GRADNJA NAPREDUJE - Most čez Tržiško Bistrico v Bistrici pod Podbrezjami ni bil več kos prometu in vodi, ki ga je posebno takrat, koje narasla, vztrajno majala. Lani so strokovnjaki ugotovili, «; da most ni več uporaben za promet, zato so se odločili za gradnjo novega. Krajevna skupnost Podbrezje je stalno spodbujala gradnjo in tudi to je prispevalo, da bo po sodbi samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj most usposobljen za promet predvidoma do konca letošnjega aprila, (jk) — Foto: F. Perdan UtoXXXIII. Številka 21 «M«ritelji: občinska konferenca SZDL **tgfce, Kranj, Radovljica, Skorja Loka } Trti* - Izdaja Časopisno podjetje mlrtsj - Glavni urednik Igor Slavec (Mftvorni urednik Andrej .Zalar GLASILO SOCIA Kranj, torek, 18. % 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Edinstvena manifestacija bratstva, enotnosti in prijateljstva Vlak spominov in sodelovanja ^Mga junija bo Letošnji vlak Bratstva in enot-pripeljal v Slovenijo 960 gostov iz 28 srbskih 'Min, kamor so Nemci leta 1941 izselili ljudi iz I ^jvenije, predvsem pa z Gorenjske in Štajerske r Predsedniku Titu prva plaketa vlaka Bratstva * motnosti — Gorenjci se temeljito pripravljamo Vt sprejem gostov — Osrednje srečanje loškem gradu na 8120 - Strašen je bil načrt >*£jk zavojevalcev za uniče-**»Vencev, rojen v glavi Hit-Hi ju njegovih sodelavcev ter \t t besedami vodje tretje-*H*a: napravite mi to deželo Eno temeljnih izhodišč 'fcartloveskega načrta je bilo tjeranje slovenskega življa v 't&Žemaja 1941 je odpeljal v nrri transport slovenskih tiuctv. potem pa so mu Skrb za predsednikovo zdravje '/"MJANA - V ljubi jansk '-nter Han /a H nem pri -poročila iz domovine m i najboljšimi željami /'A *•>..<■ predsednika Tita. Pred HtJu obiskujejo najvišji pred '»vniki države. Zveze komuni Jupwlavije in Jugoslovansk ''<- armade. predstavnik '>f'»političnih nrganiz:acij '*vsMik in pokrajin J/ktnmd konz.ilij sporoča, d mkm nadaljnjega širjenj vhvr* Tudi srfna slabost ji izrazita Motnje \' Helo MaVljflh organov pa se nada <•' Zdravniški konzilij na t i intenzivnim zdravljt sledili novi in novi. Skupno je ieta 1941 odpeljalo v Srbijo predvsem na področje Šumadije in Pomora vja 12 transportov, v katerih je bilo nad 7000 domovine, svobode in človeškega dostojanstva oropanih Slovencev. Srbski ljudje so v teh težkih dneh odprli svoje domove in srca, ponudili slovenskim izgnancem streho in hrano, čeprav je niti sami niso imeli dovolj. Spomini na skupni boj in trpljenje Srbov in slovenskih izgnancev po vojni niso zbledeli. Rodila se je edinstvena zamisel o vlaku Bratstva in enotnosti, ki bi vozil med Slovenijo in Srbijo, zbliževal ljudi, ki so skupno trpeli in umirali, utrjeval sodelovanje med srbskimi in slovenskimi občinami ter gojil plemenito Titovo zamisel o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Šestnajstkrat doslej je ta edinstveni vlak odpeljal v Srbijo naše izgnance na obisk k ljudem, ki so med vojno z njimi delili dobro in zlo, ter prihajal v Slovenijo s srbskimi ljudmi, ki so jih sprejeli v goste medvojni izgnanci. Letos bo pripeljal v Slovenijo 17. vlak Bratstva in enotnosti. Petega junija bo pripeljal v Slovenijo 960 ljudi iz 28 srbskih občin, v katere so bili med vojno izgnani Slovenci. V 30 slovenskih občinah, ki so večinoma že pobratene z 28 srbskimi občinami, razvite pa so tudi že nekatere druge oblike gospodarskega in rdinacijnkega odbora za organizacij** vlaka Bratstva r ^UMu - Fntn: F. Perdan ■rotnosti družbenopolitičnega sodelovanja, so priprave na sprejem vlaka v polnem teku. Na seji slovenskega koordinacijskega odbora za organizacijo vlaka, ki je bila v petek na Bledu, so poudarili, da vlada za vlak izredno zanimanje in da nekateri nafti ljudje želijo sprejeti v goste fte več ljudi, kot jih bo lahko prišlo z vlakom. Na seji, ki se jo je udeležil tudi predsednik srbskega odbora za organizacijo vlaka Stevan Projovič iz Kraljeva so soglašali s predlogom, da bi predsedniku Titu podelili prvo plaketo vlaka, da bi bila zvezna konferenca SZDL stalni pokrovitelj vlaka in da bi bila letošnja sopokrovitelja rudniki Kolubara iniRevirski energetski kombinat Edvard Kardelj iz Trbovelj. V vseh občinah, kamor bodo prišli gostje iz Srbije, delujejo posebni koordinacijski odbori. Letošnji vlak je namreč osrednja slovenska družbenopolitična akcija, med obiskom vlaka v Sloveniji pa bo tudi priložnost za oceno dosedanjega sodelovanja med pobratenimi slovenskimi in srbskimi občinami. Prav temu kaže dati v prihodnosti še večji pomen. Med potniki na letošnejm vlaku bodo namreč tudi delegacije srbskih občin in družbenopolitičnih organizacij, zastopniki delovnih kolektivov in organizacij ter skupnosti. Gorenjska pri pripravah ne zaostaja. Štirje vagoni vlaka bodo prišli k nam. Za zdaj je znano, da bo osrednja prireditev na loftkem gradu za vso Gorenjsko, da načrtujemo sprejeme po delovnih kolektivih, na železniških postajah in povsod, kjer gostje iz Srbije bodo*. Zavedati se moramo, in to vemo vsi, ki smo že bili z vlakom Bratstva in enotnosti v Srbiji, da bomo le težko vrnili gostoljubje, kakršnega so sposobni pripraviti v bratski republiki. Od gostov se bomo poslovili 8. junija in skupaj z njimi bomo proslavili tudi 7. junij, dan slovenskih izgnancev. J. Košnjek Dokazi odprtosti Sest gorenjskih organizacij združenega dela se je že odločilo vključiti v interesno skupnost za gospodarsko sodelovanje z Avstrijo, enake težnje pa se pojavljajo tudi pri sodelovanju z Italijo - 40 primerov gorenjskih naložb v drugih krajih Kranj - Številna opozorila in ugotovitve, da se mora Gorenjska gospodarsko hoij odpreti, ker ho le tako lahko lovila in presegla splošni družbeni razvoj, le niso letela v prazno Zavedli smo se pomena vključevanja v mednarodne gospodarske tokove in vlaganja v manj razvitih območjih Slovenije in -Jugoslavije S tem prispevamo k splošnemu družbenemu napredku, hkrati pa izkoriščamo svoje redke prednosti ki jih imamo pri gospodarski razvitosti, tehnologiji in znanju obenem pa s takim gospodarjenjem premagujemo težnje po uvozu delavcev, kar prinaša ver negativnih kot pozitivnih posledic, ki utegnejo biti v sedanjih gospodarskih razmerah še »tfrejše Gorenjska medobčinska Gospodarska zbornica za leto /f>7<> ugotavlja razveseljiv napredek na tem področji. Sest gorenjskih organizacij združenega dela se je že pripravljeno vključiti v interesne skupnosti in v najrazličnejše oblike združevanja dela in sredstev pn razvoju gospodarskega sodelovanja z Avstrijo Na tem področju gospodarskega sodelovanja s sosednjimi deželami pa* Gorenjska ne sme biti le enostransko povezana z Avstrijo, temveč se ponujajo najmanj tolikšne možnosti tudi pri sodelovanju z Italijo Število takšnih organizacij združenega dela. ki merijo z delom in naložbami prek meje. pa je še najmanj enkrat toliko Prav tako kot obmejno sodelovanje so pomembna tudi vlaganja v drugih krajih republike in Jugoslavije, predvsem pa v manj in nerazvitih območjih; Gospodarska zbornica, ki se je lotila te problematike, ve za 40 primerov takšnega vlaganja, /a katere se je odločilo iS gorenjskih organizacij združenega dela »Navajamo nekatere primere vlaganj v druga področja Slovenije in Jugoslavije ter gospodarskega sodelovanja s sosednjimi državami. Jeseniška Železarna namerava sovlagati skupaj z Litostrojem in TAM iz Maribora v Dravogradu. Iskra načrtuje gradnjo nove tovarne v Murski Soboti in skupaj / Gorenjem sovlaga v obrala v Idriji in Črnomlju, možnosti pa se odpirajo tnrli na Bizeljskem in v Smederevski Palanki SOZD Sava posega na območje Ptuja in Rume. Planika pa se pojavlja v Turnišču in V Tolminu Tržiški Peko vlaga v tovarno Bodočnost v I udhregu združuje sredstva za modernizacijo trgovske m reže, sodeluje ■/ Afisom iz Zvezne republike Nemčije in vlaga v modernizacijo proizvodnje nekaterih kooperantov iz drugih republik Alpina načrtuje vlacania na Čoln in v Varaždinu, precej pa je dosegel tudi Alpetour z vladanjem v Smederevski Palanki in s sofinanciranjem hotela Obir v Železni Kapli. vedno trdnejše pa so tudi vezi z Makedonijo Begunjski Fhn se pojavlja v Kočevju, v Sarajevu, v Brnet na Koroškem, sodeluje pVz čedadsko firmo Beneco pri proizvodnji smučarskih palic in drugih športnih izdelkov Načrtuje tudi obrat za izdelovanje tekaških smuči na Švedskem Na druga področja posegajo Termika Ljubljana -TOŽI) Škofja Loka. KZK Kranj. Jelovica Škofja Loka. I.TH Škofja loka Almira Radovljica Vezenine Bled Kokra Kranj. IBI in Gorenjska oblačila Kranj itd Vedno več je torej dokazov, da se Gorenjska odpira tudi po tej plati* J. Kosnjek DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo. 2b\ marca, se bodo sestali delegati zborov kranjske občinske skupščine. Obravnavali bodo poročila o lanskem delu temeljnega sodišča in tožilstva, kranjske postaje milice, sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Delegati bodo prav tako obravnavali problematiko uresničevanja dogovora o kadrovski politiki, analizo možnosti razvoja delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, poročilo o reševanju problematike borcev in vojaških vojnih invalidov, poročilo komisije za vloge in pritožbe ter nekatere predloge odlokov s področja obrti m taks. (lovora bo tudi o likvidaciji tovarne margarine v ustanavljali ju 6. in 7. STRAN: Na (i. in na 7. strani objavljamo gradivo /.a seje vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Seje bodo v torek. 25. marca, in sredo. 2b. marca, v mali in v veliki dvorani občinske skupščine Delegati bodo bodo največ pozornosti posvetili kadrovski problematiki m družbenemu dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini, zaposlovali ju radovljiških štipendistov, novi organizaciji upravnih organov ter nekaterim drugim vprašanjem Delegate obveščamo tudi o sklepih z minulih sej vseh treh zborov. N A S L O V : O LAS4.STRAN. TOREK. 18 MARCAlJp Urejena družbena prehrana — investicija v večjo produktivnost r Tovarne hrane na Gorenjskem zaenkrat ne bo, ostajajo pa pereči problemi družbene prehrane po največjih kranjskih delovnih organizacijah — Iskra in Sava v gradnjo lastnih večjih obratov družbene prehrane — Investicije, ki morajo imeti prednost V začetku letu 197« smo veliko govorili in se odločali /a gradnjo velike tovarne hrane na Gorenjskem, ki naj bi pokrila potrebe po družbeni prehrani Kranja oziroma vse Gorenjske. Narejeni so bili celo posnetki stanja na tem področju, za izdelavo konkretnejše študije sta bila pa kot nosilca imenovana KZK in Živila Kranj. Pripravljen je bil tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti za gradnjo te tovarne in združena sredstva za izdelavo študije Vendar študija, žal. ni bila nikoli uresničena. Oktobra 1978 je bilo za nadaljnje uresničevanje sklepov in priporočil za izgradnjo tovarne hrane na Gorenjskem imenovan o predsedstvo medobčinskega odbora Gospodarske zbornice. Vendar se tudi v letu 1979 stvari niso premaknile z mrtve točke. Potrebe po družbeni prehrani so pa iz dneva v dan bolj pereče Posebno še. ker imajo tovarne, kot je na primer Sava. veliko delavcev i/ drugih repihlik. ki jim je dostikrat glavna dnevna hrana prav topli obrok v tovarni. Ze leta delavske restavracije delajo v nemogočih pogojih: Sava pripravlja dnevno po 4.200 obrokov hrane v zastarelih prostorih in oh Pohvalili naša vina Podvin - Oh koncu minulega tedna se je v Jugoslaviji prvič mudila mednarodna žirija, ki podeljuje vsako leto nagrado za najboljša svetovna vina. nagrado Grand prix oe vine. Člani žirije so imeli delovni sestanek v hotelu Grad Podvin v Podvinu. kjer pa so goste želeli se- v «i ■■ mW "ai*>oljsimi vmv V Podvin so povabili naše proizvajalce vin iz Slovina. Ormoža Krasa, iz Brd in vsi Člani mednarodne napravah, ki so namenjene le 1000 obrokom dnevno Podobno je v kranjski Iskri, ki z zmogljivostjo kuhinje v Savski loki 1.400 obrokov že dolgo ne ustreza niti potrebam niti sanitarnim predpisom. Prav tako je razdelilnica hrane na Labo-rah že dolgo premajhna Izkazalo se je. da so še najbolj pametno ravnale tovarne, ki so se vseeno oprle na lastne zmogljivosti in niso čakale obetane tovarne hrane: tako imata danes od večjih tovarn vsaj Planika in Tekstilindus rešen ta problem. Ker ne kaže. da bo tovarna hrane sploh kdaj grajena na Gorenjskem, sta Iskra in Sava pred dejstvom, da morata vsaka zase reševati to vprašanje. O tem je pretekli četrtek razpravljal tudi svet za vprašanje družbene prehrane pri občinskem svetu ZSS Kranj in podprl njune namere. Tako Sava kot Iskra imata v načrtih izgradnjo novega obrata oziroma kuhinje, ki ho dnevno lahko pripravila 10.000 obrokov. Po mne- nju strokovnjakov je to optimalna velikost. Obe kuhinji bosta s sodobno tehnologijo lahko direktno vključeni v koncept razvoja družbene prehrane v Sloveniji. Sava bo v začetni fazi v objekt instalirala opremo le za okrog 4.500 obrokov, kar hi zadovoljevalo njene potrebe do leta 1985. Če hi hotele združevati sredstva ostale delovne organizacije v Kranju, bi seveda lahko opremila vse in začela s polno zmogljivostjo. Toda to je stvar dogovorov. Iskra pa bo celotne nove zmogljivosti porabila zase. ker namerava zadostiti vse potrebe Iskrinih tozdov po Gorenjski. Obe investiciji zaslužita vso družbeno podporo. In na investiranje v obrate družhene prehrane moramo drugače gledati, kot na ostale investicije. Pa jih danes banka meče v isti koš. kot upravne zgradbe! Saj vendar vemo. da je dobra in zdrava družbena prehrana na delovnem mestu prva in najnujnejša investicija v večjo produktivnost. Predlog sveta za vprašanje družbene prehrane, ki se za več manjših obratov družbene prehrane ogreva tudi zaradi večje zanesljivosti v primeru raznih naravnih nesreč ali vojne nevarnosti, ho šel v razpravo na svet oziroma predsedstvo občinskega sveta ZSS Kranj, potem pa v razpravo v delovne organizacije. D. Dolenc so se odzvali, žirije so naša vin« izreano pohvalili in poudarili, da so kvalitetna kot ostala vrhunska vina. Tako so zdaj tudi naSm proizvajalcem odprta vrata na mednarodne vinske razstave, kjer se lahko preizkusijo v odlični konkurenci vin iz Francije. Italije. Avstrije. Nemčije in Španije D. S. Kvaliteten premik l.ani je bilo pri uresničevanju zakona o združenem delu opmvhV-hega veliko dela. Po ugotovitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja Momira Sihinčiea so v škofjeloški občini že do konca M« 1978 sprejeli v delovnih kolektivih večino samoupravnih aktov. \ katerih so določili skupne osnove in merila za delitev sredstev za OD« skupno poraho. v precej manjšem številu pa so sprejeli samoupravi* akte. ki urejajo druge, dohodkovne odnos«« — o skupnem prihodku dohodku in čistem dohodku Malo delovnih kolektivov je imeki r zakonskimi določili usklajene planske dokumente in pravihuke o delovnih razmerjih. Ob koncu leta 1979 so bile razmere popolnoma drugačne. Redke« OZD. ki nimajo večine samoupravnih aktov. Vendar pa so v tistih.kjer jih niso sprejeli pravočasno, kršili določila zakona o združenem dehi.* tem pa tudi samoupravne pravice delavcev Zaradi teh krMtev jr družbeni pravobranilec samoupravljanja lani izdal kar Bfil oproorl. predlogov in pobud. 119 se jih je nanašalo na pravice delavrev prodajni prostor. S preurejanjem lokalov :a namene ukupne prodaje bosta obe delovno organizaciji pohiteli in do poletja se obeta p<> <•<> renjskem in drugih krajih Slovenije kar I "> takšnih prodajaln. - foto. H Dolenc SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Prošnja za informacijo o visokošolskem študiju Sem dijakinja četrtega letnika upravnoadmini-strativne šole in sem na razpotju, ko se moram odloČiti, kako v prihodnje. Imam kadrovsko štipendijo, toda rada bi študirala še naprej. O študiju pa vem malo. Prebrala sem knjigo Visokošolski poklici in študij, ki mi je precej pomagala pri razmišljanju, a dokončno se še ne morem odločiti. Ker vem o študiju premalo, vas prosim za pomoč. Ker ne bom mogla nadaljevati študija po redni poti, bi rada študirala ob delu in sicer razmišljam o poklicih: pravnik, socialni delavec (kadrovsko socialno delo) in upravni delavec. Do teh poklicev čutim veselje, in vem da bi vsakega izmed njih opravljala z zadovoljstvom, zato vas prosim, da bi mi s kako brošuro ali vsaj z odgovorom pomagali in me seznanili, kje so ti študiji sploh organizirani in katere predmete vsebuje posamezen študij. Zanima pa me samo študij ob delu. Obenem bi prosila še nekaj informacij za študij na strojni fakulteti, prav tako študij ob delu, ki bi jih posredovala prijatelju. J. K. Odgovor: Vse navedene želje izkazujejo tvoje zanimanje za družboslovje za delo z ljudmi na področju urejanja medčloveških odnosov in razmerij ali v organizaciji dela. Čeprav ne navajaš uspeha, s katerim zdeluješ sedanjo šolo. smo iz tvoje ankete o izbiri poklica iz 8. razreda osnovne šole ugotovili prav dober uspeh, tvojo takratno neodločenost in tudi zmožnosti, ki se sedaj odražajo v sedanjih željah po nadaljnjem študiju. Pravna znanost proučuje pravne odnose med ljudmi. Vsaka družba je organizirana po nekih pravilih, ki jih je- sprejela in se praviloma po njih ravna. Spore in nepravilnosti, ki nastajajo, urejajo pravniki na različnih področjih in tako zadevajo pri svojem poklicu na neprijetne plati življenja Če se odločaš za področje prava, moraš praviloma čutiti zanimanje za družbena vprašanja, za delo z 1-"--!--\ ljudmi, imeti in razviti moraš sposobnosti besednega izražanja in biti pripravljena na mnogo učenja. Studii prava zahteva dober spomin, trdo delo in vztrajnost. Delo pravnika pa ustvarjalnost, ki se odraža v uspešnem urejanju razmerij med ljudmi, organi, organizacijami, odraža se tudi v ustreznem poseganju v osebno, gospodarsko in družbeno dogajanje. Višješolski študij prava je organiziran v Mariboru, visokošolski pa v Ljubljani. Studij ob delu organizira fakulteta, če se prijavi vsaj 10 kandidatov. Pravnikov primanjkuje. Zanima te tudi kadrovsko socialno delo. Višja šola za socialno delo je v Ljubljani. Socialni delavec mora imeti veselje za »osebno« delo z le, saj se srečuje z njimi v njihovih osebnih stiskah na način, ki omogoča in pomaga posameznikom uveljaviti njihofe pravice. Delovno področje socialnega delavca je »povsod, kjer so ljudje.« Pri svojem delu si prizadeva za uresničenje ciljev socialne politike in za humanejše odnose med ljudmi. Socialno kadrovska usmeritev po šolanju vodi v področje socialne dejavnosti v gospodarstvu, lahko pa tudi v zdravstvo, šolstvo, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in drugam. Socialnih delavcev diplomira več, kot pa je potreb. Visoka šola za organizacijo dela v Kranju bi zadovoljila tvoje želje po organizacijskem delu med ljudmi v OZD. Ce je to organizator izobraževanja, bi te ta šola usposobila za opravljanje izobraževalne funkcije v kadrovski dejavnosti. Organizator izobraževanja usmerja, načrtuje, pripravlja, organizira in vodi izobraževalne procese ter tudi spremlja izobraževanje delavcev. Ker pa je pred nami usmerjeno izobraževanje, bodo njegova dela vse zanimivejša in zahtevnejša. Študij lahko zaključiš v dveh letih, lahko pa tudi nadaljuješ. Ogromno je študentov ob delu, zato bi bilo to željo najbolje uresničevati le, če bi se v tvojem podjetju pokazala potreba po takem delavcu. Tudi na višji upravni šoli v Ljubljani mnogo študentov študira oh delu. Lahko se odločiš za splošni oddelek, lahko za področje AOP (avtomatska obdelava podatkov) in postaneš statistik, je pa tudi oddelek za notranje zadeve. Morda je zaposlitev še najbolj perspektivna pri delih in nalogah klasifikacije spisov in arhivskega poslovanja — torej izven ljudi. Potreb je manj kot diplomantov. Informacije o predmetih dobiš pri Skupnosti za zaposlovanje v posebnih brošurah za vsako šolo. v kratkem pa bo tudi informativni dan na visokošolskih organizacijah. Pridruži se! Tudi tvoj prijatelj se lahko oglasi, najbolj v sredo popoldan. Naš škofjeloški naslov je Skupnost za zaposlovanje. Stara c. 12, Škofja Loka. Upam. da bo tale zapis tudi pomagal pri tvoji nlločitvi. Antonija Križaj.dipl. psih. Škofjeloški INDOK center se je lotil načrtnejšega proučevanja obveščanja delavcev v združenem delu. Pred nedavnim je bila izdelana ocena glasil delovnih organizacij in na podlagi te ocene bodo oblikovali ukrepe za boljšo kvaliteto informiranja v delovnih kolektivih in v občini. V analizi so obdelana glasila, ki redno izhajajo Če na kratko povzamemo ugotovitve, bi lahko rekli, da je vsibina preveč standardna, tipizirana in nepolemična. To pomeni, da so prispevki v pretežni meri kronika minulih dogodkov in največkrat opisani brez povezave s prihodnostjo. O problemih, ki se pojavljajo v delovnih kolektivih v glasilih ni govora, če pa so omenjeni, rešitev ne navajajo. Poredko so v prispevkih navedeni nosilci posameznih akcij in le redko je zaslediti mohilizatorsko povezovanje vsebine z neposrednimi interesi članov kolektiva. Zelo redko se navajajo, nasprotna stališča. Skratka. veČina prispevkov je splošna in neproblemsko obarvana informacija. Takšne razmere zahtevajo ukrepe za izboljšanje kakovosti informiranja. Lotiti se bo potrebno obravnave vsebinske zamisli do celotne politike urejanja glasil in načina delovanja služb za informiranje. Brez dodatnega usposabljanja ured-nikov-novinarjev in članov ured- niških odborov in ob tem os samoupravnih organov in vi družbenopolitičnih organizam nujnosti dobre informacije. ne mogoče narediti kvalitetnejših mikov. Analizo in oceno glasil del kolektivov je obravnaval <\r>! informiranje pri OK SZDL. kt sklenil, da je treba gradivo posrav vati v delovne organizacije l C t ovit ve naj obravnavajo služb? informiranje, delavski sveti in tkarj benopolitične organizacije in naj dogovorijo o ukrepih za izhol vsebine. Potem ho organ skupen posvet urednikov jda«! odgovornih za informiranje. ki£ bosta pripravila občinska b» renca SZDL in občinski svet posvet bodo povabili tudi pred^ nike svetov za informiranje v t* jevnih skupnostih. Za boljšo informiranost d^aljfi in občanov je namreč nujno prt* no boljše sodelovanje med TOZ" K S pri pretoku informacij Garal delovnih kolektivov so namre? ** preveč zaprta za tovarniške Lep zgled je lahko glasilo Alf* »Delo-Živi jen je«. ki je hkrati N glasilo KS.' Na ta način bi spodbudili informiranje tudi v krajevnih IN nostih. Sedaj občasna glasila ia»» 5 krajevnih skupnosti, kar je koBIJ slaba Četrtina. i. RopMJ Visok porast produktivnosti Lani so v Iskri Železniki povečali produktivni za 28 odstotkov - izvoz pa so povečali za 68 rt stotkov in so na tuje prodali za več kot j milijonov dolarjev izdelkov Tudi v železnikarski Iskri so lani uspešno poslovali. Naredili so za J odstotke več izdelkov kot so planirali, medtem ko je bil iztržek skoraj enak planirani višini. Najpomembnejši delež pri povečanju lanske proizvodnje ima produktivnost, ki je v primerjavi z letom 1978 porasla za 28 odstotkov, kar pomeni da je predlani vsak delavec naredil 1014 izdelkov, lani pa že 158.1. Pomemben delež pri rasti produktivnosti ima dobro razvito tehnično sodelovanje s kooperanti — Iskri-nimi TOZD - na Vrhniki in Žužemberku ter delovno organizacijo Tehtnica. Manj pa so zadovoljni z izkoristkom delovnega časa, saj se izostanki z dela niso zmanjšali. Iskra Železniki je že tradicionalno med največjimi izvozniki v okviru sestavljene organizacije. Izvoz se je v primerjavi z letom 1978 povečal kar za H8 odstotkov in je bil za H odstotkov nad planom. Na tuje so prodali za več kot 8 milijonov dolarjev izdelkov. Največje povečanje izvoza je bilo v- proizvodnih kooperacijah, nekoliko boljši pa je bil izvoz sesalnikov. Celotni dohodek je bil lani za 4."> odstotka večji od planiranega, v pri- merjavi z letom prej pa se je povK% skoraj za polovico. V šestari «•* nega prihodka predstavlja in# četrtino. Takšni izvozni rerata* Iskro Železniki uvrščajo med večje izvoznike škofjeloške oWi» Čisti dohodek je bil presežni # nekaj manj kot 4 odstotke, precuf se je povečala tudi akumulacija, t je bila v primerjavi z letom lSft» 18 odstotkov višja. V primeri«" predlani se je za dobro četitaV povečal tudi del sklada skupne potr be na delavca. Poprečni osebni r hodek je znašal lani 6.700 dinar«** kar pomeni, da so plan presegli odstotkov, zaposlenih pa j« bilo delavcev, kar je za 2 odstotka od načrtovane številke. Tudi v me rjavi z letom 1978 se število slenih ni dvignilo več kot za slabet odstotke. Za letos v železnikarski lskn črtujejo intenzivno povečani* t za, kar bodo poskušali doseči vsem s spremembo sestave v»>dnje. vendar pa se kljub temu. so tako veliki izvozniki, hotno manjkanja surovin in reproma la. ki na morajo uvažati. L. Bogam ! Stt, II MARCA 1980 5.STRAN G L« AS 9 KRANJ . SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE K KANJ. sreda, Ef, marca ob 1 5. uri »rjni dvorani ji-lopja .skupAčiru* -brine Kranj !6 SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE K KANJ. sreda, % marca ob 1 5. uri lejnidvorani poslopja •kupsčinc občine Kranj j} SEJA DRI ŽBENOPOLI-nCNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, marca ob 15. uri i -,ejni dvorani poslopja »kupsčine občine Kranj Lansko delo temeljnega sodišča in tožilstva Več dela za manj ljudi Kljub kadrovskim in tudi prostorskim problemom sta Temeljno sodišče v Kranju z enotami na Jesenicah, v Kranju, Radovljici in Skofji Loki ter Temeljno javno tožilstvo v Kranju z enotama v Kranju in Radovljici lani zboljšala delo, kvalitet-neje obravnavala zadeve in jih sprotneje, reševala - Pomoč sodišču združenega dela - Reorganizacija sodstva se bo nadaljevala -i Dnevni red /»»»-danit' bodo /bori kranjske "^»^iit-^'tn«* obravnav ali' J*"*. <• di*<"a /Hrii*eii«'»i« dela »ihoist« '--i, delu družbenega pravohra-*hw,«.pr«vliania v letu 197« *»*»», «7v»ia delovnih skupnosti **MM\mh interesnih ukupnosti <> reievanjii problematik«- ude-*■■",„■ SOV in vojaških vojnih inva-^vK«l»7«> IN*, „ Mreani/iran«*!! kadrovskih 07.0 in «> izvajanju družbenega S^rtrkaHm^ki politiki pritožbenih zadevah in o delu /j vlofe in pritožbe »kup*«*ine H* B .*%wlmbtaksah v obrtni Kranj Nk* 7» likvidacijo Tovarne vegeta-SfcwV,ih\ ustanavljanju v Britofu Stsnsjr Mainn razptanih komisij in %*t ***ir» za postavitev obeležja .<*Ni Kardelju na Planini in >»Wja trr predloge delegatov in L w% «*!*<' milite tožilstva in pravo-J*l ,»rr ..upravljanja bodo zbori oh-rjNi *sntv> problematiko hkvidaeiie p* bosta obravnavala samo r****«*! Hela in zbor kraievnih Delegati zborov kranjske občinske skupščine bodo na zasedanju 2b\ marca obravnavali poročilo o lanskem delu Temeljnega sodišča v Kranju in Temeljnega javnega tožilstva v Kranju, ki delujeta s svojimi enotami na območju Gorenjske. Temeljno sodišče ima enote na Jesenicah, v Kranju (ta enota pokriva tudi tržiško občino), v Radovljici in Skofji Loki, Temeljno javno tožilstvo pa je razdeljeno na enoto v Kranju in na enoto v Radovljici. Enote temeljnega sodišča sodijo in odločajo na prvi stopnji v vseh kazenskih, civilnih in nepravdnih zadevah z območja enote, kranjska enota pa opravlja tudi preiskave in sodi v kazenskih zadevah zoper mladoletnike, odloča v gospodarskih sporih in v primeru gospodarskih prestopkov, v njeni pristojnosti pa so tudi postopki v prisilni poravnavi, stečaj in sodni register za območje temeljnega sodišča. 33 sodnikov bi moralo imeti Temeljno sodišče, pa jih je bilo zaradi kadrovskih težav povprečno le 26. Trije od teh opravljalo tudi vodstvene dolžnosti, šest sodnikov pa je sodelovalo tudi v delu sodišča združenega dela. Toliko sodnikov temeljnega sodišča le redkokje v Sloveniji sodeluje pri delu sodišča združenega dela. Gorenjsko Temeljno sodišče je obravnavalo lani pomembne kaznive primere zoper gospodarstvo, zadeve z elementom nasilja in priporne primere. Pozornost je veljala nekaterim starejšim zadevam. Pregled ob koncu lanskega leta je povedal, da je Temeljno sodišče naredilo več kot ; planiralo kljub težavam in da je b kvaliteta sojenja na višji ravni. Redno delo pa so spremljala tudi prizadevanja za preobrazbo pravosodja. Razvijalo se je sodstvo na samoupravnih osnovah, pozornost pa je veljala tudi usposabljanju članov poravnalnih svetov. Po občinah so bili organizirani posebni seminarji za člane ter organov, pa tudi sodniki so bili še posebej pripravljeni svetovati. Naše Temeljno sodišče še ni uspelo popolnoma uresničiti specializacijo sodnikov, na kar vpliva tudi premajhno število zadev s posameznega področja. Kljub temu je reorganizacija sodstva, zaradi katere normalni delovni proces ni trpel, na splošno uspela. Sodišče namenja veliko pozornost racionalizaciji dela in tudi v tem Eogledu uresničuje priporočila sta-ilizacije, čeprav se pojavljajo pri kadrih precejšnje potrebe. K temu kaže dodati še probleme s prostori. Najizrazitejši so v Kranju in Skofji Loki. V kranjski sodni stavbi deluje tudi sodišče združenega dela in to gnečo še povečuje. Tako kadrovske kot prostorske probleme temeljnega sodišča bo treba smele je reševati, vendar kljub temu lahko ugotovimo, da se število nerešenih zadev zmanj- Delegatom v razpravo SVS4LBA RAZVOJA WI SAMOUPRAVNIH INTE-fiupNoen- DELOVNIH INTE-Analiza je bila v motom skupnosti, O« njHsritve, da bi bila organizi-♦j1 ■ tatesnost delovnih skupnosti se 1?^ ranka* pozornost mora veljati O*afcssaostim, ki opravljajo naloge tnj kMsnsaih skupnoati. Te*enj po ^asVsMtvi teh delovnih skupnosti V** Hflrstl, ampak je treba oceniti 0«a, it bi oblikovali skupno delovno O* a vse interesne skupnosti C|Vr»kan is družbenega pomena. Pri y***is antbah gorenjskega značaja .CjHaijin naloge izvajalskega in Otaraegs značaja ter strokovne |J smsSTsti z organi občinske H>rnftspaih nalogah in delih. S tem Oj«ka* vetja racionalnost in gospo-Izvrsni svet občinske skup-Cjsts zadolžuje strokovne službe OrtvBtJi interesnih skupnoati, da se 0>» skrene in povedo, kje bo nujno 17jSn> U vršnega sveta. Junija bo Ojnaiisnjaai teh nalog ponovno <3k%i občinska skupščina. Pozor-V^norala veljati tudi nagrajevanju, t jsvaini aktom delovnih skupnosti OJH pmuantti z gospodarstvom na ^»»bisn« mraia ve dela. ORGANIZIRANOSTI ZACI-IN O IZVA- SfcvfliH SLUZ OK<; N s Z \ ( i ŠfimJZBlUiA DELA IN O £*- DtU2BENEGA DOGOVORA O tL^OVfgJ POLITIKI - Decembra leta OiWri kranjske občinske skupščine w*tvaM srgaaiziranost kadrovskih k? a sremieevsnje dogovora o ka-b3 asatikJ ter ugotovili številne po-k^hartt. iivrsai svet je bil zadolžen. |% sadra! In posveti posebno po-i staaj ponovno poroča skup-lisakt poročilo ugotavlja, da se je aafjssl. Kadrovske službe so se •krasile, težave pa ae še vedno .j s«sdvssw v manjaih organi-' J* »iratenegs dela. V srednjeročnih kA"k susih as uveljavlja tudi kadrov-Ojk asartdsk pa je opazen tudi pri y*4 4d ia nalog. Ocen poslovodnih V»* s sViaveev s posebnimi poobla-" sdas vse, kar je razveseljivo, premalo pozornosti pa posvečamo usraer jenemu izobraževanju, redni kadrovski evidenci in pregledom izobraževanja kadrov. Nov družbeni dogovor obveznost podpisnikov zaostruje. Podpisati ga morajo vse organizacije združenega dela. Sklepi se morajo uresničiti, pri čemer morajo družbenopolitične organizacije odigrati vzpodbujevalno vlogo. Okrepilo se bo tudi sodelovanje kadrovske službe skupičine s kadrovskimi službami v združenem delu. Dosledneje kaže tudi uresničevati sankcije zoper tiste, ki dogovora ne bodo spoštovali. a POROČILO O PRITOŽBENIH ZADEVAH IN O DELU KOMISIJE ZA VLOGE IN PRITOŽBE V LETU 197» - O lanskem delu poroča skupičini tudi komisija za vloge in pritožbe skupščine občine. Lani je obravnavala 30 vlog. Največ so jih napisali delavci, sledijo pa upokojenci. Večina vlog se nanaia na stanovanjske zadeve, sledijo pa premoženjskopravne zadeve, na »udaru« pa so kolektivi, kjer so ti ljudje zaposleni, samoupravna stanovanjska skupnost, druge delovne organizacije in upravni ter pravosodni organi. Ugled komisije se je povečal, sicer pa na osnovi števila zadev lahko aklepamo, da se nekatera področja življenja, kjer je bilo pred leti največ pritožb (komunala, stanovanja), urejujejo v splošno zadovoljstvo ljudi. a POROČILO O REŠEVANJU PROBLEMATIKE UDELEŽENCEV NOV IN VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV V KRANJSKI OBČINI - Lani družbena skrb za udeležence NOV in vojaike vojne invalide ni popustila, prav tako pa so bili uveljavljeni -nekateri novi predpisi s tega področja. Navajamo samo nekaj podatkov iz sicer obzirnega in temeljitega poročila. Za priznavalnine je bilo v proračunu lani namenjeno 2.645.000 dinarjev, kar je omogočilo revalorizacijo stalnih priznavalnin in dodeljevanje občasnih, regresa za klimatsko zdravljenje ter obiske bolnih borcev. Pri priznavalninah bo treba Ae marsikaj urediti. Borci imajo zagotovljeno popolno zdravstveno varstvo. Nad polovico borcev že obiskuje dispanzer, sedaj pa bo treba borcem zagotoviti stalno zobno ordinacijo. 7 udeležencev NOV in WI je dobilo stanovanja, 44 pa stanovanjska posojila. Več denarja je bilo namenjenega varstvu invalidov in civilnih invalidov vojne. Pomemben napredek pa je tudi dogovor o varstvu in urejanju spomenikov NOB in socialistične revolucije. šuje. Temeljno sodišče je prav tako tudi že pripravilo letošnji delovni program, o katerem bo prav tako govora na bližnji skupščini. V njem med drugim sodišče ugotavlja, da bo dajalo prednost pomembnejšim in starejšim zadevam, spremljalo in proučevalo družbene odnose ter preprečevalo družbi in samoupravljanju škodljive pojave ter sproti ocenjevalo tudi svoje delo. Na uspešno delo kaže tudi lansko poročilo Temeljnega javnega tožilstva. Uspešnost in učinkovitost dela temeljnega tožilstva z enotama v K ranju in Radovljici sta se zboljšali. V enem mesecu je bilo na primer rešenih 58 odstotkov zadev, dlje od treh mesecev pa je bilo obravnavanih le 16 odstotkov zadev, kar je za 10 odstotkov manj kot leta 1978. Glavna naloga javnega tožilstva je pregon storilcev kaznivih dejanj. Lani je bilo pri enotah v Kranju in Radovljici prijavljenih zaradi kaznivih dejanj 1455 polnoletnih in 156 mladoletnih občanov, iz leta 1978 pa je ostalo nerešenih 576 zadev zoper [)olnoletne in 13 zadev zoper mlado-etne občane. Storilcev kaznivih dejanj je bilo manj, število kaznivih dejanj pa je bilo lani v primerjavi z letom 1978 za 5 odstotkov več. ^Največ kaznivih dejanj je bilo zoper družbeno in zasebno premoženje ter varnost prometa. Skoda, povzročena s kaznivimi dejanji zoper premoženje, je lani znašala 1.261.628 dinarjev ali skoraj 12,5 odstotka več kot leta 1978. Prav tako se je tožilstvo srečalo s 70 kazenskimi vadbami zaradi gospodarskih pre-' opkov. Največ kršitev je bilo pri enah. Tako je tožilstvo odigralo pomembno poslanstvo pri zagotavljanju učinkovitejše družbene samozaščite. Ob tem pa velja opozoriti tako kot ob poročilu Temeljnega sodišča, da tudi tožilstvo ni popolno kadrovsko zasedeno in da je moralo obravnavati z manj ljudmi več zadev, vendar zaradi prizadevnosti delavcev kvaliteta dela ni trpela. r Miličniki poročajo 1 Postaja milice Kranj z oddelkoma v Preddvoru in Cerkljah je pomemben člen varnosti in družbene zaščite v občini. Iz obširnega in temeljitega poročila, ki so ga pripravili miličniki, navajamo le glavne ugotovitve. Političnih kaznivih dejanj lani ni bilo, bilo pa je nekaj dogodkov s političnim ozadjem, ki pa so bili pogojeni z alkoholom. Prav tako ni bilo primerov rušenja gospodarskih temeljev družbe. Večja pozornost je bila potrebna zaradi povečanega prometa na mejnem prehodu Jezersko, na kar je vplivala modernizirana cesta. Milic niki so imeli precejšnjo oporo v družbeni samozaščiti, ki pa je nekje na višji, drugje pa še vedno na nižji ravni. Kriminaliteta kranjski občini upada. Tatvine in vlomi prevladujejo med kaznivimi dejanji, manj pa je kaznivih dejanj zoper življenje in telo povzročanja splošne nevarnosti in oškodovanja tujih stvari. V primerjavi z letom 1978 pa je bilo lani več primerov izdajanja ne-kritih čekov. Vendar miličniki še niso zadovoljni z odstotkom raziskanih kaznivih dejanj. Povzročitelji povratniki so večinoma odkriti, manj uspeha je pri odkrivanju novih storilcev. Delež mladoletnikov pri kaznivih dejanjih je še vedno velik. Večinoma izhajajo iz družin, kjer so starši pozabili na vzgojo. Rahlo naraščajo primeri kršitev javnega reda in miru, vendar to varnostnih razmer bistveno ne poslabšuje. Alkohol igra tu največkrat glavno vlogo, vendar pa je bil lani dosežen velik uspeh pri zagotavljanju reda in miru na večjih prireditvah. Posebno kritična ocena miličnikov velja prometni varnosti, kjer lani še ni bilo zaželjene načrtnosti in usklajenosti vseh, ki na tem področju lahko pomagajo. Gibljiv delovni Čas ne kaže večjih učinkov. 127 vozniških dovoljenj so vzeli lani kranjski miličniki in to največkrat zaradi alkohola. Ceste so terjale 22 življenj, prometnih nesreč pa je bilo lani toliko kot leta 1978: 210. Med žrtvami ceste so največkrat vozniki motorjev, koles in pesti, predvsem otroci. Neobveščenost neti nepotrebne spore Kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja je lani prejel 037 vlog za obravnavo primerov, v 190 primerih pa je bil pobudnik za obravnavo družbeni pravobranilec sam. Delo družbenega pravobra-1 nilca se je laniv primerjavi z letom 1978 zelo povečalo. Do zanimivih ugotovitev prihaja v lanskem poročilu kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja. Precej organizacij združenega dela na primer nima samoupravnega sporazuma o temeljih plana niti srednjeročnega plana za obdobje, ki ga sedaj končujemo! Nasplošno je slabo obdelano in urejeno področje delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. So delovne organizacije z več temeljnimi organizacijami, ki nimajo skupnih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka, večkrat pa so merila takšna, da ne zagotavljajo temelinim organizacijam vpliva na razporejanje celotnega prihodka. Sredstva se združujejo brez odločanja temeljnih organizacij. V združenem delu in tudi v družbenih dejavnostih vloženo delo še nima odločujoče vloge pri osebnem dohodku, do sporov pa prihaja pri stanovanjskih zadevah. Marsikje ni osnov in meril za dodeljevanje stanovanj, ali pa so bili dokumenti s tega področja sprejeti na neprimeren način. Kršitve se pojavljajo pri razporejanju na druga dela in naloge ter pri disciplinski odgovornosti delavcev. Razveseljivo pa je. da je bilo lani manj kršitev na račun družbene lastnine. Koristna je ugotovitev družbenega pravobranilca samoupravljanja, da bi bilo treba službo pravne pomoči pri občinskem svetu Zveze sindikatov drugače organizirati in jo prilagoditi potrebam delavcev, tesnejše pa naj bo sodelovanje s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Prepogosto mora biti družbeni pravobranilec pobudnik zanj. Sporov bi bilo prav tako manj, če bi poskrbeli za boljšo obveščenost delavcev. Dogaja se. da delavci ne dobijo niti tistih aktov, ki jih sprejemajo z osebnim izjavljanjem, ali jih ne dobijo na vpogled v primerih, ko gre za njihove pravice. Odgovornost za obveščanje je treba torej zaostriti. DOGOVORIMO SE Večina predlogov utemeljenih Kranjsko sodišče združenega dela ugotavlja, da delovne organizacije še vedno premalo pomagajo in-sodelujejo s sodiščem, da bi bilo njegovo delo hitrejše in učinkovitejše Najrazličnejše sporne zadeve prihajajo na kranjsko sodišče združenega dela, ki deluje za vseh pet gorenjsih občin. Lahko bi jih razdelili v spore iz samoupravnega organiziranja, v skupino sporov o veljavnosti samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, v spore o veljavnosti odločb, v delovne spore in v skupino sporov v samoupravnih interesnih skupnostih. Najprej nekaj besed o dejavnosti sodišča združenega dela na območju kranjske občine. Lani je prejelo sodišče združenega dela iz kranjske občine 246 predlogov za obravnavo, kar je za 8 odstotkov več kot leta 1978. Tri četrtine predlogov so posredovali delavci. Največkrat je šlo za denarne zahtevke, za spore iz delovnega razmerja in za stanovanjske spore. Predlagatelji so popolnoma ali deloma uspeli v 80 odstotkih primerov, kar potrjuje, Predlog likvidacije Dodatna točka dnevnega reda je predlog izvrSnega sveta občinske skupščine, da skupščina sprejme odločbo p uvedbi postopka za redno likvidacijo Tovarne za proizvodnjo Vegetabilnih maščob v ustanavljanju v Britofu. Znano je, da KZK Kranj in Kohn-ska iz Ljubljane investiciji nista bili kos in sta se ji odpovedali. Zato sta obe strani sprožili postopek likvidacije. Obširnejša obrazložitev bo podana tudi na skupščini! Predlogi odlokov Izvršni svet predlaga zasedanju zborov občinske skupščine v sprejem tri predloge odlokov: odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v kranjski občini, odlok o opravljanju blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun in odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v kranjski občini. Prvi predlog odloka razširja možnosti pri nuđenju prenočišč in hrane turistom, prodaji na drobno ter postranski obrti. Turistična dejavnost bo lahko potekala na osnovi sodelovanja s turističnimi društvi, trgovska pa tam, kjer ni organizirane trgovske mreže. Več možnosti bo tudi pri obrtni dejavnosti kot postranski dejavnosti. Drugi odlok omogoča prodajo na drobno knjig, časopisov, živil, papirja, vžigalic in galanterijskega blaga na osnovi pogodbe z organizacijo združenega dela, ki je pooblaščena za takšno dejavnost. Tretji odlok pa določa, da bi turistična taksa za začasno bivanje v turističnem kraju znašala dnevno 6 in ne več 3 dinarje, za bivanje v kampih pa 4 in ne več le dinar. da gredo na sodišče večinoma utemeljeni predlogi. Žal pa sodišče, in to ne velja le za kranjsko občino, ugotavlja, da nekatere organizacije združenega dela slabo sodelujejo s sodiščem. Odlašajo s pošiljanjem listin, večkrat pa ni njihovih predstavnikov na obravnavah. Prihajajo najrazličnejši pooblaščenci, ki pa včasih vseh pko-_ liščin niti ne poznajo. Zato se obravnave prelagajo, to pa zmanjšuje hitrost in učinkovitost dela sodišča. Tudi sodišče združenega dela se srečuje s kadrovsko in prostorsko problematiko. Le predsednik sodišča in en sodnik sta v delovnem razmerju, prav tako pa so tudi težnje, da bo moralo sodišče združenega dela zaradi potreb temeljnega sodišča iskati druge prostore. Lani je sodišče združenega dela prejelo 491 predlogov ali 12 manj kot leta 1978. Največ, 246, jih je bilo iz kranjske občine, 99 iz škofjeloške, 78 iz jeseniške, 42 radovljiške in 26 iz tržiške občine. Med predlagatelji obravnav prevladujejo delavci. Organizacije združenega dela so zastopane z dobrimi 21 odstotki, v veliko manjši meri pa interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, sindikati in ostali. Prevladovali so primeri iz delovnega razmerja in denarni zahtevki, precej pa je bilo tudi stanovanjskih sporov. Sodišče se je srečevalo na primer s spori ob javnih razpisih del in nalog in izbiri kandidatov, s spori v primerih sklenitve delovnega razmerja za določen čas, s spori ob prenehanju delovnega razmerja po preteku poskusnega dela, s primeri prenehanja razmerja zaradi kršitev delovnih obveznosti, s stanovanjskimi spori itd. Najpogostejši vzrok je neurejenost aktov, samovolja ali nespošto-vanje zapisanega. Prav temu kaže v naši družbi posvetiti še več pozornosti in dela. Imenovanja Predsednica zbora združenega dela predlaga delegatom potrditev predloga sestave odbora za postavitev spominskega obeležja Edvardu Kardelju na Planini. Odbor naj bi vodil predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Vinko Šarabon, v njem pa naj bi bili najodgovornejši predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij ter zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora. V 27-članskem odboru naj bi bili tudi zastopniki po membnejših kranjskih delovnih kolektivov, ustanov, krajevnih skupnosti in interesnih skupnosti I Skupščini v sprejem je predla i gana tudi lista 67 članov razpis \ nih komisij za imenovanje po 1 slovodnih organov. Dosedanjm je pretekel mandat, sindikat iti SZDL pa sta pripravila nov pred log. G LAS 6. STRAN TOREK. 18. MARCA \*\ DOGOVORIMO ® RADOVLJICA Dopusti za študij so spodbud V radovljiški občini sprejemajo družbeni dogovor o kadrovski politiki - Se posebna odgovornost, ker je kvalifikacijska struktura neustrezna -Ukrepi proti kršiteljem V torek, 25. marca, bo ob 16. uri SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Radovljica. Seja bo v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 V sredo, 26. marca, bo ob 16. uri SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Radovljica. Seja bo v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 V sredo, 26. marca, bo ob 16. uri SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Radovljica. Seja bo v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 Dnevni red DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: — potrditev zapisnika z zadnje seje — predlog odloka o ureditvi nekaterih zadev a področja zasebne obrti v občini Radovljica — osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica — kadrovska problematika — poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica — predlog družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica -. staliftča in sklepi medobčinskega sveta zveze sindikatov pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na področju uposlovuija — poročilo o zaposlovanju radovljiških stipendist« stev tov iz združenih sred- - predlog poslovnika o delovanju skupščine občine Radovljica * razmerah — predlog odloka o ustanovitvi bolnice na Bledu — poročilo komisije za družbeni nadzor o uporabi presežkov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1978 — imenovanje delegatov za zasedanje skupftčine slovenskih občin KRAJEVNIH SKUPNOSTI: — potrditev zapisnika zadnje seje — poročilo komisije za družbeni nadzor o uporabi presežkov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1978 — predlog poslovnika o delovanju skupščine občine Radovljica v vojnih razmerah — osnutek odloki« o organizaciji in delovnem področju upravnih <)rganov občine Radovljica — predlog odloka o ustanovitvi bolnice na Bledu — predlog odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica — predlog odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Radovljica za letos — predlog odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranj«' nujnih nalog samoupravne interesne skup-n«»sti za varstvo pred požarom občin«' Radovljica za čas od I. aprila do konca letošnjega leta — predlog odloka o ureditvi določenih vpraftanj s področja zasebne obrti v občini Radovljica — kadrovska problematika — poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v radovljiški občini — predlog družbenega dogovora 0 oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica — stališča in sklepi medobčinskega sveta zveze sindikatov pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na področju zaposlovanja — poročilo o zaposlovanju radovljiških štipendistov iz združenih sredstev — imenovanje delegatov za zasedanje skupftčine slovenskih občin — delegatska vprašanja ZDRUŽENEGA DELA: — potrditev zapisnika zadnje seje — kadrovska problematika — poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica — predlog družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini — stališča in sklepi medobčinskega sveta zveze sindikatov pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na področju zaposlovanja — poročilo o zaposlovanju radovljiških štipendistov iz združenih sredstev — predlog odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Radovljica — predlog odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje nujnih nalog samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Radovljica od 1. aprila let«>s do konca letošnjega leta — predlog odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v radovljiški občini za leto 1980 — predlog odloka o komunalnih taksah v radovljiški občini — predlog odloka o ustanovitvi bolnice na Bledu — osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica — predlog poslovnika o delovanju skupftčine občine Radovljica v vojnih razmerah — poročilo komisije za družbeni nadzor o uporabi presežkov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1978 — poročilo o spremljanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 — imenovanja delegatov za zasedanje skupftčine slovenskih občin — delegatska vprašanja Diplomanti odhajajo V radovljiški občini namenjajo izdatna sredsti* IaVair"8o"ga*"v"'te- za štipendije na višjih in visokih šolah, vendar* V *5i2v5i1?. °vR^mo diplomanti v radovljiških delovnih organizacijo) y ne zaposlujejo tako, kot bi želeli — Nq/W V odide zdravstvenega kadra Pravočasni lljj povezava združenega dela s štipendisti vojnih Državna uprava bližja delovnim ljudem 06 reorganizaciji upravnih organov naj bi ustanovili dva kolegijska upravna organa: komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ter komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve RADOVLJICA - Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo spregovorili o družbenem dogovoru o nalogah pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini Raodvljica. O tem dogovoru je že razpravljal izvršni svet skupftčine občine, se z besedilom strinjal in zato vsem trem zborom predlaga, da ga tudi sprejmejo. Sedanji družbeni dogovor so morali nujno spremeniti in ga dopolniti, saj smo v republiki sprejeli nov družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji, sprejeli pa smo tudi vrsto novih zakonov in drugih dokumentov. V Radovljici je bil prejftnji dogovor v veljavi od leta 1976. Najprej je osnutek pripravil poseben odbor za spremljanje in uresničevanje družbenega dogovora, zbori so o njem razpravljali lani. Obravnavali so ga v temeljnih in delovi cijah združenega dela, v samo upravnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah. Odbor je upošteval vse pripombe, ki jih je sprejel do 28. februarja letos. Predlogi in pripombe kažejo, da so o družbenem dogovoru resno in temeljito spregovorili, saj so bile pripombe konkretne. Večino teh pripomb so člani odbora upoštevali in ustrezno dopolnili predlog dogovora. Družbeni dogovor je tako povsem nov dokument in je akcijski dogovor vseh, ki se v občini ukvarjajo s kadrovsko problematiko. V temeljnih določbah so opredeljeni smotri, načela in naloge udeležencev dogovora, poudarili pa so tudi vlogo delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju kadrovske politike. V poglavju z naslovom RAZVID DEL OZIROMA NALOG je prikazan namen in pomen oblikovanja del oziroma nalog in obveznost delovnih organizacij ob tem. Poudarili so, da je treba upoštevati prihodnje kadrovske zahteve in tako stalno dopolnjevati obseg del in nalog ter jih usklajevati z razvojem. V družbenem dogovoru so želeli tudi opozoriti na to, da je razvid del in nalog samostojen samoupravni splošni akt, ki mora biti osnova za dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno planiranje potreb po kadrih in izobraževanja, za razporejanje kadrov, za racionalno in smotrno delitev dela in za čimbolj popolno uveljavljanje delavčevih sposobnosti ter racionalno izkoriščanje proizvajalnih sredstev. Člani odbora so namreč ugotovili, da razvid del oziroma nalog pri vseh udeležencih dogovora še vedno ni samostojen samoupravni akt. Delovne organizacije bodo zaradi dogovora morale tudi vedno in povsod izdelati kadrovske načrte ter se zavzemati za popolno in celovito samoupravno planiranje tudi na kadrovskem področju. V družbenem dogovoru so tudi posebno poudarili obveznost udeležencev do izobraže- vanja ob delu in obveznosti delavcev, ki se ob delu izobražujejo. Poklicno usmerjanje naj bi postalo sestavina kadrovske politike. Več pripomb je bilo zaradi študijskih dopustov, vendar člani teh pripomb niso upoštevali, ker so menili, da je število dni izrednega študijskega dopusta usklajeno z ostalimi gorenjskimi občinami in imajo tako delavci enake pravice. Ob neugodni kvalifikacijski strukturi v radovljiški občini je izredni studijski dopust tudi ena izmed stimulativnih ukrepov, saj se delavci raje odločajo za študij ob delu. Poglavje posebej je VANJE IN RAZPOREJi KADROV in to poglavje ol udeležence dogovora za amotn* zaposlovanje ter določa ob Težnosti pri izbiri kadrov, ssrejr manju pripravnikov, razporedi* vi delavcev, zaposlovanji ar sebnih kategorij delavcev i* zagotavljanje socialne vornooo-V družbenem dogovoru določaj* postopke in merila pri izbiri kr drov za odgovorna delovat ar sta in funkcije, uresničevali* družbenega dogovora po W spremljal poseben organ, dek* gatsko sestavljen zbor podpr nikov družbenega dogovora ii* članski izvršni odbor. Proti kr šiteljem bodo ukrepali, pruaor vali pa si bodo, da bodo oofov* dosledno uresničevali in tako ar gotovili povezanost in enota«* vseh, ki se v občini ukvarjajo' kadrovsko problematiko. Si RADOVLJICA - Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske v Kranju seznanja delegate radovljiške skupftčine o zaposlovanju radovljiških Štipendistov, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. Poročilo je vredno premisleka, kajti podatki so zgovorni in prikazujejo, kje se zaposlujejo radovljiški štipendisti zadnja tri leta. Strokovna služba se je odločila za anketo in beležila dober odziv diplomantov srednjih, višjih in visokih šol. Visok odziv daje zanesljivo osnovo, da rezultate lahko posplošijo brez večjega tveganja. Rezultati kažejo, da 28 odstotkov srednješolcev nadaljuje šolanje, v domači občini pa se jih zaposli polovica vseh štipendistov, od katerih jih manjšina študira ob delu. Izven radovljiške občine se zaposli okoli 18 odstotkov diplomantov, le neznaten delež je nezaposlen. Iz domače, radovljiške občine odhajajo na delo drugam predvsem zdravstveni delavci, ekonomski tehniki in elektrotehniki. Med zdravstvenimi delavci prevladujejo medicinske sestre. Manj ugodna je slika zaposlovanja fttudentov-fttipendistov združenih sredstev. Le malo študentov nadaljuje redni študij ali pa se niso zaposleni. Od zaposlenih doma in drugod pa je razmerje domala enakovredno oziroma se jih nekaj več zaposli v drugih občinah. Iz Radovljice odhajajo največ strokovnjaki organizacije dela in diplomanti zdravstva, diplomanti filozofske fakultete in drugi, tehniška usmeritev pa je pri odlivu majhna. Strokovna služba ob teh podatkih domneva, da diplomante delovne organizacije v radovljiški občini ne sprejemajo zadovoljivo predvsem zato, ker si pomagajo z lastnim kadrom.* študira ob delu. Težave a aV manti filozofske fakultete * razumljive, ker gre večino«** suficitarne smeri, medtem ko* razlage za ostale manj prefritr ve. Vzroki pa so tudi v bivaSU* v prekratkem času od uUafj*J do roka, v katerem so fttt'pesde* dolžni poiskati zaposlitev v t* mači občini, preslaba je pripr*r ljenost organizacij a di slast* dela za sprejemanje kadra« višjo in visoko izobrazba druge okoliščine. Tako je zaskrbljujoč preora* I ^ odliv diplomantov višjih ia r|VjV šokih sol, saj se jih 41 odatod^r zaposli doma, 46 odstotkov a« drugih občinah. Okoli IS J* stotkov nadaljuje študij ali a** zaposleni. Sestav odliva j« do** pester, največ je s odšlo *J* ga niza tor je v in zdravnikov višjih medicinskih sester. 1£ logi za zaposlovanje irvea *T mače občine so različni ia T lahko le predvidevajo. Delat' vzroki v tem, ker občina' ločenega kadra ne potres/ včasih so odločilne pron/ zveze, boljše možnosti aaaaT vanis rlnitrit SnreiemliivOOt . vanja drugje. Sprejemljivost dovljiftkega združenega do* srednješolske diplomante ja in manjša za diplomante var in visokih sol. To pa vsekakor ugodno zaradi nizkega deW» * poslenih s tema stopnja«* * brazbe v radovljiški občini. Strokovna služba si bo pri* devala, da popravi ves adbv. je morda posledica iaaa# stiske pri zaposlovanju itiir distov iz združenih sredstev. J*" kasneje do začetka aprila vsako leto pripravila ees vseh štipendistov, ki bodo kočem letu predvidoma aaMr čili izobraževanje. Te faza**! bodo poslali vsem orgaauzadr** združenega dela v občini, bodo tako pridobile čaa iaT pravočasno povezale s atlasa* sti Radovljica — Zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine Slovenije ter republiških upravnih organih prinaša vrsto novosti na področju organizacije in dela upravnih organov, ki jih morajo občinske skupščine v predpisanem roku uresničiti v odlokih o organizaciji in delovnem področju upravnih organov. Radovljiški odlok prihaja pred delegate na naslednje seje vseh treh zborov občinske skupščine. Najpomembnejše novosti se izkazujejo v novi organizaciji upravnih organov. Predvidevajo komite kot kolegijski upravni organ, ki se ustanovi za področja, pri katerih je zaradi narave dela treba zagotoviti povezano in usklajeno opravljanje upravnih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov. Potrebni so tudi tedaj, ko je treba zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, enotnost pri pripravi predlogov in pri uresničevanju politike, zakonov, predpisov in splošnih aktov. Vsak upravni organ predstavlja delovno skupnost, v kateri delavci uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti. Zakon na iovo opredeljuje položaj in vlogo vodilnih delavcev s posebnimi po- oblastili, oddelku za občo upravo in družbene dejavnosti pa daje nove naloge nadzora o pravilni uporabi predpisov o upravnem postopku, krajevnim uradom pa tudi opravljanje administrativno-tehničnih opravil za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. V osnutku odloka sta predvidena dva kolegijska upravna organa, tako komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ter komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, nekatere naloge pa se ustreznejo porazdelijo. Dosedanja davčna uprava se preimenuje v upravo za družbene prihodke. Državna uprava naj bi se torej učinkoviteje organizirala in tako tvorneje vključila v delegatski sistem, z ustanovitvijo komitejev bo dana večja odgovornost in družbena veljava sistemu družbenega planiranja v vseh organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Upravni organi naj bi bili poslej smotrneje organizirani, osnutek odloka pa predlagajo za javno razpravo zato, da se bo čimveč delovnih ljudi in občanov seznanilo z organizacijo in delovanjem ter posredovalo svoje pripombe in predloge. Pripombe bodo morali poslati oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo do 26. aprila letos. Delegati zborni- radovljiške občinske skupščine bodo spregovorili o višini turistične takse v kampih radovljiške občine. Izvršni svet je bil mnenja, da se taksa ne sme bistveno povečati. - Foto: F. Perdan V II MARCA 1980 7.STRAN GLA (OGOVORIMO SE Gostinstvo Hi postranski poklic * radovljiški občini sprejemajo odlok o ^ditvi določenih vprašanj zasebne obrti Oddajanje turističnih sob — Gostinstvo je postranska dejavnost le izjemoma ina občine Radovljica je na ločenih sejah vseh treh /borov a osnutek odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti v občini Radovljica ter ga dala v javno ra/pravo. Ko so vn* pripombe in stališča je oddelek za gospodarstvo in finance *^ravil predlog odloka in ga posredoval izvršnemu svetu in vsem \m občinske skupščine. Upravni organ je upošteval tiste pripombe, 'gbile v skladu z zakoni. Na delegatskih mizah bo torej pretehtan odloka, ki prinaSa novosti. Opredeljuje se za pogoje prodaje Sajk izdelkov izven poslovnih prostorov samostojnih obrtnikov, za Ujemanje gostov na prenočišča in hrano, za prodajo na drobno, za Valjanje določenih obrtnih dejavnosti kot postranski poklic ter za Vab«dopolnilnega dela drugih oseb. .Samostojni obrtniki smejo prodajati svoje izdelke izven lastnih kovnih prostorov na prireditvah in shodih le na osnovi pismenega * prirediteljem ter ob minimalnih sanitarnih higienskih in %th\\h pogojih, ki jih določi inšpekcija. Občani lahko sprejemajo v _ \odiflj*tva in v počitniške hišice ali kmetje v kmečka gospodarstva ]Ve m jim nudijo prenočišče, hrano in pijačo le preko organizacij lenega dela s področja gostinstva in turizma. Občani lahko sami %jajo sobe le v krajih, kjer ni turistično-gostinske organizacije niti %tirnega društva. Seveda pa morajo goste prijaviti, v sobah, ki so šenjene prenočevanju gostov pa izobesiti kategorijo sobe in potrjen V Prodaja na drobno se v občini lahko opravlja le v prodaji sadja in %»jave ter plina v jeklenkah za gospodinjstva, izjeme se morajo cediti ustreznim zakonom. fjeJovni ljudje in občani lahko v skladu z določbami obrtnega S$V trajno ali sezonsko opravljajo obrtno dejavnost kot postranski Hfc, izjeme pa so naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti: Silve z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z viličarji ^dernkami in taka proizvodnja in storitve, ko se z uporabo avtomati* visoko produkcijskih strojev opravljajo storitve ali proizvodnja ^trrtšče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno •^davo surovin: prodaja na drobno, razen prodaja plina za gospodstva opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji in prevozi stvari z Vjrnirni vozili nad dvema tonama nosilnosti, razen traktorjev ter Smuka dejavnost. Tudi tu so izjeme, ko si lahko ljudje s soglasjem Staeca »veta pridobijo dovoljenje za opravljanje gostinske S»nortikot postranski poklic. A le tisti, ki imajo gostinske lokale na Stodnih lokacijah in majhen promet ter avtoprevoznike za prevoz V h jim je bilo opravljanje te dejavnosti glavni poklic. Razen tega odlok govori o dooolnilnem delu drugih oseb. ki jih je Vnajveč sedem, z veljavo tega odloka pa bo prenehala veljavnost Verih drugih odlokov, ki so jih sprejeli pred leti. > Po: Požarna varnost terja denar ^„vna interesna skupnost i\ipo"pred požarom je pripra-—*ni program, ki so ga izde- Silni osnovi in po potrebah varstva za letošnje leto. Am atopnja je bila od leta w »prej 0.30 odstotka od brutto JSeja dohodka v občini Radov- Aatfoa občine pa je decembra ^atriria odlok o začasnem fi-\»ju samoupravne interesne za varstvo pred požarom Atd 1 januarja letos do 1 apn-iMm. Pri obravnavi finančnega ifeaaa samoupravne interesne fcv/rtipa je izvršni svet skupsči-*foe Radovljica v skladu z (nakimi in stabilizacijskimi r\__ ukrepi predlagal samoupravni interesni skupnosti znižanje prispevne stopnje za 0,02 odstotka. Izvršni svet je ugotovil, da bo predloženi finančni program za letos s prispevno stopnjo 0.28 odstotkov povsem uresničen. Delegatom pa predlagajo, da sprejemajo predloge odlokov o določitvi obveznega prispevka za financiranje nujnih nalog samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Radovljica za čas od 1. aprila letos do konca letošnjega leta. Odlok velja za tiste organizacije in skupnosti, ki niso podpisale aneksa k samoupravnemu sporazumu o financiranju nujnih nalog varstva pred požarom v občini Radovljica. Komunale ne plačujejo vsi Tudi letos bo samoupravna komunalna skupnost prejela manj denarja kot bi ga mala — Radovljičani, ki so zaposleni v irugih občinah, svoji komunalni skupnosti prispevka ne plačujejo ladovljica — Program in aneks k samoupravnemu sporazumu o ««*z>vanju in porabi sredstev rednega vzdrževanja in obnavljanja Wwnilnih objektov in naprav kolektivne rabe za leto 1980 je v radov-Ift občini sprejela večina delovnih organizacij in skupnosti, za tiste. *4tt aiao sprejeli, pa pripravljajo odlok o določitvi obveznega pridevka za kolektivno rabo. Že tako in tako dobi komunalna skupnost tuj sredrtev kot bi jih lahko, saj sta sporazum in odlok zasnovana po črtnem principu in ne po domicilnem. To pomeni, da plačujejo ftatvek le tisti delavci« ki delajo v delovnih organizacijah, ki imajo tad v Radovljici, vsi ostali Radovljičani. ki se vozijo na delo v druge trat. pa ca ne plačujejo. Do zdaj s sporazumevanjem še niso uspeli Ei tiste delovne organizacije, ki imajo sedež izven občine. w se pogovarjali z jeseniško železarno, v kateri dela več kot vcev iz radovljiške občine. Tako se plačilu izogne več kot 20 manjših poslovnih enot, a ni lailkm v tem. da Radovljičani ne bi plačevali prispevka svoji komu-Vda* ukupnosti zato. ker ga nočejo, problem je zato, ker se strokovne *jffct ne odločajo za dodatn** evidence in ne pošiljajo denarja tja. kjer Mfm prebivajo. samoupravna interesna komunalna skupnost je pripravila tudi kjfjatk*. iz katerih je razvidno, koliko manj denarja dobiva komunalna taensmt. <-e!o po sedežnem principu izpade .'107.000 dinarjev, ker so \mkheni plačevanja tega komunalnega prispevka proračunske tfava* organizacije in delovne skupnosti in upravni organi, ki ne Mvarjajo dohodka Harnoupravna interesna komunalna skupnost bo prejela denar za tjjevaoHt po stopnji 0,<>7 odstotka od brutto osebnega dohodka, odlok, f a bodo sprejemali delegati vseh treh /borov občinske skupščine pa (a)Va obvezni prispevek vseh za vzdrževanje komunalnih objektov in tajm»kupne rabe za letos \_-.-- Presežki za dom v Bistrici so Presežke samoupravnih interesnih skupnosti ob podpori in sklepih delovnih ljudi in občanov radovljiške občine namenili za izgradnjo doma v Bohinjski Bistrici — Dosledno uresničevanje dogovorov Radovljica — Vsi trije zbori občinske skupščine bodo na ločenih sejah obravnavali tudi problematiko vračanja presežkov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1978 ter ugotovili družbenopolitično odgovornost izvršnega sveta. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Slovenije je namreč opozoril, da so se v radovljiški občini odločili, da se presežki samoupravnih skupnosti namenijo za negospodarske dejavnosti. Presežki niso bili vrnjeni gospodarstvu! takšno ravnanje pa pomeni kršitev dogovora. Zahteval je, da zbori opredelijo tudi moralno-politične odgovornosti izvršnega sveta. Oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo radovljiške občinske skupnosti pa delegatom obenem z opozorilom družbenega pravobranilca posreduje obrazložitev, zakaj izobraževalna skupnost Radovljica presežkov ni poračunala. V radovljiški občini so se namreč delovni ljudje in občani domenili, da ta sredstva namenijo za izgradnjo družbenega doma v Bohinjski Bistrici, akcijo so podprle vse gorenjske občine, vse radovljiške interesne skupnosti pa so se enoglasno dogovorile, da za dom in muzej namenijo presežke. Tedaj so to kot posebno določilo vključili v dodatke k samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979. Za* akcijo in za tak način zbiranja sredstev so se odločile tudi radovljiške družbenopolitične organizacije. Tako je do uporabe presežkov prišlo na osnovi dejstva, da je bilo treba kar najhitreje zbrati potrebna sredstva za dograditev doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, da bi bila lahko slavnostna seja CK ZKJ v novem domu. Sele leta 1978 so se našli podatki in dokumenti, da je bila konstituantna seja CK ZKJ v Bohinjski Bistrici. Komisija za družbeni nadzor skupščine občine Radovljica je obravnavala razporeditev presežkov in kot sklep predlapa. da mora izvršni svet skupščine občine v prihodnje posvetiti vso skrb uresničevanju družbenih dogovorov, nadzoru in odgovornosti nad zakonitostjo dela. vendar pa je do takšne razdelitve presežkov prišlo ob nujni nalogi in ob samoupravnem dogovarjanju vseh delovnih ljudi in občanov občine. Kršitelji Oddelek za gospodarstvo in finance je pozval 48 kršilcev člena zvezne resolucije o razvoju gospodarstva, da pojasnijo razloge za prekoračitev dovoljenih osebnih dohodkov. 0 teh kršiteljih bodo razpravljali na zboru združenega dela. oddelek za gospodarstvo in finance pa bo pripravil še podatke 0 povprečnih osebnih dohodkih na pogojno nekvalificiranega delavca. Izvršni svet predlaga zboru združenega dela. naj zahteva od samoupravnih organov Ključavničarstvo Radovljica. Elmont Bled in Filbo Bohinjska Bistrica, da v naslednjem tromesečju poračunajo preveč izplačane osebne dohodke. Dinar za Ažmanov dom Predlog odloka o komunalnih taksah v radovljiški občini vsebuje nekaj sprememb ter popravkov. Na osnovi sklepa izvršnega sveta so ti popravki že v novem predlogu. Najprej so predvideli turistično takso v kampingih za Bled v visini 10 dinarjev in za ostale kraje po 4 dinarje. Vendar pa je obveljalo mnenje, da je za kamping taksa v višini 10 dinarjev previsoka, predvsem v razmerju do cene nočitev. Zato so sprejeli sklep, naj bo visina takse za kampinge na Bledu, v Lescah in v Radovljici 5 dinarjev, za vse ostale pa 4 dinarje. Na predlog Turističnega društva Bohinj naj bi iz odloka izpadla obveznost zbiranja turističnega dinarja za sofinanciranje gradnje doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Izvrsni svet je zavzel enako stališče kot komisija za finance in sicer tako, da obveznost zbiranja po 1 dinar od turistične takse ostane, ker so ta sredstva nujno potrebna za odplačevanje anuitet. Na posvetu s predstavniki turističnih društev in krajevnih skupnosti so predlagali, naj bi lastniki počitniških hišic ne plačevali turistične takse zase in za svoje ožje sorodnike. Namesto tega naj bi bil za te namene dan krajevnim skupnostim del davka na posest stavb, ki se pobira od počitniških hiš. Izvršni svet pa se s tem predlogom ni strinjal in je bil mnenja, naj ostane predpis takse v veljavi do odločitve sodišča. Plačila takse za uporabo pristajališč za čolne in za druge plovne objekte naj bi bili oproščeni poleg drugih tudi reševalni čolni. DOGOVORILI SMO SE Prostor le varčni porabi Na minulih sejah so delegati zborov občinske skupščine največ pozornosti posvetili občinski resoluciji in stabilizacijskim ukrepom - Solidarnosti odprta vrata - Zaključni račun občine skega odbora za gradnjo šol1 in vrtec v radovljiški občini. De: legatka iz Almire je vprašala, kaj je s slabo izdelano streho v osnovni šoli Radovljica, odgovor pa se je glasil, da je bil že sprejet sklep, da se v prihodnje v občini gradijo le objekti s streho dvo-kapnico. Sredstva od prodaje stare šole v Poljčah so se nakazala za gradnjo vrtcev m drugih šolskih objektov v sklad za gradnjo vzgojno-izobraževalnih Sbjektov pa se M»fBW X ostala sredstva prodanih zgradb^ Geodetski zavod Slovenije so pooblastili za izvedbo mejnega ugotovitvenega postopka v obsegu in za potrebe izdelave> nove katastrske izmere naselja Kropa ter potrdili nekaj imenovanj. Na seji DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA so se delegati v več razpravah opredelili do resolucije in predlagali, da se v občini čimprej izdela prostorski plan, da se resolucija z dogovorom o kadrovski politiki in zaposlovanju, v občini pa naj bi tudi dobili odbor za uresničevanje stabilizacije. Investicije v občini bodo uskladili z odločit- RADOVLJICA - Na minuli seji ZBORA ZDRUŽENEGA DELA so delegati precejšnjo pozornost posvetili predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica v letu 1980. Predvsem so poudarili, da je letošnje leto opredeljeno kot leto stabilizacijskih ukrepov in zato je omejitev vseh oblik porabe nujna. Dvignili so roke tudi za odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Radovljica za leto 1979 ter za odlok o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti od 1. marca 'do 31. decembra letos. Obenem so potrdili ie programe interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za letos ter se strinjali, da se »Porabijo sredstva solidarnosti SR Slovenije v višini 2 milijona 800.000 dinarjev. Ta sredstva se uporabijo za delno kritje škode na področju kmetijstva in na področju komunalnega gospodarstva. Delegati so temeljito proučili zaključno poročilo koordinacij- vami v srednjeročnem planu SRS, prednost pa bodo imele naložbe, ki bodo slonele na dohodkovni povezanosti. V občini bodo imeli eno turistično poslovno skupnost, ki je zdaj ustanovljena na Bledu. Tudi na zboru krajevnih skupnosti so sprejeli resolucijo ter vsa druga vprašanja, ki so b:'.a na dnevnem redu. Precej časa pa so delegati posvetili pereči problematiki v krajevnih skupnostih in na delegatska vprašanja želeli odgovore. r No minulih sejah treh zborov občinske skupščine je delegate tudi zanimalo, lutko jp z izgradnjo blejske obvoznice. Na Bledu bi želeli, da se n rt tej. temeljito spregovori... — Foto: F. Perdan Delegate zanima... Hotelsko turistično podjetje Bled zanima, kdaj se bo začela javna razprava o problemu blejske obvoznice, kajti menijo, da naj se javna razprava čimprej ponovi . . . Delegacija kmetov-koope-rantov je predložila pobudo novega regresiranja. Stroški osemenjevanja krav so narasli iz lanskih 220 dinarjev na letošnjih 400 dinarjev po kravi. Zato naj bi se v okviru občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva zagotovilo regresiranje osemenjevanja v višini 100 dinarjev za kravo. Intervencija je nujna, kajti sicer bo prihajalo do črnjh pripustov in do motenj pri pospeševanju razvoja Živinoreje. Delegacija Verige pa je vprašala, kako so se gibali osebni dohodki januarja v primerjavi z lanskim novembrom v interesnih skupnostih, samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in delovnih organizacijah. Za dom na Brezjah bi potrebovali še dodatnih 593.000 dinarjev, prošnjo delegacije krajevne skupnosti Brezje bo obravnavala posebna finančna komisija. Precej problemov pa imajo na Srednji Dobravi in sprašujejo, zakaj je poštna dostava slabša, kaj je z asfaltom na vaških in krajevnih cestah na Srednji Dobravi, šepa pa tudi ponudba Ape-cerije. Zaostaja stanovanjska izgradnja, zato bi krajani radi. da se vprašanja čimprej rešijo. Stisne nas obup. Poškilimo zharantati. zbijamo ceno. upamo na ••eno stotih jurjev ... pa ni ničesar iz tega poniževanja. Lepotec ima monopol, ker pač ni drugega prevoznika, v vrsti pa jih tudi že čaka nekaj gosposkih. »Ali plačate sto dvajset dolarjev ali pa boste morali predelati spačka v začasno barko, če boste hoteli "•iti na RODOS!« Nadutost pa taka. Toliko denarja sploh nimamo. In kako naj bi z RO-mSA prišli na KRRTO in naprej v ATENE, če nam ;w ta zoprni polizani privatnik skoraj vso valuto po-^ral? Gremo nazaj. Prevozimo še enkrat tristoštirideset kilometrov, *>rek MUGLE in AYDINA, prespimo v istem parku »red IZMIROM in se končno enkrat pod večer privali-'•'no po luknjasti cesti nikamor drugam kot v svetovno mano Homerjevo TROJO. Kampiramo na prizorišču trojanske vojne, ko so se -)rki pod vodstvom Agamemnona deset let bojevali za HELENO (ki jo jim je ukradel trojanski kraljevič PARIŠ), in končno mesto zavzeli s pomočjo lesenega trojanskega konja, v katerega votlem trebuhu so skrili ;.ijpogumnejše bojevnike. **" "" GROMA v soncih kapljah pr,d nami TROJO je odkril arheolog SCHLIKMANN na griču HISSARLIK. jo začel odkopavati leta IHTO. njego vo delo pa so I. 1938 končali Američani. TROJA je edina. V plasteh izkopana, z muzejem na robu in velikim lesenim trojanskim konjem, ki so ga izdelali, ko so Američani tukaj snemali zgodovinski film. Brane bere Homerjevo ILIADO na travi pred šotorom. S konjem si gledata iz oči v oči: PESEM. BOGINJA. ZA POJ. O JEZI PELI DA AHILA. SRDU POGUBNEM. KI SILO GORJA PRIZADEL JE AHAJCEM: MNOŽICO DUŠ MOČNIH UPOTIL JE V H A DO VE DVORE. „ DUS JUNAKOV. A TRUPLA PESOM PREPUSTIL JE V ZRTJE. PTICAM UJEDAM ZA PLEN. TAKO SKLEP ZEUSOV JE TEKEL. PRAV 01) DNE. KO STOPILA V RAZDVOJ STA PO BURJI PREPIRA VOJVODA MOZ. ATRID. IN PO RODU ODLIČNI AHILES. .. Brane je bral še pri luči v spačku, dokler jo zjutraj okrog treh ni prehrane odložil na sedež in zadremal kar tam. POT PO TURČIJI SE NAM KONČUJE, NJENE BARVE 2E KAR UTRUDLJIVO SKELIJO Iz ČANAKALEJA še isto popoldne prepljujemo na trajektu DARDANELE, v daljavi se izgublja AZIJA. EVROPA, spet POZDRAVLJENA Topla in nežna. In naša. V KESANU zavijemo levo, do Marice, kjer prestopimo v večeru GRSKO-TURSKO MEJO. ALEKSANDRI J A ob Egejskem morju se že koplje v zahajajočem soncu. Se preden se HI K MET tiho zapre, nam v turščini zapoje. In tako se osujejo še zadnji listi, cvet TURČIJE pa vse bolj diši: V mojih rokah čisto goli mesto večer in ti tvoja jasnina vonj tvojih las mi odsevajo na obrazu Čigavo je srce, ki utripa močneje od zvoka glasneje od vzdiha? je tvoje srce noči srce mesta ali le moje bije tako močno? Kje se končuje noč kje se začenja mesto? kje se končuje mesto kje se začenjaš ti? kje se začnem in končam jaz? ^razstava in prodaja pisarniške opreme in strojev 0D17.D024.III. V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU ODPRTA VSAK, DAN OD 9. D016. URE VABLJENI! m u rim KONEC i \ ALPETOUR \ Vab i m o vas na izlete in potovanja ALPETOUR Turistična agencija PO DOMOVINI Weekend v Slovenski Istri Plitvice — Crikvenica Pomurje Poreč Žužemberk — Kostanjevica 19 april Bela krajina Po Trubarjevih stopinjah Po Slovenski Istri ZAMEJSTVO K Porabskim Slovencem V TUJINO Ažurna obala — Provansa Dunaj-Bratislava-Praga Ob 35 obletnici osvoboditve obisk taborišč Buchenvvald od 9 —14 4 Auschvvitz od 18 —21 4 Ravensbriick od 1 — 6 5 21 m 28 marec — 3 dni 1 2 april — 2 dni 12 april — 2 dni 19 april - 2 dni 19 april — 1 dan 26 april — 1 dan 22 maj — 4 dni 29 marec — 1 dan 19 april _ 2 dni 29 4 — 4 dni, letalo — avtobus 26 in 30 4 — 5 dni. avtobus nemških taborišč organiziramo Mauthausen Dachau od 10 - 12 od 3 - 5 Informacije in prijave v naših poslovalnicah Kmetijsko živilski kombinat Kranj c. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge TOZD KMETIJSTVO KRANJ 1 KV DELAVCA ALI DELAVCA BREZ POKLICA za opravljanje nočnega dežurstva v Selekcijskem centri za krompir v Šenčurju Posebni pogoj: - poznavanje požarnovarnostnih ukrepov. - poznavanje dela čuvajske službe, pravi jen on*nos ^0 družbene lastnine 2 3 DELAVCE BREZ POKLICA za opravljanje del čiščenja in vzdrževanja parkov a določen čas od aprila do 30. septembra 1980. (objava velja do zasedbe) TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ 3. 2 PRODAJALKI ŽIVILSKE STROKE za prodajo živilskih artiklov Posebni pogoj: - 6 mesecev delovnih izkušenj, zdravsrve na sposobnost za delo z živili DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 4 ADMINISTRATORJA za opravljanje administrativnih in komunikacijskih 4d za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, a določen čas od 1. junija do predvidoma marca 1981. Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili • izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju Ktt Kranj, JLA 2, Kranj v 15 dneh po objavi. Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) Seznanili smo se s tem, kako so iomobranci obljubili zvestobo Nem-'. *iji in gestapu. Od oktobra 1944. leta \o januarja 1945. leta so prav ti ■ Iomobranci tajno prisegli zvestobo legalni slovenski narodni vojski. Prisega se glasi: »Jaz (ime in priimek) prisegam pri ! 'semogočnem Bogu, da bom Vrhovnemu poveljstvu Slovenske narodne . ojske in kralju Petru II. poslušen, slovenskemu narodu pa zvest in iz • se duše vdan, da se bom za Slovenki narod in njegove svetinje ter i raljevino Jugoslavijo junaško boril, I a se ne bom nikjer in nikoli meveril vojaški zastavi in da bom osi u šal in zvesto izpolnjeval zapo-i edi vseh od narodnega odbora za /iovenijo postavljenih nadrejenih rihiteli na pomoč, jih »objeli in po-jubili kot brate«, nato pa bi skupno »osvobodili« Slovenijo. Seveda so računali, da bodo potem takoj spravili partizane za zapahe. Kačun je bil napačen in namesto liških četnikov je prispela slavna Sercerjeva brigada in napadla Grčarice. Prvi dan je od tod pobegnilo 50 četnikov, potem pa nihče več. Boji so trajali tri dni in v Grčaricah je grmelo kot na sodni dan. Sele ko so šercerjevci dobili topove, s katerimi so morali ujeti italijanski topničarji streljati na svoje včerajšnje zaveznike, so se četniki vdali; med njimi je bil tudi poveljnik major Koprivi-ca. Brigada je zajela 142 četnikov, od tega jih je bilo 16 ranjenih. V bojih je padlo deset četnikov in enajst partizanov. Po tem porazu si četniki dolgo niso opomogli. Sčasoma so spet osnovali nove odrede, tako da je bilo poleti 1944. leta v Sloveniji pet četniških odredov: dolenjski, notranjski, gorenjski, soški in kraški. Major Mirko Bitenc Drugi gorenjski četniški od bil ustanovljen julija 1944. leta. poveljnika so imenovali komandirja domobranske postojanke v Dravhak v Ljubljani 32-letnega Milka PtnU Zmeda za zmedo. Javno je bil Wrk komandir domobranske posadi* tajno pa še poveljnik četnHtvgi odreda. Javno je bil domobrana, tajno pa plavogardist in črnorokte V okviru domobranske postojanke v Dravljah je delovala močna skupini črne roke. Ia, 18 MARCA 1980 .9.STRAN GLAS r- Dražji pogrebi Trli* - Medtem ko je i/vršni *H Aupščine občine Tržič že M dobrim mesecem odobril Mktf Komunalnega podjetja fcfmi«anje cen za odvoz smeti. M jr precej omahoval ob cenah Ipoerebne storitve, ki naj bi podaril? kar za 67 odstotkov. rVdlnp so na eni zadnjih sej Itjrf) temu potrdili. Najtehtnejši 4bv Ha je to zares nujno, je «jnSa Komunalnega podjetja B»jmr>dinarjev, kolikor jo je lani Žilo« s pokopi. Nova cena ih storitev, ki je niso ili vse od 1975. leta. je .dinarjev in je še vedno nižja it) na primer v kranjski in 4nV|Ho£ki občini. Veljala bo od hrpaprila naprej. j Po letni konferenci TD Cerklje Kmečki turizem tudi na območju TD Cerklje K Savici |o makadamu Itlinj - Slap Savice v Bohinju kletno veliko gostov in velja za " |j obiskano izletniško točko - doline. 80 000 do 100.000 pa se do Savice pripelje a slabem makadamu, že leta. Štiri kilometre republike vedno čaka na asfalt in bila cesta že nekaj let naloga, je se vedno *\ Nad slabo cesto se jezijo !tturisti, ki odhajajo se dalje od Vf. v triglavski narodni park. Pr»v bi bilo. ko bi vendarle že tudi cesto k slapu Savice, ki *k«n«i »notike številnih domačih Nihjostov. D. S. Cerklje — V petek zvečer je bila v veliki dvorani osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah redna letna konferenca Turističnega društva Cerklje, ki so se je udeležili poleg gostov in domačih gospodinj tudi predstavniki DPO cerkljanskega območja ter sosednjih turističnih društev Delo društva v preteklem letu je bilo zelo uspešno. Nadvse uspešno so organizirali 13. razstavo cvetja in 10. lovsko razstavo, ki si jo je ogledalo več kot 20 tisoč obiskovalcev Izdali so tudi brošuro »Cerklje na Gorenjskem z okolico« in bo v prodaji tudi ob letošnji razstavi cvetja in lovstva. V tekmovanju za najlepše urejen kraj v občini un na Gorenjskem so osvojili prvo mesto, na republiškem tekmovanju za najbolj-urejen kraj v Sloveniji, pa so bili Cerkljani spet zelo uspešni. Zasedli so četrto mesto. Uspešno so bile izvedene očiščevalne akcije po krajevnih skupnostih pod Krvavcem z namenom odpraviti tako imenovane črne točke, ki jih je ugotovila komisija pri GTZ. Organizirali so tudi več predavanj, opravili ocenjevanje vrtov. oken. balkonov in cvetja in nato najboljše gospodinje nagradili. Na Krvavcu so organizirali tudi dva planšarska dneva, v Dvorjah pa so obnovili spomenik Davorina Jenka, v Cerkljah pa freske na Prmuzarjevi hiši. Od začrtanih nalog v preteklem letu pa so premalo pozornosti namenili delu podmladka na osnovni šoli, ki naj bi \ini* kanalizacije v novem delu Komende - Zrasla bo :u nmih sta \„*k,h hiš Parcele »o že prodane in delavci Graditelja iz Kamnika %„ kanalizacijo. Občan h ki so parcele kupili in seveda tudi plačali dokaj H komunalni prispevek, so nedavno preko krajevne skupnost, opozorili Klik" samoupravno komunalno skupnost na pomanjkljivost: glavni \hnnjski vod. ki bo položen po trasi ceste, gradijo brez ustreznih pri V.f Vue nove stanovanjske hiše na kanalizacijo verjetno ne bodo takoj ^Ijv/enn. Ali bo torej cesta razkopana čakala nanje ali pa jo bodo čez \jbttpct razkopavali? — M. V 18 Podobno se lahko zgodi tudi v drugih fazah igre, v srediSnici in končnici. Vzemimo primer na diagramu 38 (IVANKA -POLIHRONIADE; Budim peftta, 1977). i ■ A L- TEMPO V NAPADU Oklevanje v napadu ne vodi k uspehu, saj nasprotnik lahko pripravi obrambo ali nasprotni udar. Dobro voden napad pogosto podkrepijo poteze, ki pospešijo razplet igre, t. i. tempo poteze. V položaju na diagramu 39 (GLIGORIC - SMISLOV; Kijev, 1959) bi beli lahko uveljavil svojo premoč na enostaven način, na primer tako: 1. Tg2 Sel: 2. Tel: Tac8 3. Dh7+ Dh7: 4. gh7: + Kf7 5. Tc8: Tc8: 6. Tg5: itn. Beli najprej a tempom zavlada na veliki črnopoljni diagonali L... KgB 2. a3»! Izrazita tempo poteza, po kateri beli doaeže jasno razvojno premoč. Trdnjave črni ne sme vzeti, ker preti 3. La2 mat! Beli je okrepil svoj položaj in razvija svojega belo-poljnega lovca 8 tempom. I i ■ ■ Rt! - A um ■ H i " * 1 a ■ w s w La2 + Tc7! Th7: Lc5 + Te7 + Tb7 + Cma ae je vdala. Na 8. Ke8 sledi 9. Lt7 mat. Lb6 Kf8 Lb5 Td8 Ke8 Kf8 Diagram 39 Vendar pa je Gligorič izrabil položaj figur za pospešitev sklepa igre, in sicer tako, da je najprej s tempom odstranil s Šahovnice kmeta g5 in nato zopet s tempom postavil trdnjavo na linijo g ter podprl napredovanje kmeta g6. 1. Lg6:! Dg5: + 2. Tg2 De3 + Na 2.... De7 3. g7 Dg7: odloči 4. Dh7 + . Po odigrani potezi 2____De3+ pa je črni kralj brez zaščite svoje najmočnejše figure. 3. Khl Kg7 4. Dh7 + KfS 5. g7! Dd4: letos zaživelo, večje bi moralo biti tudi sodelovanje z DPO. slabo in neredno pa je bilo plačevanje turističnih taks in bo letos tudi temu problemu potrebno posvetiti več pozornosti Tudi za letošnje leto so sprejeli zelo bogat program dela Med prireditvami velja omeniti razstavo cvetja in lovstva, ki bo v mesecu juliju, planšarska dneva na Krvavcu in razstavo fotografij kulturno-zgo-dovinskih spomenikov Organizirali bodo tudi več akcij za ureditev okolja in sodelovali v tekmovanju Gorenjske turistične zveze za najlepše urejen kraj. organizirali bodo očiščevalne akcije po KS in na Krvavcu Pregledali pa bodo tudi možnosti za razvoj kmečkega turizma in oživitve domače obrti in izdelovanja originalnih spominkov. Podan pa je bil tudi predlog, da bi v Cerkljah uredili krajevni muzej Po končani konferenci pa so si vsi navzoči z zanimanjem ogledali filma o uspešni lanski razstavi cvetja in lovstva in o novoletnih prireditvah v Cerkljah, ki jih je posnel Miha Kern J. Kuhar Bohinj na prospektu Bohinj - Po podatkih Turističnega društva Bohinj-Jezero je bila zimska turistična sezona v Bohinju letos uspešna, marca in za naslednje mesece pa opažajo manjše povpraševanje za dopust in za letovanje v bohinjski dolini. Zdaj privabljata še Kobla in Vogel, ki bosta zanimiva tudi še v spomladanskih mesecih, saj ima Vogel dovolj snega, prav tako pa v zgornjem delu tudi Kobla. Manj zanimanja za Bohinj je predvsem pri organiziranih skupinah, ki jih je bilo lani znatno več kot letos, kar turistični delavci pripisujejo predvsem višjim cenam gorivu' in varčevanju. Turistični delavci v Rohinju pa so se skupaj z organizacijami združenega dela gostinstva in turizma domenil,, da začnejo enotno akcijo ponudbe tega lepega turističnega kotička Gorenjske. Tako naj bi ustanovili sklad za turistično propagando in denar namenili za izdajo takšnega prospekta, ki bi prikazoval vso bohinjsko dolino in vse možnosti, ki jih ima obiskovalec za izlete m za rekreacijo. Letos bodo oddali turistom in obiskovalcem splošni prospekt Bohinja, ki ga je pripravilo Turistično društvo, zmenili pa so se. da v prihodnje izdajajo le splošne in enotne edicije, za letno in za zimsko sezono. V te propagandne akcije pa se bodo vključile tudi vse hotelske hiše. Letos naj bi izdali zimski prospekt, prihodnje leto letnega in ju v naslednjih letih ponatisnili. Ob njem bodo gostu ponudili še cenike. Tako naj bi turistična propaganda, vse do ustanovitve poslovne turistične skupnosti, delovala enotno in usklajeno, v prizadevanjih, za popolno turistično ponudbo. V Bohinju pa se tudi pripravljajo na letošnje tradicionalne turistične prireditve. Julija bodo organizirali vasovanje in kmečko ohcet. avgusta foklorno revijo, junija pa regato na bohinjskem jezeru, ki jo vsako leto uspešneje pripravlja jadralni klub Ljubljana. V programu imajo še številne koncerte ter tudi kravji bal. ki naj bi bil 14. septembra. D. S Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU 0B NJEGOVI 750-LETNICI (33. zapis) Rado tako nanese, da je treba kdajpakdaj kak zapis pozneje še dopolniti z besedo ali pa podpreti z novo fotografijo, ki mi prej ni bila pri roki. ZRAVILNI VRELEC ako sem, n. pr.. v zapisu št. 26. zgolj bežno opisal »Tu-. hinjske toplice«, pač po vtisu, ki sem ga sam tam dobil, ne da bi vedel za kako drugo pisanje o tej zanimivi vodi. No. pa me je pred dnevi kamniški prijatelj opozoril na star zapis v »Novicah kmetijskih, obertnijskih in narodnih reči« z dne 21. septembra 1853, kjer neki L. D. piše »o zdravilnih vrelcih na Vase-nem«. Med branjem starosvetnega novi-škega pisanja sem postal pozoren na skoro isti povdarek. kot sem ga sam dal v svojem zapisu (ne da bi kaj vedel o 127 let starem poročilu v Novicah), da je namreč zares škoda, ker topla in verjetno tudi zdravilna voda odteka brez slehernega haska v tuhinjsko Nevljico. STARINSKI JEZIK od zglavjem »Novičar iz slavenskih krajev« v dopisu iz Tuhinjske doline preberem (ohranil sem starinski jezik iz Novic): »Pred dvema letoma sim v Novicah razglasil, da bi se v nasi dolini dale toplice narediti Na fo-toči poleg ceste, ktera na Štajersko pelje, pol drugo hoda od Kamnika na lepem travniku (ljudje ga imenujejo »toplica«) je gorak studenec močnega vira, kjer bi se dale toplice narediti.« , . . . . Potem L. D. pripoveduje kako sta z okrajnim zdravnikom doktorjem Bekom topli izvir raziskovala in merila. Ugotovila sta. da je voda po iztoku topla 20 stopinj C, v globini pa gotovo več, ker se tik pod zemeljskim površjem meša topel izvir s hladnimi dotoki. Brumni L. D. na to pove za vzroke, da tuhinjska topla voda se ni izkoriščena: . , »Pomanjkanje denarjev slaba letina, nevednost ali neokretno« . maloserčnost in pomanjkanje delavcev za domače delo zadržuje, da se nihče na Potoci ali na Lasenem ne vloti toplic napraviti, ali vsaj kan začetik narediti, da bi' se zvedilo: ah ima ta voda kako zdravilno moč. ali je le gorka kopel.« (Začuda: mar vlada pri nas vedno »maloserčnost, nevednost neokretnost«, kot pred 127 leti v steklenicah, ki tudencu. kjer se bokalov tiste vode se morajo koj pri voda zajema, dobro zamašiti in s smolo zakaniti. da nič gaznih delovne izhlapi, ako so kteri v nji. Bomo skušali moža dobiti, ki bo preiskal to vodo. ktera po svoji toploti že zdravilno moč obeta. Pervo pa je ta kemijska preskušnja. - Blizo Bela ka na Koroškem so tudi pred nekimi leti na vodo zadeli zlo enake toplote in napravili so toplice, ktere smo v letu 1H4H se mimo peljaje še neizdelane ogledovali. Letos je bilo že veliko bolnikov tam.« K STARA KOT SODOBNA UTEMELJITEV ar vsiljujejo se primerjave. Kot utemeljuje prizadevni noviški dopisnik L. D. potrebo po ureditvi domačih tuhinjskih toplic, prav tako bi to potrebo utemeljevali danes. »Ves pripraven je ta kraj za toplice: 1. je tako blizu Ljubljane, 2. v prijazni dolini za prijatle hribov in gora, 3. pri cesti, 4. dve gostivnici sta na Potoci za postrežbo, 5. mestjan se naveliča mestnega zraka, m se na deželi v sredi tako čiste sape na novo oživi, ker tukej ni, kakor pri Ljubljani navadne jesenske megle, ne mrazence pozimi. — Naj se torej kak premožin gospod, domoljubin, serčin mož sem poda, naj ogleda in spraša. morebiti mu ne bo žal truda, in bo več dobička shajalo, kakor bi ob pervi misli se mu dozdevalo. Ze toliko časa teže ta gorak vir in ni k drugemu pridn, kakor da ženske ložje pozimi v ti vodi pero.« Z vrlin davnim noviškim dopisnikom L. D. si smemo še danes zastaviti njegovo vprašanje: »kdaj bo naša hvaležna prizadeva dognala tO reč do konca?« O SLIKA - VIZIJA polmesečniku Kamniški občan sem v številki z dne K), '(decembra 1979 videl poenostavljeno sličico — vizijo tuhinjske prihodnosti. Seveda bi bilo lahko tudi drugače, še bolj imenitno! Torej, kdaj: Tuhinjske toplice pri Kamniku? se in . .) UREDNIKOVA PRIPOMBA Pod črto je »vrednik« Novic dr Janez Bleivveis zapisal: »To zvedeti (namreč, če je voda zdravilna ali le topla, op. t..L.) je treba natanjčnega kemijskega preiskanja, ki se zamore le v lekarni-ci ali v kemijskem laboratoriji opraviti Preiskovavec potrebuje v ti namen več steklenic čiste vode de po mnozih skušnjah sledi nje^ obstojne dele. Pošlite nam kakih 10 Poenostavljen prikaz bodočih Tuhinjskih toplic? Občni zbor društva upokojencev Kranj Kranj - Konec februarja je Cjani društva upokojencev Kranj, kranjsko društvo upokojencev, ki ki ^e najVečje med sedmimi društvi ima zdaj že skoraj 4000 članov, na upokojencev v občini, so na svojem občnem zboru pregledalo svoje delo občnem zboru razpravljali o za- v zadnjih štirih letih. Občne zbore so ključnem računu iz preteklega leta. imela tudi že nekatera druga dru- ^ odirali 0 programu dela za letos štva upokojencev v kranjski občini, m tuc|j 7a prihodnje štiriletno ob medtem ko jih bodo ostala društva imela v kratkem. Jutri koncert skupine Sončna pot V sredo, 19. marca, bo v kranjskem delavskem domu nastopila skupina Sončna pot iz Ljubljane - Koncert, ki ga prireja Klub ljubiteljev glasbe, se bo začel ob 19. uri Sončne poti tudi so. Sestavljajo jo: Lado Jakša - klaviature, flavte, klarineti, saksofoni, piščah, Jordan Gančev - bas in Ratko Divjak -bobni. Inštrumenti imajo enakovredno vlogo in zato bobni in bas Sončna pot je mnogim Kranjčanom že znana, sj je pri nas nastopila pred dobrim letom in pol. Čeprav že dolgo obstoja, pa so člani šele pred kratkim izdali svojo prvo veliko ploščo, ki je naletela na zelo dober odmev. Prav tako je bil odličen tudit nastop v ljubljanskem Mestnem gledališču, kjer so ploščo prvič predstavili. Kot pravijo sami, se njihova glasba ne da definirati kot jazz, ročk ali podobno. Člani tega tudi nočejo. V njihovi glasbi gre namreč za neprestano improviziranje in prepletanje harmonij. To je zelo zanimiva oblika, vendar tako lahko ustvarjajo le vrhunski glasbeniki. To pa člani večkrat izgubijo le vlogo ustvarjanja ritma. Gančev in Divjak, namreč ustvarjata tudi melodijo. Sončna pot sodi med naše najkvalitetnejše ansamble, ki glasbo jemljejo na zelo resen način. Zato lahko pričakujemo, da se bodo jutri na koncertu zelo potrudili zadovoljiti kranjsko občinstvo. Marko Jenšterle dobje, razpravljali in sprejeli pa so tudi poročilo izvršnega in nadzornega odbora. V obširnem poročilu za pravkar minulo mandatno obdobje je opisana vsa društvena dejavnost, vprašanja glede članstva, pokojnin, j sodelovanja delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih v občini in republiki ter sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini in krajevnih skupnostih. Razpravljali pa so tudi o delovanju pevskega zbora društva, o pridobivanju članstva, saj je znano, da se upokojenci z višjimi pokojninami ne vključujejo posebno veliko v društvo, prav tako pa je bilo govora tudi o pomoči članom društva in podobno. Občni zbor je izvolil tudi delegate za letno konferenco, nov izvršilni odbor s predsednikom Matijo Suhadolnikom in nov nadzorni odbor s predsednikom Francetom Jernejčičem. Pri kranjskem društvy upokojencev je tudi sedež koordinacijskega odbora vseh kranjskih društev, njegov izvršilni odbor pa si prizadeva za povezavo in usklajevanje dela. R.Uršič Galerija odpira pogled v umetnost r Osnovna naloga tržiške galerije je širiti in dvigati likovno kulturno raven občanov — Lani je vsako razstavo obiskalo poprečno po 440 ljudi — Galerijski svet prevzel skrb za pripravo letošnjega programa razstavne sezone TriiC — Z lansko razstavno sezono je tržiška galerija slavila deseto obletnico. Avgusta 1969. leta so se namreč prvič odprla vrata paviljona NOB svetu umetnosti. V tem obdobju je bilo v galeriji okrog 150 razstav, ki jih je obiskalo približno 60.000 ljudi. Jubilej je galerija dostojno počastila. V paviljonu NOB, glavnem razstavišču, in v Kurnikovi hiši, ki je prvenstveno namenjena prvim samostojnim predstavam likovnikov. je bilo skupaj šestnajst zanimivih razstav. Med vidnejšimi velja omeniti prikaz del akademske slikarke Marjance Kraigher, projekt Svetle zarje domače Skupine 77. dobitnice gorenjske Prešernove nagrade za leto 1978, razstavi slikarjev domačinov Vilija Jakopina in Vena Dolenca ter prikaz Napredno delavsko gibanje v Tržiču, ki so ga pripravili ob 60. obletnici partije in sindikata. Najbolj obiskana od vseh pa je bila razstava Repentabor v Kurnikovi Življenje v staro mesto Razstava v tržiškem paviljonu NOB prikazuje obnovo Perkove in Lončarjeve hiše ter ureditveni načrt za območje ob Mošeniku, kar bo postopoma vrnilo nekdanjo lepoto in življenje v staro mestno jedro Tržič - £e 1977. leta. so v Tržiču ugotavljali, da je prenova mesta stalen in spreminjajoč proces, za katerega vnaprej ni mogoče dajati dokončnih določil niti o vsebini niti o načinu obnove arhitektur. Nasprotno; proces je od svojega izhodišča naprej, to je od revitalizacijskega načrta, po eni strani sicer načrten in strokovno utemeljen, po drugi strani pa odvisen od dejanskih možnosti in potreb občanov. Revitalizacijski načrt starega mestnega jedra je prikazal poseg obnove v mestu, vendar pa je pri poskusu uresničitve kmalu postal preveč nedorečen. Zato so nadaljnja, nujno potrebna, etapa obnovitvenega načrta ureditveni načrti za posamezna območja. Ureditveni načrt, ki je zdaj razstavljen v tržiškem paviljonu NOB, posega v območje ob Mošeniku, v skrajno neurejeno okolje, ki bi ga predvidena nova obvoznica še poudarila. Z novo zahodno fasado, ki bi jo zapolnili predvsem stanovanjski objekti, bi bila podoba lepša. Vendar pa ostaja vprašanje, kako izkoristiti prostor med zazidalnima nizoma ob Trgu svobode in Mošeniku, če bi odstranili neprimerne provizorije, dozidave in industrijske objekte, ki so s svojo nasilno arhitekturo mesto prerasli. Načrtovalec, Arhitekt biro SGP Tržiš, predlaga, da bi te površine razen prometu namenili predvsem stanovalcem; igri, drobni rekreaciji. Postale naj bi skratka del njihovega bivalnega okolja. Načrt ureditve območja ob Mošeniku je razumljiv, tako da bo lahko pritegnil čim več občanov, ki naj bi s svojimi ocenami, mnenji in predlogi pripomogli k dokončni ureditvi tega dela starega mestnega jedra. Na razstavi, ki bo odprta do 19. marca, vsak dan od 16. do 18. ure. pa sta prikazana tudi procesa obnovitve Perkove in Lončarjeve hiše. Perkova hiša je bila obnovljena konec decembra 1978. leta. V njej je šestnajst stanovanj in dobrih 440 kvadratnih metrov poslovnih površin. Lončarjeva hiša z dvanajstimi stanovanji in 350 kvadratnimi metri poslovnih prostorov bo urejena predvidoma letos. Zal je nosilec obnove samo stanovanjska skupnost, ni pa še investitorjev za površine, namenjene poslovnim potrebam, ker so zaradi razslojevanja mesta v preteklosti zanje manj vabljive. Vendar pa bodo s postopnim uresničevanjem revitalizacijskega načrta v Tržiču zagotovo uspeli ohraniti kulturno dediščino ter vrniti nekdanjo lepoto in življenje v staro mestno jedro. H.Jelovčan hiši, ki je sodila v okvir spoznavanja zamejskih Slovencev na Tržaškem. Po številu vpisov sodeč si je vseh šestnajst razstav ogledalo okroglo 6600 obiskovalcev, kar je za občino, kakršna je tržiška. precej. Ob slovesnih otvoritvah je bil običajno tudi koncert priznanih umetnikov. Najprivlačncjša je bila otvoritev razstave del Kranjčana Nejča Slaparja, ko je pesmi Franceta Pibernika pripovedoval gledališki igralec Rudi Kosmač. Sicer pa je tržiška galerija lani razen razstavne dejavnosti pripravila še nekaj kvalitetnih koncertov, okroglo mizo, literarni večer in prikaze dela članov Foto kino kluba Tomo Križnar, s čimer je vsestransko posegla na kulturnoumetniško področje. Zanimivo je, da galerija načrtno odkupuje dela predvsem domačih že uveljavljenih likovnikov. V njeni zbirki je zdaj že 54 del. Konec minulega leta so pri Zavodu za kulturo in izobraževanje Tržič ustanovili galerijski svet, neke vrste umetniško telo posamezne razstavne sezone. Program za letos je svet že izdelal. Osrednja razstava bo prikaz del svetovno znanega kiparja Stojana Batiča Eksplozija. Seveda ne bo manjkalo tudi predstavitev drugih priznanih likovnikov, niti ne domačin amaterjev in šolarjev. Letošnja novost pa bo razstava del delavca iz druge republike, ki sicer živi v Tržiču. Pritisk na galerijo je vsako leto velik. Čeprav je njena osnovna naloga širiti in dvigati likovno kulturno raven občanov, torej organizirati le zares kvalitetne razstave, odločitev ni niti najmanj lahka. Zato je ustanovitev galerijskega sveta, jči zdaj odloča namesto posameznika, toliko bolj dobrodošla. Galerijski svet je že odklonil osem ponudb za razstave. Ne da dela ne bi dosegala zahtevane umetniške ravni; razstav bi bilo v obeh galerijah lahko več. Zatika se pri denarju. Vsaka razstava stane več kot milijon starih dinarjev. Ob tem ne gre prezreti vsote, ki jo mora galerija nakazovati krajevni skupnosti Tržič za prostor v paviljonu NOB. Kar štiristo starih tisočakov na mesec! Vprašanje, ali ni to oderuštvo, posebno še, ker je bil paviljon zgrajen s skupnimi napori vseh tržiftkih delavcev, zagotovo ni neumestno. Sirota kultura mora v tržiški občini že tako nenehno gledati na vsak dinar ... H. Jelovčan ene Kulturni koledar SPORED PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Prešernovo gledališče v Kranju bo v naslednjih dneh uprizorilo za red dijaški delo M. C. Machadoja: Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. V sredo, 19. marca, ob 17. uri bo predstava namenjena osnovni šoli Simona Jenka, v četrtek, 20. marca, ob 17. uri osnovni šoli Lucijana Seljaka in v petek. 21. marca, ob 17. uri osnovni šoli Staneta Žagarja in Lucijana Seljaka. ŠOLSKI KULTURNI TEDEN Šolsko kulturno društvo Ivan Grohar na osnovni šoli Pelra Kavčiča v Skofji Loki je pripravilo vrsto prireditev »Naia beseda 80«. Tri so bile že v preteklem tednu. V sredo. 19. marca, bo ob 16,.'!0 v knjižnici osnovne šole v Podlubniku na vrsti dramatizacija Škrata Kuzmc. ki jo je pripravil knjižničarski krožek. V četrtek, 20. marca, ph 16,30 bo v prostorih osnovne šole v Podlubniku na sporedu spevoigra Radovana Gobca KresniČek V petek, 21. marca, ob 16.30 pa si« bo dramski krožek prav tako v šoli v Podlubniku predstavil / Deklico, ki je hodila po kruhu PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI V knjižnici Ivana Tavčarja v Skofji Loki bo v sredo. 19. marca, ob 18. uri na sporedu predavanje z diapozitivi Naš alpski svet. ki ga bo vodi! Marko Murn V četrtek. 20 man a. ob 1H uri ho likovno pravljico Pomlad, ki je namenjena šolskim in predšolskim otrokom, vodil Edi Sever. Popravek Slavistično društvo iz Kranja nam je sporočilo, da se je pri članku Predavanja za slaviste vrinila napaka. Dr. Boris Paternu odhaja predavat na slavistični oddelek celovške univerze in ne na celovško gimnazijo kot smo zapisali. Za neljubo napako se dr. Borisu Paternuju opravičujemo. Kultura v delovnem okolju Delovna organizacija ni zgolj proizvodna celica, ima svoje socialne, politične in kulturne sestavine. Slednje se vse bolj zavedamo Dozoreva politična zavest, da moramo delovnim ljudem omogočiti, da bodo stali sredi kulturnega dogajanja, da sami vplivajo na kulturno politiko, kulturne programe, porazdelitev kulturnih dobrin, na kulturno urejanje delovnega in bivalnega okolja, za zagotavljanje možnosti za lastne kulturne interese, za aktivno udeležbo tudi v kulturni ustvarjalnosti. Zakaj tak poudarek? Kulturne akcije med delavstvom vendar niso nekaj novega Močne korenine imajo v predvojnem kulturnem delu sindikatov in delavskih kulturnih društvih, v kulturni razsežnosti narodnoosvobodilnega boja. Toda mar nismo po vojni ravnali napak, ko smo kulturno akcijo vsaj začasno izrinili iz delovnega okolja in jo zožili na bivalno okolje, ko smo podlagah ekonomističnim teorijam, ki so razlagale delovno organizacijo kot zgolj celico proizvajanja? Slovenski sindikati so leta 1971 spodbudili hitrejše prodiranje kulturnih dobrin do delovnih ljudi. Življenjsko izkustvo je odtlej akciji dodalo spoznanje, da bomo dejavno prisotnost večine pri graditvi socialističnih samoupravnih odnosov dosegli le z višjo kulturno ravnijo posameznika in družbe kot celote. Akcija »Človek, delo. kultura«, ki jo je vodila Zveze komunistov, je močno odmevala po vsej Sloveniji.Toda v naletu je izgubila možnost, da bi postala trajno gibanje. Sčasoma je opešala in danes pogosto to slišimo med sindikalnimi aktivisti kot očitek, namesto kot samokritiko. Danes je vsekakor najbolj pomembno, da se izognemo v pretek losti ponavljajoči nevarnosti, ko smo zaradi pekočih družbenoekonomskih težav najprej odrekli večjo skrb kulturnemu in duhovnemu življenju. Gospodarsko utrditev bomo dosegli le z več znanja in i višjo kulturno ravnijo. V tem okviru lahko razumemo kulturno akcijo v združenem delu ki jo začenjajo slovenski sindikati. Zveza sindikatov Slovenije, njen svet za izobraževanje in kulturo, republiški odbor sindikata kulturnih delavcev pripravlja vsebinsko zasnovo seje republiškega sindikalnega sveta, ki bo aprila namenjena analizi dosedanjega uveljavljanja in nadaljnjega razvoja samoupravne socialistične kulture. Priprave nlnja so pokrajinski posveti, ki bodo gradivu dodali praktična izkustva. Iz kranjskega posveta lahko izluščimo dvoje bistvenih vprašani Prišel je čas. ko delovni kolektivi ne morejo obvladati Kulturnega doga janja. če nimajo delavca, ki obvlada kulturološko znanje. Gre torej ia to. da ima delavec informacijo o kulturi in umetnosti čim bliže sebi Za primerjavo, na področju rekreacije in športa smo to že dobro doumeli Na prste ene roke lahko danes preštejemo delovne organizacije v Sloveniji, ki zaposlujejo delavca s takim profilom. Zato ni čudno, da ne znamo izmeriti, kolikšen delež naj v materialni proizvodnji predstavlja kultura. Tudi vprašanje o kvaliteti kulturnega dela se ustavi oh kadrih Dvorane bodo pač napolnile dobre prireditve, take. ki bodo vzdržale primerjavo s tistimi, ki nam jih ponujajo množični mediji. V delovnih organizacijah torej potrebujemo ljudi, ki se bodo na kulturo spoznali, kajti le tako lahko pričakujemo posluh za kulturo, posebej pri tistih, ki bi ga morali imeti. M. Volčjak Sedem tisočletij mezopotamske kulture Barvni prostor poezije Razstava v Prešernovi hiši v Kranju Kot da je bila poezila vedno na pragu prostora. Kot da ie vedno vstopala v nekaj, kar je že bilo, toda v svoji celovitosti bistveno nepopolno. Pa naj ie šlo za njeno zvočno prvotnost ali za zapisano drugot-nost. In sopotnosti obeh ni mogoče več zanikovati, odkar je bila govor- {"ena pesem prvič zapisana, odkar je dla pesem prvič vklesana ali barvno poudarjena. Od tu naprej njena grafična, likovna ali arhitekturna razsežnost. Nesporno, pesniška zbirka je še vedno primarni prostor . sodobne poezije. Ni pa edini in tudi njegova notranja podoba se spreminja. Oblikovno, grafično in vsebinsko. Odpirajo se nove, predvsem mejne možnosti, in ena izmed sodobnih pesniških teženj je raziskovanje medprostorja. Izkušnja s predstavitvijo Grafičnega prostora poezije (galerija Prešernova hiša 1976) je zdaj podaljšana za novo, barvno razsežnost. Predvsem ugotavljati barvno transparenco besede. Poskus želi obdržati besedno in barvno zvezo na pomenski ravni. Zato je zdaj barvni prostor stilistično določen z dvema barvama, a skrajno tipičnima barvama tega trenutka: z vijolično in rožnato. Izbor obeh barvnih tipik pa se nikakor ni hotel odreči njuni simbolni vrednosti. France Pibernik V Ljubljani, v razstavnih dvoranah Narodnega muzeja, so pretekli petek slovesno odprli potujočo iraSko razstavo »Babilonska, asirska in mezopotam-ska umetnost«, eno najobsežnejših in najpomembnejših zbirk umetnin iz davnine človekovega kulturnega ustvarjanja. Do 8. aprila bo na ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Reprezentančno razstavo je Narodni muzej v Ljubljani sprejel v okviru konvencije o meddržavnem kulturnem sodelovanju, posredoval jo je iraški generalni direktorij za starine v Bagdadu. Na ogled je 209 dragocenosti, izbranih predmetov, ki izvirajo iz zbirk Iraškega narodnega muzeja v Bagdadu. Razstava se je na svoji poti ustavila že v Ženevi in v MUnchnu. v Ljubljano pa prihaja iz Beograda. Nedvomno je razstava enkratna priložnost, da se soočimo z vrhunskimi dosežki občega svetovnega izročila, da v svojo omiko vključimo neposredno poznavanje te daljne visoke umetnosti, izvirnih izkopanin, ki jih srečujemo v vseh učbenikih zgodovine kot najbolj reprezentativne spomenike iz umetnostne ustvarjalnosti Medrečja. V izboru so zastopana približno vsa prazgodovinska in zgodovinska obdobja, ki so dala Pečat Mezopotamiji ali Med-rečju. kakor so ravnino med Evfra-tom in Tigrisom imenovali Grki. Spomeniki različnih kultur, ki so se Primerek z mezopotamske razstave - Plošči s plitkima reliefoma sto verjetno krasili vzglavlje postelje. Okrasni elementi, predvsem obleka, so zelo natančno upodobljeni. Najdba spada v novoasirsko obdobje, v 8. stoletje pred na Hi m štetjem. razvijale na ozemlju današmen Iraka, od starejše kamene dobe pa do 19. stoletja našega štetja, tore' poleg antičnega tudi spomeniki islamskega kulturnega kroga Med njimi se seveda tudi izbor gradiva it sumerske kulture, za katero vem* da je najstarejša nam znani civilizacija, to je iz konca 4. stoletji pred našim štetjem. Sedmera tisočletja Mezopotamije se torej tt-čenjajo z v orodje obdelanim kamenjem iz starejše kamene dob* severnega Iraka in se sklenejo I islamskim nakitom iz 19. stoletji naše ere. Popeljejo nas v r prvih mestnih kultur človeštva, od koder so izšle neštete tvarne * duhovne prvine, ki današnje** Evropejca povezujejo s to kult." Uspeh kulturne akcije za delovne kolektive Radovljica — Komisija za kulturo pri občinskem sindikalne« svetu je februarja ocenila uresn*-čevanje lanske kulturne akcije a delovne kolektive. Splošna u{oUv vitev osnovnih organizacij zvere s*-dikdtov je bila, da so bili dekovi večinoma zadovoljni z izvajanjem m vsebino akcije, opozorili so ia nekatere pomanjkljivosti, večidel pri redite 1j ske narave, kot delite* vstopnic in obiski prireditev. Lani so imeli kar 36 gledah&r. predstav, 17 so jih uprizorile aaa-terske gledališke skupine, 19 pokhc na in polpoklicna gledališča. Predstave si je ogledalo 11.160 obiskovalcev. 15 glasbenih in pevskih kot-certov je obiskalo 11.160 obiskov* cev, 7 likovnih razstav v delovnih f;anizacijah si je ogledalo 1.890 de avcev, na dveh kulturno zabava« prireditvah za delavce iz drugih republik je bilo 830 obiskovalcev. Dw folklorni prireditvi je obiskalo delavcev. Skupaj si je vseh 62 pn-reditev v trinajstih krajih radovhi* ke občine lani ogledalo 18.724 delavcev in občanov, kar pomeni, da w bilo na vsaki prireditvi povprečno 302 obiskovalca. Podatki so torej spodbudni K dogovoru o kulturni akciji je Um pristopilo že 96 odstotkov delavvev v občini, ki so po pogodbah prispeva H okoli 70 tisoč dinarjev. Skupu je bilo za prireditve porabljenih 368.780 dinarjev. Prispevek občmsa« kulturne skupnosti je znašal tfl tisoč dinarjev, občinski sindikalni svet pa je prispeval 20 tisoč dinanev — jtt, 18 MARCA 1980 r- 11 STRAN GLA Prvo pomladno srečanje Ob mednarodnem dnevu invalidov v prostorih Gorenjskega sejma svečana akademija, združena s srečanjem težjih invalidov vseh gorenjskih občin Vsako prvo pomladno nedeljo slavimo kot mednarodni dan invalidov. Letošnjo bodo gorenjski invalidi obeležili s srečanjem težjih inva-Uov iz vseh gorenjskih občin, ki se bodo v soboto. 22. marca, /.brali na aerani akademiji v prostorih Gorenjskega sejma. V pestrem kulturnem programu se bodo zvrstili pevci, recitatorji. glasbeniki in folkloristi, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo in ples. V I prvem delu programa bo nastopila folklorna skupina iz Save, kvintet iz .Naklega bo zapel nekaj domačih pesmi, ki bodo povezovale recital itraeev Posebne sole iz Kranja. Program bo s sebi lastno šegavost jo in traiailjrvim humorjem povezoval humorist Marjan Roblek, sem in tja pa se bo s svojimi domislicami pojavil tudi belokranjski humorist Toni GsApahč, nečak tete Mare. Po zaključnem kulturnem programu se Ink) oglasili zvoki ansambla TNT s Kokrice, ki bodo navdušene goste robili na plesišče. Tisti pa. ki se jim zdi, da so to muhavo mladostno torčavost že prerasli, si bodo na sejmišču lahko ogledali razstavo liovnih del samoukov Jožeta Hrovata in Stanislava H mera, ki pri -buuieta najbolj uspele lesoreze in platna. Prireditev, na kateri pričakujejo preko sedemsto obiskovalcev, se bo začela v soboto ob 16. uri in se bo zaradi znane družabnosti vseh pnčakovanih prav gotovo zavlekla do poznih večernih ur. O. Z. ^- 3 Industrijski kombinat PLANIKA Savska loka 21 Kranj Objavlja za potrebe DSSS in TOZD Blagovni promet naslednja prosta dela in naloge 1 PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE V ORODJARNI 2. BRUŠENJE t STRUŽENJE — ZAHTEVNO 4 UREJANJE PRODAJNIH ZAKLJUČKOV Zadela in hi L: - M 2.: - 3 hi i; - M 4.:- naloge se zahtevajo naslednji pogoji: višja strokovna izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj. znanje svetovnega jezika in trimesečno poskusno delo triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri in leta delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo. triletna srednja strokovna izobrazba strojne. smeri in 3 leta delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo. Štiriletna srednja strokovna izobrazba ekonomske komercialne smeri. — 2 leti delovnih izkušenj, znanje strojepisja dvomesečno poskusno delo. ali Pisnene ponudbe sprejema kadrovski Planika, Kranj 15 dni po objavi. oddelek kombinata N— Vzgojno varstveni zavod Trti* objavlja prosta dela in naloge 1 DELAVCA ZA OPRAVLJANJE FINANČNIH DEL (obračunavanje osebnih dohodkov in oskrbnin) Pogoj: — srednja strokovna izobrazba — ekonomske smeri. — nastop dela je možen takoj. 2 VZDRŽEVALCA STAVB IN OKOLICE Pogoj: — dokončana osnovna šola in opravljen vozniški izpit B kategorije. — nastop dela je možen takoj. t HK DELAVKO ZA ČIŠČENJE KUHINJE IN POMIVANJE POSODE Pogoj: — starost 18 let in smisel za čistočo. - nastop dela 5. 5. 1980 hijave aa objavljena dela in naloge pošljite na naslov Vzgojno varstveni zavod Trtic, Koroftka 24. Rok za prijave je 15 dni po •bjavi. SGP GRADBINEC Kranj nusol.o. Nazorjeva 1 f ■ objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev, orodja in ostalega materiala: osebni avto 750, leto 1969, izklicna cena 3.000 din kombi Z 1300 TK, leto 1974, izklicna cena 2.000 din kombi IMV 1600, leto 1970, izklicna cena 2.000 din motor 4 cilindre za TAM 2000, izklicna cena 3.000 din blok motorja za Perkins 6 cil., (2 kom), izklicna cena l.OOO din in razni stroji (brašilni, vrtalni, računski, peči, elektromotorji) (.iritacija bo v petek 21. 3. 1980 ob 15. uri v strojno kovinskih obratih aa Kokriri. Ogled predmetov je mogoč tri ure pred začetkom licitacije na kraju prodaje. Na licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno. Varščino 10T (najnižja je 50 din) od izklicne cene vplačate eno uro pred pričetkom licitacije na kraju licitacije. Vse rfrorfke prepisa in davka plača kupec. Izlicitirano sredstvo mora biti plačano in odpeljano v 10 dneh po dnevu licitacije, po tem dnevu rarfčina zapade. Ob mednarodnem dnevu invalidov »Rehabilitacija — pravica in dolžnost« Takšno je letošnjo geslo mednarodnega dneva invalidov: rehabilitacija je osnovna pravica prizadetega občana, hkrati pa tudi njegova dolžnost, kajti invalidnost ni noben razlog, da bi se pod dosedanje normalno življenje potegnila črta. Rehabilitacija invalida pa pomeni tudi obvezo družbi, da za vključitev v to življenje nudi ustrezne pogoje. Najprej v človekovem delovnem okolju, kjer naj mu nudi primerno zaposlitev, upoštevaje njegove spremenjene telesne sposobnosti. S prekvalifikacijo invalida in z razporeditvijo na pravo in telesni okvari primerno delovno mesto, mnogo pripomoremo k delavčevemu zadovoljstvu in dobremu počutju. To oboje prav gotovo pomeni tudi večjo produktivnost, z njo večji dohodek, invalid pa na pravem, sebi primernem delovnem mestu spet čuti, da je koristen in da je njegov delovni prispevek cenjen kot prispevki zdravih občanov. Po svojih sposobnostih se vključuje tudi v siceršnje družbeno, kulturno, socialno in rekreativno življenje. To pa seveda spet pomeni dolžnost družbe, da poskrbi za ustrezne pogoje, ki bodo invalidu omogočili to vsestransko vključenost v vse ravni življenja in dela. Seveda pa ne pomeni, da bodo problemi, ki'se kopičijo vzporedno z invalidnostjo, kar snontano rešeni. če invalidi sami ne opozorijo nanje. Poseben pomen pri rehabilitaciji invalidov pripisujemo rekreaciji. Najprej seveda letovanju in klimatskem zdravljenju, kjer si prizadeta oseba telesno opomore in duševno sprosti. Prav na tem področju je razvidno, koliko se je družba - konkretno socialne službe po občinah in delovnih organizacijah - izkazala, koliko sploh razmišljamo o invalidnosti. Takšna rehabilitacija je invalidom zagotovljena sicer brezpogojno in ž nekaterimi materialnimi olajšavami po zakonu in samoupravnih aktih, pa vendar še najdemo mnoge, ki se tod otepajo z odprtimi vprašanji. Kot že rečeno pa invalid, seveda skupaj s podobno prizadetimi soljudmi, združenimi v društva, aktive, organizacije, marsikaj lahko sam stori za svojo rehabilitacijo. Društvom invalidov, ki jih prizadeti že deset let množično ustanavljajo, da v njih zadovoljujejo najrazličnejše potrebe in interese, kaj radi očitamo preveliko in izključno skrb za izlete, srečanja, tekmovanja, skratka očitamo jim zgolj rekreativni namen, in zanemarjanje resnejših aktivnosti. Res je, da je ta oblika organizacije predvsem namenjena reševanju težkega položaja invalida, ni pa vedno res, da ga rešujejo le sestanki, forumstvo in dolga posedanja ob referatih. Dosti bolj prepričljivo se človek sprosti in pozabi na nekatere Nekaj utrinkov Radovljica - Društvo invalidov Radovljica je imelo koncem oktobra lani svoj redni občni zbor, na katerem je bilo obsežno pregledano in ocenjeno delo društva. V organe društva so bili izvoljeni nekateri novi člani, za boljše in uspešnejše delo pa sta bili ustanovljeni dve komisiji: za socialno delo ter za šport in rekreacijo članov društva. Izkazalo se je, da je ti dve dejavnosti treba poživiti in omogočiti, da bodo vprašanja, ki so v okviru dejavnosti društva najpomembnejša, podrobneje in bolj sistematično obravnavana. Kljub zimskemu času so komisije za socialno problematiko že obiskale več članov po domovih, za katere je bilo društvo mnenja, da so obiska najbolj potrebni. Ugotovili so, da njihovi člani, ki živijo doma in niso vključeni v združeno delo, v mnogih primerih živijo v nezavidljivih razmerah. Pogosteje je opaziti, da so ti ljudje prepuščeni sami sebi, ne toliko v materialnem smislu kot z vidika stikov z drugimi ljudmi. Pogosto so osamljeni, razen članov društva nihče ne pride do njih, da bi se prepričal, kako živijo, česa potrebujejo, kakšne težave jih tarejo. Mnogokrat takšen obisk ^pomeni več kot materialne dobrine in tega se društvo zaveda. Institucije, ki so formirane posebej za take primere — socialna in patronažna služba — bi morale najti pot do osamljenih in pozabljenih. Tudi društvo namerava z obiski na domu nadaljevati, predvsem spomladi, ko praznujemo mednarodni dan invalidov. Dejstva, ki jih bo ugotovilo na terenu, bo preneslo ustreznim organom in v posameznih primerih zahtevalo konkretna ukrepanja in rešitve. Tudi v krajevni skupnosti je še premalo poskrbljeno za skrb invalidnih oseb, zato bo društvo skušalo preko poverjenikov v teh skupnostih vsaj deloma odpraviti tudi to pomanjkljivost. Se vedno pa radovljiški invalidi niso zadovoljni z organiziranostjo invalidov po delovnih organizacijah, zato bodo v prihodnje še aktivneje delovali v smeri ustanovitve aktivov zaposlenih invalidov po delovnih organizacijah, ki zaposlujejo večje število invalidov. Čudno je, da invalidi sami ne čutijo za zadosti potrebno, da bi se organizirali, ko pa po eni strani dobro vemo, da prene-kat.eri invalid ne more in ne zna uveljaviti pravic, ki izhajajo neposredno iz zakonov in drugih predpisov; po drugi pa se zavedamo tudi uspešnosti trdne organizacije, ki ima v uresničevanju pravic več uspehov kot pa samovoljno postopanje. V prihodnje želi društvo razširiti rekreativno dejavnost in razen štirih izletov v spomladanskem in jesenskem času organizirati še druge oblike športne in rekreativne dejavnosti, seveda v mejah in obsegu, primernih za invalida. Zato društvo poziva tiste člane, ki bi si želeli udejstvovati v katerikoli športni dejavnosti, naj se oglasijo v društveni pisarni kjer bodo dobili informacije in se takoj lahko opredelili za tisto, kar jih zanima. Ne gre pozabiti, da zmerno športno udejstvovanje invalidu še kako pomaga ohraniti zdravje, sooči pa ga tudi z ljudmi, ki imajo podobne probleme in interese. Razmišljanja, kako bi še poživi h družabno življenje in pripomogli k boljšemu spoznavanju članov med seboj, so privedla do ideje da bi v okviru društva organizirali krajša srečanja članov, ki se ukvarjajo z ročnimi deli in spretnostmi. Občasno bi se sestajali v društvenih prostorih, kjer bi se ob prijetnem klepetu izmenjale izkušnje in konjički, kasneje pa bi morda pripravili tudi razstavo najbolj uspelih izdelkov. Vida Rozman svoje tegobe na srečanjih z drugimi, na zabavah, izletih, kjer se problemi invalidnosti izmenjajo bolj sproščeno, kjer se invalid 0 njih lahko neformalno izrazi, hkrati pa rekreacija zaposli njegove preostale telesne sposobnosti, krepi tekmovalnega duha in pripravlja človeka na soočenje i resnimi problemi. Sproščen človek, čeprav morda prikrajšan za delček zdravja, pa je mnogo bolj pripravljen delovati in ustvarjati kot nekdo s čemernim obrazom, ki se neprenehoma osamljen smili sam sebi. Društva, ki zasledujejo take cilje, večkrat zberejo svoje člane v prijetnem krogu, da se skupaj kaj pomenijo, pošalijo, zapoje jo. Prirejajo jim izlete, obiske raznih znamenitosti, da jim s tem zaposlijo življenje, da jim omogočijo tisto, kar je zdravemu človeku nekaj povsem samoumevnega, da jih sveže in spočite pripravijo na resni in delovni jutri, ko se bo ponovno treba spoprijeti z življenjem. Čeprav smo predvsem na strani, ki podpira rehabi^tacijo invalida v okolju, ki mu je blizu, v isti delovni organizaciji, na podobnem delovnem mestu, med drugimi ljudmi, pa je v nekaterih primerih nujna rehabilitacija v posebnih centrih za telesno in duševno teže prizadete osebe. V tako imenovanih invalidskih delavnicah se invalid ponovno prilagaja življenju ter pod zdravniškim nadzorstvom opravlja lažja fizična opravila. Ta dolgotrajnejša priprava na ponovno vrnitev v prejšnji način življenja pa je prav gotovo bolj boleča, saj invalidi, odtrgani od svojcev, svojega starega življenjskega kroga in prisiljeni na nov način življenja, pogosto preživljajo težke duševne krize. Prav zato je treba razvijati in vsestransko omogočiti prav prvo obliko rehabilitacije in se slednje posluževati res le, kadar ni drugega izhoda. Za obe pa velja, da jima še naprej velja ista, če ne še večja pozornost vseh družbenih dejavnikov. Letošnje geslo, ki se ozira na celotno družbo, na nas vse. torej pravilno razumimo. Naj nam v resnici pomeni eno od dolžnosti, ki ji bomo z veseljem posvetili pozornost, ki ji spričo njene družbene pomembnosti gre. Predvsem pa jo razumimo celotno, saj zajema vse ravni invalidovega življenja, od njegove proizvajalne, kulturne in socialne funkcije, pa vse do športno-rekreativne. D. Žlebi r V Moravče Društvo invalidov Kranj aprila ponovno začenja s programom izletov in prireditev. Sezono bo začel dvodnevni izlet v Prekmur-je, ki smo ga pripravili za 5. in 6. april. Tisti, ki ste se izleta udeležili že lani. ste bili nedvomno navdušeni nad toplo vodo Moravskih toplic, prijazno postrežbo v motelu Čarda, prekmurskimi specialitetami in veselim razpoloženjem ob ciganski glasbi. Tudi tokrat so naš cilj Moravci, ogledali pa si bomo še vrsto drugih krajev in njihovih zrfamenitosti. Zaradi lanskih pohval tudi letos pričakujemo številno udeležbo za čimbolj veselo družbo! Po občnem zboru Obvestilo neplavalcem Kranj — Društvo invalidov Kranj obvešča vse neplavalce, ki se želijo naučiti plavanja, da bo tudi letos organiziralo tečaj plavanja. Datum začetka tečaja, ki bo v bazenu hotela Creine. lahko vsi zainteresirani izvedo v pisarni društva, kjer se lahko prijavijo v uradnih urah. Škofja Loka - Po tem mejniku svojega delovanja invalidi v škofjeloškem društvu ugotavljajo, da so v poročilih in razpravi zajeta številna področja delovanja društva, vendar je bila razprava še vedno premalo množična, da bi lahko temeljito obdelala problematiko celotnega po- Obdobje po občnem zboru so škofjeloški invalidi začeli z največjo zavzetostjo. Najprej so poiskali zamenjavo za prepotrebno administrativno moč, ki naj bi še naprej vodila računovodska in knjigovodska opravila. Ob mednarodnem dnevu žena so pripravili veselico za svoje članice v prostorih kulturnega doma v Virmašah. Aktivnost se je pokazala tudi v Železnikih, kjer je društvo ustanovilo strelsko sekcijo. Predlagali so še eno obliko rekreativne dejavnosti, plavanje, prostore za oboje pa je ponudila Uprava plavalnega bazena v Železnikih. Posebno mesto zavzema v krogu dejavnosti razprava o namestitvi arhitektonskih pripomočkov za čim udobnejši dostop invalidov do kulturnega doma na Mestnem trgu v Skofji Loki, ki ga že dlje časa nameravajo obnoviti. Za rešitev dostopnih ovir v vse javne prostore je že pred leti dala pobudo in navodila Zveza društev invalidov Slovenije. Škofjeloško društvo je ta navodila prilagodilo lastnim potrebam in z njimi seznanilo pristojne forume. Pri tem niso vedno naleteli na brezpogojno podporo in razumevanje. Prav zato si društvo še naprej prizadeva, da bi invalidi na vsakem koraku namesto ponižujočega pomilovanja doživljali le prijateljsko skrb in razumevanje ter se po svojih zmožnostih enakopravno vključevali v vsa družbena dogajanja. T. Pintar StražiSče - Kegljaški klub Sava Kranj je r soboto na kegljišču gostilne iZin%yTnTral£71 k^'Jaški turnir v spomin na tragično preminulega valcev KK^n.n n J T* Preran(>/mrti «*» izmed najbol/ših tekmo-talcevKK Sava Organizatorji si prizadevajo, da bi Skokov memoria/ orea Alpinistične novice PONOVITVK 17.2. sta Matjaž Hanek in Vili Skok ponovila »mer Carmen v SZ steni Kotne (450 m, 30 stopinj - 40 stopinj), sestopila pa sta po Desnem žlebu v isti steni (450 m, 40 stopinj). Marko Ažman, Pavle Oman. Jure P od pecan in Drago Segregur so 2. 3. ponovili Grapo med Veliko Koroško Babo in Ledinskim vrhom. Jote Povlnar in Srečo Rehberger sta v noči iz 1. na 2. marec opravila prečenje Košute (razen Tolste Košute). Vzpon sta opravila v osmih urah. MARJANOVA DIAGONALA Tako se imenuje nova smer v SZ steni Kalškega grebena, ki so jo 2.3.1980 v 10 urah preplazali Rudi Lanz, Marjan Ručigaj in Dušan Sa-jovic. Smer je najdaljša v tej steni, saj je dolga kar 900 m. Ocena smeri 40 stopinj — 50 stopinj, mestoma 65 stopinj, zadnji skok pa so ocenili s peto težav- K«£Vt0pni°-, 8mer P°teka »evo od tllh« T' P° značilni rampi v .oe,i;i7onicern;ndi0 r°ba "tene V81 Mie A ft J Šahovski festival na Bledu Jutri, 19. marca, se bo začel na Bledu ' mednarodni šahovsi turnir. Igralni prostor bo v hotelu Park, kvalitetni turnir pa bo trajal do 28. marca. 50 igralcev je že najavilo svojo udeležbo. Med njimi so tudi velemojstri in mednarodni mojstri: Osto-jic. S. Nikoli«. Bukic, Vukič, Rukavina. Kelečevič, Bogdanović, Puc in Baretič. Potem so tu Ae Osterman, Cuderman in Jelen. Organizatorji pričakujejo Ae prijave Aahistov iz sosednjih držav in udeležencev pravkar končanega državnega Aahovskega prvenstva. Otvoritev turnirja bo jutri ob 14. uri! pionirska Šahovska Sola Da bi omogočili mladim spoznavanje Aahovske igre, prireja Šahovsko društvo Kranj šahovsko Aolo, ki jo bo vodil priznani Aahovski delavec in instruktor dr. Srdjan Bavdek. Sola se bo pričela v petek, 21. marca ob 17. uri v domu JLA v Kranju. Sola ne bo nadaljevala vsak petek, če pa bo zanimanja več, pa bo tudi v sobotah popoldne. Sola bo brezplačna. Udeleženci krijejo le potne strolke. Poraz Triglava SNL, 11. kolo: TRIGLAV : SLOVAN 2:3 (1:3), Aportni park Stanka Mlakarja, sodnik Prekič (Nova Gorica); Triglav: Beton, Belančič, Legat. Česen, Jak ara. JoAt. Kneževič, Mrak, Mažgon, Radoaavljevič, Zelnik. Igrala sta Ae Osredkar in Kordež. Prvi nastop selekcije Triglava le bil v zelo slabem vremenu po težkem in blatnem igrišču. Taka pa je bila tudi igra domačih, ki so dovolili odlično pripravljenim gostom iz Ljubljane, da so že v prvem polčasu nadigrali igralce Triglava in po vedli a 3:1, edini gol aa domače pa je po lepi akciji zabil Mažgon. V drugem polčasu ae je vpisal v listo strelcev Ae Česen, to pa je bilo tudi vse. Očitno so bili domačini telesno preslabo pripravljeni, da bi se lahko uprli zelo hitrim in prodornim Ljubljančanom. Rorbenoat je bila sicer na visini, toda organizacija igre je bila tako slaba, da so se kranjski obrambni igralci učili na prejetih zadetkih. Prevelika želja po zmagi pa kljub terenski premoči v zadnjih minutah ni zadoščala. Vsekakor pa moAtvo od lani ni naredilo napredka, lahko bi rekli, da je v nekaterih elementih nogometne igre celo nazadovalo (telesna priprava, igra v obrambi). V predtekmi sta se ista nasprotnika v mladinski konkurenci razAla brez zadetkov, osrednji osebnosti pa sta bila vratarja, ki sta uspela ohraniti prazni mreži. Posebno to velja za domačega Žagarja, medtem pa ostali ne zaslužijo hvale, ker je bila igra zares raztrgana in na povprečni ravni. Omeniti velja Ae izpad gostujočega branilca in domačina Levsteka, ki sta se stepla. Takih Izpadov pri moštvu doslej nismo bili navajeni in nerazumljiva je podpora (namesto kritike) nekaterih, ki bi morali takemu početju stopiti na prste. M.Subic Nogometaši pred prvenstvom KRANJ - NogomeUAe obeh selekcij k anjskega Triglava čaka težko delo v nadijevanju prvenatva. Glavna naloga je ob-•< anek v družbi ltgašev In uveljavitev stro-k vnega ter pedagoškega dela po pravilni-V Nogometne zveze Slovenije. Pojavljajo s nekatere težave pri licencah trenerjev. £ cer pa smo lahko z delom članov bolj zadovoljni kot s delom mladincev. Člani so odigrali nekaj tekem in kljub odhodu nekaterih igralcev niso veliko zgubili. Materialne probleme so uredili, večjo pozornost pa bo treba posvetiti vzgoji Igralcev. Pri mladincih je položaj težji. Vsi Igralci niso kos zahtevam igre in to vnaša nove probleme. Potruditi se kale, da ugled kranjskega n ladinakega nogometa ne bo zbledel. Na prvenstvo se pripravljajo tudi moitva v rekreacijskih ligah. Primskovljani so premagali Preddvorčane, tekme za trening pa igrajo tudi nekaterea druga moitva. m. Subie JE8ENICR - Na prvenstvo se pripravljajo tudi jeseniški nogometaši, člani zahodne slovenske območne nogometne lige. Jeseni so bili tretji, spomladi pa bodo skušali uvrstitev zboljšati. S pripravami so začeli te 10. januarje- Odigrali so več prijateljskih tekem. Trener Marjan 2urman meni, da je moštvo sposobno doseči se veliko več kot lani. Novi igralci so prijetna osvežitev mnoštva. , Rabjf TURNIR VETERANOV Pred leti je bila v Tržiču ftahovaka igra izredno razvita. Pomoč nekdanjih Aahistov bi bila Ae vedno dobrodošla, zato jih sedanje tržiAko Šahovsko društvo skuša na najrazličnejšo načine vključiti v delo. SD je pripravilo turnir veteranov, na katerem je pokazal največ znanja, predsednik sedanjega društva Ludvik Soklič. Sledijo mu Valjavec, Papov, Brezavšček, Rozman, King in Rus. SD je pripravilo tudi redni mesečni hitropotezni turnir. Sodelovalo je 16 Aahistov, zmagal pa je gost iz Litije Anton Copar. Sledijo mu Pavel Loc, Andrej Loc, Skrjanc, Simona BorAtar, Dušan BorAtar in Ravnik. J. Kikel Smučarski skoki Pokal Alpine kranjskemu Triglavu KRANJSKA gora - Zaradi pomanjkanja anega v 2ireh so marljivi žtrovski smučarski delavci izvedli tradicionalno tekmovanje v skokih za pokal Alpine na 40-m skakalnici v Kranjski gori. Med okoli 50 pionirji je v moštveni konkurenci zmagal kranjski Triglav in tako osvojil pokal Alpine pred ekipama Ilirije in Zirov. Zmago so priborili za Triglav: Semenič. Skrjanc, Česen in Melin. 1 Rezultati - mlajši pionirji - 1. Mur (Ziri). 2. Semenič. 3. Skrjanc (oba Triglav). 4. Horvat (Ilirija). 5. Kešnar (Triglav). 6. Spehonja (Ilirija), 7. Dolenc in Kniflc (oba Triglav). 9. Debelak (Ilirija). 10. Jagodic (Triglav); starejši pionirji: 1. Debelak in Novak (oba Ilirija), 3. Česen (Triglav). 4. Eržen (Ilirija), 5. Eržen (Ziri). 6. Kavčič (Žiri). 7. Regally (Ilirija). 8. Melin. 9. Stirn. 10. Silar (vsi Triglav). ■I .Javornik Triglav in Skrjanc zmagovalca triglav in Skrjanc zmagovalca kranjska gora - Finale tekmovanja za pokal SRS v smučarskih skokih za mlajše pionirje je bilo na 40-m skakalnici v Kranjski gori. v zadnji tekmi je zmagal Mur iz Zirov, ki si je s zmago zagotovil četrto mesto v skupni razvrstitvi. Za prvo mesto so se udarili Kranjčana Skrjanc in Semenič ter Ljubljančan Urban Horvat, ki so imeli Ae edini možnosti za osvojitev prvega mesta. Najboljši med temi tremi favoriti je bil sicer Semenič. vendar bi moral v zadnjem kolu zmagati, če bi hotel osvojiti v končnem seštevku prvo mesto. Skrjancu je zadoščalo tretje mesto. Bil je tretji in tako prvič zmagal v konkurenci mlajših pionirjev v pokalnem tekmovanju. K naslovu republiAkega prvaka je tako dodal Ae prvo mesto v pokalu srs. v mo-Atvenem tekmovanju je z veliko prednostjo zmagal kranjs*ki Triglav. Zbral je več kot petdeset odstotkov možnih točk in s tem dokazal, da ima daleč najboljši naraAčaj v Sloveniji. Rezultati zadnje tekme za pokal SRS: 1. Mur (Žiri), 2. Semenič, 3. Skrjanc (oba Triglav), 4. Horvat (Ilirija), 5. KeAnar (Triglav), 6. Spehonja (Ilirija), 7. Dolenc in Kniflc (oba Triglav), 9. Debelak (Ilirija), 10. Jagodic (Triglav), 12. Zupan (Triglav- anc Se-De-enc t--> Smučarski tečaj za odrasle na Krvavcu CERKLJE - Športno druAtvo Krvavec Cerklje organizira nadaljevalni smučarski tečaj za odrasle na Krvavcu od 24. do 28. marca letos. Zbor bo vsak dan ob 13. uri na spodnji postaji žičnice na Krvavec. Predplačilo je 500 dinarjev. Prijave sprejema Leskovec Irena, Cerklje 69 ali po telefonu 42-045, kjer lahko dobite tudi ostale informacije o tečaju. J. Kuhar ^_. Športne igre delavcev jeseniške občine MOJSTRANA - Komisija za Aport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Jesenice je na smučiAču v Mojstrani izvedla letošnjo 8. zimskošportne igre delavcev iz jeseniških kolektivov. Kljub no-vozapadlerau snegu so uspeli urediti proge, zaradi snega pa je bila tudi udeležba nekoliko skromnejša kot so načrtovali. Kljub temu pa je bilo tekmovanje še vedno množično, saj je nastopilo 270 tekmovalcev In tekmovalk iz posameznih TOZD in OZD jeseniške občine. Pomerili so se v veleslalomu in tekih, po pričakovanju pa so bili tudi tokrat najuspešnejši tekmovalci iz jeseniške Železarne. REZULTATI: veleslaoom - moški: nad 45 let: Benedlk (Iskra Blejska Dobrav tO; 35-45: Klinar (Gradbinec Jesenice); 25-35: Straus (VIZ Jesenice); do 25 let: Krauthaker (Kovinoscrvls Jesenice); ženske: 1. Praček (Društvo upokojencev); 35-45: Benedlčič (Emona market Jeaenice); 25-35: Vindlšer (Gradbinec Jesenice); do 25: Koblar (Sektor za ekonomiko - Zel. Jes.); ekipno veleslalom: 1. Železarna Jesenice, 2. Sektor za ekonomiko - Zel. Jes. 3. Elim Jesenice, 4. Vzdrževanje - Zel. Jes. 5. ZlC Jesenice; teki moški: nad 35 let: Baloh (Iskra Blejska Dobrava); do 35 let: Pristov (Železarna Jesenice); ženske: nad 30 let: Brudar (Hoteli Kompas Kranjska gora); do 30 let: Mrak (VIZ Jeaenice); ekipno teki: 1. Železarna Jesenice, 2. Hoteli Kompas Kranjska gora 3. Postaja mejne milice Rateče, 4. Vzdrževanje - Zel. Jes. 5. ŽIC Jesenice. .1 Rabio belak (Ilirija) 59, 6. Kešn_- 31, (oba Triglav) 34 8( „'"ftstin Slovce 1». 5. Je-enice 17 točk. ^ |avornik Alpsko smučanje Prvenstvo tržiških šolarjev TR2IĆ - Na smučiščih v Kranjski gori je SSD Storžič z osnovne šole heroja Graj-zerja pripravilo letošnje šolsko prvenstvo učencev in učenk v veleslalomu. Na 400 metrov dolgi progi s 100 metri višinske razlike in 21 vratci je nastopilo okrog 130 učencev in učenk vseh razredov osnovne šole. Rezultati - cicibani l.Vidovič 34,0. 2. Soklič 35,1, 3. Hladnik 37,0; cicibanke: 1 Kramar 40,1, 2. Zupan 40,2, 3. Eigner 42,8; mlajši pionirji: 1. Uzar 32,4. 2. Meglic 35,9, 3. King 38.4; mlajše pionirke: l.Per-ko 39.8. 2. Meglic 40,3, 3. Ribnikar 41,0; starejši pionirji: 1. Kralj 31,1, 2. Podlipnik 34.5. 3. Uzar 43,6; starejše pionirke: 1. Dov-žan 35.9, 2. Lukanc 42,7. 3. Zavrl 42.8. J. Kikel Svetovni alpski pokal končan Bojan Križaj četrti najboljši mož sezone SAALBACH - S paralelnim slalomom dvaintrideset najbolje uvrščenih v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v ženski in moški konkurenci je bil končan letošnji svetovni pokal v alpskem smučanju. Med dvaintridese-terico najboljših na svetu sta bila tudi Jugoslovana Bojan Križaj in Boris Strel. Med gosti zadnjega dejanja v pokalu je bil tudi predsednik republike Avstrije dr. Rudolf Kirchschlager. Nad 10.000 gledalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj nad sto Slovencev, je uživalo v zanimivih bojih v moški in ženski konkurenci. Ze na startu se je obetal zanimiv boj za prvo mesto. Pari so bili namreč taki. da je povsod Alo za stotinke sekunde zaostanka. Prvo večje presenečenje je napravil že Ločan Boris Strel, ki je izločil domačega smučarja Enna. Enn je bil namreč ljubljenec gledalcev, saj je doma iz Hinterglem-ma, le Štiri kilometre oddaljenega središča iz Saalbacha. Bojan Križaj v prvem kolu ni imel tekmeca, v drugem pa ga je izločil S. Mahre. Strela pa nato Zeman iz ČSSR. Vseeno pa sta oba Jugoslovana pokazala zvrhano mero borbenosti in tehnično dovrAeno vožnjo. Boris Strel je bil deveti, Bojan Križaj pa enajsti. Sicer pa je treba zapisati, da je ta paralelni slalom le konec cirkusa in vsi tekmovalci in tekmovalke so sproAčeni in pokažejo res vse kar znajo. V obeh konku-rencah sta slavila avstrijska smučarja. Pri ženskah je bila prva Moserjeva, Steiner pa je v boju za prvo mesto premagal Stenmarka. Po končanem tekmovanju so razglasili tudi najboljše v svetovnem pokalu. Na zmagovitem odru je bil tudi Jugoslovan Bojan Križaj, ki je dobil srebrno kolajno za uspeh v slalomskih nastopih. Bronasta kolajna v skupni razvrstitvi moSkih pa mu je uAla le za dve točki. LetoAnji svetovni pokal v ženski in moški konkurenci je odšel v Liechtenstein. Hanni VVenzel je slavila pri ženskah, njen brat Andreazs pa pri moških. V posamezni razvrstitvi je bil v slalomu in veleslalomu najboljši Stenmark, v smuku pa Švicar Muller. Pri ženskah je najboljša v smuku rojakinja MUllerja Nadigova. Slalom pri ženskah je dobila Francozinja Pele-nova, veleslalom pa Wenzlova. SVETOVNI POKAL - SKUPNO -1. VVenzel 204, 2. Stenmark 200, Ph. Mahre 132, 4. KRIŽAJ 131. 5. Steiner 130, 25. STREL in Frommelt 43, 37. KU-RALT 24. 68. FRANKO 10. SLALOM SPET ZA STENMARKA SAALBACH - Svoj zadnji nastop so na dokaj tehnično dovršenem slalo- mišču v svetovnem pokalu izseli moški. Tu je bilp še nekaj odprtih vprašanj. Tretje mesto v skupni razvrstitvi te tehnične diacipline Ae ai bilo oddano, pa tudi tretje mesto I skupni razvrstitvi svetovnega pokal« je bilo Ae odprto. Tu bi na bron lahkote vedno računal Bojan Križaj. Doseči bi moral v tem zadnjem nastopu tretje mesto in prehitel bi Ph. Mahreja. Toda razplet na obeh progah je pokazal drugo sliko. Presenetljivo je po-vedel Mahre, ki je prehitel Stenmark* Bojan je Ael na progo kot zadnji it te prve jakostne skupine. Čeprav je bil« slalomiAče dobro pripravljeno, je ia»el Bojan le »koridor« na tej prvi progi. Vseeno je dosegel peti najboljši ča» Na odločilno vožnjo je šel prvi. Prog« je Izpeljal brez napake, bil je hiter, toda pozneje se je iskazalo, da je šaš proga za ostale še hitrejša. Dvoboj za tretje mesto v slalomskl razvrstitvi med Popangelovom in Neuretherjeai pa je Nemec odločil v svojo korist. Rezultati - 1. Stenmark (Švedska) 1:33,58, 2. S. Mahre (ZDA) 1:33,67. 3. Popangelov (Bolgarija) l:33£t. 4. Neurether (ZRN) 1:33,98. 5. Križaj . 1:33,99, 34. Cerkovnik 1:39.27, 38. M«- guAar 1:39.44. 41. Franko 1:46.7». 44.Benedik 1:41,64 . 49. Oberstar {rti Jugoslavija) 1:42,93. D Humer KLASIČNA KOMBINACIJA Vsi trije naslovi za Bled RATEČE — V organizaciji smučarskega kluba Triglav je bilo v soboto in nedeljo letoAnje državno prvenstvo v klasični kombinaciji za člane in mladince. Kot je že v navadi, tudi letos ni bila Številna udeležba, saj je nastopilo v vseh treh kategorijah le 19 tekmovalcev z Bleda, Križ, Ljubljane, Predmeje, Braslovč in Lokev. Po pričakovanju so imeli največ uspeha člani Bleda, saj so osvojili vse tri naslove državnih prvakov. Vrstni red: člani — 1. Drago Vidic (Bled). 2. Marjan Pavliha (Ilirija), 3. 3. Zdravko Zupan (Bled), 4. Srečo Kotar (Ilirija). 5. Danilo Pudgar (Predmeja). 6. Ciril Černigoj (Predmeja); starejši mladinci - 1. Roman Beznik (Bled), 2. Bojan Jošt (Triglav-Križe), 3. Vojko Kokalj (Bled); mlajši mladinci' - 1. Štefan Beznik 2. Borut Piber (oba Bled). 3. Jože Žonta (Predmeja). •I Javornik SMUČARSKI TEKI Triglav osvaja pokal TRBIŽ - V nedeljo je bilo tradicioaak* tekmovanje tekačev »Marciacorta«. »• katerem so imeli največ uspeha Kranjca«* saj so osvojili moštveni pokal. Tudi v P** mičnl konkurenci so bili odlični. Medel« je bil olimpijce Carman drugi za lUlijasss Rupilom. V konkurenci mladink j> k* najboljša Jelovčanova pred klubsko to»* rišico Karnlčarjevo. Munihova i« Ll»*" Ijane je bila prva med članicami. ■»**** ko je bila Milena Kordež druga. Med «•» dinci je bil zmagovalec Mojstrančan Ds**» Diuričič. Kranjčan Zupan pa tretji. J. Javora* Zlata puščica Francu Nagliču PREDOSLJE - Občinskemu prvenstva v streljanju z zračno puško za trofejo Zlata puščica, ki je bilo v Predosljah, se je udeležilo 44 tekmovalk in tekmovalcev, ki so bili najboljši na izbirnih tekmah po družinah. Najboljši je bil Franc Naglic, član SD Stane Kovačič, ki je v preteklih letih že večkrat zmagal na enakih občinskih in republiških tekmovanjih. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Marko Plestenjak (Iztok Bitnje), tretji pa jc bil doslej najuspešnejši udeleženec teh tekmovanj Vinko Frelih iz Iskre. Norma za nastop na republiškem tekmovanju je bila 540 krogov od 600 možnih, doseglo pa jo je precej strelcev. Rezultati: 1. Franc Naglic (S. Kovačič) 562, 2. Marko Plestenjak (Iztok) 558, 3. Vinko Frelih (Iskra) 568. 4. Jure Frelih (T. Nadižar) 553 Mrak) 550, itd; 5. Primož Strniša (F. Nadi na Vasa teku B. Malovrh OTRIN NAJBOLJŠI JAVORNIK-KOKUSKA r 7. »s* . Mi h Ki. A - Tukajšnja strelska družina je izvedla tekmovanje za zlato puAčico. Tekmovanje je bilo 'novem sodobnem strelišču v domu na nOVeill ___ Julke in Albina Pibernik. Pri članih so bili najboljši Otrin. Jezeršek in Bohinc, med pionirji pa Pongrac, Bizjak in Stanič. Na Javorniku pa je bilo tudi občinsko tekmovanje za zlato puščico. Sodelovali so najboljši strelci iz družin Javornik in Mojstrana. Tudi tokrat je zmagal Janez Otrin. Drugi je bil Bizjak, tretji pa Jezeršek, vsi člani SD Triglav Javornik-Koroška Bela. J.Rabič S tek niorania ~a zlato puščico v Predosljah — Foto: B. Malovrh V nedeljo, 2. marca, je bil letošnji 5? carski tek Vasaloppet 80 s startom v skem mestecu Salon, ki je od Storilke*** oddaljeno okrog 470 km. Na letoša."* Vasa teku je sodelovala tud deseter« jugoslovanskih smučarjev rekreativen■1 so bili prijavljeni za Športno društvo %f* vec*Cerklje. Na startu v mestec« Sile« » bilo prijavljenih kar 12.000 tekače« * srednje in severne Evrope, na cilj * Mart pa jih je po 86 km priteklo 9825. aned sjksi tudi vseh deset naših, med njimi rodi S* venka Popovič, ki je letos kot edina teatki pretekle 86 km, o čemer so poročali va švedski športni časopisi. Med 9825 uvrščenimi tekači je raaa|* pressenetlivo avstrijski tekač Wahw Meier s časom 4:08,02. med našimi pa j* k« najboljši Marjan Baloh. ki je s čssttt 5:25,24 zaaedel zelo dobro 1109. mesto. Potovanje v Vasaloppet 86 je trajalo tttt dni. Na pot so 28. februarja odšli Ltj* Gašpirc in Franci Marn iz Cerkelj. Pont** Nevenka in Matija Kavčič is Medvod, »a* Kovačcvič iz Ljubljane. Marjan &*>•* u Žirovnice in štirje Kranjčani Slavko Mar kič. Marjan Lotrič. Vili Skok ta Tras« Kavčič. Zmagovalec 57. Vasaloppet teka je ki presenetljivo Avstrijec Walter Meier i časom 4:08,02, dve sekundi sa ajaa »t Prišel v cilj Marti Kouaku. tretji ša 0*t lassis, ki je za zmagovalcem zaostal dete; sekund. Naši so uvrstili takole: 1160. je k« Marjan Baloh, 2721. Rade Kovačcvič. 44* Franc Kavčič, 4842. Franci Marn, M* Marjan Lotrič, 5806. Slavko Markič. Itn Matija Kavčič. 7093. Vlit Skok. 8638. Lat* Gašpirc In 8135. Nevenka Popovič. Medalji zmagovalca sta prejela rodi Marjan Baloh in Rade Kovačcvič. ki aU ta zmagovalcem zaostala manj kot 56 odstotkov dodatnega časa sa zmagovalce« Udeležence Vasaloppet 80 so ps Nivo Celje, Slovenijaceste Ljubljana. I kar Breda, pletilstvo Kokrica in Ziri. zahvalo pa so dolžni tudi lattaik« lokala La PAGGE v Stockholsnu. tal sa niso dobili odgovora od Elana iz Bagae.*-čeprav je bilo na startu blizu 1000 tekače« z Elanovimi smučmi. J Kuhar m. 18 MARCA 1980 13.STRAN GLAS Elektro Gorenjska delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n. sub. o. Kranj, Cesta JLA 6 TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, n. sub. o. KRANJ, Stara cesta S taauaija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: OIKTRODELO VODJE jaki tok a opravljanje stikalničarskih del v HE z vodenjem ustrezne ahaaiiatacije. Ptfeji: delovodska Sola elektro stroke — jaki tok, 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje ae sklene za nedoločen čas s polnim delovnim CTBOJNEGA KLJUČAVNIČARJA a •previjanje zahtevnih ključavničarskih del. Ptfoji: poklicna sola, 5 let delovnih izkušenj. Pas vas razmerje ae sklene za nedoločen čas s polnim delovnim ADMINISTRATORJA a opravljanje zahtevnih administrativnih del. Pogoji: dvoletna administrativna sola, 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim tesna zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. V leta 1981 bo možna sklenitev delovnega razmerja za aedoločen čas. Kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje naj pošljejo pismene praadbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 beh od objave oglasa na naslov: TOZD Elektro Sava Kranj, Kfinj, Stara cesta 3. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po odločitvi OBJAVLJAMO NASLEDNJE KADROVSKE STIPENDIJE: poklicna Aola kovinske stroke 1 Stipendija Poklicna Aola elektro stroke — jaki tok 1 Stipendija Pikulteta za elektrotehniko — merilno regulacijska smer 1 Stipendija gjndidati naj pošljejo »Prijavo za Stipendiranje na obrazcu 141« v 10 dneh od objave na naslov: TOZD Elektro Sava Kranj, Kranj, Stara cesta 3. Vzgojnovarstveni zavod Škofja Loka ko po oklepu sveta zavoda z dne 5. 2. 1980 prodal na javni licitaciji rabljena osnovna sredstva in sicer: 1. kombi zastava 750 TK, izklicna cena 7.000,— din 2. Prekucna ponev Kovinastroj, izklicna cena 3.958,— din 3. Pomivalno korito »Kovinastroj«, izklicna cena 5.131,95 din 4. Električni Štedilnik Gorenje, izklicna cena 499,90 din 5. Omarica »Kovinastroj«, izklicna cena 1.598,55 din 6. Kombinirani štedilnik Gorenje (plin-elektrika), izklicna cena 1.278,35 din 7. Otroška stajica (dva komada), izklicna cena 792,- din Lmtacija bo v sredo, 26. 3. 1980, ob 12. uri v prostorih Dijaškega doma Škofja Loka Titov trg 4, za družbeni sektor, za ostale kupce pa ob Hori. Blafo ai interesenti lahko ogledajo eno uro pred licitacijo, licitirano blago je treba takoj plačati in odpeljati. Davek plača kipec aam. Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj z. n. sol. o. TOZD KOMUNALA b. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge CISTILKE JAVNIH SANITARIJ Pogoj: — končana osemletka Delo je primerno tudi za upokojenke. Kandidatke naj pošljejo vloge na naslov KOG P Kranj, Komisija n delovna razmerja TOZD Komunala- ali se osebno /glasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, Primsko- Vabilo na spominski zimski vzpon na POREZEN (1622 m). ki ga vsako leto organizirata PD in DPO Cerkno, v počastitev spomina padlih junakov Značilnost vrha Porezna je. lep razgled in dolgi betonirani podzemeljski rovi z utrdbami Prav ti so bili usodni za skupino partizanov med zadnjo ofenzivo marca 1945. kjer so jih Nemci obkolili Ujete partizane so odvlekli v Jasenico. in jih po zverinskem mučenju ustrelili PD Kranj organizira na ta vzpon skupen odhod planincev v nedeljo 23 marca 1980 ob 6.30. izpred hotela Creina, z avtobusom do Petrovega brda. od tam pa v spremstvu planinskih vodnikov na vrh Pohod bo v zimskih pogojih, zato so vsem udeležencem nujno potrebna topla oblačila dobri planinski čevlji in očala, smučarske palice ali cepin, ter hrana iz nahrbtnika Topel čaj se bo brezplačno dobil na vrhu Vodniki opozarjajo na upoštevanje navodil, da ne bi prišlo do nesreče Seveda je potrebna tud; fizična in psihična pripravljenost za 6 ur hoje po snegu, morda pa tudi po metežu in močnem vetru Odeja Tovarna prešitih odej p. o. Škofja Loka Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge 1 ADJUSTIRKE IZDELKOV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — Ha imajo dokončano osnovno Solo Za objavljena prosta dela in naloge je določeno poizkusno delo. ki traja 1 mesec. Delovni čas poteka v dveh izmenah. Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi oglasa, lahko pa izročite prijave osebno vsak dan od 6. do 14. ure, razen ob sobotah. Televizija Ljubljana potrebuje za snemanje nekaterih delov dokumentarne nadaljevanke ZGODOVINA SLOVENCEV STATISTE vseh starosti iz vse Slovenija Prijave za poizkusim snemanje pošljite do 10. marca na naslov TV Ljubljana. Moše Pijade 10 — Doku men ta rno-feljtpnska redakcija TV — Zgodovina Slovencev: pri tem navedite naslov, rojstne podatke, ter priložite fotografijo Izbrane kandidate bomo obvestili po posti. Opravičilo V petek. 14. marca, smo v prilogi Glasa objavili gradivo za seje skupščin skupnosti za zaposlovanje občin Jesenice. Kranj. Radovljica. Škofja Loka in Tržič Pri tem gradivu sta bili zaradi tehnične napake zamenjani prva in zadnja stran. za kar se delegatom skupim in bralcem opravičujem«' AERODROM LJUBLJANA razpisuje dražbo za prodajo vozil, ki bo dne 25. 3. 1980 ob 10. uri v prostorih mehanične delavnice na letaliAču Brnik. 1 AVTOBUS TAM AS 3500, letnik 1967, izklicna cena 120.000,- din 2 OSEBNO VOZILO MERCEDES 280 S. letnik 1970, izklicna cena 100.000,-din 3, OSEBNO VOZILO VW 1200, letnik 1976, izklicna cena 30.000,-din Vozili pod »porednimi številkami 1. in 2. sta v voznem stanju, vozilo pod zaporedno št. 3 pa je v nevoznem stanju. Prometni davek v izklicni ceni ni vključen Ogled vozil je 1 uro pred pričetkom dražbe Interesenti morajo položiti kavcijo .1.00O.-din pred pričetkom dražbe. Pri dražbi nastopa družbeni in zasebni sektor enakopravno. Vse informacije dobite po telefonu 064-25-761 int. 07 EXOTERM Kemična tovarna Kranj Struževo 66 Delavski svet delovne organizacije razpisuje na podjagi 101. člena statuta naslednja dela in naloge: 1 VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2 VODJE SEKTORJA ZA INVESTICIJE 3. VODJE SEKTORJA ZA VZDRŽEVANJE Za opravljenje gornjih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati Ae naslednje pogoje: Pod 1.: — da imajo visoko šolo ekonomske ali tehnične smeri in da aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik. — da imajo -ri let prakse v stroki, od tega vsaj 3 leta pri opravljanju odgovornejših del in nalog. — da so moralno in politično neoporečni. — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni Pod 2.: — da imajo visoko šolo strojne ali tehnološke smeri in aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik. — da imajo strokovni izpit za opravljenje projektantskih in investicijskih nalog iz kemijske stroke. — da imajo 5 let prakse pri opravljanju enakih ali podobnih delovnih nalog. — da so moralno in politično neoporečni. — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni. Pod 3.: - da imajo visoko šolo strojne smeri in aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik. — da imajo .r> let prakse pri opravljanju enakih a/i podobnih delovnih nalog. — da so moralno in politično neoporečni. — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem de*lu uspešni Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Exoterm kemična tovarna Kranj, Struževo 66, z oznako za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. Informacije dobite v splošnem sektorju delovne organizacije tel. ftt. 21-320. Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL n. sol. o. Kranj, Maistrov trg 11 objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Delikatesa in na podlagi sklepa sveta PE Kranj - TOZD ter na podlagi Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naioge in opravila 1. TOZD GOSTINSTVO - a") VOTJJErSTRE2BE V RESTAVRACIJI PARK h! VODJE STREŽBE V RESTAVRACIJI EVROPA v) NATAKARJA (2) Pogoji: pod a) - gostinska šola _ j leto delovnih izkušeni v gostinstvu. - poskusno delo 3 mesece, pod b) - gostinska šola. _ i leto delovnih izkušenj \ gostinstvu. _ poskusno delo 1 mesece pod c) - gostinska šola. - poskusno delo 3 mesece. 2. TOZD DELIKATESA - v PE Tržič a) VODJE TRGOVINE b) PRODAJALCA Pogoji: pod a) - šola za prodajalce. _ 3 leta delovnih izkušenj v trgovini. _ poskusno delo 3 mesece. pod b): šobi /a prodajalce. _ 1 leto delovnih izkušenj v trgovini. - poskusno delo 3 mesece Kandidati naj poSljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh do ohiavi oglasa na naslov Central Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Na podlagi 8. člena ODREDBE o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80 z dne 14. 1. 1980) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ OBVEŠČA LASTNIKE PSOV da !><> obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občin: JKSKNICK. K KANJ. RADOVLJICA. SKOPJA LOKA in TRŽlC po naslednjem razporedu: Kraj Datum Ura Mesto cepljenja JESENICE Rateče Podkoren Kr. gora. Log Gozd Martuljek. Dovje Mojstrana. Belca. dovna Hrusica 24.3. I4.30-I5.i5 24.3. 15.:M>—1«.15 24.3. 16.30-17.15 Sr. vrh 24. .1. 25. :i. 17..«)-18.00 14.30-15.15 /.g Ha- 25.3. 15:10-17.00 Kor. Bela. Potoki Javornik BI. Dobrava. Lipe*. K očna in Podkočna Moste. Brejs. Žirovnica. Selo in Zabre/.nua Breznica. Doslovce. Vilm. Rodine. Smoku? Jesenice Jesenu t- Planina pod (iolico. Pri hodi in Plavški revi Javorniški rovt. Pristava Rateče. Podkoren. Kr. nora. Log. Ciozd Martuljek. Sr. vrh Dovje. Mojstrana,* Belca. Zg. Radovna. Hi ušica Javornik. Koroška Bela in Potoki BI. Dobrava, in Podkttfna Moste. Hren, Žirovnica. Se\o in Zabreznica Breznica, Doslovce. Vrha. Smokuč in Rodine Jesenice — zamudniki 25. 3. 17.20-18.00 2«. 3. 14.30-15.15 26.3. 15.45-1«.45 Centralni parkirni prostor Pri zbiralnici mleka Pri gasilskem domu Za hotelom Spik Pri zbiralnici mleka Pri KS Mojstrana Pri gostilni Cmo-logar Pri gasilskem domu Pri Vatrostalni '3K.ll 17.00-1H.IX) Pri gostilni Po. 27. 3. 14:10-15.15 15.:«)-17.00 28. :t. 15.00-17.00 2». f. 29. 3. 2!». .'i. :«). 3. 30. :i. 8.00-10.00- K).:«)-11:3» ln.0O_17.(K) 8.(K)- 8.45 9.00-10.00 Lipce. Koona 30.3. 10.:«)-ii.no :».:). n.:«)-12.01) 30, :\. \r,.tMi—15.45 30.3. Ki.oo-ifi.30 30.3. 17.01)-18.00 Pri tehtnici v Žirovnici Pri KS Breznica Na parkirnem prostoru pri Via-torju (pred vho-dom v Spominski park) Na parkirnem prostoru pri Via tor ju (pred vhodom v Spominski park) Pri Domu pod (Iolico Pri Domu na Pristavi Pri gasilskem domu v Kr. gori Pri KS Mojstrana Pri Vatrostalni — Javornik Pri gostilni Por — BI. Dobrava Pri tehtnici v Žirovnici Pri KS Breznica Na parkirnem prostoru pri Via-toriu (pred vhodom v Spominski park) Kraj Datum Ura Preddvor 25. :t. 14.00 Bela 26. 3, 15.30 Prebačevo 26.3. 15.00 Trhoje 26. 3. 16.00 Voklo 26. 3. 17.00 Voglje 26.3. 17.:«) Bitnje 27. 3. 15.0» Zahnica 27. 3. 16.»» Orehek 31. 3. 15.00 Breg ob Savi 31.3. 16.:«) Mavčiče 31. 3. 17.0» Podreča 31. 3. 18.00 Rakovica 1. 4 14.00 Besnica 1. 4 15.00 Nemilje i. 4 16.00 Predosl je 2. 4. 15.00 Kokrica 2. 4. 16.:«) Gorice 3. 4. 15.00 Trst en ik 3. 4. 16.:«) Primskovo 7. 4. 14.00 Kranj 8. 4. 15.00 Stražisče 9-4. 14.00 Kranj — zamudniki 14. 4. 16.00 MeHto cepljenja na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj. na običaj. na običaj. na običaj. na običaj. na običaj na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na sejmišču pred gas. (lomom na sejmišču mestu mestu mestu mestu mestu mestu RADOVLJICA Lesce Boh. Bela Ribno Zg. Gorje Zasip Bled Bled — zamudniki Begunje. Slatna Zapuže. Zgoša. Zadnja vas. Sr. vas in Poliče Lancovo Sr. Dobrava Posavec Ljubno Podnart Radovljica Radovljica — zamudniki Nomenj Koprivnik Jereka GorjuAe Cesnjica Srednja vas Bohinjska Bistrica Polje 25>). 26. 3. 26. 3. 27, .1. 27. 3. 28. 3. 2. 4. I. 4. 1.4. 2. 4. 2 4. .5. 4. .1 4. 3. 4. 4. 4. 12. 4. 28. 3, 28. 3. 28. 3. 28. 3. 28. 3. 28. 3. 29. 3. 29. 3. (k) 15.00-1 15.00 16.00-17.00 15.00-17.00 18.00 15.00-18.00 15.00 15.00-16.00 17.00-18.00 14.00-15.00 IH. 00-I7.00 13.00 14.00 15.00 15.00 9.00 h.oo II. 0» 10.00 12.00 14.00 15.00 9.00 13.00 Bc- Želez, skladišče Pri zad. domu Pri zad. domu Pri zadrugi Pri gostilni Na Flegariji Na Flegariji Pri Joževcu gonjah Bile Turk - Cer. Pri trgovini Pri I )omu KS Pri gostilni Pri trgovini Pri AMD Pri Almiri dvorišče Pri Almiri dvorišče Pred Almanom Pred Sirarno Pred Cesarjem Pred Železničar. Pred Tomaž. Pred Hrvatom Rožna ulica 7 Pri avt. postaji KRANJ Trata Cerklje Zalog SenturSka gora Šenčur Visoko Cerklje - zamudniki Strahinj Naklo Podbrezje Duplje Jezersko Kokra Kraj Datum Ura Mesto cepijeafi j Stara Fužina 29.3 15.0(1 Pred Mihnvrni 1 Bohinjska Bistrica - za 1 mudniki 5. A •Min Rožna ulio ■ SK. LOKA 1 Sovoden j 25. 3. h.oo- ».ob Pnkmet xa*w 1 Hobovše 25 3 9.15- 9.30 Pri Mostara Trebija 25. 3. io.no-in.:*) Pnkmft a*W Podgora 25.3. 10.30-i»4a Pri Cestnika Hotavlje 25.3. 11.00- II. 3» Pri kmet. Leskov ica 25. 3. 12.00-12.15 Pri toli Kopačnica 25..». 12.15-12.30 Pri Matačoa Javorje 26. t. 8.0»- 8.30 Pri krnel, »dns Podobeno 26. 3. 8.45- «un Pri mostu Poljane 26. 3. 9.00_9.:»0 Pri kmet. afrm Srednja vas 26.3. 9.30-10.1» Pri Anion Gorenja vas 26. 3. 10.00-10 45 Pri Domu Pa* zan Lučine „ 27.3. 8.00- 8.30 Pri kmet za*W Todraž 27. 3. 8.45- 9.15 Pn Kovač Gorenja vas - zamudniki 28. 3. 16.00—17.0» Pri Dotnu Pa* zan Log 31.3. 15.00 Pri Cvetfarj« Zminec 31.3. 16.00 Pri Svavnarp Breznica 31.3. 17.00 Pri Poljane* Škofja Loka 1.4. 15.00—17.1» Pred klavnim Moskrinj 2.4. 15.00 Pri Stejsu Sv. Duh 2.4. 16.0» Pri kultur 6mm Godešič 2.4. 18.00 Pri Martinorr Reteče 2.4. 19.00 Pred kuL daaM Gosteče 3. 4. Pri Mirtu H rast niča 3. 4. 16.0» Pri Mrr sioam Škofja Loka 4.4. 15.00-17.0» Pred klavnro Škofja Loka - zamudniki 5.4. 11.00-12.1» Pred klavnro Selo 3.4. 8.00- 9.00 Pri Kendovm Dobračeva 3. 4. 9.00-10.3» Pri Zupanu Brekovice 3. 4. 11.00-11.:» Pri Jureču Goropeke 3. 4. 12.00-12.30 Pri Zakl iu Nova vas 4.4. H.00- 9.00 Pri Gantanu Račeva 4. 4. 9.00-10.0» Pri Noču Račeva 4. 4. 10.00—10.30 Pri Anionu Ziri 4.4. 15.00-17.00 Pri Katemiku Ziri 6. 4. 8.00-10.00 Pri Katemiki Ziri — zamudniki 7. 4. 15.00- ih.oo Pri Katerntk« Luša 7.4. 15.00 Pn KZ Bukovica 7. 4. 16.00 Pri KZ Bukovsčica 7.4. 16.:» Pri trgovini Dolenja vas 7.4. 17.00 Pri trgovini Selca 7. 4. 17.30 Pred KZ Sorica 8. 4. 15.00 Pred KZ Podrost 8. 4. 15.3» Pri gostilni Zali log 8. 4. 16.00 Pred K Z Martinj vrh 8. 4. 16.30 Pri Demšarju Železniki 8. 4. 17..» Pri Benediku Dražgoše 9.4. 15.00 Pri trgovini Železniki — zamudniki 9. 4. 16.00 Pri Benedikti Davča 9. 4. 17.1» Pri Jemcu TRŽlC Slap 28. 3. 15.00 Pri Krvmu Tržič 28. 3. 16.:«) Pri klavnici Križe 4.4. 15.00 Pn KZ Sebenje 4 4 17.00 Pri Domu drulk Lefte organ izacii 7. 4. 15.1» Pri trgovini Brezje 7. 4 16.30 Pn Domu cWk Bistrica organizacij 8. 4. 17.00 Pri trg. Mtrkrt Kovor 8. 4. 15.00 Pri Jurčku Podljubelj 9. 4. 15.00 Pri gost. Ankt4r Tržič — zamudniki 10. 4. 15.00 Pri klavnici -—\ r 27.:!. 9.00 27. 3. 10.00 28. 3, 10.00 28. 3. 16.00 3. 4. 16.00 4.4. 16.00 11.4. 16.00 24. 3. 14.00 24. 3. 15.00 24. 3. 16.30 24. 3. 17.30 25. 3. 12.00 25. 3. 13.00 na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu na običaj, mestu Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo pošiljali. Pristojbina za cepljenje psa je 150.00 din (80.00 taksa in 70.00 din stroški cepljenja). Posebej opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Cepiti je treba vse pse starejše od štirih mesecev. Kršilce bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji. alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre TOZD Kovinska predelava ter TOZD Promet blaga naslednja dela in naloge TOZD Kovinska predelava VODENJE PRIPRAVE DELA Pogoji za zasedbo: — visoka ali višja sola strojne smeri. 4 leta delovnih izkušenj na opravilih strojne smeri. — pasivno znanje enega svetovnega jezika. KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA (2 delovni mesti) Pogoji za zasedbo: — K V strojni ključavničar — 1 leto delovnih izkušenj na opravilih kovinske stroke STRUŽENJE — K V st rusar. — 1 leto delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah TOZD Promet blaga NABAVNI REFERENT ZA STROJNIŠTVO Pogoji za zasedbo: » "" - (bikonćaoa vjšjn ,i|i v-rcdn ja Cola strpjttt* stlM'H - !l le 1.1 delovnih i/fcirVnj rta iislrerjiln oprav ilib Za dela in naloge vodenja priprave dela je stanovanje zagotovljeno. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim ranom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki, 64228 Železniki, v roku 15 dni po objavi. OBVESTILO Vse zavarovance in upokojence obveščamo, da se je ODSEK ZA INVALIDSKO ZAVAROVANJE strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju PRESELIL V NOVE PROSTORE V TOMŠIČEVI ULICI ŠT. 14, V STAREM DELU MESTA (tel. 25-911) JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Popravek ca/.pisa prostih del in nalog DIREKTORJA TOZD Proizvodnja oken in vn.it / dne I I marca 1980 Pomotoma jc hita izpu&Čejia alternativna šolska izobrazba, ki glasi — da je ing lesno-gozdarskc smeri ali druge smeri / na j »tanj ' let delovnih bdctfšerlj O SŽ VERIGA LESCE Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1 VHODNEGA KONTROLORJA V TOZD TIO 2 UPRAVNIKA POČITNIŠKEGA DOMA 3 EKONOMA V POČITNIŠKEM DOMU Pod L: zahtevan poklic: — orodjar ._ ključavničar — strojni ključavničar — kovač — rezkaleC — strugar — delovno znanje: — 48 mesecev v poklicni ali delovno meslo v kontroli široki profil kovinar — funkcionalno znanje: tečaj i/ kontrole kvalitete uspešno opravljeno psihološko testiranje. Pod 2.: — zahtevan poklic: kuhar — delovno razmerje: 24— 36 mesecev v poklicu funkcionalno znanje: — poznavanje higienskih predpisov t _ obvladovanje metod vodenja gostinskega objekta Pod 3.: — zahtevan poklic: kuhar — delovno /nanje 24—36 mesecev na sličnih delih in nalogah — funkcionalno /nanje: izpit /a voznika motornih vo/il H kategorije Zaposlitev pod 2. in 3. točko je sezonska, za čas poslovanja počitniškega doma v Crikvenici, t. j. od 1. 6. do 15. 9. 1980. Kandidati naj vložijo pismene prijave na navedena dela in naloge najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov SZ Veriga Lesce — Kadrovska služba. Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dneh po preteku prijavnega roka. NB. 18 MARCA 1980 15.STRAN G LAS OBLETNICA 19. marca bo minilo 3 leta odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče FRANC KERT Arnežov ata iz Gorenje Save Za teboj, dragi ata, je ostala velika praznina. Vedno se vas bomo spominjali. Vsi tvoji! Kranj, 17. marca 1980 1 '■' 1 telefon OGLASI 23 341 =PRODAM Novo SEDEŽNO GARNITURO (vinsko rdeče usnje) 12 sedežev, prodam. Levičnik Živko, Kranj. Maistrov trg 9 1804 Prodam dve mladi KOBILI Zgoša •i. Begunje 1h5h Prodam REZILKO na podstavku za razrez kovinskih profilov pod raznimi koti in GNOJNICNI SOI). Zerovnik Jože. Voglje 53, Šenčur Prodam reciver GRUNDIG RTV 901, GRAMOFON dual 1224 in ZVOČNIKE videoton, 2 x 50VV. Arhar Jože, H rastje 102 1970 Ugodno prodam HRASTOVE STOPNICE, 900X 330X 40, 28 kosov. M. Lončar, C. na Klanec 34. Informacije dobite po telefonu 25-577 od 16. ure dalje 1971 Po kratki in težki bolezni nas je zapustil naš dragi oče, stari oče rn bratranec FRANC BENEDIK - Korenina borec NOV Od njega smo se poslovili v družinskem krogu 12. marca 1980 na pokopališču v Kranju. Zahvaljujerno se dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, osebju inštituta Golnik - Formo-Joški oddelek, sostanovalcem Planina 22 za nudeno pomoč v času bolezni in vsem z« podarjeno cvetje. Družini Benedik — Bedina! Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete JULIJANE PAVEC iz Dvorij se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestranski, pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoča hčerka Jelka z družino in drugo sorodstvo! ZAHVALA Ob tragični izgubi našega moža, očija, sina, brata, vnuka, zeta, strica in svaka FRANCETA KOLARJA roj. 1941 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Vsi njegovi! V SPOMIN 17. marca mineva leto dni,»odkar naju je tragično zapustil ljubi oče ANTON REBOL Težka in boleča je misel, da te ne bo nikoli več pri nama. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče in prinašate cvetje Žalujoči hčerki Ančka in Milena Suha, 17. marca 1980 Kemična čistilnica in pralnica Bistra Škofja Loka Komisija za delovna razmerja razglasa prosta dela in naloge VOZNIKA KOMBIJA Pogoj: — K V voznik — avtomehanik SORTIRANJE PERILA V PRALNICI Pogoj: — dokončana osnovna Sola Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi v zapečateni kuverti z oznako »Komisija za DR« na naslov Kemična čistilnica in pralnica Bistra Škofja Loka, Spodnji trii 27. * Prodam 9 tednov stare JAKCKE, priznane nesnice. Jože Urh, Rebr 3, Zasip pri Bledu 1972 Prodam HRASTOVE PLOHE, 3 in 5. Naslov v oglasnem oddelku. 1973 Prodam 5 kub. m suhih česnjevih DRV. Benedik Ljudmila. Knape 19. Selca 1974 Prodam 300 kosov STREŠNIKA novoteks, 3(K) kosov teraco brušenih PLOŠČIC 30 X 30 cm in 3 I - NOSILCE (traverze). Svoljsak Anton, Stara c. 11, Škofja Loka. tel.: 61-716 1975 Prodam TELICO v devetem mesecu brejosti. Zg. Bela 57, Preddvor 1976 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor in dessire. SLAMO-REZNICO speicher s štirimi lopu-tami in VW 1500 eksport, letnik 1963, celega ali po delih. Košenina Adolf, Sp. Senica 9, Medvode 1977 Prodam heublitz potinger za traktor. Cešnjevek 30, Cerklje 1978 Poceni prodam jogi FRANCOSKO POSTELJO. Informacije po telefonu 064-61-882 do 14. ure razen sobote in nedelje J894 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Ogled popoldan. KlemenčiČ, Župančičeva 20, Kranj 1979 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ, kombinirano OMARO, dva FOTELJA, MIZICO in stereo RADIO z GRAMOFONOM. Informacije po 17. uri. Zupane, Partizanska 40 Škofja Loka, 8. nadstropje 1980 Ugodno prodam RADIATORJE aklimat (45 reber, visina 70cm). Jelene, Partizanska 4, Koroška Bela, Jesenice 1981 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico ali jo dam v rejo. Selca 58 (Debeljak) 1982 Prodam 2100 kosov STREŠNIKA novoteks, rjave barve. Možnost plačila na kredit. Žvan, Bled. tel.: v službi 75-010 - in t. 258 1983 Prodam TELEVIZOR iskra panorama. Mulej Janez, Šenčur. Kranjska c. 20 1999 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Ogled vsak dan v popoldanskem času, nedelja cel dan. Ušenič-nik Vinko. Sorlijeva 3. Kranj, tel.: 28-200 1998 STANOVANJA I SOBO s kopalnico in souporabo kuhinje, oddam mlajši ženski za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Dogo-vor 1845 Dve dekleti iščeta opremljeno ali neopremljeno SOBO nekje od Škofje Loke do Zabnice. Ponudbe pod-V sel j ivo takoj 2000 Iščem SOBO v Skofji Loki, po takoj. Ponudbe 2001 v možnosti vseljivo pod: Tišina «™ u&Ta v, ,drr°8obno komfortno STANOVANJE za enosobno komfortno ali GARSONJERO. Naslov v oglasnem oddelku. 2002 HRASTOV PARKET lamelni vam nudimo v prostem carinskem skladišču v Celovcu I. vrsta 24 DM na kv. m II. vrsta 20 D M na k v. m III. vrsta 1 7 DM na kv. m Pri večjem naročilu (pošiljka nad 200 kv m) vam priznamo 10 % popusta na gornje cene Blago pošiljamo po železnici špedi ter|u Osebno lahko prevzamete količine nad 22 kv m v tem slučaju se morate oglasiti pn nas vsaj do 10 ure LAGERHAUS DIETRICH Zollabteilung A 9021 Klagenfurt — Franchtenbahnhof Kupim moško ŠPORTNO KOLO, 3 do 4 prestave. Bergant Tomaž. Zminec 37, Škofja Loka 1984 Kupim ISOSPAN. Naslov v oglasnem oddelku. 1985 VOZILA = Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Pintar Miro, Zg. Sonca 2 Prodam PEUGEOT karavan, registriran do decembra 1980 ali zamenjam za manjšega. Sp. Gorje 125 r } Prodam dobro ohranjeno ZASTA- Prometni inženir, zaposlen na letališču, nujno išče sobo s souporabo kopalnice na območju Kranj — Brnik. Ponudbe po tel.: 064-23-647 in t. 33 -InexAdria 2003 Mladoporočenca iščeta SOBO s souporabo kopalnice oziroma sanitarij ali GARSONJERO v Kranju, za dobo 1 leta. Telefon 77-225 od 8. do 15. ure. 2004 1 POSESTI V Vinjem vrhu prodam VIKEND s 350 trtami, v 7. letu rodnosti; prostor za vikend. Informacije v soboto in nedeljo po tel. 068-84-922 1959 Prodam GARAŽO v Šorlijevi ul. Telefon 25-303 po 17. uri 2005 Prodam polovico HIŠE z nekaj vrsta v okolici Medvod. Naslov v oglasnem oddelku. 2006 „ dobro ohranjeno ^o.«- Ku.Pim "faro KMEČKO HIŠO z n aooro o.. j Hn^tip* nekaJ zemlje. Naslov v oglasnem VO 101. letnik 1973. P.pan, Hrastje ^ jku_ (te,J 23.341) 2007 135 1920 Prodam dobro ohranjen VW 1300, motor 1200. Kunsič. Zg.Gorje 9A /h *9*" Prodam R-4 TLS, letnik 1978. Frankovo naselje 51, Škofja Loka 19oo Prodam ZASTAVO 750 letnik 1977, neparno. Cadež. V.rlog 10 Škofja Loka - , *9WV Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1974. Telefon 60-239 «*» Vse dele za NSU 110 - 1200. dobite pri Jožu Berčiču. Zg. Bitnje 154 • ? Prodam 125-PZ, registriran do 2.3.1981. Fortuna. Kranj, Cirče 11 1990 Prodam nemški VW 1302, letnik 1970, dobro ohranjen. Ogled možen od 16. ure dalje. Pod Hribom 5. Zasip - Bled 1991 Prodam dobro ohranjen FIAT 750 S. letnik 1978. Vopovlje 7, Cerklje 1992 Odstopim vrstni red za malo ŽABO G. novi model G. Naslov v oglasnem oddelku. 1993 Poceni prodam PRIKOLICO za čoln. Jaklič Branko. Bičkova 2/a, Kranj . .,994 Zelo ugodno prodam spredaj ka-ramboliran NSU - PRINZ 1000, celega ali po delih, motor po generalni. Keršič Jože. C. na Belo 7. Kokrica - Kranj 1995 Prodam FORD CAPRL letnik 1970. cena 65.000 din. Stara cesta 27/a, Kranj 1996 Prodam avto ZASTAVO 750. letnik 1973. Smukavec. Polje 8. Boh. Bistrica, tel. 76-488 1997 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO in 1000 do 2000 kv. m obdelovalne zemlje. Gotovina. Tel. 21-527 2008 I OBVESTILA^=^= Zadnja PLESNA TEČAJA v sezoni 79/80 Hotela Creina K ran i. se pričneta v torek, 18. 3. - 1«. uri — izpopoln jevalni - 19.30 začetni 1 /bo SERVIS! za čiščenje »tepihov«, tapisoma in itisona, za privat in družbeni sektor! Telefon 22-043 od 14. do 20. ure 2009 Izdelujem in postavljam vrtne mreže iz aluminijaste in pocinkane žice do višine 3,2 m, mreže za sejanje peska, tkane mreže ..., FRLIC, KOVINSKA GALANTERIJA. Zevni-kova5,Orehek 2010 OSTALO Preklieujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel v družbi o Jožu Kovaču iz Posavca. Stular Drago, Ljubno 62, Podnart 1965 Izdaja CP Glaa, Kranj. Stavek: TK Go-renjaki tlak Kranj, tlak: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Nnelov uredništva In uprave Mata: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1880 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 94 Očistimo svoj pra in Gorenjsko Pri Gorenjski turistični zvezi deluje komisija za varstvo okolja, ki skupaj s turističnimi društvi vse Gorenjske vsako leto pripravi akcijo varstva okolja — Gorenjsko moramo očistiti vsi, ne le turistični delavci Bled, 17. marca — V festivalni dvorani na Bledu so danes odprli razstavo pisarniške opreme in strojev, ki jo je pripravila leska Murka. Predstavila je celotni program pisarniškega pohištva- tovarne Stol. Zimnice Ljubljana in Florijana Bobica iz Varaždina. Med razstavljenimi primerki je tudi najnovejši Stolov program MODUL. Poleg pisalnih, računskih, fotokopirnih in drugih strojev si boste Jt/ lahko ogledali tudi kovinske izdelke tovarne Primat iz Maribora kot sju razne varnostne omare, blagajne in drugo. Razstava bo odprta od 17. do 24. marca vsak dan od 9. do /6. ure. (dd) - Foto: F. Perdan Zlatenica ogroža otroke Kranj — Komisija za varstvo okolja pri Gorenjski turistični zvezi si prizadeva, da bi tudi letos pripravili uspeSno akcijo za čistejše gorenjsko okolje, akcijo, ki se je * vedno udeležujejo vsa gorenjska-turistična društva s svojimi komisijami in sekcijami. V tem času. ko akcija poteka, očisti svojo okolico precej Gorenjcev, najboh prizadevni so nagrajeni, prav tako pa se vključuje šolska mladina, neposredno ali pa 7. raznimi izobraževalnimi oblikami. A ta turistična dejavnost očitno že presega le dejavnost turističnih delavcev, zato so na nedavnem w blejskem' sestanku turistični delavci V tržiški občini se spet pojavlja nalezljiva zla- temeljito spregovorili Iamia« r>_." „_____y______• *• •___• i i • okoli! bolezni pojavila v naselju Popovo in obstaja nevarnost okužbe pitne vode. Zato bi bilo trelja čimprej prebivalcem teh vasi zagotoviti druge vire zdrave pitne vode. H. Jelovčan r tenica — Pri preprečevanju širjenja je pomembna osebna higiena Trži* — Nalezljiva zlatenica je obolenje jeter, ki so mu najbolj podleženi otroci in mladi ljudje. Obolevnost je največja v jesenskem in zimskem času. od okužbe do izbruha bolezni pa je potrebnih 15 do 40 dni. Običajno se začne s pomanjkanjem apetita ali slabim počutjem, srednje visoko vročino, bruhanjem, bolečinami v trebuhu. Po nekaj dneh do dveh tednih se pojavi zlatenica; porurr.ene očesne beločnice in koža. Enako pogosto kot z zlatenico pa se pojavi obolenje tudi brez nje. Bolnik ni rumen, je pa ravno tako okužen. To je še bolj nevarno, saj bolezen prenaša na druge, ne da bi vedel, da je bolan. Z zlatenico se, podobno kot drugje na Gorenjskem, večkrat srečujejo tudi v triiški občini. Pred kratkim se je spet pojavila. Doslej so ugotovili osemnajst primerov, prvega v l,ešah. Takoj ro pretakali vz.orce vode. vendar se bolezen s pitno vodo ni razširila. Vzrok so predvsem pomanjkljive higienske navade pri otrocih, ki so jo prenesli v osnovno 5010 heroja Bračiča v Bistrici, pojavila pa se je tudi v kriški osnovni 5011 in v vrtcu Deteljica. Zgodnje odkrivanje obelelih je ob upoštevanju osnovnih higienskih načel najučinkovitejše sredstvo za zatiranje trdovratne bolezni. Zal Zdravstveni dom v Tržiču nima aparata za preiskavo krvi na tran-saminaze. tako da je glavno breme padlo na Zavod za socialno medicino in higieno v Kranju. Razen pregledov otrok je služba za higieno prehrane v zadnjem času poostrila tudi nadzor nad higieno v šolah, vrtcih in obratih družbene prehrane. Izvor okužbe je bolnikovo blato. f»oti Širjenja pa je* več. Človek se ahko okuži ob neposrednem stiku z bolnikom ali posredno z okuženo vodo, živili, umazanimi rokami, muhami in podobno. Večja pozornost higieni je torej nujno potrebna. Otroci bi v šolah morali uporabljati papirnate brisače, umivati roke s toplo .vodo po uporabi stranišča in pred jedjo. Zal imajo v vseh šolah Pogorišče zbudilo človekoljubje Trži* — V sredo, 12. marca, so Tomazinovi s Proletarske ceste 43 v Tržiču ostali dobesedno brez vsega. Skoraj dvajset let stara lesena montažna hiša je zagorela kot bakla. Ostali so le črni. žalostni obrisi pogorišča. ftkode je za okrog 500.000 dinarjev. Da težkega bremena družina ne bo zmogla sama, je več kot očitno. Pomoč pri iskanju začasnega novega doma. ki so jo v občini začeli takoj iskati, je nujna. Posebej pa moramo pohvaliti pobudo občinske organizacije Rdečega križa in občinske konference SZDL za akcijo o zbiranju denarne pomoči za obnovo pogorišča. Z Raven so jo razširili tudi v organizacije združenega dela H j okolja. Komisijo za varstvo okolja pri turistični' zvezi Gorenjske vodi znani turistični delavec Janez Por iz Cerkelj, ki o načrtovanih akcijah meni: »Razgovor s predstavniki komisij za varstvo okolja je bil koristen in nadaljnja spodbuda, saj smo se pogovorili o programu ter o problemih. Komisije za varstvo okolja pri turističnih društvih so doslej opravile pomembno delo, a vse kaže, da varstvo okolja ni problem in naloga le turističnih delavcev, temveč vseh, ki živijo na Gorenjskem. Člani komisije so v posameznih okoljih spodbujali občane in krajane. S SODIŠČA da Janez Por ub so okrasili svojo okolico naselij in zaselkov, ni pa dovolj parila na primeren izgled kmečkih gospodarstev in na urejanje urbanističnih naselij nasploh. V prihodnje naj bi postala skrb komisije tudi varstvo zraka in voda. 2e v letošnjem letu pa bi radi opozorili, da varstvo gorenjskega okolja ni stvar le turističnih delavcev, temveč vseh, ki v okolju živijo in delajo. Člani komisij in turistični delavci ne morejo biti le »pometači«, tem- več morajo k akciji sa vanH vsega okolja po svoje prav vsi: tako delovni k lovci, ribiči, planinci, skupnosti, krajevne skupnost*« drugi. Le na ta način bo akdp vsestranska in uspešna, b t vključevanjem vseh ofccss* bi dosegli najbolji« uspehe. n> vezovali in enotno delali ps m bi v okviru organizacije SodraV stične zveze ter dosegli kar sir večjo množičnost. V tej orfasr ziranosti bodo nujni za aakk* jevanje dela posebni koordist-cijski odbori, ki naj bi dosaf) tudi to, da nekateri lastniki vikendov ne bi stali ob straši Tn je na Gorenjskem kar precej * večinoma zadovoljivo skrbijo ■ svojo okolico hi!, nemalo p* j* takih primerov, ko jim nekoHii oddaljena okolica ni več aura naravo onesnažujejo. Pomenkst bodo ie krajevne skupnosti, k bodo morale poskrbeti a osV galiiča smeti in kontejnerje. Prh turistični zvezi tako netimo, da niso le turistična drsat« tista, ki naj bi očistila naao Gorenjsko, temveč je to asa* vseh Gorenjcev, organizacij ■ društev. Upamo na uspeh ia n sodelovanje občanov, v akcij"," bo trajala od 15. do 25. a prut* vsej Gorenjski«. D. Se* Jemal perilo z vrvi Na poldrugo leto zapora je senat temeljnega sodišča v Kranju obsodil Franca Topolovška, starega 27 let. s Trstenika za deset kaznivih dejanj. Marca 1978 je Topolovšek vzel iz odklenjene kleti Jožeta Z. s Trstenika smuči z okovjem in deset vili-čarskih ključev, ker sta se sprla. Smuči je nato zakopal v bližnjem gozdu, tako da jih je lastnik dobil nazaj neuporabne. Mesec kasneje pa je izpred gostilne Debevc v Goricah zel moped Draga R. vreden okoli 7000 din. Najprej ga je odpeljal domov, od tam pa se je z njim peljal v službo, nato pa ga je spravil pri neki znanki. Lastnik je moped dobil nazaj Sele čez kako leto. vendar že popolnoma uničenega. Od marca pa do konca avgusta 1978 pa je Topololvšek večkrat prinesel domov tudi razno posteljno perilo in oblačilne predmete. Tako je v Goricah s suSilne vrvi odnesel spodnjega perila v vrednosti 1000 din, z balkona na KoroSki cesti v Kranju je snel posteljno perilo v vrednosti 900 din, maja v Tenetišah tudi posteljno perilo in. spodnje.pe- Obisk blejskih zanimivosti Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled ^^^^^^IS^i beleži ugodne poslovne rezultate — Večji po- n več brisač v vrednosti 900 din ter slovni stroški — Dober devizni priliv Bled — Delovna organizacija Zavod za pospeševanje In razvoj turizma Bled stopa v letošnje leto ob zadovoljivih lanskoletnih rezultatih, saj so v vseh svojih dejavnostih dosegli precejšnji turistični promet ter priliv deviznih sredstev. Vendar pa so bili poslovni stroSki je iz leta v leto več inozemskih igralcev, vendar je na tem igrišču treba, urediti klubsko hišo s funkcionalnimi in restavracijskimi prostori. Dokler tega ne bodo uredili, ne" morejo pričakovati večjega obiska, saj se pritožbe gbStoV Kar vrstijo. Umetno drsališče je lani- obrato- - bilo premalo umivalnikov, tople vode pa 'znatno viSji kot leta prej, drago je valo le nekaj časa, pozneje pa je „„i„u__ r u:i~ ;.,,,,ot i.iicb,, x,iAr>iax,a^i^ ____j: „^„nnraHn ic- zaorto. I\ /j sploh pe V preprečevanje nalezljive zlate-t# niče se je vključila tudi tržiSka sanitarna inšpekcija, ki je med drugim lastnikom zasebnih vodnih virov v Vadičah priporočila preventivne ukrepe, ker se je zlatenica DEŽURNI NOVINAR teb: 21-860 Varaava - V petek oh II |.ri je pri varšavskem letališču s stotih metrov visine /grmelo na tla poljsko potniško letalo Iljušin IVJ in se popolnonui razbilo V letalu, ki je priletel" u New Yorka. je bilo S7 potnikov in članov posadke Nihče ni preživel nesreče Letalo je po drugem pristajalnem krogu hotelo zasiln« pri stati, vendar je naglo izguhilo višino in treščilo na vojaški poligon Waahington — Ameriški predsednik •limmv Parter je i/javil, da ho njegovu vfada izpolnjevala določila sporazuma Sovjetsko /ve/o SAI.T'-' katerega sta podpisala / Brcznjevim. vse dotlei. doklei ho spora/um spoštovala tudi Sovjetska /veza Atene - Metltem ko po večjem delt sveta povprašujejo po manjših avtom hilih. ki porabijo malo goriva, je grški glavno mesto postalo pravcato medna rodno središče špekulantov. ki prck\i| kujejo / velikimi avtomobili l.ani so n primer po skritih kanalih prodali n Bližnji vzhod, kjer imajo nafte dovoli okrog, 70.000 ukradenih luksuznih vozi Gorenjoka - Po vseh gorenjskih smučiščih je ob koncu tedna zapad nekaj novega snega Smučišča so urejena dela pa tudi večina žičnic. H. J bilo investicijsko vzdrževanje, zato bodo delavci v letoSnjem letu po svojih močeh vplivali na znižanje. Lanska sezona v največjem blejskem kampu v Zaki je bila uspešna, po več letih solidnih rezultatov se je skupno Število nočitev povečalo od 37.000 v letu 1978 na 44.000 v lanskem letu. Zato so zabeležili precejšen ostanek dohodka, na rezultat pa so vplivali poleg ugodnih vremenskih razmer tudi svetovno prvenstvo"" v veslanju in ugoden blejski turistič-" ni promet nasploh. V Festivalni dvorani so imeli lani pestrejSo kongresno dejavnost ter precej več folklornih prireditev kot leto prej. Prireditve so večinoma obiskovali tuji gostje. Čeprav se Število obiskovalcev blejskega gradu ni' zviSalo — grad je obiskalo okoli 190.000 obiskovalcev — se je dohodek povečal. Na blejskem gradu so v minulem letu preuredili nekaj prostorov, muzejske zbirke pa bodo morali še temeljito preurediti in modernizirati. Na blejskem otoku so zabeležili nekoliko manj gostov, okoli 116.000. Lani so v otoški cerkvi organizirali osem kvalitetnih koncertov. Grajsko kopališče je imelo dobro sezono, saj je bilo lepo vreme. Število obiskovalcev se je povečalo od 26.000 v letu 1978 na 31.000 lani. Mali golf je postal zanimivejši kot prejTnja leta. na Zatrnik pa se je pripeljalo več smučarjev. Na velikem golf igriSču zaradi novogradnje zaprto. K Zavo-« du za pospeševanje turizma sodi še Igralnica Casino, ki je najbolj uspešno poslovala, tudi zato. ker so j*o preselili v središče Bleda, - delavci, igralnice pa šo si bolj prizadevali, da nudijo v novih prostorih tudi kvalitetnejša usluge. D.Sedej v Naklem julija meseca dva kosa posteljnega perila in veliko brisačo v vrednosti 600 din. Perilo je vzel s sušilne vrvi ali z balkona še trikrat in sicer v Kranju- in na Mlaki, vendar pa je šlo za manjše vrednosti. Vse to je prinesel domov in spravil z ženino vednostjo v omaro, nato pa so perilo uporabljali. Topolovšek je sicer povedal, da je družina takrat slabo živela, sam je delal, žena pa ni bila zaposlena; vendar pa smuči m mopeda vsekakor ni vzel zaradi stisire.^pač pa. da bi oba jastnika jezil in ju prizadel. Njegovi zeni, ki je vedela od kod izvirajo predmeti, ki jih je njen mož prinašaPcTomov. pa je sodišče izreklo pogojno kazen šestih mesecev za dobo dveh let. L. M. Blejsko drsališče je bilo lani precej časa zaprto, predvsem zaradi nujnih gradbenih del. Z združevanjem sredstev so postavili nad drsališfrm novo streh<> vendar za dokončanje del še potrebujejo sredstva. - toto: t. Perdan NESREČE VOZNIK POBEGNIL Kranj - Na Žanovi ulici * F* četrtek, 13. marca. nekaj p« 24. uro pripetila prometna netpam Po desni strani ulice sta proti Ca* Staneta Žagarja hodila dva pefct ko je za njima pripeljal neasl voznik osebnega avtomobila 7Sfl.JP se mu umaknila na bankino, vesli pa je avtomobil kljub temu trflh moškega, da ga je odbilo v betoc** steber. Voznik avtomobila ie odp> ljal naprej, ne da bi pogledal, kaj * je zgodilo s pešcem. UJV Kranj al* naproša občane, ki hi karkoli veoVk o pobeglem vozniku, da to sporaV najbližji postaji milice. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Kranj - V soboto, 15. mamv 18.35 se je na regionalni Kranj —Mengeš pri letališču pripetila prometna nezgoda pri p* hitevanju. Voznik kombibu« HalP Crmelj (roj 1942) iz Kranja je p**" peljal proti Kranju, ko j« P* letališču Brnik prehiteval Mik*: vornjak. Pri tem pa se ni do** prepričal, če je cesta prosta; pg? tedaj je iz nasprotne smeri pripij voznik osebnega avtomobila *Wl Snedic (roj. 1942) iz Sp. Besnke, da sta avtomobila trčila. Cn vozilo je odbilo še v letališko V nesreči ni bil nihče ranjen, pa je za 50.000 din. NEPREVIDNO NA C^ESVflfl Kranj - V petek. 14 BMrcVl 20.30 se je na Cesti l.maja osnovno šolo Staneta Žagarja netila prometna nezgoda." Grašič (roj. 1904) iz Doma u jencev je hodila po pločniku je nenadoma kakih 20 metrov prehodom za pešce stopila na Prav tedaj je za njo pripeljal osebnega avtomobila Mesud (roj. 1952) iz Kranja, ki kljub viranju nesreče ni mogel pršpn tako da je avtomobil Grašičevo del, da je padla in si zlomila rok' nogo. « * NEZGODA NA PREHODI' Tržič - V petek, 14. marca,«* 5.35 se je na Trgu svobode pripetit prometna nezgoda. A^oznik osebne* avtomobila Anton Rališrfik jw* 1933) je približno pet metrof-pa* prehodom za pešce ustavil; nato p je spet speljal, vendar *e nI dova) prepričal, če je cesta prosta: pat« tedaj je po prehodu prečkala c**n* Terezija Biščanič (roj 192 Tržiča, tako da jo je avtomobil m-del. padla je in si zlomila roko AVTO V DRSNO OGRAJO Kranj — Na magistralni cest gj viaduktu Peračica se je v petek 14. marca, ob 12.20 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnec* avtomobila Zuhrija RadJić tnr 1953) z Jesenic je peljal prap Kranju, ko ga je na viadtik;. Peračica nenadoma potegnilo aa levo stran ceste, da je trčil v drsa* ograjo. Avtomobil je od tam odbit 14 metrov naprej. Ne voznik ne s) potnik nista bila pri tem rsnjeM škode pa je za 35.000din. 1. M