t Izhaja vsak petek in stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta 3 K. Posamezna številka stane 30 vinarjev. Inserati no dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in LJUDSKI GLAS'1, Ljubljana, Frančiškanska Učiteljska tiskarna. naslavljati na: ulica 6, I. nadsh\, Boliševiki gredo. To je beseda, ki spravi danes v naravnost 11 k'tnski strah vse sleparje, laž-'ijiv-.e \crznike, goljufe, oderuhe, 'že-malc^ter podobne trote našega ljudstva, ki jih’pa navadno imenujemo klerikalce aii pa liberalce. Bojijo se jih kakor vrag križa. Toliko se je pri nas že govorilo 'a pi- j salo o boljševikih in boljševizmu, a nihče i pravzaprav še ni jasno povedal, kaj so pravzaprav boljševik! in kaj zahtevajo, če se stepe v krčmi par pijancev, brž se raiknči, cht so to boljševiki, če je b‘b kje kaj pokradenega, gotovo ni mogel tega narodih nobeden drugi kot boljševiki. To so po na ? i ran ju klerikalcev in liberalcev ter njihovega plačanega časopisja sploh zverine v človeški podobi, nekaki tuleči volkovi, ki hodijo po svetu in gledajo, koga bi požrli. Vse to je seveda laž in izraz velikega strahu, ki ga imajo naši liberalci in klerikalci ne samo pred boljševiki, ampak pred zavednim delavstvom in pred r rgamziranimi reveži «ploh. Kai je torej z boljševiki? Težko je danes odgovoriti na to vprašanje. Pred vojno so na Ruskem zvali boljševike one socialne demokrate, ki so zastopali najradikalnejša načela. Med vojsko se je marsikaj izpremenilo, stranke so na novo pregledale svoje programe m tudi ruski boljševiki najbrže niso več oni, kakor so bili pred vojno, saj so se raz- I mere na Ruskem med tem popolnoma iz-prernenile. Ker so vse zveze z Rusijo že 5 let do malega popolnoma pretrgane, je o boljševikih težko ustvariti že danes jasno sliko, zato nam tudi ni mogoče izjaviti, če soglašamo z boljševiki ali ne. Tako hude zverine, kakor nam jih slikajo liberalni in klerikalni lažnjivci prav gotovo ne bodo. Iz navedenih vzrokov tudi naša socl-alnb-demokratična stranka nasproti boljševizmu še ni zavzela nobenega jasnega stališča. To pa za enkrat niti potrebno še ni, saj mi imamo danes rešiti toliko drugih, mnogo bolj perečih vprašanj, kot so pa Agrarno vprašanje trenotno najbolj zanima nas male kmetske kroge. Veliko se govori o tem povsod, a kaj resnega pa ne ukrene nihče. Graščak baron Born ima obsežno veleposestvo pri Sv. Katarini nad Tržičem. To posestvo obsega več tisoč oralov z nad dva metra visoko žico ograjenega pogorja. Velik del njegove površine tvorijo planinski pašniki, na katerih se že 30 let šopirijo krasni jeleni. Pred 40 leti se je tam pasla še živina okoliških kme tov, vsled česar je cvetelo mlekarstvo, kozjereja in ovčjereja. Danes so na tam le še sledovi razpadlih živinskih staj in planšarskih koč. • prerekanja za in proti boljševikom. Naša naloga je v prvi vrsti, da prebudimo in združimo ves _ slovenski kmetski in delavski proletarijat v močno sdcijalistično organizacijo, v močno.socialistično stranko, da bodo zavzeli tudi reveži pri urejevanju naše nove države ono odločilno mesto, ki jim po njihovem številu pripada. Ni torej danes najvažnejše vprašanje ali smo za ali proti boljševikom, najglav-nejše je: Vsi na delo za socialno demokracijo, ki je edina resnična zastopnica in braniteljica koristi delavnega in revnega dela našega naroda. Pred 40 leti se je priselil k nam omenjeni bogataš ter pokupil razna posestva. Nato je prehajala v njegove roke planina za planino, gozd za gozdom. Delal je po načrtu, kar ni šlo izlepa. je šlo izgrda. Seveda na roko mu je šla tudi takratna nemčurska vlada. Že leta J884. je hore! kmetom zapreti razna pota, a na tozadevni konferenci na licu mesta je pogorel no zaslugi previdnega in poštenega gospoda Cvekla iz Ljubnega, ki se ni dal spod baron pa ni miroval, iztrgal je okoliškim kmetom parcelo za parcelo in s tem svetom dalje kupčeval, ob enem se je pa neprestano večal njegov skupni revir. LISTEK. —o-«-o— Nokaj slik iz ruske resolucije. (l0S!.)a S'Stfda §e nj bjia dolgo Časa v ka-toigi. Malo prej, preden je bila prišla v ječo, je umrl njen mož v harkovski kator-gi kot političen zločinec. Doma je morala Pestiti dva otroka, mater, brate in sestre, katere jc brezmejno ljubila in za katere je skrbela sama od zgodnje mladosti kol učiteljica. Vse to dovolj pojasnjuje dušev no razpoloženje te žene. Toda zločin 'c zahteval maščevanje. Poročilo je bilo od poslano na najvišje mesto in baron Korfi je razsodil —- kakor pač more razsoditi človek njegove vrste: sto udarcev brez vsakega odnehanja. Gospo Sigidovo sc takoj po njenem zločinu premestili v samotno celico, kjer je pa zbolela. Razsodbo generalnega guvernerja so kmalu izvedeli KMiencL Razpoloženje se je poostrilo uo skrajnosti, čeprav ni nihče mogel ver-•* -jo1 sc,k° izvršila kruta kazen. Se celo mv?.- j °blast je imela pom.sleke. Jet-ip i,! zc!ravni^ ie poročal, da je izvršitev mzni vsled bolezni gospe Figidove popolnoma nemogoča in je prav odločno odklonil, da bi bil navzoč pri izvršitvi kazni. To poročilo je nesel nek uradnik osebno h guvernerju. Guverner je stresel svojo jezo nad zdravnikom, katerega je zmerjal s »socijalistom«, toda kljub temu je vprašal še enkrat pri svojem predstojniku, baronu Korffu, brzojavno, kaj naj stori. Odgovor se je glasil: brez usmi ljenja! Volja vsemogočnega se je izvršila. Eden izmed uradnikov je priznal pozneje: »Vsi smo čutili, da se je zgodilo nekaj strašnega! Drug drugega nismo upali pogledati. Še celo Masjukov (uradnik, ki je dobil zaušnico) je odšel hitro iz sobe 3 povešeno glavo.« , Po izvršeni kazni so prinesli gospo Sigidovo, popolnoma nezavestno, v skupno celico. Ss celo navadne zločinke so utihnile; nekatere so jokale, vse so stopale po prstih. Radevolje so pomagale zastirati oni kot, ki je bil odkazan političnim zločinkam, z rutami. In v tem kotu je izdihnila svojo dušo 261etna Sigidova, ne da bi se bila prej še kaj zajedla. ♦ * * Pretresljivo je življenje Židinje Gesje Helfmanove. Doma je bila iz ene najmrač-nejše zapadne pokrajine. Ko je bila stara 17 let, je ušla z doma, ker so hoteli starši, I da se poroči z nekim trgovcem. Ona pa je stremela po izobrazbi in samostojnosti. Prišla je v Peterburg, in tam v revolu cijonarne kroge. Ni bila bojevita narava, toda kmalu je bila v najbolj / ročem boju. Poročila se je pozneje z nekim znanim članom akcijskega odbora. V d so jo ljubili zaradi njene neizmerne dobrotljivosti, vsi so visoko cenili njeno ljubezen za re-volucijonarno stvar. Nekaj ;ednov pred katastrofo 1. marca 1881. so aretirali njenega moža, po 1. marcu so pa aretirali mnogo njenih prijateljev. V njenem stanovanju je bilo nakopičenih vse polno kompromitujočih stvari, ki so jih pa ravno vsled tega spravili tam, ker s.) menili, da je njeno stanovanje povsem varno. Toda ona postane žrtev človeka, ki je vsled trpljenja omagal. Kakor da bi bila slutila, kaj jo čaka, se je poslovila nek večer od svojih prijateljev: »Zdravstvujte! Kdo ve, če se še vidimo!« Prihodnje jutro je bila pri njej hišna preiskava — • našli so bombe. Obsojena je bila na smrt — toda izvršitev so odložili, ker je pričakovala dete. Prepeljali so jo v celico, kjer sta jo stražila noč in dan dva stražnika. V takih razmerah je porodila. Toda maščevanje močnega se ne zadovolji le z njeno osebo, tudi njen otrok je deležen mašče- Postavil si je tudi moderno žago iri okoličani so postali tlačani kot pred letom 184S. V gozdovih so mu sekali les nekdanji lastniki in vozili hlode visoko z gora za beraško plačo. Kar je ostalo planin, so vedno bolj propadale in obsojene so na smrt. Vprašanje nastane sedaj, če bomo mi tudi trpeli in mirno gledali, kako propada naša živinoreja in kako se masti na naši zemlji oholi tujec, ki nam je pokradel našo zemljo. Ne, to se ne sme zgoditi. Združimo se in zahtevajmo našo zemljo nazaj. V vsaki okoliški občini izvolimo nekaj mož v skupni odbor, ki naj izdela naše zahteve in pošlje na poverjeništvo za agramo reformo v Ljubljani in pa našim poslancem. Odbor naj ne bo strankarski, saj gre za skupno korist, za našo slsro pravdo, da dobimo n;\z;d. nam je nasilno vzelo. Zahtevati moramo zlasti: 1. Da se nam vrnejo takoj po primerni ceni ' vse parcele, .kupljene od barona Borna. 2. Pota do vsili planin naj bodo prosta. 3. Planine Krnice, Dolga njiva, Prs-niuct z Javornikom naj se popolnoma razdelijo med one živinorejce, koji še nimajo planin in manjšim kajžarem, ki nimajo dovolj paše doma. K tem planinam naj pripada, tudi potrebno gozdovje. Naročnikom. Nesramni verižniki in naša zanikrna vfada je kriva, da se vse, zlasti pa še tiskarske potrebščine neprestano draže. Hranimo in stiskamo na vseh koncih In krajih, a vse zaman, primorani smo zvišati, kakor so to storili že davno tudi vsi ostali listi, naročnino našega lista. Od prvega avgusta t. 1. bo stal »Ljudski glas« 18.— K letno 1.50 K na mesec 40 v številka. Upamo, da bodo naši naročniki in prijatelji upoštevali težke razmere, v katerih se danes nahaja ves tisk in da nam nc ostanejo le vsi zvesti, ampak da nam pridobe še novih naročnikov. Uredništvo sc vanja. Nekega dne sta prišla v celico dva orožnika, ko je ravno dojila, odnesla sta otroka, ne da bi povedala materi, kaj da se bo zgodilo z njenim otrokom. Tega ni prenesla mučenica — vsled žalosti je umrla. * * * In ruske ljudsko-šolske učiteljice: s sveto resnostjo se posvete svojemu poklicu. Učiteljica dobiva plačo, ki jo komaj obvaruje pred smrtjo vsled gladu. Njeno stanovanje, njena učna sredstva, možnost občevanja — vse je urejeno tako, da se mora odrekati in trpeti. Toda kljub temu, kakšno veselje do dela, kakšna_ vera v korist in -važnost njenega dela. Živi po • polnoma osemljena kje v kaki zasneženi vasi. Njena sobica je niti ne varuje pred vetrom. Oblast — ta je od vsega začetka njena sovražnica. Živi ob čaju in kruhu, greie se ob samovarju. Njctn plačilo —-nelfaj ducatov belolasih otroških, glavic, ki jih ima vsak dan pred seboj in ki io gledajo z zaupljivimi nedolžnimi očmi, in jo poslušajo z nedolžnimi ušesi, ter pijejo vsako njeno besedo. Kajti tem otrokom, ki nimajo drugega nego naravo, prinaša učiteljica nov svet, nove glasove, nove slike. Materam teirotrok je svetovalka in pomočnica v vseh stiskah. Vsako druge delo v mestu bi donašalo učiteljici več dohodkov kakor njen poklic, toda na zaslužek misli najmanj. Gre v vaško šolo, da koristi ljudstvu, da deluje v naprednem duhu. bo pa potrudilo, da se bo list še prav izdatno polepšal. Vsi na delo za »Ljudski glas«, to edino glasilo našega revnega, izkoriščanega kmetskega ljudstva. Stari naročniki naj naknadno pošljejo razliko po nakaznici. Upravništvo »Ljudskega glasu«. Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Dopisi. Z Vrhnike. nam pišejo: Naši liberalci so poslali v Belgrad med drugimi tudi bogataša in veleposestnika Lenarčiča z Vrhnike, menda, da bi zastopal — kmete. Že samo to nam je dovolj jasen dokaz, kaj imamo pričakovati od te čedne stranke. Upamo, da bodo naši socijalistični poslanci povedali na merodajnih mestih, kak gospod je naš Lenarčič in da tudi njegovega veleposestva ne bodo nrezrli pri agrarni reformi. Ima toliko njiv, da jih ne more obdelati in je velik del zarasel s travo, nam pa primanjkuje zemlje. Ta oholi bogataš menda misli, da mu jih bomo obdelovali mi za skledo kisle repe, sam bo pa pojedel ostalo. Radovedni smo le, kdo ga bo pri volitvah volil. Studeno pri Železnikih. Več žena pogrešanih in vjetih vojakov je že pred 3 meseci vložilo na proživljen sko komisijo v Ljubljani prošnje za podpore, a rešitve še vedno ni nobene. Prosimo našo Deželno vlado, da se nas vendarle spomni in nas tako reši stradanja in pomanjkanja. Na ljubljanskem barju. gori do Vrhnike je v zadnjem deževju voda napravila veliko škode. Zatvornic niso pravočasno odprli in vsled dolgotrajnih močnih nalivov je voda udarila nazaj v Ljubljaničino strugo, pritoke in večje kanale. V obližju teh je bilo vse uničeno: za košnjo zrela trava je blatna in smetna in porabna le še za steljo, v kopice dejano seno se je vnelo, v kolikor ga ni voda vzela, njivski pridelki so uničeni popolnoma. Upravičeno so barjanski poljedelci izmed katerih je večina bajtarjev, najemnikov in dninarjev, lahko hudujejo nad ljubljansko malomarnostjo. Toliko kmetskih korporacij in prijateljev ima Ljubljana, da rešujejo kmeta in zemljiška »vprašanja« in zanj »delujejo«, kadar bi bilo treba dvigniti zatvornico, se pa najbrž med sabo prerekajo, čigava dolžnost je to in koliko mu bodo plačali. Poleg velike škode imejmo barjani ta slučaj dalje časa v spominu, da bodemo imeli pripravljen odgovor, kadar bodo nas hoteli »zvezati«. Jugoslovanska kmetska zveza s centralo v Ljubljani bi tudi morala v takih slučajih kaj sprožiti, ne pa se potuhniti dotlej, da voda in naša nevolja upade. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Pišem vam nekaj vrstic iz našega lepega kraja, sicer bi niorda kdo mislil, da je pri nas vse v največjern redu. A nasprotno, kamorkoli se obrnemo, povsod slišimo udrihati in zabavljati na socialiste. Pravijo, da smo hujskači prve vrste, če se potegnemo za pravico, a to našim ljubim liberalcem in klerikalcem ne ugaja. Mi nočemo več tako plesati kakor nam oni godejo in to tem gospodom seveda ni všeč. Žalibog se najde tudi med ubogim ljudstvom takih mož, ki si štejejo v veliko čast, če jim kak g. liberalec stisne roko in izpregovori z njimi par hinavskih besed. Og'dmo si tudi malo naše trgovce. Odirali in stiskali so nas vso vojsko. '•Vata so nam zaklepali, da nismo mogli v prodaUlno, dobili smo le ono, kar je preostalo >boljšim« ljudem. K vratom so prsta vili še orožnika, da je odganjal ljudi. Poglejmo jih pa danes. Vrata so široko odprta in če gre človek mimo, ga vabi nekdanji mogotec v svojo prodajalno, da bi se tako preje znebil svoje grenke in pokvarjene moke. Poživljamo zato naše ljudstvo, da se združi, da bodemo imeli čim preje naše Konsumno društvo in da se tako rešimo naših oderuških trgovcev. Kmalu zopet kaj več. Vse dopisnike nujno prosimo, da pišejo svoje dopise čitljivo in s črnilom, ker nam mnogo važnih dopisov in prispevkov pri najboljši volji ni mogoče prebrati, zato morajo, žal izostati, ali se pa izpusti iz njih važne odstavke. Zlasti imena naj se pišejo zelo razločno. Uredništvo »Ljudskega Glasu«. Po svetu. Francoska vlada se s polno paro pripravlja na proslavo miru in nasilnega miru, ki ga je vsilila sestradani in potolčeni Nemčiji.-Da bo vse le komedija vladajoče gospode, se vidi iz tega, ker se delavstvo istočasno pripravlja na generalno stavko, ki bo vstavilo vse delo po vsej državi. Nasprotstva se vedno bolj poostrujejo in tudi sedaj vladajoča pariška gospoda bo dobila zasluženo plačilo, morda še bolje nego pričakuje. Sleparji, ki hočejo vleči že pol leta za nos ves svet, in ki si domišljujejo, da sklepajo mir so silno počasni gospodje. Doslej razun »miru« z Nemčijo niso skuhali še ničesar. Že nekaj tednov pripravljajo sedaj mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, a kakor je videti, bi trajalo še precej dolgo, predno bo gotova, zdi se nam, da ti ljudje naravnost izzivajo ves svet, saj če bo šlo tako dalje, bodo sklepali mir še deset let. Upamo pa, da jih bo vrag poslal preje tja, kamor spadajo, namreč pod vislice. Nemški • parlament je pritrdil mirovni pogodbi v Parizu, ker mu za enkrat pač ni preosta-jalo drugega. Pariški mogotci se bodo Še prokleto kesali tega »miru«, ki hoče zasužnjiti in uničiti narod 80 milijonov. En-tenta je sedaj tudi odpravila blokado proti Nemčiji in začela tudi trgovati z njo. Kdaj bomo Jugoslovani vsaj tako daleč9 Ogrski boljševik! ne pustijo mirno spati ententnim kapitalistom. Venomer premišljujejo in kujejo načrte, kako bi jim zavili vrat, a zediniti se ne morejo. Najbolj všeč bi jim seveda bilo, da bi šli izkrvaveli Jugoslovani zanje po kostanj v ogenj. Tudi naši liberalci in klerikalci bi bili najbrže za to. Voda teče v grlo laškim mogotcem. Ljudstvo strada, da je groza. Dan za dnem beremo poročila iz vseh italijanskih mest o uporih, pobojih, demonstracijah itd. Vlada hoče pa nasititi lačne ljudske želodce z obljubami o Reki, Dalmaciji itd. Nekaj časa je to vleklo. sedaj pa ne drži več in ljudstvo vedno glasneje zahteva pravic in kruha. Jasno se vidi, da je tam vse zrelo za — revolucijo. S Iz naše države. S Finančni minister M. Nlnčič je hudo prebrisan možakar, kakor sploh večina naših ministrov. Ustanoviti hoče sedaj v Belgradu banko, ki bi imela pravico izdajati bankovce, kakor v pokojni Avstriji avstro-ogrska banka. To je prav, ni pa prav, da bi ta banka* zamenjala tudi naš sedanji denar z novim denarjem in sicer po ceni, kakor bi se to zljubilo g. ministru in gospodom, ki bi sedeli v vodstvu te banke. Že sedanji kurz, po katerem sc zamenjujejo 3 K za 1 dinar je odiranje in izžemanje Slovencev in Hrvatov, ne pa osvobojenje. Kaj delajo gospodje poslanci v Belgradu, da se niti ne zmenijo ne za to. V Trstu se je sešel po petih letih zopet občinski svet. Slovenci in socialisti so odklonili sodelovanje, ker bi morali služiti itak le za komedijante laškim nacionalistom. Na Reki so se začeli poboji in pretepi med laško mularijo, katerim pomagajo tudi laški vojaki in francoskim vojaštvom. Mnogo je ranjenih in mrtvih. En-tenta je poslala sedaj tja komisijo, ki naj »preiskuje« vso zadevo. Francozi sami so pa ojačili svojo posadko. Slavnega klerikalca in župana Tršarja iz Vrhnike so zaprli vsled goljufij in tatvin. Pokradel je baje več milijonov državnega denarja. Naša slavna vlada torej zato ne razpiše občinskih volitev, da se morejo župani še pošteno nabasati svoje žepe. predno jih volivci poženejo. Poštni promet na Koroškem je razun v par krajih zopet odprt. Goljufije s konji v Mariboru se vedno j bolj množijo in brezskrbno nadaljujejo, j Razni krščeni in nekrščeni Judje verižijo | s konji in jih na nedovoljeni način izvažajo v Nemško Avstrijo. Res, sijajno se godi v osvobojeni Jugoslaviji vsem ve-rižnikom, sleparjem in navijalcem cen. j Zakaj sploh plačujemo vladne gospode, j če niso zn\ožni napraviti reda? Neprestano deževje močno ovira že dalje časa poljska dela. Ponekod, zlasti j 'na Štajerskem, je imelo za posledico tudi ! velike povodnji, ki so uničile mnogo polj- | skih pridelkov in odnesle več mostov. V j ljubljanski okolici je pa poleg tega pobila ; še toča. Grozen požar je uničil dne 8. t. m. ; skoro vso vas Zagradec na Dolenjskem. Škoda znaša več milijonov. Zgorelo je 85 stavb. Zanikrni poslanci. Parlament v Belgradu ima dela čez glavo, saj je v .b>' slaviji še vedno vse narobe, gospodom poslancem se pa niti ne ljubi ne, da bi se udeleževali sej. vsled česar je parlament pogosto nesklepčen. To je škandal. Po 150 K na dan vlečejo ti gospodje, a ne ljubi se jim priti niti v parlament. Upamo, da bo naše ljudstvo pri volitvah pošteno pomedlo s to gospodo, za enkrat pa zahtevamo, da se takim lenuhom takoj zva-me mandat. Cerkvenopolitična pogodba (konkordat) se bo v kratkem sklenila med Jugoslavijo in papežem. Našo državo priznali tudi Romunija ju Portugalska. Italija še vedno čaka. dasi "na samo škodo od tega. Za žebljarje v Kropi in Kamni Gorici "'i 7ja ^tarte v Stražišču bo uvedla naša vlada v najkrajšem času ubožno akcijo: Gospodarske vesti« Se-Jla- padla. Kakor poročajo zagrebški listi, je zdanje dni padla cena pšenici od 260 in 280 K na 200 do 220 K. Centrala za preskrbovanje premoga se bo ustanovila v Belgradu in bo imela namen vse pokrajine naše države preskrbovati s premogom. Gospodinjski tečji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava prirediti yeč gospodinjskih tečajev po deželi, ki imajo pričeti jeseni in trajati po deset tednov. Za take tečaje lahko prosijo žu-zuPni uradi, kmetijske podruž- irimen ,fru.štva a,i r>a Posebni v ta tečni sp ,s^avljen.1 odbori. V gospodinjski S trn? k p »Prejelo 12 do 16 udeleženk, ^troske za prehrano (kosilo) morajo no- siti učenke, stroške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za dve učiteljici, kakor tudi potrebno kurivo pa mora preskrbeti dotično županstvo, društvo, oziroma odbor. Imenovani interesenti, ki želijo, da se priredi v njih kraju letošnjo jesen gospodinjski tečaj naj se čimpreje obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe vsa nadaljna pojasnila. Lesne cene. Cene za stoječ smrekov les so se na Gorenjskem dvignile na 100 do 120 K, na kar opozarjamo naše kmetske gozdne posestnike. Agrarna reforma in samostani Karlovški metropolit je naprosil ministra dr. Poljaka, naj bodo samostanska posestva izvzeta pri grarni reformi. Ta bi bila lepa. Uvoz italijanskega blaga dovoljen. Naša osrednja vlada je dovolila uvoz vsakovrstnega blaga iz Italije po najnižjih tarifah. Zlato iz Amerike. Ameriška vlada je dovolila izvoz zlata v vse države, le v ; Rusijo in sovražne države ne. Naš vsakdanji kruh. Zelo drag bo, i dasi se trdi, da je Jugoslavija žitnica srednje Evrope. Iz odgovora ministra za prehrano dr. Korošca na razne interpelacije v zadevi prehrane povzemamo, da bodo cene pšeničnih mlevskih izdelkov iz mlinov sledeče: moka za pecivo K 5.50, moka za kuho K 4.—, moka za kruh K 2.—, pšenični otrobi 60 vin. Te cene so bile sklenjene v dogovoru s Savezom jugoslovanskih mlinarjev in sicer na podlagi sledeče kalkulacije: Cena pšenici se je vzela povprečno K 2.25 za kg; mletje 31 vin. za kg; skupaj K 2.56 za kg ali K 256 za 100 kg! Iz tega se bo izdelalo: 18 kg moke za pecivo žt 5 K 50 v. = 99 K; 20 kg moke za kuho a 4 K = 80 K; 37 kg moke za kruh a 2 K = 74 K; 25 kg otrobov a 60 vin. = .14 K; 2 kg za razpršitev; skupaj: 267 K. — Pšenica z mletvijo stane 256 K za 100 kg; izdatki bodo vrgli 267 K za 100 kg. Preostanek 11 K pri 100 kg pšenice oziroma moke ali 1100 K pri 1 vagonu = 10.000 kg. Gospod minister Korošec je prosil, da naj se mu dokaže, da navedeni računi niso pravilni. „Ce so računi pravilni, je tudi vse drugo postopanje pri določitvi cen pravilno. Če se pa dokaže, da smo bili prevarjeni, bomo drage volje izpremenili dogovor z mli-narji.“ Da bi se to poslednje v korist konzumentom zgodilo, zato navajamo sledeče pomisleke proti tem računom: 1. Cena pšenici po 2 K 25 v. se nam zdi odločno previsoka navzlic vsem uradnim poročilom. Znano nam je, da so prišle v zadnjem času na Kranjsko večje množine pšenice, ki stane v Ljubljano postavljena 2 K, dasi znašajo samo vozni stroški pri vagonu okrog 2000 K. Savez jugoslovanskih mlinov bo kupoval žito skupno za vse mline, „da bo kontrola lahko mogo-ča“. S tem dobi Savez (ta kartel) monopolno pravico ter bo sigurno pri nakupni ceni tako pritiskal, da jo bo dobil čim ceneje gotovo pod 2 K. Toda vzemimo, da stane oziroma bo stala pšenica v mline postavljena res 2 K 25 vin. povprečno. 2. Mletje. Gospod minister se je dal pregovoriti, da ni mogoče ceneje mleti me-terski stot pšenice kot po 31 K, dasi se je lansko leto mlelo po 18 K. Mi pa vemo in imamo dokaze v rokah, da meljejo slovenski paromlini po 11—12 K in si zaračunajo za vse drugo (dovoz, odvoz, obrabnina vreč) toliko, da znašajo vsi stroški 15 K za meterski stot. Zakaj se je torej dovolilo Savezu jugoslovanskih milno v celih 16, reci šestnajst kron več? | Vzemi torej sedaj našo kalkulacijo: Cena pšenici 225 K za 100 kg, mlevnina in drugo 15 K za 100 kg; skupaj: 240 K za 100 kg, torej za 16 K manj kot je obljubila vlada. Ker s sigurnostjo lahko računamo, da Savez ne bo plačeval pšenice po 225 kron, temveč ceneje, bo imel že pri nakupu dobiček. Tega mu lahko pustimo. Nikakor mu pa ne moremo pustiti teh 16 K, ker imajo mlini že v mlevnini po 15 K svoj dobiček. Tudi mu ne moremo pustiti nadaljnih 11 K pri mlevskih izdelkih, iz tega sledi, da se je Savezu pri-poznalo preveč 27 K pri 100 kg pšenice oziroma moke, kar znese pri enemu vagonu = 10.000 kg celih 2700 K. Ako razdelimo ta znesek na mlinske izdelke, vidimo, da bi se dalo še prav lepo izhajati pri sledečih cenah: 18 kg moke za pecivo po 4 K 50 vin. = 82 K ali 20 kg moke za pecivo po 4 K 50 vin. = 90 K; 20 kg moke za kuho po 3 K 50 vin. = 70 K, kar bi bilo 20 kg moke za kuho po 3 K 40 vin. = 68 K; 37 kg moke za kruh po 2 K = 74 K, bolje 40 kg moke za kruh po 1 K 80 vin. = 72 K; 25 kg otrobov po 60 vin. = 14 K, 13 kg otrobov po 55 vin. = 10 K. Torej tu in tam skupaj: 240 K. Če izhajajo moderni slovenski paromlini z 15 Kron mlevnine in drugih stroškov, izhajajo tudi hrvaški, saj so vsi skupaj združeni v Savezu. Čemu jim dajati torej posebne dobičke pri mlevnini celih 16 K pri 100 kg, pri izdelkih pa še 11 kron za 100 kg, 2700 K pri vagonu pšenice je torej proč vrženih. Plača naj jih konzument. To pa gre v milijone, katere bodo poba-sali bogati člani Saveza! Gospod minis-terl Tukaj ste „notri padli". Popravite, če še morete, drugače vas bodo te številke strašile, kot so nas vaše. Svetovni pridelek sladkorja. »Jugoslavenski Ekonomista« poroča: Leta 1917 do 1918 je znašal svetovni pridelek sladkorja 16,814.973 ton, a leta 1918,—19. je znašal 14,740.635 ton, kar pomenja deficit 1,074.158 ton in kar je razvidno vsled vojnih dogodkov. Medtem je bil pridelek leta 1913.—14. znatno večji, namreč 18,667.399 ton. Sama Amerika je pridelala od sladkornega trsta 4,985.601 tono sladkorja, a od tega števila odpade na Kubo 2,597.732 ton. Nemčija je pa pridelala 1918.—19. leta 1,400.000 ton napram 2.720.000 ton v letu 1913.—14. Avstrija 700.000 ton napram 1,703 tisoč ton v letu 1913. do 1914.; Francija je pridelala 150 tisoč ton napram 717.400 ton. Belgija ie dosegla svojo največjo produkcijo leta 1913.—14. v 229.049 tonah, leta 1918, do P3. je le polovico tega; Holandska 200.000 ton napram 230 tisoč ton 1913. do 1914. leta. Rusija je pridelala 1918. do 1919. leta 700.000 ton napram 2,058.535 ton 1911.—12. leta. Iz te Statistike je razvidno, za koliko je padla produkcija v svetovni vojni; a najbolj je padla produkcija v Franciji. ssss Prosveta, e?™ Baklja. Pod tem naslovom je začela izhajati pred kratkim v Ljubljani social-no-pohticna revija, ki jo urejuje Nino Furlan. Posamezna številka stane 1.50 K. Naročuje se v Ljubljani, Volfova ul. 12, v upravmštvu. ekss Za ženske. 5SS& Bruhanje iz želodca. Zmešaj dve žlici Unionovega soka in tri žlice pelinovega čaja ter uživaj vsake četrt ure žličko; na želodec naveži v gorko žganje namočeno krpo. — Ako bruha želodec, ker je ranjen od jedkih jedi ail drugih snovi, namoči kutnega semena na vodi in jemlji večkrat žlico tega sluza, na želodec naveži obkladek lanene moke, kuhane na mleku. — Mnogo je ljudi, ki letajo z ranjenim želodcem od zdravnika do zdravnika, ne sledijo pa zdravnikovim predpisom, ampak menijo, da jih bo zdravnik ozdravil, tudi če sami nič ne pripomorejo k temu. Kdor ima rano na prstu, varuje prst; kdor ima rano v želodcu, pa hoče jesti vse vprek, kakor zdravi ljudje! Potem ni čuda, da ne pomaga ne zdravnik ne zdravilo. Večkrat je krivo rane v žfelodcu to, da mečemo jed vrelo vase. Nekdaj, ko so uživali ohlajene jedi, niso poznali toliko želodčnih in zobnih bolezni. Kdor čuti, da se je spekel v želodec, grlo ali sapnik, naj vzame takoj in potem še večkrat žličko olja ali mrzle- smetane ali medu. Pojdi k zdravniku in varuj se tudi sam, zdravnik ni kriv neumnosti, katero počenjajo na želodcu bolni ljudje. Kajenje lapuha je bilo včasih v navadi za oslovski kašelj, za krčni kašelj in naduho. Kdor ni mogel kaditi, se je podkadil. ! Posušeno listje lapuhovo se vrže na žer- j javico, život in glava se zakrije ta z rjuho in glava se drži nad dimom; potem se glava zavije, da se spoti. Najbolje se co naredi v postelji. mu rnšum. Za vsako vrsto je plačati 1 K naprej. Pri več kot petkratnem oglaševanju velja vrsta le 80 vinarjev. Pri bolečinah v obrazu vsled prchlajenja, ranitve itd. naj se vzame Fcllerjev bolečine tolažeči „Elsa-Flujd“. 6 dvojnih ali 2 specialni.steklenici pošlje za 24 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 358 (Hrvaško) - V daleč preko 100.000 zahvalnih pismih se priporoča istotako Fellerjeve odvajalne „Elsa-krog-Iice“, Ovoj in poštni a se zaračunajo posebej, ali naj-I ceneje; čim več se naenkrat naroči, tem več se prištedi. ur ■■»■■v■■*■«£ aua ■ia»Hiiiii»M»Maunais»KaRBBaa»»ttAaa»MM!iBaaBuu«aiB«niBti«MWMa nnataiaM Kom Ho ?i liijn in ii ? [juliji vpisana zadruga z omejeno zavezo. rezervni sklad dispozicijski sklad bolniški sklad . . pogrebni sklad Društvo je ustanovljeno leta 1908 ter ima sedaj 3330 članov. Iz računskega zaključka za leto 1917/1918 je razvidno, da znaša: ‘ ‘ K 30.893-— ...................„ 20.000’— .................' . „ 21.000 — . .................„ 10.000’— deležni sklad........................' • • * 100.901’14 Zaostali po umrlih Članih dobe posmrtno podporo. Člani, ki so bolni dobe bolniško podporo. * Društvene prodajalne so v Ljubljani in okolici, na Jesenicah, Savi, Koroški Beli in Tržiču. Kot član pristopi lahko vsakdo. Pristopnina znaša K 1, delež K 50. Pisarna in centrala; Ljubljana-Sprdnja Šiška, Kolodvorska uSica štev. 56. 3 : s : « : m v !j V. sl n n BJ : « ] 5 ■ s s A d r a a u buh Bonn a v •.!:»*»( n»»b*i as n ea« »iim 1 Miši-podgan@ stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5’—, za podgane in miši K 5’—; osobito ostra pasta za podgane K 6’—; za ščurke K C’—; posebno močna tinktura za stenice K 6—; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K U’—; praščk proti mrčesom 5 K; proti ušem pri ljudeh 3 K; maziio za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju-in zelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K3’ -. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jflnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3. TiscS« nalShujše boni w bokob v stepnih in križu, trganje v udih, bolečine v ledjih in zbadanje v prsih odpravlja Fcllerjev že zdavnaj preizkušeni ELSA-FLUID. 6 dvojnih ali 2 specialni steki. 24 K. Ob goreeici ali želocjenih krčih, napenjanju, pri herneroidih itd. jemljimo Fellerjeve odvajajoče rabarbarne -Elsa k pc s Like 6 škatlic K 12. — Edino prave pri lekarnarju Eugcnu V. Feller, Stuhica, Elza trg 252 (Hrvaško Zagorje). Zavoj in poštnina se priračuna posebej ah najceneje; čim več se torej naroči obenem, tem več se prihrani. IV lini vs G. KELLER: D@!M COSIHEIIo (Dalje.) / Feniza pa je z zadirčnimi, zlobnimi besedami rekla: „Ta miza je. kolikor veni jaz, moja miza in pri njej lahko sedi, komur dovolim jaz. Namestu da bi se prepirali, sedite rajši na prostor, ki je še prazen, in pokrepčajte se, če ste lačni! Toda obnašajte se tako, kakor se spodobi vsakemu, ki izteza noge pod mojo mizo! “ Navzoči so na te besede najprej odgovorili s splošnim smehom. Celo ostronosi paž se je presunljivo zasmejal, kakor je navada nedoraslih dečkov, ki se vmešavajo v pomenke odraslih ljudi in jih prekričijo. Takoj na to pa je nastal še večji trušč. Don Salvador se je s spremenjenim obrazom približal mizi, jo zgrabil in jo z besedami: „Tako? Jaz iztezam noge pod mizo?“—prevrnil z vsem, kar je bilo na nji, s skledami, vrči, steklenkami in svečniki, in to tako močno, da so se ob enem vsi, ki so sedeli ob mizi, s svojimi stoli prevrnili po tleh, razen edine gospe. Ko je opazila, da je spremenil barvo lica in stopil bliže, se je ustrašila, skočila neverjetno hitro po koncu in zbežala v kot, iz katerega je boječe in radovedna gledala kaj bo. Prvi, ki 62 je pobral s tal, je bil tuji dolgin in ko je stal po, koncu in planil z golim mečem nanj, je Don Correa videl, da ima upravka z nenavadno velikim in močnim človekom. Izgubil pa ni niti trenutka; dasi je bil bolj tenak in slok ko oni, je pograbil najbližji stol iz težke hrastovine in zamahnil ž njim proti tujcu tako, da mu ni samo izbil orožja iz rok, ampak mu tudi desno ramo tako temeljito zmečkal, da je bil takoj kakor od kapi zadet in vsled velike bolečine na pol brezzavesten in popolnoma brez moči. Ker je bil podla duša, jo je takoj ubral iz sobe in njemu je sledila ostala družba, ki se je počasi pobrala izpod mize. Kakor kake sence so švignili skozi vrata; za gospodovim hrbtom je komornica dala gospe neko znamenje, na kar je ona komaj vidno priki\iala. Samo paž je bil še v sobi in se je skrival za gospo. Correa je stopil bliže, ga zgrabil za lase in ga vrgel kakor kakšnega zajca za ostalimi skozi vrata, ki jih je na to zaklenil. Nato se je oprt na goli meč, postavil pred gospo, ki je s tresočimi koleni in iztegnjenimi rokami stala pred njim, jo je nekaj časa resno opazoval in rekel: „Kakšna ženska si?“ „Kakšen mož si li?tt mu je odvrnila z nesigurnim glasom in tresoča se s celim telesom. „Jaz? Salvador Correa, admiral in guverner Ria de Janeira sem jaz. Ali me boš sedaj ubogala ?“ Po teh besedah, ki so bile zanjo očividno velikanska laž, si je ženska takoj opomogla. Ker je verjela samo vase, v svoje bogastvo in v cerkev, sicer pa v nič drugega na svetu, si nikakor ni mogla misliti, da bi bil njen mož, s katerim je ves čas ravnala kakor s kako i-gračo, res kaj poštenega. Zasmejala se je odurno in rekla: „Sedaj vidim, kakšen vetrnjak si ti! Takale reva, ki sem jo pobrala na obali, kamor jo je vrglo morje, pa hoče biti slavni, bogati Don Correa!“ „Ker me primerjaš samo meni samemu in ta primera odtehta tvoj zlobni namen, se ne bom oziral na to!“ Pri teh besedah, ki jih je izgovoril z zelo posiljenim mirom, ker je čas neprestano potekal in on v svoji popolni zablodi ni videl ničesar drugega ko samo sramoto in nevarnost za svoje ime, če bi se kakor kak nespametnik vrnil na ladjo, ne da bi kaj opravil, — pri teh besedah je zgrabil žensko za roko in jo peljal k oknu, ki je bilo obrnjeno na temno morje. „Tam so zasidrane moje ladje" — je rekel; — „črez pol ure bova oba tam, kjer naju pričakujejo gospe in gospodje, ki te bodo pozdravili kot mojo ženo! Jutri zjutraj se vrneva zopet sem, da pospraviva in urediva začasno u-pravo gradu, ker boš šla z menoj v Brazilijo. (Dalje prih.) : registm zailmga i oiiiejeno zavezo: sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistili 3UI„. IjiiaiR Fiiiaiia ul. 6. reoistrcvaiuk zadruga z oiiiejeno zovezo. Movine za Me, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za sbode in :: veselice. :: Letne mkljnite. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, broSur itd.