Brstje. Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj je odstranilo vejevje in podrta drevesa iz naših potokov. Posebnost letošnje akcije je bilo izločanje nevarnih odpadkov, ki so jih udeleženci akcije zbirali v posebej označenih vrečah, podjetje EKO-LES pa jih je prevzelo in varno odstranilo.
Na žalost moramo poročati tudi o večji količini živalskih
Sprejet regionalni razvojni program za upravni enoti Ptuj in Lenart
15. aprila je v prostorih Narodnega doma na Ptuju potekala II. seja Programskega odbora funkcionalno zaključene regije UE Ptuj in UE Lenart. Kot prvo točko dnevnega reda so potrdili zapisnik konstitutivne seje iz 29. januarja 2002. Sledila je predstavitev regionalnega razvojnega programa. V. d. direktor ZRS Bistre, dr. Aleš Gačnik, je na kratko povzel najpomembnejše mejnike pri nastajanju tako obsežnega programa, ki je sestavljen iz dveh delov - strateškega in izvedbenega. Regionalni razvojni program sestoji iz 5 razvojnih stebrov. Prvi steber zajema človeške vire in
socialno okolje, drugi gospodarstvo, tretji kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja, četrti okolje, prostor, infrastrukturo in naravno dediščino ter peti turizem in kulturno dediščino. Skupna vrednost vseh razvojnih projektov znaša 171 milijard tolarjev.
Po predstavitvi regionalnega razvojnega programa je sledila konstruktivna razprava, po kateri je bil regionalni razvojni program funkcionalno zaključene regije UE Ptuj in UE Lenart soglasno potrjen in sprejet.
Bronja Habjanič
odpadkov (svinjskih glav, kož in drobovine) v ribniku v Orešju, ki se v zadnjih letih namesto na Veterinarski higienski službi, Ormoška cesta 28, vedno pogosteje znajdejo kar v naravi ali v posodah za preostale odpadke, kjer pa predstavljajo potencialni vir raznih okužb in smradu.
V projektu Pomladansko ure-
janje in vzdrževanje čistega okolja so sodelovale še ptujske osnovne in srednje šole ter malčki iz vseh ptujskih vrtcev, ki so čistili okolico svojih šol oziroma vrtcev, medtem ko so gimnazijci poskrbeli za lepšo podobo grajskega griča in okolice garaž na Rimski ploščadi.
Alenka Korpar
MESTNA OBČINA PTUJ RAZPISUJE AKCIJO
IZBIRAMO KMETIJO LETA MESTNE OBČINE PTUJ
SPLOŠNI POGOJI
Na razpis se lahko prijavijo prebivalci Mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:
-	kmetijstvo je glavna panoga,
-	kmetijo vodijo kmečki zavarovanci,
-	kmetija mora biti v Mestni občini Ptuj,
-	kmetija mora imeti mladega gospodaija,
-	kmetija mora imeti tradicijo kmetovanja,
-	urejenost kmetije.
VSEBINA OCENJEVANJA Ocenjevalo se bo pet sklopov:
-	ekološko in tehnološko varčno kmetovanje,
-	gospodarjenje na kmetiji,
-	ohranjanje tradicije življenja na vasi,
-	arhitektura in urbanizem
-	zunanja ureditev kmetije.
NAČIN IN ROK PRIJAVE
Prijave sprejemamo pri Tereziji Meško, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 21, pri Andreju Rebemišku, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 749 36 29 in pri Klavdiji Petek, Mestna občina Ptuj, oddelek za gospodarstvo, Mestni trg 1, tel.
748 29 40. Rok za prijavo je do 31. maja 2003. Na izbor lahko kmetijo prijavijo lastniki ali kdorkoli, ki meni, da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, evropsko primerljiva, ekološko usmerjena, urejena in z okoljem skladna kmetija. Prijavljene kmetije bo na terenu v juniju ocenjevala komisija, v kateri bodo predstavniki Kmetijske svetovalne službe, Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in Mestne občine Ptuj.
Izbrana kmetija bo simbolično nagrajena in razglašena v okviru programa občinskega praznovanja Mestne občine Ptuj.
Vse nadaljnje informacije dobite pri Klavdiji Petek na oddelku za gospodarstvo Mestne Kmetija Črešnik z Mestnega vrha je občine Ptuj, Mestni trg bila lani izbrana za kmetijo leta MO 1, tel: 748 29 40.
Ptui	Mestna občina Ptuj
GIMNAZIJA PTUJ V GLOBALNEM GIBANJU ZA IZOBRAŽEVANJU
Mozaik boljših in enakih možnosti izobraževanja
nanje je največje orožje, ki ga človek lahko drži v rokah In s katerim lahko operira v svetu neštetih možnosti. Gimnazija Ptuj je kčt/flanica svetovne UNESCO mreže šol dobila povabilo Globalnega gibanja za Izobraževanje s sedežem v Bruslju za vključitev v največjo učno uro v zgodovini.
Namen tega gibanja je spodbujanje izobraževanja v svetu in zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja deklet in žensk. V kulturni dvorani ptujske gimnazije je zato 9. aprila potekala t. i. največja učna ura v zgodovini, ki se je hkrati odvijala v mnogih državah sveta. »Z nami• (seveda preko interneta) so bili denimo tudi otroci iz Tokia, kjer je ura odbila peto popoldan. S svojo prisotnostjo smo na simboličen način prispevali svoj delež v mozaik boljših in enakih možnosti za izobraževanje vseh otrok sveta vsi, ki nam je mar, v kakšni družbi živimo.
Global Campaign for Education (Globalno gibanje za izobraževanje) se je s to učno uro želelo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov in z množično
podporo ljudi celega sveta prisiliti vlade, da vsakemu otroku zagotovijo temeljno izobrazbo. Vsi otroci tega sveta niso deležni enakih možnosti izobraževanja, o čemer pričajo naslednja dejstva: na svetu je 115 milijonov otrok, ki niso vključeni v šole, 100 milijonov otrok predčasno zapusti šolanje, na svetu je 860 milijonov odraslih, ki so nepismeni, od tega je 2/3 žensk. Namen gibanja je do leta 2015 odpraviti nepismenost in vsakemu otroku omogočiti, da se vključi v izobraževanje.
Prav vsi, tako otroci kot tudi odrasli imajo ne glede na narodnost, raso, spol, barvo kože pravico vedeti, znati in pisati. Čeprav je pri nas že vse od leta 1774, ko je Marija Terezija uvedla šolsko reformo, osno-
vnošolsko izobraževanje otrok obvezno, je nedavna raziskava slovenske pismenosti pokazala nezavidljiv nivo med tistimi, ki so funkcionalno nepismeni. Ponekod torej taki, ki nimajo možnosti, da bi se vključili v izobraževanje, drugod taki, ki so vključeni v proces vseživljenjskega učenja, a hkrati funkcionalno nepismeni, spet drugje ovire, ki ne zagotavljajo enakih možnosti izobraževanja deklet in žensk.
Vsem takim je bila namenjena največja učna ura v zgodovini. Dejstvo je, da je dandanes mnogim po svetu izobrazba še zmeraj nedostopna, zlasti ženskam v nerazvitih predelih sveta. Še zmeraj se dogaja, da si ljudje želijo biti informirani, pa jim je dostop do informacij onemogočen. Navkljub enormnemu tehnološkemu razvoju, sodobni komunikacijski tehnologiji in znanju, ki je na razpolago, slika pokaže svoj popačen obraz. Zato se bo potrebno truditi še bolj in še mnogo več truda, volje in energije bo pot-
Poslopje ptujske gimnazije.
Foto: Boris Voglar
rebno, da bo vsakemu posamezniku na tem planetu dostopna možnost, da si pridobi temeljno izobrazbo in postane tisto, kar si želi. Brez kakršnihkoli omejitev in brez občutka, da nima enakih možnosti v primetjavi z ostalimi.
Naj zaključim z mislijo znanega sociologa Georga Simmla: "Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve. ”
Bronja Habjanič
DRŽAVNO TEKMOVANJE IN SREČANJE DIJAKOV POKLICNIH ELEKTRO ŠOL SLOVENIJE
m -i	•	•	1	v	•
Tekmovanje m druženje
nanje in Izkušnje, ki si jih dijaki pridobijo / med šolanjem, je možno preveriti na raz-X lične načine. Prijetnejši način preverjanja Je tetfynovanje. Z namenom preverjanja znanja ter druže-
nja je 11. in 12. aprila 2003 potekalo v prostorih Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti 11. tekmovanje in srečanje dijakov poklicnih elektro šol Slovenije.
Priprave na tekmovanje, Gregor Korpar in Mitja Rozman. Foto: Milan Krajnc Pavlica
Tekmovanja se je udeležilo 36 dijakov iz dvanajstih šol. Le ti so preizkusili svoje teoretično in praktično znanje na treh področjih: avtoelektrikar, elektrikar energetik in elektrikar elektronik.
Tekmovanja sta se udeležila tudi dijaka Poklicne in tehniške elektro šole Šolskega centra Ptuj Mitja Rozman in Gregor Korpar. Tekmovala sta na področju elektrikar elektronik. Svojo delo sta odlično opravila, saj je Gregor v
ostri konkurenci dosegel sedmo mesto. Uspeh je še tem večji, saj je že pol točke pomenilo za nekaj mest boljšo lahko pa tudi slabšo uvrstitev. Spremljevalca Miran Meznarič in Franc Vrbančič sta s svojimi izkušnjami pripomogla A pravočasni in nemoteni izvedbi tekmovanja.
Tovrstna tekmovanja pripomorejo tudi k temu, da bodo mladostniki med in po končanem šolanju sposobni ustvarjati svojo prihodnost - da ne bodo le pasivni opazovalci dogajanj na področju tehničnega in drugega razvoja, temveč bodo razvoj aktivno krojili. Slovenci se namreč premalo zavedamo, da naša dežela nima bodočnosti kot vir cenene delovne sile, ampak v razvoju in prodaji
lastnega znanja, kot tudi v izdelkih, ki vsebujejo tovrstno znanje in kateri bodo cenjeni doma in po svetu. Izkušnje namreč kažejo, da dobrih strokovnjakov s poklicnega področja, ki znajo idejo spraviti v pogon v obliki funkcionalnega izdelka, vedno primanjkuje.
Na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj se redno udeležujejo tovrstnih tekmovanj, saj hočejo dijake pripraviti na vseživljenjsko izobraževanje -za poklic in kakovostno življenje ter jih navaditi na samostojno učenje in jim z raznolikimi sodobnimi oblikami poučevanja, učenja in preverjanja popestriti šolska leta.
Milan Krajnc Pavlica
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, PRIREDITVE
V
Na OS Mladika se vedno kaj
zanimivega dogaja...
MALE SIVE CEUCE = GREGOR, NEŽA, ALJOŠA
Izvrstna ekipa 7.a razreda devetletke na OŠ Mladika: Gregor Bočič, Neža Muhič in Aljoša Slameršak, je že
drugič uspela dokazati, da ima sivina njihovih malih celic zelo močan odtenek.
25.	marca je v studiu RTV Slovenija po težkem boju premagala zelo dobro ekipo OŠ Col in se uvrstila v polfinale - med štiri najboljše ekipe od 450 ekip osnovnošolcev v Sloveniji.
Pri tem so jim pomagali:
Metka in Cvetka (ovčki), cel
7.a razred in predstavniki ostalih razredov predmetne stopnje. Kamera pa je svoj pogled z velikim navdušenjem usmerjala v kurenta Marka, v lepe "popstarovske", transparente, in rumene majice, ki so jih "sedmoajevci" poslikali čisto sami, da bi svoji ekipi
pokazali, kaj vse so pripravljeni narediti zanje.
Bilo je sončno - zunaj, v studiu in v naših srcih. Morda bo ves april deževalo, ampak 6. maja, ko se bomo potegovali za finale, bo v nas zagotovo spet sijalo sonce.
Mojca Poljanšek
PROJEKT TRIKRA T HURA ZA ZDRAVE ZOBE
Na Osnovni šoli Mladika je potekal celoletni projekt trikrat hura za zdrave zobe. V projekt so bili vključeni učenci 2.b osemletke z razredničarko ter medicinsko sestro.
Kako je do projekta sploh prišlo?
Naše področje pokriva medicinska sestra Helena Seidl -Stefanovič, s katero delamo že vrsto let. Letos nam je na začetku šolskega leta predlagala, da bi skupaj z učenci izpeljali projekt o zobeh. Seveda je do realizacije projekta tudi prišlo. Najprej smo o tem obvestili vodstvo šole ter starše. Izdelali smo podroben načrt s cilji in nalogami, kaj vse bomo med letom počeli. Naši najpomembnejši cilji so bili trije: skrb za redno in temeljito umivanje zob, redno obiskovanje zobozdravnika in pravilna ter redna prehrana.
Učenci so na te teme izdelovali plakate (sami ali v skupini),
Prireditve v klubu Obzorje
V prostorih Animacije d. o. o., v klubu Obzorje na Aškerčevi ulici 1, se bo dogajalo:
PONEDEUEK, 5. 5. OB 10. URI: vezenje, pletenje in druga ročna dela, PONEDEUEK, 5. 5. OB 17. URI: konverzacija v angleškem jeziku (za obiskovalce programov Animacije),
TOREK, 6. 5. OB 8.30: konverzacija v nemškem jeziku (za obiskovalce programov Animacije),
ČETRTEK, 8. 5. OB 16.30: klekljanje,
PETEK, 9. 5. OB 9. URI: konverzacija v nemškem jeziku (za obiskovalce programov Animacije).
veliko brali, raziskovali, se izobraževali, odkrivali ter likovno ustvatjali.
Za zaključek projekta, ki smo ga namenili svetovnemu dnevu zdravja, smo pripravili igrico z naslovom ZOBOŠČETKI SE POGOVARJATA, v kateri so se predstavili vsi učenci. Z obiskom nas je počastila direktorica zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek - Uhan, dr. med., šolska zobozdravnica, vodja enote za preventivo Reberc Jožica, prim. dr. stom., predstojnica zobozdravstvene enote Alenka Krabonja, dr. stom., in medicinske sestre, ki delujejo na področju preventive.
IN V BODOČE?
Mislim, da je potrebno s takšnim načinom dela nadaljevati. Otrok pri tej starostni stopnji potrebuje veliko spodbud, potrebno mu je prisluhniti, ter upoštevati njegove želje in interese. Vsi pa vemo, da so otrokovi vzorniki starši in da otrok veliko prinese od doma. Če pa se otrok, šola in starši še tesneje povežejo, pa skupaj veliko lažje rastemo in ustvarjamo.
To je samo delček. Poteka tudi veliko delavnic v preventivne namene za učence. Obiskali so
nas z Društva za nenasilno komunikacijo, z Društva Zarek Upanja v zvezi z alkoholizmom, izvajamo delavnice Vzgoja za mir preko Unicefa, na temo Pravice za vsakogar pa so nas obiskali z organizacije Amnesty International.
V aprilu izvajamo okrogle mize za učence na temo o drogah; obiskal nas je Solovjev s CSD Ptuj. Za starši pa sta v delavnico vključena Stanko Ivanuša s Policijske uprave Maribor in Dušan Kolarič, dr. med., iz ptujske bolnišnice. Tudi delavci šole smo se s tega področja izobraževali z zanimivimi izhodišči Stanka Ivanuše.
Mentorici projekta: Silva Forštnarič, Helena Seidl - Stefanovič
Prireditve v CID-u
Center interesnih dejavnosti je bil
ustanovljen zato, da bi mladim ponudil priložnost za druženje, kvaliteten izbor interesnih dejavnosti in različne organizirane aktivnosti. Poleg tega na info točki nudi številne informacije za mlade, med katerimi je trenutno najbolj aktualno področje mednarodnih taborov, ki so večinoma brezplačni. Kogar zanima udeležba na enem od njih, naj se oglasi! Informacije in prijave so možne vsak delovni dan od 8. do 15. ure.
V maju bo na ogled zelo zanimiva razstava, tokrat ne likovna, ampak naravoslovna. Na ogled bodo fotografije cvetic, ki rastejo ob Ptujskem jezeru, med njimi pa so tudi zelo redke, celo nekatere vrste orhidej! Razstava bo gotovo še posebej zanimiva za učence osnovnih in srednjih šol. Na ogled bo do 23. maja 2003.
Vsako soboto so v Centru interesnih dejavnosti ustvarjalne delavnice. Vsakič je na vrsti novo področje likovnega snovanja. Delavnice so brezplačne, starostnih omejitev pa ni, le da predšolski otroci potrebujejo spremstvo odraslih.
CID je odprt vsak delovni dan od 8. do 20. ure, v petek do 23. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure.
Vabljeni
(Thpčasi 11
Intervju: Rene Maurin - direktor
gledališča Ptuj
G. Maurin, Vaie delo v ptujskem gledališču se je pričelo že v letu 2002. Od 1.1.2002 do 30.9.2002 ste bili s sklepom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj izbrani za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj. S 1.10.2002 so vam v-dejevstvo podaljšali še za čas šestih mesecev. 1. april 2003, za mnoge dan šaljivcev in dan, ko je treba vse vzeti “z rezervo", je za vas pomenil prelomnico. Postali ste direktor gledališča. Kakšni so bili ob tem vaši občutki, glede na ne preveč posrečeno obdobje, ko ste bili v.d. direktorja, ko niste mogli zaradi nevednosti, če boste sploh kdaj direktor, zastaviti nobene dolgoročne vizije in ko so bili verjetno zunanji pritiski na ustvarjanje precej močni? Prehod iz v-dejevstva, ki je trajalo leto in štiri mesece, v redni mandat direktorja, zame ni bil neka huda prelomnica. Tudi pred tem sem delo opravljal enako kot zdaj. Nisem delal z rezervo, misleč, saj ni zagotovljeno, da bom direktor in bom zato delal npr. 30 % manj. Tudi če bi to delo dobil samo za šest mesecev ali za eno leto, bi ga enako opravljal, kot če bi ga dobil za pet let. Vizije in cilji za prihodnost so bili zmeraj isti. Pri ciljih je samo vprašanje, koliko časa je potrebno, da se uresničijo. Vendar, če si tukaj eno leto, lahko narediš samo par korakov, v petih letih je teh korakov več, možno pa je tudi, da se določeni cilji, kot so obnova gledališča in dodatno zaposlovanje, ne bodo uresničili niti v celotnem obdobju mojega mandata. Zavedamo se, katera je prava smer in pot, po kateri je potrebno hoditi in trudimo se, da bi jo čim prej in bolje prehodili. Zato moram priznati, da s prehodom iz v-dejevstva na direktorsko mesto, nisem začutil nobenega pritiska. Je pa res, da sem neprijetna obdobja doživljal v času ponavljanja razpisov, ker so moteče vplivala predvsem na naše delo.
Eden izmed razpisov je bil objavljen tik pred mojo premiero v teatru in predvsem razpisi, trije so bili v enem letu, so me malce izčrpali, a volje do dela mi zagotovo niso vzeli! Odhod Sama Strelca, nekako glavnega protagonista profesionalnega gledališča na Ptuju, je mnoge presenetil. Na njegovo mesto ste prišli vi, s svojimi ambicijami, željami in novimi pogledi na ptujsko gledališče. Ste na svoji koži občutili kakšen pritisk, da bo vizije zaradi prejšnjega direktorja, ki je svoje delo več kot uspešno opravljal, pa tudi zato, ker niste Ptujčan in vas ljudje ne poznajo, težko uresničiti? Da vam morda ne bodo prisluhnili in vas jemali dovolj resno?
Moja vizija ptujskega gledališča ni v nobenem nasprotju s tem, kar je delal Samo Strelec pred menoj. Mislim, da to gledališče ne potrebuje nobene revolucije, ampak evolucijo, nadaljnji razvoj. Samo in ekipa so veliko naredili ter postavili določene temelje, ki so zelo kvalitetni in jih nimam namena '‘rušiti”. Želim si predvsem nadgradnje, nadaljevanje že začetega. Glede pritiska, da nisem Ptujčan, ampak Mariborčan, moram reči, da ga nisem občutil, čeprav so me ljudje o tem spraševali, vendar se s takimi zadevami nisem nikoli zares ukvarjal. Dejstvo pa je, da je vsekakor težje priti v teater, ki dobro funkcionira, kot v teater, ki funkcionira slabo. Le -ta lahko začne sčasoma, ob dobrem vodstvu tudi dobro funkcionirati. V teatru, ki pa je že pred tem uspešno deloval, pa je vsak premik na boljše seveda toliko težji.
Sedaj ste na čelu gledališča že več kot leto dni. Kaj nam lahko poveste o njegovem delovanju pod vašim vodstvom?
Ne vem sicer, kako je gledališče delovalo od znotraj pred mojim vodstvom, mislim pa, da med prej in sedaj ni neke bistvene razlike. Ko sem prišel v ptujsko gledališče sem bil
na to zelo pozoren, veliko sem opazoval in se skušal čimbolj prilagoditi. Vedel pa sem, da bo potrebno delovati kar se da racionalno. Zaposlenih v tej hiši je premalo, zato je delo dostikrat tudi zelo stresno, vsak mora opravljati po več del in zgrabiti za tisto, ki ga je potrebno v določenem trenutku najprej narediti. Nimamo redno zaposlenega dramaturga, ki ga potrebuje vsako gledališče, ravno tako smo brez igralskega kadra. Priznati pa moram, da sem kljub vsemu z delovanjem gledališča zelo zadovoljen in upam, da je tudi ekipa gledališča zadovoljna z mojim delom.
Kakšen je Rene Maurin, ko ni direktor gledališča?
Skorajda isti kot takrat, ko sem direktor. Nikoli v življenju nisem imel kakšne velike želje postati direktor. Sem režiser in čisto slučajno je naneslo, da sem sedaj tudi direktor in umetniški vodja gledališča. Sem pa zelo vesel, da je do tega prišlo. Privatno sem morda malo bolj sproščen, kot pa takrat, ko sem v vlogi direktorja, ko je potrebno malo več serioznosti.
Ste diplomirani režiser gledališča in radiofonije. Kaj vas je pritegnilo za ta študij? V vašem življenjepisu lahko preberemo, da ste študirali celo arhitekturo?
Svoj študij sem začel z arhitekturo. Moj oče je namreč arhitekt in ko sem bil še majhen, so vsi pričakovali, da bom šel po očetovih stopinjah. Ko sem začel študirati, pa sem spoznal, da mi razna opisna geometrija, statika in podobne zadeve ne ležijo. Hkrati sem se v takratnem obdobju vse bolj navduševal za gledališče. Že od nekdaj me je privlačil tudi film. Pripravil sem se za sprejemne izpite - tako za filmsko kot tudi gledališko režijo, odločil sem se za gledališko. Kaj me je najbolj pritegnilo pri tem delu? Mogoče to, da na nek način združuje vse oblike umetnosti. Gledališče je tudi medij, ki se spoprijema z življenjem
Rene Maurin, direktor Gledališče Ptuj. Foto: Langerholc
kot takim, z različnimi pojavi, s čustvi, humorjem. Je kot nekakšna odslikava življenja, ki je največja vrednota, ki jo imamo na tem svetu. “Krivo” bi lahko bilo tudi določeno obdobje, v katerem se je v Mariboru in tamkajšnjem gledališču ogromno dogajalo. Zakaj ste se pravzaprav prijavili na razpis za direktorja ptujskega gledališča? Kaj vas je gnalo na Ptuj, v to majhno gledališko hiško?
Splet raznih okoliščin. Prvenstveno je to delo, ki me zanima in ga želim v življenju opravljati. Gledališče Ptuj sem spremljal že prej. Vedel sem, da deluje na drugačen način kot večina velikih gledališč. Zmeraj mi je bilo simpatično, saj gledališka stavba ni neka ogromna, okorna hiša. Kot režiserja me zanimajo predvsem gledališča manjšega formata. Tudi bodrenje določenih kolegov, ki so me spodbujali, naj se prijavim, je prispevalo k temu, da sem sedaj tukaj. Takrat nisem imel nobenih pričakovanj in sem bil ob izbiri zelo presenečen. Ptuj, kot majhno mestece, pa mi je bilo všeč že prej in če že drugega
12 (fypéó/i
ne, sem prišel sem samo na izlet, na kavico.
Kot direktor gledališča imate zagotovo vizijo, kako bo gledališče izgledalo v prihodnje. Gledališka stavba je v nezavidljivem stanju, potrebna je čimprejšnje prenove.
Imam seveda vizijo, kako naj bi to gledališče izgledalo. Kdaj pa bo tako izgledalo, je pa seveda ogromno odvisno tudi od ustanovitelja gledališča, torej Mestne občine Ptuj. Kar se tiče vsebinskega ustroja gledališča, smo na nek način že realizirali zastavljene cilje.
Z lanskim letom, ko se je prvič izvedel slovenski festival komornega gledališča SKUP, z letošnjim letom, ko seje že drugič zaključil razpis Mlada dramatika - s tem je gledališče postavljeno v svojo idealno vsebinsko obliko, ki zagotavlja tudi štiri do pet premier letno, vsaki dve leti pa pripravimo še festival monodrame. S tem programom se zagotovo uvrščamo med vsebinsko močnejša gledališča v Sloveniji. Nobeno gledališče nima takšne festivalske ponudbe in takšnega spremljevalnega dogajanja kot naše. Iz tega aspekta je na nek način ta razvoj zaključen. Potrebno je delati samo še na kvaliteti že obstoječih vsebinskih sklopov. Zaskrbljujoča je infrastruktura gledališča in kadrovska politika. Pri teh zadevah pa se počutimo v gledališču dokaj nemočni. Prvenstveno ima tukaj Mestna občina Ptuj vse niti v rokah. Letos se bo verjetno zgodil javni natečaj za idejni projekt obnove gledališča, ampak po informacijah, ki jih dobivam iz občine oz. v pogovorih z njenimi predstavniki, so le - te zelo različne. Nekateri pravijo, da bi se naj zadeve začele premikati v naslednjem letu, spet drugi, da se naj ne bi premaknile še naslednjih pet let. Če sem iskren, ni nobene točne informacije, tu smo vsi bolj ali manj v temi. Iz strani gledališča obstajajo pobude, ki so konstantne. Težko pa rečem karkoli. Kdaj bo prišlo do obnove ali do novih zaposlitev. Na tem področju se mora zgoditi tudi neka višja volja na nivoju ustanovitelja.
Bronja Habjanič
V Mestni hiši prvič razstava velikonočnih pisanic
jV
a pobudo nekaterih prijateljev Turističnega društva Ptuj se je to odločilo, da nekaj dni pred veliko nočjo pripravi razstavo velikonočnih pisanic.
II. aprila je bila slovesna otvoritev razstave v razstavnem prostoru Mestne hiše. Odprl jo je predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek. Slovesnost so glasbeno obogatili učenci Glasbene šole Karol Pahor z bogatim kulturnim programom. Nekaj besed o pomenu velikonočnih praznikov pa je spregovoril mestni svetnik Peter Pribožič. Razstavne izdelke sta pripravila Marjana Hlupič in Danijel Hrga ter učenci Osnovne šole Olge Meglič pod vodstvom Lee
Kralj.
Razstava velikonočnih pisanic je bila resnično vredna ogleda, o čemer zgovorno priča veliko število obiskovalcev, saj je bila, čeprav na ogled le teden dni, ena najbolj obiskanih razstav v Mestni hiši.
Zaradi velikega zanimanja in želje po sodelovanju bi bilo potrebno razmišljati, da bi v prihodnje organizirali podobne razstave z aktualnimi temami in objavili poseben razpis, na katerega bi se lahko prijavilo
Foto: Langerholc
večje število zainteresiranih. Strokovnjaki s področja likovne umetnosti in umetnostni zgodovinaiji bi ocenili izdelke. S tem bi bil poplačan tudi trud razstavljalcev.
Albin Pišek
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA MIRANA HORVATA
v
Ujemi trenutek: »Štirje letni časi«
Življenje, ah tl, življenje tl! Kako se moram » "jeziti" nate! Tako čudovito si, pa tako drviš, tako ' hitiš! Kaj pomaga, če nam bodočnost prihaja prav počasi naproti, ko pa se ti, trenutek, pojaviš nenadoma in se brž potopiš v večne globine preteklosti!
Ja, trenutek sledi trenutku in kdo ga more ujeti? Kateri junak ga lahko zadrži? Saj zdrsi mimo, kakor rahel piš vetra, ki zlahka uide med prsti. Pa vendar! Kako dragocen je tak trenutek! Kaj vse se v njem zgodi: tam se rodi novo življenje, drugje stopajo ljudje po ulici, vsak s svojimi opravki in skrbmi, vsak z drugačnim izrazom na obrazu; nekje je veselje in radost, spet drugje pa bolečina nesreče in izgube... Sprehajam se, opazujem in zagledam sveže pomladno listje, nežno oblito s pomladanskim soncem; drugje spet vidim čmrlja, zadovoljno zaritega v cvet, pokritega s cvetnim prahom; dalje spet opazim kot galaksija ovalno, mavrično svetlikajočo se pajčevino, s pajkom na sredi, ki potrpežljivo čaka na svoj plen; pa spet zagledam z zlatim soncem obžarjeno žito - prispodobo najvišjega življenjskega blagostanja za vse ljudi...
In tako naštevanja ni ne konca ne kraja, ker je narava neskon-
čno pestra. Pa kaj bi še govoril! Saj slike povedo več kot tisoč besed in tako vas vabim, spoštovani obiskovalci, da si ogledate nekaj ujetih trenutkov, ki razodevajo lepoto narave, predvsem pa radost, veselje in ljubezen do izražanja te veličine! In če boste tudi vi doživeli nekaj mojega veselja, potem se nisem trudil zaman!« je v vabilo na svojo prvo fotografsko razstavo zapisal Miran Horvat, učitelj informatike na Ekonomski šoli Ptuj.
Razstavo je 24. marca, v knjižnici Šolskega centra Ptuj, odprla ravnateljica Ekonomske šole Branka Kampi z naslednjimi besedami: "Vemo, da človek ni nikoli povsem zadovoljen s svojim življenjem, vedno znova išče srečo in izpolnitev. Marsikdo izmed nas nosi in najde to srečo v sebi, le izraziti jo je včasih težko. Danes sem zelo srečna, da lahko odprem razstavo, ki jo je pripravil naš kolega Miran Horvat. S fotografskim aparatom je ujel trenutke življenja,
ki bi morda zašli v pozabo. Z vsemi temi slikami je razkril svoj pogled na svet, svojo dušo in nekaj lepega podelil z nami. Danes bomo srečni tudi mi!" Posebna zahvala gre ravnateljici Branki Kampi, pomočnicama ravnateljice Vlasti Hodnik in Miji Vaupotič Gregorinčič, Milici Selinšek in Danici Jerenec, Silviji Javornik, Siverstri Brodnjak, Duški Tarbuk in Sonji Mlinarič. Razstava je do konca aprila na ogled v knjižnici Šolskega centra Ptuj.
Milan Krajnc Pavlica
Od leve: ena od pobudnic razstave Silvestra Brodnjak, mama avtorja Anica Horvat, avtor Miran Horvat in ravnateljica Branka Kampi. Foto: Brodnjak
'ffypcéw 13
VARNOST, SOCIALNO VARTSVO
Varnostni sosvet o letošnjem programu dela
/ onec marca se je sestal varnostni sosvet // Mestne občine Ptuj. Ker je bila to prva seja |/ v novi sestavi, je bilo potrebno najprej določiti konstituitivne naloge. Po določilu akta o ustanovitvi je predsednik varnostnega sosveta sedanji župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, podpredsednik je komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt, sekretar sosveta pa predstavnik občinske uprave Edi Kozel. Težišče dela sosveta je bilo usmerjeno v razpravo o programu dela In o trendih varnostnih razmer v letu 2002.
Varnostni sosvet naj bi prispeval k aktivnemu pristopu vseh služb in dejavnosti, ki lahko vplivajo na povečanje varnosti občanov. Mnoge naloge varnostni sosvet le koordinira, usmeija, osveiča pristojne in zagotavlja pogoje za uresničitev. Tako mnoge konkretne naloge opredelijo pristojne službe, organizacije, zadolženi organi in delovna telesa, medtem, ko varnostni sosvet zagotavlja medsebojno povezanost teh služb ter pogoje za učinkovito sodelovanje. Vloga varnostnega sosveta je tudi v odkrivanju pojavov ogrožanja ter na tej osnovi v iskanju novih metod in sredstev pri zagotavljanju večje varnosti. V odnosu do neposrednih izvajalcev ukrepov, si varnostni sosvet prizadeva za popolno aktiviranje razpoložljivih sil in sredstev. Mnoge dosedanje akcije sosveta recimo proti vandalizmu, za varovanje premoženja, za zmanjšanje zlorabe prepovedanih drog predstavljajo konstantno nalogo sosveta in pristojnih služb. Ker so oblike ogrožanja sestavine našega življenja, moramo v življenju in delu vedno zagotavljati preventivne in kurativne ukrepe za zagotavljanje varnosti.
V	drugem tromesečju bo predvidoma izpeljana akcije na temo osveščanja občanov v zvezi z varovanjem premoženja, s čimer bi želeli vzpodbuditi čut za samozaščitno obnašanje. Predlagana je bila objava člankov s preventivno vsebino v Ptujčanu. Varnostni sosvet podpira akcijo Centra interesnih dejavnosti in Centra za socialno delo na temo o nasilju, pri čemer bo izdana zloženka.
V	tretjem tromesečju bo izvedena skupna akcija s Policijsko postajo Ptuj in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu. Namen akcije je zagotoviti varne poti v šolo. Akciji se bodo pridružile tudi avtošole in ZŠA. Varnostni sosvet se bo seznanil z lokalnim programom varnosti v cestnem prometu, ki bo narejen na osnovi usmeritev iz nacionalnega programa. Cilj tega programa je zmanjšanje števila prometnih nesreč vsaj za 50% in pri tem predvsem tistih s smrtnim izidom, ter se tako približati podatkom, ki veljajo za EU. S programom želimo
vplivati na zmanjšanje glavnih vzrokov prometnih nesreč. Ti so predvsem hitrost in alkohol. Program dela in akcije Varnostnega sosveta bodo predstavljene na spletni strani MO Ptuj. Več dejavnosti bo na naslednjih področjih: varstvo premoženja (poudarek v času dopustov); varstvo otrok v prometu (začetek šolskega leta), nevarnosti pri ravnanju s pirotehničnimi sredstvi v času novoletnega praznovanja; okrepljeno delovanje policije in inšpekcij v nadzoru kritičnih lokalov.
Usmeritev aktivnosti v bolj izpostavljena - ogrožena območja: npr. mestni park, igrišča, kjer je bilo v lanskem letu razen barbarskih izgredov tudi nekaj večjih nesreč.
Iskanje novih možnosti za zagotavljanje varnosti v mestu,
pri čemer bi bile aktivnosti usmerjene v smeri tehničnega nadzora (videonadzor), ter analiza raznih variant neposrednega varovanja, ki se izvaja v nekaterih drugih mestih z redarsko službo ali preko javnih del v okviru podjetij, ki so registrirane za neposredno varovanje.
Pri obravnavi trendov varnostnih pojavov v letu 2002 je bilo izhodišče na statistični primerjavi različnih oblik ogroženosti ter možnih ukrepih, ki bi lahko prispevali k večanju varnosti.
Ne glede na hierarhijo, ki velja v odgovornosti in organizaciji policijskega dela, se pri zagotavljanju varnosti občanov najdemo na točki, kjer lahko le vsak posebej in z dobrim usklajenim delom skupaj učinkovito zagotavljamo varnost občanov.
Mag. Janez Merc
VDC Sožitje za zaposlitev, vodenje in varstvo
JV
a veliko veselje varovancev in v zadovoljstvo vseh na Ptuju, ki so vložili izjemno veliko truda in energije, je s prvim januarjem 2002 v prostorih na Rajšpovi 20 na Ptuju zaživel nov varstveno delovni center za zaposlitev, vodenje in varstvo pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju VDC).
SOŽITJE - medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Ptuj je pridobilo koncesijo za izvajanje dejavnosti in tako štirinajstim odraslim osebam omogočilo, da se zaposlijo pod posebnimi pogoji.
Prostori za VDC so novi, varovanci in zaposleni strokovni delavci pa so vanje vnesli domačnost, vedrino in prijetno razpoloženje.
VDC opravlja vodenje, varstvo ter organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe iz petnajstih občin UE Ptuj. Vanj je vključenih štirinajst varovancev, šest deklet in osem fantov. Varovanci prihajajo v VDC v ”službo” s kombijem društva vsak dan od 7. do 15. ure. Vsi prihajajo zelo radi, in se vsak dan znova resno lotijo dela.
Pri vsakodnevnih delih se vedno tudi učimo ali pa že naučeno utijujemo, dopolnjujemo in ohranjamo delovne navade.
Program je razdeljen na lastni in kooperantski program. Dela izbiramo tako, da lahko vsak prispeva po svojih zmožnostih. Za svoje delo prejemajo varovanci mesečne nagrade.
Lastni program obsega izdelovanje voščilnic, tkanje na statve, slikanje na svilo, modeliranje iz gline in podobnih
mas, izdelovanje izdelkov iz papitja in blaga ... Za vse take izdelke skušamo uporabiti čimveč ostankov in odpadnega materiala, da imamo čim manjše stroške. Večino teh izdelkov prodamo, največ sami. Pri prodaji nam pa pomagajo tudi Rotary club Ptuj, Soropti-mist klub Ptuj.
Kooperantski program zajema različna dela za določene kooperante, za katere sestavljamo in montiramo raznovrstne izdelke, na primer figurice pezz ter obrezujemo, šivamo in zlagamo izdelke za podjetje Zaščita.
Otvoritev VDC Sožitje 10. oktobra 2002, Rajšpova 20 na Ptuju.
PRAZNOVANJA,
PRIREDITVE
Za delo in izvajanje programov skrbijo tri zaposlene strokovne delavke, ki jih financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pomagajo jim še trije delavci, dva iz programa javnih del in eden iz programa tisoč novih možnosti.
Kot vsem tudi varovancem in zaposlenim pripada letni dopust. Zato smo lani organizirali kolektivni dopust na moiju, na otoku Krku v Punatu. Nepozabno doživetje za vse. Strah in negotovost staršev ali bo njihov fant ali dekle res lahko sam brez njih kar 14 dni, je ostala doma. Najbolj smo veseli, da smo se lahko tudi letos prijavili za letovanje.
Leto 2003 je leto invalidov.
Tudi mi bomo skozi vse leto peljali aktivnosti, s katerimi
bomo širšo javnost poskušali ozavestiti in jo opozoriti na nas, ki smo tu, živimo in delamo tako kot vsi ostali.
V naših prostorih je dnevna razstava naših izdelkov, ki si jo lahko ogleda kdorkoli hoče, vsak dan od 7. - 15.ure. Presenečeni smo, kako ljudje radi posegajo po naših izdelkih. Društvo Sožitje Ptuj je lani jeseni ponovno kandidiralo na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za širitev dejavnosti. Prostore za razširitev že imamo, tako bi lahko vključili še sedem varovancev. Pričakujemo pozitiven odgovor in se že veselimo novih varovancev.
Irena Cvetko Vodja VDC SOŽITJE Ptuj
Napoved festivala Ptuj - odprto mesto 2003
afro v slovenskem kot v mednarodnem smislu je v interesu našega mesta, da se pozicionl-ramo in da izstopamo v pozitivnem. Torej tako, da bomo radi živeli tukaj, da bodo mladi z veseljem in motivirani ostali v tem okolju ter bomo imeli veliko obiskovalcev. Ena izmed možnih poti razvoja Ptuja, ki se zdi tudi najidealnejša, je cilj, da bo Ptuj kulturni center.
Ptuj je izjemna naravna in arhitekturna kulisa. Ima zgodovino in pozitivno energijo, ki jo Ptujčani čutimo vsakič, ko se pripeljemo čez dravski most ter zagledamo grad in ponosne stare hiše pod njim.
Festival Odprto mesto želi izkoristiti potencial ptujskih ulic in trgov, ki so lahko idealno prizorišče uličnega dogajanja. Zaganja urbano kulturo, ki naj bi bila značilna za živo mesto. Dogajanje Odprtega mesta je odprto in dostopno vsem. Ni nobenih vstopnin, ker je osnovni namen prijetno vzdušje v mestu. Letos bo festival Ptuj - odprto mesto od 1. do 7. septembra. V programu bodo predstave uličnih gledališč, glasbenih, likovnih in drugih ustvarjalcev. Vse dni bodo ulice zapolnjene z uličnimi animatorji, tudi iz tujine. Ne bomo pa pozabili na zgodovino in bomo, kot že lani, prikazali delčke iz življenja v srednjeveškem mestu. Pomemben vidik Odprtega mesta je povezovanje. Dogajanje sooblikujejo Ptujčani in
organizacije oziroma različne institucije, ki so tukaj. To so predvsem izobraževalne, mladinske in kulturne organizacije ter druge formalne ali neformalne združbe aktivnih ljudi. Odprto mesto je priložnost za združevanje in povezovanje velikokrat žal na preveč bregov razdeljene „scene". Tudi po tej poti vabimo vse, ki bi radi pokazali kakšno svojo veščino ali predstavo. Odprto mesto nudi logistično podporo kreativnosti in ustvarjanju. Pa tudi vzpodbudo. Saj vemo, da se velikokrat ni lahko odločiti za razkazovanje svojih sposobnosti in ustvarjalnosti. Z idejami in predlogi za sodelovanje se lahko oglasite na 041 733-469 ali povod@hotmail.com.
In kot smo si zadali že pred začetkom prvega Odprtega mesta, delamo na tem, da čez nekaj let več ne bomo šteli, kateri festival po vrsti je, ampak da bo Ptuj odprto mesto vse leto.
Vodja organizacijskega odbora: Robert Križanič
Ob dnevu upora slovenskega naroda proti okupatorju
r začetku aprila smo se spomnili 100-letnice rojstva velikega slovenskega zdravnika in humanista dr. Jožeta Potrča, ki je vse svoje življenje delal in živel za ljudi.
Njegova pokončna drža pred 2. svetovno vojno, med in po vojni je dokaz, da humanist ostane humanist ne glede na družbeno ureditev, v kateri živi ali položaj, ki ga zaseda. Leta 1962 je v uvodniku Ptujskega zbornika, počaščenega 20-letnici boja Slovenskogori-ške čete med drugim zapisal: "Kot rdeča nit se vleče skozi vse razprave (prispevke o.p.) predvsem vloga delovnega človeka v boju za narodni in socialni napredek, ki ima svoj vrh v zgodovinskem narodnoosvobodilnem boju in tudi v kulturnem ustvarjanju. Zato upam, da bo zbornik lep spomenik znanim in neznanim borcem v naši občini, ki so dali za lepšo bodočnost svojega ljudstva svoja dragocena življenja, hkrati pa spodbuda občanom, posebno pa mladini, da spoznava svoj domač kraj, njegovo zgodovino in njene spomenike..."
Lepe misli dr. Jožeta Potrča, še kako uporabne tudi za današnji čas. Na osrednji občinski proslavi v počastitev dneva upora slovenskega naroda proti oku-patoiju pri domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka je o pomenu praznika spregovoril ptujski župan dr. Štefan Čelan, v kulturnem programu pa so sodelovali dijaki Gimnazije Ptuj, Komorni moški pevski zbor Ptuj, Olga Kostanjevec in Nataša Petrovič.
Ob tej priložnosti so razvili tudi pohodno zastavo, ki jo je predsednik Kluba ptujskih brigadirjev Feliks Bagar predal vnuku narodnega heroja Jožeta Lacka, Andreju Lacku, udeležencu prvega spominskega pohoda leta 1970, ko je bil star šele štiri leta. Po proslavi so udeleženci krenili na 7. Pohod po poteh upora in prostovoljnega dela na Kicar, kjer so člani Kluba brigadirjev proslavili svoj peti praznik. Naj omenimo, da se po ponovnih druženjih, obnovljenih pred sedmimi leti, pohoda udeleži vedno več mlajših pohodnikov. S tem pa
Pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela, v Kicar, 27. aprila 2001
tako rekoč uresničujemo Potrčeve želje in napotke.
Še več! Druga svetovna vojna je bila največja preizkušnja v zgodovini slovenskega naroda. Slovenci smo bili obsojeni na fizično uničenje. Tisoči deportiranih, interniranih, konfinira-nih, ustreljenih talcev, zaprtih in mučenih, so zgovoren dokaz, daje šlo za genocid. V takšnih razmerah je bil odpor in upor nujen in edina možnost za ohranitev slovenskega naroda, osvobodilno gibanje pa visoko moralno dejanje. Biološka ura je neusmiljena, redčijo se vrste v borčevski organizaciji, zato želimo ohraniti kontinuiteto organizacije, ki ohranja tradicijo slovenskega uporništva in neguje ter krepi zgodovinski spomin na tiste usodne in težke čase. V organizacijo se danes vključujejo mlajši, ki vojne niso neposredno doživljali, a jim njena svobodoljubna izročila pomenijo največjo vrednoto - zagotovilo svobode in človeškega dostojanstva. S svojo aktivnostjo želijo pomagati in kot domoljubi ohranjati pozitivne vrednote slovenskega uporništva, tako tiste iz druge svetovne, kot slovenske osamosvojitvene vojne.
Slovenski osvobodilni boj je največje dejanje v narodovi zgodovini, zato sije za resnico o njem, ki jo skušajo nekateri razvrednotiti, vredno prizadevati.
Stanko Lepej
ffytyaw 15
AK PTUJ / IZREDNI OBČNI ZBOR
Atletski klub Ptuj je danes na pomembni
prelomnici
evetega aprila je potekal izredni občni zbor AK Ptuj, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo kluba.
Od funkcije predsednika se je poslovil Žarko Markovič, ki je klub vodil v dosedanjem mandatu, za novega predsednika pa je bil izvoljen Dejan Dokl, diplomirani ekonomist in eden najuspešnejših ptujskih atletov, ki je svojo bogato atletsko kariero kronal z državnim rekordom v metu krogle.
Ostala mesta v organih AK Ptuj, izvršilnem odboru, nadzornem odboru in disciplinski komisiji so zasedli predvsem do nedavnega aktivni atleti, kar pomeni, da se je vodstvena ekipa pomladila. Prav pomlajena ekipa je porok za spremembe, ki so potrebne v
delovanju kluba, če se hoče ponovno vrniti na mesto, ki ga je ptujska atletika nekoč že imela v slovenskih okvirih. Atletika kot kraljica športov ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo. To dokazuje cela vrsta uspešnih tekmovalcev in državnih reprezentantov v pionirskih, mladinskih, članskih in veteranskih kategorijah. Najuspešnejši med njimi so slovenski in širši ptujski javnosti prav gotovo znana imena, kot so: Mirko Vindiš, Miki Prstec, Marija Šešerko, Dejan Dokl, Hedvika Korošak, Matjaž Iskra in Davorin Sluga ter mnogi drugi.
JUDO KLUBU DRAVA 4 KOLAJNE NA DRŽAVNEM ČLANSKEM PRVENSTVU
Nastopili vsi najboljši slovenski judoisti in judoistke
T/ !
Oplotnici je bilo 12. aprila državno prvenstvo v judu za člane in članice. Tekmovanja se je udeležilo 112 tekmovalcev Iz 24 klubov, od tega tudi sedem judoistov ptujske Drave.
V	kategoriji do 60 kg je Marcel Ognjenovič v borbi za 3. mesto premagal Igorja Trbovca iz celjskega Sankaka.
V	kategoriji do 66 kg je Sebastjan Kolednik osvojil odlično 3. mesto. V predtekmovanju je premagal Danija Rusa iz Impola in Anžeta Vardjana iz Bežigrada ter izgubil za vstop v finale proti kasnejšemu prvaku Marku Faflji iz Olimpije. V borbi
za tretje mesto je z izjemno tehniko in borbenostjo premagal lanskega državnega prvaka Bojana Sevšeka iz Impola.
V	kategoriji nad 100 kg je Miran Plošinjak osvojil
3. mesto. V predtekmovanju je premagal Roberta Šetinca
iz ljubljanskega Bushida in Romana Braniloviča iz Jesenic. Po tesnem porazu v polfinalu proti Darku Petelinšku iz celjske Ivo Reye, je z efektnim protimetom v borbi za tretje mesto premagal Damjana Frasa iz Juršincev.
Odličen nastop je v kategoriji nad 78 kg prikazala Tanja Žuran-Putora, kije na koncu osvojila 2. mesto. V predtekmovanju je premagala Ruth Hreljo iz Lendave in Martino Fras iz Juršincev, v finalni borbi pa se je dolgo upirala letošnji zmagovalki svetovnega pokala Luciji Polavder iz celjskega Sankaka.
Andrej Čuš
•# * 4 é #Ì«ÌM| ® 1 i'
♦ i'Éwii-i# ‘ *
Dejan Dokl, novi predsednik AK Ruj.
Prenova mestnega stadiona z obnovo atletske steze in pripadajočih objektov, ki bo zaključena predvidoma do začetka julija, pa pomeni veliko spodbudo in materialno osnovo za kakovosten razvoj atletike na spodnjepodravskem področju. Vse skupaj nalaga veliko odgovornost AK Ptuj kot nosilcu razvoja atletike in njegovemu novemu vodstvu. Na osnovi dolgoročne strategije kluba, ki
predvideva reorganizacijo in revitalizacijo delovanja kluba, kadrovsko prenovo, vzpostavitev atletske šole za najmlajše, vzpostavitev sistema za zgodnje odkrivanje atletskih talentov s pomočjo športnih pedagogov na osnovnih in srednjih šolah, z razširitvijo kroga atletskih trenerjev in njihovega nadaljnjega izpopolnjevanja ter s tem posledično razvoj do sedaj zapostavljenih atletskih disciplin, z organizacijo različnih atletskih tekmovanj na vseh ravneh, se je AK Ptuj pripravljen soočiti z danimi izzivi.
Uresničitev zadanih ciljev pa bo v veliki meri odvisna od poslovnega interesa gospodarskih subjektov na Ptujskem, saj AK Ptuj poleg rednih dotacij Športnega zavoda Ptuj, ki omogočajo zgolj omejeno reprodukcijo dejavnosti kluba, nujno potrebuje generalnega sponzorja in manjše sponzorje ter donatorje.
AK Ruj
Dejan Zavec tudi v drugo
e/an Zavec bi se v drugem dvoboju v poklicni boksarski karieri v velter kategoriji (do 66,7 kg) v Berlinu moral pomeriti z Rusom Aleksandrom Sipesom, toda tekmec je bil na tehtanju pretežak. Da naš šampion ne bi ostal brez nastopa, so zadnji hip našli zamenjavo in Zavec je v ring stopil z Nemcem Nlhatom Salkizom, boksarjem bosanskega rodu.
Že po uvodnem gongu je postalo jasno, da bo Salkizu trda predla. Nižji Zavec je pač rojen za Infighting”, okorni Nemec pa za boj na "distanci". Tekmec tako ni mogel parirati hitremu, aprekate in krošeje sipajočemu Slovencu, ki močno udarja z obema rokoma, ne le z desnico. Taktične načrte, ki jih je Salkiz brez dvoma razdelo-val pred dvobojem, je v ringu nadomestila sla po samoohra-
nitvi. A tudi ”objemanje" nasprotnika ga ni rešilo pred neizogibnim koncem - porazom, ki so ga naznanili sodniki po dvanajstih minutah neenakopravne borbe.
"Vse skupaj je še vedno hazard. Ali se posreči ali pa ne. Vmes ni ničesar, "je povedal 27-letni Ptujčan, ki bo imel naslednji dvoboj 25. aprila v Magdeburgu.
Ivo Komik
Dopis lenuha
ptujske
knjižnice
Res je nerodno, da se pogovarjamo preko časopisov. Toda v primeru Knjižnice Ivana Potrča to ne drži. Kajti pri nas vlada diktatura laži, močnejšega, tega, ki ima boljše zveze in poznanstva. Morda je bila napaka, da smo se ravnali po vseh "reglcih". Dolgo smo opozarjali direktorico Tjašo Mrgole Jukič, a zastonj, saj ni spremenila načina svojega dela, nasprotno v predsedniku Sveta knjižnice in v sindikatu je iskala tista dva grešna kozla, ki jo motita v njeni viziji. Zato smo o napakah opozorili ministrstvo za kulturo, NUK, pa tudi na probleme, ki so ostali nedorečeni ob nabavi bibliobusa. Njene fraze, da bomo s tem dobili tri nove delavce, saj je knjižnica kadrovsko slabo zasedena, so se skrčile le na šoferja. Če je dobil predsednik na seji nalogo, da o tem obvesti javnost, je postal to naenkrat glavni greh, ker je šla zadeva mimo nje. Vendar je bil to le začetek. Z ministrstva je prišla inšpektorica. Na seji Sveta knjižnice, katere član sem, sem zahteval pojasnila zaradi njenega
Modra cona na Ptuju
V starem mestnem središču že nekaj časa opažamo, da življenje v njem umira. Lokali vseh vrst in tudi razne trgovine se vse bolj pritožujejo nad slabim prometom. Problem je v tem, ker v tem delu mesta primanjkuje parkirišč. Zaradi tega so že pred časom uvedli modro cono po vzoru drugih mest z isto problematiko. Že od začetka uvedbe modre cone pa se srečujemo z več problemi zaradi takšnega načina urejanja mirujočega prometa v mestu. Prvi problem so sami avtomati, ki delajo ali pa tudi ne. Drugi problem je cena parkiranja, ki je sedaj enotna za celotno mestno jedro in sicer 100 tolarjev prva ura in tako naprej. Ista cena je tudi na ostalih parkiriščih in tudi v parkirnih hišah. Ko pogledate zasedenost modre cone, vidite, da je ponekod zelo slabo zasedena večji del dneva. Mislim, da bi moral biti režim
mahanja s papirjem, s katerim nas je ta inšpektorica okrcala na čisto enak način, kot so to storili malo pozneje župani SLS na čelu s Francem Pukšičem z uradnim pismom o podpori direktorici. Od nje in njenega navzočega advokata Resnika smo zvedeli, da je konec samoupravljanja ter da o ničemer ne odločamo, saj je to naloga direktorja.
Ob vseh grožnjah, ki jih je naslavljala na vse delavce knjižnice, si upam zapisati kot najstarejši uslužbenec ustanove, kjer sem zapustil 36 let dela, pisec številnih člankov in študij o zgodovini, podobi, pa tudi perspektivi knjižničarstva, da smo oziroma vsaj jaz sedaj tudi osebno proti njej. Zakaj?
Ko seje pred dvema letoma prijavila za direktorico, smo bili skeptični do njene strokovnosti, saj zahteva vodilno mesto v knjižnici specifično poznavanje problemov, finančne situacije, kulturne in prosvetne vloge, zgodovinsko mesto in pomen ...Odločili smo se za dobrega bibliotekarja iz UKM, sama pa je dobila od 21 le 2 glasova. Na občini so se odločili za politično izbiro. Kljub očitnemu nezaupanje v knjižničarje, smo se s tem sprijaznili in upali, da se bo pač uvedla in dobro vodila to
na modri coni drugačen, takšen, kot je v veliko drugih mest s podobno problematiko. Prva ura bi morala biti zastonj, kar bi urejali s parkirnimi urami v avtomobilih. Te ure bi kupovali na upravni enoti mesta, ali pa bi jih dobili v trgovinah ob modri coni. Naslednja ura pa bi lahko stala že 200 tolarjev, saj modra cona ni namenjena parkiranju, temveč temu, da hitro nekaj opravimo ali nekaj kupimo. Tako bi bil mirujoči promet bolj živahen in tudi mestno jedro bi bolj zaživelo. Enako bi moralo biti tudi s ceno parkiranja v parkirnih hišah. Prva ura bi morala biti 50 tolarjev, ostale ure pa bi bile lahko občutno dražje. To ni moj recept, tako ali podobno je mirujoč promet urejen povsod tam, kjer imajo podobne probleme s parkiranjem kot pri nas na Ptuju. Na ta način bi mesto spet zaživelo in vsi bi bili zadovoljni, predvsem naši obiskovalci.
Ptuj, 23.3.2003
Brane Špari, Mestni vrh 11
barko, saj je bila polna velikih načrtov, a kmalu sprevideli, da je le govorila, obljubljala, a nič izpolnila. Ko smo lani ugotavljali celotno problematiko in spremljali agonijo murskosoboške knjižnice, smo načrtno zahtevali od nje, da se v probleme poglobi, jih skuša pravočasno reševati. Ostalo je njeno govorjenje, da je naša knjižnica najboljša v Sloveniji, pa čeprav so številke govorile drugače, poleg tega pa seje nakup novih knjig strahovito skrčil oziroma smo nekaj časa sploh nehali kupovati. To je bil vzrok naše zahteve po odpoklicu (za to je glasovalo 20 delavcev in pozneje podpisalo vseh 21 !). S tem smo sprožili plaz, ki se je obrnil proti nam. Višek traparije pa je prej omenjeno pismo, ki nas v prenesenem pomenu ožigosa za lenuhe. Ponovim, da ni samo med tistimi, ki "rovarijo'', le g. Filipič, B. Friedl Kmetec, temveč vseh 21 ! Osebno bi dodal, da sem kot "veliki lenuh" večkrat na svoje stroške delal in iskal ob raznih kulturnih prireditvah material ali pripravljal razstave, ponekod sodeloval na simpozijih in v zbornikih (v vseh podpisanih občinah idr.) Tudi kolega iz potujoče knjižnice ni hodil na teren spat, kajti "bibliobus kov-
Odgovor g. Branetu Šparlu na članek »Do kdaj taksi sramota na Ptuju?«
Uvodoma naj poudarim, da pozdravljam ideje civilne iniciative, ki jo predstavlja g.
Špari. Svoje ideje je objavil tudi v drugih časopisih. Podane so dobre rešitve glede parkiranje za taksi vozila. Ni potrebno komentirati vseh podanih predlogov in problemov, ki so navedeni v članku. Povem naj le, da smo pretežni del predlogov proučili in uresničili. V soglasju s taksisti smo uredili in označili parkirišča v modri coni (Slomškova ulica), na začetku Trs-
čkov, kolesa, kombija ..."deluje vsaj že 40 let. Mladinski oddelek se razdaja tako v knjižnici kot v pisanju, izposoja v študijskem oddelku zahteva večkrat tak psihični napor, ki se lahko primetja z delom učiteljev in profesorjev. Zaradi premalo zaposlenih se ne moremo poglobiti v delo ter smo vsak dan po službi kot izžete cunje, a zraven še veliko pomanjkanje gradiva. Tako v obdelavi in izposoji delajo po drugih knjižnica vsaj 2 do 3 ljudje več, v ptujskem domoznanstvu le eden, po enako velikih drugih mestnih knjižnicah pa po 3 ali celo 4. Zato smo v primerjavi z drugimi slovenskimi knjižnicami na zavidljivo nizki ravni!
Ob vsem tem orkestru direktorice, advokata, inšpektorice ter določenih županov: ta poudarek, da ni več samoupravljanja, da vse odloča samo direktor in ustanovitelj in to pomeni, da delavci čisto nič ne pomenijo in da so tudi fraze o demokraciji, človekovih pravicah, soodločanju le pesek v oči. Vem, da delam(o) napake, toda ali je njeno delo idealno in se sprašujem, če si bomo smeli prignati na seje zavoda, če sploh bodo, svoje advokate, kot si ga je ga. direktorica?
Jakob Emeršič, v. bibl.
tenjakove ulice ob modri coni pred hotelom, na parkirišču pred železniško postajo in na parkirišču za avtobusno postajo. Kljub urejenim parkiriščem večina taksistov parkira na avtobusni postaji, kjer imajo največji promet, saj ni bilo doseženo soglasje z lastnikom avtobusne postaje Certus -Konex (razen z nekaterimi taksisti). Taksisti še naprej parkirajo napačno, pred izvozom na avtobusni postaji. Zelo težko je uresničljiv predlog taksistov, da bi uredili parkirišče na zelenici ob avtobusni postaji. Rešitev vidimo v dogovoru med lastniki taksistov in lastniki avtobusne postaje.
V vsakem primeru se bodo morali taksisti držati reda na parkirišču, kot je poznan po vsem svetu in parkirati tam, kjer so za njih rezervirane parkirne površine (pred avtobusno postajo, železniško postajo, hotelom, bolnico, itn.).
Stanislav Napast
GLEDALIŠČE,
PRIREDITVE
□
GLEDALIŠČE PTUJ
Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija
Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajnistvo@gledalisce-ptuj.si http://www. gledalisce-ptuj. si
Program za maj - junij 2003
ZA OTROKE
Sobota, 10. maj ob 10.00 in 11.30, T. Vrabič - J. Sitar: ZGODBA IZ MLINA, režiserka Jelena Sitar, Lutkovno gledališče Jože Pengov Ljubljana, abonma Lutka in Račka, zadnja abonmajska predstava v tej sezoni.
ZA MLADINO
Ponedeljek, 5. maj ob 9.30, 12.00, 15.00, Lutz Hübner: CREEPS, režiser Rene Maurin
ZA ODRASLE
Nedelja, 18. maj ob 20.00, Ivo Brešan: PREDSTAVA HAMLETA V SELU MRDUŠA DONJA, režiser Dražen Ferenčina, Kazalište Virovitica SKUP 2003
28.	maj ob 20.00
29.	maj ob 20.00
30.	maj ob 20.00
31.	maj ob 20.00
1.	junij ob 20.00
2.	junij ob 20.00
3.	junij ob 20.00
4.	junij ob 20.00
5.	junij ob 20.00
6.	junij ob 20.00
7.	junij ob 20.00
Otvoritev 2. slovenskega festivala komornega gledališča - SKUP 2003 Miro Gavran: KREONTOVA ANTIGONA, UUBEZN1 G. WASHINGTONA, Slovensko ljudsko gledališče Celje
Nicy Silver: DEBELUHI V KRILCIH Drama SNG Maribor Albert Camus: PLAY IT AGAIN, CALIGULA Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Zoran Hočevar: 'M TE UBU Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA! Gledališče Ptuj
Eugene Ionesco: INSTRUKCIJA Gledališče Koper
Ronald Harwood: NA ČIGAVI STRANI Mestno
gledališče ljubljansko
Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN
Prešernovo gledališče Kranj
Petter S. Rosenlund: NEMOGOČI OTROK Slovensko
stalno gledališče Trst
Thomas Bernhard: IZBOLJŠEVALEC SVETA SNG Drama Ljubljana
Zaključek 2. slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 2003 s podelitvijo nagrad in pogovorom z nagrajenci
GOSTOVANJA
9. in 10. maj, ob 19.30, Steven Berkoff: J AMR, režiser Matjaž Latin, na Loškem odru Škofja Loka
20. maj, ob 10.30, Lutz Hübner: CREEPS, režiser Rene Maurin, v Slovenskem stalnem gledališču Trst
26. maj ob 9.30 in 11.00 Theater Rote Grütze, TA PRESNETA LJUBEZEN režiser Niko Kranjc Kus, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Razstavišče v Mestni hiši
V četrtek, 8. maja, bo ob 12. uri slovesna otvoritev razstave likovnih del slovenskih osnovnošolcev, dijakov ter varovancev VVZ na temo Evropa - naš skupen dom.
Razstava bo odprta teden dni. Del razstave bo za javnost na ogled tudi v palaciju na ptujskem gradu. Na ogled so vabljeni vsi, ki se želijo pridružiti ob praznovanju dneva Evrope.
V petek, 23. maja, bo ob 12. uri otvoritev razstave fotografij Primoža Tropa ob tednu gozdov. Razstavo naslovljeno Gozd in voda bodo pripravili gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Ptuj.
Vljudno vabljeni
ŠPORTNI ZAVOD
2250 PTUJ, ĆUĆK0VA 7, TEL: 02 717 7$ 30
Športne prireditve
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
Sobota, 3. 5.
16.00- 19.00	Namizni tenis, kvalifikacije za 1. SNTL,
4.	krog končnice, NTK Ptuj
Sreda, 7. 5.
16.00- 19.00	Namizni tenis, kvalifikacije za 1. SNTL,
5.	krog končnica, NTK Ptuj
Sobota, 10. 5.
16.00- 19.00	Namizni tenis, kvalifikacije za l. SNTL,
6.	krog končnica, NTK Ptuj
Sobota, 17. 5.
8.00- 18.00	Aikido-mednarodni trenerski seminar, Judo klub Drava.
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Sobota, 3. 5.
9.00-	14.00	Karate-DO, seminar za trenerje
15.00	Rokomet, kadetinje, prvenstvena	tekma,
ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj
Sobota, 17. 5.
9.00-	21.00	Kikboks, državno prvenstvo
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
Sobota, 10. 5.
10.00- 19.00	Ples, kvalif. turnir za državno prvenstvo. Mambo Ptuj Nedelja. 18. 5.
9.00- 12.00	Košarka, prvenstvena tekma, starejši dečki, 1. SKL - VI,
KK Haloze Ptuj : Banex
MESTNI STADION PTUJ
Sobota, 3. 5.
16.00
Nedelja, 4. 5.
16.30
Sobota, 10. 5.
14.45
17.00
Nedelja, 18. 5.
16.30
Sobota, 24. 5.
13.00 14.4 5
17.00
Sreda, 28. 5.
16.30
Sobota, 31. 5.
14.45
17.00
Nogomet, U-14-vzhod, Drava Ptuj : Nafta Lendava
Nogomet, 2. SNL, člani, Drava Ptuj : Zagorje
Nogomet, 2. SKL-V, kadeti, Drava Ptuj : Zreče Nogomet, 2. SML-V, mladinci, Drava Ptuj : Zreče
Nogomet, 2. SNL, člani, Drava Ptuj : Bela Krajina
Nogomet, U-14-vzhod, Drava : Maribor Branik Nogomet, 2. SKL-V, kadeti, Drava Ptuj : Nissan Ferk Nogomet, 2. SML-V, mladinci, Drava Ptuj : Nissan Ferk-
Nogomet, 2. SNL, člani, Drava Ptuj : Domžale
Nogomet, 2. SKL-V, kadeti, Drava Ptuj : MU Šentjur Nogomet, 2. SML-V, mladinci, Drava Ptuj : MU Šentjur
Modna predstava pred Mestno hišo
Agencija za promocijo Vulcano models vabi na ogled velike modne predstave "Out of Africa’', ki bo 9. maja, ob 19. in 22. uri na Mestnem trgu na Ptuju.
Preko 50 manekenov agencije Vulcano models, starih od 4 do 28 let, bo ob izvirni glasbeni podlagi in z bobnarsko skupino Afir Bafir predstavilo kolekcije oblačil za pomlad in poletje. Poskrbljeno bo tudi za spremljevalni program, zabavo s skupino Ptujskih pet in gostinsko ponudbo na Mestnem trgu.
Metka Klajderič
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, ŠPORT
FINALE PIONIRSKEGA KOŠARKARSKEGA FESTIVALA - STAREJŠI UČENCI
Ptuj in OŠ Olge Meglič sta lahko za zgled
y J oto marčevskega osnovnošolskega finala / Jv košarki je bil Šport naj druži, ne razdvaja, moto po zmagi pa je uresničila vrsta OŠ Polje - Ljubljana, na drugo mesto se je zavihtela OŠ Olge Meglič Ptuj, tretja je bila OŠ Litija, OŠ Žiri pa je končala na začelju, čeprav bi lahko bila z več športne sreče tudi višje.
Pričakovan razplet, mladostna zagnanost tekmovalcev in izredno dinamični obračuni, ki so bili tudi kvalitetno na visoki ravni. Razpoloženje na prepolnih tribunah gimnazijske lepotice razgibano, fair, športno z vseh strani, tisto pravo - osnovnošolsko, po katerem je to elitno tekmovanje že dolgo vrsto let pojem košarkarske Slovenije. Dogajanje je izzvenelo v pozitivni športni izkušnji druženja, tekmovanja in navezovanja prijateljski vezi.
Zaključni turnir bodo udeleženci in spremljevalci še dolgo pomnili po odlični organizaciji Zavoda za šport Slovenije in Košarkarske zveze Slovenije ter izvajalca OŠ Olge Meglič Ptuj, s čimer je njen prireditveni odbor pod taktirko ravnatelja OŠ Olge Meglič Ervina Hojkerja, pedagoga Dušana Lubaja in Marjana Lenartiča iz Športnega zavoda Ptuj presegel pričakovanja.
SLOVESNA OTVORITEV
"Uvrstitev v finale ter organizacija tumiija sta zagotovo vrhunec ptujske osnovnošolske košarke. Veseli smo, dragi mladi športniki, vašega obiska, vaše mladostne energije, znanja ... Prepričani smo, da v staro mesto sodi mlad in iskren športni duh, "je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal ravnatelj OŠ Olge Meglič Ptuj Ervin Hojker. To razmišljanje pa je potrdil tudi predsednik komisije za šolsko košarko Boris Majer, ki je poudaril, kako velika čast in hkrati obveza je organizacija takšnega dogodka.
"V šali rečeno, pričakujem zmago. Toda šalo na stran. Upati je športno in ker gre za tako laskavi naslov, so presenečenja vedno možna. Le nekaj vem zagotovo; da bodo
gledalci uživali v kakovostni košarki, kar je navsezadnje ob promociji ptujskega športa, gospodarstva in MO Ptuj glavni cilj tega finala, "je nadaljeval župan MO Ptuj Štefan Čelan. "Ta dan ne bomo samo tekmovali med sabo, ampak bo to tudi dan druženja, navezovanja novih stikov, spoznavanja novih prijateljev, očaka slovenskih mest, predvsem pa priložnost za lep športni dogodek, "je zaključil svetovalec za šport mladih in mladine pri Ministrstvu za znanost, kulturo in šport Janez Peterlin.
Finalisti tudi tokrat niso razočarali, nasprotno - navdušili so nas. Igralci, ki po večini igrajo v različnih klubih, so postregli z vsem, kar športni boj lahko ponudi. Prikazali so košarko novega obdobja, dinamično in dramatično, polno moči in natančnosti, tehnike in strategije. Navdušujoča skupina plesalk "AVŠE" iz OŠ Olge Meglič pod vodstvom šp. ped. Tatjane Širec je dodala svoje in avditorij se je tako do vrhunca naužil košarkarskih "vragolij”.
IN TISTO NAJVAŽNEJŠE, KOŠARKA
Drugega mesta so se zasluženo veselili igralci iz osnovne šole Olge Meglič Ptuj. Tekmovanje so imeli ves čas pod nadzorom in treneijeva taktika se je na koncu izkazala. Še enkrat se je potrdilo, da na takšnih turnirjih zmaguje ekipni duh. Vsekakor je bila prikazana košarka najbližje tistemu, čemur bi lahko rekli spektakel z užitkom. Lubaj ni zatrl posameznih vrednot s pretiranimi teoretičnimi prijemi, ampak s pravim psihološko motivacijskim pristopom udejanjil dobršen del zmožnost svojih igralcev. Kolektiv, dopolnjen s pravim občutkom pripadnosti, je lahko pokazal, kaj
zmore, seveda pa je še prostora za napredek.
Ptujčani so navdušili. Njihovi nastopi so bili atraktivni - celo bolj inovativni so, v njih je veliko srčnosti, borbenosti in želje po uspehu. Zaradi bremena rezultatov je bilo čutiti močan psihološki pritisk. Olgica ima sestavo, ki je povsem upravičila nastop v končnici državnega prvenstva.
Premore nekaj sijajnih posameznikov (Sajko, Marčič, Bien, T. Lubaj, Bilič), ki znajo izrabiti le malce nepazljivosti tekmeca in doseči koš. S svojo tehnično dovršenostjo so navdušili in dokazali, da sodijo v najožji slovenski vrh.
Izidi:
OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Polje Lj. 47 : 64, OŠ Žiri - OŠ Litija
46	: 49, OŠ Litija - OŠ Polje 59 : 64, OŠ Žiri - OŠ Olge Meglič 54 : 62, OŠ Polje - OŠ Žiri 62
: 56, OŠ Olge Meglič - OŠ Litija
47	: 46.
Dušan Lubaj
Vrstni red: 1. OŠ Polje - Ljubljana, 2. OŠ Olge Meglič Ptuj,
3. OŠ Litija, 4. OŠ Žiri.
OŠ Olge Meglič: Peter Marčič, Miha Sajko, Timi Lubaj, Sašo Bien, Miha Rus, Miha Andrič, Denis Dalapa, Matej Kelenc, Peter Kokot, Siniša Bilič, Karlo Pintarič, Žan Bedenik. Trener: Dušan Lubaj.
Naj peterka: Boban Tomič (OŠ Polje Ljubljana), Miha Sajko (OŠ Olge Meglič Ptuj), Martin Kolenc (OŠ Litija), Timi Strlič (OŠ Žiri), Peter Marčič (OŠ Olge Meglič Ptuj).
Naj igralec: Miha Sajko (OŠ Olge Meglič Ptuj).
Naj strelec: Boban Tomič (OŠ Polje Lj.), število košev 66. "Organizacija in izvedba zaključnega turnirja štirih najboljših ekip učencev 7. in 8. razredov sta bila na zelo visokem nivoju, k čemur so velik delež prispevali številni učitelji in učenci šole. S takšnim pristopom ter dobrim vodenjem celotnega projekta te športne manifestacije so vsi, ki so pomagali (tekmovalo je 250 šol z blizu 3800 udeleženih učencev in učenk), pripomogli k realizaciji tistih zastavljenih ciljev, ki jih želi v tem tekmovanju razvijati KZS. Za trud in prizadevanje se v imenu OŠ Olge Meglič zahvaljujem KZS in želim, da zahvalo posredujete tudi generalnemu pokrovitelju MO Ptuj in Športnemu zavodu Ptuj,”je po tekmovanju z nasmeškom na obrazu povedal Ervin Hojker.
”Skrbno smo se pripravljali na finale in v preveliki želji, da skočimo na sam vrh, preprosto zgoreli. Psihološko nismo vzdržali in odigrali z razpoloženimi Ljubljančani pod svojimi zmožnostmi. Preprosto nismo mogli zadeti koša oz. nismo imeli nikogar, ki bi krenil in "potegnil” naš voz za seboj. Vse skupaj je to veličastna uvrstitev, ki potrjuje našo samozavest in nas obvezuje, da tako čvrsto, hrabro in odločno nadaljujemo tudi v prihodnje, ” je potešil našo radovednost Dušan Lubaj.
Ivo Kornik
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
m
RAZPISUJE
V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani organiziramo VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ program VISOKA POSLOVNA ŠOLA in
podiplomski
SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA
VPISUJEMO
V ŠOLSKEM LETU 2003/2004 bomo izvajali naslednje programe:
♦	EKONOMSKI TEHNIK
♦	GOSTINSKI TEHNIK
♦	STROJNI TEHNIK
♦	TRGOVEC (prekvalifikacija)
♦	KUHAR, NATAKAR
Za vpis v izobraževanje ali dodatne informacije se lahko oglasite na Ljudski univerzi Ptuj Mestni trg 2 ali nas pokličite na tel.: 02 / 749 21 50!
Veseli bom« vašega obiska!
R
PRODAJALNE ERA PETLJA	_
Čl
Poslovna enota PETOVIA	8
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 788 00 23
oddelek papirnice, tel. 788 00 25	«
ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE	g
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE	S
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
O
Poslovna enota PANORAMA	|
Špindlerjeva ulica 3, Ruj, tel. 787 10 40	3
ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE	gj
V	SOBOTO	OD 7.30	DO 15.	URE	<
V	NEDELJO	OD 8.00	DO 12.	URE	“
Poslovna enota SOLID	f
Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31	2
ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO	OD 7.30	DO 19.	URE	®
V	NEDELJO	OD 8.00	DO 12.	URE	5
LJUBLJANA
1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100. TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/, E-mail: adriaplin@siol.net
VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA
LEKARNA
Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta:
•	od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00
•	v soboto	od 8.00 do 12.00
DEŽURSTVO
MAJ:		JUNIJ:	
5 - ponedeljek	20.-7. ure	2 - ponedeljek	20.-7. ure
6 - torek	20.-7. ure	3 - torek	20.-7. ure
7 - sreda	20.-7. ure	4 - sreda	20.-7. ure
8 - četrtek	20.-7. ure	5 - četrtek	20.-7. ure
9 - petek	20.-7. ure	6 - petek	20.-7. ure
10 - sobota	14.-7. ure	7 - sobota	14.-7. ure
11 - nedelja	24 ur	8 - nedelja	24 ur
Dežurstvo končamo		Dežurstvo končamo	
12. maja ob 7.	url.	9. junija ob 7.	uri.
S
j LEKARNE PTU|
LEKARNA PTUÌ
LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 9 SI-22SO PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00
v soboto: 7.00 - 14.00
dežurstvo:
april: 1.4.2003 - 6.4.2003 4.4.2003 - 30.4.2003 MAj :	1.5.2003 -	4.5.2003
12.5.2003 - 31.5.2003
DEŽURSTVA GB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 2D. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 1 A. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA E DEŽURSTVO NEPREKIN ENO
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro.