65146
J. | M. f J.
ali
najpotrebniši nauk o karmelskem ali veselem škapulirji.
■Mk malim škapulirjem (velicega nosijo karmeliti) se dobivajo tri poglavitne milosti.
P e r v a milost je sprejetje v karmelsko bratov-šino in deležnost vseh duhovnih dobrot in zasluženj karmelskega reda, karmelske škapulirske bratovšine in vesoljne svete cerkve.
Druga milost je obvarovanje večnega ognja in pomoč v vseh nevarnostih. Sveta cerkev je poterdila, da se je Mati Božja 10. malega serpana 1251. prikazala sv. Simonu Stoku, poglavarju karmelitev, v veliki svitlobi in obdana z angeli, ter mu je podala škapulir rekoč: „Prejmi ljubi sin! škapulir svojega reda, znanmje moje bratovšine. ko znanmje posebne milosti zate in za vse karmelite; kdor bo ž njiui (pobožno) umeri, večnega ognja ne bo trpel; glej znamenje zveličanja, pomoč v nevarnosti, zavezo miru in večne pogodbe". Škapulir sicer človeka ne posvečuje in ne zveličuje, ampak prava vera, stan posvečujoče milosti Božje in spolnovanje Božjih in cerkvenih zopovedi. Kdor v smertnem grehu umrje, ne more iti v nebeško kraljestvo. Marija pa bo njemu, ki iz ljubezni do nje sveti škapulir stanovitno do smrti nosi, pri Bogu izprosila tiste milosti, ki so mu potrebne k resničnemu in stanovitnemu spreobernjenju.
Da se dobite te milosti, bratovšina druzega ne zahteva, kakor 1) da pervi škapulir pooblasten mašnik blagoslovi in nadene (drugega si sme vsak sam na-djati), in 2) da se škapulir zmirej, po noči in po dnevu (ob potrebi za malo časa se sme odložiti), in zlasti smrtno uro pobožno nosi. Zaveza namreč, ki je med Marijo in škapulirskim udom, vsacega priganja, da kakor je Marija bratovskemu udu dobra mati, bo on pa tudi dober otrok Marijin in da se bo po njej in njenem Božjem Sinu ravnal, ker le tako se škapulir pobožno nosi in daje upanje, da bo Marija spolnila svoje obljube.
Tretja milost je pomoč v vicah, ker je Marija 50 let po dodeljenji svetega škapulirja papežu Janezu XXII. v prikazni obljubila in kar so papež 3. sušca 1322 pismeno razglasili, namreč, da bo Marija škapulirskim udom po smrti v vicah pomagala ali jih iz. vic rešila, posebno v saboto: zato se ta obljuba imenuje sabotna obljuba, sabotna milost ali sabotni odpustek.
Za sabotno obljubo pa je treba: po svojem stanu čisto živeti (pošten zakon ni prepovedan) in vsak dan duhovne ure Matere Božje moliti (duhovnom velja navadni brevir), ali pa ob sredah in sabotah mesnih jedi zderžati se, ali pa (z dovoljenjem pooblastenega mašnika ob zapisovanji v bratovšino, ali tudi pozneje, ali, če ni pooblastenega mašnika, z dovoljenjem spo-vednikovim) drugo molitev (če tudi kratko, na pr. „0 Gospa moja", ali: „Češena bodi Kraljica", ali: „Pod tvojo pomoč pribežimo", ali: „Spomni se, o pre-usmiljena Devica Marija", ali: ,očenaš in češenamarijo,1) ali drugo dobro delo opravljati, če kdo opusti vse, kar mu je naloženo za sabotno obljubo, vender pa škapulir pobožno nosi, greha nima, če tudi brez sile opusti, samo sabotne obljube se ne vdeležuje. Tudi je vedeti, da samo to je bratovska dolžnost, kar je bilo ob zapisovanji naloženo; vse drugo je le prostovoljno.
I*o I><> 1 ii 1 odpustek.
(Pod pogojo skesanje spovedi, svetega obhajila in molitve v namen sv. Očeta*, n. pr. 7 očenašev in 7 češenamarij).
1. Dan sprejetja v bratovšino. 2. Škapulirski praznik 16. rnaJ. serpana ali med osmino. 3. Vsak mesec eno nedeljo, če je bratovski ud pri obhodu 'procesij); ako pa ne more pri obhodu biti, če bratovsko cerkev obiše. 4. Vsako sredo v kar-melski ali bratovski cerkvi, ali ker take ni, v duhovnijski (farni) cerkvi, o. Smertno uro, če z zaupanjem Jezusovo ime izgovarja 6. Taki mašniki, ki imajo oblast sveti škapulir nadevati, imajo tudi oblast bratovskim udom ob smrtni uri vesoljno odvezo ali papežev blagoslov s popolnim odpustkom podeliti, in če se ne more dobiti pooblasten mašnik, sme to storiti vsak mašnik, če ima le škofovo potrjenje. 7. Papež Pij IX. so 22. rožnika 1865 dovolili, da ima vsaka maša ki se bere za mertve brate in sestre karmelske bratovščine, popolni odpustek ipravico altarja s posebnimi milostmi obdarovanega).
Prazniki in godovi, ob kterih morejo v karmelskih cerkvah vsi verni popolni odpustek dobiti, škapulirski udje pa v takih krajih, v kterih ni karmelske cerkve, tudi v svoji duhovnijski cerkvi (če pa obiskanje take cerkve ni mogoče, smejo spovedniki druge pobožnosti naložiti), so ti-le:
Božič, velika noč. binkošti, najdenje in povišanje svetega križa. 40urna pobožnost. — Brezmadežno spočetje Matere Božje, Marijino rojstvo, darovanje, oznanjenje, očiševanje, obiskovanje, vnebovzetje. Sv Mihael, sv. Jožef in devet sred pred praznikom, tudi praznik njegovega varstva, rojstvo sv. Janeza Iverstnika, sv. Peter in Pavel. sv. Fabian in Sebastijan. — Sv. Andrej Korzin 4 svečana, sv. Angelj 5. velicega travna, sv. Magdalena Paciška 25. vehk. travna, sv. Elija 20. malega serpana sv. Ana, sv. Albert 7. velikega serpana, sv. Joabim v nedeljo po velikem Šmarnu, ranjeno serce sv. Terezije 27. vel. serpana, sv. Terezija 15. vinotoka, vsi sveti, sv. Janez Kriški 24. listopada, god karmelske cerkve. Zraven tega vsak dan popoln odpustek (Henori III.. Nikolaj IV. in drugi.) Karmelske cerkve imajo tudi ob dneh, ki so naznanjeni v mašnih bukvah, odpustke rimskih staj (torej tudi veliki četrtek in vnebohod Gospodov).
Nepopolne odpustke
lahko prejemajo goreči škapulirski udje vsak dan, in sicer v obilnosti, n. pr. za obiskovanje cerkve, sv. maže, pridige 300 dni za zderževanje mesnih jedi ob sredah in sabotah, 200 dni za litanije presvetega imena Jezusovega. 100 dni za duhovne ure M. B., 400 dni za lavretanske litanije, 100 dni za vsako djanje pobožnosti ali keršanske ljubezni, 5 let in 5 kvadragen njemu, ki sveto režnje Telo k bolniku spremlja in zanj moli. 40 dni za tiste ki vsak dan molijo 7 očenašev in čeženamarij v čast 7 veseljam Device Marije in dr.
Odpustki se morejo po priproSnji dušam v vicah v prid oberniti.
Molitev, ki se sem ter tje naklada za sabotno obljubo.
O Gospa moja! O Mati moja! tebi se vsega darujem, in, da se tebi vdanega skažem, ti danes posvetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe popolnoma vsega. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati! varu j me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo. O Marija, Mati in lepota karmelske gore, prosi za nas!
Blasmkovi nasledniki Ljubljana.