Posamezna Številka 40 vinarjev StCV. 93. v urami, v cetrtcR, one 21 aprna a Leiu um mM.m:amo, da težko preizkušeni niso mogli dobiti vere v solnce svobode, temveč ta velika sprememba nas je našla brezglavo maso, nas je našla hlapce, vajene biča, psovk in okov, in s svetlobo prostosti nismo vedeli, kaj bi, kakor Peter Klcpec no s svojo močjo, To jc bila slika demobili-zacije. Ali je konec vojna vrni), vsaj žive dijake njih poklicu? Gotovo ne. Vojna je vžgala in vsekala svoj pečat mišljenju in hotenju in ne samo razmeram, in to povsod, tudi pri clijaštvu, Dijaštvo se jc de-ioma vrnilo v svoje srednje in visoke šole — zvesto svojim ciljem, toda mnogo jih je trudnih obsedelo po raznih službah, mnogo jih je ostalo še naprej v Martovih vrstah, nekaj jih je brez vsakega posla — vobče pa jc ostalo dijaštvo vsled splošne duševne krize šc vedno na razpotju, V takem razpoloženju nas je poleg naš svobode zadela draga nesreča, okupacija namreč. Ali ravno vroče solnce pohlepnega italijanskega juga je kljub žgoči bolesti učinilo na nezrelem grozdju posavskem, da. js pričelo zoreti, da so oproščeni sužnji nehali mali-kovati prad svobodo, temveč so raje začeli iz zlate kovine sedanjosti kovali vrednote bodočnosti. Abstrakcijo so na velikem dnevu svobode svoje delo dovršile in se razšle ter si nadele koristna, jasna, odločna imena konkretnosti, individualnosti. V tem času in v tem duhu smo dobili društvo »Akademski d o m« v Ljubljani. Ogromne naloge v bodočnosti naše kulturne države bodo predvsem zahtevale strokovno naobražene inteligence na vseh poljih. D.? se pa to doseže, treba zbrati naraščaj. Naraščaj pa je iz naroda, in ta narod v svoji celoti nt narod kapitalistov. Ali česar nc zmore posameznik, to doseže združena sila z določenim ciljetn. Društvo »Akademski dom* je na ta način materialno odprlo pot mnogim, ki bi bili siccr krenili za drugimi, bližnjimi, manjšimi cilji, otvorilo v Zagrebu akademski dom ter s tem preskrbelo ra streho akademikov in v »Jugoslovanski akademski 'menzi« pa za hrano. V času, ko je bila Praga prenapoljena, ko sta Dunaj in Gradec naše dijaštvo začela sovražno odbi;aii, ko je bil Belgrad še sama groblja in je Ljubljana komai obetala, da se kot vseučiliško mesto pokaže vsaj na obzorju, je bilo več nego naravno, da je ravno Zagreb poslal akademsko središče Slovencev, da se je ravnb Zagreb — prej po uaši»i pojmih daleč na ogrski zemlji — naenkrat približal tako, da nam jc, kakor — recimo — malo večja Ljubljana. Videti je bilo, da se bo zganilo in razvilo sto in sto mladih sil ler se v prospeh svojega naroda in lepe iti neodrešene naše domovine temeljito posvetilo ia pripravilo za svoje poklice, JfcJil« lavafteva Anton Cehov. — Prevel Lave. (Kon^c.) »Aha, robec ie v kožuhu! Jaz ga pa iščem,« pripomni gromko in gre v predsobo, kjer vise, kožuhi. Iz predsobe se vrne z motnimi očmi in se takoj s tekom loti malice. »Kaj ni zoperno uživati nekuhane, suhe jedi?« šepeče očetu Jevmeniju. »Pojdi, oče, v predsobo, v mojem kožuhu tiči butilka... Samo pazi, previdno, s steklenico ne delaj šuma!« Oče Jevmenij pripomni, da mora nekaj naroČiti strežniku Luku ter se oddalji v predsobo. »Batjuška! na dve besedi... med štirimi očmi... tajnost!« ga dohiti Dvornjagin. »Ampak kasen kožuh sem si kupil, gospoda, no slučaju!« bleheče Hru-niov. »Stane namreč tisočak, dal pa sem zanj... vi ne verjamete ... samo dvestopetdeset rubljev!« Pri vsaki drugi priliki bi gosti sprejeli to poročilo ravnodušno, toda sedaj izražajo začudenje in ne Verujejo. Naposled hitijo vsi v gruči v predsobo gledat kožuh in ga motrijo toliko časa, dokler ne odnese doktor Mikeška na skrivnem pot praznih butilk iz predsobe ... Ko pride na. mizo kuhan, mrzli jeseter, pripomni Marfutkin, da je pozabil svojo cigarno cevko v saneh irt da gre v hlev. Da bi pa samemu ne bilo dolgočasno, vzame s seboj dijakona, kateremu je bilo treba pogledati na konja. Zvečer istega dne sedi Ljubov Pe-trovna v svoji sobi in piše svoji postar-ni petrograjsld prijateljici takole: »Danes jo bil kakor prejšnja leta — piše ona med drugim — v moji hiši obred za pokojnim. Bili so navzoči vsi moji sosedje. Ti ljudje so sicer neotesani in priprosti, toda kakšna srca! Pogostila sem jih izbomo, toda kakor prejšnja leta, brez kaplje opojnih pijač. Od onega časa, ko je on umrl radi preobilnega uživanja, sem se zaprisegla upeljati v našem okraju treznost ln a tem popraviti njegove grehe. Z oznanjevanjem treznosti sem pričela v svoji hiši. Oče Jevmenij mi pomaga z besedo in dejanjem brezmejno vzradoščen nad mojo nalogo. Ah, ma chčrc, ko U ti ve- dela, kako me ljubijo moji medvedi! Predsednik deželnega odbora Marfutkin jo po malici padel na kolena k moji roki. jo dolgo držal na svojih ustnicah, nato pa smešno zmajal z glavo in za-plakal: mnogo čuvstva, mnogo... toda »besed« ni! Oče Jevmenij, ta občudovanja vredni starček jo prisedel k meni, s solznimi očmi gledal name in dolgo besedici o nečem kakor dote. Sicer nisem razumela njegovih besed, toda jaz znam razumeti iskreno čuvstvo. Načelnik okrajne policije, ta krasen mož, o katerem sem ti pisala, je klečal pred menoj na kolenih ter hotel prebirati svoje stihe — on je pri nas poet —, toda ni mogel... Zamajal se je in padel. Velikana se je polasti'a histerika... Lahko si predstavljaš mojo brezmejno radost. Vendar pa ni bilo brez vsakih neprijetnosti. Ubogemu predsedniku spravnega zbora .Alaliklnu, rejenemu ln apopleksnemu človeku, je postalo slabo ter je preležal na d Ivanu v nezavestnem položaju dve uri. Treba ga je h?! o oblivati z vodo... TI valu zdravniku Dvorojaglnu: prinesel je namreč iz svoje lekarne steklenico »konjaka« in mu pomočil sence; kmalu se je zavedel ia bil odpeljan ., 6 tJUElll fl£»B3fl9ll. Jugoslovanska Strokovna Zveza je priredila v sredo, dne 23, aprila, v čitalnici Jugoslovanske tiskarne prav dobro obiskan shod. Predsednik shoda je pozdravil ministra Jožeta Gostinčarja, katerega je delavstvo navdušeno pozdravljalo. Spominjal se je dalje umrlega voditelja slovenskih krščansko socialnih železničarjev Jakoba Mi-lavca in opozarjal zbor, da se bo letos slavila 251etnica ustanovitve slovenske krščansko socialne delavske organizacije. Minister za socialno politiko Jožef Gostinčar je nato govoril med drugim: -»Živimo v resnih časih. Vse svoje tnoči in sile moramo zbrati, da služimo dc:aoviai. Država, ki sc je ustanovila, po krvavih bojih, potrebuje živih ljudi in moči, ker naša hiša še ni urejena in ker preže in nam žele vzeti dele naše zemlje naši sosedje na zahodu in na severu. Zato čutimo marsikatero nepriliko. Med celokupnim našim narodom je nebroj ljudi, ki so brez dvojbe plačani za to, da širijo ideje, katerih noben resen človek, tudi socialni demokrat, ne odobrava. Dolžni smo v px-vi vrsti, da se ohrani pred vsem red. Važno je vprašanje prehrane- Štiri in polletna vojska je izčrpala vse, karkoli smo imeli. Polje se je obdelovalo površno, neusmiljeno so rekvirirali živino. V vojsko so nas vrgli ljudje, ki niso mislili, kakšno gorje bodo povzročili ln ki so odgovorni za njo. Iz razvalin in na njih si moramo napraviti nov dom. V naši državi bodo morali imeli delovni stanovi vse pravice; tako demokratično državo hočemo. Pred vsem morajo priti do veljave delavski stanovi, da bo užival vsakdo sad svojega truda tudi takrat, ko mu bodo opešale njegove meči. Potrebno je, da dobimo socialno zavarovanje, da sc izpopolni bolniško nezgodno zavarovanje in da se uredi razmerje med delodajalci in delojemalci Svoje sedanje mesto sem prevzel, da pride delavstvo do veljave, do pravic. Prevzel sem to nalogo v trdni zavesti, da koristim delavskemu stanu in vsemu narodu. Vse svoje sile zastavim, da dosežem stavljeni si namen, toda potrebno je Vaše sodelovanje v podporo vsega dobrega in koristnega potom organizacije, ker se morejo doseči uspehi le z dobro organizacijo. Le z dobro organizacijo našega kmeta in de-lavca bo življenje poslalo drugačno. Ne poslušajte ljudi, ki nam obetajo z zmedo srečo. Dobe se ljudje, ki vse razrušilo in ne postavijo nič novega. Pri nas boljševizma še ni. Kar imenujemo pri nas boljševizem, je zabloda. Resno Vas opozarjam in Vas prosim, ne verjemite ljudem, ki obetajo srečo z razrušitvijo; taki ljudje so škodljivci našega naroda, naše države: veleizdajalci so. (Vihamo pritrjevanje.) Nača Jugoslovanska Strokovna Zveza nudi zavetišče delavcu. Oprimite se je. Govornik opozarja na 25letnico ustanovitve slovenske krščansko socialne delavske organizacije. Vsporedno z njo so se pričele druge organizacije: posojilnice, gospodarske zadruge, s. k. izobraževalna društva. Naša država mora biti demokratična, toda ne pozabimo, da mora biti tudi krščanska. Pred državo in postavo moramo biti vsi enaki. Iztrebimo pa iz svojih src sovraštvo do naših bratov, ki mislijo drugače kakor mislimo mi. Želim si, da bi naš narod dozorel tako, da bi spoštoval človek človeka, če tudi nista politično ene misli. Živimo mirno z vsemi ljudmi, samo na to pazimo, da nas ne zapeljejo. Še nekaj prosim: Vsako novico, katero dobimo o zunanjih stvareh, vzemimo aa vednost s hladnokrvnostjo, dokler ni zagotovila, da je resnična, da ne zabredemo. Pri nas imamo vse polno špijonov, ki spo-roče gotovim državam oziroma gotovi državi, Bodimo zato previdni. Pripravljeni bodimo tudi na žrtve, brez njih bo težko šlo. Toda če bomo imeli žrtve: žrtev ne bomo pozabili. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Pri nas gre zchj za to, da ustvarjajmo, da delamo; gre nam do življenja naše svobodne države. Poprimimo se vsi resnega dela, da bo naš narod bolje živel, kakor do zdaj. Pred nami je lepa bodočnost. (Viharno odobravanje. Ploskanje, živio klici govorniku.) Ker se k besedi nihče ni več oglasil, zaključi predsednik shod s pozivom: »Če bomo imeli žrtve, slovensko krščansko delavstvo in slovenska katoliška demokracija žrtev nikdar ne bo pozabila. Po shodu je delavstvo obsulo ministra Goetinčarja. Posamezne delavske skupine so mu obrazlagale svoje težnje in želje. MINISTER GOSTINČAR KRŠČANSKEMU TOBAČNEMU DELAVSTVU. Jugoslovanska strokovna zveza je priredila v sredo, dne 23. aprila 1919, v dvorani Jugoslovanske tiskarne shod ljubljanskega krščanskega socialnega delavstva. Na shodu je govoril predsednik J, S. Z. minister za socialno politiko Jožef Gostin-čar: Vaše zahteve so se v Belgradu popolnoma upoštevale. V Srbiji je delavstvo glede na plače na boljšem kakor pri nas. Govornik je apeliral na delavstvo, naj vstraja v sedanji težavni dobi. Ni se bati, da bi se zgodile kake spremembe v vaših službenih razmerah: način dela, delovni čas in provizije bodo ostale. Kar tiče mojih načrtov, bom skušal, da dobimo zakon za preskrbo v slučaju starosti in onemoglosti, dalje zakon o državnih delavskih posredovalnicah, zakon o ureditvi delovnega časa in zakon o posredovanju med delodajalci in delojemalci. Naloge delavskega stanu so precej velike: skrb za otroke, skrb za delavska stanovanja, V razpravi, katere so se udeležili Uršula Kataver, Ivanka Kosec in v imenu vpokoienega tobačnega delavstva Valetin Bahar, je tobačno delavstvo obrazložilo gospodu ministru svoje težnje. Bahar je pred vsem poudarja! potrebo, da sc v aprovizaciji misli tudi na vpokoieno delavstva. Shod je bi! prav dobro obiskan. LDU. Pariz, 23. aprila. (Brezžično.) i Včeraj so Lloyd George, Clemenceau in Orlando nadaljevali posvetbvanja o jadranskem vprašanju. Nato so se Wilson, Lloyd George in Clemenceau pečali z vprašanjem Kiau-Čau-a, v katerem se ld-tajsko-japenska nasproistva Še niso mogla poravnati. Japonci želijo, da se to vprašanje reši pred prihodom nemških mirovnih delegatov. Italijaai popuščajo. LDU. Bern, 23, aprila. Jugoelovaniki tisk o-.Ti urad v Parizu poroča: Italijani v Parizu popuščajo izza včerajšnjega dae pod Wilt>onovim pritiskom. Izključeno je, da bi se zodinili do 25. aprila. — Vprašanje Dalmacije stoji ugodno. LDU. Bern, 22. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Kakor izjavljajo v francoskih diplomatskih krogih, se Wilson z ozirom na dejstvo, da Amerika ni podpisala londonskega dogovora, ni udeležil razprave v ponedeljek, da pa bo moral, bodi odločitev kakršnakoli hoče, podpirati končno pogodbo kot zastopnik Zedinjenih držav na mirovni konferenci. -*- »Temps« z dne 22. t m. poroča: Ker razprava o jadranskem vpraSanju ni privedla do nikakega rezultata, so ae načelniki treh vlad, ki so podpisale londonski dogovor, zbrali zopet v ponedeljek, da doženejo, na kaki podlagi bi mogli doseči sporazum. Ta poravnava, kateri se je Italija dosedaj trdovratno opirala, bi obstojala v tem, da se prisodi Reka Italiji, del dalmatinske obale pa Jugoslaviji, LDU, Bera, 22. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Gaavain piše pod naslovom »Omahovanja in izgovori konference« v listu »Journal des De-bats« o reškem problema in pravi, da pomeni italijanski poizkus, spraviti pohlep po Reki v sklad z Wi!sonovimi načeli zasmehovanja teh načel, ki se nanašajo na narode, ne pa na male, raztresene skupine, ki se na Reki in otokih prištevajo k italijanski stranki in ki jih od vseh strani okroža jugoslovanski živelj, — V zadnjih urah, piše list nadalje, je nastala možnost, da sc doseže tak sporazum med obema strankama v italijansko - jugoslovanskem sporu, da mu bo mogel pritrditi tudi Wil-son in da določbe londonske pogodba ne pridejo v poštev. Uradni komunike od nedelje opoldne in zvečer govori o tem, da bo sklenjen kompromis, v zmislu katerega bo pripadla Reka Italiji, dočim bodo dobili Jugoslovani kompenzacijo v Dal-ciji, ako se Italijani Vsaj deloma odpovedo londonskemu dogovoru. LDU. Bern, 22, aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Gauvain je priobči! v listu »Journal des Debats« pod naslovom »Jadransko vprašanje« Članek, kjer pravi: »Velikonočni zvonovi svetu niso še oznanjali miru. Pozvanjali so do sobane, kjer se je vršila dosedaj brezuspešna razprava o jadranskem proble* mu, ki je v tem trenutku v polni krizi, Wilson, ki ga ne veže cikaka pogodba, ne priznava tainega dogovora z dne 25. aprila 1915 in se odločno protsvi tudi proti naknadnim zahtevam Italijanov po Reki, Poizkus, ravnati z Dalmatinci in Slovenci, ki po svoji kulturni stopnji znatno prekašajo precejšen del italijanskega naroda, ne bi bil samo skrajno krivičen, ampak bi pomenil tudi težek zločin proti italijanskemu narodu, ki bi moral nositi usode-polne posledice politike, katero zasleduje njegova vlada, Ako Orlando in Sonnlno dosežeta izpolnitev svojih zahtev, bi bil mir z Italijo kar najresneje ogrožen.« — Nadalje raziskuje Gauvain italijansko* nemške odnošaje in zahteva pojasnila o dogodku, ki se je primeril tned sklepom pogodbe z entento in napovedjo vojne Avstro - Ogrski, Italija ie podpisala dne 21. maja 1915 dogovor z Nemčijo, kjor so ureja ravnanje z osebami in lastnino za dobo vojne. Ali je bil ta dogovor sklenjen v sporazumu z velesilami^ ki so podoisale pogodbo 7. clne 25, aprila istega leta? Zahtevamo več jasnosti o tem predmetu. Kaj bi se zgodilo, ako izbruhne vstaja med podiamaljenisn slovanskim narodom? Bo* do-li morale države, ki so udeležene pri omenjeni pogodbi v tem primeru podpirati Italijane? Bodo-li ostale brezčutne proti zatiranju, ki bo Izzivalo vest svetov* ne javnosti? Kakšen triumf bi bi! za Nemčijo, ako se podjarmljeni obrnejo za po* moč do svojega bivšega tlačttelja? Žalostne perspektiva! Re?itev tega kočljivega vprašanja bi bila v tem, da se nevtralizirajo deli vzhodne jadranske obale in da dobi Italija kot posebno nadomestilo za svoje dosedanje revindikačite mandat v bivših nemških kolonijah v Afriki, Jugoslovanski shod ii LDU. Bwn, 22. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: V svojem predelku -Konferenca^ poroča »Journal des Debats«: Razprava o Reki se je nadaljevala v nedeljo in je bila zelo težavna, ker italijanska vlada ne odneha niti za les od svojih zahtev. Jugoslovanski zastopniki so poudarjali, da je prebivalstvo hrvatske ln dalmatinske obale čisto jugoslovansko. Orlando j« predlagal, da se prisodi Reka Italiji, Sušak in pobrežna okolica pa Jugoslaviji; toda V/ilson je izrazil željo, naj odnehajo Italijani tudi glede dalmatinske obale, dočim Italijani odločno zahtevajo Zader, Sibcnik in več otokov. Zadovoljiva rešitev ni mogoč« drugače, nego s kompromisom. LDU Sibmj, 22, aprila. (ČTU) Kakor poroča sPatria«1, je tt-i VelikOnbcOc nedeljo dospe! v Sibmj general Berthelot in izdal na čete, nahajajoče se na Erdeljskem in določene za pohod na Ogrsko, nastopna povelje; »Vojaki! Videli ste, da smo dosegli svoj cilj. Naši pogoji se bodo sedaj v Parizu diktirali sovražnikom. Vendar pa naših žrtev še ni konec. Eden naših sovražnikov se je predrzni!, ne pokoravati se našim poveljem. Temti sovražniku moramo x oboroženo silo pokazati, da je naša volja neupogljiva. Zasedli boste Ogrsko in vpo-stavili mir in red. Bog z Vami!« Boji na Koroikem. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 23. aprila ob desetih dopoldne iz uradnega vira; Dne 22. t. m, popoldne so Nemci stre« (Uli ? strojnioami na našo po&adko pri Dulah. V zapadnem delu odseka VelikoveC so streljali tudi z artiljerijo in matalci min, Na$i so odgovarjali Guštanj, 23. aprila. Včeraj, na velikonočni ponedeljek s« je vršil v Libeličah pri Labodu jugoslovanski shod. Mnogoštevilna množica je protestirala proti nemški in italijanski grabežljivosti ter zahtevala, da se naši bratje rešijo izpod nemškega jarma. Govorili so: poslanec Smodej, dr. Grablo-vec, Rebek iz Celja, vojak Pavlica in Andrej Oeet iz Guštanja. Ljudstvo ob Meži želi shodov io prosi, da se takoj tasede slovenska Koroška io Celovec. Razna poročila. Osješkf žopan odstopil. Osjek, 23. aprila. OsjeSkt župan dr. Pfnterovič je demlsljoniral. Zborovanja Demokratske stranke, LDU. Osdjek, 22. aprila. Dane« popoldne je bila tukaj skupščina Demokratske stranke, katero je otvoril predsednik Šaj. Na skupščini so govorili Milan Pribičevič, Bečič, Glavinič, Ribar, J, Demetrovič in Wilder. Po zborovanju so zborovalci priredili manifestacijski sprevod po mestu. Pribičevjp in Wilder sc odpeljeta jutri v Našice, kjer bo ljudsko glasovanje. Popoldne bo zborovanje v Orahovici, 25. t. tn. v Slatini, 26, t. na. v Daruvaru io 27. t., m. v Bakraču. Splošna stavka na Irskem. LDU. Rotterdam. 23, aprila, »Nieuvve Rottcrdas»sche Courant« javlja iz Londona: Stavka v Limericku na Irskem kot protest proti vojaškim ukrepom oblasti postaja vedno ostrejša, Stafkarski odbor je v resnici sovjetski, LDU. Berlin, 23, aprila, *Der Tag-* javlja iz Londona: Splošna stavka na Irskem se širi po vsem zahodnem Irskem. General Sharf je bil imenovan poveljnikom angleških čet na Irskem; razglasil je ob-seduo stanje v več grofijah. Zastopniki že-lezničarskega sindikata so povsod proglasili generalno stavko. Nekatera irska mesta so brez plina, elektrike, kruha in moke. Dogodki na Bavarskem, LDU Berlin, 23. aprila. (DKU) »Lokal-inzeiger*« javlja iz Bamberga: VJada Hoff-mannova je odredila vojaško cenzuro nad bavarskim Časopisjem. Z naporom in usiavtjenjem obrata bodo kaznovani listi, ki ne upoštevajo vojaških odredb in odredb proti veleizdajhiŠkemu rovarjenju. Navzlic vsem varnostnim odredbam prihajajo v Bamberg sumljivi elementi, vendar se ja doslej posrečilo, jih zapreti. LDU Nesienberg, 22. aprila, (DKU) Kakor poroča »Bayrische Volkszeitung« iz Augsburga, je oddelek vladnih čet naskočil letalni prostor pri Augsburgu. Eti častnik je mrtev. M reita doline. (Izvirno poročilo »Slovencu*.} Koncem aprila 1919. po! leta bo že preteklo, odkar ie Ifa* Isjan zasedel naše kraje, in vendar še nič ne vemo, kaj &o z nami, Italijani nastopajo vedno strožje. Če se le ganeš iz svoje vasi kam drugam brez legitimacije, te primejo kar&.binerji in potem te odpeljejo v tržaške zapore. Posebno imajo piko na duhovnike in učitelje. Karabinerji so jih natanko popisali, Mod tem ko učitelji dobivajo svojo prejšnjo plačo, duhovniki doslej še niso dobili ničesar, Če se duhovnik zameri kakemu laškemu častniku, je njegova usoda Zapečatena. Tako so odpeljali 31, marca trnsksga kurata Jčžefa Murna. O Božiču se je nekaj zameri! nekemu kapitanu. Omenjenega dne ob 10. uri zvečer je prišlo ponj kar pet karabinerjev. Internirali s o ga na Sardiniji. Harijskega kurata Dcž-mana so odpeljali uklenjeriega v Trst, kmalu uato so odvedli iudi njegovega namestnika trnovskega kaplana Lebna, vendar sta bila oba oproščena, Veliko soboto zjutraj ob 5, ari so karabineru gnali prem-skega karata Žganjarja v Postojno iu nato zopet nazaj na Prem. Vzroka ne vem, Stradamo gotovo n«, imamo vsega v izobilju in iudi cene niso previsoke, le meso je po 20 kron kilogram. Za vsako osebo dobimo na mesec: 8 kg pšenice po t K, 3 kg koruze po 90 v (1 K 10 v), i in tričetrt kg moke po 1 K 12 v, 2 kg riža po 1 K 70 v (2 K 50 v), 2 kg testenin po l K 80 v (2 K 75 v), 40 dkg sladkorja po 8 K 20 v (12 K 5 v), špeha kolikor hočemo po 13 K 50 v (19 K 75 v), ker ga nc jemjjo ljudje, ki so klali doma. Jemali bi lahko še mnogo drugih živil. Kava je po 29 K 60 v. Zdaj bo treba vsa plačevati v lirah. Razun pri pšenici in moki so zvišali cene, kakor sem jih označil v oklepajih. Dvakrat so Italijani potom razglasov zahtevali obvezno cepljenje proti kozam, a brez uspeha. Ljudje se boje zastrupi jen ja in jih ne morejo na noben način pripraviti dc tega. Od 3000 ljudi v nekem okoli* u jih je prišlo deset. Zdaj so podaljšali cepljenje do 30. aprila in groze t visokimi denarnimi globami. Uspeh bo isti Italijani so izdali ukaz, da se morajo do 19. aprila vse krone zamenjati za lire (! lira je 2 K 50 v). Ljudje si ne upajo menjati denarja, ker rie dajo prav nič na lire. Sedaj so Italijani rok za zamenjavo podalj. šali do 24. aprila. Med italijanskim vojaštvom se močne Siri boljševizem. Zanesljivi so edino še ka-rabioerji, vsi drogi komaj čakajo, ds za- Euste naše kraje. Bog daj, da bi jih prav malu. Za naše služkinie. V Alojzijevišču, na Poljanah, tam, kjer moli roko na ulico »Sveta vojska«, je v nekdanji obednici našlo društvo »Krekova prosvata« svoje skromne prostore. DroStvo je eno naših najstarejših ljubljanskih dru. itev. Njegovo staro in častitljivo ime je bi. O' »Katoliško društvo za delavke' . Pola« gtma so začele poleg tovarniških delavk vstopati v to društvo tudi gospodično u trgovin, uradnice in — služkinje, tako, da je levilo teh lansko leto že preseglo Število članic iz tovarn. S prostori je postalo nekako pretesno, tudi društveno ime in njegov delokrog, zato sc je letos ptckrstilo v »Krekovo prosveto« in razdelile svoje delovanje v tri skupine, med katerimi je najštevilnejša skupina sa služkinje 3 imenom - Zveza služkinj v Ljubljani«, ki šteje že danes n»d tisoč člank, pa se šc vedno pridno nove priglašajo. Namen te ■■■Zvezo služkinj«* je, gojiti med služkinjami splošno in stanovsko izobrazbo ter skrbeti tudi za primerno razvedrilo. V ta namen se vrše razna predavanja iu igre, Dekletcu: je na razpolago knjižnica, uče se lahko tamburanja in petja in ob nedelja ti imajo na. razpolago lokal, kjer se lahko zbirajo in zabavajo, -Zveza služkinjo- hoče posebno skriviti za stanovsko izobrazbo, zato se bodo prirejala predavanja zlasti o gospodinjstvu in o vzgoji otrok, v kolikor so to tiče služkinje. Služkinjam je pa Iudi potrebna stanovska organizacij«, ki bi skrbela za njih gmotne koristi. Dokler tudi Za nje ni izve« deno državno zavarovanje za starost, one-moglost in brezposelnost, toliko časa si morajo pomagati pred Vsem same. In zato so si osnovale samostojno »Podporno društvo za služkinje«, ki ima tudi svoj sedež v »Krekovi prosvetv-. Društvo si namerava sčasoma kupiti tudi svoj dom, kjer bi našle služkinje svoje zavetišče, kjer bi dobile brezposelne prenočišče in nekatere na starost tudi stanovanje. Organizacije služkinj se nekateri boje, ker menijo, da bodo prišle morda s tako pretiranimi zahtevami, ki jih ne bo mogoče sprejeti meščanski družini. Toda, to je prazen strah. Naša dekle'::;, so prepametna in dobro vedo, da bi pretirane zahtev« škodile le njim samim. Rasne obljube in govorice o esemurnem delu služkinj, o plači 300 K na mesec, o posebnem stanovanju itd. niso prišle \z naših vrst! Služkinje, or' ganizirane v »Zvezi služkinjhočejo biti tudi naprej zveste služkinje in ne marajo nepotrebnega boki z gospodarji in gospodinjami, zahtevati hočejo pa to, kar jim gre kot poštenemu stanu čl6ve£kc družb«. V nedeljo namerava -Zveza s'užkinj« prirediti javen shod za služkinje v Mestnem domu. Takrat bodo naša dekleta razložite svoje težave in težnja; našim gospodinjam bi priporočali, c'a pridejo na galerijo poslušat, da se same prepričajo, da je organizacija služkinj v »Zvezi« celo njim v korist. ^ice -f- Naroden zločin ju zopet storil eden naših somišljenikov, kakor poroča »Slov, Narod« s strahu naježenimi lasmi. Bilo je pa tako: »Naroden zločin ie zagrešil bivši štajerski oosi. J. Meško, ki ie na shodu v Ormožu govoril med drugim rudi to-le: »Naša država Jugoslavija je nepoštena, ker zahteva od svojih državljanov davke, do katerih nima pravice. Davke is leta 1917, bi imela pravico pobirati edino Avstrija, ker pa te- več ni, nima nihče pravice pobirati te davke. Svoj govor je Me-ško zaključil z vzklikom »Nepoštenih davkov ne plačamo, ne plačajte nlil* Tako n-i govori ne naroden, bg posten Človek, zato smo prepričani, da bo VLS, kateri pripada Meško, storila svojo dolžnost in.poskrbela, ua se t a k i govori nu njenih shodih ne bodo več čuli.« — Mi že dolgo časa pričakujemo, da bo »Slov. Narod*, ki je vzel poštenost v najem, poskrbel, da bodo oje* gpvi poročevalci pisali resnico, pa doslej brez uspeha. Jasno je ko beli dan, da Me-ško ni tako govoril. »Slov. Narod>* bi Pa dobro storil, Če bi se informiral, da so do* tične naklade iz leta 1917. res krivične, da bi jih davčne oblasti ne smele pobirati in da je davčni vijak zlasti na Sta erskem neznosen. To mu bomo ob priliki pojasnili, čeprav se ne nadejamo uspeha, ker ta, Usi najbrže ue plačuje davkov, odkar je njegova življensko naloga stikati za veleizd&jaml ln zločini, dasi jih policijski j organi sic«r plačujejo. 4- Enostavna rešitev jugoslovansko-italijanskega spora. »Le Figaro« priobčuje pismo Araerikanca Whitney Warreca, ki je obiskal Dalmacijo m trdi, da je vsled tega upravičen, da poda kot izvedenec svoje mnenje k rešitvi našega spora z Ita-^ lijo. Naravno, da mož, ki je samo enkrat in samo v gotovih delih prepotoval Dalmacijo, napravi hitro sodbo. Zato jc tudi Warren na zelo enostaven način rešil sporno vprašanje, kakor so to storili že mnogi drugi Italijanom prijazni ljudje. On deli vsa sporna vprašanja v tri točke. Prvič to, kar priznava londonski pakt Italiji (Zader, Šibenik in otoki), se ima brez- dojno priznati Italiji, ker ne gre, da bi i ententa v nemškem zgledu pogodbe smatrala za papirnate cunje. Drugo točko tvorijo oni deli Dalmacije, ki jih london« eki pakt ni priznal Italiji, ki jih pa Italija sedaj zahteva. Tu pride v poštev v prvi vrsti Split. Tudi te italijanske zahteve so po Warrenovem mnenju upravičene, ker »prebivalstvo že komaj čaka, da bodo prišle francoske (!) roke, ki jih bodo rešile hrvaškega gospodova«. Pa ne samo to! Warren hoče, da se pri tem vpošteva tudi to, da bi bila Italija v londonskem paktu dobila zagotovljen^ tudi te dele, ako bi se takrat Rusija kot zaščitnica Slo-vanov ne bila protivila temu. Ker je sedaj Rusija odpadla, imajo torej Italijani na te pokrajine iste pravice kakor na one, ki jim jih zagotavlja londonski pakt fretja točka slednjič je Reka. »Vprašanje je zelo enostavno, resnično, Reka je mesto s pretežno italijansko večino. Reka je od vekov svobodno me .to, ki ima pravico, da samo odločuje o svoji pripadnosti, in naj se izroča Italiji,« Torej zelo enostavno! Strokovnjak trdi celo: »Če bi se londonski pakt revidiral, bi to bil velik dobiček in Be škoda za Italijane.« — Tako na slično, strokovnjaško in nestrokovnjaško zveni evenk italijanske lire celo izpod ameri-kanskega peresa. Dnevna norice. — f Jakob Milavec. Zopet se je utrgal list z naših gora in je izginil v večnost. Včeraj zjutraj je umrl v Ljubljani mož, ki je bil eden prvih delavcev za krščansko socijalno misel in eden naj-vnetejših pristašev naše stranke. Ja-J;ob Milavec je šel po zasluženo plačilo. Pokojnik, doma iz Postojne, je bil železničar. Ko se je pred nekako 20 leti pričelo na Slovenskem krščansko socialno gibanje, takrat je bil pokojnik prestavljen iz Maribora v Ljubljano in Jucoalu ga vidimo v našem krogu. Tudi pokojni dr. Krek ga je spoznal iti kmalu sta. bila gotova: »Jaka, tudi železničarji se morajo v našem duhu organizirati.« Poslušen mu je bil pokojni Milavec in od takrat pa do par mesecev pred smrtjo, ko ga je težka bolezen položila na smrtno posteljo, je zvesto stal na čelu kršč. soc. železničarskega po-kreta, Z besedo na shodih, z dobrim in preizkušenim svetom kakor tudi s peresom je neutrudno do svoje smrti delal v procvit in dobrobit železničarjev. Koliko stotin jih je, katerim je on s svojim delom priboril pravico v raznih stanovskih zadevah, koliko jih je, ki jim je on pcmogeL Tudi naša stranka mu je dolžna hvaležen spomin, ker je vedno stal neustrašeno v boju za njene ideje. Pogreb bo danes popoldne ob i. uri iz Zalokarjeve ulice št. 9 k Sv. Križu. N. v m. p.! — Od druge strani nam pišejo o vrlem možu: Rajnik je bil odločen katoličan, rnačajen mož in zelo narodno misleč človek v časih, ko tega na Južni železnici niso radi videli. Rajnik je predstavljal precejšnjo dobo slovensko krščansko socialno že'ezničar-»tvo. Naša 'organizacija med železničarji se je ustanovila na iniciativo rajnega dr. Kreka 1. 1897. s Slovenskim krščanskim socialnim železničarskim strokovnim društvom, katerega sta vodila zdaj že tudi mrtvi tovariš Finžgar in naš Milavec. Ko je ustanovil spod-nještajerski Slovenec B e b e r i fi državno organizacijo krščanskih Železničarjev »Prometno zvezo«, so vstopPi v njo slovenski krščansko socialni železničarji, katere je vddil rajni Milavec, kateremu so železničarji radi njegove poštenosti, značajne možatosti in ker je poznal predpise tako, kakor malokdo drugi, popolnoma zaupali. Rajnik se pa ni omejeval zgolj na strokovno organizacijo Železničarjev, marveč je bil tudi prejšnje čase več let odbornik S. K- S. Z. in je posebno ljubil mladino. Bil je silno varčen mož, ki si je pridobil primeroma lepo premoženje in lepo hišo z vrtom v Ljubljani. Ko se je že boril s smrtjo in ko ga je nekdo obiskal, mu ie rekel: »Prijatelj, ne pozabi strm in povej gospodom, da naj ne pozabijo na krščanske železničarje. — Jugoslovanska Strokovna Zveza naj zanje ekrbi!« — R. I. P.! — V Mošnjah jc umrla na Veliko noč Mlnka Kalno iz Škofje Loke. — Naš urednik g. Franc Terse&kv, ki je bil v Rusiji njet, je Še živ in zdrav v Sibiriji. To poročilo je prinesel podporočnik g, Rudolf P 1 e s k o v i č, ki sa" je t« dni preko Kitajske, Amerike in Francije vrnil v Ljubljano, Pravi, da je v Sibiriji se 15.000 Jugoslovanov, med temi 5000 le-gionarjev, V čeljabinku sta tudi poročnik Hinko Kenda in narednik, Vek, L i p u * žič. — — Dr. Lambert Ehrlich, profesor bogoslovja v Celovcu, ki le na mirovni konferenci, piše, da se bijejo tam vroči bo Spisali so naši zastopniki majhno brošuri-co o Jugoslaviji za angleško in francosko javnost. Poživlja, da se naj našo akcijo podpira tudi z gorečo molitvijo. —' Vojaški nabori mlajših letnikov 1900 in 1901 se najbrže izvedejo v mesecu maju 1919. — Ciklon na Gorenjskem. Na veliki petek je divjal na Gorenjskem v okolici Lesec, Bleda, Breznice in drugod vibar, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Podiral je kozolce, razkrival strehe, lomil in ruval najmočnejša drevesa, pometal s ceste vozove s konji vred. Škoda, ki jo je povzročil, je zelo velika, — Snbskripcijska mesta za i% državno posojilo v Sloveniji: V Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka, D?Želna banka, Ilirska banka, podružnica: Jadranske banke, Češke industrljalne banke, Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Splošne prometne banke, Mestna hranilnica ljubljanska, Zadružna zveza. V Kranju: Ekspozitura Jadranske bartke. V Celju: Podružnica ljubljanske kreditne banke. Podružnica Češke Union banke, Zadružna zveza. V Mariboru: Podružnica Ljubljanske kreditne banke. LJubSlsnske novice. lj Minister za socialno politiko Jožef Gostinčar se je nameraval odpel'ati danes v Beigrad, a vsled smrti tovariša Jakoba Milavca se bo odpeljal iz Ljubljane v Beigrad v petek. lj Grof BegouSn, pariški časnikar, dopisnik »Journala de Dčbats«, ki se je dalje časa mudil na Slovenskem, odhaja danes iz Ljubljane. Zadnje dni si je ogledal Maribor, kjer je obiskal generala Maistra in škofa Napotnika, in odkoder je prinesel zanimive podatke o narodnostnem razmerju. Skušal je priti tudi na Koroško, kar se mu pa ni posrečilo. V Gradcu je obiskal deželnega predsednika. lj Ruski koncert v Ljubljani. Na svojem potovanju v Jugoslaviji priredi slavna ruska umetnica, virtuozinja gdč. M i n j a Tomšinska v Ljubljani v soboto, dne 26. aprila v Unionski dvorani znamenit koncert, Kritiki štejejo Tomšinsko med eno največjih ruskih umetnic sedanje dobe. Kritike iz Moskve, Petrograda, Kijeva, Varšave, Budimpešte, Berlina, in v zadnjih mesecih iz jugoslovanskih mest Zagreba, Sarajeva itd. hvalijo navdušeno in enoglasno, da je prava slast slišati mojstrsko temperamentno igro mlade umetnice. Opozarjamo slovensko občinstvo ljubljansko na ta izredni koncert, za katerega se zavzemajo tudi srbski častniki v Ljubljani. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici. lj Cvetlični dan v prid slovenskim vi-sokošolcem. Vse dame in gospodične, ki so obljubile sodelovanje pri cvetličnem dnevu v prid slovenskim visokošolcem, so vabijo, da se z gotovostjo udeleže sestanka, ki se vrši danes popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Ker se zvečer igra v opernem gledališču predstava »MamzelI Nitouche« kot dobrodelna predstava, je ura sestanka določena za 4. uro popoldne. Prosi se gotove udeležbe! lj V korist zagrebški menzi priredi danes zvečer Narodno gledališče operetno predstavo izveft abonementa. Igra se MamzelI Nitouche. lj Prosvetno druStvo frančiškanske fare ia za kolodvorski okraj. Danes zvečer ob pol 8. uri priredi naše društvo zadnje predavanje v tej sezoni v mali dvorani »Uniona«. Predava g. dr. A. Gosar o zanimivem predmetu: »Delo, podlaga za pravično ureditev gospodarskih razmer«. — Kdor želi sodelovati pri pevskem zboru in dramatičnem odseku, naj se po predavanju priglasi. Pridite polnoštevilnof Odbor. lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk vabi vse članice, da se zanesljivo udeleže predavanja, ki bo v petek, 25. aprila ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v AlojzJjevišču. Predava vlč. g. Janko Cegnar. — Vabijo se vse gospodične, ki se zanimajo za našo zvezo, da pripeljejo zopet novih članic s seboj. Po sestanku pomenek o zabavnem večera. lj Francosko-slovenska organizacija. Kurzi v francoskem jeziku so se zopet pričeli danes, dne 24. aprila. Konverzacijski večeri se pričnejo zopet jutri 25. aprila in se bodo vršili, kakor že naznanjeno, vsak teden ob torkih, sredah, petkih in sobotah od pol V, do tO, ure zvečer, ČRNA GORA KONČNO ZEDINJENA Z JUGOSLAVIJO. LDU. Podgorica, 23. aprila, Črnogorska velika narodna skupščina je izvršila svojo nalogo in se razpustila. Istočasno je prenehal tudi izvršilni narodni odbor. Ek-sekutivno oblast v črnigori je prevzel Ivan Pavičcvič kot poverjenik in zastopnik kraljeve vlade SHS. — Tako je izvršeno popolno in definitivno zedinjenje Črnegore s Kraljestvom SHS. Poverjenik kraljevske oblasti se je preselil na Cetinje, kamor se preselijo jutri in pojutrišnjem tudi vsi oddelki dosedanjega narodnega odbora. Cetinje postane zopet politično središče te jugoslovanske pokrajine, ZRINJSKO-FRANKOPANSKA SLAV-NOST. (Izvirni-! poročilo »Slovencu«.! Zagreb, 23. aprila. Poroča se, da gredo oblasti v Nemško Avstrijo glede pre-voada zemeljskih ostankov narodnih muče-nikov Zrinija in Frankopana zelo na roko. Dovoljen je tudi posebni vlak iz Zagreba v Maribor in nazaj, LJUDSKA STRANKA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Mosiar, 23. aprila. Zaupni sestanek najuglednejših mostarskih Hrvatov je bil 19. t. m. ter ee je izjavil za načela ljudske stranke. Sklenili so, pristopiti organizaciji ljudske stranke za Mostar in Hercegovino. PROTI »NARODNEMU KLUBU«. (Izvirno poročilo »Slovencu«) Sarajevo, 23. aprila. »Narodno Jedin-stvo« prinaša članek dr. Alavpoviča (člana »Demokratskega kluba«), v katerem nastopa proti politiki dr. Stfnariča in dr. Čabrajiča ter opozarja na nevarnost te politike. S SRBSKIMI RADIKALCI, drvimo poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 23. aprila. Tukajšnja »Srp-ska Riječ« prinaša poročilo o meščanskem shodu, na katerem so poročali člani narodnega predstavništva. Shod je otvoril Jovo Pešut in konstatiral, da je demokratska stranka prevarila muslimane ln radi-kalce. Sprejeta je bila resolucija, ki poudarja, da se more Velika stranka v Bosni organizirati samo z radikalci. Dne 27, t. m. se bo vršila skupščina radikalcev iz cele Bosne, Srbije in vojvodine. SHS ALI JUGOSLAVIJA? (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 23. aprila. »Hrvat« prinaša na uvodnem mestu članek pod naslovom? »SHS ali Jugoslavija«. Med drugim piše: Uradni naziv naše države se glasi: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ni dvoma o tem, da se naše narodno edinstvo s tem nazivom slabo dokumentira. V inozemstvu si radi tega predstavljajo zvezo treh slovanskih narodov. Vsa inteligenca naj bi nastopila proti temu nazivanju in zahtevala naziv »Jugoslavija«, kakor jc to svoj čas zahtevalo Narodno veče. NOV LIST. {Izvirno poročilo i»S!oveaeu«.) Zagreb, 23. aprila. V Novem Sadu je o Veliki noči pričelo izhajati glasilo demokratske stranke pod imenom »Jedinstvo*« Uredrtik je profesor Presič. FRANCOSKA CENZURA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 23. aprila. Te dni je dospel v Zagreb odličen ententen časnikar in izjavil sotrudniku »Riječi SHS«, da je entent-nsrau časopisju prepovedano pisati o italijanskih nasilstvih v zasedenem ozemlju. 0 jugoslovansko-italijanskem sporu se sme pisati, o nasiljih, aretacijah, deporta-cijah itd. pa ne. HRVATSKO GLEDALIŠČE V SARAJEVU. (Izvirno poročilo »Slovencu«) Sarajevo, 23. aprila. V nedeljo se jo otvorilo hrvatsko gledališče. Pred otvoritvijo je godba igrala vse tri narodne himne. »KREDITNA BANKA.« (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 23. aprila. Dosedanja av-stroogrska bosanska banka je spremenila svoje ime v »Kreditno banko«. Prevzela jo je srbska banka. EMIGRANTL (Trvlrno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 23. aprila. Milan Marjanovič, ki je nedavno prišel iz Amerike in Pariza, bo imel važno predavanje o delu emigran* tov v inozemstvu in o aktualnih političnih vpraianjih. OBRTNIŠKE CENE. (Izvirno poročilo »Slovencu«) Zagreb, 23. aprila. Tukajšnji krojači so 6e organizirali tn določili cene za obleke. Za napravo obleke brez pritiklin bodo računali 500 kron. SEJA ŽELEZNIČARJEV V BELGRADU. LDU. Beigrad, 23. aprila. Dne 25. t. m, se prične v Belgradu konferenca železničarjev iz vseh jugoslovanskih pokrajin. VOJAŠKA POVIŠANJA. LDU. Beigrad, 23. aprila. Podpisan in objavljen je ukaz, s katerim je imenovanih okrog 500 narednikov v čin aktivnih in rezervnih poročnikov. Ravno tako je podpisan ukaz o povišanju nižjih častnikov v višje čine. Ukaz o povišanju višjih častni* kov izide takora tega tedna. Za ta nova imenovanja je določu ministrski svet 2 mi« Iijona dinarjev. e POLKOVNIK VIX POTUJE V PARIZ. DLU. Beigrad, 23. aprila. Polkovnik! Vix, ki je bil do zadnjega prevrata šef francoske misije v Budimpešti, je odpotoval iz Belgrada v Pariz. ITALIJANSKE ZAHTEVE. LDU London, 23. aprila. (Brezži& no.) Italijani zahtevajo neomejena pra« vico ;o največjega dela reškega megtai in luke. Zadar, Šebenik in Split naj tvo-rijo nekako italijansko hanzaško zvezo. Jugoslovani se sklicujejo na to, da je okolica in zaledje Reke slovanska in zahtevajo zato luko. ROMUNI PRODIRAJO NA MASAH-SKO. LDU. Budimpešta, 23. aprila. (DKU.J OKU javlja: Romuni so dne 22. t. m. svoje prodiranje med Tiso in Marošem na vsi črti nadaljevali in so stali sinoči v Cikis-jinio, pred Nagy Szalonta pred Debreci-nom in v Mate-Szalka. Romunska kava-lerija, ki je prodrla čez Nagy Sz8lles se je morala umakniti na južni breg Tise in je izgubila pri tem svoje baterije. Naše čete so se vedle na več mestih popolnoma nedisciplinirano, tako pred Debrccinom. Pod temi pogoji je bil Debrecin ponoči izpraz-njen, Debrečinsko delavstvo je obdržalo do zadnjega časa moč v rokah in je izvrševalo svoje dolžnosti z velikim pogumom in disciplino. NEMŠKI DELEGATI V PARIM*. LDU. Pariz, 23. aprila. (DKU.) Glasom pOroČil listov so zavezne "ijade sporočile nemški vladi, da so pripravljene sprejeli nemške delegate 28. t. m. I LDU, Zagreb, 23. aprila. Zaključni kurzi na današnji borzi: Lonari Bla«o Banka za trg., obrt in industrijo _ 466 Banka in hranilnica za Primorje na sušaku, nove delnice . . — 515 Hipotekama banka, Zagreb nove delnice . . — 390 Tadranska banka, novo..........— S70 Hrvatska kreditna banka, nove , 8i'5 005 Narodna banka Zagreb ..... — 430 Obrtna banka.......; . — 2tJ8 Poljedelska oanka, nove delnico 90 95 Prva nrvatska hranilnica stare delnice — 8750 uove delnico SoCO 8400 Fefika pnfclca banka, uove deln. 201 305 Zemaljs»ka banka, nove delnice . . — 705 ProsTOfs?. pr Ali je res? Pod tem naslovom piŠ« saOČai »Slov. Narod«: »Ah je res? V današnji ''Jugoslaviji« čitamo, da je ljubljanska policija prepovedala nadaljnjo uprizo* ritev pantomime »Evelina«. Če je to res, se je pač zopet zgodilo nekaj, čeruur se bodo še pozni rodovi smejali. Mi smo vedno mislili, da rase Ljubljana ne samo telesno, ampak tudi po modrosti, sedaj pa vidimo, da je Lemberžanov še več kot do-vblj. Zadnjič so se pojavili v gledališču in demonstrirali pod veščim vodstvom profesorja petja in dveh drugih kulturnih delavcev, sedaj so se pa pojavili še na policiji. Ko je rniinchenski »SinapHcisinius« bil šc nekaj vreden, je prinašal o raznih policijskih svetnikih značilne slike, dolgo-uhe živali in pikelhavbo. Pri ras so samo pikelhavbo zamenjali s kokardo SHS. Od tod takšne prepovedi. Upamo, da bomo krepko napredovali po tej poti in da bomo kmalu imeli priliko, opazovati, kako vlečejo ua grajski stolp bika, da popase ondi rastočo travo. Da se ne bomo pri lem moralno zgražali, upamo, da bedo vsi z organizatorji demonstracije ob asistenci naše slavne policije biku na primerno mesto privezali predpasnik.« — Ali je res to pisal »Slov, Narod« dne 23. april?? Res! Ali mora res policija, ta najnerodnejši instrument, braniti nravnost ki umetnost proti kulturnemu delovanju »Sloven. Naroda«? Res! Cestnik S. K. s.2. * Orli ljubljanske okolice in LJubljane so se sešli v ponedeljek 21. aprila v Ljudskem domu, da se pomenijo o ustanovitvi okrožja, ki bi obsegalo vse odseke ljub. ljanske dekanije. Zastopanih je bilo 12 odsekov po 50 delegatih. Storil sc jc soglasen sklep, da se osnuje ljubljansko okrožje, ki bo poživilo orlovsko delo v Ljubljani in njeni okolici. Prvi okrožni tabor (celodneven) se vrši prvo nedeljo v maju, to je rine 4. maja na Šmarni gori, pri katerem sodeluje jeseniška godba m vsi odseki okrožja. Nadaljni razgovor jc veljal ustanovitvi Iro-bentaškega zbora, godbe in prireditvam tečajev po odsekih. Delo v orlovski organizaciji napreduje in ni nas strah, vendir brez žrtev in truda to delo ni. ■iiiiiiiiiw«iiimwii i m m imwn|i«i|iinii»ini'»,w— 4 "/„ državno posojilo se vrne v 0 mcsecili! a Krušno moko bodo prodajali v času cd 27. aprila do 10. maja na nove izkaznice za 11. in 12 teden: V I. okraju: Na močne izkaznice C št. 1 in 2: Ravhe-kar, Pred škofijo; na močno izkaznico C St. 3 in 4: Friedrich, Poljanska cesta; v II. okraju: na močne izkaznice C št. 5, 6 in 7: Žctko, Sv. Florijana ulica; na močne izkaznice C št. 8, 9 in 10: Jerančič, Karlovška cesta; v III. okraju: na močne izkaznice C št. 11, 12 in 13: Soklič, Pred konjušnico; na močne izkaznice C št. 14 j in 15: Vrtnčnik, Rimska cesta; v IV. okr.: j na močne izkaznice C štev. 16, 17 in 18: Medica, Tržaška cesta; na močne izkaznice C štev. 19 in 20: Jemec, Tržaška cesta; v V. okraju: na močne izkaznice C štev. 21, 22 in 23: Štancar, Dunajska cesta; na močne izkamice C štev, 24, 25 in 2b; Kham, Miklošičeva cesta; v VI, okraju: na močne izkaznice C št. 27, 28 in 29: Legat, Slomškova ulica; na močne izkaznice C štev. 30 in 31: Druškovič, Tabor; v VII. o k r a j u\ na močne izkaznice C štev. 32 in 33: Pretnar, Spodnja Šiška; na močne izkaznice C štev. 34 in 35: Bcrnik, Spodnja Šiška; v VIII. okraju: na močne izkaznice C štev. 36, 37 in 38: Kugovnik, Novi Udmat; na močne izkaznice C štev. 39, 40 in 41: Gerjol, Zaloška cesta; v IX. okraju: na močne izkaznice C štev. 42: Češnovar, Dolenjska cesta; na močne izkaznice C štev. 43: Fojkar, Dolenjska cesta; v X. okraju: na močne izkaznice C št. 44 in 45: Bartl, Rožna dolina; na močne izkaznice C štev. 46: Javornik, Glince. Nadaljnjih 14 dni se bode dala v prodajo moka onim trgovcem, ki sedaj Še ne prodajajo aprovizačne moke. Gori navedeni prodajalci moke in pa oni, ki bi hoteli prodajati menjaje krušno moko, naj se zglase takoj v mestni posvetovalnici. a Nove krušne in močne izkaznice. Pri prihodnji krušni komisiji v petek se bodo izdajale 3 vrste izkaznice, in sicer: A-izkaznice za kruh, B-izkaznice za moko za kuho iti C-izkaznicc za krušno moko. Kdor hoče kruh in moko za pecivo, oziroma za kuho, dobi A- in B-izkaznicc, kdor hoče samo moko, to je moko za kuho, oziroma pecivo ter moko za kruh dobi B- in C-izkaznice, Da se strankam, ki hočejo kruh, da popolno izbiro prodajalen kruha, se bodo v petek izdajale pri krušnih komisijah od 8, do 10. ure le izkaznice za kruli in moko, od 10. do 12. ure [ pa izkaznice za samo moko. Prodajalne ; kruha iu moke za kuho, oziroma pecivo, | ostanejo neizpremenjene, prodajalne kru-! šne moke pa se objavijo vsakih 14 dni, j ker se bodo prodajalci krušne moke menjavali. a Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizaeija v petek, 25, t, m. in v soboto, dne 26, t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Popoldne od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 200, od pol 2, do 2. ure štev. 201 do 400, od 2. do po! 3. ure štev. 401 do 600, od pol 3. do 3, ure štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. ure štev. 801 do 1000, od pol 4, do 4. ure štev. 1001 do 1200, od 4, do pol 5. ure štev, 1201 do 1400, od pol 5, do 5. ure štev. 1401 do 1600. V soboto, dne 26, t, m, dopoldne od pol 8, do 8. ure štev. 1601 do 1800, od • 8. do pol 9. ure štev. 1801 do 2000, od pol 9, do 9. ure štev, 2001 do 2200, od 9.'do pol 10, ure štev. 2201 do 2400, od pol 10, do 10. ure štev. 2401 do 2&00, od 10. do pol 11. ure štev, 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 clkg mesa; pripraviti je drobiž. Stranke naj se držijo strogo določenega reda. a Prodajalcem sladkorja v vednost Nekateri prodajalci sladkorja postopajo popolnoma samovoljno s sladkornimi kartami. Namesto da bi oddajali sladkor za april na odrezek štev. 2, kakor je bilo razpisano v listih, so strankam vračali od-rezke štev. 2, sami pa so pridržali sladkorne izkaznice. Če bi sedaj došlo šc kako blago, ki bi se oddajalo na sladkorne izkaznice bi bile vse te stranke, katerim so trgovci vrnili druge odrezke štev. 2, oškodovane, ker odrezki štev. 2 nimajo številk za trgovino. Zato nikakor ne gre, da bi vsak trgovec rezal karte, kakor sc mu ljubi. Blago, ki pride prvo v Ljubljano, se prodaja na odrezek štev, 1, pa naj bo to sol, sladkor ali pa užigalice. Drugo blago, ki se razdeljuje na sladkorne izkaznice, sc prodaja na odrezek štev. 2. Glavna sladkorna izkaznica (levi del) pa se mora strankam vrniti, aa lahko dobe še kako tretje blago, če je slučajno na razpolago. Ker se vedno v listih objavlja, katero blago se prodaja na odrezek št, l in katero na odrezek št. 2, se trgovci poživljajo, da se strogo drže teh navodil, ker se trgovcem, ki ne morejo ali nečejo tega razumeti, nc bode več nakazoval sladkor ali drugo blago v prodajo. — Termalno zdravilišče Krapinske- Toplice (Hrvatsko), last Jugosl. kopal d, d, v Zagrebu. Cenj, gostom in obiskovalcem se s tem vljudno naznanja, da se bode v letošnji seziji pod novo upravo zadovoljilo vsem željam in zehtevara kakor v termalnih in blatnih kopeljih, tako v restavraciji. Kopališče se otvori dne 1. maja. Vsi prostori so prenovljeni in urejeni tako, da bode dobil vsak bolnik najboljši komfort. Nova kopališka uprava hoče uvesti s prvim majem brzojavni in avtomobilni promet s postajama Zabok in Rogatec ter nastaviti stalno kopališko godbo. Ccnj. gosti iz inozemstva se sprejemajo kot doslej, samo je potrebno, da pravočasno prijavijo svoj dohod in da se izkažejo s predpisano zdravniško potno izkaznico. Natančnejša,, pojasnila daje in pošilja prospekte brezplačno kopališko ravnateljstvo. Izmlvamo vrat s Fellcrjevim bole-fcine odpravliajočim „Elsa-fluidom~ in se tudi zunanje z njim masiramo. To je najboiiša prophjMasis proti prehla-jeniu in vratnim holečinsm. 6dvojnatih ali 2specalni steklenici tega izborne^a domačega sredstva pošlje za samo 19 K lekarnar E. V. Feller, Stubica Elsatrs; 134. (Hrvatsko). Istotam naročimo tudi Fellerjeve mUo odvajajoče Rhabarbara-krogljice z zn. ,,Elsa krogliice. 6škatljic stane le 9 K jO v. Dva neobhodno potrebna domača sredstva, oditkovaua od Btotisočev zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Omot in poštnina .^e računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo priorani. (va) Izgubi se je na Velikonočni pene deliek pri polnočnem vlaku, ki pride Iz Zagreba, nov, samo enkrat nošen čeveli m .'icer na poti od glavnega kolodvora po Kolodvorski ulici čez Marijin in Kongresni trg do Gcsposl-e ulica. Pošteni najditelj n&i ga odda proti nagiadi na drž. policija. 5lu2ba oip-sia io GBMiia dL pri župui cerkvi na Brdu. Prednost bi imet tak, ki bi mogel voditi tudi poso-j loico. — Služba se nastopi lahko takoj. 2>upai oiad ca iSidu, posta: kukavica pr Oorniaiah. m eo mm 1. Podiesi..^j ncsied. jLjubSjaaa, Siari trg 10. _ Samesifii pffiai na kavcije se sprejma v medno trgovino. V Ljubljani stanujoča ima prednost. Ponudbe pod »iloiira moča 2025 na upravo Slovenca do 30. t. m. | G'oboko potrti javljamo žalostno vesi, da so n:iš ljubljeni oče. oz. stari oče, tast, svak in stric, gospod Jakob Milavec poduradnik inž. žel, in posestnik * P« danes zjutraj po težki in mučni bolezni prevideni s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspali. Popreb bo jutri v četrtek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Zalokarjeva ulica št. 9. Priporočamo ga v molitev in spomin. Ljubljana, 23. aprila 1919. Metka Gostlniar, roj. Mifaveo, hči. — Ivan Gostinčar, zet. — Kletka, Marijan, Mar ca, vnuki. V svrho ženitve se zeli eeznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok, mladenič 30 let sta' v državni službi, z nekaj prihranjenega. Ozira so lo na poštene ponudbe s sliko pod „Ro<.a -100" na upravništvo. Tajnost strogo zajamčena. Proda se pet štantov z latami vred, Tudi se pro.,a avovfu-oina na pol krita Večja mno- ž. na ML MII se dobi pri BKESKSiS & PdETSgH, trgouJsta s ieBeznSro v kjMb^anl, Su. Patra cssta S8ev. H?. 51&9 Kupujem ... Kron Boifie s? onega, ki ie 17. t. m. med Trebnjem do Novega mesta vzel nahrbtnik z vsebino iivasa, pomaranč, sukanca, sladkorja itd. v želem. vozu 3. razreda. Narnani naj se naravnost Andreju Luscaer, trgovcu v Podzemlju, pošta Gradac. BO^SRVpfijn PreSsEneva ulica š.. 9 SluJISVi litii.U se priporoča v Ljubl]&ni potujočemu občinstvu. po 2 kroni kg prodaja Sever & Aom;i. Ljub.jaua, Wo;fova ul. 12 OfUiiilVil se Pr0;'-a pod ceno zaradi I UUlMVu seiitve. Sc, Petra oos"o št. 5, na dvoiiscu d o tel iV.iaon, £1. Ttaven. teviMi la MM stroji so dospeli. Istotam sukanec na debelo, najboljše Enamke »Veriga« po -iU0 jardov. Jas. Peteline ava. jjil K pOŠleOlOHO, rapVuToabpnoi 2. uri popoldne na poti čez jubilejni most izgubljeno listnico z vsebino li 1700-- do K 1SC0—. — Sprejme in izplača „A'iončna ekspedicija Al. Ma-telič, Ljubljana." Vsem naročnikom naznanjamo, da bomo oddajali prašiče ?.& rejo v petek dna 25, apr :a oj 9, uri dopoldne na c-eicaem hriba pri dolenjskemu kolodvoru in sicer proti takojšnjem i plačilu. Vsak odjemalec naj pripelje seboj primeren zaboj. Ta dan se sprejemajo tudi nova naročila. Ljubljana, dne 23. aprila 1919. Pri mestnem užitninskem zakupu je izpraznjenih več prejemni-ških, prcgledniških in pazniškili mest. ProSnje za ta mesta jc vlagati do 50. !. m. pri podpisanem ravnateljstvu. Ravnateljstvo mestnega ulit!Mena zaKnno. Prostovoljna favna dražba. Inventar I lijoce ivrdKe Mer s Ko v Ljiijii, V soboto dne 26. apr la sa bo razprodaja! na prostovoljni javni dražbi rt"" Razprodaja se vrši v po.opju Trnovska ulica 25. K rdnprorieji pride; 2 lahka vo ova, 3 težki vozovi (kasoni), tehtnice, pisalni s'roj, ,:elezno blagajni, pisilne mize, komati, obra >l,en kolest-l), jedlim mizn, postal imi oprava, eden ali d/a moCr.a konja, kopirna preša, u.nivalnik in uiii^e irialC'il< sli. . r eU-ls dr i-ibe oj 9. uri dopoldne, eventuelno nadaljevanje popoldne ob2uri. ili se pa zamet: ia za manjšo. Ponudbe pod šifro „Kozoiec" na upravništvo. j Csjjiij l'Q 10 £)e1' ugoslovanska ju.UiUuluu tovurna za kemično čiščenje i |OS. RE1CH, Ljubljana, Poljanski nasip Podružnica: Selenburg. ul 4. | 2561 nn ;eikov, Hrastov i>!u:unu« .bJ .n bukov bodisi okrogel nli rezan. Cene za les naložen v vagon naj so naznanijo na V.Kcagneiii. parnu žaga zu državnim kolodvorom, ujuliljnna 1(3 tednov stari, se prodajo pri po?est-niku „GesSa na Mestni log eb.v. 31." V najem se dajo kopališka restavracija v Daruvaru, Slavonija. Prvovrstno podjetje. otvorjeao celo leto. Reflektira se samo na prvovrstnega, gostilničar a s j 59-1000 poslovnega kapitala, Rellektanti j z nekaj lastnega inventarja imajo prednost. Vprašanja in ponudbe naj se pošljejo na ravnateljstvo kopališča, :-Sprejme se taboj zanesljiv tstaroJšJ -: trgov, pomočnik kateri je dobro vajen trgovine mešanega blasra in ki bi pomagal tudi pri knjigovodstvu. Hrana in stanovanje v hiši, Reflektira se le na starejšo, popolnoma zanesljivo moč, katera bi ev. tudi sama lahko vodila obsežno trgovino. Ponu )be s prepisi spričeval na upravo tega lista pod Šifro: Prvovrstna moč 2(502. 2062 v Sta-i Loki pri Škof ji Loki pri prejšnji Guzeljevi žagi Saka>ce ee vrši v soboto, dne 10. maja ob 9. uri zjutraj. Prodajalo se bode žage, cirkularne žage, stroj za obdelovanje lesa, vodna kolesa itd. Dražbeni pogoji se razglasijo pred za-čotkom dražbe. staro tn novo sllvovko ram Ud. nudim po najnižjih cenah. J Kupujem za prvovrstno zobčano delo sprejme takoj »Čevljarska zadruga« is Mirna sedaj v Vrbovcu pri Mozzlju. Oglasite se pismeno. Odoetnik m kazenski zagovornik ^ + ♦ dr. ALOJZIJ KOBAL ♦ X ie o i v o ril svop pisarno v Ljubljani, Dalmatinova ulica J ^ št. 3, skupno 3 odvetnikom g. 6r. 9 ran o m 91 o v ako m. J Stev. 3401. iazpis. M. Rant, Kranj. In vso odpadne maščoba kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvorulca mila in sode ((jnac FOC-i, Kranj. Pri državnem kopališču v Dobernt se oddasta po Javnem razpisu za kopal, dobo 1. 1919 proti navedenim letnim zneskom: 1. Kopališka restavracija s stanovanjem ter vsem restavracijskim in kuhinjskim inventarjem za K 1200, 2. kopališka kavarna s stanovanjem in delnim inventarjem za K 700. Za električno razsvetljavo obratnih in stanovanjskih prostorov je posebej plačati pavšalne zneske in sicer za restavracijo K 800 ter za kavarno K 2G0 za sezijo. Navedena najemninska zneska je smatrati za najmanjša ponudka, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Ponudbam, katere naj se vlože do dne 30. aprila 1919 pri poverjeništvu za javna dela, je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti in 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje upraviteljstvo kopališča v Do-berni oziroma so tam razvidna, ter se pripominja, da se najemne pogodbe pri ugodnih primerih na jesen lahko za vefi iet podaljšajo. V Ljubljani, dne 18. aprila 1919. za najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarno razfošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12. Telegrami: KINTA Ljubljana. ohSastvsno po ver} eni stavbni inženir SpecUalno slavta poGlctje za BetonsKe, ZelezoDefonsKe i vodne zgradile v L)uMjanl, Eiilšerfeva ulica št. 7. Naprave za izrabo vodnih sil, vodne Sage, elektrarne, betonske Iu želozobelon. jezove, mostove, žele,:obetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje iu vse drugo betonske iu železobetonske konstrukcijo. Prevzema v strokovno izvršitev vse n&čcte stavbono Inženirska stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v iehnfških »adevah. Izvršuje sirefrao: Daruvar Radioaktivni topil Izvori. Najuspešneje zdravljenje: reutne-Uzma, Ischiasu, posledic raznih bolezni, ženskih bolezni, slabo-Slavonija, postaja juz. žel. krvnosti in splošne slabosti. Ugodno letovišče. Dobra oskrba. Celo !eto oNorJeno. filma «s>z«»a ad maja -S septemters. isdsta konzo:c!l »Muvenca« Od So ver ni uredmk Mihael MoSkerc x Liubliani Jugosiovaas i tisaama v Ljubljani.