Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo , ,	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Leto XVII. - Štev. 36 (861)
Gorica - četrtek, 2. sept. 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
Koncil kot si ga zamišlja sv. oče Srečen pOVtatek iz VCSOlja
Ob priliki ene svojih zadnjih avdienc je sv. oče Pavel VI. v zvezi s koncilom povedal sledeče misli:
Veliki svetovni sestanki koncila predstavljajo zelo važen dogodek tako za življenje Cerkve kot posredno tudi za življenje vsega sveta; to velja že danes, še bolj pa bo veljalo za bodoče dni.
Vsebina in narava tem, o katerih bodo fazpravljali koncilski očetje, njihova resnost in obsežnost ter dejstvo, da se bo s bližnjim zasedanjem uradno zaključil koncil in se bodo pojavili ogromni problemi, ki bodo koncilu sledili, napolnjujejo naš duh z veliko pozornostjo in trepetajočo skrbjo; zato je lahko domnevati, s kakšno zavzetostjo se moramo posvečati lem vprašanjem.
Koncil, tako je nadaljeval sv. oče Pavel Vi., pa ne sme biti izključna misel papeževa in škofov, ampak mora zanimati vse božje ljudstvo, vso Cerkev, sicer na drugačen način, toda s skupnimi čustvi In solidarnostjo v praktičnih stališčih.
Skupnost vernikov sprejema verske resnice, ki jih ji nudi Cerkev kot čuvarica In razlagavka božjega razodetja, skupnost Vernikov s svoje strani pa nato v sebi Ustvarja razpoloženje pričakovanja, od-Prtja in dejavne vneme, od katerih bo kasneje v veliki meri odvisen dosežek koncila.
In prav to duhovno razpoloženje je jamstvo za srečen izid koncila, ker napravlja I skrivnostno delovanje Svetega Duha lažje
}0
lŠt»
jnrf
OV1
l vi' tlerif
A
to'1
uči"
‘M
ra
efl
>r.
orf
;
\jofl ;3
i
$
na"
učiteljica, vsi postati učenci. Potrebno je zato, da znova pričnemo moliti in to z večjo vnemo kot doslej; moliti za dober izid koncila; to je dragoceno sodelovanje, ki ga lahko nudi vsak vernik. To vam v spomin na današnji sestanek posebej polagamo na srce: molite za koncil!
Grčija brez vlade slej ko prej
Grčija se kar ne more dokopati do redne vlade, odkar je kralj Konstantin odslovil ministrskega predsednika Papandreua. Najprej je poskusil srečo Novas, za njim Cirimokos, a oba sta doživela nezaupnico v grškem parlamentu. Slednji je bil poražen preteklo soboto. Proti njemu je glasovalo 159 poslancev, za njega 135, 6 pa se jih je vzdržalo.
Cirimokos je sedaj kralju svetoval, naj skliče kronski svet, ki bo razpravljal o nastali politični krizi. Ta svet se sestane le v za državo težavnih okoliščinah, kot je bila npr. ciprska kriza. Sestavljajo ga trenutni predsednik vlade, vsi bivši ministrski predsedniki ter vodilne politične osebnosti. Toda stari trmoglavec Papan-dreu je že izjavil, da se sveta ne bo udeležil, če prideta nanj Novas in Cirimokos.
Vsekakor je Grčija še daleč od notranjega pomirjenja. Korist od tega imajo le komunisti, ki lahko ribarijo v kalnem.
Osemdnevni polet ameriških kozmonavtov Gordona Cooperja in Charlesa Con-rada okrog zemlje se je preteklo nedeljo ob 13.56 po srednjeevropskem času srečno zaključil na vodah Karibskega morja jugozahodno od otočja Bermuda.
Kot znano, je bil polet zamišljen kot poskus, ali bo človek vzdržal pot na luno in nazaj, ki bo trajala približno osem dni. Zato je bilo v programu 121 krogov, t.j. dolžina, ki odgovarja dvojni razdalji med zemljo in luno. Von Braun, ameriški strokovnjak za vesoljske polete, je že izjavil, da bodo s poletom na luno poskusili leta 1969.
Velik uspeh tega »sprehoda« v vesolje je tudi dejstvo, da je vesoljska ladka »Ge-mini 5« kljub začetnim okvaram mogla nadaljevati svojo pot. To dokazuje, da je človek tudi v vesoljskem prostoru zmožen obvladati proizvode svojega uma in da je človeški razum močnejši kot gola mehanizacija.
Ameriška astronavta sta imela nalogo, ne samo ostati v vesolju osem dni, temveč ta čas tudi dobro uporabiti za vrsto raznih medicinskih in tehničnih poskusov, vsega skupaj sedemnajst, na podlagi katerih bodo sedaj strokovnjaki ugotavljali, kako vpliva zlasti breztežnost na človeka.
Za navadnega zemljana gotoro najzanimivejši poskus v teku tega poleta naj bi bilo približanje ladje k drugemu satelitu, ki sta ga bila astronavta odstrelila med
plodovltejše tako v vodstvu kot v povečevanju skrivnostnega Kristusovega te-,e«a, ki je Cerkev, kar smo mi, kadar smo Prostovoljno in hote povezani s Kristusom.
Postaviti se moramo v stanje duhovne čuječnosti, tako je dalje poudarjal papež, fe hočemo, da bo koncil dosegel svoje cilje in da bo postal odločilen obnovitelj življenja Cerkve. Čuječnost pa pomeni po-slj tornost, zavest, zaupanje. Pomeni ponižno sposobnost sprejeti tudi novosti, ki Sam jih bo koncil prinesel.
Ne moremo reči, da bi bilo v skladu S duhom koncila stališče tistih, ki izrabljajo navzočnost problemov, ki jih koncil Vbuja v svojih razpravah, da nato povzročajo v sebi in drugih duha vznemirjenja 'a radikalnega reformizma tako na dok-'rlnalnem kot na disciplinskem področju, Jsot da bi bil koncil prilika spravljati v dvom verske resnice in zakone, ki jih je Cerkev vpisala na plošče svoje zvestobe Jezusu Kristusu; ali kot da bi koncil dovoljeval vsako zasebno sodbo za rušenje dediščine Cerkve in vseh njenih pridobi-,ev, ki sta jih dosegli njena dolga zgodovina in potrjeno izkustvo v teku 8,oletij.
j. Ali bi radi napravili krščanstvo lah-Cw kotno? — je vzkliknil papež. — Krščan-®lvo ne bo postalo nikoli lahkotno, tudi 1 ekumenskim koncilom ne. Ali bi radi, da bi Cerkev zopet postala nebogljen °trok in da bi pozabili, da je Jezus pri-tolp' dierjal nebeško kraljestvo majhnemu se-,et * Genu, ki mora rasti in postati mogočno drevo? Kristus sam je napovedal razvoj ®vojega nauka po delu Svetega Duha! Ali 1)1 radi, da bi Cerkev morala sprejeti k G, kar oni mislijo, da je bistveno, pa je ORj e zahteva njihovega mišljenja? Radi bi 1° ponižali na stanje navadnega okostnjaka in se odrekli zahtevi, da mora °stati živo telo, ki raste in deluje, ne Pogojno in idealizirano, marveč stvarno ^ človečansko v izkušnji zgodovine?
£ druge strani, tako je nadaljeval sveti "Če, tudi ne moremo reči, da so dobri hizlagavci pravovernosti tisti, ki ne zau-dajo In nočejo pristati na koncilske sklece in ki si pridržujejo sprejeti samo tl-*te, ki jih sami ocenijo kot uspešne In Gl javne, kot da bi bilo dovoljeno dvomiti v njihovo avtoriteto in kot da bi se ^oštovanje koncilske besede lahko ustavo tam, kjer ne zahteva nobene prilagoditve človeškega mišljenja.
Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo '“•trat, kadar nam govori Cerkev kot
KOMPROMIS GLEDE JEMENA
Tri leta je že trajala državljanska vojna v mali arabski državi Jemen ob Rdečem morju blizu Adenskega zaliva. Začelo se je tako, da je egiptovski diktator Nasser vtaknil svoj ambiciozni nos tudi v to zaostalo in konservativno državo ter pripravil državni udar, ki se je pa le na pol posrečil. Iman Bader, nekake vrste kralj
v	Jemenu, se je moral sicer umakniti, Jemen je bil proglašen za republiko, a iman si je ohranil zveste podložnike v gorah in — državljanska vojna se je pričela.
Sosednja Saudova Arabija je začela Ba-dru nuditi pomoč s severa in vzhoda, Angleži pa od juga. Nasser je hitro spoznal, da bo bitko izgubil, če nove republikanske vlade ne podpre aktivno z orožjem in vojaki. Začele so prihajati egiptovske čete, nazadnje jih je bilo že 60.000, Egipt je plačeval ogromne vsote za ta ekspedicijski zbor, uspeha pa ni bilo nobenega.
Nasser je spoznal, da je bitko na terenu izgubil, še nekaj mesecev in gospodarsko stanje v lastni državi bi ga prisililo, da bi umaknil svoje čete, ne kot zmagovavec, temveč poraženec. Najprej je mislil, da bi vdrl v Saudovo Arabijo. A tveganje je bilo preveliko. Ce še Jemena ni zmogel ukrotiti, kako bi to dosegel šele s Saudovo Arabijo, ki ji zaradi petrolejskih vrelcev denarja ne manjka in stojijo za njo ZDA z vso svojo močjo.
Zmagala je nazadnje pamet. Nasser se je v Džedi sestal s saudskim kraljem Fejsalom in sklenil 24. avgusta z njim sporazum, ki je dejansko zmaga Fejsalovega stališča. Nasser mora v teku desetih mesecev, t.j. od 23. novembra, umakniti vse svoje čete iz Jemena. Do tega dneva morajo predstavniki jemenskih političnih strank pripraviti novo vlado, ki bo novembra 1966 organizirala plebiscit, kateri naj odloči, ali bo Jemen v bodoče republika ali monarhija. Nasser seveda upa, da bo v Jemenu ostal republikanski režim, toda ko njegovih čet ne bo več, kdo ve, kako se bo razvijala politična pol Jemena?
Da nekoliko zabriše svojo kapitulacijo pred kraljem Fejsalom, se je Nasser odpravil na šestdnevni obisk v Moskvo. Odkar je prevzel oblast, je to že njegov peti obisk Sovjetske zveze. Po sedanjem obisku bo pa šel 1. septembra še v Beograd. Drugo vprašanje seveda je, koliko mu bo mogel Tito nuditi moralne in denarne opo-
re. Tudi njegova zvezda zadnje čase precej zahaja.
Nasser je v Moskvi izjavil, da se v Sovjetski zvezi čuti kakor doma in da je sklenil, da Moskve ne bo zapustil ves čas obiska, ker je na sporedu veliko vprašanj, ki se tičejo medsebojnega sodelovanja. Vse to laskanje mu pa seveda še ne bo olajšalo njegovega zavoženega gospodarskega položaja v Egiptu. V tem oziru je Nasser namreč zašel v enako slepo ulico kot njegov prijatelj Tito. Oba rohnita zoper ZDA, toda kadar je treba iskati žito, ga najdeta in tudi prejmeta le pri vedno odvratnih ameriških »imperialistih«.
Nova župnija v Puli
Dolgo let je samevala na hribčku nad Pulo nekdanja vojaška cerkev avstroogr-ske mornarice, čudovita stavba je počasi propadala. Te dni pa je spet začela služiti svojemu namenu. Država jo je darovala poreško-puljski škofiji, ki jo je takoj postavila za središče novi župniji. Nosi ime »Gospa od morja«.
prvim krogom svoje vožnje. Toda do tega srečanja ni prišlo, ker ni pravilno deloval inštrument, ki proizvaja elektriko v kapsuli. Namesto tega neuspelega poskusa sta kasneje Cooper in Conrad izvedla srečanje z navideznim satelitom, t.j. približala sta se tisti točki, kjer naj bi krožil namišljeni satelit.
Svetovno časopisje je seveda vseh osem dni z navdušenjem spremljalo ta edinstveni in nekaj časa dramatični polet. Samo sovjetski tisk je bil precej zadržan. V začetku, ko sta imela kozmonavta težave, je pikro pripominjal, da naglica ni nikoli dobra in da so ameriški strokovnjaki s poletom pohiteli iz prestižnih razlogov, ko ga niso še dovolj pripravili. Ko so se kasneje reči na ladji uredile, so pa začeli trditi, da sploh ne gre za znanstveni, temveč vohunski polet.
Cooper in Conrad sta bila v vesolju 190 ur in 56 minut. Svoj polet sta pričela v soboto, 21. avgusta dopoldne. Mesto zamišljenih 121 krogov sta naredila enega manj in to zaradi nevarnosti viharja »Bel-sy«, ki se je bližal območju, kjer naj bi se bila spustila. Med poletom sta prevozila
4	milijone 800.000 km, pri čemer sta bila oddaljena od zemlje najviše 320 km in najniže 160 km.
S	svojim bivanjem v vesolju sta ameriška kozmonavta postavila nov rekord, ki ga je do sedaj držal sovjetski letalec Valerij Bikovsky (190 ur proti 119). Tudi so si ZDA osvojile primat v celokupnem bivanju v zraku. Severnoameriški kozmonavti so do sedaj prebili z vesolju 641 ur, sovjetski pa 507.
Kot posameznik vodi Gordon Cooper. K svojim 34 uram in 20 minutam, ki jih je 15. maja 1963 preživel prvič v atmosferi, je ta letalec dodal sedaj še novah 190 ur 56 minut. Tako ima za seboj 225 ur in 16 minut vesoljskih poletov. On je sedaj tudi edini, ki se je dvignil že dvakrat v ozvezdni svet.
Vendar ostanejo Sovjetski zvezi še vedno nekateri primati. Še vedno vodijo njeni letalci s številom krogov, ki so jih naredili okrog zemlje (292 proti 219), še vedno je Sovjetska zveza edina, ki je v vesoljstvo poslala tri ljudi hkrati, med katerimi je eden bil zdravnik, še vedno je do sedaj bila Rusinja Valentina Tereškova edina od žensk, ki je vstopila v kozmični prostor; in še vedno drži in bo vedno držalo, da je bil Rus Jurij Gagarin prvi od ljudi, ki je 12. avgusta 1961 vstopil v vesolje.
In sedaj se bo ta vesoljska tekma nadaljevala. Upajmo, da samo v dobro človeštva. Za oktober je že javljen nov polet z Gemini 6, ki ga bosta izvedla Frank Borman in James Lowell, v januarju 1966 pa naj bi severnoameriški letalci ostali v zraku že cela dva tedna.
Nadaljuje se mednarodni tečaj o organizaciji prevozov
VI. mednarodni tečaj o prevozih v o-kviru Evropske gospodarske skupnosti (EGS) je ta ponedeljek pričel v Trstu z drugim tednom svojega uspešnega delovanja. Udeležuje se ga 80 slušateljev iz držav članic EGS, predava pa 20 strokovnjakov iz evropskih in izvenevropskih držav.
V	soboto 28. septembra je imel zanimivo predavanje predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Roman Caidassi. Govoril je o temi »Zaledje posameznih pristanišč ob severnem Jadranu in najnovejši načrti za okrepitev prevoznih zvez z zaledjem.« Govornik je prikazal pomen tržaškega pristanišča za povezavo srednjeevropskega zaledja s čezmorskimi deželami. Tudi se je dotaknil vprašanja napovedane gradnje naftovoda iz Miljskega zaliva v mesto In-golstadt na Bavarskem. Polaganje cevi bo zahtevalo leto dni dela, sama nafta pa bo po ceveh lahko stekla še pred koncem piihodnjega leta. Naftovod bo imel zmog-
ljivost letnih 50 milijonov ton surove nafte.
V	ponedeljek 30. avgusta se je tečaj nadaljeval. Referat je imel dr. S Seiersen, načelnik pomorskega oddelka pri Mednarodnem uradu za delo v Genovi. Govoril je o mednarodnem ustroju dela pomorskih delavcev. Avtomacija naprav na sodobnih ladjah vpliva, da število mornarjev na svetu vedno bolj pada, poleg tega se pa pojavlja splošna težnja, da si mornarji po nekaj letih plovbe poiščejo dokončno zaposlitev na kopnem.
Pretekli torek so mogli udeleženci tečaja narediti skupen izlet v Opatijo in nekatere otoke v Kvarnerskem zalivu, včeraj pa je govoril dr. Wolfang Stabenov iz Bruslja o temi: »Možnosti gospodarske politike v prevozih zunaj EGS«.
Tečaj bo trajal še teden dni in se bo zaključil 10. septembra. Zaključno predavanje bo imel minister za prevoze in civilno letalstvo Jervolino.
Dopisnik Neue Ziiricher Zeitung je v svojem listu objavil razmišljanja o gospodarskem položaju v Jugoslaviji in med drugim pravi:
V	nasprotju npr. s Češkoslovaško so se gospodarske reforme v Jugoslaviji pripravile v bolj nemirnem ozračju. Človek ima vtis, da vlada na vseh ravneh političnega aparata še vedno nejasnost in tudi neenotnost o različnih nameravanih ukrepih. Državni tajnik v Zagrebu in pristaš hrvat-skega strankinega voditelja Bakariča Miko Tripalo je priznal, da je treba reforme izvesti pod »neugodnimi pogoji«, to se pra-
vi	v času gospodarske nestabilnosti, naraščanja cen in poslabšanja plačilne bilance. Tripalo pa je seveda poskušal kot pozitivno stran prikazati dejstvo, da se v Jugoslaviji delo reforme izvaja »popolnoma javno«.
Ta »popolna javnost« reform pa je doslej obstajala v prvi vrsti v valu divjih govoric, ki so v raznih sektorjih povzročile kaotične razmere in proti katerim oblasti niso mogle nastopiti, ker so same v veliki meri izgubile kontrolo ali pa ker jih je ovirala neenotnost v najvišjih organih.
Kljub obljubi, da bodo denarne vloge zaščitene, je velik del vlagateljev dvignil prihranke in z njimi brez izbire nakupoval potrošniške predmete. Noben človek v Jugoslaviji danes ne ve, kakšna bo kupna moč njegovih dohodkov. Vlada je dala precej nejasne obljube o kompenzaciji v obliki višjih plač, vendar je treba predpostaviti, da zvišanje dohodkov ne bo popolnoma nadomestilo izgube pri zmanjšanju realnih prejemkov.
Težko vprašanje so odpusti delavstva, ki jih imajo zaradi racionalizacije podjetij za potrebne. Zagrebški »Vjesnik« je 7. julija poročal, da bo treba v razmeroma kratkem času odpustiti 200.000 delavcev, predvsem nekvalificiranih. Kaj se naj zgodi s temi delavci, kakor kaže, tudi vodstvo ne ve. Vodja zveze sindikatov Vukmano-vič-Tempo je že najavil odkrit odpor proti tem nameram in izrazil mnenje, da odpusti sploh niso potrebni in da je zadosti, če se tedenski delovni čas zniža na 42 ur in v podjetjih samih izvede prešolanje delavcev.
Boris Krajger, minister za gospodarske zadeve, je moral priznati, da se je z reformami začelo nekoliko pozno in da je sedaj res »zadnji trenutek«. Teh besed (ki jih je Krajger povedal v televizijskem intervjuju) beograjsko časopisje ni objavilo. Krajger je tudi izjavil, da bi brez dvoma bilo boljše, če bi se reforme uvajale pri večjih rezervah tujih deviz, toda branil se je z izjavo, da se v jugoslovanskem gospodarstvu najdejo druge rezerve. Kakšne naj bi bile te rezerve, iz Krajgerjevih besed ni razvideti.
Človek ima vtis, da ležijo končno največje težave pri reformi v dejstvu, da se je reformistično krilo v partiji moglo le deloma uveljaviti. Obstajale so na primer možnosti, da se odpuščene delavce pošlje zopet v poljedelstvo ali pa da se zaposlijo v podjetjih za usluge, ki še vedno niso dovolj razvite, če bi le pravočasno v teh panogah ustvarili potrebne pogoje. Namesto tega se režim še vedno trudi, da zasebno poljedelstvo »drži v šahu«, namesto da bi ga pospeševal.
Brez dvoma dogmatični elementi med jugoslovanskimi komunisti samo čakajo, da se reforma ponesreči. Z ugovorom proti njej in z akcijo so že sedaj dosegli to, da grozi, da bo gospodarska reforma namesto da bi bila «pogumno revolucionarno čiščenje vsega, kar zavira» — kakor se je izrazil Tito na osmem partijskem kongresu — postala skok v negotovost.
Fond Janeza XXIII.
Fond Janeza XXIII. se imenuje denarni sklad, ki so ga ustanovili v Zagrebu za zbiranje denarnih sredstev v korist gradnje cerkva v siromašnih predmestjih. Zbirka lepo uspeva in kakor vedno, v glavnem vanjo prispevajo preprosti ljudje.
Trideset let SI. jugoslovanskega evharističnega 'kongresa
Trideset let je že minilo, odkar je bil v Ljubljani (28.—30.6.1935) II. jugoslovanski evharistični kongres. Marsikaj se je od tedaj spremenilo. A tisto jedro, za katero je na tedanjem kongresu pravzaprav šlo, je ostalo isto: Kristus, »Bog z nami«, je ostal še vedno resnično Bog z nami in bo ostal do konca sveta, kajti njegova beseda ne vara. In natanko se bo izpolnila tudi beseda: »Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu« (Rimlj S, 28).
In ostalo je tisto, kar je namen Kristusove navzočnosti med nami v zakramentu sv. Rešnjega telesa: Naročilo, naj Živimo iz Jezusove oporoke, ki nam je bila dana hkrati z neizrekljivim darom sv. Rešnjega telesa. Jezus je namreč prav pri zadnji večerji skupaj z oporoko Evharistije dodal še drugo: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil!«
In prav tedaj je tudi pokazal, kako moremo to veliko naročilo kljub velikanskim oviram, ki so v nas in okoli nas, vendarle izpolnjevati: »To delajte v moj spomin!« Okoli Kristusa v presveti Evharistiji naj se zbiramo; potapljamo naj se v spomin na Kristusovo ljubezen do konca, izkazano pri zadnji večerji in na križu, in se potapljamo tudi v Kristusovo resnično navzočnost ter od tu zajemamo moč za zmago nad svojo sebičnostjo in slabostjo, da tako resnično postanemo Jezusovi učenci.
Danes je tisti veliki klic, ki je pred 30 leti glasno zadonel preko vse Slovenije in še preko naše širše domovine in ki so ga sprejela z iskreno voljo stotisočera srca Slovencev, postal še glasnejši, čeprav ga na zunaj ne slišimo tako močno.
Čudimo se morda, kako je mogoče, da je tisti klic pred 30 leti tako malo zalegel, vsaj če gledamo na zunaj. Toda ali se bomo čudili, če poznamo krhkost človekovih duhovnih moči, če poznamo silnost zla, ki je ostalo iz izvirnega greha v nas tudi še po krstnem prefojenju, če pomislimo, da »hudobni duh hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl (1 Pet S 8)?
Z druge strani pa nam tudi niso znana vsa notranja plemenita dejanja, ki so pognala v tisočerih in tisočerih srcih ravno iz semena, ki je bilo vsejano v tistih lepih, veličastnih evharističnih dneh.
Kadar se spomnim na ljubljanski stadion, na katerem je tedaj gorel evharistični ogenj, vselej mi je na mislih tista pretresljiva prireditev, ki jo je izpeljal v Ameriki znani apostolski delavec, ustanovitelj gibanja »kristonoscev« J. Keller. Na velikanskem stadionu je v polni temi zbral stotisoče. Potem so izvedli simbolično dejanje. Vsi so imeli v rokah vsak svojo vžigalico. Ob pozivu, naj prižgo, je vsa ogromna množica prižgala — in nastal je iz črne noči svetal dan. In Keller je poklical vsem v spomin, da je tisočkrat bolje prižgati luč, naj bi bila še tako neznatna, kakor pa preklinjati temo. Kako neplodo-vito je tarnanje nad temnimi stranmi časa in dobe, v kateri živimo. Kako vse nekaj boljšega je, da vsi prižgemo luč ali lučko — in radost svetlega dneva bo vse preplavila in žarki bodo pljusknili tudi v srca tistih, ki nad svetlobo in ljubeznijo in dobroto, ne frazersko, temveč resnično, že obupujejo ali so celo že obupati.
Prižgimo ob presv. Rešnjem Telesu, ob evharistični daritvi in v pogostnem svetem obhajilu svetlo luč, ogenj, ki bo sijal in grel daleč naokrog.
Toda kakor je Kristus prvikrat prisijal v temo sveta po Mariji in kakor je pred 30 leti skupaj s Kristusom v sv. Rešnjem Telesu bila tudi Marija počeščena, posebej v njeni lastnosti kot Pomočnica, katera je na Brezjah izvolila biti pomočnica Slovencem, na koščku zemlje, katero je naš največji pevec imenoval »podobo raja«, tako naj bo tudi zdaj.
V zvezi s to obletnico je ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik v škofijski okrožnici zapisal povabilo, ki se glasi:
NA ANGELSKO NEDELJO — VSI NA BREZJE!
Po želji papežev se vrše evharistični kongresi v krajevnem, škofijskem, narodnem in mednarodnem merilu. Zadnjega mednarodnega kongresa v Bombayu in narodnega italijanskega v Pisi se je udeležil sedanji sveti oče Pavel VI. osebno. Namen evharističnih kongresov je, Jezusu v presvetem Rešnjem Telesu skazovati javno češčenje in srca versko prenavljati.
Letos mineva 30 tet od veličastnega evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani. Ta spomin naj ne gre neopaženo mimo nas. Na ta kongres so pripeljali tudi milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij,
ki so jo izbrali za pokroviteljico kongresa.
V svojo duhovno korist se moramo tudi tega dogodka primerno spomniti.
Da skažemo Jezusu v presv. zakramentu češčenje in pokažemo vdano ljubezen do njegove in naše matere, vas v spomin velikega verskega dogodka, evharističnega kongresa v letu 1935, vabim za angelsko nedeljo, dne 5. septembra na romanje na Brezje.
Naj naše bravce pri tem spomnimo tudi na obljubo, ki so jo tedaj kmečki možje na stanovskem zborovanju evharističnega kongresa naredili. Glasi se:
OBLJUBIMO:
da bomo živeli iz vere v odrešilno moč sv. Rešnjega Telesa;
da bomo radi vsaj za trenutek obiskali | svojega Prijatelja v tabernaklju;
da bomo pri maši ne le vsako nedeljo in zapovedan praznik, ampak po možnosti tudi ob drugih prilikah;
da bomo prejemali sami, skupno s svojimi družinami ter skupno z drugimi pogosto Jezusa v Rešnjem Telesu.
Sebe in to obljubo ter vse svoje drage izročamo posebnemu varstvu Marije Pomočnice na Brezjah, da bi po njeni priprošnji srečno živeti in to obljubo zvesto izpolnjevali.
Skupni marijanski shod II
na Opčinah v nedeljo 12. septembra 1965
Tržaški in goriški duhovniki oznanjamo vsem dragim rojakom skupni marijanski shod na OPČINAH v nedeijo, 12. septembra na praznik Marijinega imena.
To je naš shod, namenjen vsem rojakom, to je naš skupni verski praznik, ki združi enkrat v letu vse Bogu in Mariji vdane Tržačane in Goričane.
Že 17 let prirejamo in obhajamo skupne shode, ki so postali zlasti V zadnjih letih mogočni prazniki naše vernosti, mogočni prazniki naše velike skupne službe božje pred Marijinim oltarjem. Letos nam bo slovesnost še dražja, saj bomo prvič v zgodovini tisoči Slovencev v materinem jeziku sodelovali pri sveti maši!
Naš 17. shod ima na prvem mestu poseben domač namen: škofa Slomška postaviti na oltar. Med veliko mašo na shodu nam bo zato g. škof govoril o Slomšku in njegovem eeščenju Matere božje. Vsi bomo zlasti za to prosili Boga, da bi tudi naš narod dobil svetnika in tako pred vsem svetom prejel od svete Cerkve potrdilo svoje vernosti in zvestobe Bogu!
Skupni shod pričenjamo ob 15.30; to je pol ure prej kakor v prejšnjih letih in sicer zato, da pred mrakom končamo in nam vsem ostane malo več časa za srečanje in odmor po shodu. Glavni spored obsega slovesno procesijo in sveto mašo na vaškem trgu; podrobnosti objavimo prihodnjič in jih oznanimo v radijski oddaji Vera in naš čas.
Iskreno vabimo vse Tržačane in Goričane, ki berete to vabilo, odločite se in pridite radi in z veseljem na dan našega in Marijinega praznika! še več: predvsem mi vsi, ki že toliko let radi prihajamo na marijanske shode, znajmo povabiti mnogo drugih naših rojakov!
Vsi skupno se zavedajmo, da pripravljamo praznik naši nebeški Kraljici in zato se ne ustrašimo nobene žrtve in ne pozabimo nobenega rojaka! Vsakemu lepo vabilo, prijazno besedo in zopet se bo zgrnilo pred skupni Marijin oltar na tisoče Slovencev! čas bi že bil, da bi se naši številni možje in fantje otresli strahu in v strnjeni množici stopili v skupno procesijo! Rojaki, pridite! Na svidenje!
mini, milim   imunim m  .................................................        m.....
Zanimiva slovesnost v Vrtojbi Ali je razlašcevanje
za naftovod nezakonito?
V Vrtojbi pri Gorici, onstran meje, so preteklo nedeljo imeli svojevrstno slovesnost. Da bi vernike seznanili s sv. pismom, so v cerkvi priredili posebno paraliturgično slavje, ki je bilo takole zamišljeno:
Recitacije odlomkov iz svetega pisma je spremljal orkester, violina in' pa nastop pevskega zbora. Zato je vsa prireditev slonela na treh skupinah: recitatorjih, sprem-ljevavcih na violine in harmonij ter na domačem pevskem zboru. Ljudje so brez posebne propagande napolnili veliko cerkev do zadnjega kotička. Bili so domačini in tudi iz drugih vasi.
Ob 7” zvečer so vsi nastopajoči zasedli svoja mesta: zbor pred glavnim oltarjem, pred zborom orkester. Pred manjšim oltarjem sredi cerkve, ki je obrnjen proti ljudstvu, je zbor recitatorjev ustoličil sv. pismo; poseben napis pa je opominjal: SV. PISMO - BOŽJA BESEDA. Nato se je začela predstava.
Recitirali so bogoslovci iz okoliških vasi: pri orkestru so sodelovali domači fantje in nekateri gostje, pevski zbor je pa nastopal pod vodstvom bogoslovca Ipavca iz
Ročinja. Recitacije so bile vzete v glavnem iz psalmov. Recitatorji so se petrudili, da bi poslušavcem približali tekste božje besede, v kar je služilo tudi pojasnilo napo-vedovavca. Teksti so bili dobro izbrani, niso pa bili vsi enako močno podani. Recitacija je pač najtežji del dramatike. Vse recitacije je spremljal orkester violin in harmonija. Razdeljene so bile v šest vsebinsko ločenih delov. Vsak del se je zaključil s petjem zbora. V ta namen so pevci naštudirali šest vsebinsko odgovarjajočih pesmi svetovnih avtorjev: Beethovna, Rossinija, Verdija in drugih.
Vsa predstava je bila originalna zamisel, kako združiti branje božje besede s pevsko in glasbeno spremljavo. V vsakem oziru je uspela, posebno je treba omeniti cerkveni pevski zbor, ki je vse pesmi odpel dovršeno in doživeto. Treba je čestitati pevovodju bogoslovcu Ipavcu, ki je prireditev zamislil in jo v glavnem tudi v celoti pripravil in režiral. Ljudje so s svojo tako številno udeležbo pokazali, da jim je pri srcu tudi duhovna kulturna umetnost.
(r+r)
življenja
Novo koncilsko zasedanje se bo začelo s procesijo
Preteklo soboto so v Rimu objavili »apostolsko ekshortacijo«, v kateri vabi sveti oče Pavel VI. duhovnike in vernike, naj čim več molijo za uspeh 4. zasedanja II. vatikanskega koncila.
V istem dokumentu je tudi rečeno, da bo sv. oče na dan otvoritve zasedanja, t. j. 14. septembra na praznik sv. Križa, vodil spokorno procesijo s koncilskimi očeti iz bazilike Marije Včlike (Snežne) v baziliko sv. Janeza v Lateranu, noseč s seboj relikvije sv. Križa. Prav tako je omenjeno, da bo v času zasedanja sveto Rešnje Telo stalno izpostavljano v pavlin-ski kapeli.
250 let slavne bitke
Pred 250 leti, 14. avgusta 1715, je junaška posadka 700 Hrvatov odbila od mesta Sinj v Dalmaciji napad 60.000 Turkov, ki so se morali umaknivi s krvavimi izgubami. Ljudstvo je nato vsako leto proslavljajo to zmago na praznik Marije Vnebovzete, bitka pa je šla v zgodovino pod imenom »sinjska hajka«. Letos je slovesnosti predsedoval sam zagrebški nadškof kardinal Šeper. Na verski svečanosti se je zbralo 60.000 ljudi, med njimi je bilo 150 duhovnikov. Razdeljenih je bilo 30.000 obhajil. Popoldne je mesto obiskal tudi predsednik jugoslovanske države Tito.
Mir brez pravih temeljev
V dominikanski republiki vlada trenutno mir. Toda ta mir, so pred kratkim izjavili zastopniki različnih cerkvenih organizacij, ne bo dolgotrajen, če bodo na otoku še naprej vladale razmere, ki puščajo ljudstvo v bedi, ljudem na vrhu pa dovo-
ljujejo razsipnost, neomejeno uživanje ter popolno brezbrižnost za vse, kar se dogaja okrog njih.
Nagrajen indijski film
V Berlinu je prejel na 15. filmskem festivalu s strani katoliškega filmskega urada prvo nagrado indijski film »Caru-lata — Osamljena žena«. Film prikaže zakonsko krizo nekega indijskega zakonskega para iz konca 19. stoletja ter se odlikuje po svojem realizmu, s katerim hoče razložiti vzroke, ki zakonce privedejo v slepo ulico brez izhoda.
Češki komunisti se niso
spremenili
Upravitelj praške nadškofije msgr. To-mašek je zaprosil čehoslovaško vlado, da bi dovolila tisoč katoliškim duhovnikom, ki so bili pregnani iz svojih župnij, da se vrnejo v redno dušno pastirstvo. Sedaj so zaposleni v industriji ter v raznih upravnih službah. Pa je prejel do sedaj dovoljenje le za 12 duhovnikov.
Milanska stolnica dedič velikega premoženja
Mario Belloni, bogataš iz Milana, je vse svoje premoženje zapustil milanski stolnici z določilom, da iz dohodkov zapuščine stalno skrbijo, da bo ta hiša božja vedno lepša in bolje oskrbovana. Kot edini pogoj je stavil, naj se opravi vsak teden sv. maša zanj, za njegove starše in za njegovo sestro. Pokojni Belloni ni bil poročen in je vse življenje osebno skromno živel. Tako je mogel zapustiti premoženje, ki so ga ocenili na tri milijarde lir.
Tržaška prefektura je v smislu zakona št. 2359 iz leta 1865 dala objaviti drugi seznam lastnikov zemljišč, katerih razlastitev zahteva Industrijska pristaniška u-stanova v Trstu za potrebe naftovoda Trst-Bavarska. Prizadeti imajo 15 dni časa, da vložijo k temu dekretu svoje pripombe. Cene, ki jih ponuja Pristaniška ustanova su tudi v tem primeru odločno prenizke (okrog 500 lir za m2), čeprav je bila preko organizacij za pomoč razlaščencem seznanjena z. nezadovoljstvom prizadetih lastnikov.
Odbor za pomoč razlaščencem je po te-temeljiti proučitvi celotne problematike razlaščevanja ugotovil ne samo, da ponujane cene ne odgovarjajo tržni črednosti, temveč tudi:
1. da je razlaščevalni postopek zelo dvomljive zakonitosti. Po omenjenem zakonu o razlaščevanju v javne namene iz leta 1865 bi morala Pristaniška ustanova dodati prošnji za razlastitev podroben načrt (piano particolareggiato d’esecuzione). Ker tak načrt ni bil predložen, ni mogoče ugotoviti, če so zahtevane razlastitve res upravičene;
2. da kompetentni organi niso še uradno ugotovili in izjavili, da je naftovod »industrijski obrat«, za katerega edino Pristaniška ustanova po svojih pravilih lahko zahteva razlastitev.
Zdi se, da je ves dosedanji postopek razlaščevanja za naftovod s pravnega stališča zgrešen in torej nezakonit. Zato je več prizadetih lastnikov vložilo preko odbora za pomoč razlaščencem formalne ugovore na tržaško prefekturo, v katerih izpodbijajo utemeljitev in zakonitost razla-ščevalnega postopka.
POBUDE SLOVENSKE SKUPNOSTI
V zvezi s tem so izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti dali razne pobude. Dr. škerk je naslovil na deželni odbor interpelacijo, v kateri poziva, naj odločno intervenira pri Pristaniški ustanovi in SIOT-u, da bi plačevali zemljišča po pravičnih cenah.
Svetovavci Slovenske skupnosti v dolinski občini pa so pismeno zahtevali izredno sejo občinskega sveta, da protestira proti nepravilnemu raztaščevalnemu postopku ter prenizkim cenam.
Krvoprelivanje na
severnoameriških cestah
V Severni Ameriki se na cestah smrtno ponesreči vsak dan povprečno 112 ljudi. Največ smrtnih primerov je bilo letos, 4. julija ob priliki praznika severnoameriške neodvisnosti. Ta dan je našlo smrt na cestah 529 oseb. Prošnja iz litanij vseh svetnikov: Nagle in nepredvidene smrti, reši nas, o Gospod, postaja na ta način v ZDA vedno bolj aktualna. Naj v zvezi s tem omenimo, da je letošnji »ferragosto« v Italiji zahteval 62 smrtnih žrtev. Ne brez vzroka Cerkev vedno bolj opozarja vse avtomobiliste, da tudi zanje velja 5. božja zapoved: Ne ubijaj in da so odgovorni za vse, kar se na cesti more zgoditi.
Zaključek polifonskega tekmovanja v Arezzu
V nedeljo, 29. t.m. se je v Arezzu uradno zaključilo 13. mednarodno polifonsko tekmovanje v okviru društva »Amici della Musiča«. Udeležilo se ga je 33 zborov iz Avstrije, Čehoslovaške, Bolgarije, Franci' je, Zahodne Nemčije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Španije, Madžarske in Švice. V prvi kategoriji za mešane zbore je zmagal madžarski zbor iz Veszprema, ki je odnesel tudi prvo nagrado za ženske zbore in za folkloro. V kategoriji moških zborov je zmagal zbor Alpi iz Milana, drugo mesto je zasedel slovenski zbor »Prvo pevsko društvo Lira« iz Kamnika pod vodstvo« Sama Vremšaka.
Vse prireditve so bile dobro obiskane-Posameznih nastopov sta se udeležila tudi zunanji minister Fanfani in predsednik p°' slanske zbornice Bucciarelli Ducci, oba & Arezza. Slednji je tudi prisostvoval slavnostni podelitvi nagrad pri nedeljske# večeru. Celotni zaključni koncert je snemala italijanska televizija.
Daljši dopis bomo objavili v prihodnj1 številki.
Mi fena lene lasti Zdi Jera Pote iska angl čro< »spe Tu 1 g »ost fent Pine sit«, »iki. Se v *g sko, fe ei I
Pros
'es
laki
Jude
Me
*kup
ni
as p
JI
IZ ŠPORTNEGA SVETA
Nenavadno stroga kazen za tri jugoslovanske nogometne klube
Nogometni klub »Hajduk« iz Splita je bil lani na tem, da izpade iz prve lige-Pa si je pomagal s tem, da je podkupil vodstvi kluba »Zeljezničar« iz Sarajeva i° »Trešnjevka« «iz Zagreba, da so njihovi igravci malomarno igrali, Hajduk pa si )e pridobil dve točki, ki sta mu zagotovil' nadaljnji obstoj v ligi.
Zadeva pa je po razkritju Železničarjevega vratarja Planiniča prišla na dafl-Sledila je večmesečna preiskava, ki se J6 končala z razsodbo disciplinskega sodišč Jugoslovanske nogometne zveze, katera P vse tri omenjene klube degradiralo prve v drugo ligo, več članov vodstev tel* treh klubov pa dosmrtno diskvalificiralo-Tako šteje sedaj jugoslovanska zvezn3 nogometna liga namesto 16 samo ^ klubov.
ŠPORTNA KRONIKA
Lahka atletika. Po počitku, ki je trajal komaj tri tedne, so lahkoatleti spet začel1 s tekmovanjem. Tudi atleti 01ympije s? se udeležili zadnjih tekem in so doseg'1 te rezultate:
Podberšček Edi je dvakrat zmagal metu diska (1.50 kg) in sicer dosegel ^ m in 42.49 m; Palla je bil v teku na 12^ m četrti s časom 3.55”4; Ceščut je skoČ'1 v višino 1.50 m; Špacapan B. je pretek6 250 m v času 36” 1; Prinčič pa je vrge' težko kroglo (7,250 kg) 10.87 m daleč.
Memorial »M. Filej«. Tudi letos bo Olv111 pija organizirala to tradicionalno atletsk® manifestacijo in sicer v drugi polovi1 oktobra. Na programu bodo lahka atleti^’ odbojka, namizni tenis in nogomet. reditelji že sedaj vabijo atlete in neatletf iz mesta in z dežele, da se začno P’1 pravljati za tekme. Zmagovavci bodo bili pokale in medalje.
'Jeli,
čeno
: P
«ak ^ j' Pr
*dpe
H; tešit <ašii 2o. : ^ak Me £ j« nc
^Ožl
i'h 2 o
H,
h ar>8l< Ko < 'azei '«st t|»o faj Stl '•■Hi
lati.
*d.
v ■aza “raž Ko ’ajc lis % hi Ms
!i < Vu
Jku
nji
*al
Silil!
V
'•lllllll
te
Ko
< tr I s *{x t
ter
tlQ(
!Ve<
%.
s
ms:
!tati
'ajh
1 di
1 n (av(
fri
V
K
ti,
‘'d
S:
J Rešitev v zadnjem trenutku SMRT VSEPOVSOD *°d'°Trat *
•.»■n	™	Qnnrprl	nH	^	Hn	11	confn	m	Km	tOAš
pni
Medtem se je Vuk Rupnik spomnil, da "»a pri sebi pismo nekega angleškega Knerala, ki zagotavlja, da nikogar proti kstni volji ne bodo silili v Jugoslavijo. Mi se mi, da je bilo to pismo pisano ge-teralu Leonu Rupniku, ki ga je poslal Potem svojemu sinu. To pismo so začeli ■skati v Rupnikovih kovčkih v prisotnosti sogleških straž in ko so ga našli, je bilo Uročeno »majorju Johnsu«. Vendar brez “speha.
Tu se je pripetil neprijeten dogodek, ki I® gotovo pripomogel k miniranju vztrajnosti pri vojakih. Neki domobranec, štu-knt, se je kot zastopnik in tolmač sku-tae domobrancev približal »majorju John-!lte, ki je govoril z nekaterimi našimi častniki. Pred majorjem je stal »mirno«, kot s® vojaku pred častnikom spodobi. Začel )e govoriti, verjetno angleško ali franco-*ko, nisem dobro slišal. Baje mu je izrazil ^ enkrat našo pripravljenost na vse, razen povratek k Titu. V odgovor je dobil Prostaško krepko zaušnico, da je postal rdeč. Obrnil se je in odšel. Med vojaki
je zavladal nepopisen molk in za-Mdenje.
Medtem se je od Pliberka približala nova skupina britanskih vojakov, ki so začeli * našimi vojaki ravnati zelo slabo. Ne koliko jih je bilo, ker sem bil na nasprotni strani travnika. Govorili so, da S() jih pretepali. Ko so naši fantje to vi-eU, se jih je polastil obup, ali bolje re-Mqo, silna apatičnost: »Ce so nas izdali I6 prijatelji in tako z nami ravnajo, je »k vsega konec in nima smisla živeti,« 1(1 je bilo splošno občutje domobrancev. Prva skupina se je pustila preiskati in ^Peljati na postajo. Sledila ji je druga, k^tja... Odpor je popustil in na skupno ,ekitev ni bilo več mogoče misliti. Eden "nših kaplanov je dal vsem skupno odve-Za nekatere je bila ta odveza tudi ^ak krika: reši se, kdor se more! klala skupinica, večinoma vsi častniki, !s je zbrala okrog Vuka Rupnika z od-^no voljo umreti pod angleškimi streli, ne iti v Jugoslavijo. Tudi smo iskali Možnosti za beg; naj streljajo, nekaj bi se Ml že rešilo. A do tega ni prišlo; ker so b skupino še posebno zastražili, bi bil skoraj brezupen.
'Uk Rupnik je medtem znova govoril z ^Žleškim majorjem, a vedno brez uspeha.
Ko
so odpeljali skoraj vse ostale vojake,
^en naše skupine, so nam začeli groziti Ustrelitvijo, če se ne premaknemo. Vsedli 'Mo se na tla, igrali karte in se smejali: Mj streljajo!«
Straže so se nam približale z naperje-'Uhi puškami češ, da imajo povelje stresti. Večina se ni zganila, drugi so vstali 1,1 dvignili roke: naj streljajo! Straže so
6	v sramu umaknile za nekaj korakov; ‘“tale so na rokave brez činov. Da, te 'kaže niso bile odgovorne.
*vo grožnje niso pomagale, je angleški 'ajor še enkrat začel obravnavati zadevo Ustim pismom. Obljubil je, da bo pustil Rupnika z ženo do naslednjega dne ^ angleškim nadzorstvom, da se zadeva Msmom razjasni, a to pod pogojem, da '■ ostali odidejo na postajo.
^uk Rupnik — govorim o Vuku kot vo-'aKu, strategu in hrabrem poveljniku, ne Ujegovih osebnih prepričanjih — je bil domobranskega borca; če se on reši,
klllu
se reši nekako simbol vseh ostalih borcev. Naš odpor se je zmanjšal, vendar se še vedno nismo hoteli ganiti z mesta. Zato je dal angleški major pripeljati tovorni avto in vojaki so nas drugega za drugim prisilili stopiti nanj.
Vuk Rupnik z ženo je ostal v Pliberku. Na tihem smo upali, da bo mogoče Vuk Rupnik dosegel pri Angležih zahtevo o garanciji naših življenj od Tita. Upanje za življenje se je lovilo za zadnjo bilko naivnosti.
Avto je odpeljal na železniško postajo.
V KOMUNISTIČNIH ROKAH
Na plotu pri stranskem zunanjem vhodu na postajo so viseli grozdi srebrnih in zlatih verižic in drugih predmetov razne vrednosti. Vojaki so sami odlagali te predmete; rajši Angležem kot komunistom, ki so na drugi strani platu pregledovali domobrance, predno so jih zaprli v vagone.
Komunisti so nas sprejeli hladno, a brez slabega ravnanja. Sreča — niso bili Slovenci, verjetno so bili iz južne Srbije ali Makedonije, če sem sodil po govorici. Postrojili so nas po šestdeset, pregledali in zaprli v vagon na zapah. Če se prav spominjam, je bil naš vagon zadnji, napolnjen z domobranci.
Zaradi tesnega mesta je v živinskih vagonih kmalu postalo neznosno. Če se je kdo premaknil, je s tem vzgibom vznemiril ves vagon. Molk je od časa do časa prekinilo le šepetanje na ušesa. Vsi so se spraševali, kdaj bo vlak potegnil in kam bomo zavili po Dravogradu. Če na Maribor, bomo imeli nekaj več časa in možnosti za beg. Če na Slovenj gradeč, Celje in Ljubljano, bi bila zadeva slabša.
Zvečer, v mraku, je vlak potegnil. Ko se je ustavil na prvi postaji, so se vrata vagonov odprla. Komunisti so vstopili in začeli surovo pobirati z vojakov njihovo opremo: torbice, pasove, čevlje, hlače in telovnike. Pobrali so to, kar je bilo boljše.
V	zameno za čevlje in obleko so dali ali svojo raztrgane cape ali ničesar.
Mnogi so tako ostali na pol oblečeni in bosi. Vendar v našem vagonu niso pretepali; ne vem kako je bilo v drugih. Iz njihovega spraševanja v srbščini smo razumeli, da ne vedo dobro, kdo smo. To nas je za trenutek opogumilo. Treba bi bilo uiti, predno bi prišli v roke domačim komunistom! A nekateri so upali, da nas bodo odpeljali v Srbijo, posebno ko je vlak po Dravogradu zavil na Maribor in ne na Ljubljano.
S	prijateljem sva takoj mislila uiti skozi malo okence živinskega vagona. Vendar tega ni bilo treba. Na neki postaji je komunist, ki je prišel po obleko, pozabil zapreti vagonska vrata na zapah. Vsaj zapaha nismo slišali. Takoj smo sklenili, da poskusimo vrata odpreti.
Pri vratih je stal moj prijatelj, nek znanec in neko dekle. Znanec in prijatelj sta po dolgem naporu uspela odriniti vrata; pokazala se je lunina svetloba skozi oblake. Odločili smo se: prvo naj skoči dekle (prvi skok je bil najbolj varen, naslednje bi straže lažje opazile in začele streljati), nato znanec, potlej moj prijatelj in nato jaz. Slediti bi morala še dva častnika — in drugi, če bi hoteli.
Vendar smo morali čakati dolgo ugodnega trenutka. Železnica je tu vsekana v
Začelo se je v Genovi. Tam je našlo smrt šest delavcev, kateri so od prejšnjega torka ležali mrtvi v hladilnih celicah ladje »Angelina Lauro«, ki so jo preurejali v pristaniškem doku. Nenadoma je izbruhni! na ladji požar, ki je odrezal omenjenih šest delavcev od ostalega sveta. Umrli so verjetno od vročine ali zadušitve od dima. Med tem je gasivcem uspelo ogenj na ladji zatreti.
V	četrtek, 26. avgusta je zapela strojnica v vasi Sextnu blizu mesta Innichen na avstrijsko-italijanski meji. Dva mlada orožnika, eden star 26 let in drugi 24 let, sta omahnila, oblita v lastni krvi. Južnotirol-ski teroristi so se spet poslužili zahrbtnega umora, da opozorijo svet na svojo deželo in na pravico samoodločbe. Vsa italijanska javnost je onemela in se vprašala, kam to vodi. Tudi avstrijsko javno mnenje je .umor obsodilo. Na ta način se ne pride do pomirjenja in sožitja med sosednimi narodi. Predsednik Moro je bil kratek: »Nadaljevali bomo s svojo politiko krepke zaščite narodnih interesov in jamstev mirnega sožitja jezikovnih skupin v pokrajini Bočen.« Avstrijski kancler Klaus pa je dejal več: »Jaz sem tem bolj prizadet, ker so se na Južnem Tirolskem v zadnjih mesecih pokazali ugodni znaki za pomiritev ter za plodno nadaljevanje pogajanj in razgovorov. Zato globoko obžalujem to najnovejše neodgovorno dejanje jalovega terorja.« Le list »Tiroler Nach-richten«, k; izhaja v Innsbrucku, je zapisal drugače: »Nič se ni do sedaj zgodilo, kar bi moglo te mladeniče (atentatorje) prepričati, da je potrpežljivost na mestu. Saj bo minulo kmalu leto dni, odkar sta Avstrija in Italija zadnjikrat razpravljali o južnotirolskem vprašanju. Ni brez podlage bojazen, da hoče Italija ponovno uspavati južnotirolsko vprašanje.«
V	soboto, 28. avgusta ob 4.40 zjutraj je stal na mali postaji Pont d’Herry v Franciji blizu švicarske meje Lombardia-eks-press, ki vozi med Milanom in Parizom. Za njim je vozil drug brzec, tudi iz Milana. Strojevodja tega brzca ni dovolj hitro zmanjšal brzine, ko je opazil rumeno luč. Posledica: 12 mrtvih in 28 ranjenih, med njimi večina Italijanov, ki so se s počitnic vračali v Francijo. Gospa Dazzi je zgubila dva otroka, Luigi Delfino pa dve hčerki. Od 28 ranjencev jih je 10 bolnišnico že zapustilo.
Na »Cesti sonca« blizu mesta Frosinone je neki avtomobilist iz Palerma zgubil oblast nad vozilom, preskočil travno stezo, ki loči obe smeri, se znašel na drugi strani ceste in udaril v drugi avto, ki mu je prišel nasproti. Od 13 oseb, ki so bile na obeh vozilih, je 5 takoj umrlo, 8 pa jih je bilo ranjenih.
In nazadnje je prišla še žalostna vest iz Švice: isti dan je blizu kraja Zermatt, zdrvel z ledenika Allalin okoli kilometer dolg plaz ter zasul okoli sto tehnikov in delavcev, ki so bili zaposleni pri gradnji jezu za električno centralo v dolini Saas. Ta jez bo visok 115 m, dolg 780 m in debel 11 m. V kratkem bi moral biti dokončan. Za točno število žrtev seveda zaenkrat nihče ne ve. Nekaj trupel so že potegnili izpod grušča. Med žrtvami je precej italijanskih delavcev, pa tudi Špancev in Turkov.
Sobota namesto nedelje
V	Braziliji so škofje odločili, da morejo verniki zadostiti svoji nedeljski dolžnosti že v soboto popoldne s tem, da se udeležijo svete maše.
llllllllllinilllllllllllllMIIIlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllll skalo; vozili smo ob viseči steni in .skok iz drvečega vlaka bi pomenil smrt. Na postajah smo morali previdno zapirati vrata, da ne bi komunisti opazili naših namenov. Na srečo so bile postaje na drugi strani vrat in so zato komunisti prihajali v vagon z nasprotne strani.
Končno se je na naši strani pokazala planjava. Moška odločnost je prešla tudi na dekle. Skočilo je prvo. Nihče, ni streljal, čeprav je bilo vse polno straž na vagonih, posebno za mano. Skočil je znanec, potlej prijatelj — jaz sem prav mirno stopil na spodnjo stopnico, pogledal kaj in kako in srečno odskočil.
EPILOG
Padec iz drvečega vlaka 31. maja okoli dveh ponoči je meni in prijatelju prizadel le nekaj lažjih telesnih poškodb. Dovolj veliko rano na levi roki mojega prijatelja sva zamazala z drevesno smolo, da bi jo kolikor toliko obvarovala pred infekcijo. Odločila sva se doseči čimprej najbližjo točko jugoslovanske meje. Najenostavnejše je bilo slediti železniško progo nazaj na Koroško, seveda od daleč, kakih 15 km vstran preko pohorskih grebenov.
Tako sva naslednji dan dospela do Velike Kope in Črnega vrha. Pri dveh kmetijah se nama je po previdnem opazovanju posrečilo dobiti nekaj hrane, ki je zadostovala do avstrijske meje pod goro Peco. To goro sva vzela kot kažipot, čeprav sva
hodila večinoma ponoči in se orientirala po zvezdah. Razen v tistih dveh kmetijah se nisva nikomur pokazala. Podnevi sva se skrivala na takem mestu, odkoder je bilo mogoče opazovati nadaljno pot.
V	noči od 5. do 6. junija sva se zelo oslabela po travi potegnila čez avstrijsko-jugoslovansko mejo. Seveda nisva na Koroškem več zaupala britanskim vojakom in sva si še isti dan pri dobrih ljudeh nabavila staro civilno obleko. 9. junija sva prišla do Borovelj in v bližnji vasi nekaj dni delala na dveh kmetijah.
Medtem se nama je posrečilo dobiti podatke o civilnih beguncih v Vetrinjah. Vsi so zagotavljali, da Angleži nikogar več ne silijo proti svoji volji v Jugoslavijo. Menda je bila to posebna odredba maršala Ale-xandra. Vrnila sva se v Vetrinje in se nato javila pri Amerikancih, ki so zbirali Italijane, ki so se vračali v Italijo. Izdala sva se za Italijana, čeprav nisva dobro znala italijanščine. Mislim, da sva ravno
1.	julija prispela v Treviso na nekem italijanskem konvoju in se zedinila z ostalimi begunci.
Tudi prva dva, ki sta skočila, sta se rešila. Od ostalih nihče več ni skočil, ker so mislili, da smo se vsi pobili. Pač pa sta pozneje dva ušla iz Teharij, trinajst pa so jih na begu postrelili. Med temi je bil tudi kaplan Polda.
KONEC
Spored od 5. do 11. septembra 1965
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
11.15 Oddaja za najmlajše: »Kekec nad samotnim breznom«. Dramatizirana povest, ki jo je napisal Josip Vandot. 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »Usodno leto«. Radijska igra v štirih slikah, ki jo je napisal Rado Bednarik. — 17.30 Popoldanski ples. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico septembra«.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. —
12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico septembra«. —
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.55 Slovenski solisti: Tenorist Rajko Koritnik, pri klavirju Silva Hrašovec. Na sporedu so samospevi Rada Simonitija. — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele: Giovanni Comelli: (10) »Goriške umetniške galerije«.
Torek: 11.45 Veseli motivi. — 12.15 Naš vrt. — 18.30 Valdo Medicus: Variacije na beneški narodni napev iz 18. stol. »Sento che ’1 cor mi manca«. — 19.15 Današnje otroške igre, razvedrila in zabave naših otrok. — 21.30 Humoreske preteklega stoletja: Anton Čehov: »Kameleon«. — 21.45 Violinist Jascha Heifetz: Johan Sebastian Bach: Sonata št. 1 v g-molu za violino solo.
Sreda: 12.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (14) »Don Abbondio mora dajati obračun«. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija.
19.15 Antologija Ivana Trinka: Rado Bednarik: (4) »Vzgojitelj mladega rodu«. —■
21.00 Simfonični koncert orkestra »Alessandro Scarlatti« ital. radiotelevizije iz Neaplja. V odmoru (približno ob 21.25): Problemi sodobnega filma: Sergij Vesel: »Po beneškem filmskem festivalu«.
četrtek: 11.45 Italijanski pevci in ansambli. — 12.15 Spoznavajmo Italijo: Bruno Nice: (10) »Terciarne dejavnosti«. — 19.00 Violinske skladbe. — 19.15 Zlata žlica. Pripravlja Tone Penko. — 20.35 Veseli motivi iz slovenske folklore. — 21.00 »V eni noči«. Napisal Franz Werfel, dramatiziral Ernst Schonvviese.
Petek: 11.45 Revija solistov. — 12.15 Zenski tednik, pripravlja Jadviga Komac.
— 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Hans Wer-ner Henze: Koncert za klavir in orkester.
— 19.15 Od Julijcev do Jadrana: pravljice, pripovedke in legende. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. Igra simfonični orkester italijanske radiotelevizije iz Milana. — 22.00 Zgodovina evropskih ustav: Carlo Ghisalberti: (7) »Ustavni poskusi v Napoleonovi dobi«. —
Sobota: 11.45 Pihalne godbe. — 12.15 Največ, najviše, najdlje - mozaik prvenstev in rekordov. — 13.30 Glasbeno potovanje po Evropi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne: Ljudevit Pivko: »Carzano«. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Tita Birchebner« iz Tapcgliana. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 19.15 Poletna srečanja. — 20.45 Moški vokalni kvintet, kj ga vodi Humbert Mamolo. — 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (15) »Don Abbondio beži
pred vojaki«.
JMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
\l sredo 15. septembra romanje goriških Slovencev na Barbano
l<"llllllll|iiiiitiii          ...................................
MEJA
34
končno še ena zanimiva novost. Ženinu
heba neveste več iskati, temveč mu jo
sami poskrbimo. Ker je pri nas vse
'sPodarsko in socialno življenje planira-
tudi neveste izbira in določa stranka.
*®tn pridobimo za narodno gospodarstvo
l°go dragocenih ur, ki bi jih ženini in
,,Veste zapravili v brezplodnem ljubimka-
i. ■ in omogočimo poroko tudi osebam,
*^i jim v kapitalistični družbi in ob svo-
izbiri ne bilo mogoče stopiti v za-
ski stan. Naše delo je zlasti zaradi
Mke poročne dobe često združeno z ne-
uhnimi težavami. Vendar smo doslej
4olo opravljali v splošno zadovoljstvo
he poznam primera, da ne bi komu
av°časno poskrbeli neveste, s
i*T izbiri skušamo upoštevati želje in prizadetih, kakor tudi druge okolice. v tvojem primeru, recimo, smo v
lita
tvojem primeri da nismo proti veri in svobodi 'h upoštevali cerkveno določbo, da žup-ne smete imeti za gospodinjo pre-f ženske. Zato smo ti izbrali za živ-
kti
tsko tovarišico Kazimiro. Vprašam te
torej, za koliko časa se želiš poročiti. Najkrajši rok so trije meseci.
Ljubomiru se je zdela vsa stvar zanimiva. Če že mora tako biti, pa se bo okoristil s pridobitvami novega reda in uvedel v hiši lastno gospodinjstvo. Za začetek se mu je zdelo pametno, da poizkusi za tri mesece.
Komaj je izrazil svojo voljo, so se odprla glavna vrata dvorane in v sobo so se vsuli številni svatje z nevesto in tudi mešani zbor je zavzel svoje mesto v ozadju. Nevesta je bila belo oblečena in imela obraz docela pokrit. Načelnik je ženina slovesno nagovoril:
—	Tovariš Ljubomir, čeprav z nekoliko zamudo, boš tudi ti izpolnil svojo državljansko dolžnost in stopil v zakonski jarem. Svobodno in brez pritiska si si izbral ta stan za prihodnje tri mesece. Naša dolžnost je, da tvojo voljo upoštevamo in te slovesno poročimo po ljubljanskem obred-niku, ki ima veljavo na vsem ozemlju ljudske republike. Upoštevajoč tvoj nekdanji poklic, smo sklenili, da ti nevesto predstavimo s pokritim obrazom.
Nevesta se je med tem postavila tik ob ženina. Nobene ovire ni bilo več, da se obred ne bi začel izvajati. Prvo točko
obreda je izpolnil pevski zbor, ki je ubrano in lahkotno odpel Prešernovo:
Med otroki si igrala lani, letos vnemaš srca po Lublani...
Ljubomir kljub načelnikovi pripombi po pameti ni mogel dvomiti, da so mu za nevesto izbrali mlajše ljubljansko dekle. Na žalost se o tem še ni mogel prepričati. Zelo ga je tudi zanimal bistveni del obreda, da vidi, katera poroka je lepša, po novem ali po starem.
Na začetku ni bilo veliko razlike. Načelnik je vprašal podobno kot župnik vprašuje:
—	Tovariš Ljubomir, hočeš vzeti tu navzočo tovarišico Kazimiro za ženo po šegah ljudske republike in za rok treh mesecev?
Ne da bi čakal na odgovor je načelnik v Ljubomirovo desno roko položil z rokavicami pokrito levo roko neveste, obe skupaj zavil v zastavico v našivom rdeče zvezde in razločno izgovarjal slovilo:
In nomine patre vzemi jo na kvatre.
Če drugo dobiš, pa to zapodiš.
Gospodu Simonu se je zdelo čisto razumljivo in pravilno, da so novi oblastniki prevzeli v poročni obred slovilo ciganskega poročnega obrednika. Saj med cigansko in njihovo poroko ni nobene razlike.
Na vrsto je prišla najganljivejša točka obreda. Ljubomir je bil že zvezan s Kazimiro, nevesta pa še ni imela moža. Za uvod v poroko Kazimire z Ljubomirom je pevski zbor občuteno, čeprav ne z docela prikritim nasmeškom, izvajal Prešernovo :
Od nekdaj lepe so Lublanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene...
Kot najbolj od zvezd je danica svetla, najlepši od deklic je Urška bila.
Ljubomir bi rad že skoraj videl lepo Urško, ki so mu jo izbrali za življenjsko družico pod imenom Kazimira, toda moral je počakati, da tudi ona pristane na zakonski jarem. Načelnik je vpraševal:
—	Tovarišica Kazimira, hočeš vzeti tu navzočega tovariša Ljubomira za moža po šegah ljudske republike in za rok treh mesecev?
Nevesta je glasno in odločno bevsknila
v odgovor: Ja! Ljubomiru se je zdel njen glas domač, a se ni utegnil spomniti, kje ga je že slišal. Načelnik je medtem polagal Kazimirino desno roko v njegovo levico, ovil obe z zastavico in govoril poročno slovilo:
In nomine patre vzemi ga na kvatre.
Če druzga doboš, ni ta več tvoj mož.
Poroka je bila s tem zaključena. Ljubomir in Kazimira neločljivo zvezana za cele kvatre, če ne bo preje prišlo do raz-poroke. Edino, kar je še pričakoval Ljubomir, je bilo natikanje zlatih prstanov. A zaman. V pojasnilo je moški zbor doživeto podal fantovsko popevko iz Napoleonovih časov, ko sta tudi bili v veljavi civilna poroka in razporoka:
Zensko pod hruško porod', namesto zlafga prstana pa počen obroč.
Ce pa pridna ne bo, se pa druga dobo.
(se nadaljuje)
ruta
□ RIŠKE
NOVICE
Koledar za novo šolsko leto	Ulica	Cocevia	da	govoriti	o	sebi
Vsa šolska skrbništva v Italiji so te dni prejela novi koledar za šolsko leto 1965-66, ki bo seveda veljal tudi za slovenske šole na Goriškem in Tržaškem.
Šolsko leto se bo začelo za šole vseh vrst 1. oktobra. Vse nižje in višje srednje in strokovne šole ga bodo zaključile 11. junija, učenci 5. razreda osnovne šole bodo imeli zadnji dan pouka 16. junija, otroci od 1. do 4. razreda ljudskih šol pa bi morali hoditi k pouku do 28. junija, vendar so šolski skrbniki pooblaščeni, da odredijo zaključek šole že 23. junija.
Tromesečja bodo trajala od 1. oktobra do 23. decembra, od 3. januarja do 18. marca in od 21. marca do zaključka pouka.
Med šolskim letom ne bo pouka 4. oktobra, 1. do 4. novembra, 8. decembra, 6. januarja, 11. februarja, 19. marca, 25. aprila, 1. maja, 19. maja, 2 junija ter 9. junija. Šolski skrbniki bodo lahko dodali še štiri proste dneve.
Božične počitnice bodo od 24. decembra do vključno 2. januarja, velikonočne pa od 7. do 11. aprila.
Novost bodo letos tudi »osebne knjižice«, modre barve za dijake in roza barve za dijakinje. Knjižice bo čuval za to določen šolnik. V primeru preselitve dijaka z ene šole na drugo bodo knjižico uradno poslali za njim na novi zavod.
V njej bodo označene duševne lastnosti dijaka, zaposlitev staršev, razmere v družini, fizični razvoj učenca in morebitne umske motnje ter druge posebnosti, ki jih dijak ima.
Zahvala
Preč. g. Angel Persig, župnik travniške župnije v Gorici, se lepo zahvaljuje vsem Slovenskim vernikom, ki so se ga na poseben način spomnili v nedeljo, 22. avgusta ob desetletnici njegovega bivanja v Gorici.
Rad je g. župnik sprejel vabilo slovenskega kaplana, naj bi maševal tudi za slovenske vernike. In res je v nedeljo prvič daroval sv. mašo ob 9. uri. Ob evangeliju je vernikom tudi spregovoril nekaj besed, s katerimi je pokazal svojo naklonjenost in stalno skrb tudi za slovenske vernike v župniji. Med sv. mašo je na koru prepeval travniški cerkveni zbor, ki je bil ob tej priložnosti prav polnoštevilen in je še enkrat potrdil svoje nadpovprečne zmožnosti.
Po sv. maši sta pa dve slovenski deklici poklonili g. župniku šopek belih nageljnov, krasno izdelan roket ter vsoto denarja kot skupen dar slovenskih vernikov na Travniku ob 10-letnici župnikovanja g. A. Per-siga pri Sv. Ignaciju.
»Seghizzi« tudi letos pripravlja mednarodno pevsko tekmovanje
Kot že prejšnja leta, namerava pevsko društvo »Cesare Seghizzi« tudi letos organizirati ob priliki semnja sv. Andreja mednarodno pevsko tekmovanje. Rok za prijavo zapade 15. septembra. Ob prijavi morajo pevska društva tudi položiti kavcijo 5000 lir, ki se jim pa bo ob nastopu vrnila. Lansko leto so namreč nekateri zbori najprej najavili svojo udeležbo, potem pa enostavno ne prišli. Da so organizatorje tekmovanja s tem spravili nemalo v zadrego, si lahko mislimo.
Do sedaj so se prijavili trije novi zbori, ki jih v prejšnjih letih v Gorici še nismo poslušali. So to zbori iz mest Feltre pri Bellunu, iz Padove in celo iz daljnega Barija.
Ptičja razstava v občinskem parku
Prihodnjo nedeljo 5. septembra bo pokrajinska ustanova za turizem s sodelovanjem društva Pro Loco pripravila v občinskem parku razstavo ptičev ter razstavo vsega pribora za rejo ptičev ter tekmovanje najboljših ptičjih pevcev in posnemovalcev ptičjega petja. Za občinstvo bo park odprt ob 6. zjutraj, tekmovanje posnemo-vavcev ptičjega petja s piščalko in brez nje bo pa ob 11,30. Številne nagrade, od 15.000 do 2.000 lir, bodo razdelili ob 13. in 18. uri. Zvečer sta na sporedu tudi nastop folklorne skupine iz Ločnika (ob 18,30) ter zbora Seghizzi (ob 19. uri).
Že nekaj dni se gibljejo mestni delavci po ulici Cocevia pod Gradom, kjer urejajo zlasti odtočne naprave. Pri tem so izkopali tudi topniški izstrelek srednje velikosti, ki je nedvomno ostal v zemlji iz časov bojev za Gorico v prvi svetovni vojni. Vojaški izvedenci so seveda izstrelek takoj odstranili in nato uničili.
Pretekli ponedeljek pa bi kmalu prišlo do nove nesreče. Zaradi cestnih del in jarkov, ki jih kopljejo delavci ob zidovih, je popustila glavna stena hiše 46, katere lastnik je Benito Cussigi. V zidu je nastala 10 kvadratnih metrov velika odprtina, zrušeni material pa bi bil skoro pokopal pod seboj enega izmed delavcev, ki so bili na cesti. Takoj so prihiteli mestni gasilci, pristojne oblasti pa so odredile, da se morajo, dokler se hiša ne popravi, nje prebivalci iz nje izseliti.
Goriška postaja je sprejela 28.208 živali
Zaradi kužne bolezni, ki je v začetku avgusta izbruhnila med živino na postaji Prosek, so morali to postajo zapreti za ves živinski promet, vagone z živino, ki prihajajo iz Jugoslavije in ostalih vzhodnoevropskih držav, pa usmeriti od 4. avgusta dalje na goriško postajo.
Tako se je goriška postaja nenadoma spremenila v važno središče za odpravljanje živine v notranjost Italije. Samo do 25. avgusta je prispelo v Gorico 1070 vagonov z 28.208 živalmi. Od teh je bilo 10.800 glav goveda, 16.400 ovac, 630 prešičev in 378 konj.
Med tem je kužna bolezen na proseški postaji prenehala razsajati. Zaradi nje je ostalo blokiranih okoli 2000 glav živine, ki so sedaj sicer že zdrave, pa morajo še ostati v kvaranteni, dokler ne pride izjava pristojnih veterinarskih oblasti, da je nevarnost okužbe mimo in da je mogoče sprejemati nove živinske transporte. Kot znano, lahko proseška postaja sprejme na enkrat 6000 primerkov živine; toda sedaj ko se je goriška postaja izkazala za tako primerno za take vrste operacije, menimo, da bi bilo pametno, če bi stalno tudi goriška postaja sprejemala del teh živinotransportov, ki so namenjeni za notranji živilski trg v Italiji.
Pripravlja se asfaltiranje ceste Rubije - Vrh
Pregled živine na področju goriške občine
Vojaška uprava je pred kratkim obljubila sovodenjski občini kot svoj prispevek o milijonov lir za nakup potrebnega materiala, občina sama pa naj bi preskrbela ostale stroške in izvedbo dela za asfaltiranje ceste Rubije - Vrh.
Prejšnji teden je gradbeno podjetje Mattiroli iz Gorice na javni dražbi v Vidmu prevzelo dobavo gramoza in asfaltne mase za vsoto 4,8 milijonov lir. Sovodenj-ska občina bo morala sedaj najti še sredstva za preostali material kot so n. pr. cementne cevi za odtok, ker brez tega podjetjje Mattiroli ne more pričeti s svojim delom.
Posojilo oškodovancem po toči
Mestna hranilnica v Gorici ter Banca nazionale del lavoro istotam sta bili poverjeni od ministrstva za kmetijstvo, da nudita obratna posojila za dobo petih let in po nizkih obrestih vsem tistim gori-škim kmetovalcem, ki jih je oškodovala toča v preteklem juniju ter bodo lahko dokazali, da imajo letos vsaj za 50% manj celokupnega pridelka kot lani.
Pretekli ponedeljek se je začel po hlevih z govejo živino veterinarski pregled v zvezi. z akcijo za ozdravljenje živine proti jetiki in brucelozi. Pregled je zajel tudi slovenska naselja v Podgori, Pevmi, v Št. Mavru in na Oslavju.
Sedanje stanje goveje živine na Goriškem je zelo dobro. Za brucelozo so zbolela lani le tri goveda, na jetiki pa sta bila bolna 2% živali. Pogosti pregledi živine in nagli ukrepi, ki so jih oblasti pod-vzele ob priliki izbruha raznih bolezni so pripomogli, da je na goriškem področju zrastlo število goveje živine od 1200 na 1300 glav.
Skoraj 26 milijonov lir bo prejela goriška pokrajina za okrepitev živinoreje. Znesek 450.000 lir bodo v obliki nagrad razdelili rejcem bikcev, ki so namenjeni za pleme; za rejo izbranih teličkov in mladih krav so določili 5,4 milijona lir, za povečanje reje brejih izbranih goved pa 10 milijonov lir. Za obe zvrsti pa bo potreben natečaj, da se potem nagrade raz-dele. Nadalje je določenih 10 milijonov lir za koncentrirana krmila, ki bodo vsebovala proteine, mineralne soli in vitamine.
RZASKE
NOVICE
V Malem Repnu je umrl Alojzij Milič
Že nekaj let sem kosi smrt v naši vasi mlade ljudi.
Prejšnjo nedeljo 22. avgusta je v tržaški bolnišnici na posledicah delne kapi preminil naš. domačin, komaj 55-letni kmeto-vavec Lojze Milič — po domače Zenčev.
Pokojnika, ki je bil izredno blagega in mirnega značaja, smo vaščani cenili in spoštovali ne samo kot marljivega in umnega kmetovavca, temveč tudi kot vernega in poštenega moža in skrbnega družinskega poglavarja. Odlikovale so ga predvsem potrpežljivost, prijaznost in dobrota, saj je imel za vsakogar, prijatelja ali nepri-jatelja, vedno prijazno besedo in dobro srce. V prvih povojnih letih, ko se je tudi na Tržaškem začelo snovati protikomunistično gibanje, ga je brez oklevanja podprl in ostal značajen vse do svoje prezgodnje smrti.
Pred skoro tremi leti je pokojni Lojze izgubil v samih dveh dneh kar dva svojca: sina Lucijana in zeta, znanega in cenjenega stavbenega podjetnika iz Sv. Križa Albina Ušaja, ki je pravtako podlegel nagli bolezni.
Obe izgubi sta pokojnika hudo prizadeli, tako da je začelo njegovo zdravje vidno pešati. Čeravno so na premoženju od moških ostale le še njegove roke, je vseeno vztrajal in delal vse do dne, ko so ga nezavestnega prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je kakih deset dni pozneje umrl.
Pogreba s sv. mašo se je kljub nestalnemu vremenu udeležilo veliko pokojnikovih sovaščanov pa tudi prijateljev in znancev iz vseh vasi zgoniške občine, kar je pričalo, kako je bil pokojnik priljubljen
med vsemi, ki smo ga poznali Naj mu sveti večna luč, njegovim težko prizadetim svojcem pa izrekamo globoko sožalje.
Pričeli so se popravni izpiti na slovenskih šolah v Trstu
208 slovenskih dijakov bo ta mesec polagalo popravne izpite na slovenskih tržaških srednjih šolah. Razredni popravni izpiti so se pričeli to sredo 1. septembra, 14. septembra pa se bodo začeli zrelostni izpiti v jesenskem roku (matura). Medtem pa se že vrši vpisovanje na srednje šole, ki se bo zaključilo 25. septembra.
Popravne izpite na nižji gimnaziji bo polagalo 30 dijakov, 14 jih bo z učiteljišča, 2 s klasičnega liceja, 3 z višje gimnazije in 36 z znanstvenega liceja.
Maturo pa bo polagalo 9 dijakov s klasičnega liceja, 7 z znanstvenega, 15 s trgovske akademije in 5 iz učiteljišča.
Nova mestna proga
Dosedanja izvenmestna autobusna proga Trst-Bazovica-Trebče je s 1. septembrom postala mestna. S tem se je število voženj močno povečalo. Nova proga je označena s črko T in odhaja iz ulice Beccaria št. 2, vogal Trg Oberdan.
Odhodi iz Trsta so ob delavnikih sledeči: 6.30; 7.00 (zveza z Gropado); 7.30 (zveza k Fernetičem); 8.00; 8.30; 9.30; 10.30 (zveza k Fernetičem); 11.30; 12.00; 12.30; 13.00; 13.30 (zveza k Fernetičem); 14.30 (zveza z Gropado); 15.30 (zveza s Fernetiči); 16.30; 17.00; 17.30; 18.00 (zveza s Fernetiči); 18.30; 19.00 (zveza z Gropado); 19.30; 20.00 (zveza z Gropado); 20.30 ; 21.30; 22.30 ; 23.30.
Cerkev na Pesku preurejeni
V prijazni cerkvici sv. Tomaža na Pesku končuje akademski slikar Tone Kralj svoje novo delo. Tone Kralj se je kar zaljubil v kraško-primorski svet. Dela, ki jih je opravil tod okoli pričajo, da vedno zadene ton, ki zveni in blagodejno vpliva na človeka. Pred mnogimi leti Katinara, nato Trebče, Padriče, kapela šolskih sester pri Sv. Ivanu in sedaj Pesek. Vmes pa ne smemo prezreti dela v Štandrežu in še lepe slike škofa Slomška v domu v Bazovici.
Tone Kralj za zasebnike nima več časa. Postal je last občestva in dela le zanj. Sedaj končuje prijazno cerkvico na Pesku. Ta cerkev je bila pozidana leta 1954 po načrtih arh. Vilka Čekute. Kralj je preuredil vse v duhu novih liturgičnih navodil. Oltarno mizo je obrnil proti vernikom, tabernakelj je postavil v levo steno pri oltarju, na nasprotni strani pa uredil prostor za sveta olja. Dasi je tabernakelj premaknil z oltarja v steno, ni prav nič izgubil na pomembnosti.
Komaj stopiš v cerkev, te večna luč opozori, kje je središče cerkve. Absido nad in za oltarjem sedaj končuje. V slavi med množico angelov je upodobljena v simbolih Sveta Trojica z glavnim poudarkom na križanem Jezusu v krvavi daritvi. Pod tem simbolom pa stoji oltar, na katerem se bo obnavljala nekrvava daritev.
Odmerjeni prostor je slikar tako uredil, da daje dih velike topline in domačnosti ter povezanosti s celotnim prostorom cerkve. Po stenah je Kralj razvrstil edinstveni križev pot, ki ponazarja Gospodovo trpljenje. Slike so črno-bele, risane s tušem, v okvirjih pod steklom in spodaj s kratkimi napisi na hrastovih deščicah, pod njimi pa še kovinska svetilka s postajnimi številkami.
V mraku daje ta niz Gospodovega trpljenja poseben vtis. Figure, zlasti obrazi so domači, ne izlepotičeni in uglajeni. Razbojniki in okrutneži so trdi, mati, Veronika, jeruzalemske žene in otroci pa polni naravne miline in sočutja. Pretresljivo je križanje, ko nastopi noč ob Gospodovi smrti. Slika je temna, le podoba križa z mrtvim Gospodom izstopa. Tragedije je konec.
Preureditev cerkve in slikanje bo do prihodnje nedelje končano.
V nedeljo, 5. septembra bo ob štirih popoldne sv. maša, nato pa procesija z Marijinim kipom do gropajskega pokopališča. Med procesijo bo nastopila tudi trebenjsko-gropajska godba na pihala. Vabljeni vsi, ki si želite in ste potrebni svežega zraka ter ljubite lepo umetnost domačih mojstrov.
Zaključek tekmovanja v umetnih ognjih
Preteklo nedeljo so imeli Tržačani še enkrat priliko, da prisostvujejo predstavi v umetnih ognjih. Za zaključek letošnjega tekmovanja je nastopila tvrdka »Poracchia« iz Cunea.
Že ob 21. zvečer je bilo obrežje med železniško postajo in pristaniškim pomolom blizu trga Unita čisto zasedeno. Radovedni Tržačani so hoteli videti, če bo tvrdka Poracchia posekala slikovito umetnost, ki so jo na Veliki šmaren nudili Švicarji. Rečeno je namreč bilo, da bodo lahko priče pravi pomorski bitki z dvema frontama, eno katerih so namestili na plavajočih splavih onstran valoloma, drugo pa na kopnem.
Vendar pa je vse nekam medlo izpadlo. Preveč je bilo presledkov med posamezni-ni prizori in organizatorjem je tudi manjkala precejšnja mera fantazije. Ves spored je trajal tri četrt ure, ne da bi gledavce posebno navdušil.
Važno za Dolino!
Pravimo, da je to uspeh, s katerim pa S ne moremo biti zadovoljni in se zato ntf ra akcija nadaljevati. Rekurze odbora z* pomoč so namreč sestavili strokovnjaki medtem ko so rekurze proti prvemu st znamu v mesecu maju sestavili nestrokof njaki v dolinski občini in pri konzorcij® in so bili zato odbiti. Seveda niso prinesi nikakšne koristi in prizadeti oškodovane so izgubili zelo ugodno priložnost.
Zdaj se je po resnem in strokovnem p# zadevanju odbora za pomoč razlaščence® položaj zasukal občutno na bolje, za k»' moramo odboru s sedežem v ulici Machi* velli samo čestitati.
Naj bo dovoljena še druga važna p® pomba. V strokovnem odboru Pristanišl ustanove, ki določa cene, so tudi predsta' niki raznih strank. Med njimi je zastopni Italijanske socialistične stranke dr. Teine* Čudimo se, kako je mogel dopustiti, da j ustanova določila tako nizke odkupne cen* in vprašujemo se, kako si je mogla Ital janska socialistična stranka, v kateri tudi Slovenci, mirne duše naprtiti tal* veliko odgovornost v tej važni zadevi
OBVESTIU
Večerna sv. maša pri Sv. Ivanu v Gor® bo ob nedeljah in praznikih od 1. sel tembra do 30. aprila ob 7 uri.
Romanje na Barbano. V Gorici vpisU za avtobus g. Kleindienst na Travnik Odhod ob 6. uri zjutraj.
Marijanski shod na Opčinah. Za avtob® vpisuje g. Kleindienst v Gorici. Avtob bo šel tudi skozi vasi, a bo le za tisi' ki se bodo vpisali v Gorici. Le če bi prostor, lahko vzame tudi druge. Odh( iz Gorice s Travnika ob 1 uri popoldi*
S.K.P.D. Jože Abram iz Pevme prire. za zadnjo nedeljo v septembru izlet Celovec in h Gospe Sveti. Kdor se misli udeležiti naj pazi, da bo imel 1 izkaznici dovoljenje od kvesture za ^ strijo ali veljaven potni list.
Slovenska skupnost bo v nedeljo, septembra dopoldne počastila bazov$ junake, ki so jih fašisti pred 35 leti usti lili na bazoviški gmajni. Ob 10.30 bo rti**1 zadušnica v bazoviški cerkvi, cb 11.30 * pa pred spomenikom na strelišču spon*1 ska svečanost z govorom, recitacijami petjem. Vabimo vas, da se zagotovo ležite proslave ter se s tem pokloni1 spominu vseh padlih za uresničenje nas' narodnih pravic.
T
h
T
ji
v
ni
n:
k
C
K
Sestanek v Dolini. V petek, 3. septd bra ob 20.30 zvečer bo imel Odbor pomoč razlaščencem sestanek s prizatk* mi iz prvega seznama. Vabljeni tudi d*1 gi. Sestanek bo v kino-dvorani.
Odbor za pomoč razlaščencem sporo* da je na razpolago vsem prizadetim laščencem za informacije in pomoč V1 dan od llh do 12.30 na svojem sedežn ulici Machiavelli 22/II.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega mo’ očeta, deda in brata
ALOJZIJA MILICA,
Akcija za pomoč razlaščencem v dolinski občini se krepko in naglo nadaljuje. Ko je prefektura poslala v dolinsko občino drugi seznam 146 razlaščencem, je odbor za pomoč razlaščencem v ulici Machiavelli št. 22 takoj vložil prve pripombe (osservazioni), ki jih dopušča zakon.
Že danes lahko rečemo, da je imel ta nastop občuten uspeh. Pristaniška ustanova je videla, da ima opravka z resnim ter nepopustljivim in pravno utemeljenim nastopom odbora za pomoč razlaščencem. Medtem ko se do tega nastopa sploh ni zmenila za razne ugovore, je po vložitvi prvih rekurzov takoj izrekla pripravljenost, da poviša prvotno odkupnino, ki je bila zelo nizka.
ki smo ga položili k večnemu počitki* ponedeljek, 23. avgusta 1.1., se toplo hvaljujemo vsem, ki so z nami kakorP sočustvovali. Posebna zahvala preč. g žetu Kunčiču, ki je v odsotnosti na& dušnega pastirja vodil pogreb in opF1’ za blagega pokojnika sv. mašo, d aro'* cem cvetja in vsem, ki so ga spremili njegovi zadnji poti in zanj molili.
žalujoča žena, sin Bruno,* Sonja, brat Ivan, sestra rlja in ostalo sorodstvo.
Mali Repen (Zgonik), 23. avgusta 196$  ^
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: tnsgr. dr. Fr. AR*** Tiska tiskarna Budin v Gorici
» '    o ‘    t ,    .1 ~ ‘ l J  S ‘ "J J 	*	*	‘onu	i	lonui	i	I« UUUU1 V UUliVZl
      im      	  uiiininin11'"
Na Pesku v nedeljo ob 16. otvoritev preurejene cerkve in služba božja s procesij
bi
sc
Iji
Pf
Iz
ra
er
dt
T;
Z:
Ijt
a
dr
T(
ra
be
Av
Iji
ro
sli
Ja
Črl
od
tei
I
ga
na
Bo
Ote
Spl
Vse
je
Pol
I
naj
Vit;
Čej
WJ.
čaj
*>ji
»e
Če
Cei
Bei
rav D V ,
*Jej
»Ivi
8Iec
P
**ra
T