^ J€ dobil v prazničnih dneh novo avtobusno postajo. Slovesna'otvoritev je bila v soboto. 0 bo objekt popolnoma dograjen, bodo v njej čakalnica, bife, avtomatsko kegljišče ter samo '>sjrežna in klasična restavracija. Gradnjo postaje sta investirala SAP Ljubljana in Gostinsko Ujetje Zelenica Tržič, (jk) - Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 62 V8tanovitelji: občinske konference SZDL in tnice' Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ur h .ič - IzdaJa Čp Glas Kranj. Glavni eanik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar V počastitev občinskega praznika je bila V četrtek slavnostna seja tržiške občinske skupščine, ki so sv je udeležili tudi gostje iz drugih gorenjskih občin ter delegacija prijateljskega mesta Zaječar. Na seji so podelili zlate, srebrne m bronaste plakete mesta Tržiča (jk) — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 10. 8. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Uasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Tržič ima novo avtobusno postajo ^GORENJSKI SEJEM ODPRT - Sekretar zvezne konference Sociali-8 *e Zl'cze delovnega ljudstva Jugoslavije Marjan Rožič je odprl v petek, tiQ KUstu dopoldne 26. mednarodni Gorenjski sejem, ki se le/os razprostira • 15-000 kvadratnih metrih notranjih in zunanjih razstavnih po-i% . fl(' katerem sodeluje 274 organizacij in posameznikov iz Jugoslavije 0tv Jlfle- Slednjih je največ iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Italije. iče'riive sKl""i sta se razen predstavnikov gorenjskih občin, republike in fcdee udeležila tudi zvezni sekretar za pravosodje Ivan Franko in član sveta [)l)tn ClilJc Miha Marinko. Marjan Rožič je v otvoritvenem govoru poudaril 6. Začetni delovni pogoji so bili težki, saj so se umetni kovači, gravei ji in ci/.elerji stiskali v leseni kovačnici, napol zidanem vigencu in hlevu za konje. UKO je gradil nove prostore in to brez kreditov in pogosto tudi na račun osebnih dohodkov. Po ustanovitvi podjetja je bil največji kupec izdelkov kroparskih kovačev Dom iz Ljubljane, sedaj pa so izdelki tudi na tujem vedno bolj iskani. Letos bodo v Zvezno republiko izvozili za okrog 500.000 mark izdelkov, ostalo pa prodali doma. To kaže, da kovači uspešno nadaljujejo tradicijo kovaštva v Kropi in se iz lela v leto močneje uveljavljajo tako doma kot na tujem. C. Rozman i XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA „1 H/L Naročnik: r Makedonski brigadirji v Tolminu V soboto je v Tolmin dopo-tovala mladinska delovna brigada »26. julij«, ki bo ta mesec sodelovala na mladinski zvezni delovni akciji Posočje 76. V brigadi je nekaj več kot 50 mladincev in mladink iz raznih makedonskih mest. Člani brigade so 0 glavnem delavci gradbenih podjetij in bodo pomagali pri obnavljanju porušenih domov. Plačilo za pašo Čebelarji iz različnih krajev Slovenije se tudi letos niso odrekli dolgoletni tradiciji: v čedalje večjem številu odhajajo s svojimi čebelami v Liko. Njihove panje je mogoče videti okrog Bilaja, Ribnika, Metka, Lovinca, Gračca, Cerovca, Titove Korenice in številnih drugih krajev. Računajo, da je trenutno na paši v Liki okrog 3000 panjev. Skupščina občine Gospić je te dni sprejela odlok, da morajo čebelarji, predno prično »pasti« čebele, pristojnim organom predložiti dokumente o zdravstvenem stanju čebel. Prav tako so s tem odlokom določili, da je treba za vsak panj plačati 5 din za mesec paše. Kdor se teh ukrepov ne bo držal, ga čakajo kazni do 2.000 dinarjev. Vreme nagaja žetvi Medtem ko so v Slavoniji in Vojvodini ter nekaterih drugih žitorodnih krajih Jugoslavije že sklenili žetev, so na Kosovu sredi tega opravila Pri delu žanjcem močno nagaja vreme. Najprej so imeli junija obilno deževje, tako da je pšenica dozorela več kot 15 dni prekasno. Ko pa je bilo klasje zrelo za spravilo pa je ponovno začelo nagajati vreme. Do sedaj so od 135.000 ha povjfrju. vili komaj 50 tisoč ha polj posejanih s pšenico. V Brezi spet kopljejo V obeh jaških rudnika rjavega premoga v Brezi _ Kamenica in Sretno — so v soboto spet začeli z redno proizvodnjo. Prve tone premoga so izkopali v jašku Kamenica, kamor se je spustilo 138 rudarjev. Zaprti sta ostali samo jami 101 in 103, kjer se je 5. avgusta pripetila huda rudniška nesreča, kije vzela življenje 17 rudarjem. Za praznik nov obrat V spomin na 9. avgust leta 1941, ko so partizani prvič napadli žandarmerijsko postajo v Toplicah, slavijo v zagorski občini svoj občinski praznik. Med drugimi prireditvami so ob tej priložnosti izročili namenu nov obrat v tovarni elektroporcelana Izlake. To je obrat za pripravo keramičnih mas. Za naložbo, vredno 12 milijonov dinarjev, je delovni kolektiv tovarne na Izlakah zbral sam več kot polovico denarja. Rekordna prodaja V letošnjem juliju je prodajna služba koprskega Tomosa prodala 9300 mopedov in avtomobilov. To je rekordna mesečna prodaja, ki so jo dosegli prvič v 24 letih svojega obstoja. Tudi prvi avgustovski dnevi kažejo, da se popraše-vanje ne zmanjšuje. Nižji življenjski stroški Življenjski stroški so se julija v primerjavi s prejšnjim mesecem znižali za 2,6 odstotka. Do tega znižanja je prišlo zaradi nižjih prehrambenih stroškov, ki so se v prejšnjih mesecih počasi, a vztrajno dvigali. Stroški za prehrano so se zmanjšali za 6,3 odstotka in to zaradi nižjih cen sve žega sadja in zelenjave. Podatki veljajo za vso državo. V SPOMIN SMRTI PRVIH TRZlSKIH PARTIZANOV - Veliko ljudi se je zbralo v soboto, 7. avgusta, dopoldne pod Storžičem pri spomeniku prvih padlih tržiških partizanov, kjer je bila • osrednja letošnja spominska svečanost ob 5. avgustu, občinskem prazniku. Slavnostni govornik je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur. Obudil je spomin na tragični 5. avgust leta 1941, ko je v Verbičevi ki>či pod Storžičem izkrvavelo 8 tržiških prvoborcev, borcev Storžiške čete, ki so želeli naslednji dan skupaj z drugimi gorenjskimi partizani osvoboditi zapornike v Begunjah. Nemci so jih s pomočjo izdajalcev obkolili, od katerih jih je 8 za vedno pustilo življenja pod Storžičem. V spomin na ta dogodek praznuje tržiška občina vsako leto 5. avgusta občinski praznik. Janez Piškur je ostro grajal zadnje ukrepe avstrijske vlade proti manjšinam in terjal uresničevanje pravic, zapisanih v splošnoznani državni pogodbi. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji skupine Pobratenje iz Tržiča, pihalni orkester iz Tržiča, člani kulturne skupine iz Loma in pevski zbor iz Loma. Na slovesnosti so so delovali tudi vojaki in pripadniki teritorialne obrambe, (jk) — Foto: F. Perdan Škofja Loka V četrtek, 12. avgusta, bo redna seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo spregovorili o pripravah na udeležbo na proslavi 40-letni-ce stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije, o pripravah na obisk občinske sindikalne delegacije .v pobrateno mesto Smederevska Palanka, o predlogu združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, o predlogu financiranja usmerjenega izobraževanja ter se menili o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. D. S. Partizansko srečanje na Poreznu Pripravljalni odbor za obnovitev spomenika in grobnice na Poreznu padlim borcem v zadnji sovražni ofenzivi marca meseca 1945. leta in so tam pokopani, vabi vse borce 19.SN0UB Srečka Kosovela, Gorenjskega vojnega področja s komandanti mest in partizanskih straž, Inžinerskega bataljona 31. divizije, kakor tudi vse borce in aktiviste, ki so se borili na tem področju. Vabimo teritorialne enote, planince, tabornike in mladino. Posebno vabimo vse prebivalce bližnje okolice, da se udeležijo te veličastne manifestacije in počastijo spomin na slavno preteklost in žrtve, ki so darovali svoja življenja na pragu svobode za to, kar mi preživeli uživamo. Začetek* bo 15. avgusta 1976 ob 11. uri. Dohodi na Porezen s Cerkljanskega preko Novakov, sedla in Vrhovčeve kmetije do parkirnega prostora; vse bo označeno s smerokazi in napisi. Z gorenjske smeri preko Jelovice do Petrovega brda in nato v smeri Porezna po markirani smeri na Porezen. Najprimernejša in tudi najboljša smer je po Selški dolini preko Železnikov, Davče in nato mimo Vrhovčeve kmetije do planine od vznožju Porezna, kjer je urejeno parkirišče za vsa motorna vozila. Od tega parkirišča je še eno uro hoda do slavnostnega prostora pred samim spomenikom. Spomenik in obnova grobnice na Poreznu je zamisel in delo znanega pisca Ukane Toneta Svetine. Načrti za obnovo so delo ing. arh. Danila Oblaka v sodelovanju s Tonetom Svetino iti sodelavci. Planinsko društvo Cerkno bo v domu narodnega heroja Andreja Zvana-Borisa pripravilo okrepčilo. Na voljo bodo tudi spominske značke. Tudi za varnost prometa je vse preskrbljeno soglasno s prometnimi strokovnjaki in prometno milico. Na proslavi bodo sodelovali tudi vojaki-enote iz Bohinjske Bele, kasarna nosi ime po narodnem heroju Andreju Zvanu-Borisu, ki je padel 24. marca 1945 v borbi na Poreznu. Nasvidenje v nedeljo na Poreznu! Protesta Delegati in drugi udeleženci slavnostnih zasedanj občinskih skupščin Kranja in Tržiča, ki sta bili 30. julija in 5. avgusta, so sprejeli tudi resoluciji, kjer izražajo ogorčenje zaradi nezadovoljivega reševanja manjšinskega vprašanja v Avstriji. Protestni resoluciji so Kranjčani in Tržičani poslali skupščini Socialistične republike Slovenije. Kranjčani in Tržičani v protestnih resolucijah pišejo, da republika Avstrija do danes, kljub jasnim določilom, Se ni izpolnila svojih obveznosti iz sedmega člena državne pogodbe. Posebno na Koroškem in Gradiščanskem, kjer že več kot 1000 let žive Slovenci in Hrvati, izvaja Avstrija na pomembnih področjih družbenega življenja in udejstvovanja takšno raznarodovalno politiko, da so matična naroda v Jugoslaviji in tudi drugi jugoslovanski narodi lahko zaskrbljeni za usodo Slovencev in Hrvatov. Naši delovni ljudje in občani prav tako ugotavljajo stalno popuščanje nacionalističnim silam, ki so zadnje čase dvignile glavo prav na Koroškem in Gradiščanskem. Slovencem in Hrvatom je treba zagotoviti neoviran etnični obstoj in razvoj. Nov ukrep raznarodoval-ne politike je sprejetje zakonov o preštevanju posebne vrste, kar je tudi v nasprotju z državno pogodbo. V resolucijah je tudi izražena podpora vladi SFRJ pri prizadevanjih za zaščito Slovencev in Hrvatov na Koroškem in Gradiščanskem, hkrati pa simpatije s prizadetima narodnostnima skupnostima v sosednji Avstriji, -jk 1940 - IZSELITE TO SLOVENSKO VAS... POTEM TO SLOVENSKO VAS... NATO ONO SLOVENSKO VAS... POTEM... 1976 PREŠTEJTE PREOSTALE SLOVENCE! Ustavno sodišče SRS Slabosti družbene prakse Ustavno sodišče SRS obvešča skupščino SRS o nekaterih pojavih in problemih uresničeno*' nja ustavnosti in zakonitosti, s katerimi se Je. ukvarjalo v obdobju po uveljavitvi nove ustave — Kršitve zakonitosti na področju zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja Pri obravnavanju zadev s področja uresničevanja zakonitosti >n ustavnosti zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja-je sodišče v več primerih ugotovilo, da v samoupravnih splošnih akti" rešitve niso bile v skladu z ustavo in z zakoni. Tako je med drug101 skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev v svojem splošnem ald^j določila višino nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti 00 dela v odstotnem razmerju do osebnega dohodka, hkrati pa je določa8' da nadomestilo ne more biti večje kot ga določi skupščina s posebm111 sklepom. Ta odločba sama po sebi ni v neskladju z ustavo in ne z za koni, pač pa je v neskladju z omenjenima zakonoma sklep skupščin*' ki je določal največji znesek nadomestila. Tak sklep je skupščina 8Pre' jela v letu 1972 ob upoštevanju tedaj določene omejitve najvišje!? osebnega dohodka. Zgornja meja osebnega dohodka se je v naslednj1^ letih povečevala in je bila lani sploh odpravljena, skupščina pa je svoj sklep o najvišjem nadomestilu v nespremenjeni obliki podaljševal do leta 1974, ne da bi upoštevala spremembe. Tako so se kršile pravic zavarovancev. S sporazumom o najmanjšem obveznem obsegu za*ra,V' stvenega varstva v Sloveniji, ki velja od 1. januarja letos, pa so razmerja na novo urejena tako, da nadomestilo osebnega dohodka n more biti manjše od 80-odstotne osnove in ne večje od osebne? dohodka, ki bi ga dobil zavarovanec, če bi delal. PONOVNA ZAPOSLITEV UPOKOJENCEV Problem predstavljajo tudi določbe 59. člena statuta Skupno8*' pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, saj določajo kore* tive za izračunavanje pokojninske osnove. Ti korektivi naj bi zagotoV predvsem to, da bi pokojnina čimbolj izražala skupni delovni prispe^ zavarovanca, ki ga je ustvaril s tekočim in minulim delom in da b,1 J" upoštevali dogovori in sporazumi, s katerimi se usmerjajo dehte, dohodka in osebnih dohodkov. Toda ti korektivi so bili določeni 0 upoštevanju sistema delitve dohodkov, ki je veljal leta 1972, ob č»s sprejemanja statuta. Pozneje je bil sistem spremenjen, korektivi Pa * ostali enaki, zato je vprašljivo, če so ti korektivi še v skladu z nan1 nom, ki ga določa zakon. .ij Poseben problem so starostni upokojenci, ki so uveljaV'j pokojnino s polno pokojninsko dobo, vendar so se po upokoji* ponovno zaposlili ali začeli opravljati samostojno dejavno* Po zakonu se jim izplačuje pokojnina in jim ne oživi svoj«^ zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju raZe„, za nesrečo pri delu in poklicno bolezen. Drugače je v zdravstv nem zavarovanju, saj jih zakon ne izloča iz aktivnega, zavaf| vanja niti kot upokojence niti kot delavce oziroma osebe, opravljajo samostojno dejavnost. Zato se pojavlja dilema, a*' hkrati zavarovani iz dveh naslovov ali samo iz enega in iz rega od obeh. Ustavno sodišče obravnava primer, ko so ob*1 ske zdravstvene skupnosti s sporazumom v okviru region8' 0 zdravstvene skupnosti izločile te osebe iz zdravstvenega zavarovanja kot delavce, ki opravljajo samostojno dejavnost, razen nesrečo pri delu in poklicno bolezen in jim priznale pravico đ. zdravstvenega zavarovanja le kot upokojencem. Tako ti delav nimajo pravice do nadomestila osebnega dohodka za čas 2 držanosti od dela. Res je, da tudi he plačujejo prispevka iz °ge-0 nega dohodka, vendar s tem ničesar ne pridobijo, ker morwj zato plačevati tako imenovani kompenzacijski davek v en" višini kot bi znašal prispevek. Pravica do socialnega zavar vanja je z ustavo zagotovljena pravica iz dela, zato je vprašlj,v ' ali sta določbi tega sporazuma in zakona o pokojninskem invalidskem zavarovanju, ki odrekata tem osebam pravico0 zavarovanja na podlagi dela o upokojitvi, v skladu z ustav Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju p'a upokojenec v primeru, če njegova pokojnina in dohodek iz dela s^fj, presegata dvojni znesek poprečnega mesečnega osebnega dohodka v8 • zaposlenih v republiki v prejšnjem letu, poseben prispevek skupno pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki znaša 70 odstot* zneska, ki ga tako upokojenec plača kot davek iz skupnega dohod občanov. Ustavno sodišče obravnava primer upokojenca, ki po uP-kojitvi opravlja samostojno dejavnost in plačuje skupnosti poseb ■ivjiv t i v/|7i ii * ji j n ouui\;ot\/jiiu u\ |uy uv.-n iii piu^vijc .->i\ii[;iivmh |'t. prispevek, ki je štirikrat višji od pokojnine, ki jo prejema od skupno^ Zato bi bilo zanj ugodneje, če ne bi prejemal pokojnine, vendar skupnost odklanja pravico, da bi se lahko odrekel prejemanju P° . ij nine. Spet je vprašanje, če je takšna ureditev v skladu z ustavn' načeli o ekonomski in socialni varnosti, vzajemnosti in solidarnosti enakosti pravic in dolžnosti delovnih ljudi. CAS SLUŽENJA KADROVSKEGA ROKA Ustavno sodišče je razveljavilo tudi določbo, po kateri so lan zavarovanci — delavci uveljavili pravico do dokupa časa opra vi j*"^ prejšnje samostojne dejavnosti v pokojninsko dobo najdalj do K0"a leta 1974. Pravico do tega dokupa je določil zakon, ki pa uveljavlja11^ te pravice ni niti časovno omejil niti določil, da jo lahko omeji sk^r nost. .j0 Več vojaških upokojencev, ki so bili upokojeni pred izpolnit^ splošnih pogojev za pokojnino, se je obrnilo na sodišče, ker jim je skujj, nost odklanjala priznanje pravice do starostne pokojnine po splo81^ predpisih na podlagi zaposlitve po upokojitvi, češ da po zakonu nim^, te pravice. Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da vojaški upokoje? ki je v zaposlitvi obvezno zavarovan in izpolnjuje pogoje za pridobi* j pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, lahko uvelj^. to pokojnino namesto pokojnine iz pokojninskega in invalidskega za rovanja vojaških zavarovancev. Vprašanje povračila dela pokojni, odmerjene za skupno pokojninsko dobo, pa je stvar samoupravni sporazumevanja med skupnostmi. a;, Posebej pa se obravnava tudi vprašanje veljavnosti odl0^ s katerimi je zavarovancem priznan v pokojninsko dobo čas služe"^ kadrovskega roka v KNOJ po 15. maju 1945. Te odločbe so bile iz°-* v letih 1952 do 1957. Skupnost pokojninskega in invalidskega zaV/t0, vanja sedaj, po dvajsetih letih, te odločbe spreminja in to dobo Nekateri prizadeti zavarovanci so se obrnili na komisijo skupščine ^j, za vprašanje borcev NOV in tudi na ustavno sodišče. V svojih vlo*L. se sklicujejo na to, da je KNOJ tudi po končani vojni opravljal °P*ryi tivne vojaške naloge, podobno kot med vojno in da se zato s' v KNOJ, ki je trajala tri, štiri in tudi več let, ne more enačiti s sv ,a njem kadrovskega roka v drugih enotah JLA. Omenjena opc-rativ vloga KNOJ je izkazana tudi z dokumenti. .^o Vprašanje štetja kadrovskega roka v pokojninsko dobo je aktualno tedaj, ko se je sprejemal zakon o pokojninskem in inva -e\ skem zavarovanju. Socialno*zdravstveni zbor Skupščine SRS je sP'^i amandma, da se kadrovski rok ne šteje v pokojninsko dobo. RepubH\gj zbor tega amandmaja ni sprejel, nato pa je socialno-zdravstveni 1 -.e v usklajevalnem postopku odstopil od tega amandmaja. Ob tet^^ sprejel sklep, da naj republiški sekretariat za delo v sodelovanju s »k *j nost jo pokojninskega in invalidskega zavarovanja čimprej P,x' 4 možnost vštetja kadrovskega roka v pokojninsko dobo, predvsem ^ tiste primere, ko so morali vojaški obvezniki služiti nadpovprečno a kadrovski rok. D. S< Iz včerajšnjega Pavlihe ^°dernizirana vozliščna avtomatska telefonska centrala v Tržiču ter ojačali1 lokalna centrala omogočata Tržičanom boljšo povezavo s svetom. — F. Perdan Preurejena telefonska centrala v Tržiču Praznovanju letošnjega •^iŠkega občinskega praznika so se P^družili tudi poštarji. V petek, "avgusta so predali na tržiški pošti Jemenu preurejeno telefonsko cenilo. Doslej je delovala v Tržiču jončna telefonska centrala, leta £? je sedaj preurejena v vozliščno. ržiška naprava je obenem peta °zliščna avtomatska telefonska ?entrala na Gorenjskem. S tem je bil Udi p0 tehnični in tehnološki plati torjen pomemben korak pri prizadevanjih za oblikovanje samostojne ^eljne organizacije združenega Qe{a za PTT promet v Tržiču. " petek so v Tržiču predali name-pU tudi povečano lokalno telefonsko tiralo. Število priključkov se je od rj° dvignilo na 1000. Te zmogljivosti 7° Predvidene tudi v srednjeročnem Programu razvoja poštnega, telefon-t xga. m telegrafskega omrežja v ' ^ki občini. Boljša je povezava 2*ed tržiško in kranjsko centralo, posedanje zmogljivosti niso bile več Kos potrebam. Dosedanji nizkofrek- venčni sistem je dopolnjen z dodatno linijsko in visokofrekvenčno opremo. Do petka je Tržič povezovalo z glavno avtomatsko telefonsko centralo v Kranju 27 zvez, po novem pa je število zvez naraslo na 48. Tolikšno število ustreza sedanjim kot prihodnjim potrebam. Uspešno izpopolnjevanje telefonskega omrežja v tržiški občini je rezultat dobrega sodelovanja med kranjskim Podjetjem za PTT promet in tržiško družbenopolitično skupnostjo. Naprave, ki so jih začeli v petek uporabljati v Tržiču, so veljale 5 milijonov dinarjev. Z njimi je bila zaključena tudi druga faza izgradnje PTT omrežja v tržiški občini. Na petkovi slovesnosti sta o pomenu modernizacije PTT omrežja in njegovem razvoju govorila direktor temeljne organizacije združenega dela za PTT promet Kranj inž. Marko Lampret in predsednik izvršnega sveta tržiške občinske skupščine inž. Vili Logar. -jk Razpisna komisija Kemične tovarne podnart p. o. ponovno razpisuje delovno mesto direktorja ni reelekcija Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da imajo visoko strokovno izobrazbo ustreznega poklica ter 5-letne delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih v podjetjih kemične industrije ali da imajo višjo strokovno izobrazbo ustreznega poklica ter 7-letne delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih v podjetjih kemične industrije; 2- da imajo izpolnjene pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov; j$ da znajo en svetovni jezik; \ % da so moralno in politično neoporečni. kandidati naj pošljejo svoje ponudbe razpisni komisiji z dokazili o iz: Polnjevanju splošnih in posebnih pogojev v 15 dneh po objavi tega izpisa. Nov vrtec na Beli Dvornik — Krajevna skupnost ^ °rnik-Koroška Bela se pripravlja Počastitev svojega krajevnega Zr»ka v spomin na pet ustreljenih pr^ Počastitev svojega krajevnega 8v^ev na Koroški Beli. Spominska 2 jC&nost bo v parku talcev na Beli paeP.lrn kulturnim programom, radi 8on ^V0"* odkrili spomenik talcem, ja ^enik, ki ga prizadevno oblikuje javorniški kipar Jaka Torkar. Kr • fog^jevna skupnost Javornik-Ko-fed ^e^a zajema dve naselji in iz-^Jn.° aktivno deluje. Tako si je za-r0Č ^UfH program svojega srednje-(}eitlega razvoja in v njem predvi-del* V^e tisto, česar zdaj občani in ce °Vrd ljudje pogrešajo. Tako bo v ce .^m omrežju asfaltirala lokalne )3ei.e' popravila most na Koroški iti '-'.j^edila avtobusna postajališča tahl °Premi'a z informacijskimi H0 .arni- Na območju krajevne skup-ijjj 1 bodo morali tudi povečati t^j, Sljivost vodovodnega omrežja k^or zamenjati transformator na Beli- Urediti bodo morali Ulj . kanalizacijsko omrežje v novi Ivlv113 Lehah, na Borovljah in na bičevi cesti. Vo^^nji otroški vrtec z zmoglji-he^° 70 otrok je občutno premaj-otj.P° oceni je pretesen za 300 l. Zato je samoupravna interes- ^kupnost otroškega varstva že K0 tovala nov montažni vrtec na °Ski Beli. Postavili naj bi ga za osnovno šolo, kjer so tudi ustrezna šolska igrišča, smotrno pa bi tako lahko uredili tudi prehrano učencev in otrok v varstvu. Nov vrtec, ki bo stal na Koroški Beli bo tako za Javornik kot tudi za Koroško Belo izredna pridobitev. - D. S. Peter Kune ponovno direktor Železarne Jesenice — Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške železarne so na predlog razpisne komisije in ob soglasju koordinacijskega odbora družbenopolitičnih organizacij Železarne ponovno imenovali za glavnega direktorja Železarne mag. dipl. inž. Petra Kunca. Peter Kune je bil rojen 1. januarja leta 1934 v Sinjih goricah pri Vrhniki, v Železarni pa se je zaposlil 16. novembra 1959. Prvič je bil imenovan za glavnega direktorja leta 1968. Mag. Peter Kune je vse doslej izredno uspešno delal kot glavni direktor tega največjega delovnega kolektiva v jeseniški občini. Kot direktor bo po svojem predloženem programu dela za obdobje do leta 1980 v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju prav gotovo izdatno prispeval k nadaljnjemu razvoju železarne in s tem k napredku jeseniškega gospodarstva. D. S. Osnovna dola A. T. Linharta Radovljica razpisuje delovna mesta: učitelja razrednega pouka U, PRU, za nedoločen čas, učitelja v podaljšanem bivanju U, PRU, za nedoločen čas učitelja za ze-zg, PRU, P za nedoločen čas. Rok prijave 14 dni. Nastop dela 1. septembra 1976. 24 novih stanovanj V kemčini industriji Donit Medvode so za delavce TOZD Medvode in delavce skupnih služb naročili pri podjetju Standardinvest Ljubljana 24 stanovanjskih enot. Najemna stanovanja v Preski že gradijo delavci gradbenega podjetja Me-grad, TOZD Gradles Medvode ter bodo- vseljiva v prihodnjem letu. Za šest enosobnih, štirinajst dvosobnih in štiri trosobna stanovanja bodo odšteli nekaj več kot deset milijonov dinarjev oziroma jih bo kvadratni meter stanovanjske površine veljal osem tisoč dinarjev. -fr Popravek V 61. številki Glasa z dne 6. avgusta letos smo na drugi strani objavili k sliki z gradbišča z Jesenic napačni podpis. Napisali smo, da je posnetek z gradnje nove telovadnice, fotore-porterja Franceta Perdana, posnetek pa je v resnici predstavljal gradnjo stolpičev, dopisnika Branka Blenkuša. Za napako se opravičujemo. Delavci SGP Gorenje Radovljica grade v Zapužah prva dva bloka družbenih stanovanj. V vsaki stavbi bo po devet stanovanj. Stanovanja grade za delavce tovarne Sukno Zapuže, drugo poslopje pa financira solidarnostni sklad samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica. Poslopji so začeli graditi ob začetku leta, zgradili pa ju bodo predvidoma do konca leta. — Foto: B. B. ŽIVLJENJ alasilo delovno skupnottti tovarno obutvo alpina živi ŠE VEČJI IZVOZ Žiri — Tovarna obutve Alpina iz Zirov je v prvem-polletju letošnjega leta izvozila na vzhodna tržišča 128.650 parov različne obutve v skupni vrednosti 1,784.137 dolarjev, na zahod pa 91.678 parov čevljev v vrednosti 829.952 dolarjev. Torej so člani delovnega kolektiva iz Zirov izvozili na vzhodna in zahodna tržišča 220.328 parov pbutve v skupni vrednosti 2,614.080 dolarjev. Od skupnega planiranega izvoza so žirovski »Alpinci« v prvem polletju na »vzhod« izvozili 44 odstotkov obutve od planirane vrednosti, na zahodna tržišča pa 41 odstotkov od predvidenega načrta. Plan ni bil dosežen predvsem na račun nekoliko cenejše obutve, pravzaprav modelov: sandalov za Sovjetsko zvezo in tekaških čevljev za ZDA. V prihodnjih mesecih pa bo žirovska Alpina izvažala več dražjih modelov. To so škornji za SZ, ter smučarski čevlji za ZDA in vzhodnoevropske dežele. DOBRA PRODAJA Žiri — V žirovski Alpini so dokaj zadovoljni s prodajo svojih izdelkov v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Sicer je mogoče opaziti precej nja nihanja prodaje v posameznih mesecih, vendar pa je treba pove dati, da je kljub 2-odstotni manjši »količini« prodane obutve v primer javi z lanskim letom rezultat zares dober. Predvsem se je povečala prodaja na veliko, pa tudi izdelki iz plastike gredo odlično v promet. INDOK CENTER Ziri — Pred nedavnim je žirovsko tovarno Alpina obiskal republiški sekretar za informacije Darko Marin. Članom delovnega kolektiva je takrat predlagal, da bi v podjetju ustanovili poskusni INDOK center. Delovni kolektiv Alpine je to pobudo z zadovoljstvom sprejel. Iniciativni odbor za njegovo ustanovitev je zdaj že začel z delom. V zvezi z organiziranostjo INDOK centra v Alpini predlagajo tudi dopolnila k sporazumu o združevanju TOZD v OZD in statuta OZD. V INDOK centru naj bi delali štirje delavci. j Obiščite nas na Gorenjskem sejmu J Veletrgovina ŽIVILA Kranj Zastopamo priznane proizvajalce špecerijske ga blaga in pijač ŽITO KOESTLIN PODRAVKA FRUCTAL-ALKO — MIRNA — DANA — GROCKA — MARKETING Posebno pa vam priporočamo obisk paviljona »Planika« na zabaviščnem prostoru, kjer točimo prvovrstno Union pivo Veletrgovina ŽIVILA Kranj f| Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem ter v centralnem skladišču Naklo. Veletrgovina Živila Kranj TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD SLAŠČIČARNA-KAVARNA Odbor za medsebojna razmerja delavcev v Central Kranj TOZD Gostinstvo objavlja naslednji prosti delovni mesti: I. Kontrolorja blagajnika v hotelu Bor Grad v Preddvoru II. receptorja za hotel Evropa v Kranju Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, i* sicer pod točko: 1. da imajo srednjo šolo hotelske, ekonomske ali administrativne smeri z znanjem strojepisja in 1 leto prakse v gostinstvu poizkusna doba 3 mesece 2. da imajo poklicno šolo gostinske smeri z znanjem dveh tujih jezikov ter opravljenim izpitom za receptorja da imajo 6 mesecev delovnih izkušenj v recepcijskem poslovanju poizkusna doba 2 meseca Pismene prijave pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov Central Kranj, splošni sektor — Maistrov trg 11. Poleg dokazil o zahtevani izobrazbi je pod točko 2 potrebno priložiti še potrdilo o ne-kaznovanju. ■^1 orenjski traktoristi v Škof ji Loki Področno tekmovanje gorenjskih traktoristov v Škofji Loki — Četrta zaporedna zmaga Ivana Jugovica — Marta, Danica in Mili iz Naklega ajboljše med dekleti — Najboljši tudi mladi zadružniki iz tega kraja — Lepa priznanja in nagrade za sodelujoče — Dobra organizacija in dober obisk — Republiško prvenstvo bo v Kranju — Gorenjsko bo zastopala osemčlanska ekipa Ivan Jugovic, štirikratni zmagovalec na področnem tekmovanju traktoristov, doma z Godešiča, njegov sin Ivan, očitno gre po stopinjah svojega očeta, ter brat in sestra Peter in Marta GrašiČ iz Nadlega so bili najboljši na nedeljskem tekmovanju traktoristov s področja Gorenjske v Škofji Loki. Zaželimo jim obilo sreče tudi na republiškem prvenstvu. — Foto: J. Govekar Škofja Loka — Škofja Loka, prijazno mesto pod Lubnikom, mestece ob sotočju selške in poljanske Sore je bilo minulo nedeljo, pravzaprav že kar po dolgem času, spet gostitelj najboljših gorenjskih traktoristov; najboljših traktoristk, najboljših mladih zadružnikov — traktoristov, najboljših poklicnih traktoristov in kmetov kooperantov traktoristov, pa še najmlajših traktoristov povrh. In treba je povedati, da je tekmovanje, da je merjenje moči med tekmovalci iz posameznih gorenjskih kmetijskih zadrug in ljubljanskih mlekarn — TOZD kmetijsko posestvo Škofja Loka odlično uspelo. Tekmovanje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah, končalo pa se je pozno popoldne. Toda nič ne de! Zanimivo je bilo. Že prva »tekmovalna panoga« — preskus teoretičnega znanja, ki so jo tekmovalci opravili že malo po sedmi jutranji uri v prostorih osnovne šole »Cvetko Golar« na Trati, je dokazala, da tekmovanje zares ne bo od muh. Vsi tekmovalci so bili odlično pripravljeni, vsi so znali povedati marsikaj s področja motoroznanstva, vsi marsikaj s področja prometnih predpisov, pa . . . kako se obdeluje zemlja, kakšna je naša ustava, kakšen je naš samoupravni sistem ... Res, veliko vprašanj. In že tu so prvi tekmovalci nekoliko zaostali. Toda razlika med prvini in zadnjim zares ni bila velika ... Spretnostna vožnja pa je zares že prinesla prve odločitve. Saj veste, zares, prav nič enostavno ni parkirati v ozki »uličici«, med samimi postavljenimi »količki«, med vsega za traktorsko prikolico široko razpostavljenimi »koli«. Kot kaže je zares prav ta vožnja odločila zmagovalca. Kajti kasneje: orali so zares vsi odlično. Odlično so orali strniščne njive, njive, le streljaj oddaljene od novozgrajenega Frankovega naselja, od novega industrijskega predela na Trati pri Škof j i Loki. Kaj vse pa ste pri oranju sploh vse ocenjevali? sem pobaral na razglasitvi rezultatov »dušo« tekmovanja Francija »Mihovca«. »Prav lahko razkrijem .skrivnost',« mi je dejal Franci, ki je imel vse dopoldne in še v pozno popoldne polne roke dela. »Ocenjevali smo, seveda so bile za to določene posebne strokovne komisije, zaoravanje plevela in slame, zlog, splošni izgled površine, ki je bila izorana, odpiranje in zapiranje brazde . . .« Udeležba na tekmovanju v Škof ji Loki je bila zares množična. Zato so prireditelji — društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov ter živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — tekmovanje so pripravili v sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami — TOZD kmetijsko posestvo Škofja Loka, prav gotovo lahko zadovoljni. Zadovoljni pa sp bili tudi številni tekmovalci in obiskovalci. Treba pa je pohvaliti tudi Semenarno iz Ljubljane. Njen Oranje zahteva obilo spretnosti — Foto: J. Govekar SIPJM3 — COMERC prodajalna Kranj, Cesta JLA 6, ; (nebotičnik) Spalnice, kuhinje, dnevne sobe po konkurenčnih cenah Kredit do 50.000 din odobrimo takoj - % )log 10 % Pred< < se odločite za nakup si oglejte našo veliko izbiro. predstavnik Marjan Jesenovec je namreč vsakemu od tekmovalcev izročil lepo brošuro Semenarne z njihovo značko. Rezultati: ženske — 1. Marta Grašič (259 točk), 2. Danica Gregorc (188), 3. Mili Ažman (180) - vse KZ Naklo; mladi zadružniki: 1. Peter Grašič (252), 2. Milan Fende (232) -oba KZ Nakld, 3. Franc Draksler (230) - KZ Sloga Kranj; poklicni traktoristi: 1. Ivan Jugovic (286), 2. Slavko Draganjac (281) — oba Ljubljanske mlekarne — TOZD kmetijsko posestvo Škofja,Loka, 3. Milan Strugar KZK Kranj (255). Ekipno: ženske — 1. KZ Naklo; mladi zadružniki: 1. KZ Naklo, poklicni traktoristi: 1. Ljubljanske mlekarne — TOZD kmetijsko posestvo Škofja Loka Absolutna zmagovalca sta bila Ivan Jugovic z Godešiča z 286 točkami in njegov sin Ivan Jugovic, pravijo, mlajši, s 193 točkami. Mladi Ivan Jugovic je zasedel celo deseto mesto med člani. Torej se mu obeta še lepa »traktorska« bodočnost. Ivan Jugovic, Slavko Draganjac, Milan Strugar, Peter Grašič, Milan Fende, Franc Draksler ter Marta Grašič in Danica Gregorc so se tako uvrstili na republiško prvenstvo. Barve SR Slovenije bodo, po prikazanem znanju v Škofji Loki lahko upamo, uspešno branili na republiškem prvenstvu, ki bo 28. in 29. avgusta v Kranju na Prebačevem. »Kaj pričakujem od republiškega prvenstva? Res ne bi vedel povedati. Po štirih zmagah na gorenjskih področnih tekmovanjih pričakujem' tudi čimboljšo uvrstitev na republiškem prvenstvu, seveda. Doslej sem bil v republiki najboljši, peti, pred dvema letoma. Tudi letos upam na čimboljšo uvrstitev,« mi je dejal Ivan Jugovic. J. Govekar Pozornost kmetijstvu Jesenice — V jeseniški občini je skupaj 37.000 hektarov skupnih površin, od tega 21.000 v družbeni in 16.000 hektarov v zasebni lasti. S kmetijstvom se ukvarja 10 odstotkov prebivalcev občine, samo s kmetijstvom pa le 2 odstotka prebivalcev ali skupaj 624 kmetov. Po teh podatkih je jasno, da ima občina večinoma industrijski značaj in da kmetijskih površin primanjkuje. Prav zato so na Jesenicah sklenili, da v prihodnjem obdobju posvetijo vso skrb in pozornost ohranitvi kmetijskega prostora ter smotrnemu izkoriščanju tega prostora. V občini ni nobene kmetijske organizacije združenega dela, kmetje so vključeni v Kmetijsko-živilski kombinat Kranj, v temeljno organizacijo združenega dela kooperacija Radovljica. Osnovna značilnost jeseniškega kmetijstva so majhne in razdrobljene kmetije. Majhne kmetije njmajo veliko tržnih viškov; razdrobljenost tako kultur kot razmestitve parcel dodatno vplivata na donos kmetijstva. Njive in vrtovi predstavljajo le 66 hektarov površine, ki je skoraj vsa v zasebni lasti. Posebnega razmaha poljedelstva in tudi sadjarstva, ki temelji na 175 hektarih površine v zasebni lasti, ni pričakovati. Več kot 3000 hektarov je travnikov in skoraj 4000 hektarov pašnikov. Smotrno je nadaljevati s preusmerjanjem kmetijstva v živinorejo, oroizvodnjo mesa in mleka. Ze danes je v jese-^ niškiNobčini 48 kmetij, ki so se preusmerile v živinorejo in ki dajejo tržne viške mleka, mesa in plemenske živine, 42 kmetij pa se bo preusmerilo do leta 1980. V prihodnjem obdobju nameravajo vložiti v kmetijstvo skupaj 4 milijone dinarjev, predvsem za modernizacijo hlevov, za popravilo gospodarskih poslopij, za gradnjo silosov, za seno in krmo, za nabavo kmetijskih strojev ter za opremo mlekarn. Poleg samih kmetov bodo sodelovale še hranilno-kreditna služba pri zadrugi ali pri GG Bled. V jeseniškem območju so kreditni pogoji ugodnejši kot sicer, saj razliko med plačanimi in dejanskimi obrestmi krijeta občina in republika. Ugodnejši kreditni pogoji pa lahko bistveno vplivajo na investicije in modernizacijo kmetij. Na območju občine je deset pašnih skupnosti, ki sodelujejo s temeljno organizacijo združenega dela kooperacija Radovljica. Dve pašni skupnosti je potrebno še ustanoviti. V naslednjih letih bodo skrbele predvsem za ureditev pašnikov. Zanje so predvideli skupaj milijon in 500.000 dinarjev, za popravila objektov in za morebitne novogradnje pa še milijon dinarjev. Vse to bo omogočilo, da se bo število glav živine na pašnikih povečalo za 10 odstotkov. D. S. Na XXVI. gorenjskem sejmu v Kranju vas čakajo izjemne ugodnosti in tudi presenečenja. Obiščite torej paviljon Kovinotehne, blagovnice »Fužinar« 2 Jesenic. Barvni televizorji velenjskega Gorenja »selectomatic« so, denimo, cenejši kar za 2750 din kot v prodaji v trgovinah. Zamrzovalne skrinje LTH iz Škofje Loke so prav zares pojem kvalitete. P°$ tega pa LTH iz Škofje Loke daje za te svoje izdelke tudi 5-letno garancijo- "° pa seveda pomeni veliko. Pri nakupu hladilne skrinje LTH vam blagovni^ »Fužinar« z Jesenic daje izdaten popust. Torej boste pri nakupu pri znan*** jeseniškem podjetju zares lahko prihranili lep kupček denarja. GLAS NA GORENJSKEM SEJMU - V vrvežu mednarodnega Gorenj- 0 ga sejma srečujemo tudi zastopnike Glasa, ki obiskovalcem brezpl^n,a ponujajo izvode našega časnika. S tem želita uredništvo in uprava ^rlj obiskovalce sejma čim bolj seznaniti z gorenjskim poltednikom, hkrati P omogočiti tudi naročilo Glasa. Naši zastopniki so doslej razdelili na sejmu okrog ,1000 izvodov časnika, (jk) — Foto: F. Perdan V NEDELJO REKORDEN OBISK GORENJSKEGA SEJMA - 26. narodni Gorenjski sejem je v petek, soboto in v nedeljo obiskalo 35.000 v ^ kar je izjemen obisk. Samo v nedeljo je bilo na sejmišču 20.000 obiskov?1 Jk kar je rekorden enodnevni obisk v zgodovini Gorenjskega sejma. N&J1'fa zanimanje vlada za električne in akustične aparate, predvsem telev12,-^ gospodinjsko opremo in kmetijsko mehanizacijo. Dober obisk beležijo tu^ U zabaviščnem prostoru. V soboto zvečer je obiskovalce zabaval an$am Lojzeta Slaka s pevci Fantje iz Praprotna. (jk) — Foto; F. Perdan p kredit do 30.000 din prodaja za devize; dobava na dom L1STI1 PlOli Sejemska hala Savski log Kranj v času XXVI. Gorenjskega sejma od 6. do 16. avgusta 1976 i' j Na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina, Bo-canova 1, Tržič. Poslovalnica Peko III v Tržiču (pri tovarni Peko) je spremenila delovni čas in le-ta traja sedaj vsak dan od 8.30 do 17. ure in v sobotah od 8. do 12. ure. Novo! Obiščite nas paviljon - prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO K KRN STANKO, Kranj, Partizanska 5. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! TO-MO-DI uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM O < O »mm Z o < o < o o § z o '°AON iOAON iOAON IOAON iOAON iOAON IOAON lOAON IOAON TŽE Kranj Kmetovalci! Obiščite nas na Gorenjskem sejmu, velika izbira strojev, nekaj tudi na kredit. VS" KAR NAPHAVl 'VI Osnova KLIP KLAP orodja je vrtalni stroj, na katerega se lahko hitro in enostavno pritrdijo različni priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibracijski brusilnik, vrtne škarje in brusilnik. KLIP KLAP orodje lahko uporabljamo ročno ali pa pritrjeno na vertikalno stojalo, mizi za žaganje, horizontalnem držalu ali pa na stružnico. S tem orodjem lahko veliko opravil v hiši, stanovanju, na vrtu, v garaži ali na avtu Opravimo sami. KLIP KLAP orodje in pribor dobimo v garniturah ali posamezno. VABIMO VAS NA DEMONSTRACIJE KLIP KLAP ORODJA NA 26. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU, KJER TO ORODJE LAHKO TUDI KUPITE. POSEBNA UGODNOST JE 17% POPUSTA, KI VELJA V ČASU SEJMA. IZKORISTITE UGODNE KREDITNE POGOJE! ^PREHOD PO GORENJSKEM SEJMU Poleg nekaj zelo zanimivih pohištvenih novosti, LESNINA tokrat na sejmu razstavlja tudi stavbno pohištvo in gradbeni material. Svojo stalno razstavo pohištva SLOVENIJALES v času Gorenjskega sejma še posebno popestri MURKA za-čenja svoj paviljon pri vhodu z ELGOM — barvna televizija, bela tehnika — konča pa na drugem koncu z izredno bogato dekorativo. KOKRA po dolgem premoru spet gostuje na sejmu, nudi pa predvsem pohištvo iz GLOBUSA. Na sliki jogi postelje in MEBLOV novi E-program. MERCATOR se je iz hale C razširil še na halo B in na odprti prostor pred halama; skupaj zavzema kar 520 kvadratov. JELOVICA je obiskovalce presenetila s svojim najnovejšim izdelkom - brunarico BLEGOŠ. Mikavna zunaj in znotraj, ni kaj. Izgleda, da bo ljubljanska MODNA HIŠA postala stalni gost Gorenjskega sejma. Pri KOVINOTEHNI - jeseniškem FUŽINARJU so bogato založeni z belo tehniko in pečmi za centralni) ogrevanje. Če ni avtomobilov, naj bodo pa dirkalna kolesa, pravijo pri SLOVENIJA AVTU. E GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA • TZI.SLDfiA KRANJ KŽK. Kranj je pripravilo presenečenje našim kmetovalcem-so novi mali traktorji Tomo Vinkovič s 30 KS, pripravni za m bovite terene. ŽIVILA so prišla na sejem spet z bifejem in pa seveda — 1 vili. KŽK Vrtnarstvo je v posebni vrtnarski lopi pripravilo razs^ in prodajo lončnic in cvetja. ZARJA ima na sejmu spet bogato izbiro pohištva in *>eVe(i tudi iskani Alplesov TRIGLAV program. Za graditelje je KOGP Kranj TOZD Opekarne razstav*1 dake, vogalnike, stropne polnilnike, pregradne bloke itd. KOGP KRANJ TOZD ,7 V Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj razstavlja Grosove izpopolnjene sušilne naprave za seno, preše, puhal-nike, kosilnice itd. Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI •n si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo yam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno 'zdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. Proizvajamo, prodajamo, montiramo Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja, Žalec, Aškerčeva 4, telefon številka (063)710-740, 710-783, 710-782 Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. Potrošniki! Če si želite poceni in lepo preurediti vaše stanovanje, potem se odločite za obisk in nakup v Mercatorjevem paviljonu v Hali C. Izredno bogata izbira vseh vrst pohištva, priznanih tovarn Meblo, Brest, Alples, Marles, Vrbas, Krasoprema, Otočac in drugi so porok vašega zadovoljstva. Mercator ^e**catdr pa vam poleg sobane postrežbe nudi še strokovni nasvet, pri nakupu vam priznava posebni sejemski popust, odobrava Vam potrošniško posojilo do 3 milijone S din z 10% pologom brez porokov in brezplačno dostavo in montažo na domu. V Času sejma vam Mercator pri nakupu v svoji bogato založeni blagovnici v Tržiču priznava enake popuste kot na samem sejmu v Kranju l. Na svidenje pri Mercator ju! Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (30. zapis) darski jami opis vsaj nekaj besed o Lanc b»?k?m Povedati, da bo Hnbližno popoln. Cerkvica sv. Ivana Krstitelja v ja-Pa I6 dolSa 16 m> široka 10 m,- visoka i. Kar 14 m. «e Ve. to so mprp vnt- iine! da^a Vel^ono^ni ponedeljek in na V*n sv. Ivana Krstitelja (po naše: Ha?fZa Krstnika) Je tu sh°d U. j. j*»e žegnanje). Ob teh dnevih pri-Ja semkaj mnogo ljudstva iz vseh tteškoslo.venskih dolin. — Romarji £.°hjo in pojo le po slovensko. K sre-*Je tudi duhovnik, ki mu je sedaj v ,SKrbi jamsko svetišče, dober, za-^en Slovenec iz bližnje vasi. Poleg »krušne peči«, ki sem jo že f n|l> Je tudi vdolbast kamen 5 ^Ije), na katerem so nekoč trli *niČna zrna. j^eveda, to krušno peč pred jamo Asu zrmlJe» najraje (pač po y.Kercu!) pripisujemo rabi kraljice Vendar utegne naprava izvija.1 Še iz prazgodovinskih časov, ko Va yeljale skalne votline za najbolj *rfia bivališča. i^oleg legende o slovenski kraljici v .nJenih vojščakih, ki so se zatekli s.Jamo pred Huni, obstoje še znan-, Ver»e domneve. Saj so furlanski R0(iovinarji imenovali Landarsko jamo tudi kot »trdnjavo Slovencev« (la fortezza degli Slavi). Čedadski vojvoda Perumo, ki je hotel s pomočjo Slovencev ponovno zasesti vojvodski prestol, ki so mu ga maloprej ugrabili Langobardi, je slabo opravil. Langobardski kralj Luitprand je Peruma ujel in ga zaradi nekih prejšnjih nasilstev napram oglejskemu patriarhu Kalistu dal zapreti v — Landarsko jamo! ANTON CUFFOLO (KUFOLO) Kdo le še ne pozna Bevkove povesti o Kaplanu Čedermacu, ki je izšla še pred drugo svetovno vojno? In filma s to snovjo, v katerem je izvrstni karakterni igralec Jože Zupan poustvaril Bevkovega junaka. Kaplan Čedermac je bil resnična oseba — Anton Cuffolo, župnik v Lazah (Lasiz) pod Landarsko jamo, na levem bregu Nadiže. Mož, ki ga zaradi Bevkove povesti in filma pozna po imenu vsa Slovenija, je bil rojen dne 16. septembra 1889 v Ple-stiščah (Platischis) pod Ostrim Krasom (Ostra Cras) ob rečici Podjavor. Po šolanju v Ahtnu (Attimis) je šel v Videm na tamkajšnje semenišče. Bil je gojenec Ivana Trinka, hkrati pa tudi njegov naslednik v narodnih stvareh, v časti in pogumu. Erika joče... ZVEDELA SEM ZATE, ERIKA, ZVEDELA LETA IN LETA PREPOZNO Zdaj so že poteptali v tebi skoraj vse, kar se je dalo, kajti preganjali, sramotili, pretepali, izžemali so te v tvojih najlepših otroških letih tako dolgo in tako zelo dosledno nečloveško, da so te štrli. Kakor ježe brezupno bilo, nekaj je v tebi kljub vsemu zadržala mladost, nekaj kljub vsemu garaštvu, palici in pomanjkanju je še vedno ostalo. Še vedno jočeš, še vedno lahko zajokaš ... Prišla sem zato, ker so mi pokazali pot tisti, ki so vajeni ga-raštva, trdega dela, upognjenih hrbtov na senožetih in poljih, tisti ljudje, katerih otroci se že zelo zgodaj nauče grabiti in obračati, kidati in nakladati. Poznajo delo na kmetiji, vedo, kaj zmorejo otroci, a so bili vsi pretreseni nad tvojo usodo, ki ti je naklonila zgolj ponižanje, saj ti je vsak mladostni odpor, vsak naravni otroško trmasti odklon izbila palica. Zate je bila prav vsaka dobra ... Prišla sem zato, ker so rekli, da si zdaj že petnajst ali šestnajst let staro dekle, majhna, premajhna za svojo starost, da si bosih nog, da moraš garati kot živina, da sama opraviš vse, kar; se na kmetiji s štirimi glavami v hlevu mora opraviti. Da si, Erika, poceni in zastonj vprežena v voz, nad katerim vihti neusmiljeni bič tvoja rej-nica... Verjeti nisem mogla, da si tako dolgo vsi skupaj lahko zatiskamo oči in ostajamo neprizadeti. Še posebej ne zato, ker so te dali v rejništvo; ko bi vendarle morali bedeti nad tabo, ko bi morali videti, kar je tako vidno in očitno, da bolj sploh biti ne more. ERIKA Ko sem prestopila kuhinjski prag, nisem prav vedela, če si suhljato dekletce pri štedilniku ti. Oblečena v staro, zeleno, debelo pleteno kratko obleko s pasom, ne-počesanih las, bosih nog, od sonca ožganega telesa, a za doraščajoče dekle strahovito zgaranih rok, si tiho jedla pri štedilniku. Skrivaj in radovedno si se ozrla name in na prijatelja, ki me je spremljal. Midva sva sedla, miza se je za najino pijačo, naročeno, pri priči pospravila, starček sivih las za mizo, verjetno sosed, si je želel živahnega Poljanski hribi so bili zame. Erika, vse do srečanja s tvojo nesrečno mladostjo vselej poba prevzemajqče se lepote, idile — Ko pa sem videla na senožeti teh poljanskih hribov tebe, trpinčeno deklo, nedoraslo, objokano deklico bosih nog in že skrivenčenih žuljavih prstov rok, je izginila vsa idila pogovora. V njem je sodelovala tudi tvoja rejnica, sila zgovorna tudi potem, ko si ti brez besed odhitela. Videla sem tvoje noge, za katere ni boleč noben ostri kamen, ne grmičevje; videla sem ožgano telo in obraz; tako zagoreti je mogoče le tedaj, kadar sončni pripeki ni mogoče ubežati. In nisi mogla skriti objokanih oči in zateklih vek. Rekla si, »ob dveh« in pogledala na uro, rejnica je pokimala in te opomnila, da si vendarle obuj čevlje. Dejala si, iz veže, »saj me žuli-jo« in odhitela, ne da bi sploh slišala njen nasvet, da si pač lahko obuješ druge. Midva sva vedela, da si tekla daleč v reber, kjer se je sušila otava, ki jo boš morala v teh dneh sama spraviti na kmetijo. Tedaj je bila ura enajst dopoldne, na senožeti nobene sence, sonce pa se je žgoče vanjo upiralo, na travo, ki si jo sama pokosila, posušila in nate, vse do dveh, ko si prihitela nazaj, kajti doma te je čakalo drugo delo. ZBEŽI, ERIKA Da si prišla k hiši pred sedmimi leti, je govorila rejnica, da te je ona spravila iz najhujšega, zdaj pa kar naenkrat obiski socialne, ki te hoče vzeti, njej, ki te je zredila. Da bo potlej povsem sama, ker ji je socialna vse štiri otroke, ki jih je imela poleg tebe v reji prej, že odvzela. Z izjemo nehvaležnega fanta, ki ji je, še preden se je pojavila socialna, sam ušel. Da te hočejo njej čisto, povsem odvzeti in te daleč proč zaposliti in ti najti drugo rejnico .. . Da bi se ona, tvoja sedanja rejnica s tvojo zaposlitvijo kje v bližnji dolini že še strinjala, a vsaj stanovala naj bi poslej še vedno pri njej, kajti ponoči jo je samo tudi strah . .. Da ti nisi taka kot druge, da je bilo s tabo vedno malo težje, ker nisi vse lahko doumela .. . Da se boš v dolini, daleč proč od nje, čisto zapustila, izgubila ... Da konec koncev ti sploh nočeš iti, ker si nanjo preveč navezana ... Odkrito sem se strinjala z njo, da se ti v dolini zares ne boš znašla, verjela sem tudi to, da po vsem tem ne razumeš in ne moreš razumeti vsega najbolje, vneto sem ji pritrdila in se strinjala z njo, da ti stran sploh nočeš iti, ker si nanjo preveč navezana . . . Vem, Erika, kako pošastno trdna je lahko tista navezanost, ki se izbojuje z ustrahovanjem, s palico, s tepežem. Kako bi ti sploh mogla razumeti, da te po vsem tem strahotnem teptanju, vsakodnevnem ožigosanju, da si manj kot najslabša dekla, kdo vendarle odpelje kam drugam? Tja, kjer ti vsaj ie bodo vsak dan tekle solze po licih, ti žgale žuljev na rokah in se ti stiskalo mlado srce, ki bi tu postalo sčasoma popolnoma neprizadeto, nesprejemljivo za vsako ponovno bolečino in čudno hladno ob vsaki morebitni radosti in toplini, saj je ne pozna, ker je ni še nikdar oblatilo. Veš Erika, ko obtožujem sebe n vse nas, ki smo malomarno dopuščali tvoje mučeništvo, mi je b\ Ij kot zaradi tvojega dolgoletnega hlapčevstva človeško hudo zan-ii topline, ki je ti nisi bila nikoli ■ '-ležna.'Glej mi vsi si jo tako želit >, tako po njej hlepimo in smo sre< i, če prihaja v dotiku, objemu, be Ji ali pogledu, pobiti in oropani vsega najlepšega tedaj, ko ti->te topline, ki se občuti in ki jo imenujemo tudi nežnost, ljubezen, prijateljstvo, ni. Nesrečni, če jo ponujamo in smo zavrnjeni, a polni zanosa, poleta in življenja, če nas obdaja. Ti je nisi nikdar prejemala in je nisi mogla ponuditi nikomur, ker si bila kot zaprta delovna živina v hlevu sovraštva in zaničevanja. Neodpustljivo je, da smo te zaklenili vanj prav v tistih letih, ko si kot otrok toplino sama najbolj potrebovala. Erika nesrečna, zdaj te bodo zares odpeljali v dolino. Upam vsaj, da pri priči, takoj, še preden se zaradi mene dvigne roka nate in te ponovno poniža. V imenu vseh nas, ki smo dopuščali ta greh, sem že tedaj, ko sva s prijateljem odhajala, iskala tebe tam v gozdu. Ti si bila že za gmajno, visoko visoko v rebri, predaleč, da bi slišala najin klic da bi obstala, prisluhnila, poslušala, kajti z vsem srcem bi ti svetovala: zbeži, Erika, z nama pojdi, kamorkoli, nikjer ne more biti huje. Nekateri sploh ne bodo mogli verjeti, drugi bodo rekli, da si že domišljam, da je prijazno zgovorni starček tedaj v kuhinji odsekano umolknil, ko smo začeli govoriti o tebi in o rejničini navezanosti nate. Odganjali bodo misel nate ali mi celo zabrusili, da Erike dandanes sploh več ni, da je ne more biti. Tedaj pridem pote, kjerkoli že boš — upam, da zares že nekje v dolini — ti kupim novo obleko, te počešem in predstavim. Niti nbva obleka in niti počesani lasje ne bodo mogli zakriti zunanjosti mla dega dekleta, ki je zdaj lahko zdravo kot dren, a prav mučno zga-rano. Sploh ničesar pa ni, kar bi moglo prekriti neizbrisne rane njene poteptane notranjosti. Pred tabo, Erika, bomo vsi sklonili glave. Sram nas bo .. . D. Sedej Prva svetovna vojna je Cuffola vodila na soško fronto. Kot vojni kurat, ki je moral skrbeti za hudo ranjene in umirajoče vojake, je bil večkrat ranjen. Bolan še na koleri, je na bolniški postelji zvedel za očetovo smrt in za na fronti padla dva brata. Mati in ostali v družini pa so ležali bolni na tifusu . . . Mera bridkosti Antona Cuffola je bila polna! Rane in bolezni so našega duhovnika tako izčrpale, da je sprejel službo vikarja v skromnih Lazah v Nadi-ški dolini. Tu se je njegova skrb /a ljudstvo šele prav razmahnila. Ni skrbel le za zidanje nove cerkve,,pač pa je vasi priskrbel tudi elektriko in dobro dovozno cesto. V času okupacije, v začetku leta 1945, ko so Nemci hoteli požgati vso vas (zaradi skrivanja ameriških padalcev), je Anton Cuffolo vso noč premolil v svoji cerkvi, zjutraj pa je junaško stopil pred nemškega poveljnika in sebe ponudil kot talca, ki naj ga ustrele. Le vasi naj prizane-sejo! Lazanji svojemu duhovnemu pastirju zaradi tega še vedno izkazujejo tiho hvaležnost. Sicer pa je Cuffolo vsled svojega zavednega slovenstva moral mnogo pretrpeti od fašističnih črnosrajčni-kov in od karabinjerjev. Prisluškovali so, o čem pridiguje; koga sprejema v župnišču, s kom se druži, komu vse posoja slovenske knjige. In kaj piše in kaj govori. Cuffolo pa se ni bal. Zoprn ikom je odgovarjal: štiri leta sem se kot vojak boril za Italijo, zdaj se pa borim za svojo slovensko čredo, ki mi je zaupana v varstvo. Pred kristalno poštenostjo Cuffo-lovo so morali kloniti tudi nasprotniki. Saj je od zavezniške armade dobil po vojni visoko priznanje, ker je rešil gotove smrti kar 36 ameri- ških in angleških oficirjev. Tu pa si je povojni fašistični bes nujno moral polomiti zobe. V delu in pisanju (izpod njegovega peresa je izšla vrsta slovenskih katekizmov, molitvenikov in koledarjev) je Anton Cuffolo dočakal tridesetletnico svojega delovanja v Lazah. »GOSPUOD NUNAC JE UMRU« Beneškoslovenski delavci v Belgiji so v svojem koledarju takole v narečju opisali pogreb Antona Cuffola — Kaplana Ceder-niaca: Žalostno so zazvonili tisto jutro (12. oktobra 1959) lažijski zvonuovi in naznanili, da je umru dušni pastir, ki je skoro vse oučice sam okrstu in poročiu. Gospod nunac je umru, so pravile matere svojim otro-čičem in žalostno so gledali ti mladi in ti stari, ki so njega truplo pripeljali u domačo vas. — Vjedu je, de adankrat bo paršla smart tudi za njega in je zatuo narediu testament. Takuole je zapisu: »Će umrjem v špkalu, želim da me prepeljejo v Laze. Dajo me naj u ka-selo iz trdega lesa, a nečem nobenega luša. Namjesto koron in kran-celjnu naj se da za dobrodelne namene. Pri pogrebu ne želim nobed-nih govorou.« An, kukar je želeu, takuo smo naredili. Cerkev v Lazah (Nadiška dolina), ki jo je zgradil Anton Cuffolo — Kaplan Čedermac. Gasilsko slavje v Besnici Modno krojaštvo KATALENIC Slutit-Ai^, /^v.ivtOb, iravieka M ŠKINE 125. razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu v Kranju od 6.8. do 16. 8. 1976. v HALI A. Moške obleke — moške suknjiče — ženske in moške plašče — moške hlače vseh vrst. Posebno priporoča KAVBOJKE iz priznano kvalitetnega blaga po najnovejšem kroju in zelo poceni. N; %i izdelki so izdelani v lastni delavnici, ki je znana po kvalitetni izdelavi. IZDELAMO TUDI PO MERI IN NAROČILU. Zopet je na Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta 1976 največji potujoči živalski vrt ZOO ANDREJ Mladi levi Videli boste 25 vrst opic, pume, leoparde, kanadske rise, najnevarnejšo zver sveta črnega panterja. Posebnost je kača velikanka 5 m dolga in J000 kg težka ter himalajski črni medved. POSEBNA NOVOST! Štiri mesece stari levi, kar je posebno zanimivo Lastnik vrta se igra z nevarnim za otroke. črnim himalajskim medvdeom obiščite Živalski vrt zoo andreo. PRIJETNO SE BOSTE ZABAVALI VI IN VAŠI OTROCI Vožnja z zračnimi helikoptri Prijetna zabava, ne samo za »trnke, tudi za odrasle Preteklo nedeljo je Gasilsko društvo Besnica proslavilo 50 letnico svojega obstoja. (Ustanovljeno je bilo 8. septembra 1926). Ob tej priložnosti je društvo razvilo tudi svoj novi prapor. V lepem sončnem popoldnevu se je razvrstil še ves ostali program proslave. Posebno slikovit je bil paradni mimohod številnih gasilcev domačega in sosednih društev, ki so korakali kar za trinajstimi slikovitimi prapori. Sledila je »mokra« gasilska vaja, ki je prikazala veliko učinkovitost sodobnih naprav za gašenje požarov. - Številnim starejšim in zaslužnim članom so bila na slavju izročena tudi odlikovanja in priznanja. Bile so od mnogih zastopnikov družbenopolitičnih organizacij izrečene še čestitke, tako tudi od predstavnika pokrovitelja proslave Veleželeznine Merkur iz Kranja. Praznovanje visokega društvenega jubileja se je proti večeru izteklo v vsesplošno veselje in zabavo ob zvokih znanega orkestra. Vsekakor pa bi rad poudaril nekdanje in sedanje poslanstvo našega slovenskega gasilstva. Številna vaška prostovoljna gasilska društva so bila v preteklosti največkrat tudi žarišča ljudskopro-svetnega dela v svojih krajih. Imela so knjižnice, uprizarjala so igre, prirejala predavanja - skratka, gasilstvo je opravilo v vaseh tudi častno kulturno poslanstvo. Danes pa imajo gasilska društva še drugačne naloge. Poleg tehničnega izpopolnjevanja imajo svojo vidno vlogo tudi v sklopu ljudske samoobrambe. Tako ostaja gasilstvo še vedno živ M nujen člen v strukturi vaškega življenja, nosilec naprednih idej in humanitarnih akcij. Kot v preteklosti, tako bodo tudi v bodoče gasilsk8 društva s svojimi domovi, s svojo disciplino in protipožarno učinkovitostjo, ne le življenjska nujnost pač pa tudi ponos svojih vasi. Č. Z. GASILCI ZA KRAJEVNI PRAZNIK NA KOkRICI - V soboto, 30. julija smo se gasilci udeležili orientacijskega pohoda, ki gaje pripravil SLO Kokri-ca. Na pohodu smo morali opraviti več nalog, med njimi tudi metanje ročnif1 bomb na cilj, vprašanja iz NOB, streljanje z zračno puško ter vprašanja # prve pomoči. Naša ekipa je dosegla 3. mesto. Popoldan smo izvedli večjo p0' žarno vaji), pri kateri je sodelovala tudi enota CZ, in prikazali reševanje ranjencev in imovine, ekipa prve pomoči pa je nudila pomoč ranjencem. Napa* smo izvedli z dvema motornima črpalkama, tako da smo gasili namišlj^nl požar na gospodarskem poslopju, obenem pa branili stanovanjski objekt. " R. L. - K. S. - Foto: M. Cadež Privajanje na nov način življenja Obiščite LUNA PARK na Gorenjskem sejmu od 6. do 16. avgusta 1976. Podlubnik, Škofja Loka — Naselje Podlubnik je začelo »rasti« pred nekaj leti. Čeprav je soseska v neposredni bližini Škofje Loke najmlajša, pa je tudi največja. Pogled z vrha novih stolpnic ali z gradu zgovorno pove, da je naselje urbanistično urejeno enotno, moderno, in praktično. Montažne hišice, vrstne hišice, atrijske hiše in stolpnice si sledijo drug za drugim od Sore proti cesti, ki pelje v Selško dolino. Pred dnevi so delavci položili tudi asfalt pri dveh stolpnicah, na dvorišču stolpnic, v kateri so se pozimi in spomladi letos vselili novi stanovalci. Stolpnici sta 14-nadstropni, v vsaki od njiju pa je po 56 stanovanj. Tudi gradnja novih stolpnic poteka izredno hitro, saj izvajalec del SGP Tehnik iz Škofje Loke pri delu uporablja najsodobnejšo tehnologijo in sodoben strojni park. Tretji nebotičnik bo tako že kmalu vseljiv, četrti vse bolj dobiva svojo dokončno podobo, petemu pa ravnokar »poganjajo korenine«. Temelji in kletni prostori so že zabetonirani. V načrtu je gradnja enajstih stolpnic. Vse bodo imele enako število stanovanj. Torej po 56. Stanovalci, ki so se v Podlubniku naselili pred nekaj meseci, se vse bolj privajajo na nov način življenja. Na novo okolje. Pred nadavnim so imeli stanovalci obeh blokov prve zbore stanovalcev. Na njih so se pogovorili predvsem o medsebojnih odnosih. Izvolili so samoupravne organe — hišne svete in druge organe ter izvolili predstavnike le-teh. Seveda bo za popolno »normalizacijo« življenja v prihodnje potrebno storiti še marsikaj. Iz dneva v dan se pojavljajo nova in nova vprašanja. Prebivalci soseske predvsem močno pogrešajo trgovino, pogrešajo otroški vrtec, otroška igrišča ter lokalni avtobusni prevoz. Načrti za to sicer so, toda do njihove dokončne uresničitve je najbrž še precej daleč. Za urejeno otroško varstvo je vsekakor treba poskrbeti takoj. Prav tako za lokalno avtobusno progo. Prosilcev za sprejem njihovih otrok v otroški vrtec ali jasli je namreč več deset. Vzgojno-varstvene ustanove v Škofji Loki pa so že zdaleč prezasedene. Zasilna rešitev je trenutno resda »posebna enota« vrtca v dvo- in trisobnem stanovanju v drugem bloku, a to še zdaleč ne zadošča za vse potrebe. Starši majhnih otrok pa še posebno pogrešajo jasli. Zdaj jim torej ne preostaja nič drugega kot da si poiščejo »zasebno« varuhinjo ali pa svojega malčka takoj po peti uri, kar je seveda zelo zgodaj, odnesejo do avtobusne postaje v Veštru ter ga nato »dostavijo« v vrtec. Kasneje avtobusa namreč lep čas ni. Pri podjetju Alpetour pa menda pravijo, da v doglednem času še ne bo mogoče uvesti lokalne avtobusne proge, ker bi bila nerentabilna. To pa je le težko verjeti. Kajti gospodinje zdaj vse kar nakupijo, prenesejo iz Škofje Loke do Podlubnika peš. To pa je skoraj dva kilometra. Pa tudi na delo se prevažajo mnogi prebivalci Podlubnika! Sicer pa je treba povedati, da so prebivalci Podlubnika zelo zadovoljni z bivanjem v novih stanovanjih. Pričakujejo pa, da se bodo tudi vsi problemi, ki še obstajajo, najkasneje v prihodnjih dveh letih razrešili. F. Kotar Gobarska sezona se je začela. V petek, 6. avgusta, se je v našem uredniš*" oglasil Joža Mrak s Kokrice in prinesel pokazat skupino 7 jurčkov, ki *' skupaj tehtali 1,30 kilograma. Te jurčke in še 40 drugih je tisto jutro n(1^.j gozdu na Letencah. Povedal je tudi, da je pretekli teden vsako jutro riabij"^. gobe in da je bila vedno dobra ,bera'. Nikdar se ni vrnil z manj kot 30 jurc^ ' Enako uspešno je nabiral gobe tudi njegov sin. — Foto: S. Hain CENTER ZA REHABILITACIJO IN VARSTVO SLEPIH iN SLABOVIDNIH SLOVENIJE Škofja Loka razpisuje vodilno delovno mesto tehnično-komercialnega vodje Pogoji: • - I. stopnja tehniške fakultete strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj — višja šola za organizacijo dela in 5 let delovnih izkušenj - tehniška srednja šola strojne smeri in 9 let delovnih izkušenj — moralnopolitične kvalitete .. Poleg vloge s kratkim življenjepisom mora kandidat predložiti dokazu0 0 strokovni izobrazbi, o dosedanji zaposlitvi v obliki izpiska iz delovne knjižice. Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh od objave tega razpis*' Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh od izteka razpisnega roka. RADIO - ELEKTRO gprf^5 Export-import AVBELJ PETER 9163 Unterbergen 22. Postlagernd Tel. (0 42 27) 631 A um tria — Barvni televizorji — Prenosni kasetni magnetofoni — avto radio aparati — in razni akustični aparati svetovno znanih firm PRIPOROČAMO SE IN VAS VABIMO V NAŠ RAZSTAVNI f, PAVILJON V HALI A NA GORENJSKEM SEJMU V KRAN'^ OD 6. DO 16. AVGUSTA 1976. mali oglasi • mali oglasi Jtali oglas lahko oddaste pri nafti malo-jjflasni službi pri GLASU v Kranju in '•vseh poštah na Gorenjskem. Cena zalega oglasa je 20 din za 10 besed, p9*ka nadaljnja beseda pa stane 3 din. r*v tako lahko oddajate osmrtnice in *bvale. Po želji te objavljamo za dona?'?1 6 Zevnikova 1, Kranj, Orehek 4974 {?.d»ja CP Glas, Kranj, Ulica Mose tllJadeja 1. Stavek: GP Gorenjski I ?* Kranj, tisk: Združeno podjetje jj^ska pravica, Ljubljana, Kopi-••"jeva 2. — Naslov uredništva in JPrava lista: Kranj, MoSe Pijadeja J, - Tekoči račun pri SDK v Kra-Uf Stevi'ka 51500-601-12594 - Te-B»°ni: glavni urednik, odgovorni »f^nik in uprava 23-341, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo-»l'asni in naročniški oddelek ft i?41' ~ Naročnina: letna 140 din, 2^'letna 70 din, cena za 1 številko "»Barja. — Oproščeno prometne-davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam novg, DESKE za napušč. Naslov v oglasnem oddelku 4975 Ugodno prodam nova STIKALA ZA ELEKTROMOTORJE do 15 KW. Perne, Lom 25 ali Grahovše 4 4976 Prodam komplet KNJIGE Naša beseda in starejši MAGNETOFON telefunken, 4-stezni. Pečnik, Tomšičeva 23, Kranj 4977 Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev. Srednja vas 55, Šenčur 4978 vozila Ugodno prodam FIAT 750 in AMI 8. Zelo poceni prodam dolgo belo poročno OBLEKO št. 40. Gorenjesav-ska 56, Kranj 4888 Prodam rezervne dele za FIAT 615. Dolenc, Gabrovo 2, Škofja Loka 4938 Prodam ŠKODO 110 L - 73. Pajntar, Kranj, C. JLA 6/XI 4979 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974, maja registrirana. Ogled vsak dan popoldne. Kavčič Borut, Finžgarjeva 8 a, Lesce 4980 Prodam osebni avto VVV, letnik 1965. Jelovčan Janez, Gorenja Žeti-na 3, Poljane nad Skofjo Loko 4981 Prodam SIMCO 1300 special. Trojarieva 18 a, Kranj 4982 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, Ahačič, Bistrica 168, Tržič. Poizve se popoldan. 4983 Prodam ZASTAVO 750. Jeglič Alojz, Praproše 3, Podnart 4984 Prodam MOPED, cena 1200, ČELADO, krmilo, sedež in vplinjač bing 18. Vagner, JLA 6, Kranj 4985 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do maja 77. Ra-zinger Janez, Gradnikova 113, Radovljica 4986 Prodam PRINCA 1200 C, letnik 1971. Ribnikar Joža, Srednja vas 11, Golnik ' . 4987 Prodam MOPED 15 SL. Fajfar, Drulovka41 4988 85) limuzini TOZD b. o. EX PO RT-IMPORT ŽALEC tel. (063) 710-820 zaposlitve Žensko ali moškega za stalno ali honorarno zaposlitev iščemo. Pismene ponudbe zaželjene. Cvetličarna na tržnici, Kranj 4994 posesti Prodam STANOVANJE v eno-nadstropni hiši. Delavska 25, Kranj 4902 Za gotovino prodam lastniško, 3-sobno STANOVANJE v I. nadstropju, centralno ogrevano v novem naselju Kranja. Možnost plačila v dveh obrokih. Cenjene ponudbe pod »Pogled na planine« 4990 Naprodaj je stanovanjska HIŠA z lokalom v centru Radovljice, Linhartov trg 16. Poizvedbe na naslov Vam nudi iz svojega zastopniškega programa: Letos ugodnejša cena NA ZALOGI IMAMO • kvalitetne stroje za spravilo sena in izkopalnike za krompir a. pSttinger, • pluge, sadilce krompirja, in trosilce umetnega gnoja firme VOGEL & NOOT • traktorske sedeže Grammer • kardanske gredi BONDIOU & PAVESI • mulčerje firme VVILLIBALD • atomizerje MYERS firme VVAN NER • izkopalnike in nakladalce slad kome pese firme NORLYK & sčnner THYREGOD POTTINGER enoredni silažni kombajn Mex — II — R dolžina reza 4 mm, rotacijski ali verižni vlek OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU od 16. 8. 1976 do 19. 8. 1976 od 9. do 13. ure 4991 Oddam GARAŽO v najem. C. JLA 24, Kranj 4992 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Medvod. Naslov v oglasnem oddelku. 4993 obvestila Hitro in solidno POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064-60-801 4792 &k0sma i. O K A P.O. ■ Yl-df>S<. 4V>A Tovarna klobukov Šešir Kidričeva 57 Škofja Loka p. o. Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednji razpis štipendij za šolsko leto 1976/77: 1. eno štipendijo za ekonomsko fakulteto ali VEKŠ; 2. dve štipendiji za srednjo tekstilno šolo — kemijska smer; 3. eno štipendijo za srednjo oblikovalno smer — modna smer; 4. eno štipendijo za srednjo tehnično strojno šolo; 5. eno mesto učenca v gospodarstvu (vajeniško mesto) za KV ključavničarja. Prošnje z zaključnim spričevalom sprejema organizacijsko kadrovski sektor delovne organizacije 15 dni po objavi razpisa. ZŠAM TRŽIČ organizira dopolnilni tečaj za inštruktorje B, C, D in E kategorije voznikov motornih vozil za tiste, ki bodo v jeseni ali pozimi opravljali preskusni izpit iz cestno prometnih predpisov za podaljšanje instruktorskega dovoljenja za naslednja tri leta. Tečaj bo v začetku septembra. Večerno šolo za pridobitev strokovne usposobljenosti poklicnih voznikov C in E kategorije pa bo organiziralo v začetku oktobra in to samo za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Informacije daje in prijave sprejema tajnik Jože Goričan, Tržič, Ročevnica 35 4913 Odprl sem popoldansko AVTO-KLEPARSKO DELAVNICO na Primskovem. Priporočam se vam, delo kvalitetno, cene konkurenčne. Pristov Ivan, Kovačičeva 6, telefon 26-876 4997 MIZARJI - CIMPERMANI! Izdelam vam priključek za izdelavo stenskih in fasadnih oblog, ki se montira na debelinko. Cankarjeva 27, Kamnik 4998 ZNAČKE v raznih kovinskih izvedbah vam solidno in poceni izdelam. Perne, Grahovše 4 4999 izgubljeno PAPAGAJ zeleno-rumen se je izgubil 7. 8. 1976. Kdor ga je ujel, naj ga prosim vrne proti nagradi na naslov: Tršinar Neva, Planina 23, Kranj 5000 5. 8. 1976 sem v Globusu na oddelku drogerije izgubila ZLAT PRSTAN s kamnom. Opazovana oseba, ki ga je pobrala, naj ga vrne na dro-gerijski oddelek ali na moški oddelek v Globusu. 5001 najdeno Našlo se je MOTORNO KOLO (moped). Dobi se na naslovu: Jerman Marija, Kokrški log 4, Kranj 5002 posesti PROSTOR v izmeri 250 kv. m oddam v najem za kakršnokoli obrt ali skladišče v bližini Kranja. Šenk, tel. 22-776 4903 stanovanja Iščem SOBO v bližini Kranja. Ponudbe poslati pod »Pleskar« 4989 prireditve GASILSKO DRUŠTVO GORICE pri Golniku priredi v nedeljo, 22. avgusta 1976, ob 14. uri VELIKO TOMBOLO. Glavni dobitki: zastava 750 de luxe, zastava 750 standard, bik, pony expres, štedilnik, pralni stroj, televizor, hladilna skrinja, moško kolo, pony kolo in še več sto drugih dobitkov. Dobiček namenjen za nabavo gasilske opreme in orodja. Pridite v Gorice — sreča vas čaka. 4995 V četrtek 12. 8. 1976, ob 19. uri bo PLES na SOBCU. Igra ansambel JEVSEK. Vabljeni 4996 ostalo Nujno potrebujem 20.000 din POSOJILA. Vrnem v roku 6 mesecev. Obresti po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 5003 Nujno rabim 40.000 din POSOJILA. Vrnem po dogOjfOru s 15-odstot-nimi obrestmi. Naslov v oglasnem oddelku. 5004 Na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja svoje izdelke Znižane cene do 60 % GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Ugoden nakup ženskih oblek, plaščev, kostimov in kril. V 82. letu nas je zapustil dobri mož, papa, očka, praded, brat in stric Jaka Cimpermana upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 10.8. 1976, ob ]6. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Antonija, hčerke Danica, Darinka in Zdenka z družinami ter ostalo sorodstvo. Kranj, Celje, Ljubljana, 9. avgusta 1976 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Franca Hribarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje, kolektivu Živila, sodelavcem Iskre in Save, sovaščanom za izkazano pomoč, pevcem za pesmi v slovo ter č. g. župniku za lep obred. Najiskrenejša zahvala Semen Marjanu za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sin Franci in hčerka Marija z družinama Kranj, 9. avgusta 1976 KRANJ v hali A na XXVI. Gorenjskem sejmu v času od 6. do 1 6. avgusta V prodaji so: Kuhinje: MARLES, Maribor, LIPA Ajdovščina Spalnice: MEBLO, Nova Gorica, KRASOPREMA, Du- tovlje, SAVINJA Celje Dnevne sobe: ALPLES Železniki, BREST Cerknica, TRUDBENIK Bregana Sedežne garniture: ŽIMNICA Ljubljana, MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO, Dravograd Predsobe: SORA Medvode, ALPLES Železniki Bela tehnika: GORENJE Velenje NOVI PROGRAMI — VELIKA PONUDBA — OBLETNICA S težkim srcem se spominjamo, da je 9. 8. minilo leto dni, odkar je tragično preminila naša zlata hčerka Marina Kralj Vsem, ki se jo spominjate ali obiskujete njen prerani grob, najlepša hvala. Vsi njeni, posebno mama! nesreče Nezgoda pri prehitevanju V petek, 6. avgusta, ob 10.30 se je na regionalni cesti Kranj —Mengeš pri odcepu za Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Vuk (roj. 1955) iz Velenja je peljal od Kranja proti Brniku. Pri odcepu za Šenčur je prepozno opazil, da v križišču čaka, da bi zavil v levo, voznik kombija Rajko Benedik iz Kranja. Voznik Vuk ga je najprej nameraval prehiteti po levi, ko pa je videl vključen levi smerni kazalec, je zapeljal v desno s ceste ter ga prehitel po desni; po 27 metrih pa je osebnemu avtomobilu počila zadnja desna zračnica, tako da ga je zaneslo v levo čez cesto v drevo. V nesreči je bil voznik Vuk huje ranjen. Na avtomobilu pa je škode za 20.000 din. Trčil v avto V soboto, 7. avgusta, ob 14.20 se je na Partizanski cesti v Škofji Loki ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata,*strica, tasta, dedka in pradedka Franca Snedica iz Sr. Bele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem GLOBUSA, prijateljem in znancem, upokojencem ter g. župnikoma za pogrebni obred. Posebno zahvalo dr. Zgajnarju in vsem tistim, ki so spremljali pokojnika ha njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zelujoči: žena Marija, hčerka Jelka z možem ter ostalo sorodstvo. Bela, Tržič, Zabreznica, Dravi je, Olševek, Kranj, Suha, 9. avgusta 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene in nepozabne žene, mame in stare mame Marije Marčun se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, kolektivu Gorenjskih oblačil, društvu upokojencev in pevcem. Lepa hvala tudi duhovščini za pogrebni obred. Žalujoči: mož Anton, hčerka Mari in sinova Tone in Nace z družinami. Duplje, 9. avgusta 1976 pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Vojko Bogataj (roj. 1960) iz Stare Oselice je peljal proti Groharjevemu naselju. Pred hišo št. 5 je bil parkiran osebni avtomobil Franca Podjeda (roj. 1933) iz Zg. Bitenj. Bogataj je nameraval avtomobil obvoziti, zato je z levo roko nakazal spremembo smeri in še pogledal nazaj, če ga kdo ne prehiteva, pri tem pa je z motorjem zadel v zadnji levi blatnik avtomobila in padel. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Prekratka varnostna razdalja V nedeljo, 8. avgusta, ob 18.15 se je na magistralni cesti med Podvi-nom in Radovljico pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik osebnega avtomobila Cvetko Kolenc (roj. 1935) iz Ljubljane je vozil v strnjeni koloni od Radovljice proti Črnivcu. Po klancu navzdol je pred njim v koloni neki avtomobil zaviral, zaradi prekratke varnostne razdalje pa voznik Kolenc ni mogel pravočasno ustaviti in je zato zapeljal poševno na levi vozni pas. Takrat je iz smeri Podvina pripeljal voznik osebnega avtomobila Valentin Pristov (roj. 1931) iz Mošenj in trčil v bok Ko-lenčevega avtomobila, ki mu je zapiral pot. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica Pavla Pristov in njena hči Danica. Škode na avtomobilih je za 25.000 din. Padla z motorjem * V nedeljo, 8. avgusta, ob 2.30 uri se je v Gozdu pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Ahmo Felič (roj. 1955) z Jesenic je peljal proti Jesenicam. V levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, trčil je v kamnito ograjo ob cesti in padel. V nesreči si je sopotnik Ante Ponjavič (roj. 1939) iz Tržiča dvakrat zlomil nogo. Smrt pešca V nedeljo, 8. avgusta, nekaj minut pred polnočjo se je na magistralni cesti na Zlatem polju pri Kranju pripetila huda prometna nesreča. Josip Bukovšek (roj. 1911) iz Kranja, Trubarjev trg 2, je prišel peš po levi dežurni veterinarji OD 13. DO 20. AVGUSTA 1976: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 140 - tel. 69-280 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled Prešernova 34, tel. 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. strani ceste od Naklega. Kakih * metrov pred odcepom ceste za Str ževo je prečkal cesto, takrat pa Je Q smeri Nakla pripeljal z neprirn^. hitrostjo Nabil Ridhar Hussain (JJJ 1953), iraški državljan, in BukovS&J zadel; pešca je vrglo na V° jm prtljažnika, nato pa je po 48 padel na tla in obležal mrtev. Prevozil znak stop r je V nedeljo, 8. avgusta, ob 11 • ggt je na Lužah v križišču lokalnih c , Visoko-Cerklje in Luže-SenjJ pripetila prometna nezgoda. V° $ osebnega avtomobila Alojz Zupa11^ (roj. 1955) iz Trebnjega je vozu f Šenčurja proti Lužam. V križis*^ prednostno cesto je spregledal P*T metni znak stop in ne da bi se P j pričal, če je cesta prosta, z&Pejjjj naprej in trčil v osebni avtom? Blaža Bakovnika (roj. 1934) z kega, ki je pripeljal po predno^ cesti. V trčenju je bila ranjena potnica v Bakovnikovem avtof^ bilu Marija Bakovnik (roj. 189*' Visokega. L- M' BREZ KOPALK GRESTE LAHKO NA DOPUST * BREZ SUPERPIPA NIKAR' 64 strani križank, ugank, zanimivega in šaljivega branja! Ce namakate nog© v morju ali lavorju - v roki naj bo SUPERPIP' SUPERPIP vas čaka pri prodajalcih časopisov! Šest izletov Člani planinske sekcije v tovarni ^^tf* lakov Color Medvode imajo za letos n ^ vanih Sest izletov v domače in tuje g«re \t$ so že bili na Kofcah, Triglavu in Zille"-18'^ Alpah, odpravili pa se bodo Se v K^^i"1 Alpe, Julijce in Kepo. Za izlete pod «it.?^°^ vodstvom je dovolj zanimanja in se ji*1 _ff udeleži večje Število ljubiteljev gora. Veslača zadela kap • k«? V petek, 6. avgusta, so z blejs^ \t jezera potegnili Matijo UlČarJ _ji Z,asipa. Ulčar je bil prišel V\e]{t\ dan v regatni center in vzel sKi ^1 odšel na jezero veslat. Cez kaKf rjp ure so opazili, da je čoln Pra2,.e^o prevrnjen na bok. Po vsej verj ^ sti je pokojnega zadela srčna Triglava (bele čepice) so v četrtek zvečer na tekmi II. zvezne P^rP°lske lige nadigrali goste iz Dženovičev in jih premagali z 11:4. — F. Perdan Borut Petrič f dvema srebrnima medaljama na 400 metrov kavi in 200 metrov delfin ter zlato na 1500 Metrov kravi je postal Borut Petrič najuspešnejši udeleženec 6. evropskega mladinskega prvenstva v plavanju v Oslu j^SLO (od našega posebnega poro- CeValca) - Po letu 1969, ko smo na ^ropskem mladinskem prvenstvu v Rvanju na Dunaju osvojili zlato p 100 metrov hrbtno (Nenad Miloš) Je .v nedeljo zvečer na najkvalitetnejšem evropskem mladinskem pla- Uruem tekmovanju, torej po sedmih spet zadonela jugoslovanska jjrnna. To je bilo v Oslu, na 6. evrop-«em prvenstvu v plavanju. V .0°oto zvečer so državno himno zadali na čast Kranjčanu Borutu Pe-^u, zmagovalcu v disciplini 1500 Naši smučarji v Argentini URNIKI - Po skoraj tedenskemu *»Pletu in zaostanku so v petek, *• avgUsta, ob enih popoldne odpo-tovali z brniškega letališča na enomesečni trening na snegu v Argen-«ni nafti alpski smučarji Bojan Kri-*aJ. Boris Strel in Andrej Koželj. Naii bodo vadili pod vodstvom zvez-n«ga trenerja Toneta Vogrinca. Ju-Koslovanska odprava se je spotoma *>«tavila v Zurichu, potem pa pole-' tela proti daljnji Argentini. ■j- Nekaj dobrih uvrstitev C i* Posa e ~ V soboto in nedeljo je bilo v Celju terem"*110 at'ets't(> prvenstvo Slovenije, na ka KfgJ1 80 sodelovali tudi atleti Triglava iz pov Ja- Y soboto so bili v splošnem doseženi le ^*dn^' rezu'ta''. nedeljski dosežki pa so UvrstejŠ'' Triglavani so dosegli nekaj dobrih r*lii ^ev- Pri moških je bil na 400 metrov z ovi-g|av ^agadin peti, na 200 metrov sta bila Tri-tr0v na Stare in Peneš peta in Šesta, na 8(X) me-doSe^*. D'l Božnik Sesti, enako uvrstitev pa je Meri tUdl LeD'an na 5(K)0 metrov. K'avn *enHkami so bile tudi tekmovalke Tri-tr°v ri'2 ^ranJa' Jesenovčeva je bila na 2(X) me-koVa u8fl. Reja na 800 metrov Šesta in Kurni-v metu kopja tretja. -jk metrov kravi. Borut je plaval fantastično in dosegel obenem tudi nov državni rekord v tej disciplini — 16:00,39! Petrič je v finalnem obračunu skoraj za 30 metrov premagal najnevarnejšega tekmeca Italijana Bracaglia. Taktika, ki sta jo pripravija trenerka Anka Colnar-Košnik in Borut, se je odlično obnesla. Italijan je sledil Petriču vse do 1200 metrov. Potem pa je Borut pospešil tempo. Sto metrov kasneje je začel Bracaglia zaostajati in potlej nihče več ni dvomil v veliko zmago Boruta Petriča. Borut Petrič je postal tako najuspešnejši moški udeleženec 6. evropskega plavalnega prvenstva v Oslu. Razen zlata na 1500 metrov kravi je osvojil tudi srebro na 400 metrov kravi in 200 metrov delfin. Po zaslugi Boruta Petriča je Jugoslavija v vrhu osvajalcev medalj na evropskem mladinskem prvenstvu. Največ so jih osvojili mladi plavalci Nemške demokratične republike. Sledijo ji Zvezna republika Nemčija, Sovjetska zveza, Italija in Jugoslavija. Medalje je doslej osvojilo 13 držav. Klub manjšim spodrsljajem smo tudi z ostalimi našimi zastopniki lahko zadovoljni. To so mladi dekleta in fantje, ki utegnejo čez leto ali dve dosegati še vrednejše dosežke. Ugotovitev velja tudi za mlado skakalko v vodo Alenko Kralj, ki je osvojila 22. mesto. Od drugih naših udeležencev evropskega prvenstva v plavanju je bil Mitrivič na 100 metrov prsno 9., Blažičeva na 100 metrov hrbtno 20., Milecki 16. na 1500 metrov kravi, KrstiČeva pa 22. na 400 metrov kravi. Razen njih je bil Popovič 6. na 200 metrov hrbtno, Krstičeva 17. na 800 metrov kravi in Rodičeva ter Štembergerjeva 12. oziroma 17, na 200 metrov prsno. D. Humer Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Kranj, Cesta JLA 2/1 ■m Gorenjskem sejmu v Kranju ugoden nakup NIEWOH-NER kombajnov za krompir Vaterpolisti Triglava spet zmagali KIKINDA — Vaterpolisti kranjskega Triglava so v tekmovanju v II. zvezni vaterpolo ligi dosegli v nedeljo že četrto zaporedno zmago. V Kikindi so premagali domače mofttvo ŽAK z 9:5. Sodil je Rajkov iz Pančeva, gole za Triglav pa so dosegli Balderman 5 in Velikanje ter Miro Mala-vašič po 2. Sinoči so vaterpolisti Triglava odpotovali na najnapornejfto in odločilno tekmo za vstop v I. zvezno ligo v Šibenik, kjer bodo igrali s Solarisom. Povratna tekma bo 28. avgusta v Kranju. Na pot so pod vodstvom trenerja Franca Nadižarja odftli Vidic, Miro in Zmago Malavasič, Kodek, Svarc, Balderman, Kuhar, Velikanje, Calič in Svegelj. Razen tega bodo kranjski vaterpolisti 14. in 15. avgusta igrali na tujem s Kumborjem in Rivijero, 21. avgusta z Ro-vinjem, 26. avgusta doma z Zakom in 28. avgusta z najnevarnejšim tekmecem Solarisom iz Šibenika, -jk Kranj — V četrtek zvečer je bila na kranjskem letnem kopališču pomembna tekma II. zvezne vaterpolo lige. Srečali so se vaterpolisti kranjskega Triglava in Rivijere iz Dženovičev. Kranjčani so Se posebno v prvi in drugi četrtini zaigrali odlično in borbeno, bili veliko boljši nasprotnik in zmagali z 11:4. Pred okrog 300 gledalci je sodil Andrej Oman iz Kopra. Tri-glavani tako ostajajo še naprej v konkurenci za osvojitev prvaka druge zvezne vaterpolo lige. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah: RIVIJERA: Pavlovič, Strnčevid (2), Vladimir Mustur (2), Džordževič, Sijerkovič, Srbi-slav Mustur, Fanfani, Corovič, Cvetkovič in Marojevič TRIGLAV: Vidic, Krašovec, Kodek (1), Svarc (1), Balderman (2), Kuhar (1), Velikanje (1), Calič (1), Svegelj (3), Miro Malavasič (1) in Nadižar. -jk Leščanom pokal Staneta Perca Lesce — V počastitev radovljiškega občinskega praznika in 30. obletnice Nogometnega kluba Lesce je bil v nedeljo, 8. avgusta v Lescah pod pokroviteljstvom KO ZB Radovljica vsakoletni nogometni turnir v spomin Staneta Perca. Pred začetkom turnirja je o liku pokojnega borca in športnika Staneta Perca, ki ima velike zasluge pri razvoju športa, predvsem nogometa, spregovoril MilanSpicar. Po dopoldanskih izločilnih tekmah sta se v finale uvrstili ekipi Adrie iz Mirna pri Gorici in Lesc. LeSčani so premočno zmagali s 5:1 in osvojili prehodni pokal. Drugi so bili nogometaši Adrie, tretji Tržičani in četrti nogometaši NK Bohinj. Na sklepni slovesnosti je predsednik KO ZB Radovljica podelil zmagovalni ekipi pokal, delegacija nogometašev pa je obiskala grob Staneta Perca na radovljiškem pokopališču. JR Dvojni uspeh mladega Peternela Ljubljana — V soboto in nedeljo je bilo na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani republiško strelsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire za mladince in člane ter malokalibrsko pištolo serijske izdelave za člane. Franc Peternel iz Kranja, sin našega »olimpijca« Franca Peternela, je dosegel izreden uspeh. V streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire je zmagal tako pri članih kot pri mladincih. V članski konkurenci je dosegel 529 krogov, med mladinci pa pri 40 strelih 352 krogov. -jk PLASTIČNA SKAKALNICA V OLŠEVKU - V nedeljo popoldne je Športno društvo Grintavec iz Olšev-ka otvorilo v bližini vasi novo plastično smučarsko skakalnico, ki dopušča skoke do 20 metrov. Otvoritev je bila združena z mednarodnim tekmovanjem, na katerem so sodelovali smučarski skakalci iz Adergasa, Kamniku, OlSevka in Za-homca na Koroškem. Najboljši rezultat je dosegel starejši mladinec Pibernik iz Kamnika, ki je skočil 11 in 11,5 metra. Nova skakalnica bo omogočila boljše pogoje vadbe za olševske smučarske skakalec, (jk) — Foto: F. Perdan SOZD ALPETOUR Škofja Loka OSP Elektronski računalniški center, Škofja Loka, Titov trg 4b objavlja naslednja prosta delovna mesta: 2 operaterjev na pripravljalnem stroju I (luknjač) Pogoj za zasedbo del. mest: 2-letna administrativna šola ali končana osemletka. Za-željene so izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poskusno delo 30 dni. vodja strojne obdelave Pogoj za zasedbo del. mesta: a) višja šola tehnične ali ekonomske smeri ali b) srednja šola tehnične ali ekonomske smeri, osnovni tečaji za poznavanje, delovanje in organizacijo obdelave podatkov na elektronskem računalniku, pasivno znanje angleškega jezika. Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4b — 7 dni po objavi. Zmagovalec v kategoriji 50 kubičnih centimetrov Tine Mulej (št. 36), član radovljiškega Avtomoto društva, se razvija v dobrega motokrosista. — Foto F. Perdan 8000 ljudi na nedeljski motokros prireditvi v Radovljici Mulej, Mežnar in Predan najboljši Pokala radovljiške organizacije za Tehnično kulturo sta kot najuspešnejši ekipi prejela Radovljica v kategoriji 50 kubičnih centimetrov in Orehova vas v kategoriji 125 kubičnih centimetrov Avtomoto društvo Radovljica, ki združuje le 525 članov in praznuje 25. obletnico delovanja, je v počastitev 30. obletnice Avtomoto zveze Slovenije, 30. obletnice Organizacije za tehnično kulturo in občinskega praznika Radovljica organiziralo v .nedeljo na Hraški gmajni državno prvenstvo v motokrosu za kategoriji motorjev s prostornino 50 in 125 kubičnih centimetrov. Prve velike motokros prireditve v Radovljici, kjer vzgajajo tudi obetavne motokro-siste, se je udeležilo okrog 8000 ljudi, kar je nedvomno veliko priznanje organizatorjem. Najuspešnejši tekmovalci nedeljskega tekmovanja za državno prvenstvo so bili Tine Mulej iz Radovljice v kategoriji 50 kubičnih centimetrov in Branko Mežnar iz Tržiča ter Drago Predan iz Orehove vasi v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Med ekipami, podelili so jim pokale radovljiške organizacije za tehnično kulturo, so bili najboljši tekmovalci iz Radovljice in Orehove vasi. REZULTATI: 50 cem - 1. Mulej (Radovljica), 2. Stukelj (Črnomelj), 3. Polajžar (Orehova vas), 4. Lipnik (Radovljica), 5. Hrvatin (Koper) itd. Vsi najboljši kot tudi ostali tekmovalci v tej kategoriji so vozili na Tomosovih motokros speeialkah. V kategoriji 125 kubičnih centimetrov sta bila najboljša Branko Mežnar iz Tržiča in Drago Predan iz Orehove vasi. Vsak je dobil po eno vožnjo. Tržičan še naprej vodi v borbi za državno prvenstvo, Predan iz Orehove vasi pa je drugi. REZULTATI: 125 cem - 1. Mežnar (Tržič). 2. Predan (Orehova vas), 3. Rozman (Skotja Loka), 4. Aleš Mulej (Radovljica), 5. Cebavs (Radovljica) itd. Radovljiškega tekmovanja se je v obeh kategorijah udeležilo več kot 70 tekmovalcev, kar priča o uveljavljanju motokrosa med mladimi. Mnogi med temi tekmovalci bodo lahko kmalu uspešno nastopali tudi v »močnejših« kategorijah. Dirka na Hraški gmajni je hkrati tudi priznanje radovljiškim organizatorjem ter tekmovalcem. J. Košnjek Tržičan Branko Mežnar je z vožnjo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov, kjer tudi vodi v boju za državno prvenstvo, navdušil gledalce ob progi na Hraški gmajni — Foto: F. Perdan Knjižne police dobro založene Še nekaj tednov in začelo se bo novo šolsko leto. Se pred tem pa čaka učence, predvsem pa starše, nakup šolskih knjig in drugih potrebščin. V teh dneh po prodajalnah še ni vrst in tudi police so dobro založene Za prvi razred so na voljo vsi učbeniki, razen knjige Učimo se matematike, ki je v nekaterih knjigarnah že razprodana in je letos ne bo moč kupiti. Tudi za drugi razred ne bo težav. Trenutno še še ne dobi delovnega zvezka za slovenski jezik, ker je še v tisku. Tretješolčki lahko kupijo vse kar potrebujejo, četrto-šolci pa bodo imeli nekoliko več težav. Berilo za IV. razred Drevo i/, zemlje raste je še v tisku in prav tako je še v tisku jezikovna vadnica za IV. razred Naš jezik. Tako si bodo morali učenci in šolniki letos, vsaj v začetku, pomagati samo z zvezki. V tisku je tudi berilo za peti razred in delovni zvezek za spoznavanje narave. Vse druge učbenike pa imajo povsod na zalogi. V šestem razredu manjka učbenik za matematiko, za sedmi razred se dobi vse, v osmem pa manjka delovni zvezek k učbeniku Gospodinjstvo In koliko vse to stane? Učbeniki za prvi, drugi tretji razred bodo olajšali denarnico za približno 150 dinarjev, učbeniki za četrti razred veljajo Že okrog 400 dinarjev, za peti in šesti 600, za zadnja dva razreda pa so še približno 100 dinarjev dražji. Će bi učbeniki predstavljali edini izdatek, bi najbrž lahko rekli, da ne predstavljajo velikega stroška. Ker pa je poleg knjig potrebno kupiti še zvezke, razne barvice, svinčnike, nalivno pero, za nižje razrede ploščice za matematiko, ki tudi niso poceni, in skoraj vsako drugo leto še torbico, pa copate, brisače in še vrsto drugih bolj ali manj »nujno« potrebnih drobnarij, se ta izdatek še najmanj podvoji. RAZSTAVA TRŽIŠKIH LIKOVNIH AMATERJEV - V petek, 6. avgu $ta, so v galeriji paviljona NOB v Tržiču v počastitev občinskega praznika odprli razstavo tržiških likovnih amaterjev. Takšno razstavo so v Tržiču letos pripravili že četrtič. Prireditev dokazuje, da se je amaterska likovna dejavnost v tržiški občini izredno razmahnila. V kulturnem programu sta sodelovala citraš Nace Ahačič in harmonikar Marko Justin. Razstava bo odprta do 30. avgusta, (jk) — Foto: F. Perdan Ob tem pa se ponovno tako kot vsako leto pred začetkom šolskega leta postavlja vprašanje, če je res potrebno, da vsako leto kupujemo nove učbenike in kdaj bodo šole uvedle zamenjavo šolskih knjig. Da se to da, potrjujejo izkušnje nekaterih šol v škofjeloški, kranjski in jeseniški občini, ki že nekaj let zelo uspešno izvajajo zamenjavo knjig med učenci. Seveda je za to potrebno žrtvovati nekaj šolskih ali prostih ur. L. Bogataj Pešpot spominov Člani turističnega olepševalnega društva Smlednik so ob sodelovanju krajevnih družbenopolitičnih organizacij in mladine uredili med NOV zelo znano - partizansko pešpot od Starega gradu do Repenj, ki poteka po vrhovih in obronkih gozdnih gričev ter pešpot Hraše —Skaručna. Ob poteh je še nekaj ohranjenih partizanskih zemljank ter spominskih obeležij iz NOV. Celotno traso, dolgo okoli devet kilometrov, so očistili, obnovili ter označili, obeležja pa označili s smerokazi. Opravili so nad tisoč ur prostovoljnega dela, toda zavedajo se, da so opravili pomembno delo pri oživljanju in ohranjevanju tradicij NOV z željo, da se prenesejo na mlajše rodove. In kako priti do pešpoti? Do Smlednika so dobre avtobusne zveze iz Kranja ali iz Ljubljane, do Starega gradu pa je dvajset minut peš. V okrepčevalnici, katero vodi Tončka Sem, vam bodo natančno razložili celotno pot, čeprav je v vsej dolžini tudi vidno označena. V četrt ure prijetne hoje po gozdni poti ste pri partizanski zemljanki, v tričetrt ure pri partizanskem spomeniku, v eni uri v Repnjah oziroma v Zapo-gah, v Skaručni v poldrugi uri. Od tu naprej pa je spet avtobusna povezava s Kranjem oziroma Ljubljano. Će pa se odločite, da pešpot spominov prehodite tudi v obratni smeri, vam bodo tačas v okrepčevalnici pripraviti okrepčilo oziroma prigrizek po želji. -fr Visokošolski študij gorenjskih srednješolcev Med mladina je zadnja leta vse bolj izražena tendenca vpisovanja tako na srednje šole kot tudi na višje in visoke šole ne glede na sposobnosti in uspeh. Takšna množičnost pa seveda nujno vodi do osipa, ki je na slovenskih visokošolskih zavodih zelo visok: zajema preko polovice vpisane generacije, na nekaterih šolah pa je še večji in presega 80 odstotkov. »Da bi ugotovili uspešnost študija na visokošolskih zavodih za gorenjsko mladino,« pravi psihologinja Branka Košičeva s Skupnosti za zaposlovanje Kranj, »smo -"-imerjali šolski uspeh maturantov gimnazij in maturantov strokovnih šol, ki so se v letu 1974/75 vpisali v prvi letnik kakega visokošolskega zavoda v Sloveniji. Po enem letu študija, ko so se vpisali v drugi letnik ali pa so morali ponavljati, ali so se vpisali drugam oziroma so študij opustili, nam je analiza pokazala, da je uspešnost v srednji šoli tesno povezana z nadaljnim uspešnim ali neuspešnim študijem. O tem so prepričani tudi v Centru za razvoj univerze v Ljubljani, kjer pa spremljajo uspešnost študentov iz vse Slovenije.« V omenjenem študijskem letu se je na višje in visoke šole vpisalo 210 maturantov iz vseh treh gorenjskih ŠKOFJA LOKA — Nova poslovna zgradba v neposredni bližini škofjeloškega hotela Transturist v~Škofji Loki bo v kratkem n čati. Pri tem še naprej računajo ^ pomoč tržiške družbenopoliti*11 skupnosti. Avtobusni prevoz do Loma ^° skrb tržiške enote ljubljanskega podjetja SAP. Njen šofer J°že Gabron je v soboto pripeljal avtobus celo do Doma pod Storžičem, ka' priča, da so se Lomljani res potrudi" pri gradnji nove ceste! J. Košnjek j Cene stanovaflJ v občini Radovljica V ponedeljek, 26. julija, je bila * Radovljici 6. seja koordinacijske^ odbora podpisnikov družbenega "° govora o načinu oblikovanja c* stanovanj v občini Radovljica. Člani odbora so razpravljali o..1' nah stanovanj v nekaterih objekt' v gradnji na območju občine »** potrdili predloge cen stanovanj . gradnji v Bohinjski Bistrici in Ki0!' V Bohinjski Bistrici bo zna%* cena kv. m stanovanja 6.420,76 o' v Kropi pa 6.243,30 din. Na seji odbora so bile obravnav ne tudi teze za dopolnitev družben ga dogovora o načinu oblikovanj cen v stanovanjski graditvi v ^ Sloveniji ter osnutek družbene^ dogovora o racionalizaciji vanjske graditve v SR Sloveniji- Na Oičanovem travniku v bližini kranjske trim steze je od L avgusta Iv.Ja\i' taborilo 40 tabornikov iz pobratenega italijanskega mesta Rivoli. Za 1 jy janske mladince so njihovi gostitelji — kranjski taborniki — pripravili ^ širen program; med drugim so jih popeljali v Begunje, kjer so' si ogl* Muzej talcev, bili So na Bledu, v Bohinju v Gozdni šoli, imeli s° ^ razgovorov s predstavniki občinske konference ZSMS Kranj itd. Gosti ,71 gostitelji so predstavili drug drugemu tudi taborniške veščine ter si v sp° na prijetno srečanje izmenjali tudi darila. — Foto: Perdan