r
OITATEUII Prosimo, poglejte na it« vi Ur« poleg naslova sa dan. ko Vala naročnina poteče. V teh čarih splošnega povišanja cen, potrebu je list Vale sodelovanje. Skušajte Imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List sWenskih delavcev T Ameriki.
Reentered aa Second Clan Matter September SStb 1JM0 at the Post Office at New Yorfc, N. under Act of CoDfrew of March Sid. 1871.
wimfr
No. 205. — Štev. 205.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 22,1943. — PETEK, 22. OKTOBRA, 1943	VOLUME LI. - LETNIK LL
NEMCI PRIZNAVAJO NEVUOST
London, 22. okt. — Berlinski radijski poročevalec je sinoči primal, da je južna nemška armada na ruski fronti v zelo resnem položaju, ker ji pretijo od dveh strani z ob-kolitvijo sovjetske čete.
Iz Moskve pa so zadnje vesti naznanile, da so Rusi zasedli osrčje mesta Melitopol, za katerega so se vršili Jjuti boji. Sovjetske čete sveda še nadaljujejo s čiščenjem mesta in zavzamajo ulico za ulico.
Rusi pravijo, da so sedaj
njih čete oddaljene samo še kakih 23 milj od Krivega roga, kjer je veliko industrijalno središče. Tekom včerajšnjih bo-jev v tem sektorju je bdo ubi-tiili 1500 naeijev. Kuske vete pa so tekom dneva zasedle i>0 naseliji ob šest milj dolgi črti.
Moskovsko poročilo govori o strahovitih nemških izgubah v moštvu in materijalu. Nemci so se divje branili v Melitopo-lu in so metali v boj utrujene vojake, bi so prikorakali s Kri-
ma. Posledica tega je bila, da so biJe ulice navihano polne nemških trupel. Nemci pa so zgubili tudi mnogo materijala in munieije ter raznih vojaških vozil.
Ruski napadi na Nemce so tako udarni in presenetljivi, da je na enem mestu pognal v beg en sam tančni oddelek cel regiment Nemcev.
Na fronti pri Dnjepru so se Rusi že tako doibro ustalili in utrdili svoje pozicije, da že gradijo letališča. —Rusi, pravi
Fronta v Italiji
ZAVEZNIKI POVEČALI ZRAČNE NAPADE
Alžir, 21. okt. — Medtem, ko se je bojno napredovanje in bojevanje na kopnem nekoliko zmanjšalo tekom včerajšnjega dne, ko sta bila zavzeta samo dva kraja, so pa zavezniki pričeli izvajati obsežno zračno napadanje na nemške instalacije v Italiji.
Nemška armada je z vso silo včeraj skušala zadrževati peto zavezniško armado in istočasno io hi Nemci z naglico utrjevali pozicije ter Ikopali zakope <fl> novi Mondragone - Venafro črti.
Nemška Luftwaffe je bila prav malo aktivjia, ko so ameriški Libe rotorji in leteče trd-
Artiljerijski ogenj je bil vzlLc zmanjšanemu splošnemu bojevanju včeraj precej močan ob vsej črti. Zavezniške patrulje so preiskovale teren ob fronti in naletele tu iu tam na nemške posamezne skupine, s katerimi so se spoprijele. Izgleda, da imajo zadnje nemške straže nalogo, da se drže ^vo-
njave vsipale boirfoe na letali- J1'1 P<*icij 7f vsako ceno in so
V v ■	I	1 I I 4 11/1 , trnnlr lit.n m**. nxnwN A.. - m. A
Šea in proge ter mostove v bli /ini Riima, Florence in Genove. Nemški letalci so nudili bore malo od|K>ra celo pri Voltu r-nu, kjer so zavezniški letalci obstreljevali in borribardirali na-cijske čete in vojaške zaloge.
tudi vsak hip pripravljene na
boj.
Armada gen. Miontgonierv-ja je bila včeraj izpostavljena hudemu topovskemu ognju, toda S. armada se je vkljub temu pomaknila naprej.
Konferenca v Moskvi
Na včerajšnji konferenci sta se %brdellu Hullu, Anthony Edenu in Vjačeslavu M. Molotovu pridružila tudi ameriški general John D. Deane, bivši tajnik skupnih šefov generalnih štabov v Washingtonu in angleški general sir Hastings Ismay, šef generalnega štaba Winstona Churchilla kot obrambnega ministra.
V »led navzočnosti teh armad Jiih častnikov je mogoče sklepati, da so na konferenc razpravljali v zelo važnih vojaških zadevah.
Trije vnanji ministri so imeli dan poprej 4 ure trajajočo flionlfereiuco. na kateni so se sporazumeli glede sporeda konference. Po prvi konferenci je Molotov priredil svečan Imnket, na katerem »o v vznesenih besedah napivali državnikom in vnua&kim častnikom vseh treh držav. Ime Moloto-vega vojaškega svetovalca ni bilo navedeno.
I>a ho vojaški častniki vključeni piii konferenci, je v pupol nem soglasju s sovjetskim na-ziranjem. da 1» roaaroče vsa druga potrebna vprašanj« lažje rešitit ko pridejo do kakega resnega ritle-pa, da je vojna Čimprej kom&inn in zmaga čimprej dobljena. Pred nekaj dnevi je vprašanje glede odločnega skrajšanje vojne in glede dosege zmage r najkrajšem času nepretrgljivo zvezano f pričetkoco druge fronte v za-padni Ev ropi."
poročilo iz Moskve zdaj prodirajo čez reko v mnogih sektorjih.
Stockholm, 21. okt. — Nemški vojaški izvedenci so mnenja, da nameravajo Rusi kmalu udariti z veliko ofenzivno silo pri Leningradu. Nemci rabijo pri bojih na leningradski fronti topove, ki so jih privlekli tja iz Seva-stopola zadnjo zimo, ko so skušali zaman zaustaviti rusko ofenzivo.
Da se zavarujejo proti možnosti ruske ofenzive pri Leningradu, bi te 'Nemci graditi močne utrdbe južno od Narve v Estoniji — prebivalstvu pa so že izdali svarilo, da mogoče nastane nujnost narodne obram-ibe in v, tem slučaju seveda 'Nemci pričakujejo 41 baltiških prebivalcev, da jim pomagajo pri obrambi njfih deželic.
SEZNAM VOJNIH ZLOČINOV
Angleški vnanji urad je včeraj po svoji seji naznanil, da bo v nekaj tednih postavljena komisija združenih narodov za preiskavo vojnih zločincev.
Vlada je naznanila, da bo v najkrajšem času v Londonu pričel poslovati urad za preiskavo vojnih zločincev.
V tej komisiji bodo zastopane: Avstralija, Belgija, Kanada, Kitajska, Celios Lovaška, Jugoslavija, 'Grška, Indija, LukseinJburška Holandska, Nova Zealandija, Norveška, Poljska, Južna Afrika, Anglija, ISe verna Irska, (Združene držaje in francoski odbor za narodno osvobojenje.
Zbornica zavrgla predlogo za zvezni šolski sklad
Washington 20. okt. — Senatna zbornica je danes s 53 glasovi proti 26 zovrgla pred-
Partizani zaustavili Nemce Izčrpki mnenj moskovskih
listov ob priliki konference
Moskva, 19. okt. — Znani pisatelj in poročevalec Maurice
London, 21. okt. — Jugoslovanski partizani so zdrobili močne nemške napade ob Jadranskem obrežju, ter so pričeli z ofenzivo na široki črti v Centralni Bosni. Tako se glasi poročilo partizanov.
Težki boji so v teku blizu prestolice Črne gore, Ceti-nja, ki leži kakih 25 milj severno od albanske meje. — Partizani so tudi odbili hude nacijske napade.
Dalje proti severu so gerilske čete bile Nemce na 85 milj široki frontni črti in sicer ob centralni ter južni dalmatinski obali od Trogirja do Stona. Ena nemška kolona, ki jte prodirala proti jugu od Sinja, je bila poražena in raztrgana.
SF0RZA SE JE SESTAL S KRALJEM IN Z MARŠALOM BADOG-LIJEM
Južna Italija, 20. okt.—Grof Carlo Sforza, IbivŠi italijanski vnanji minister, je po daljšem prostovoljnem ubežništvu na tujem, spet prispel v Italijo, kjer se je danes ,sestal s kraljem ter z maršalom Bndogli-jem.
Politični opazovalci italijanske situacije so mnenja, da bo prišlo med temi tremi do spora ozir. nasprotij, ki bodo sli-čna onim med gen. De Ga u lom in Giruardom.
Poročevalec National Broad casting Co. je dejal, da bo Sfor za takoj prevzel vodstvo tako-zvane akcijske stranke, ki sestoja iz bivših socijalistov in drugih progresivcev, kateri so za progresivno socialistično re-
RIM BO NAPADEN Z MORJA IN IZ ZRAKA
Uradna nemška časnikarska agent ura DNB naznanja, da je za zavezniško črto v Italiji mogoče videti znake, ki kažejo priprave za napad z morja in iz zraka na Rim. Ob istem ča-
Hindus, ki je sedaj v Moskvi, kot reporter, piše v new-yorški''Tribuni'\ sledeče: ------------- ~
44Tukajšnji (moskovski) listi verujejo danes stvari, ki bi bile velike informativne važnosti za ameriške in britske diplomate, ki so se zbrali tukaj na trozvezni konferenci, ker bi jim nudile spremenjeno socialno sliko Rusije *er njene nujne vojaške potrebe in uspehe, ki so
ni.' tana, ki so vsi muslimanske vere.
"List« seveda prinašajo tudi poročila o tekoči konferenci Vseslovanskega sveta v Moskvi. Ta vseslovanski zbor ali konferenca podčrtuje en isku-pen cilj vseli slovankih ljudstev. neglede na politične in
publiko v Italiji, ko bo enkrat italijanska zemlja zopet pro-' sta in bodo Nemcu vrženi iz Ita-! lije s svojim naoijskim vplivom vred.
Razgovori med Sforzo, kraljem in Badoglijem gotovo vključujejo vse italijanske politične in narodne ter tudi vojaške proibleme. Sforza je sicer dejal, da ne bo vstopil v v __ J J . , „ Badoglijevo vlado in Badoglio. ^asn-7est 0 ^ konferenc, pa je pred enim tednom sam de-'30 VazRa za Ruse' ka]U ^
jih dozdaj izvojevale ruske ar-j versk® n,zlik° ~ (la S(J en" Inaje	^ j krat za vse'ej zaključi nemške
^tV v ,	.	stoletne nakane usužnjenja in
"En list, n. pr. prinaša pr-i.	, , ,
1	1 iztrebljenja slovanskih
stev.
ljud-
vie objavljen opis o Poljski diviziji. katera je že na fronti, najbrž na tistem predelu fron te. ki je bližje poljski meii Ta divizijo se bori ob strani rde-ee armade.
"Noki dnrsr članek omijisnje konferenco nmslima.ns.Vili duhovnov v je mesto
nu. To, pravi e'anek. je nrva "Predvsem pa vzbujajo po-konferenca te vrste v dolgem zornost očesa veliki naslovi, ki
govore o prihodu odličnih tujih
"Današnje izdaje listov pa tudi prinašajo v svojih stolpcih novic vesti o italijanski kampanji — dejstvo, ki spodbija irnvoriec. ki so jih slruša 5'riti no Bl'žrp>m Vzhodu, da T?u*i
■■ ' ii i	i" c «* 11 • mi nu*	,	v t . . <n
m v, . rn v, . oma ovazuiejo bitko zaveznikov Tas^entn — Taskent ^ j^.jij-j
v ruskem Turkesta-,x <l ,|1'
jal po radiju, da je bil Sforza predolgo izven dežele, da bi mogel imeti kako mesto v narodnem ali političnem življenju Italije.
Sforza je bil prepeljan v Italijo iz Keverne Afrike z ain-riškim letalom.
ja aH raie Sovjetska Rusijti šteje 15.000.000 MusMrnanov. Ae važnejše je seveda pri tem to^ da ima Rusija sosede, kot so Iranci in prebivalci Afglia-
diplomatov, katerih slike so danes prinesli vsi listi v Moskvi. To jasno kaže ko'iko važnosti polaga sovjeteski tisk na tro-zvezno konferenčno meti zavezniškimi diplomati."
logo, ki je predvidevala 300! su prihaja iz Švice naznanilo, milijonov dolarjev, kot zvezno, da je papež Pij XII. ponov-podporo v izobraževalne s vrhe.! no pozval bojujoče se države, Namesto te predloge je bil da razglase -Rim za odprto me-odobren dodatek, ki določa, da'sto.
naj se krajevni, kot zvezni skladi za šole uporabljajo brez predsodkov z ozirom na pleme, prepričanje ali vero.
To je servjetsko stališče, ki ga stalno ponavljajo in ko so Združene države in Anglija pr stali na konferenco, sta izjavili, da 'bodo na konferenci vojaške zadeve igrale prvo vlogo in da ste pripravljeni razpravljati o vsakem vprašanju, ki ga nameravajo konferenci predložiti Rosi.
Ameriški in angleški delegati se zelo pohvalno izražajo o skrajni prijaznosti in pripravljenosti. ki jo kažejo Rusi pri tem, da bi konferenca čimprej dovršila svoje delo.
O |>otek,u konference ne bodo objavljena poročila, pač pa so se Hull, Eden in Molotov dogovori i, da bodo ob koncu konference objavili skupno izjavo.
Hull, o katerem so zdravniki dvomili, da (bi s svojimi 72 leti mogel prnesti napor dolge vožnje v Moskvo, se počuti zelo dobro in z ozirom na njegovo starost imajo konference podnevi, mesto dolgo v noč.
Kongresna debata o prepustitvi Kitajcev v deželo se bliža zaključku
Washington, 20. okt. — Zbornica je debatirala danes cele štiri ure o predlog, da se prekliče postavo, ki prepoveduje Kitajcem priselitev v Zdr. države. Predsednik "Roosevelt je sam priporočil, da se amendira ozir. prekliče omenjeni zakon, ker je to v interesu zavezniške zmage ter zavezniškega napora v tej vojni
Demokratski vodje so izrazili upanje, da Hx> zakon preklican.
Glasovanje o predlogu preklica se ima vršiti jutri in do-čim so nekateri predsednikovi podporniki prepričani, da bo zmagala enostavna razsodnost, se pa spet dragi boje. da bo baš ta zadeva dala priliko nasprotnikom priseljevanja iz katerekoli dežele, da prično delovati za 60-odstotno zmanjšanje celotne kvote priseljevanja.
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! .
I>N1B pravi, da so Amerikan-
ei in Angleži za svojo Črto zJbralii velikansko armado, ki je pripravljena, da bo prepelje-na po zraku, obenem pa zavezniki z največjo naglico popravljajo napoljsko pristanišče za velike mornariške operacije, ki imajo priti.
Medtem pa ameriška peta in angleška osma armada neprestano napadate močne sovražne gorske postojanke 90 in 100 milj južno in jugovzhodno od Rima.
PAPEŽ VPRAŠAL VOJUJOČE SE SILE, DA PRIZANESEJO RIMU
London, 20. okt. — Švicar------------------------------------------------
ski radio je posnel po rimskih. Vatikanu nemškega in britske-
poročilih vest, da je Vatikan pričel voditi nekakšna pogajanja z vojujočimi se silami zaveznikov in osišča, na katere apelira, da priznasejo Kimu ter ga priznajo, kot sveto mesto, katerega je treba obraniti pred vojno grozo in razdejanjem.
Radio je dejal, da se ta pogajanja vrše v Vatikanu ter so menda že skoro zaključena. Papež se o sedmo udejstvuje pri tej stvari in je sprejel v
sra poslanika ter ameriškega diplomatskega predstavni k a ali zastopnika tekom razprav o tej zadevi.
Nemški radio pa medtem, ko se še vrše omenjena pogajanja v Vatikanu med papežem in zavezniškimi ter osiškimi predstavniki, podaja vesti o nameravanem zavezniškem napadu na Kini. Nemci pravijo, da bo ta napad vprizorjen tako. da bo Rim udarjen od morja in iz zraka istočasno.
ČLANI IN ČLANICE PEVSKEGA IN DRAMATIČNEGA "DRUŠTVA "DOMOVINE", BROOKLYN, N. KI PROSLAVLJA SVOJO 35 OBLETNICO V NEDELJO V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
NA SLIKI so od leve na desno— prra vrwta: F. Holesek, I*. Koudian: ustanovni član. ki je Se vedno aktiven — P:>t«>r Votrrir pevec Anton Šnbelj, predsednik V. l'avliC, blagajuik M. Kouchan, I. Žakelj In tajnica K. Pavllčv — Druga vrsta: 1*. Shubri. E. Pavlič. M. Pavlič, L. Mutz, M. Omerzu. D. Gerjovich, J. P&telli, V. Capuder. — Tretja vrsta: T. Bertok. K»n<liaii. It tesek, J. Pisfakur. (Na sUki manjkata članici A. Kepic in K. Zaje,)
; |M'vov<*lja in oivrnf .1. J. Žsikdj. H ivn.ii, K<pi<\ JI. Kri/., J. llv-
FRIDAY, OCTOBER 22, 1943
w
GLAS NARODA
_(fid Or TUB PEOPLE*
of tk* corporation and addreaeeo of tbov* SI« WEST ltth STREET, MEW TOBK 11. 5. I.

51st Year
"Glae Naroda" la laaotd erery day except Saturdays, 8undaya and Holidays.
Subscription Yearly $7.	adt«rt1—eat ob Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: >7.— : ZA POL LETA »-50; gA ČETRT LETA
"Olaa Naroda" Uhaja reaki dan UraenUi aobot nedelj in pnumlkor. ti LAS NARODA* tU WEST 18tb STREET, NEW YORK 11, N. I : CHelaea S—1241
!BgWW —Jt.	■■
VOJNE IZGUBE
Ka so ameriške leteče tndmjave in drugi težki bombniki 14. oktobra napadli Schweinfurt v Nemčiji, je bilo izgubljenih 60 bombnikov in 593 letalcev. In vrliovni poveljnik ameriške zračne sile general Henry H. Arnold pravi, da te izgube nikakor niso prevelik in da so se izplavale.
General Aruold pravi, da je poglavitna naloga zračne >ile olajšati pot zavezniškim kopnim četam, kadar pride čas za veliki vpad, kajti le na ta način bo moglo uiti ohranjenih na stotisoče življenj.
"Navzlic našim izgubam," je rekel general Arnold ".sem pripravljen nadomestiti vsakega izgubljenega letalca in obenem ojačevati zračno silo.
Gen. Arnold ceni naše izgube na podlagi škode, katero so povzročili v napadu na Schweinfurt. Ta škoda je tako zelo velika, da so ameriške izgiibe v primeru ž njo zelo majhne. Pri tem je gen. Arnold omenil tudi velik napad na Regeiisburg 17. avgusta, kjer so velikanske tovarne za Messerscclmiidtove aeroplane. Izgubljenih je bilo 2J letečih trdnjav, toda tovarne so bile tako zelo poškodovane, da niso mogle najmanj tri mesece izdelati niti <'iiega aeroplana, vsled čsar je bila nemška zračna sila v tem času prikrajšana za kakih 500 aeroplanov.
K<>t izgleda, da se je gen. Arnold za trdno zavzel, da s svojimi aeroplani kar največ "nagaja" Nemcem z zapa-da. Olj istem času pa je tudi zavezniški glavni etan v Albini naznanil, da so dovršene priprave za bombardiranje nemških krajev z letališč v Italiji, od koder je v Nemčijo najmanj 500 milj bližje kot pa iz severne Afrike. Nemčija se !>o tedaj morala braniti na dveh straneh proti zelo močnim zračnim napadom.
Nemčija bo izprevidela, da se Amerika — kot je zagotovil gen. Arnold — ne vstraši še tako velikih izgub in da zaradi njih ne bomo odnehali.
Že več mesecev pa imajo zavezniki le redko kdaj kak •vlal) <ku, medtem ko Nemčija dan za dnem ne doživlja drugega kot same poraze.
Nemci se svoji pogubi ne morejo izogniti. Na svojo vojaško silo se ne morejo več naslanjati, ker je dosegla višek m je sedaj na potu navzdol. Edino držati se morejo ve trdno in zaveznikom prizadeti čim več škode v upanju da se bodo velikih izgub vistrašili in odjenjali in Nemci J<odo rešeni popolnega poraza.
Med Amerikanci pa ni ne na bojni, ne na domači fronti omahovalcev. Nacizem mora jhiti strt in strta nemška vojaška sila-—za vsako ceno!
Nemčija velikanskih zračnih izgub ne more prenesti ni zavezniki so v zraku že mnogo močnejši od Nemčije m njihova moc z vsakim dnem narašča. ._ Nemčija je obsojenana miičenjet
DR. ČOK JE PODAL MNENJE O SEDANJI ITALIJANSKI SITUACIJI
W "Christian Science Mo- koliko drugače mtor v Bostonu je prinesel pred par dnevi članek o grški •»poziciji z ozirom na p r oglase -1 tali je, kot sofcojevnice zavezniških narodov in v tem članku j" bilo omenjeno tudi to, da obstaja balkanska ozir. jugoslovanska skupina, 'ki gleda ne-
VBTANOTUEN L WW
36 LETNICA PEVSKEGA DRUŠTVA "DOMOVINE" V NEW TORKU
Kratok pregled delovanja newyoriki naselbini gojila in kulturnega in pevskega dru-| ohranjala "Domovina", so že štva "Domovina" nudi člove-i ponesli mladi talenti, vajeni ku »gol dejstva, ki se na pa-1 pri '\Domovini" med drugi pirju čitajo gladko, a za njimi ,svet te velike metropole in pa se skriva, kakor je pač do- vsak Slovene« ali Slovenka h
bro vedel pisec, ki je pregled napisal, miiogo truda in po-žrtvovanja, brez katerega bi 35 letnice nikdar ne bilo.
Obhajanje 35-letnice je za skupino, kot je pevsko kulturno društvo med nami v Ameriki i? resnično redka sla v nos t in redrk dogodek. Miorda ni pretirano, ako se reče, da je za naselbino Slovencev v vele-metropoli, kot je New York, naravnost čudno, da je v njeni sredi živelo nepretrgoma društvo, ki je prilivalo slovenski peemi in b'esedi in jo ohranilo med nami čvrsto in pomlajeno z mladimi, v Ameriki rojenimi močmi vse sem do svoje 35-letr.ice, katero bo obhajalo v nedeljo.
Ni lahko vzdržati kulturne narodne skupine v vel'emestu, kjer se morajo člani če?to voziti zelo daleč na vaje in seje. Tudi posečanje priredb je odvisno od dobre volje rojakov, ki prid'ejo enako iz raznih oddaljenih delov mesta, da pod-pro kulturno društvo in mu nomor^jo do nadaljnega obstoja-
".Domovina" je skozi dolgo dobo petintrideset let premostila vse ovire in težkoče, ter ostala trdno na svoji poti gojenja slovenske pemii in kulture v naši novi domovini.
Slovensko pesem, katero v
na** naselbine, ki je že kdaj poslušal ali poslušala ovacije, ki jih je žela melodija sloven ske prešini na odrih drugih narodnosti, kakor tudi od strani ameriško publike, naj se v nedeljo spomni toplote, ki jo je obeutii ali občutila pri *rcu ob takih lepih prilikah, ter naj se odpravi na koncert "Domovine."
Bodimo ponosni na naše kulturne ustanove in dajmo jim spodbudo za nadaljni obstoj, kajti, č'e hočemo mladini, ki se je oprijela dela pri društvih, kot je "Domovina" napraviti o bpriliki tako izredne slavno-sti veselja, ji ga bomo napravili g tem, da pridemo v velikem števila v Slovenski dom v Brooklvnu in se nairžijemo lepote naše pesmi.
'In nafsim starejšim kulturnim delacem pri tem pevskem zboru se bo zdelo, kakor da jim je poplačan ves« dolgoletni trud in požrtvovanje, ako bodo videli polno dvorano, ko se bo odvrnil zastor in nas bo pozdravila melodija slovenske pesmi iz grl naših starih korenin in iz grl naše mlade generacije.
Najlepše čestitke "Domovini" ob njeni 35-letnici in naj ostanfe še dolgo med nami da nam bo razveseljevala dušo z milino slovenske pesmi
da bi se nekoliko oddaljili od pozicije nacistov, je morda predvsem popuščanje napram nasprotnim elementom v doma
čem javnem mnenju. Nacisti so selo vznemirjeni radi negativnih tendenc, ki groze uničiti njihov novi red, ter so se ponižažli, do nekaterih prijaznih gest napram manjšim narodom, in v nekaterih slučajih celo obetati neke vrste pseudo-odvisr.oet. Toda, na drogi strani so pa to spremembe v dr-žanjn satelitskih vodstev mor-da začetne poteze zvitih oportu nistov, ki so prizadevajo zrahljati svoje zveze z Nemčijo, ki ima očividno vedno manj izgle dov na to, da, zmaga v vojni. Ker pa nekatere važne izjave piVko radia dokazujejo, da imajo nacisti svoje prste vmes. bi bilo možno, te najnovejše go vore razum?ti tudi kot namiga-vanja na možnosti miru. Čutiti je, da Laval in Franco morda zdaj poskušata, kljub vsemu, kar imata pol-ej? tega v mislih, splavati v tako pozicijo, da bi mogla postati posredovalca.
NOV FILM.
Pretekli torek večer ^
e bil
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
KAKO JE ZDAJ DOMA?
Včasih se malo jezim, ker sem tako zaposljena na vse kraje, da skoro nimam proste ure zase ... a po drugi strani je nemara prav da nimajo niti misli časa uhajati nazaj in vidbujati spominov. . . prepogosto.
Da, spominov na dom . . . ,-aj
misli na dom in svojce, ki so nam zdaj tako dale«"., daleč
Pa se morda pripravimo, da irremo r:a kako zabuvo. Misli se nekoliko ra^brenrn-nijo dnevnih skrbi, skuhajo poleteti nad turobno vojno vsakdanjost — re"a smo morda
Sme
kat<
predvajan privatno za tu je je- rojm
žične časnikarje film 'Sahara' notek> ki S* ,',OTek "'ti klical kateri bo kmalu kazan v Capi
b pn vsak. misli posegla:že .koro pozabili odkar čitamo "f fcwla"just k. bi postav- hi poslušamo dnevno *ame voj-ala vpra.anjH, katera nas da- „e vesti, se je spet prikradli ne fcole m skele in na katera m J na ohiaz. da pokralju je vsaj ie vemo dat, odbora . paZ;1	]>;1|. ,'„. v	J
tudi strah nas je tega odgovo-j]ieu ... v korak nam leže lah-ra, ki pa bo enkrat prišel in kota ,Ln življenje se zdi prije-takrat nam bo morda tesneje tno... toda prijetni i,tki pri srcu, kot nam je bilo kdaj- ^bujajo željo, da bi bili , na-koh v življenju.	j mi vre(l vego|; ;u ^dovo^i tu-
Bes. dom je nekaj, ki se ČU>- (li najbližji, veka vedno prikazuje v njego-| Tako j^ pričaran pred vibduJiovmb očeh . . . neglede oči-dom ... in *pet se ogla-kako Oolgo časa silno živeli,ša tiho v nas: Kako jim je? drugod . . . neglede kako malo Kje so.' S«, li še živi? smo morda v resnici mislili na rojstni kroj in dom. Pride tre-
SATELITI BI KADI ZAPUSTILI LADJO KI SE POGREZA
(OWI) — Različni govori voditeljev satelitskih dežel so v teku zadnjih osem dni vzbu dili v Washingtonu, y mnenju nekaterih opazovalcev sumnjo, da si te uradne osebnosti v naprej pripravljajo nove politične pozicije, na katere se nameravajo umakniti v trenoku, ko bo postalo jasno, da se je treba odločiti od osi^a.
Govor Pierre Lavala je zelo značilen iz naslednjih vzrokov: 1. Uvod te^a govora spominja mnogo bolj na uradnika, ki se čuti odgovornega napram svojim domačim voilicein kot na voditelja, ki kratkoniak. odloča;
'2. v govoru samem govori Laval o času, ko je bil še socialističen poslanec, ko je sodeloval z Briandom, o svojem za-
Helsinki in Vichy, te marijo-netne vlade še nieta pripozna-la. Radio postaje osišča ponujajo svojim slušalcem ono tolaž bo, katero pač najdejo v takih dejstvih kot, da je pripoznalo novo vi ado "30 italijanskih re-zidentov v Saigenu in Cholo-nu" ali pa "italijanski državljani v portugalskem Macao."
Ministrski predsednik Pibul Songgi am v Thailandu je dne 11. is^ptenubra izrazil neko čudno mnenje, ki je videti jako leodločno. "Pravijo mi, da bomo mi oni, ki bodo na koncu
tol gledališču na Broadway.
Novi film je poln akcije — vojne akcije. Prikazuje zavezniške vojake, ki so sredi praVe
ni in pred očmi duha zašije z
vsem toplim žarom solnce domačih krajev . . . £lati žarki nam božajo obraz, se poigravajo z roso v gosti travi, poljub-
------ -.j---, ...	- .	-	' r T--
saharske peščene puščave na-f,Jal° (Vetke na zelenih t ravni-enkrat doznali, da so odtrga-' Kll» katerih smo se podili, 11.J1'« to ni od svojih čet, da jim bo vsak kot otr(X,i.	■ J" ev"
Volja do razvedrila je pri tem skoro izginila. C'e se smeje-mo. je ta smeh prisiljen, prežet z neko nepojmljvo gi*A'i:-kostjo. Navdaja nas neka tajna in silna želja po osvet'i... o-sveti nad vsemi, ki so zakrivili to strahotno vojno, to trpljenje. to masno moritev cefrh
čas zmanjkalo te dragocenosti, ki je v puščavi vir življenja in rešitev pred gotovo smrtjo.
Na poti skozi peščeno Salia-, ro so naleteli fantje na tovari-'
' Po kaj bi os veta enega rev-Pa PclJ1' ('IoVtk včasih llega posameznika napram to-v velikem velemestu v natrpa- likim silam, ki so prihrumele nem vlaku podzemske žeeznice nad človekovo željo po boljSem na delo m bulji v jutranji li.t sveti, in jo zdaj davijo, da bi
ša zaveznika, ki je sicer imel	ter naleti na ckI nje nič več ne ostalo? . . .
~	i! • i., ime iz Slovenije ... v hipu
[C™1 T • P°- ' a ,Je bf Za;' ^	vsenaokrog domači Pri	»«	^ ^
veank. Ta jun ^ pokazal pot gIasovI	TX.scni (lokl(>t ne ponovno pred o<"mi slika -'o-
pesem deklet, smeh otrok, fantovske popevke. klepanje kos, šušljanje ve-
k studencu ali boljše k puščav gkemii vodnjaku.
iZ njim je bil ujetnik laške' . ri ^ .... armade. Hoteli so ga pustiti v' *ra V top°	pt.e,
puščav.% ker v tanku ni biloiTT^ dom1ac,h , Potolfov ,n mnogo več prostora na razpo-l e,ncc.v T d?-vce.,l° ®nokomer lago. Zelo milo jih ie profil n0 ndar-}anj0 dez,:,h	™
ItaJijan, naj se ga usmilijo, tor \T5amejo s seboj. Ni hotel niti kapljice njih vode, niti hrane, samo malce prostora na tanku, da n*e pogine v pesku.
Odšli so brez njega — toda čez čas, ko so videli kako se po
pes-kn trudi in kotali za njimi, zmagali — ono zadnjo odločil- so ustavili tank in ga pok*li-no bitko. Slučaj je nanesli, cali gor. Pozneje so izstrelili da se nahajam na strani osi- na poti iz zraka nemško leta-šča. Mislim torej; da bo osi- lo in ujeli arogantnega nacija, šče dobilo končno zmago. Stran ki jih je zasmehoval, ker so
ke združenih narodov pa se s imeli v svoji mali zavezniški	_______________________
tem najbnže ne bodo strinjale, skupini ali posadki tanka naj- opravka pokopljejo pod seboj ztiaj doma' služnem deleJb "Locarna'-' m Oni pravijo, da bodo sami oni, različnejše rase oziroma narod "zavezniških konferenci;" ,ki bodo na koncil zinagalli. Mi- nosti.
izbina okna domače lii^o
In vsi tuji obrazi nekam izginejo in duh strmi — domov ... se napol zgrozi in skuša v lepo sliko spominov vplesti sedanjost . . . realno in k nit o se-danost, ki vprašuje: kako je zdaj doma?
Odgovora ni . . . samo vlak se ustavi na postaji in človek nekako avtomatično izstopi in gre svojo pot na delo. Vsakdanje skrbi, dolžnosti.
venskega doma . . . skromnega, poštenega doma. Zdaj je ta dom v razvalinah. Sovražnik j j zaženi kresove po slovenskih vaseh, trgih, mestih ... iz j>e-pela pa vstaja, kakor ptič Phenix — naš doni ... ne moremo -i ?a predstavljati v pepelu ... do nas prihajajo jrla-sovi, ki pravijo: še bomo živeli — borimo se--za svobodo
... za življenje.
Zaskrbljeni prisluškujem o tem glasovom in upamo in dvomimo obenem, če je mogoče. da ostanejo živi, da zmagajo silo, ki jib hoče uduŠiti... vse dni križajo naše misli bežna vprašanja, ki se vsa skončujejo enako: kako. . . kako jim je
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
A®. MI71—N« MarUaace. polka Kje m moje r<*k» ftUrllka peffla—polka OuQoecoe Uslrordty Umburic« orkester
Al. MS 75
-Tereslnka polka N* Dlinlnrah—ralfek
J-Try RnprirSak in orkester vM t..C. realk (n oene pioM m .'rniiH n«; JOHN MU8ICH, i>. .. MS W 4*ni St, New M
na
stvar, kot pa gledajo Grki, ki thočejo od Italije nazaj Dode-kanešike otote.
Ta Jugoslovanski narodni odbor Slovencev in Hrvatov, ki
3. v nasprotju s svojo prejšnjo pro-nemško bo.fevitoatjo, je tozadevno ^zdaj govoril o žalostni brez-
plodnosti vojne.
Franco je v svojem govoiu od 1. oktobra naznanil, da zapušča stališče 'ne-bojevništva' v zameno za "pozorno nevtral
žfvijo v po Italiji zasedenih'Trdil ie ^veda, da s ve prorincali Trsta, Gorice inlje Politike; kflteri je bil ostal Istre pravi, da morajo sicer ti,f ^st sk-0Zl Ilet' ?J spremenil; ki^ji priti zopet v okvir po-'*"'1
vojne jugoslovanske države, to- , , ,	- . -----r
da slovensko in hi-vatsko pre- vedno; toda napadi na H-
bivalstvo v teh predeljih ne1!"0^12^50 bili rtdkl ^ hr£t* ~	baivm. Španske doraa5e vesfi
tudi njegove obtožbe proti boljševizmu so bile- strastne
stremi za ma&evanjem "in bi v . v
bilo pripravljeno izravnati • ^T23?: se cn oddeUV
svoje razlike z Italijani na eno-|T-r^ ,VlZ1Je	Po
'stavni podlagi, po kateri naj bi-lTi v^ ? P^f^e,^
'se Italijani zadovoljili da so1'1'/31"11^
- -	J aa so z deqne in leve. Falanga si jž
naii sosedje, ne pa naši gospo-dovalci."
Tako je izjavil časnikarjem v Kairu dr. Čok, ki je predsednik odbora Jugoslovanov izpod
Italije.
ČITATELJBM jo mino, loko se je vse podražilo, in mvBoUko tudi tiskovni papir in druge tiskar-ike potrebščine. Da ti rojaki sasigvrajo redno dopošiljtnje Usta, UWco gredo upravnitoni na roke 8 tem, da imajo vedno, 6e le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI HE BI OBKO VILI SVOJO IAB0ČKIK0 ŠE DANES?
tudi prizadevala ta teden na vso moč, da bi dokazala, da nima "nobenih direktnih zvez" z organizacijami v tnjirti.
Xa Madžarskem j® odigra la burna seja vladte. ko je JT«n-čija zahtevala, da prippinaji) novo Musi»olinijevo vladp republikanskih fašistov; re«nJta^ je bilo pripoenanje b^U "de faeto" kot "de fo&V.m lfc mer je bila vsaka op&gka ft^ Italijo % najVfeŽjo ikrbnosfjo opn^ČfTta. V tej zadevi pa se veda vidijo opaaovtlci nekakšen slaboten potikus Madžarov, da si najdejo neke vrste WWQ z združenimi naredi.
slim, da je bolje, da ne govo rim ničesar več o tej stvari, kajti sicer bo govorniku Thai radia težko, da vam vse to prečita. Zaključil bom torej z iz javo, da končna zmaga in brez pogojna predaja: .nista ista stvar."
Celo tudi v najnovejši nem ški propagandi pokaže skrbna analita presenetljiv razvoj Proslava obletnice tripartitne ga pakta pretekli teden je bila zelo formalna in čisto prazna. Ribbentrop se je ves Čas le zagovarjal. Kati Ribberitrop, niti Ooebbels v svojem zadnjem govoru, nista več priznavala ono tradicijo nacističnih go vprnikov, ki zahtevajo, da se je treba srdito norCevati iz Churchilla in Boosevelta in dragih anglo-anateriikih uradnih oteebnosti. Goebbels je porabil to priliko tu tO, da uvede novo geslo, ko je imenoval Nemčijo "F^rerftvO republi kansko državo." In akoravno je s poiidarkom obupal nad 1vs«m i možnostmi "ra*um'evan ja in podpore" r t^vczniSkfh krogih, je Gd^bbeK vendar na bob' snbtilen nabiti ponovil »voj pAziv, ko > dne 4. febr. 1948 poklical one "jasno misle-če" Jjadjv Lonteu in Wa«h-ingtono, ki poanajo voljfevf-^to envarnost Foskro! vwopAft wteKtov,
Fihn se končno razvije v pra vo bojno akcijo, tekom katere peščica zavezniških vojakov vzdrži saharsko trdnjavico, do katere je tank srečno privozil in pri kateri je bil vodnjak, v katerem je pritekala voda po kapljici.
•Od posadke tanka ostaneta končno samo dva in pa oni, ki ie šel iskat po?noč in bi bil poginil v pesku, ako ga ne bi slučajno našTa patrulja ameriških fantov. Od petsto Nemcev, proti katerim se je peščica zavezniških vojakov borila, jih je ostalo par jrto in ti so se podali preostalim zaveznikom za — T>ožirek vode..
Slika je polna napetih scen in vsak bo potom tega filma do znal, da naši fantje žrtvujejo mnogo več v tej vojni za osvobojen.^ sveta pred nacizmom in fašizmom, kot pa se povpreč nerrtu ČloVekn doma dozdeva.
Film je izdelala Columbia Pictures Corp. '
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RAMRANM ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK!
MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of
rptad ibiii) profesor bs filt^vwn iMtitoto if Teekn«l«g7 v anrfefttial
George W. Barnwell
_______________ Podlago u meha-
Bltao nan)« d morete dobiti • to knjigo. T« "lika
knjiga popisuj« in ?
ZABAVA "JBDUTSTVA"
Hrvatsko pevsko društvo "JedinstVo" priredi v Arlington Hall, 19-23 St. -Marks PI., New York City velik koncert s plesom. Poleg dborov nastopajo (tudi sdLisli, dueti, vijolin solo, piano solo, deklairaci je itd. Začetek ob 4 popoldne; vstopnina 75 centov.
Pojtanje t porabo raakega stroja, onxUf la Bern, naCrte (blu« pri d ta.) 1000 allk In risb. »70 tU.
Cena $1.98
Ne i Me w te, ali ale M« peten*. Via ke la hajiga aeja kertelna lo maop rrndiu. NAROClTB JO DANES I
B
C
SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
fl«WESTl«th STKKKT	NEW YORK 11, N. 1
	
	
A. P. K3RA6N1A:
ZA PAR ČEVLJEV
(Ixza dni veliko kriae.) i ko radovedna. Zares, ubogi 'SUeseca januarja je kupila Štefan! Brezdvoma ga jezi to mati Štefanu par platnenihJ-praševanje! eevljov, zdaj pa gre že proti' Zakaj bo porabil nikelj, kaj
koncu maja in enkrat Čedni čevlji so komaj Se podobni čevljem. Grobe torpe so pri« i te čea prste, a valie termi gledata levi mezinec in desni palec svo bodno na svetlo. Zdi se, kakor da radovedno, vsak s svoje ftiani oglKlujeta okolico, po kateri tava njuu lastnik, mali Št.-fan
fKadur s*e ustavi Štefan pred iziuižbo čevljev in prebira cene, ki so ozniK-ene na mm en i h listkih, sta palec in mezinec nekam zadovoljna. Nič prav jima n,- prija golota cestnega tlaka; kadar močno sije soln-ee, ta tlak tako neprijetno jte-ce.^
Štefan sam je videti zadnje dni zadovoljen. Manjka mu samo le deset centov in bo imel čednie platnene čevlje!
'Podzavedno porniga ob tej m id i s svobodnim pabein in mezincem. In ta dva namah občutita tako prijetnost, da bi si pomežiknila, ee bi invla vsaj kurja očesa.
dela oče in ee ne dela, zakaj ne gre mati delat, hodi ii on v nedeljsko šolo, itd-
Štefanovi odgovori so kratki, potrpežljivi. Palec in mezinec sočustvujeta ž njim. Vesta, kakor on, da je lahko klepetati, če hodi človek praz.n. A nositi to težo tako daleč za barih pet centkov, je vse kaj diu-gejra.
\Za pot eentikov!
Milo j;e stori Štefanu in če bi ne bil navajen trdega življenja bi zajokal. A tako kaj bi se cmeril! Končno mu bo manjkalo samo še nadaljnih pet centov in imel bo čevlje! Ob tej misli spet nevede pomiga s evolbodnim palcem in mezincem — ali v nesrečo palcu. Ne-
rodno drsne z njim v razrit tlak in ubogi palec krvavo za
joka.
Revček," vaklikne gospa 4'le pusti, zdaj bom že sama nesla, saj sem skoro na mestu."
ištefan se sosede na cestni cestni tlak in tišči krvaveči pa lec v :ofcah. Tako strašno to boli! Najbrž si je zlomil noht. Kiar vpil bi od bolečine. Pa ne vpije. Mrko gleda v gospo, ko ntu daje namesto petrh, deset centov v okrvavelo desnico. In potem gleda zanjo in čisto pozabi, da čepi sredi tlaka, Z grenke zamišljenosti in otopelosti ga zdrami policaj, ki je prišel mimp. On pozna Štefana in se prav dobrodušno in veselo smeje njecrovi smoli — kakor da ni nič posebnega, če gi mora mal siromaček tako krvavo služiti tiste bore centk'e za par platnenih čevljev--
pravilna, da nastopi na velikonočni ponedeljek zgodaj zju
. Toda zdajle bo prišel vlak. traj romanje na Šmarno goro. Stefan te prilik^ ne sine zainu-'^ bi bila naša karavana še »liti. Potnike sreča že na ce-j večja, smo povabili tudi strica sti, a to ga nič ne moti. Brž in tete. Da no bi ostala v sta-►lopi k prvemu gospodr, ki giijnovanju niti živa duša, smo
IdcleniH, da pojde % nami tudi "Želite, da nosim prtljago*' fla* kužek.. Toda ponoči smo "Izgubi se, capin!"	j doživeli predigro sodnega dne.
To je vse, kar se zdi gospo ! Zemlja se je tresla in z njo vse du potrebno izustiti. Štefan *>ve in mrtve stvari. Hiše so pa se neustrasi vljudno ogovori se nagibale sem in tja, zidovje drugega, tretjega. Nič! Vsi 1* pokalo, dinmiki so se ruši-1 gospodje so danes enako pikri. |» Vse, kar je bilo po sobah, "Ženske so bolj usmiljene," >n kuhinjah iz stekla ali pod-mu reče v možganih in že tečej^lana, vse je žvenketalo in se pole«1 postarne gospe.	| razbijalo po tleh. Mi smo naj-
"Teiko nosite, gospa, pusti-jP,vo v nemi grozoti zatrepe-te naj nesem jaz."	|tali, potem kričali in bežali iz
Gospa se nasmeje.	| Iiiše, napol obfečeni, napol obu-
"No, pa ne>i. Štirih sem sejti- Pied liišo smo obstali in otresla, pa naj bo, vseeno! ^ preplašeni gledali( nobeden Trobil pa boš samo pet centov Vedel, kam. Hiša na Žabje-in nositi moraš do šestega bloka v peti ulici".
LJUBLJANA V RAZVALINAH
- (Izza časa velikega potresa)
Vsa naša družina je bila pri ol zastavo *mo jo pobrali za ženo, ki je hitela proti sv. Jakobu čez kupe opeke, s katero so
Stef r.nu se za hipec skremži obraz. Pritajeno vzdihne, pa-hc in niezinee bi pa najraje protestirala, če bi znala kako.
Ito šestega bloka. Ho! Dobro sta vedela, kje je to. Skoro dvajset minut bosta morala torej trpeti to težo. In povrh vsega ie ta stara ženska še ta-
FREDAY, OCTOBER, 22, 1943
taborila najprtvo naša družina- Vojaki »o postavili sredi dvorišča velik šotor, pod katerim se je utaborilo 6 družin.
Obiskoval sem tedaj prvi gimnazijski razred zato sem bil glede prijateljev izbirčen in sem gledal bolj visoko. Ravno tisti čas našega bivanja na dvo riSSn me je osrečil Veri s svojo naklonjenostjo. Ta fant je bil več let starejši od mene. Svojo študijsko karijero je kon čal s Četrto na realki, skozi ka-tt ro jv> po dveh letih z veliko silo prilezel. Potem .je nastopil prakso izgubljenih študentov. Pred seboj je imel visok cilj, da postane solicitator. To je bil zame pojem, ki ga še nisem mogel razumeti. Odvetniki pa so bili tedaj v Ljubljani veliki gospodje. Vsak je bi? pisatelj in politik. Veriova mati je bila vdova in je prodajala v veži neke ljubljanske hiše čevlje. Bratov in sester Veri ni im'el, bil je zato edini ljubljenec materinega srca. Narava mu je bila od rojstva neusmiljena, bil je zelo majhen in ska-žen z grbo na prsih in na hrbtu. Obraz je imel gosto posejan s pegami, roki je ime1? dolgi in su hi. Kdo ga je krstil za Verlpq ne vem. Vem pa, da mu je bilo krstno ime Praneelj, toda niti nlati ga ni kidala s tem imenom. Vsi so ga poznali samo kot Verlna. Odkar je bil v službi. ga nagovarjali nekateri v hiši z "gospod Veri" kar je posebno ugajalo njegovi materij kateri je kupovala vsa hiša čevlje.
Že prve dni najinega prijateljstva me je vpeljal Veri v i tiste skrivnosti, ki so za mlRa-
T8T ANQ VLJEN k Uft
NAJBOLJ SREČNA
Vprašal me je nekdo oni dan: Kdaj sem najbolj srečna bila? Kdaj i
Misel sili mi nazaj po življenja trdi poti. Prek strmin in jarkov, prek nevarnih spolzkih goličav pa prek tihih polj, dobrav — polnih zlatih solnčnih žarkov; pa nazaj do doma, mis'el mi priroma-
Tam Tia trati zeleni, tan* na travi svileni, deklica mala sedim — svetu se vsemu smejim! Moja je trata zelena, moja je trava zelena, moje cvetoče nad mano drevo, moje je daljno sinje nebo! Moje je solnce in žarki so moji, moje je v?se — ne. samo bose noge.
Katka Zupančič.
bile ulice zasute. Na trgu pred Marrijhjim znamenjem se je na bralo Veliko ljudi. Nekateri
so klečali in molili. Tam smo ,	- >---------
se za nekaj časa utaborili tudi deffa tanta najt>oli zanimive, mi, dokler ni našemu ofietn!Povsod išče in vprašuje, pa le, padlo v glavo spoznanje, da jet1^0 dobl PiaveSa> W ti mu tisti kraj nevaren, ker če ^e!odbril TS0 resI,ico- Gradiva za potrese, pade lahko znamenje'^/est' % imel Verl vsak na nas. Pob.ali smo se in šli dan °ovo1* Sest družin & sta-oez šentjakobski most, ki je bil noval0 P**1 šotorom, kjer je sta tedaj še lesen, po Cojzovem breino%' 9 svo-i° materjo. Ljudje gu na Rimsko cesto, kjer smo!"0 p otleh 113 ^amnjačalij se utabori-li pod lipo. To zfelo'™ V j.vo Paz,iirn oko ie pripravno pot in nič manj pri-.df'0 .tad! skozi temo, njegovo, pravno mesto za taborjenje si Je	šc 0d talcrat
je izbral moj oče menda zato, f ™ Ts* e §otora ker ;e bila na dragi strani go- <f'. S^ati drugače, kot do te-
stilna, kjer je bil tiste čase dJ* J° 7erlmi ?e ni do" stalni go^t-	Is"- ft Pnbajal mrak, me
Zemlja se je tresla v<=o noč je vodn na Žabjek P0^ ^ta-'
Nasmejte se do solz ob prigodah in komedijah ameriške naj zabavnejše družine in »merikega najzabavnejšega fUma v katerem nastopajo!
MARY	FRANCHOT
MARTIN	TONE
DICK	VICTOR
POWELL	MOORE
"True to Life"
je v resnici t« kar znati naslov in še mnogo zabavnejše.
Dodatno k filmu nastopi osebno ameriški nuj zna ne j ši kvartet, THE INK SPOTS, ter TONY PASTOR in njegov orkester, dalje PAT HENNING, bivši zvezdnik v George White Scandals, ter TOY in WING, mlade kitajske plesalke.
PARAMOUNT THEATRE
Broadway ft 43rd St., New York

tra
ku, v kateri stanovali, je bila stanovanjska kasarna.
Vsaka luknja od kleti do pod-lootili nazaj na nas konec, streŠja. je bila izrabljena. Vsa-.Žabjek. Naš oče se p toliko ka družina, ki je v tej hiši sta-	"
novala, je bila bogato obdarje
na 7. c t reiki, med katerimi je močno prevladoval moški spol.
V tistih strašnih polnočnihfpotem mati in oče pogajala radi
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA URA"
m vkUafeoc sledeče
slovenske pesmi:
1. Podoknloa - noljf! »bor , b&n.
ton HBMpenn J. Po*drav — moški ibor
I.	Lahko no« — moUcl abor
i Otoild svoa m m«tenl stoor I- Ponrladnaka — m#S»nl	a
baiitoo *unoap«voni $ Ura 1. - u 99lo ipevo, mo4U
In mcftanl »bor T. Lira K. — ca metaal abor 1 AJ tan taki odatvrl — ca aa<4kl tu Semkf »bor, g bariton aa-tnospevom • Kan tata la psahna IN — molki .abar
II.	Soa — aa aaaoofteva. meiaal
«»*« ta apraaUaraafaB <taaovtxa ti. Paahn H — aa aamoapera, ■
•mu abor In apmaJ j«vaaja lUaovIra ali orval CENA SAMO
50 centov • • •
KOMAD T»m kaaeertM f—mi n mHm
hO ia t aaaocalaibl it« MATEJ L. HOLMAR, organist te perovodja pri ir. Vkh«, Cleva-
NaroOte to ablrko pri: KMIGAINI 8LOVENIC POBU
©WTO« ^ ... 216 W«%t l8Ur Strwt ~
urah je bilo vse na ces*ti.
Pred hišo smo stali in cikali na odrešftno besedo, ki naj bi nam povedala, kam naj gremo. Poleg moje matere se je stiskala žena iz sosednega stanova nja. Najmanjšega otroka je dr žala v naročju, dva sta ji stala
ob krilu. Žena je bila podob-__________________
na belemu strahu^ ker je imela l?mo bili otroci zadovoljni, na sebi samo spodnjo obleko. Iz ust ji je vstajalo samo eno " " "Kje
vprašanje: "lije je moj mož, kje je moj možt*' Zdaj jž zajokala, potem je zakričala in zopet zajokala. Njen mož je o-etal tisti ve&T čez navadno uro
v gostdni, tam neikje na Dolenj ^ki ulici.. Naenkrat je prišlo odre^i-nie. Pojavil se je med nsnu. Ko ga je žena zajedata, je na vg^ grlo z^rUJalaj potem zajokala. Kaj je kriča^ la, ne vem. Vem, da jo je čel mož tolažiti in vsem, ki so stali ofcr^g- njega, razlagati, da je to samo naravjii pojav. Silno mnogo je'ved«! pri pove. davati o naravi, dokler ni kon-eal 6 čudovitim pozivom: Pojdimo upat! Takrat se je zgodilo da je žena z otrokom v na. ročju nekaan! čpdovtto irutia in priamolUa mgču po oVrp^u močno klofuto- "Jas ti bom že pokazala naravo in spat, ti krava pijana! Hailo, marš!"
p m ^fl H
sunki so se ponavljali v krat- nie' k^er -le taborila skoraj vsa kili in daljših presledkih do ju- ?°žna in T^nova uli<,a- Veri ^roti 7. zjutrpj smo ?e na 10 poznal TnTK>?° kadili de-i
;	— 't----- klet, o katerih mi je pripovedo!
val ljubezenske zgodbe. Tudi Frufa
ojunačil, da je šel pogledati v na	so se
stanovanje in nam prinesel to- sPrehaiah ni3adi zaljubljeni liko obleke, da smo se za silo pan ° katerih lni jp vedel Veri oblekli. Vo* dopoldan sta se 1T?n.rtgr:> Povedati- Sv°ie
iinoceposraialaradi1^.1^ M 3> menda ™roi\ iz
lu^ajutn IU1I1	.
izbere prostora za bolj stalno ta1 , Ja1' toda ])lle so take sfrari borii je. Opoldne sta se odloči(da ?eni sam o gledal, občudo
la za neko drvarnico na pro-!T®,1 m n-w	Ko jeposta-
stornem dvorižču majhne hiše n spomladi dan daljni, slem Tja smo znosili iz stanovanja^,hodil vsak večer ob šestih ča-- - - - 'kat Verlna pred njegovo pisarno. Potem sva šla na Breg ip na šentjakobski, most, in gledala dolgo procesijo deklet in *2en. ki so prihajale, po Krizev-niški ulici in Cojzovi cesti Bife <?o delavke iz tobačne tovarne. Rekli smo jim "cigarerce" ^ra m' jRtd. aie morala biti
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izila je nova knjiHca
*je plmn mttflte. m«
ameriški driavllan.
Poleg TpraSanj, ki Jlb navadno sodniki atavijo pri izpitu aa d*> iavljanstro, vsebuje knjižica Se t IL del« nekaj vatnlb letale la asodorine £edlojenih driav. » III. delo pod naslovom Bazno, pa PitUtUa meodvtaoatt, Ustav« Zedl-njenlh driar, Lincoln or govor » Gettyabuaan, Pfadaednlkl. Zedlnjo-nlh držav ln Poedlae dritve.
Omm knJtUd Je
samo 60 centov.
In M dobi pri: 8LOVENIC PUBLISHING CO. tlfl Wert 18th St.,
KUHARSKA .ICNallGA^
Recipes §f All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranic
Recepti «o napisani t anglelkem jezika; ponekod pa so tndi v jezika naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje to te hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Naročite pri	^
KNJIGARN! SLOVEN1C PUBLISHING CO.
V
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ 2/1ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako U kilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Is vseh evropskih držav, tudi Is Jugoslavije, so priHi naseljenci v Amerika in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Združene drža\e pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti ii angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, Id se tiče sreče milijonov . . &
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se Je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za %.............. za lastnoročno
podpisano(i) knjigo(i):
Moje iine ....................................................
St., ulica all Box št.............................................
Mesto in država ...............................................
"Glas Naroda"
216 W. ISth STREET NEW YOBK11, N. Y.


najpotrebnejšo posteljnino in kuhinjsko posodo in se utaborili. Vsa stvar je bila podobna ciganskemu taborišču, zato
Nastopili so dnevi zlate otro čke svobode. Potresni sunki, ki so se še tedne ponavljali, niso
razrahljali sam® hiš in stano- tista,Tateri"je Vertnov "jezik
vanj, ampak tudi stroga in so- nrizanesej. lidna hišna discipline je dobi-' Ta mo&te rospoke. Pot od Žab-jeka de sv. Jakoba z očetovimi in materinimi prepovedi^ nam Zaprta,, se nam je odprla od Tr oov^jr jn >ftrja, kjer 9Q taborili ljudje v velikih sodih.
Vsa ta svoboda je bila kronana s tem, da so sc začele ve* like počitnice. Po vseh Ijafer Iranskih ^ vstavili pouki Takrat sirto otroci, na skrivaj sicer, ampak globoko v srcih čutili hvaležnost za nepričakovani dar iz neba — potres. 3 temi čutom hvaležnosti se je druftla globoka želja, da bi se vsaj vsak infesec enkrat potre-saTo in da bi od vseh ljubljanskih Šol n« ostal ne kamen na kamtenu.
Iocilm halo, marš! je Jhidovito pol hiše,, v kateri smo stano
-■■■■ » , — . n, r-n- -- -TF ^ TI	»	iggjt	v. - ^ ^ ^ -	,	-	. _ ^ - __
* VAil VUtan JI BOJAK, XI NIŠE NABOCKN NA SLOVENSKI DH1VWE. - I0T UVtxm 1LQYEY1C, AIJMUNSBI OTOOttl TO iTBVILKO V SV^HO, DA SB NAROČI?
"SPANISH la 9 iMif — MUrM Mtofak - Sp«" _ gMka riaetica. ~ fl»M > J»m D.
V CmUhm. la knjiga je popolna in jw*t alfi B»l-krajiana. Od prre do xadnje strani i« ja popolpttqtp iata. het jo le pfcatelj napisal b kot je bil* Prvotno Mana ■a višjo ceno. Gena je zato nitka, ker aao m porabile prvatne thkarijpr Car-M. ta ker je pUatrij ap*ejd aMio e»
Po tej prt prosti stopnjevalnl -metodi ram Ooriata pomaga, da aa lateks aa-
ID praktično nCeoje Ima kar Mj*na*J Qe^nttnirih In aap|ej3Mlte alovnlftini (ivtvtl ter vaa od brati, govoriti 4n -ra-««>eti Ipanaka
Qortntovo kratko metodo ao odobrili aflfelj), profesorji, Sole, posUaJftva |o eksporttre trrdkc po eriem sveto. Je araktMhet prlpvosto la a^eino.
PrvdMdh > ^Uo «• nad 2^00000 Oortinorll) & ta« ta kfljl|a aantmlra, jo late-aanritta prt KNJIC>||tn SLOVENJC PUBLISH WO OOMPANt, 21« West 18tb Stmt Torte. W. J. - ftjijjji««, ti
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrtj Ternovac
Spisal. I vaa Albreht
.. Cena 56 centov
Belfegor
Spsal Artur Be^nede '•
> . : Cena 75 eeatov
Filoxofska xgodba
Spisal 4Wf Jtraaek
Cena N center
LROS MZ&LA
Ko §m9 M ? norJt bridkosti
Spisal Rev. K, ZapajjtK ^ Knjiga pripoveduj«, kako ]e Hitler paatavljal Timanigp ln aanjke ln pripravljal "strop" raa Jugoslovan* la njtttova dr-Jtavo le dolgo pr^ kot Jo Je napadel.
SaU^ Ja ¥ platna veaana te Una 207 strani.
MI1tl« Mtif
"ww vo mm* 4 croon
OF THf UNITED STATES" V tej knjigi te vsa pojasnila In •drafei «t aaasljsaca.
»
Listki
Spisal Kaavar MeSko; 144 str.
Cena 10 cente*
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Cena 75 centov
Zločin In kasen
Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA
Cena $&>—
tivi isvjiri ^
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski knjiievnosti, r v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov 4ovsB*kega ^areta od davnih
početkov t starem slovanstvu do dtTMifcUvw ^ne.
H poglavij - 413 strta* V platan vesano
Cena Jt-
Driavljaiuki priročnik
CY slovenščini)'
KnJlUca daje poljudna navodila, - kaka poctatl aBJorOkl dnavljSn- '
• i (Iw H
POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Vezana knjiga
O-tt <2^-
Govedoreja
Spisal K. Legvart 149 strast a
Knjiga o dostojnem vedenjn
111 strsnL -- SessM«
Mlekarstvo
Spisal Anton Pevc. rtUkami 108 strani. - Knjige sa sUakar-
je In farmer]« V spleinen.
Obrtno knjigovodstvo .
-JS8 stranL mas Knjigi Je aameajena v pni vrati m stavbno, nmetno ln strojno UJnCav-
SL-
V - kiSfe ,'' V J,-	- ^ iti'j, J '. • , •
' , .i v	N
KMVW M
p
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. S. FTNŽGAB.
—"39
ni ban Mladen Šubič-Bribirski.
Po Mladeuove nipadcu pa sta oblast in ugled Štefana Kotro-maniča (1322—d353) močno naraisla. Ogrski kralj Kari, njegov vrhovni gospodar, mu je izročil Usoro in Soli. Za časa dolgotrajnih bojev med hrvatskimi veli kaši je Štefan raz širil svojo oblast na nekdaj Neretvansko ozemlje med Neretvo in. Četi no, imenovano Krajina in pa na hrvatske žu-pe Dluvno, Hllivno in Dlamoč, ki so se pozneje imenovale Za-vršje ali Zapadne strpne.
iBorbe za prestol, ki so nastale v Srbiji po smrti kralja Mi-lutinna, j? izrabil Štefan Kotro manič, da je prodrl ob Neretvi do morja ter si osvojil Zahum-lje, ki je s tem prenehalo biti del srbske države (1325). Toda car Dušan ni pozabil na izgubljeno pokrajino; ko je razširil Srbijo daleč na jug, je udaril leta 1350, na sever ter prodrl v Bosro in Zahiurilje. Toda
Iu v jutro so že hiteli brai eli v vsa mesta, po Bizancu so tekači raznašali ukaz novega davka. Vsem uradnikom je bla plača do polov i oe skrčena. Državna blagajna si je opo-niogla, toda uradniki so hoteli živeti in zato so se kot pijavke zagrizli razni prefekt-, oskrbniki, prokuTatorji in mdtni-eaiji v bedno gloto ljudstva ter iizžemali iz nje zadnje kaplje, da so tisoči obupali, popustili selišča in utekli k barbarom ali pa osnovali lačne razbojniške tolpe. Toda divus Justi-nianus, osnovatelj kodeksa pravice, se ni menil, njegovo častihlepje je bilo brez dna kakor morje.
Ko je torej tekla v deželi postave, ki so jo tisoči sprejemali s kletvami, ki je segala ljudstvu do mozga, je stal despot v revni halji vrh zida in •rledal sprevod menihov, diakonov in presbiterjev s patriarhom na čelu, ki so nosili preko Kjoji-f^tantinovega ora v zlatih pušicah svetinje, da bi jih vzidali po vsem zidu med opeko. ]>vigal se je duh kadila, donesli so psalmi v slavo božjo, a dini materine dušice ste je valil k no-gum despota, nebo je zrlo jezno na njegovo daritev — bila pe daritev Kajnova.
(Kadar je despojna Teodora videla mračno lice tistega, ki jo je dvignil iz art?ne na prestol, se je umaknila. Mnogokrat mu j«, duhovito (svetovala in mu z nedosežnim bistroumnjem pomogla iz stiske in zadrege. Toda večna lafakoživfca ni ljubila popisanih pergamentor. dolgih ur, polnih skrbi in muke. Pustila je despota, da je bedel kar po tedne, sama pa je uživala življenje in svobodo.
Ivo se je tistega jutra vrnila z vrtov, kjer je zasačila Azbada, je bila zidane volje. ' Vohunstvo in spletke so ji bile največja zabava- Celo državni og'leduflii so bili pod njenim vodstvom in ni se bala, zagrnjena v siromašno obleko, ponoči na ulico oprezovat in splet kari t.
Ko so jo nesli napol dremajočo v dehteči nosilnici dvorni slcopljenci h kopeli,, ni lfirla kakor navadno po zajtrku, ampak je razmišljala, kako bi dražila Azbada in Ireno.
Ni slonela dolgo na perzijskem blazinjaku, kjer so pahlja-I saitske sužnje lahne sapice na njeno glavo. Tlesknila je z nežnimi rokami, obdale so jo dvorjanke; in uro kasneje je šla v majhnem spremstvu z Ireno skozi vrtove k morju- Zganila so se vesla pod miiiČastimi rokami grških mornarjev in lepa bidjica je naglo zavila i'. Marmarskega morja v tihe valčke ^.atVga roga. Kmalu so izginile mogočne stavbe, pojavile so te nizke hišice, dokler ni srečavala broda Ie še posamlezna ribiška koča. Od Trarije je pihljal hladen veter, šumeli so vrhovi vitkih pinij, dihali sc beli mandeljni, po skalah je plezal brsljan, sn asti listi so Vedelo ponihaveli. Prepluli so nad pol dolžine Hrizokerata, mirr o Teodezijevega zidu je .švignila ladjica in prišli so na Marfovo polje zunaj mesta, kjer so bile vojašnice in vežbelišča gardnih ki in paJatinske vojske. Sl-i šali so žvenket orožja, vodle udarce na ščite, brenket tetiv in nčanje sttrelic.
Velika vojna vaja-
Teodora je velela pritisniti k bregu. Dlvorjanice so se izkrcale in šle za despojno v cvetoči gaj starih oleandrov in lovor ja.
Na trato, ki je bila via posuta z marjeticami, so razgrnili sužnji preproge in despojna je legla a* kretnjo razposajene jja.stiricc v hladno senco in uživala z vso slastjo sveži vonj, ki .......	^
je prepajal irak. Ponosna j? b:la, nedotakljha, kadar je^jugu Bo?ne močna Dušanova venčal diadem nj'ego glavo, kadar je objemal šbrlal njeno telo. (Srbija, so Kotromaniči proti Toda vse. dvojne ceremonije, ves oholi napuh, zlati nirnb in'nji iskali zaslombe pri Qgrsk.i drhteči poljubi dostojanstvenikov na njene z biseri posute so- « . .	. . , ,.
lenčke niso izprerrienili km, katere se je napila ob materinih!,0 ."Jf™ V tejJ3obl na eni prsih po brlogih hipodroma. Včasih se je dvignilo to s rito}?1*".1 S™!JO ,z Be"ecan1' na zadofieno poteouško Življenje in tedaj se je sproščena vseh	m Sn°' V
ozirov, svobodna vseh ceremonij, brez diadema in brez škrlata 2a*fitkn predala trenotku.	i
Teodora ju odposlala skopijemea k četam in pozvala k sebi magistra equitum — Azbada.
Preden se je vrnil bežeči poslanec, so zapeketala kopita,
_ . „ FRIDAY, OCTOBER 22, 1943 ' BOSNA ZA KOTROMANIČEV
Istočasno, ko t*> se na Hrvat- gal nasprotnike in pregnal Vu-skem ob nastopu Anžaviueev ku. S.daj se je posrečilo Tvrt velikasi silno ojačiii, se je v ku, utrditi se na pr.stolu ter Bosni močno okrepila vladal-j po t-prpvi z bratom Vukom po-ska rodovina Kotromaničev. miriti in urediti državo I. 136G.
Bosna postane kraljestvo. —
Štefana (Kotromana sin Štefan je zavladal v Bosni kot ban bržkone še za časa ko je na Odslej je živel Tvrt ko v mirnih Hrvatskem se (gospodoval moč odnoša.iih z Ludovikom, ki je
YSTANOVUEN L IMS
na celi južni meji ojačil svojo oblast. Ta mogočni ogrski via' dar si je leta 1359 v boju s cai-jem Urowein zagotovil Mačvo, nato pa je prisilil zapadnobol-garskega vladarja Sracimira, da ga je priznal za svojt ga vrhovnega gospodarja. Ko pa je Ludovik po smrti kralja Kazimira ieta 1370 postal kralj Poljske, je imel s poljskimi ter litovskimi razmerami toliko po sla, da se za jug ni več brigal.
Ta okolnost je bila zelo u-godna Tvrtkovi podjetnosti, zlasti ker so se istočasno v Srbiji izvršile usodne spremembe ko je ieta 1371, kakor smo čuli po bitki na Marici umrl car Uroš, zadnji rodovine Neman-jičev. Tvrt ko je bil v daljnem sorodstvu z Nemanjiči, zakaj, njegov ded, ban Štefan Kotro-j man je imel za ženo Elizabeto,! hčer srbskega kralja Štefana Dragutina. Opirajoč se na to sorodstvo, se je Tvrtko začel potegovati za dedščino Neman'
»	iu /jauuiinje- ioua „v ^	--------~• ■—
ker je prišel glas, da so Bizan- hoteč Pitati njih nasled tinci na jugu pričeli z novo o-|?lk* Na ozeral.m Uroševe dr-
fenzivo. se je moral obrniti terl ™Vc s0	knezi,
yvlhliat! no inn. i n	„1, ki so bili sedaj popolnoma sa-
mostojni; s knezom Lazarjem,
odhiteti na jug in Bosna je ob-diižala Hiumisko zemljo.
Tako je Štefan Kotr&nanič vladal obsežni državi od Save do Driii?, od Adrije med Ceti-no in Neretvo. Ostal čas v dobi ih stikih z Ogrsko, priznavajoč njeno nadoblast. Mladi kralj Ludovik se je celo oženil z njegovo hčerjo Elizabeto leta 1353. Za njegove via de ^e ie bogomilstvo še bolj razširilo po Bosni.
"Štefan Kotromanič ni zapu-Btil moških potomcev, zato mu je Sledil spočetka brat Vladislav, že prihodnje- leto pa sin slednjega, komaj 15 letni Štefan Tvrtko.
Za vlade Tvrtka (1354-1391) je dospela Bosna vrhunec svoje moči. Dokler je cvetela na
najimenitnejšim izmed njih, je sklenil Tvtrko zvezo ter tsi o-svojil leta 1374 del Raške, to je ozerrflje ob zgornji Drini. 3e J«3 Zagospodoval pa je tudi v Za-humjlju in Trebinju. Tako y imel v oblasti del tistega ozemlja, ki je nekdaj tvorilo jedro srbske države. Leta 1377 <s'e je dal v Miilesevu, kjer se je nahajal grob sv. Save, kronati i /a kralja Bosne in Srbije.
začetku Tvrtkove vlade, po Dušanovi smrti, pa je jela Srbija h.tro propadati, hkrati pa so bile Benetke premagane, zato se je sedaj spremenilo tu-
<t deset korakov pred gozdičem je raz jahal poveljnik in se,di raziIierje med Bosno in 0 bližal šotoru dvorjanic.	grško. Ludovik je imel namen
Irena je s(-d*la poleg despojne in ji z mehkimi prstki gin-'®0?00 zinanj?ati teJ V pripra
i__1__1______fit? v tlat>nlnfl <7qlr!cn«!+ nJ rt
dila bojne lase.
"Despojna, Azbad prihaja!" V razkošni *!enivosti je napol odprla komate veke in se
nasmehnili. . 44Naj pride!"
Bližal se je počasi, z vojaškim korakom. Izpod šlema ^o mu drsele kaiplje potu. Nesrečna noe, trdosrčnost Iiene
Morda bi bilo prišlo radi tega še do borbe med Tvrtkom in Ludovikom, ali slednji, ki je bil v zadnji dobi svoje vlade kot ogrski in poljski kralj, morda najmogočnejši vladar v Evropi, je leta 1382 umrl. Po njegovi smrti «so nastali notranji boji za nasledstvo; od dveh hčera, ki ju je zapustil Ludovik, je postala mlajša, Jadviaa, poljska kraljica, IHa-rija, ki sc je omožila s poznejšim češko-nemškim kraljem Sigmundom Luksemburžanom. pa kraljica na Ogrskem. Ali ena stranka na Ogrskem ni ma rala nc- M!arije, ne njenega moža; med te je spadala tudi ve čina velikašev na Hrvatskem. Te nezadovo-Jjneže je bodril in podpiral tudi Tvrtko, hoteč raz širiti svojo oblast čez hrvatske ...	, . 7 zemlje. Začeli so se po Ogrski
,v	f Tf 0d in ^ Hrvatski dolgotrajni
gr.ke^a kraljestva. Zato je za- boji, v katerih so hrvatski ve-
NAZNANILO in ZAHVALA
Potrtega srca nazuiuijaiuo sorodnikom, ziianwm in prijateljem tužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dojmdlo mojo ljubo ženo oziroma našo mater —
Mary Božič
k sebi v boljše življenje poklitvti. — Pokojna je bila rojena v Rovtah pri Logatcu dne 10. septembra lS<i6. torej stara 77 let. Za r.aml v to deželo je prišla leta 11W>. Tukaj zapušča mene žalujočega moža. dva sina, eno bčer, ter enega vnuka in i«t vnukinj, in nekaj sorodnikov; v stari domovini pa dve hčeri m zeta.
Pri tej priliki se izkreno zahvaljujemo vsem kateri so nas posetUi Jwed štirimi k-ti, ko smo obhajali najino zlato poroko; dalje vsem, ki ste jo obiskovali i,, je tolažili v njeni dolgotrajni bolem! in slednjič, ko je ležala na mrtvaškem odru, in jo spremili k večnemu počitku.
Dalje vsem društvom, kakor tudi ]>osameznikom za darovane cvetlice, in darovane avtomobile.
Pokojna je preminu'a v soboto, dne ». oktobra; 1K»greb se je vrsil v torek, dne 12. okti^ra, s i*Ko sv. mašo zadnšul«,, ua pokopališče sv. Križa.
Tako si dokončala trpljenja ikjUio pot Tvojega življenja.
dobra moja žena ozir. naša matL in sedaj Ti bodi večni mir
in pokoj, in naj Ti sveti rečna luč.
Žalujoči ostali:
JOE BOŽIČ, soprog;
Sin MATT (vdov«) in dve Weri; Sin FRANK, soproga JULIJA in dve Meri; ter H« MARY, omož. BEZEIJAK. in njiju sinček in hčerka.
V stari domovini pa dve hčeri in dva zeta.
Gowanda. X. y„ dne 15. oktobra, 1943.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru, 1840 W. 22nd Place, Chica KO, m.
41 let in tukaj zapu&ea sina pri vojakih in šest vnukov.
"ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA
(Pirecl nekaj dnevi je umrl v Detroit, Mich., Matt Gorše, doma od Črnomlja v Beli Krajini in bivši naseljenec iz Calu-meta. Bil je vdovec in zapušča šest odraslih otrok. Mildred Babič mlada hčerka
V Bridgeport, O., je dne 10 oktobra v bolnišnici umrla za sladkorno boleznijo Josephine
slovenskih starišev katero jepJor^n'stara in rojena na povozil voz poulične železnice Vrhu Pri Višnji gori. V Ame-v Detroit, in katera je bila 5!nkl'1e bila 41 let tukaj za-mesecev v bolnišnici, se je vr-j moža, tli sinove in dve nila na dom svojih starišev in zdaj po malem hodi po berg-
V Midway, Pa. je pred dnevi umrla Bertha Leskovec, stara 22 let in rojena v Ameriki.
lah.
V Clevelandu je umrl
kratki in mučni bolezni Louis' ZapaS("a star&> dva brata in
Katern. star 51 let. Tukaj za-pu^ča tri otroke: Ano omož. Davis, Louisa, ki je z ameriško armado v Afriki in Louise, sestro Francos Nabtigal, "vnuka Berta in več. sorodnikov. Soproga Ana mu je umrla pred 15 leti. Rojen je bil v Dobeu pri Begunjah nad Cerknico, kjer zapušča štiri brate in več drugih sorodnikov. V Clevelandu je bival H5 let in je bil •'•'an podružnice 5 £MZ.
čel ščuvati bosanske velikaše, »ki so bili že takrat na glasu po svoji samovoljnosti in upornosti zoper Tvrtke. s Tako o-plabljen je moral Tvrtko skle-
.. ..tu unnr napije jmiu. ivesiWIKi HOC, irOOSrcnOSt 11 ene . r*J "	^ v! mo
in cariein smeh ga je užalii, da se je gnal na vežbališču kakor z ludovikom zelo neugod-hesen in so £ete in čnstniki stokali in omagovali od na^)ora. |no P°?0dbo, po kateri mu je Irena je (zardela in v trenotku z^pet pobledela. Srce ji PrePu«til Zaliumlje od Cetine j 1 plulo v čudnem strahu Vedela je dobro, kako grozno se ^eretve kot doto za Eliza-
|'rdi Azbad, ker je zavrgla njtfrovo prc&njo, zmečkala pismo in r utrgala.. Samo erkrat je dvign?!u oei v njegovo lice. Ali srečala je tako strašen pogled, v katerem je gorela strast, hre-T#*nenje, ljubezen in irtasčevalnost, da se je obrnila proč in po-šcpetala deepojni:	»
"Azbad «aka!"
"'Prowkinesis!" je »pregovorila glasno in iztegnila drob no nogo da je pogledal izpod uvezene stole ametist, vdelan na zaponko «oWnčka.
Asbad je pokleknil, se dotaknil s čelom zelene trave pa poljubil s suhimi ustnicami kainlen ne Teodorini nogi.
"'Hilapec trepeta v brezdanjem spoštovanju pred sveto dttpojno in čaka povelja!*'
Teodora ni tienila z očmi, da bi pogledada Azbada. Skozi napol priprte vejic* je gledale temna zenica na Irenin obraz iii čakala plena kakor ujeda. Po kratkem molku je rekla: "•Privedla sem ti Irene, ad te 'kaznuje, ker te je zaman ča kal« nocojšnjo :ioč, nezvesti!"
Samo ta fpoenanjte go se razprle Teodori goste resice na upor velikašev proti TVrtku; trepalnicah, po licu ji je šinila demonska radost.	na Čelo upornikov se je po-
Dvoje src je zatrepetale pred njenim pogledom: eno kakor Ktfvil sam Vuk, Tvrtkov brat. -olobica pod strupenim nožem, drugo kakor Martov pec Tvrtko je moral abezati iz Bos-Foboi, ko twga železno verigo. Azbed rt je vgrizuil v ustni- ne in Vuk je postal ban 1.1363. eo. da je krvavela, Irena je neslieno vzdihnila v dua$: Kri«ie'r, . , v , , T ,
eleison! Se shitHa ni, da je carim zalotila Azbada na vrtu » ^ ^ k
'	^ pomočjo ogrske vojske ee je
(Ntaadjeranj« i>rihodnjW.)	br« nafo vrnil v Bosno, prema-
l>eto, ženo Ludovikovo, dalje v znamenje popolnega vazalstva nanrani Ogrski obljubiti, da pride z vojsko na pom<oč, ka-darli bi ga kralj pozval; moral se je tudi obvezati, da bo zatrl bogomilstvo v preostali mu oblasti.
Bosna bi imela po tem dogovoru postati ogrska provinca. S tem pa tudi plemstvo ni bilo zadovoljno, dasi se j*e preje, naščuvano po Ludoviku, upiralo TVrtku; zato je prišlo' do vojne. Lradovik je prodrl z dvema vojskama v Bosno, toda uspeha ni dosegel. Dive leti na to pa je nastal po celi deželi
&kaši celo vjMi kraljico Marijo iti jo imeli zaprto. Toda slednjič sta bila Sigmund in Marija vendarle priznana kot vladarja. Tvrtko pa je te boje spretne izkoristil, da si je osvn Jil Hrvatsko kos1 za kosom, me sto za mestom (1388—1390) t; ko da .ie bila kta 1390 že ceh Hrvatska južno od Vel'ebita l vso dalmatinsko obalo vred — razen Zadra — v njegovi oblasti.. Tako se je mogel istega leta oklicati za kralja Hrvatske in Dalmacije.
iSedaj je bil Tvrtko na vrhun cu svoje moči. Njegova država, oblegajoča velik del hrvatskih in srbskih ozemelj, je bila tedaj največja in najmočnejša slovanska država na polotoku. Ali predno je mkgel Tvrtko popolnoma utrditi svojo oblast v bistveno povečani državi ter tesneje zvezati njene posamezne dele, je umrf: leta 1391, star šele 50 let. Po njegovi sinirtr pa je začela Bosna hitro propadati, zlasti ker so posledice udarca, lri je zadel dve leti pred Tvrtkovo smrtjo Srbijo, dosegle tudi Bosno.
Dne 15. oktobra je v bolnišnici v Clevelandu umrl John Udovič, star (>4 let in dom iz Re.pče vasi pri Trebnjem na Dolenjskem. V Ameriki je bil
dve sestri.
t
V Sheboygan,, Wis, je pred kratkim unirla Efizabeta Vi tačnik. roj. Čeplak, stara 53 let in doma iz Bočne na Štajerskem. Zapušča moža, sina pri vojakih, dve hčeri, šest bratov ?t» -štiri sestre.
t
!V Cleveland, O., je 10. okt. umrl za pljučnico Jo s. Soršek, star 59 let in rojen v Št. Joštu pri Kranju na Gorenjskem. Zapušča eno in tri hčere. — Da Ije je v bolnišnici umrl Jakob Lušin,, star 79 let in rojen v Gorenji vasi pri Ribnici. V A-irteriki je bil 54 let in zapušča sina.

ouvcy
enctft
*it>0T°
Si i«
oUWe^J
sVoven^
Slovenski:
KVIŠKU SRCE
(iter. 415) 2)4X3% lnčey; 224
ftranL
Cena 75c
Kupite War Savings Bonde rwto. Peaagajt* k snagi!
RAJSKI GLASOVI
(Ster. 408) 2^X4 inče; 255 strani — VstevS Sr. Krlier Pot
Cena $1.50
olitveniki
v krasni vezavi importi rani iz starega kraja še pred vojno ... Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
NEBESA NAŠ DOM
• (štev. 415) 2%X4% inče*
Cena $1.—
rajski glasovi
(Ster 355 ) 2%X3% InSer, t be leni celulldu; 384 strani
Cena $1,—
Angleški: key of heaven
Fino vezano; prvovrstna izdelava; T umetnem usnja
Cena $1 —
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA M0 NASLEDNJE MUZI KALLTE
81.0VENSKE PESMI
Zbirka • narodnih ptamš izdala Glasbena Matica t Clevelaado.
Ona — ILM tail AdaaW—1« JUGOSLOVANSKIH
NARODNIH PESMI ta bmMJ
......................... M$
SEST NARODNIH PESMI ta »
ikl zbor .................... M
EST NARODNIH PESMI ia M tel zbor ................... M
(hm Vttiturinl—SEST MEŠANIH LN MOŠKIH ZBOROV .......«
rrrtio Javmnee —li. MLADIH LET MAbi zbori ................. M
frier Jereb OSEM ZBOROV (bi* Ud m mft*ni> .. . ......... M
Moški zbori
OSKAR DEV:
BarSca; 0J, soj »orel * Int; Kam mL, fanti«. dr«v v >u p»j-
demo ....................Jf
(•SKAK DEV
Prečno, IJnbu* iooja; K. |Ht.» ca na tn}e gre; Soči Moj ma konji&a dv«; Dubiv m i>i nnoe; Slovo. Je vplbnlla tii/ 4« BM1L. ADAMIČ:
Modra devojka <bet< kranjakb t•
Vso no? pri potori .........24
JnrJeva ..................... 2$
Hodi Mlcks domo: Kaj dnutr
Ka bofem: ZdrarW .........!•
VASILIJ M IKK lu A OMOHMIN«;
Votrl?: Pa cradinl ........N
KERDO JFVANEC
Zjutraj....................... m
Slovanaka ..................
PETEK JEltEB PHIu r.rta v
LIJ UIRR PrtdoknW . . M
MIK KO PKELUVEl.':
Le enkrat Ae ............... M-
Slava delo ................. JU
d K. VoLAKlO: ttotaiarln , JUH PAVČJČ: Potrkan plea .. M
IZ STARE ZA LOG R p» uu« oio naslednje ptsmi, kalerm *mo znižali cene:
taerlflka alovenaka lin. (IMmt) M
Oriovakr himne (Vad^itee)____ M
Slov rank I akordi, ZZ aatanik ia
■Mikih Kfearti (Kari AdajnU) .11
Trije aaeiaal ibori (Glasbena Matica) __________JI
V pepHntfnl m«, kantala ta mI«. zbor In arkrater, (Sattner).. M
ptmU n mladino ■ klavir (E. AdamM)
Dve
<
in sala
Nail biul, dvaglaaM--
IMI stori. (Lahamar),
Slovenlc Publishing Company2^ w i8th st> vew York u
u
za tambiikice:
NA (JOKENJSKEM JE KLETNO, podpoori slo^ venskih uarodnib pesmi za tambarice, zložil Mu ko Bajuk...............71
^•renske ralki (bor
n d tre — « (Ksieljaki)___
t-
'.s kiavir:
Inri pridejo. - H»«Wn!*a —	C*
KNJIGARNA Slovenic Publishing G>. 216 West 18th St., New York
534848899023484823532348
2348535348485353484848482323
5348232323484848535353484853