Erjavecia 36 26 VRSTA ZAPOREDNA ŠT. LOKALITETE Cordulegaster bidentata - POVIRNI STUDENČAR 4 Cordulegaster heros - VELIKI STUDENČAR 10 Cordulia aenea - MOČVIRSKI LEBDUH 5, 6, 7, 8, 13, 15, 21 Somatochlora arctica - BARJANSKI LESKETNIK 4, 5, 19 Somatochlora flavomaculata - PEGASTI LESKETNIK 9, 13 Somatochlora meridionalis - SREDOZEMSKI LESKETNIK 8, 13, 15, 21 Somatochlora metallica - KOVINSKI LESKETNIK 7 Libellula depressa - MODRI PLOŠČEC 5, 6, 8, 14, 15, 16, 20 Libellula quadrimaculata - LISASTI PLOŠČEC 3, 4, 5, 6, 19 Leucorrhinia dubia - BARJANSKI SPRELETAVEC 5, 19 Orthetrum brunneum - SINJI MODRAČ 10, 18 Orthetrum cancellatum - PRODNI MODRAČ 8 Orthetrum coerulescens - MALI MODRAČ 10, 14, 18 Crocothemis erythraea - OPOLDANSKI ŠKRLATEC 8 Sympetrum sanguineum - KRVAVORDEČI KAMENJAK 4, 8, 9, 11, 12, 13, 17 Skupno smo obiskali 21 raznolikih lokalitet in pridobili 116 podatkov o 29 vrstah kačjih pastirjev (TABELA 1, 2). Predvsem pa smo uživali v lepotah Gorenjske in kot vedno sklenili, da se na marsikatero od teh lokacij zagotovo še vrnemo. (P. KOGOVŠEK) PRISPEVEK BIOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA BIOCAMP K POZNAVANJU FAVNE KAČJIH PASTIRJEV SLOVENSKE ISTRE Slovenska Istra je bila v okviru študentskih bioloških raziskovalnih taborov v zadnjih desetletjih navadno obiskana približno enkrat na deset let (VINKO, 2018). Prvič so študentje na tem območju terenili leta 1996, ko so bili nastanjeni v Podgradu (ŠALAMUN, 1997), ter naslednjič 2004, ko je bil bazni tabor v Dekanih (ŠALAMUN & FERLETIČ, 2005). Štirinajst let za tem je RTŠB ponovno potekal v Slovenski Istri, ko so bili leta 2018 nastanjeni v Marezigah (VINKO, 2018). Le tri leta kasneje pa so se organizatorji BIOCAMPA odločili, da bo tudi raziskovalni tabor društva Biodiva, baziranega v Kopru, potekal v Slovenski Istri in tako smo se zbrali na raziskovalnem taboru BIOCAMP010 2021, s taborsko bazo v Marezigah. Erjavecia 36 27 Skupaj s podatki Raziskovalnih taborov študentov biologije (ŠALAMUN, 1997; ŠALAMUN & FERLETIČ, 2005; VINKO, 2018) ter opravljenih raziskav na širšem območju in opažanj posameznikov (npr. KOTARAC, 1997; ŠALAMUN, 2012; BEDJANIČ, 2014, 2019; VINKO, 2019a) je bilo na širšem območju tabora doslej zabeleženih 53 vrst kačjih pastirjev (VINKO in sod., 2019). BIOCAMP je letos potekal med 11. in 17. julijem 2021, terensko delo pa je potekalo med 12. in 16. julijem. Odrasle kačje pastirje smo lovili s pomočjo entomološke mreže, ličinke smo lovili z vodnimi mrežami in jih po hrambi v 70 % alkoholu določili v taboru. Za določanje odraslih kačjih pastirjev smo uporabljali slikovne ključe DIJKSTRA (2006) ter DIJKSTRA in sod. (2020). Ličinke in leve kačjih pastirjev smo določili z ASKEW (2004) ter GERKEN & STERNBERG (1999). Nomenklatura in sistematika kačjih pastirjev sta povzeti po DIJKSTRA in sod. (2020), slovensko poimenovanje pa sledi Seznamu slovenskih imen kačjih pastirjev (GEISTER, 1999). TABELA 1: Mesta vzorčenja na biološkem raziskovalnem taboru BIOCAMP010 2021 Slovenska Istra. Navedeni so zaporedna številka (N) in ime mesta vzorčenja, zemljepisna širina (Lat) in dolžina (Lon) v koordinatnem sistemu WGS84 ter datum obiska posameznega mesta vzorčenja. N IME MESTA VZORČENJA LAT LON DATUM 1 Vanganelsko jezero 45.50942 13.77902 12-VII-2021 2 Bavški potok, pritok na J strani Vanganelskega jezera 45.50765 13.77669 12-VII-2021, 15-VII-2021 3 Korito, na SZ strani Vanganelskega jezera 45.51057 13.77982 12-VII-2021 4 Bavški potok, iztok iz Vanganelskega jezera 45.51148 13.77925 12-VII-2021 5 Kal Pri Lokvi 350 m SV od M. Čenturja 45.51255 13.77350 12-VII-2021 6 Struga Badaševice, pod mostom med naseljema Vanganel in Bonini 45.51951 13.77650 12-VII-2021 7 Struga vodotoka Cerej, Z od mostu med krajema Banini in Triban 45.52181 13.76559 12-VII-2021 8 Jezero, 100 m S od naslova Polje 35A 45.54002 13.67956 12-VII-2021 9 Mlaka, 150 m SV od naslova Polje 35A 45.53946 13.67800 12-VII-2021 10 Vodni zbiralnik na potoku Pradišjol, 550 m JZ od zaselka Pompjan 45.53519 13.75987 12-VII-2021 11 Vodni zbiralnik na potoku Pradišjol, 350 m SZ od zaselka Kozlovič 45.53475 13.76253 12-VII-2021 12 Kal v centru Rakitovca, pred cerkvijo 45.46885 13.96994 13-VII-2021 13 Kal na Z Rakitovca, v bližini stare šole 45.46977 13.96800 13-VII-2021 14 Kal v bližini naslova Rakitovec 58 45.47004 13.97061 13-VII-2021 15 Kal na travniku, v okolici Rakitovca 45.46372 13.96679 13-VII-2021 Erjavecia 36 28 N IME MESTA VZORČENJA LAT LON DATUM 16 Kal na poti iz Zazida v Rakitovec 45.49160 13.94005 13-VII-2021 17 Kal v Smokavski vali, 2 km SZ od Lukinov, 1,3 km JZ od Smokvice 45.48811 13.88422 13-VII-2021 18 NR Škocjanski zatok, JZ nasip 45.54571 13.75630 14-VII-2021 19 NR Škocjanski zatok, sredinska potka znotraj obore za živali 45.54829 13.75885 14-VII-2021 20 NR Škocjanski zatok, mlaka v obori 45.54684 13.75914 14-VII-2021 21 NR Škocjanski zatok, Ara 45.54799 13.76208 14-VII-2021 22 NR Škocjanski zatok, mlaka pri hišici ob sprehajalni poti 45.54924 13.76201 14-VII-2021 23 Mlaka na kanalu 180 m SV od hiše Sermin 24, Koper 45.56055 13.77656 14-VII-2021 24 Mlaka, najbližja menzi postaje Koper tovarna, 50 m južno od tirov 45.55420 13.76650 14-VII-2021 25 Reka Rižana, pod mostom, 20 m S od Turistične kmetije Mlin 45.55116 13.78673 14-VII-2021 26 Mlaka na kanalu, 180 m SV od hiše Sermin 24, Koper 45.56055 13.77656 15-VII-2021 27 Mlaka na kanalu, 300 m JZ od restavracije Valmarin 45.56157 13.78050 14-VII-2021 28 Mlaka v Sečoveljskih solinah, 300 m S od Kapelice v Sečovljah, ob zapuščeni hiški 45.47962 13.61941 15-VII-2021, 16-VII-2021 29 Kanal med brakičnim in sladkovodnim delom Sečoveljskih solin 45.47951 13.61890 15-VII-2021, 16-VII-2021 30 Nasip ob mlakah v Sečoveljskih solinah, 300 m S od Kapelice v Sečovljah 45.47969 13.61994 15-VII-2021, 16-VII-2021 31 Jarek 200 m J od Pinijevega drevoreda 45.52457 13.61296 15-VII-2021 32 Kanal ob cesti ob Pinijevim drevoredom 45.52536 13.61373 15-VII-2021 Mesta vzorčenja (TABELA 1) smo izbirali s pomočjo sloja vode v Atlasu okolja (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/) ter ob pogovorih in po nasvetih izkušenih odonatologov. Večina mest vzorčenj je bilo v hribovitem delu Slovenske Istre ter ob obali, en dan je bil posvečen tudi Kraškemu robu. Na mestih vzorčenja smo vztrajali dokler nismo imeli občutka, da smo popisali vse vrste. Sestava skupine je bila stalna in je poleg avtorja tega prispevka obsegala še Anjo Bolčina, Andraža Paviča, Matjaža Kepca in Nejo Luzar. Tekom tabora smo popisali 34 vrst kačjih pastirjev (TABELA 2) in obiskali 31 mest vzorčenja (TABELA 1). S tem smo zabeležili 64 % vrst, zabeleženih v Slovenski Istri ter 47 % slovenske favne kačjih pastirjev. Ker je osnovni namen tabora pedagoški, ter glede na pet opravljenih terenskih dni, štejem naš rezultat za Erjavecia 36 29 dober izplen. Mesta vzorčenja oz. območja z največ popisanimi vrstami so bila Naravni rezervat Škocjanski zatok (mesta vzorčenja 18, 19, 20, 21, 22; 20 vrst), Vanganelsko jezero s pritoki (mesta vzorčenja 1, 2, 3, 4; 14 vrst) ter kal na travniku v okolici Rakitovca (mesto vzorčenja 15; 13 vrst). TABELA 2: Seznam kačjih pastirjev, popisanih na biološkem raziskovalnem taboru BIOCAMP010 2021 Slovenska Istra. Navedeni so strokovno ime, slovensko ime ter naravovarstveni status (RS) v Republiki Sloveniji po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10); E – prizadeta vrsta; V – ranljiva vrsta; R – redka vrsta. Zaporedna številka mesta vzorčenja je povzeta iz TABELE 1. Kadar je ob zaporedni številki mesta vzorčenja *, smo vrsto popisali kot ličinko. LATINSKO IME SLOVENSKO IME RS MESTO VZORČENJA Chalcolestes viridis ZELENA PAZVERCA 18, 21 Sympecma fusca PRISOJNI ZIMNIK 15, 21 Calopteryx splendens PASASTI BLEŠČAVEC 1, 7, 21, 25, 27 Calopteryx virgo MODRI BLEŠČAVEC 4, 27 Platycnemis pennipes SINJI PRESLIČAR 1, 2, 3, 6, 7, 8, 10, 18, 20, 21, 23, 25, 26, 27 Ceriagrion tenellum RDEČI VOŠČENEC E 21, 22 Coenagrion scitulum POVODNI ŠKRATEC V 15, 16, 17 Coenagrion ornatum KOŠČIČNI ŠKRATEC V 25 Coenagrion puella TRAVNIŠKI ŠKRATEC V 3, 12, 15, 16 Enallagma cyathigerum BLEŠČEČI ZMOTEC 1, 17 Erythromma lindenii PRODNI PAŠKRATEC 15, 16 Erythromma viridulum MALI RDEČEOKEC 20, 23, 26 Ischnura elegans MODRI KRESNIČAR 1, 3, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32 Aeshna affinis VIŠNJEVA DEVA V 10, 19, 22, 23, 24, 32 Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA 14* Aeshna mixta BLEDA DEVA 10 Anax imperator VELIKI SPREMLJEVALEC 1, 8, 12, 13, 15*, 16, 17, 19, 21, 23, 24, 26, 29, 30, 31, 32 Anax parthenope MODRORITI SPREMLJEVALEC 21 Onychogomphus forcipatus BLEDI PEŠČENEC 4 Cordulegaster heros VELIKI STUDENČAR V 2* Cordulia aenea MOČVIRSKI LEBDUH 15, 17* Somatochlora meridionalis SREDOZEMSKI LESKETNIK 17, 21, 29, 30, 31, 32 Crocothemis erythraea OPOLDANSKI ŠKRLATEC 1, 11, 14, 15, 18, 20, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30 Erjavecia 36 30 LATINSKO IME SLOVENSKO IME RS MESTO VZORČENJA Libellula depressa MODRI PLOŠČEC 1, 5, 12, 13, 14, 15*, 16, 17, 31, 32 Libellula fulva ČRNI PLOŠČEC V 21, 26, 27 Orthetrum albistylum TEMNI MODRAČ 8, 10, 18, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 29, 30 Orthetrum brunneum SINJI MODRAČ 3, 6, 7, 10, 11, 15, 18, 31, 32 Orthetrum cancellatum PRODNI MODRAČ 1, 5, 7, 8, 9, 10, 10, 11, 15, 16, 18, 20, 21, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32 Orthetrum coerulescens MALI MODRAČ 1, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 16, 20, 24, 26, 28, 29, 30 Sympetrum meridionale SREDOZEMSKI KAMENJAK R 10, 15, 18, 21 Sympetrum sanguineum KRVAVORDEČI KAMENJAK 5, 10, 11, 18, 21, 23, 26, 28, 30 Sympetrum striolatum PROGASTI KAMENJAK 15, 18, 19, 24, 28, 30 Sympetrum vulgatum NAVADNI KAMENJAK 26 Selysiothemis nigra TEMNI SLANIŠČAR 28 Zadovoljni smo bili z najdbami koščičnega škratca Coenagrion ornatum na že prej znani lokaciji na Rižani (mesto vzorčenja 25). Velikega studenčarja Cordulegaster heros, vrsto na prilogah Direktive o habitatih, smo dvakrat iskali na pritokih jezera Vanganel. Ob dveh obiskih mest vzorčenja ga kot odraslega nismo našli, čeprav smo potoka, ki vodita v jezero, prehodili večkrat. Je bilo pa vreme oblačno in pihal je zmerno močan veter. Ob drugem obisku smo bili bolj pozorni na ličinke in jih tudi zabeležili, opazovali pa smo tudi osem odraslih primorskih koščakov oz. koščencev Austropotamobius pallipes. Del dneva smo preživeli tudi v Škocjanskem zatoku, več o obisku pa bo zapisano v eni od naslednjih številk revije Svet ptic. Za območje naravnega rezervata je razveseljiva ponovna potrditev pojavljanja rdečega voščenca Ceriagrion tenellum. Dodamo naj tudi, da je vseh šest ulovljenih samic pazverc pripadalo zeleni pazverci Chalcolestes viridis, kar smo skrbno preverili, saj namreč na tem območju živi tudi presenetljiva pazverca Chalcolestes parvidens. K zajetnemu seznamu vrst naravnega rezervata (BEDJANIČ, 2014, 2019; VINKO, 2018, 2019a) nam je z opazovanjem na Ari uspelo »formalno« dodati novo, že 42. vrsto – sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis, ki je v Slovenski Istri razmeroma pogost (VINKO in sod., 2019). Sicer sredozemskega lesketnika za Škocjanski zatok v seznamu vrst omenja že VINKO (2019a), a se je vrsta izmuznila seznamu vrst rezervata v pregledni monografiji o kačjih pastirjih v Slovenski Istri (VINKO in sod., 2019). Posebej gre izpostaviti najdbo temnega slaniščarja Selysiothemis nigra v Sečoveljskih solinah. Čudovito fotografijo prvega opažanja (SLIKA 1) nam je Erjavecia 36 31 posredoval udeleženec skupine za dvoživke Edi Gljušćić, po potrditvi najdbe pa se je tja že isti dan odpravila še naša skupina. Gre namreč za prvo opazovanje temnega slaniščarja v Sečoveljskih solinah in četrti podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji (VINKO, 2019b). Lokacijo najdbe slaniščarja, (mesto vzorčenja 28) je naša skupina obiskala dvakrat, 15-VII in 16-VII-2021. Pri prvem obisku vrste nismo zabeležili, ob drugem obisku, ko smo tam preživeli tri ure, pa smo opazovali samico med odlaganjem jajčec. Z lovom, da bi samico lahko z gotovostjo določili, žal nismo bili uspešni, fotodokumentacija pa je zaradi slabe kvalitete fotografije pomanjkljiva. Pri Serminu, kjer je bil temni slaniščar v preteklosti že zabeležen (VINKO, 2019b), pa z najdbo vrste tokrat ob dveh obiskih tamkajšnje mlake na kanalu (mesto vzorčenja 23 oz. 26; 12 vrst) nismo bili uspešni. Enako velja za že omenjeni Škocjanski zatok. SLIKA 1. Temni slaniščar Selysiothemis nigra v Sečoveljskih solinah (Foto: E. Gljušćić, 15-VII-2021). Kot vrstno zanimivo mesto vzorčenja je posebne omembe vreden tudi kal na travniku v okolici Rakitovca (mesto vzorčenja 15), saj gre za eno izmed lokalitet z največ popisanimi vrstami tekom tabora (SLIKA 2). Po pričevanjih lokalcev so kal vzpostavili okoli pet let nazaj, do danes pa je to edini kal v Rakitovcu, ki je še brez rib. Na ta kal se odpravljam že nekaj let. Ob mojih prvih obiskih zadnja leta sem tukaj zabeležil po štiri ali pet vrst, kar je podobno ostalim kalom v Rakitovcu. Ob obisku na tem taboru pa smo zabeležili kar 13 vrst kačjih pastirjev, med katerimi bi izpostavili povodnega škratca Coenagrion scitulum in sredozemskega kamenjaka Sympetrum meridionale. Omenjeni kal predstavlja v okolici Rakitovca in na Erjavecia 36 32 vzhodni strani Kraškega roba pomemben življenjski prostor za razvoj in življenje kačjih pastirjev. Tukaj smo zabeležili še pet vrst dvoživk, med drugim tri v Sloveniji živeče vrste pupkov, kar nakazuje tudi na pomembnost kala za razvoj dvoživk, verjetno pa še za marsikatere druge skupine živali. Tudi v prihodnjih letih bi bilo smiselno aktivno spremljati stanje kala in pojavljanje različnih živalskih in rastlinskih skupin. SLIKA 2. Kal na travniku v okolici Rakitovca z udeleženci kačjepastirske skupine med popisovanjem (Foto: N. Šabeder, 13-VII-2021). Za pomoč pri izbiri lokacij bi se zahvalil Damjanu Vinku in Aliju Šalamunu. Hvala Bojani Lipej, ki nas je v Škocjanskem zatoku prav lepo sprejela in nam omogočila dostop do območij, ki javnosti sicer niso prosto dostopne. Hvala Ediju Gljušćiću za posredovanje fotografije temnega slaniščarja in napotitev na lokacijo. Hvala organizatorjem za dobro izpeljan tabor ter seveda posebna hvala udeležencem skupine za dobro družbo, zagnanost in zanimanje za čudoviti svet kačjih pastirjev! LITERATURA: ASKEW, R. R., 2004. Keys to the final-instar larvae of European Odonata. V: Askew R. R., Dragonflies of Europe. 2nd revised edition, str. 194-211, Harley Books, Colchester. BEDJANIČ, M., 2014. Kačji pastirji Škocjanskega zatoka. Erjavecia 29: 17-24. BEDJANIČ, M., 2019. O kačjih pastirjih Škocjanskega zatoka. Svet ptic 25(3): 11. Erjavecia 36 33 DIJKSTRA, K-D. B., 2006. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Dorset, British Wildlife Publishing: 320 str. DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER & R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Second edition. Bloomsbury Publishing, London. 336 str. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5(1): 1-5. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. ŠALAMUN, A., 1997. Poročilo z Raziskovalnega tabora študentov biologije Podgrad ‘96. Erjavecia 3: 5-6. ŠALAMUN, A. & U. FERLETIČ, 2005. Poročilo o delu odonatološke skupine. V: G. Planinc (ur.), Raziskovalni tabor študentov biologije Dekani 2004, str. 37-46, Društvo študentov biologije, Ljubljana. ŠALAMUN, A., 2012. Temni slaniščar Selysiothemis nigra, nova vrsta v Sloveniji… in druge zanimive fotografske najdbe v Škocjanskem zatoku in drugod po Sloveniji. Erjavecia 27: 5-7. VINKO, D., 2018. (30.) RTŠB po 14. letih znova v slovenski Istri. Erjavecia 33: 19-27 VINKO, D., 2019a. Rezultati julijskega terenskega vikenda SOD v Slovenski Istri. Erjavecia 34: 39-46. VINKO, D., 2019b. Ponovno opazovanje temnega slaniščarja Selysiothemis nigra v Sloveniji. Erjavecia 34: 70-77. VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIČ, 2019. Kačji pastirji. V: J. Pavšič, M. Gogala & A. Seliškar (ured.), Slovenska Istra I – Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, str. 195-214, 427-428 [Dodatna literatura], Slovenska matica, Ljubljana. (N. ŠABEDER) POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE NA RTŠB 2021 – OTLICA Prišla je druga polovica julija in z njo tudi izvedba tabora z najdaljšo tradicijo pri nas – Raziskovalnega tabora študentov biologije (RTŠB). Tokratni je potekal na Otlici z okolico od 17. do 25. julija 2021 in četudi se je bilo treba zavoljo koronavirusa nanj spet malce drugače pripravljati se je vse odvijalo brezhibno. Kot vedno, tako zaradi motiviranih udeležencev, izkušenih mentorjev, kot zaradi sposobnih vodij tabora. Tokratno skupino za kačje pastirje, eno izmed 12, ki so na taboru delovale, sva vodila z Ano Tratnik, družbo pa so nama za čas tabora delali Adrian Samuel Stell Pičman, Anže Nemec, Mark Plut, Marisa Schlamberger in nekajdnevna udeleženca, sicer pa vodji tabora, Leja Piko in Aleksander Kozina (SLIKA 1). Skupina je s terenskim delom začenjala z odhodom iz otliške šole ob »9h« in ga zaključevala pozno popoldne ali že zvečer. Vsakodnevno smo bili v šoli zadnja