—■ cena 400 dinarjev številka 8(914) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje,25. februarja 1988 zasedala zborov skupščine občine Velenje Koliko je tisto — čisto malo? Prejšnjo sredo sta zasedala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti velenjske občinske skupščine, zbor združenega dela pa se je sestal že v ponedeljek. Na vseh zasedanjih so namenili delegati osrednjo pozornost poročilu o ekološkem stanju v Gorenju gospodinjski aparati. V tem delovnem okolju poudarjajo, da se zavedajo kritičnega ekološkega stanja v Šaleški dolini, zato se vključujejo v njegovo izboljševanje. S predvideno tehnološko modernizacijo proizvodnje so namreč začrtali uveljavitev tehnologije z minimalnim vplivom na okolje. Dokler tega ne uresničijo, morajo seveda razreševati ekološko problematiko, ki jo povzroča obstoječe tehnološko stanje. Za uresničitev teh nalog so oblikovali razvojno tehnološki oddelek, ki sistemsko rešuje ekološka vprašanja. Mnogo odpadkov nastaja v Gorenju zaradi površinske obdelave kovin. Te odpadke razstrupljajo in nevtralizirajo v centralni čistilni napravi, kjer pa se nabere za približno tisoč ton različnih škodljivih snovi. 85 odstotkov teh odpadkov že lahko kot sekundarne surovine porabi industrija, preostalih 15 odstotkov pa je takšnih, ki jih nimajo kam dati. Zato polnijo z njimi svoja dvorišča. Največ težav jim povzroča odlaganje odpadkov, ki nastajajo ob razlaki-ranju obešal za lakiranje. Ti odpadki so v največji meri sestavljeni iz prežganega laka. Shranjujejo jih v pločevinastih posodah, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora zlagajo na prostor predvjden za odpremo proizvodov. Že v letošnjem letu naj bi v Gorenju postavili obrat v katerem bodo obešala raz/akirali s suhim peskanjem in v tem procesu industrijski odpadek ne bo več nastajal. Seveda pa je treba odstraniti odpadke, ki so nastali doslej in ki bodo nastajali do postavitve omenjenega obrata. Zato so razvili metodo popolne termične razgranje na temperaturi višji od 1000 stopinj Celzija. Tem pogojem ustrezajo peči šoštanjskih termoelektrarn. Lani so opravili preizkuse morebitne škodljivosti takšnega kurjenja. Sežgali so 150 kg teh odpadkov, strokovnjaki Zdravstvenega zavoda iz Maribora pa so ugotovili, da ti odpadki v majhni količini v ničemer ne vplivajo na obratovalne pogoje elektrarne, ter da njihova razgranja dodatno ne onesnažuje okolja. To pa je tisto čemur so delegati na zasedanju skupščine namenili osrednjo pozornost, saj niso mogli razumeti, da bi TEŠ, ki so že sedaj največji onesnaževalec Šaleške doline, to še dodatno ogrožale s kurjenjem teh odpadkov, oziroma niso povsem verjeli ugotovitvam strokovnjakov. (dalje na 2. strani) Občina Mozirje Prednost pripravam na turizem Družbeno-političnemu delu in življenju v Gornji Savinjski dolini v tem obdobju dajejo poseben utrip priprave na referendum za četrti samoprispevek, brez katerega nadaljnjega uspešnega razvoja zlasti v krajevnih skupnostih ne bo. Največ dela seveda terja oblikovanje referendumskega programa, tako skupnega, kot programov posameznih krajevnih skupnosti. Med drugim so o tem spregovorili tudi na ponedeljkovi seji aktiva predsednikov osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov. Temeljito so se seznanili s temeljnimi usmeritvami osnutka tega programa in dali precej dopolnitev in pobud. V nadaljevanju so se člani aktiva pomenili o pripravah na temeljne kandidacijske konference in se dogovorili, da jih bodo opravili obenem z akcijo obravnavanja zaključnih računov. Obravnavali so tudi stavkovna pravila, se opredelili do njih in jih poslali v javno razpravo, predvsem z namenom, da se z njimi seznanijo vsi delavci. Razpravljali so še o ostalih tekočih zadevah. Med drugim so se seznanili s potekom zadnjih dogodkov v zvezi s celjsko bolnišnico, na koncu pa sprejeli sklep, da bodo za vse predsednike izvršilnih odborov osnovnih organi- KS Podkraj-Kavče Krajani prvega dela Podkraja so se zbrali v soboto v prostorih hotela Paka na slovesnosti ob zaključku toplifikacije v tem kraju, slovesnosti so se udeležili tudi številni vabljeni, ki so krajanom pomagali pri uresničitvi te pomembne naloge. Več o tem na 9. strani zacij pripravili enotedensko izobraževanje v Radovljici. Še več časa so referendumskemu programu namenili na vče- rajšnji seji aktiva predsednikov svetov krajevnih skupnosti občine Mozirje, ki so še posebej dolžni sestaviti programe, zanimive in koristne za posamezne kraje. Ob tem so na aktivu obravnavali tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje širitve zmogljivosti avtomatskih telefonskih central po krajevnih skupnostih. j. p. Ukrep družbenega varstva? Člani izvršnega sveta so prejšnji teden na pobudo zbora delovne skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Velenje obravnavali razmere v tem delovnem okolju. Ocenili so, da so tam bistveno moteni samoupravni odnosi, zato predlagajo delegatom občinske skupščine, da izrečejo za to delovno okolje ukrep družbenega varstva. To pobudo podpira tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki meni, da je poleg motenj samoupravnih odnosov vprašljivo tudi uresničevanje samoupravnega sporazuma, ki ga je ta delovna skupnost sklenila s posameznimi interesnimi skupnostmi. Mnoge aktivnosti so namreč neusklajene in se podvajajo. Vprašljiva je organiziranost strokovnih služb, ne usklajujejo dosledno strokovnih rešitev s posameznimi izvajalci in še bi lahko naštevali. Delegati občinske skupščine bodo omenjeni predlog o izreku ukrepa družbenega varstva za to delovno okolje obravnavali na seji že danes ob 7. uri. (mzj 0K ZKS Velenje Volilno- programska konferenca bo 26. marca Na Občinski konferenci Zveze komunistov Slovenije Velenje so v tem času aktivnosti usmerjene v pripravo programsko volilne konference te organizacije, ki bo v soboto, 26. marca. Že v času priprav na to konferenco, pa želi občinski komite ZKS Velenje spodbuditi razprave v vseh okoljih in sicer na temo »Razvojno področje in prestrukturiranje našega gospodarstva.« To bo namreč tudi nosilna tema programsko volilne konference. Komunisti, poslovodni delavci, delavci razvojnih služb in tudi vsi ostali naj bi v tem času več razmišljali o nadaljnjem razvoju, o potrebnem prestrukturiranju. V občini naj bi ustvarili pravo gibanje za dosego teh ciljev. Vse te razprave oblikovane v osnovnih okoljih bodo potem na programski konferenci združili in oblikovali konkretne zaključke, s katerimi naj bi na majski oziroma junijski občinski skupščini do- polnili tudi občinske planske dokumente. Da pa bi te razprave zares organizirano in dobro potekale, so na občinskem komiteju imenovali 14 skupin, ki bodo obdelale posamezna področja. Te skupine (urejanje prostora, kadrovska politika, planiranje, ekologija, drobno gospodarstvo, vloga banke in SDK v prestrukturiranju gospodarstva . . .) bodo pripravile gradiva že do začetka prihodnjega tedna, ko ga bodo analizirali na predsedstvu občinskega komiteja ZK in ga nato poslali v osnovne organizacije, kjer ga bodo z izkušnjami iz lastnega delovnega okolja še dopolnili. V času priprav na programsko volilno konferenco pa bo pripravil občinski komite ZKS Velenje številne razgovore s predstavniki CK ZKS Slovenije predvsem na temo energetike in prestrukturiranja gospodarstva, že danes pa se bodo sestali sekretarji občinskih komitejev celjske regije s predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom (Glin Mozirje). I Ker pa bo to volilno programska konferenca, bodo na njej ocenili delo v preteklem dveletnem mandatnem obdobju ter izvolili nekatere nove člane v organe občinskega komiteja. Poročilo o opravljenem delu je skupaj z listo predlaganih kandidatov za nosilci odgovornih nalog v tem času v razpravah v osnovnih organizacijah ZK, pričakujejo pa, da bodo do konca tega meseca že prejeli pripombe in sugestije ter seveda mnenja o predlaganih kandidatih. (mz) Turistična zveza Velenje Po premoru je delo spet zaživelo Velenjska turistična zveza je preživljala v lanskem letu precejšnjo krizo in nekaj časa so bili obremenjeni predvsem z lastnimi, organizacijskimi vprašanji. Po izredni skupščini pa so se aktivnosti spet razmahnile, vendar pa jim kljub prizadevanjem k sodelovanju še ni uspelo pritegniti vseh tistih, ki se ukvarjajo s turizmom na območju občine Velenje. Lani so pripravili usklajen program prireditev, ki so ga tudi uresničili. Žal pa se vsi organizatorji prireditev še niso vključili v to načrtovanje, zato se pogosto dogaja, da je v posameznem časovnem obdobju prireditev pre- več, drugič pa premalo. Veliko pozornosti so usmerili tudi v poenotenje turistične propagande. Med drugim so izdelali letak »Dobrodošli v Šaleški dolini« in turistično mapo. Poenoteno pa so nastopili tudi na turistični borzi v Sarajevu in na novoletnem sejmu v Puli. Aktivno so se predstavniki Turistične zveze vključevali v prizadevanja na področju varstva okolja, razmišljajo pa tudi o ustanovitvi posebne komisije, ki bi sproti spremljala dogajanja na področju ekologije. Kljub usmeritvam je bilo v občini še vse premalo narejeno na področju kmečkega turizma, ob- Premalo zadostnih meril Kar mesec dni je že minil od sprejema osnutka ustavnih dopolnil. Sedaj smo se (brez zamude pač ne gre) vsi malo bolj zganili, saj naj bi v prihodnjih dveh mesecih dosegli kar najširšo obravnavo, pravi ljudski referendum. Več kot jasno je. da bo za kaj takega zmanjkalo časa. Torej bodo svoja kopja ostrili le strokovnjaki in politiki, večina pa bo molče pričakovala izid teh »spopadov.« Sicer pa, kakor ustavo večinoma slabo poznamo, kaj drugega tudi ne moremo pričakovati. Imamo pač mnogo preobsežno to našo temeljno listino, ki bo s sprejetjem predlaganih amandmajev menda celo najdebelejša na svetu. Pa bi bil gotovo storjen največji korak, če bi bila naša ustava pisana tako, da bi se v njej znašel vsak običajen drža- vljan, če bi ne skušali z njo, kar najbolj natančno, zajeti vse naše življenje. In ker očitno tudi v prihodnje ne bo drugače, saj predvidene ustavne spremem- NAŠA TEMA be semkaj ne sežejo, si torej že tako začrtujemo vse nadaljnje predpisovanje in administrira-nje, ki tako neusmiljeno duši iniciativo. - Kakšno vstopnico v 21. stoletje nam torej ponujajo ustavne spremembe? Tudi te, kot da niso tkane za nove razmere. Kako si sicer lahko predstavljamo rešitve, ki omejujejo pristojnost republik in težijo k večji centralizaciji države. Očitno so pri snovanju sedanjih amandmajev prevladali argumenti tistih, ki vidijo izhod iz krize edino v poenotenju sistema. Trg torej ostaja ob strani, oziroma so naši ekonomski odnosi tudi s predvidenimi amandmaji tako natančno usmerjani, da bo ta monolit-nost gotovo utesnila gospodarske subjekte. Tudi na področju lastninskih odnosov in davčnega sistema ni videti bistvenih sprememb, pa čeprav življenje že nekaj časa kaže, kako preživele so naše usmeritve na teh področjih. Seveda se ob teh vprašanjih, ki v ustavi normirajo naše družbenoekonomske odnose pojavljajo še druge dileme povezane s pravico do samoodločbe, s svobodo razmišljanja, z neodtujljivimi pravicami republik, pravico do stavke . . . Ker pa predlagani amand- maji ne zagotavljajo zmanjšanje razkoraka med normativnim in dejanskim stanjem, bi očitno bile potrebne korenitej-še spremembe. Semkaj pa gotovo sodi tudi zahteva, da je potrebno najprej posodobiti republiške ustave, saj bo šele tako jugoslovanska ustava dovolj trden temelj naši družbi in sistemu. Le z dovolj jasno in odkrito besedo bomo v skopo odmerjenem času, namenjenem javni razpravi, uspeli opozoriti na tista področja, ki terjajo spremembe in ustavi izoblikovati takšno podobo, da nam bo zadovoljiva popotnica v novo stoletje. B. Zakošek činska turistična zveza pa se tudi ni vključevala v pripravo koncepta razvoja gostinstva in turizma v občini Velenje, saj jih pripravljale! tega niso vključevali. Skrbno so načrtovali tudi izobraževanje. Med drugim so pri- pravili predavanje na temo »Gostinski delavec in turizem.« Pohvalna pa je tudi njihova skrb za turistični podmladek. Omeniti velja še seminar za turistične vodiče ter aktivnosti za usposobitev Hude luknje v turistične namene. 0K ZSMS Velenje w Ze lani za takšno praznovanje Že lani je štafeta mladosti dvignila obilico prahu na vseh koncih in krajih naše domovine. Žolčne razprave o njeni pomembnosti in potrebnosti so se vrstile na raznih ravneh. Kot nekakšen kompromis krešočih se mnenj so mladi Slovenije naposled proslavili dan mladosti lani nekoliko drugače — s festivalskimi dnevi. Na njih so širši javnosti pokazali, kaj jih tare, česa si želijo, spregovorili o aktualnih vprašanjih naše družbe .. . Letos so se zadeve okrog tega vprašanja ponovile. Vendar so bila tokrat usklajevanja in dogovarjanja uspešnejša. Njihov izid pa je bolj ali manj že znan: tokrat dan mladosti brez štafetne palice. In kaj ob vsem tem pravijo mladi občine Velenje? Ža takšen predlog so bili že lani, vendar so se morali prilagoditi večini. Sedmi festivalski dan pa so poleg že prej omenjenega izkoristili tudi za zbi- ranje mnenj do tega vprašanja. Anketa je pokazala, da je večina mladih velenjske občine proti štafetni palici, tekanju iz kraja v kraj, vožnji v črnih mercedesih. Toda, tako seveda ne mislijo vsi mladi naše občine. Tu in tam se najde še kdo, ki si brez tega praznika ne zna predstavljati. Za čas po Titu je palica nepotrebna. Veliko bolj je, po mnenju članov predsedstva občinske konference ZSMS Velenje in s tem večine mladih Velenjčanov, pomembna štafeta kot ideja, vsebina uela, s katero mladi sledijo Titovim mislim, njegovim željam. Ker je to njihov praznik, ga želijo izkoristiti za srečanja na vseh področjih dela in življenja, opozoriti na svoje težave, predstaviti svoje ideje . .. Po besedah predsednika občinske konference ZSMS Velenje Bogdana Gregorina pa je vse močno presenetilo to, da so se mladi iz cele Jugoslavije tako hitro dogovorili, uskladili svoja mnenja o štafeti in se enotno opredelili do nje tako kot pač so se. —tap — 2. stran ★ riSS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje -k 25. februarja 1988 Zasedanje skupščine občine Velenje Kofiko je tisto - čisto malo? nadaljevanje s I. strani) Povsem tudi niso verjeli predstavniku Gorenja, ki je dejal, da prihaja prednje kot prebivalec že ekološko onesnažene doline, ne pa kot tehnokrat, ki naj bi po navodilih delovne organizacije poskušal nekoga o nečem prepričati. Hkrati jih je pozval naj pomagajo strokovnjakom razvojno tehnološkega oddelka rešiti še odprta vprašanja s tega področja. Pomagalo ni zagotovilo, da v Gorenju pri iskanju najboljših rešitev niso gledali predvsem na denar, ampak kot poudarjajo, so se reševanja naloge lotili predvsem strokovno. Njegovim besedam najprej ni verjela delegatka združenege delegacije osnovnih šol Gustava Siliha, Antona Aškerca in Glasbene šole, ki je med drugim vprašala ali res ni druge poti ali res niso strokovnjaki izbrali najcenejšo pot razreševanja njihovih ekoloških vprašanj in kakšno je jamstvo, da posledice sežiganja ne bodo dolgoročno ogrozile zdravja ljudi. Svoja razmišljanja pa je sklenila s predlogom, da naj bi podobno analizo opravila še kakšna druga strokovna ustanova. Zelo odločno proti so bili delegati krajevnih skupnosti Zavo-denj in Šoštanja, ki so menili, da vsaj dokler nimamo v občini nameščenih čistilnih naprav, sežiganja odpadnih surovin ne smemo dovoliti. Mnenju slednjih se je pridružil tudi delegat krajevne skupnosti Pesje, ki je k temu do dal, da na osnovi le 150 kg sežganih surovin, ni mogoče delati analiz, še manj pa sprejemati sklepe. Pomisleke ob takšnem predlogu so imeli tudi delegati rudnika, ki so menili, da imamo morda na tem področju premalo izkušenj. Še pred desetimi leti smo namreč mislili, da je dovolj, če zgradimo termoelektrarnam visoke dimnike, danes pa je ta teorija ovrže-na. Se mar ne bodo posledice takšnega kurjenja videle šele čez desetletja? Zanimalo jih je tudi, kaj od strupenih snovi ostane v plinu in kaj v pepelu. Na to vprašanje jim je predstavnik Gorenja odgovoril, da se vse škodljive snovi v teh odpadkih raz- gradijo in niso več nevarne. Ostane pa klor. vendar v zanemarljivih količinah. Ravno te »zanemarljive količine« so bile kamen spotike. Mar ne bi bilo bol je, če bi jih izrazili v miligramih, gramih, oziroma v primerjavi z dosedanjimi količinami. Kriza zaupanja s katero se srečujemo v zadnjem času v naši družbi je prišla do izraza tudi na zasedan ju zborov skupščine. »To moramo odpraviti,« je dejal predsednik skupščine Drago Su-lek. Stroki, kije pripravljena priti pošteno pred nas s problemi in rešitvami, moramo dovoliti, da nam te predstavi, na osnovi argumentov pa ji moramo tudi verjeti. Delegate je med drugim moti- Iz razprave Predstavnik Gorenja Boro Jerabek; ob postavljenem načelnem vprašanju zaupanja: »Za tistim kar delamo z vso svojo strokovno in človeško odgovornostjo stojimo To trdim zase in za moj tim. Ob tem imamo popolnoma čisto vest.« Danilo Torej, delegat obrtnega združenja: »Vsi govorijo o samih malenkostih . . . Jaz gledam na to skozi pregovor: Zrno na zrno pogača. .. Če je zrno zastrupljeno, bo strupena tudi pogača .. . Treba je poslušati tudi laike, saj bodo morda strokovnjaki ob njihovem razmišljanju, prišli do novih spoznanj, pa bomo potem vsi zadovoljni.« Franc Žerdin, predsednik zbora združenega dela: »Dilemo: stroka — javno mnenje bo treba doreči. Stroko čaka obsežno in veliko delo, da bo pripeljala stvari tako daleč, da ji bo javno mnenje verjelo. Delegate pa je treba tudi razumeti, saj strokovno niso usposobljeni za sprejemanje takšnih odločitev .. .« lo tudi to, da se člani sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL niso opredelili do tega vprašanja, ampak so se sklicevali zgolj na stališča stroke. Od nje so zahtevali le natančno opredelitev pogojev pod katerimi je sežig možen in poostren nadzor. Član tega sveta je nato pojasnil, da je to le družbeno politični organ, ki nima pristojnosti odločanja. Opozoril pa je tudi, da je poročilo Gorenja pomanjkljivo in da bi ga bilo treba dopolniti s konkretno informacijo o negativnih posledicah tega sežiga. Delegati zbora krajevnih skupnosti so se zamislili še ob mnenju enega izmed njih. da se lahko zgodi tudi to, da bo postaja naša termoelektrarna, če bomo sežiganje dovolili. center reševanja podobnih slovenskih problemov. Delegati obeh zborov so ocenili, kot pred njimi že delegati družbeno političnega zbora, da je iz predloženega poročila razvidno, da Gorenje sistematično načrtuje in vlaga v ekološko sanacijo. Takšne njihove usmeritve so razveseljive in pohvalne in tudi v prihodnje jim morajo namenjati enako pozornost. O tem ali Gorenju dovoliti sežig odpadkov v lermoeleklrarnah Šoštanj pa niso sklepali. Zahtevali pa so, da Gorenje ta del svojega programa dopolni z vsem tistim, kar je delegate motilo. Dopolnjen program bo nato temeljito pretehtal komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, ki mora delegate o vsem obveščati. Tusti odločilni Da ali Ne pa mora verjetno dodati stroka. In za tem tudi stati! Ribištvo v Gornji Savinjski dolini Vse manj rib v rekah in potokih O pomenu ribištva, zavzeti skrbi ribičev za ohranjanje lepega in čistega okolja, za krepitev turistične ponudbe in o vseh ostalih vidikih ribiške dejavnosti, seveda ne kaže na široko razpredati. Reke in potoki v Gornji Savinjski dolini so na vso srečo med najmanj onesnaženimi v Sloveniji, čeprav takšnih ali drugačnih problemov tudi ne manjka. Ribiči seveda vestno gospodarijo z vodami in njihovim neprecenljivim bogastvom, pri tem pa si želijo večjega razumevanja, pomoči in sodelovanja ostalih dejavnikov, to pa smo praktično vsi. O nastanku in zgodovinskem razvoju ribištva prav tako ne kaže izgubljati preveč besed, vsekakor pa prvi začetki organiziranega ribištva v Gornji Savinjski dolini segajo v čas po prvi svetovni vojni. Ze od leta 1918 dalje je s celotnim porečjem Savinje in Drete upravljalo celjsko ribiško društvo. Takšna organiziranost je sprva obveljala tudi po letu 1945, že po nekaj letih pa so ribiči pričeli zagovarjati ustanovitev manjših družin. Resneje so pričeli o tem razmišljati leta 1954, štiri leta kasneje pa so zagovorniki omenjene zamisli uspeli in nastalo je sedem ribiških družin — Celje, Laško, Štore, Šempeter, Šoštanj, Mozirje in L jubno, nekaj organizacijskih sprememb pa je bilo še kasneje. V mozirski občini sta tako dve ribiški družini. Ljubenski ribiči skrbijo za Savinjo in njene pritoke od njenega izvira v Logarski dolini do Grušovelj, mozirski pa od tu naprej do spodnjega jezu v Letušu in za celotno porečje Drete. Obe reki sta namenjeni za športni in turistični ribolov, za katerega med domačini in tujimi gosti ne manjka zanimanja, o čemer najlepše priča povpraševa- Kaj naj bi vsak vedel o raku Velenjska sekcija onkoloških bolnikov si prizadeva čim-bolje uresničiti svoj letošnji delovni načrt. Med najpomembnejše naloge nedvomno sodi osveščanje ljudi o pomenu zgodnjega odkrivanja rakavih bolezni in širitev znanja o njihovih posebnostih. V ta namen bo sekcija organizirala za vse občane prvo predavanje na temo »Kaj naj bi vsak vedel o raku« v sredo 2. marca, v dvorani Skupščine občine Velenje ob 17. uri Predavala bo priznana zdravnica in znanstvenica, ki je vse svoje življenje po vojni posvetila boju proti raku, prof. dr. Bo-žena Ravnihar iz Ljubljane. Profesorica- Ravnihar je skoraj dvajset let vodila Onkološki inštitut v Ljubljani ter slovensko onkologijo razvila na tako strokovno raven, da uživa sloves tudi onkraj naših meja. Sekcija vabi, da prisluhnejo ugledni strokovnjakinji in svojo skrb za zdravje obogatijo z novimi znanji in znanstvenimi izsledki o zdravljenju bolezni raka. Sekcija onkoloških bolnikov Titovo Velenje Uspele turistične prireditve Turističnih prireditev je še vse premalo, vseeno pa lahko ugotavljamo, da nam jih je uspelo lani v občini Velenje pripraviti kar nekaj. Bile so dobro organizirane in so pritegnile v naš kraj številne obiskovalce. Na turistični zvezi ocenjujejo, da so se gostinske organizacije zelo aktivno vključevale kot soorganizatorice teh prireditev. Opozarjajo pa, da nam številnih prireditev, ki ohranjajo narodopisni značaj oziroma so značilne za naše področje (skok čez kožo) še ni uspelo širše propagirati. Prav tako pa bi lahko dali večjo turistično vsebino tudi različnim športnim prireditvam, ki jih pripravljajo domača društva oziroma klubi. nje po ribolovnih kartah. Potoki so gojitvene vode, Ljubenci imajo tudi ribogojnico, mozirski ribiči pa ob ostalem še ribnik v Savinjskem gaju, ki služi komercialnim namenom. Članstvo v obeh družinah se je od ustanovitve dalje podeseterilo, še z višjim mnogokratnikom pa so se povečale naloge, ali vsaj njihov pomen. Skrb za varstvo naravnega bogastva, za čisto in zdravo okolje, za zdrave in lepe reke in potoke in drugi cilji ribiške organizacije so dovolj plemeniti in pomembni, zato bi lahko bili ribiči v svojih naporih deležni več pomoči. Proti skrajno malomarnemu odnosu nekaterih posameznikov, ki ob čislih vodah »ustvarjajo« divja odlagališča najrazličnejših smeti in odpadkov, so sami več ali manj nemočni. Naslednji problem je v tem, da se je stalež rib po vojni močno zmanjšal. Veliko krivde za to je v dejstvu, da je na obeh rekah in ob njih vse manj jezov, pragov in drugih vodnih objektov, kolikor pa jih je še, jih slabo vzdržujejo in obnavljajo. Dovolj zgovoren je podatek, da je bilo v Mozirju in bližnji okolici pred vojno 128 žag venecijank, 89 mlinov, 9 malih vodnih elektrarn, celo dve kovačiji, kar vse skupaj pomeni ogromno potokov, strug, jezov in drugih vodnih objektov, za ribe še kako pomembnih. Za področje Ljubnega so te številke vsaj podobne, če ne še višje. Ribiči obeh družin seveda iz gojitvenih potokov, strug in ribogojnice, pa z nakupi ribjega zaroda, vlagajo na stotisoče zaroda postrvi, lipana in nekaj drugih rib, vendar se pri tem srečujejo z velikim pomanjkanjem sredstev. Poleg visoke članarine si sredstva zagotavljajo z najrazličnejšimi prireditvami in akcijami, vseeno pa bi potrebovali več pomoči. Ne le denarne, tudi več skrbi za vzdrževanje vodnih objektov, saj obe reki vse bolj postajata hudourniški, s tem pa je v njunih vodah vse manj rib. j- P- Rekli so: DANILO TOREJ, predstavnik delegacije združenja obrtnikov na zasedanju zbora združenega dela velenjske občinske skupščine: »Kako je mogoče, da enostavno črtamo z dnevnega reda eno izmed točk, zato ker je strokovna institucija ni pripravila pravočasno. Bo kdo za to odgovarjal? Nikakor se ne morem strinjati, da danes umikamo predlog odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone Paka. Kako dolgo bomo še dopuščali, da bo imel Zavod za urbanizem vso prednost pri pripravi teh dokumentov?« PANE SEMEČNIK, predsednik OK SZDL Velenje na seji predsedstva OK SZDL ob dilemi, ali morajo družbeno politične organizacije enako »misliti«: »Različnost pogledov v komun-ciranju, bo morala prerasti v novo kvaliteto . . .« VANE GOŠNIK, član predsedstva OK SZDL Velenje, na seji predsedstva ob načrtovanju aktivnosti javnih razprav o ustavnih spremembah: »Ne bodimo preveliki optimisti nad rezultati razprav. Mislim, da bi se morali opredeliti do nekaterih že izoblikovanih mnenj. Predvsem menim, bi veljalo podpreti predlog o prenehanju nenehnega spreminjanja amandmajev k ustavi .....« (mz) td šoštanj Najboljši na celjskem območju V turistični zvezi Velenje uspešno delujeta turistično društvo Šoštanj in Titovo Velenje. Turistično društvo Šoštanj je lani proglasila celjska turistična zveza za najuspešnejše društvo v celjski regij'- Po kratkem premoru je jeseni spet zaživelo delo tudi v turističnem društvu v Topolšici. Zal turistična zveza z društvi še nima pokritega celotnega občinskega prostora. Lani so skušali oblikovati društvo v Šmartnem ob Paki, vendar so potem skupaj s krajevno konferenco SZDL ugotovili, da za to ustanovitev nimajo pogojev. Sprejet zazidalni načrt Starega Velenja V občini Velenje smo dolgo pripravljali revitalizacijski načrt starega mestnega jedra. Na zadnji seji skupščine, pa so delegati vendarle potrdili zazidalni načrt za to področje. Mnogo objektov je tu spomeniško zaščitenih, zato jim je namenjena v zazidalnem načrtu posebna pozornost. Približno 20 objektov bodo porušili (pretežno so to pomožni objekti, drvarnice .. . ,)Na podstrešjih pa bodo z adaptacijami pridobili približno 90 manjših mansardnih stanovanj. Na osnutek tega dokumenta je bilo precej pripomb, večino pa so pripravljalci uskladili. Še vedno pa so bili delegati na seji zbora združenega dela različnih mnenj glede namembnosti Vile Bianke. V smernicah je bilo opredeljeno, da se ta objekt nameni predvsem kulturnim dejavnostim skladno s programom občinske kulturne skupnosti. Del objekta bi lahko koristil tudi za določene telesno kulturne namene. Vsekakor pa mora biti program koriščenja prostorov usklajen na odboru za spremljanje prenove. Delegati rudnika so se spraševali, če so imeli v tem kolektivu kakšno besedo pri določitvi uporabe Vile Biance, ki je njihova, pa jih je eden izmed delegatov zavrnil, da si za ta objekt (ki je sicer spomeniško zavarovan, je pa v izredno kritičnem stanju), zaslužijo bodečo nežo. Namembnost tega objekta se bo seveda morala še konkretno opredeliti, sicer pa so smernice zanjo začrtane dovolj široko, da to ne bo pretežko. Vsekakor smo lahko veseli, da imamo končno sprejet zazidalni načrt za Staro Velenje, ki je zibelka našega mesta. Seveda pa bo verjetno preteklo še nekaj let, predno bo ta predel resnično takšen, kot smo si zamislili. Prostorska ureditev Topolšice Za območja, kjer niso predvideni kompleksni posegi v prostor sprejemamo po novem urbanističnem zakonu prostorske ureditvene pogoje. Delegati zborov skupščine so potrdili na zadnji seji odlok o takšnem dokumentu za Topolši-co. S tem dokumentom se zavarujejo vse obstoječe, znane kategorije (kmetijska zemljišča prvega območja, območja varovalnih gozdov s posebnim namenom, območja vodnih virov . ..) V tem dokumentu je'Opredeljena Topolšica kot lokalno središče, ki ga bodo dogradili z manjkajočimi centralnimi dejav- nostmi ter turističnimi in zdraviliškimi objekti. Predvidenih je nekaj novih gradenj (za poselitev naravnega prirasta in preseljevanje ogrožencev iz eksploatacij-skih območij). Določene možnosti prostorskega razvoja so s tem dokumentom dane tudi Lajšam, (ob letališču), načrtovan pa je tudi razvoj infrastrukturne mreže. Gozdovi so tu zelo pomembni (kot varovalni in s stališča zdraviliškega turizma), zato jim je v odliju namenjena posebna skrb. Podobno pa tudi ohranitvi kmetijskih površin, ki pa se bodo zaradi eksploatacijskega območja, ki zajema velik del tega območja, kljub vsemu zmanjšale. Občinski proračun Delegati občinske skupščine so potrdili osnutek proračuna občinske skupščine, ki temelji na republiških izhodiščih. Osnova za načrtovanje splošne porabe je dogovorjena poraba v lanskem letu, povečana za 76 odstotkov. V tem odstotku je upoštevana načrtovana rast dohodka v republiki in desetodstotno zaostajanje (tako določa zvezni zakon o omejevanju splošne porabe). Tako izračunana dovoljena poraba se v letošnjem letu zmanjšuje za sredstva temeljnih pravosodnih organov, ki se bodo v tem letu financirali iz republiškega proračuna. Zaradi tega pa morajo občine republiškemu proračunu odstopiti glavni proračunski vir, občinski prometm davek od alkoholnih pijač. Kot predvideva osnutek proračuna bomo v občini letos zbrali nekaj manj kot 3,3 milijarde dinarjev. Delegati so potrdili osnutek proračuna. Komisija za splošno porabo pri Izvršnem svetu občinske skupščine pa še zbira pri pombe nanj. Če bo možno jih bo vključila v predlog, ki bo predložen delegatom v obravnavo in sprejem na enem naslednjih zasedanj. Končujejo postopek likvidacije Na zadnji seji so obravnavali člani izvršnega sveta velenjske občinske skupščine informacijo o zaključevanju postopka redne likvidacije delovne organizacije za Hidrogradnjo, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo. Sodišče je poplačalo iz likvidacijske mase vse priznane terjatve in zaključilo likvidacijski postopek, čeprav niso zaključene tri pravdne zadeve. Postopek pa so sklenili zaradi ekonomičnosti, saj so se tako izognili nepotrebnim dodatnim stroškom. Vsa preostala sredstva bodo prenesli na velenjsko občinsko skupščino, uporabljala pa se bodo lahko le za razvoj materialne osnove združenega dela. Celovito poročilo o likvidaciji te delovne organizacije bodo obravnavali delegati zborov občinske skupščine. (mz) Načrtovana skupna stanovanjska zidava Po planu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje naj bi v tem letu zgradili 179 stanovanj, od tega 119 družbenih in 60 individualnih hiš. Med načrtovanimi 107 družbenimi stanovanji naj bi zgradili največ dvosobnih, in sicer 35, 27 enosobnih, 19 dvoinpolsobnih. 5 garsonjer, zelo malo pa bo trosobnih stanovanj le 4. Povedano z drugimi besedami naj bi v občini Velenje v tem letu pridobili dodatnih 5915.15 kvadratnih metrov družbenih stanovanjskih površin. Kar 79 stanovanj naj bi zgradili v Šaleku III, v mestu Titovem Velenju 26, dve stanovanji pa v Šoštanju. Na seznamu kupcev načrtovane družbene stanovanjske gradnje je na najvišjem mestu Rek, ki naj bi rešil stanovanjsko vprašanje 40 svojim delavcem, na drugem pa Gorenje, ki naj bi odkupilo 27 stanovanj. Prav tako pa naj bi samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, v tem letu začela zgraditi 49 stanovanj v zazidalnem območju »Provizoriji« ter 94 stanovanj na območju zazidalnega načrta Selo. -tap- »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS, je bil ustanovljen 1. maja 1965: od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mufeerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naročnina 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 25. februarja 1988 titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas ★ stran 3 Sistem oskrbe z vodo v občini Velenje Zakaj prevelika poraba vode? POD PRHO Pust ali užaljenost Nesklepčnost na najrazličnejših sejah ni nič novega- Trdimo lahko, da se to dogaja že kar prepogosto. Verjetno ni treba posebej poudarjati. kako je s ponovnimi sklici, ki so po navadi prav tako vprašljivi. Še bolj neprijetno pa se vsa stvar zaplete, če so na dnevnem redu tudi točke, ki jih zaradi časovne stiske ni moč prenesti na kasnejši datum. Nekaj takega se je zgodilo na zadnji, 21. seji, občinskega komiteja ZKS Velenje. Po programu naj bi bila ta seja kasneje, zaradi dveh pomembnih nalog, volitev delegatov za zvezno konferenco zveze komunistov in za republiško konferenco, pa so jo morali sklicati v torek, 16. februarja. Vsem članom občinskega komiteja so pravočasno poslali vabila in jih tudi telefonsko obvestili. Sedem se jih je opravičilo. Ob napovedani uri, 16. februarja ob 13. uri, je bila sejna soba družbeno-političnih organizacij skoraj prazna. Seja je bila nesklepčna in začel se je »lov« za manjkajočimi člani. Telefoni so rešitev, smo si dejali. Zal smo se motili. Tudi po 20-minutnem neprijetnem čakanju uspeha ni bilo. Neprijetno je bilo tudi predsednici občinskega komiteja, ki se je prisotnim opravičevala in jih »tolažila«. Po tem času je bilo jasno, da sklepčnosti tega dne ne bo moč zagotoviti. Člani so se odločili za kompromisno rešitev. Seja je bila preložena, prisotni pa so vendarle morali opraviti volitve. Ostale člane so poklicali naslednji dan, da so opravili svojo pravico in dolžnost. Med čakanjem je nekdo »celo« omenil odgovornost članov komiteja. drugi pa je menil, da so morda nekateri člani užaljeni, ker niso predlagani v nov komite. Dodajmo, da se na pustni dan »spodobi« koga potegniti za nos. Vsi tisti. ki smo zaman čakali na sklepčnost, smo s te seje torej odšli z dolgimi nosovi. B. M. DO Brivnice in česalnice Ukrepi omogočajo le preživetje Ob našem zadnjem obisku v delovni organizaciji Brivnice in česalnice v Titovem Velenju v začetku lanskega leta niso zaposleni ničkaj optimistično osnovali svojih načrtov. Tudi letos nismo odhajali od njih z lepimi obeti za boljše poslovanje. stoječih frizerskih zmogljivosti in upočasnitev upadanja povpraševanja naj omenimo prilagajanje števila zaposlenih gibanju na tem področju, dvig kakovosti storitev, tekoče spremljanje modnih tokov in nenehno izobraževanje zaposlenih. Več kot so lahko naredili preteklo leto, bodo poskušali pri boljšem načrtovanju frizerskih potreb in kadrov ter izenačenju pogojev poslovanja med družbenim in zasebnim sektorjem doseči letos. Čeprav je pralniška dejavnost v tem kolektivu stranskega pomena, sprejeti ukrepi za boljše gospodarjenje tudi tu niso odveč. Željene rezultate naj bi v njej dosegli s pridobivanjem novih naročnikov tovrstnih uslug, z zamenjavo dotrajane opreme, kakovostnejšimi pralniškimi storitvami, ...« Vsesplošno varčevanje je »načelo« že higieno. Delovne organizacije so namreč začele pranje delovnih oblek prepuščati svojim delavcem ali pa podaljšujejo čas med enim in drugim pranjem.« Zaposleni v tem kolektivu si ne zatiskajo oči pred napori v tem letu, ki bodo gotovo še večji, zahtevnejši in težje rešljivi. Poskušali jih bodo izvajati po svojih najboljših močeh, saj kljub vsemu ne prinašajo nič drugega kot le možnosti za preživetje. -tp- Po ocenah naj bi kolektiv kljub tegobam uspešno'zaključil preteklo poslovno leto. Zaradi visoke inflacije pa so žal njihova prizadevanja močno razvrednotena. Silovitega naraščanja cen vhodnih stroškov niso »dohitevali« s cenami storitev. Pravo katastrofo zanje pa pomenijo interventni ukrepi zveznega izvršnega sveta. »Če se položaj s cenami ne bo hitro spremenil, bomo ostali brez kakršnihkoli sredstev za akomulacijo, preti nam tudi izguba,« poudarja direktor Briv-nic in česalnic Stane Mazej. Povišanja cen vhodnih stroškov in plačevanje obveznosti pa vse težje prenašajo tudi zaradi upadanja povpraševanja po frizerskih storitvah. »Ponudba slednjih presega potrebe občanov velenjske občine zaradi nenačrtnega večanja tovrstnih storitev, presežek frizerskega kadra in neukre-panja pristojnih pa vodita v večji porast šušmarstva. Nenazadnje pa k upadu obsega storitev prispeva svoje še zmanjšanje življenjske ravni prebivalstva. Razlogov za optimistične napovedi torej resnično ni. Sploh ob dejstvu, da bo povpraševanje po frizerskih storitvah v tem letu še naprej upadalo, da bo konkurenca še večja neenaki pogoji gospodarjenja med družbenim in zasebnim sektorjem naraščali. Med sprejetimi notranjimi ukrepi za večjo izkoriščenost ob- Jezikovno razsodišče Pasulj ali srbski fižol »Pred kratkim je v knjižnico prišel gostinski delavec, ker se je želel prepričati, ali sme na tablo z jedili zapisati srbski fižol namesto srbski pasulj. Pogledali smo v učbenik Kuharstvo za gostinske šole avtoric A. Grum in P. Levstek in našli samo srbski pasulj. A Grum je tudi v knjigi Hitro pripravljene jedi zapisala srbski pasulj in boranija s svinino. Prosim za odgovor, ker ima naš obiskovalec težave s profesorjem slovenščine v večerni šoli glede slovenjenja imen nekaterih jedi. Profesor slovenščine namreč vztraja pri srbskem pasulju.« Knjižničarka M. R. iz Kopra. Pridružujemo se mnenju omenjenega profesorja slovenščine, da ne kaže prevajati srbskega pasulja s srbskim fižolom. Čeprav je na srbohrvaškem jezikovnem področju beseda pasulj poimenovanje tudi za rastlino, ki ji Slovenci pravi- mo fižol, se v slovenskem okolju pasulj uporablja in se je tudi že dodobra uveljavil edinole kot poimenovanje za »jed iz fižola, mesa in začimb«, kakor piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, oz. za »srbsko narodno jed, enolončnico iz fižola in prekajenega mesa«, kot pomen obravnavane besede razlaga Leksikon Cankarjeve založbe. Ker že sama beseda pasulj dovolj natančno pove, za katero jed gre, ni potrebno ob njej uporabljati še določilnega izraza srbski. Če pa se to komu vendarle zdi potrebno, mora pridevnik srbski pisati seveda po določilih slovenskega ne pa srbohrvaškega pravopisa, torej srbski, ne srpski. Če pa bi se odločili za stališče, kakršno zagovarja v uvodnem dopisu omenjeni gostinski delavec iz Kopra, bi morali zaradi načelnosti sloveniti ne le srbohrvaške, marveč tudi druge kulinarične termine nedomače-ga izvora (npr. biftek, rostbif, keks, torta, pašta, pica, špageti, makaroni, krema, omleta, palačinka, bograč, golaž, boršč, mu-saka itd.). To pa bi bilo že pri uveljavljenih izrazih, ki jih je v kulinariki zelo veliko, nesmiselno. V marsikaterem primeru tako slovenjenje tudi pomensko ne bi ustrezalo, saj npr. biftek ni vsak goveji zrezek, kar izraz dobesedno pomeni (angl. beef steak), tudi rostbif ni vsakršna pečena govedina, keksi niso katerekoli pecivo, špageti niso vrvice, kot tudi torta ni zavitek, četudi je ime nastalo iz latinskega tortus, kar pomeni zavit. Zavzemamo pa se za dosledno slovenjenje kulinaričnih izrazov v pisavi (in izreki), zatorej rostbif, pomfrit ali pomfri, pica, frikase, sufle itd., ne pa roast beef, pommes frites, piz-za, fricasse, souffle. Trgovska delovna organizacija Savinja Še bolj prisluhniti željam in potrebam Splošne družbene in gospodarske razmere, več ali manj zaostrene in kritične, seveda v nobenem primeru niso obšle tudi trgovske dejavnosti. Jasno je, da prav trgovina najlepše kaže na uspešnost reprodukcijskega procesa, saj se izdelano blago potrjuje na trgu v obliki uspešne ali neuspešne prodaje, prav tako pa se kaže uspešnost sodelovanja med proizvodnjo in trgovino. Težkih razmer se v celoti zavedajo tudi v Trgovski delovni organizaciji Savinja Mozirje in so se v zadnjih mesecih lotili vrste akcij, da bi čimbolj ugodili potrošnikom, kar jim je v precejšnji meri tudi uspelo. Ti njihovi napori so seveda odvisni tudi od sodelovanja in razumevanja s proizvajalci. Nekateri med slednjimi so pravočasno začutili krizno obdobje tn so se s trgovino pričeli takoj dogovarjati o oblikah učinkovitejšega trženja. Uspešnejši proizvajalci so pričeli prilagajati ponudbo tako glede cen, kot plačilnih rokov. Vse več je blaga na obročno odplačevanje, nižje so cene in tudi drugih ugodnosti je precej. Seveda pa v mozirski delovni organizaciji ne čakajo le na razumevanje in ponudbo proizvajalcev, tudi sami so se še kako potrudili, da bi čimbolj zadovoljili svoje kupce. Sprejeli so vrsto ukrepov, s katerimi želijo premagovati težje pogoje gospodarjenja. Razveseljivo je, da se večina članov kolektiva zaveda te nujne naloge, kar na drugi strani pomeni tudi visoko stopnjo pripadnosti svoji delovni organizaciji. Uveljavili so strategijo uspešne prodaje za posamezna delovna mesta, za poslovalnice in za raven delovne organizacije, seveda pa si želijo v napore v čim večji meri vključiti tudi ustrezne službe sozda Merx, v katerega sodijo. Na Savinji poudarjajo, da so trgovci generali, ki s kupci bijejo bitko. Seveda ne z orožjem, temveč s pogajanji, s pravilnim odnosom do potrošnikov, z vljudnostjo in vsem kar sodi k pravi in uspešni prodaji. Zavedajo se tudi, da prav prodajalci lahko in morajo nuditi prepotrebne podatke o željah in potrebah kupcev, na podlagi teh pa lahko delovna organizacija lažje sprejema ukrepe za boljše trženje. Letošnje leto za trgovsko dejavnost v nobenem primeru ne bo lažje kot lansko. V Trgovski delovni organizaciji Savinja so na to pripravljeni, uspešno uresničujejo sprejete naloge in so prepričani, da bodo težko leto uspešno prebrodili. Ne sprejemajo samo ukrepov za boljše trženje v obstoječih objektih, temveč za letos med drugim načrtujejo brezcarinsko prodajalno, pri mozirski blagovnici bodo dogradili prepo-treben bife, pomembne naloge jih čakajo pri krepitvi obrtne kooperacije, bistven premik pa načrtujejo tudi na področju prodaje na veliko. j. p. K pisanju tega članka so n~s spodbudile številke, ki kažejo koliko vode porabimo v Šaleški dolini. Ko jih primerjamo z normativi in dejansko porabo ter porabo v naši republiki, se moramo resno zamisliti. Da bo stanje na področju oskrbe z vodo celoviteje poznano, bomo zapisali tudi nekaj o zahtevnosti pridobivanja pitne vode iz zajetja Ljubija. Zakaj prav Ljubija? Preprosto zato, ker je potrebna cela vrsta zapletenih delovnih procesov, da neoporečna voda priteče do potrošnikov. Pojdimo po vrsti. Z večanjem mesta in zaselkov ter z razvojem industrije v Šaleški dolini, so se vse bolj kazale potrebe po pitni vodi. Vodni viri v dolini reke Pa-ke, kjer je tudi najkvalitetnejši izvir vode Toplica in več drugih manjših virov, ki se stekajo v vo-dooskrbni sistem, enostavno niso več zadostovali potrebam. Zato so se v letih 1981, 1982 in 1983 vrstila omejevanja porabe, zlasti za gospodinjstva, pa tudi industrijo. Ob tem zapišimo, da industrija za svoje potrebe nekaj vode pridobiva iz reke Pake, vendar je te zelo malo, zlasti v sušnih mesecih. Vse to je načrtovalcem narekovalo, da poiščejo primeren vodni vir, ki bo dajal dovolj vode. Odločili so se za Ljubijo, ki ima precejšnje zmogljivosti. Izgradnja je bila izredno zahtevna in težavna, že zaradi težkega terena po katerem je speljan glavni vod. Po končanih delih je voda, konec leta 1983, stekla po ceveh, iz zajetja na sotočju potokov Ljubije in Kramerice, proti Šaleški dolini. Za omenjeno zajetje vode, ki je odprt vodni zbir, katerega območje obsega 955 hektarjev, so potrebni tudi posebni ukrepi varovanja. To varovanje je aktivno, z biološko kontrolo, imenovano ' ribji test in s pasivno kontrolo, ki zajema pogoste preglede vode in pa redno pošiljanje vode v centralne laboratorije. Ker so se širile govorice, da bi lahko struktura Smrekovca vplivala na oprečnost vode, so opravili tudi radiološko kontrolo, ki je ovrgla govorice. Kot zanimivost naj opišemo delovanje sistema varovanja vode z ribjim testom. Majhen del vode, ki priteče do zajetja, je usmerjen v posebno posodo, v kateri je pet ribic. V primeru, da je voda kemično ali kako drugače onesnažena, to takoj občutijo ribice, ki postanejo neaktivne in nemočne. Tako jih majhen transporter ponese (vseh pet) mimo foto celice, ki nemudoma sproži alarm in zapre glavni ventil v objektu čistilne postaje, do katere voda od zajetja potrebuje približno dve uri. Z omenjeno biološko kontrolo, z ribjim testom, je moč povsem zanesljivo kontrolirati vodo in ne more priti do nikakršnih neprijetnih situacij, zagotavljajo pri Vekosovi temeljni organizaciji Komunalna oskrba, ki upravlja s celotnim sistemom oskrbe z vodo pri nas. Dodajajo tudi, da so ribe najzanesljivejši indikator pri spremembah vode. Ko voda vode na sekundo. S to količino vode bi lahko oskrbovali najmanj tri mesta, velika kot Šoštanj. Torej vode v naši dolini ne bo manjkalo, vprašanje pa je, če znamo z njo tudi varčevati. Podatki kažejo, da ne. Šaleška dolina je velik porabnik vode, približno 1.000 litrov vsako sekundo je potrošimo. V gospodinjstvih in ustanovah v občini Velenje jo porabimo povprečno 240 litrov, v Sloveniji 120, gospodarstvo pri nas jo porabi povprečno 250 litrov, v republiki pa 160 litrov. V predlogu normativov s področja vodooskrbe naj bi bila za našo republiko predvidena poraba na oskrbovanega prebivalca 160 litrov vode na dan. Še tale primer iz gospodarstva. Po normativu naj bi v neki delovni organizaciji na zaposlenega porabili 45 litrov vode, porabijo pa jih kar 775. Takšni presežki najbrž ne nastajajo zaradi povečanih sanitarnih potreb, temveč zaradi porabe v tehnolo- ške namene ali prekomernega trošenja. Na prste ene roke bi lahko prešteli vse tiste velenjske organizacije združenega dela, ki ne presegajo močno dejansko porabo vode na zaposlenega. Podatki so lep dokaz, kako brezobzirno trosimo to za življenje pre potrebno dobrino. In kje so vzroki za tolikšno potrošnjo vode? Pri Vekosu pravijo, da je voda še vedno prepoceni. Tudi njihovi stroški pri preskrbi so z dneva v dan višji. Nadalje je poraba vode precej večja tam, kjer se strošek porazdeli na več uporabnikov. Tudi topla voda pogojuje, da ob njej porabimo več mrzle vode. Tu moramo omeniti še puščanje sanitarnih priključkov, slabo tes-njenje pip in podobno. Če bi na vse to malo bolj pazili, bi lahko privarčevali precej vode, to je zagotovo. Spoštujmo vodo sedaj, ko jo imamo. Vedimo, da je pot do nje vedno bolj dolga in zapletena. Zadaj zajetje Ljubije, spredaj pa objekt, v katerem je biološka kontrola vode z ribjim testom. Rezervoarji s čistilnimi filtri, zadaj pa primarni usedalnik. V enem izmed objektov je tudi priročni laboratorij in soba s komandno mizo in računalnikom. priteče do čistilnih naprav, jo najprej usmerijo v primarni usedalnik, nato ji dodajo potrebno količino klora in jo speljejo v večje filtrske rezervoarje kjer se filtrira in bistri. Od tu teče dalje Posoda z ribicami, ki služi za biološko kontrolo vode v manjše rezervoarje z aktivnim ogljem, ki vodi odvzame odvečni klor. Preden vodo pošljejo do potrošnikov, ji dodajo še manjše količine klora, kot konservans. Vsa opravila, ki smo jih le bežno opisali, so strokovno in tehnično kontrolirana, potekajo brez električne energije, celo filtri se samodejno izpirajo in čistijo. Iz čistilnih naprav voda teče v posebne rezervoarje, v katerih je skupno osem milijonov litrov vode, ki služi za dnevne potrebe in v Času konic. Zajetje Ljubija pokriva približno 40 odstotkov vseh potreb po vodi v Šaleški dolini. Toda iskanje novih vodnih virov se s tem še ni končalo, pa čeprav nova zajetja zahtevajo veliko denarja. Kot nam je povedal vodja sektorja vodovoda in kanalizacij pri Vekosu Štefan Pražnikar, so že zajeti vodni viri na območju To-polšice. Letos bodo dela nadaljevali in ko bo strmina nared, predvidoma bo to do konca leta, bo od tu priteklo okrog 65 litrov 4. stran * riSS CBS OD TU IN TAM titovo velenje it 25. februarja 198f Novosti iz veterinarske službe Steklina in bolezni prašičev ter čebel Področje mozirske in velenjske občine je zajel nov val stekline pri gozdnih in tudi pri domačih živalih. Ob vsem tem je treba ugotoviti, da se predpisi o pripori psov in mačk ne izvajajo dosledno, to pa pomeni resno možnost prenosa na ostale domače živali in tudi na človeka. Zadnji primeri v obeh občinah so dovolj zgovorni, fedvsem glede neodgovornega ravnanja posameznih lastnikov psov. Veterinarska inšpekcija zato pripravlja zelo ostre ukrepe. Namerava poklicati tudi celjsko veterinar-sko-higiensko službo, ki bo polovila vse pse tistih lastnikov, ki ne upoštevajo predpisov. V februarju je izvršni svet skupščine občine Mozirje sprejel odredbo o preventivnih akcijah, cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letošnjem letu. V odredbi je nekaj novosti. Predvsem je novo določilo o pregledu mesa prašičev zaklanih tudi za domačo porabo, gre pa za bolezen las-nico ali trihinelo spiralis. To je zajedalska bolezen domačih živali in tudi človeka, prav za človeka pa zna biti celo smrtno nevarna. Predpis so sprejeli tudi za- Prejeli smo Lahko delamo, kar hočemo? Tako si nekaj krajanov in par (2) vodilnih občanov v organih KS po svoje zamišlja in ureja prometni režim na cesti (ki jo je zgradila naša družba, namenjena pa je vsem udeležencem v javnem prometu) Simona Blatnika v KS — Stara vas. Neovirano lahko čez pregrado vozijo (pregrada ni označena, ponoči ni osvetljena, prometni znaki ne označujejo, da se na cesti pojavlja ovira, ki lahko poškoduje vozilo): furmani, traktoristi in tovornjaki. Osebni avto- mobili si lahko privoščijo prehod samo v spremstvu dobrega avto-mehanika, ki bo na kraju samem popravil ali zamenjal (če je dobro založen z dragimi rezervnimi deli) podvozje, karter, menjalnik in podobno. Mogoče pa je takšna pregrada namenjena občinskim inšpekcijskim organom, da si ne morejo ogledati (oziroma ukrepati) urejenosti zelenega pasa, ki krasi okolico toplotne postaje zraven drugega olepševalca narave v KS — Dinos-a. J- A. i •• S „: H te; - U&iM radi vse večjega števila prašičev, ki jih ljudje za domači zakol kupujejo v sosednjih republikah, kjer je ta bolezen močno razširjena. Lasnice je precej tudi v naših gozdovih in je povezana s steklino. V gozdovih namreč obstaja biološko ravnotežje med lisicami in gozdnimi glodalci. Ob pojavu stekline se je to ravnotežje porušilo v korist glodalcev, ti pa so glavni prenašalci lasnice. V mo-zirski občini so enak predpis sprejeli že lani. Ugotavljajo namreč, da je precej divjih prašičev, ki jih uplenijo, okuženo s to boleznijo. Posebej morajo biti pozorni zlasti tisti, ki so kupili prašiče za zakol ali za rejo in so ti prašiči neznanega porekla. Preglede opravlja Savinjskošale-ška veterinarska postaja. Rejci so ob zakolu dolžni prinesti na pregled kos mesa trebušne prepone. Odrezati ga je treba na mestu, kjer se prepona veže na hrbtenico. Z novo odredbo je ta pregled obvezen. Naslednji problem s katerim se sooča veterinarska služba je zdravstveno stanje čebel, ki je iz leta v leto slabše. Vzrok temu je parazitarna bolezen varoa jakob-soni, s katero so okužene vse čebele v naši občini. To je zajeda- lec, ki parazitira na odraslih čebelah in tudi na ličinkah, saj se razvija na pokriti čebelji zalegi. Sam po sebi parazit ne povzroča hudih poškodb na čebelji družini, ob tem pa je glavni raznašalec ostalih čebeljih družin. Čebele so med drugim vse bolj okužene s plesnijo, to je poapnela zalega, ki jo pogojuje in raznaša prav ta parazit. Prenaša tudi ostale virusne bolezni, ki še niso dovolj raziskane. Med nje sodijo paraliza čebel in huda gniloba čebelje zalege. Veterinarji opozarjajo čebelarje, da je Krka izdelala nekaj preparatov za zdravljenje čebeljih bolezni. Vsi še niso registrirani, za zdralvjenje pa jih že uporabljajo, seveda pod nadzorstvom veterinarske službe. Nadzor veterinarjev je nujen tudi zato, da s prepreči vnašanje preparata v zalego. Ob vsem tem je letošnja zima zelo blaga, zato bo razvoj družin verjetno precej pospešen, s tem pa nastaja nevarnost ob morebitnem kasnejšem mrazu. Veterinarji čebelarje tudi opozarjajo naj pregledujejo zaloge medu v čebeljih družinah, saj je lahko zaradi pospešenega zaleganja poraba v sedanjem obdobju precej večja. J. P. Varstvo in vzgoja ptic pevk Hrana za ptice čedalje dražja V nedeljo so se v prostorih osnovne šole Mihe P' - r^ria — To-leda v Titovem Velenju i.- redni letni skupščini zbrali člani društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleška dolina. Ob obravnavanju poročila o delu društva in njegovih komisij so ugotovili, da je bilo lansko delo uspešno. Zlasti so bili člani uspešni na republiških in državnih razstavah in prvenstvih sobnih ptic. Kar enajst članov je namreč prejelo kolajne, eden pa pokal. Večina članov je opravila tudi veliko prostovoljnega dela, ki ga lahko razdelimo na fizično delo in na razna dežurstva na razstavah. V razpravi so člani opozorili na nič kaj razveseljivo dejstvo, da je cena hrani za vzrejo sobnih ptic pevk skokovito narasla. Za nekatere gojitelje to že predstavlja znesek, ki si ga ne bodo mogli več privoščiti. Nesporno je namreč, da je strošek za hrano sob- nih ptic večji, kot dobi gojitelj za prodano ptico. V nadaljevanju skupščine so člani društva sprejeli delovni program za letos. Ob tem je jasno, da bodo večino del opravili sami, z dobro voljo in prostovoljnim delom. Člani so izrazili željo, da bi vsi, ne le člani društva, morali po svojih močeh bolj poskrbeti za zunanje ptice, ki so prve in zanesljive znanilke pomladi. Še več, prve opozarjajo na onesnaženost ozračja, ki ga vdihavamo in sploh na škodljive spremembe v naravi, v kateri živimo. Nekaterih ptic namreč v naših parkih enostavno ni več selijo se v čistejše okolje. Tudi to nam mora nekaj povedati. Na koncu skupščine so petindvajsetim članom podelili priznanja in diplome za najboljša mesta na lanskem društvenem tekmovanju. B. M. I »Potice« iz Ljubnega ob Savinji Ljudsko izročilo posebne sorte Zgodovinsko in narodopisno izročilo sta seveda v veliki meri povezana tudi s cerkvenimi običaji in navadami. Ena takšnih oblik izročila, predvsem pa dokaz ljudske domišljije in domiselnosti, so zagotovo butare, ki jih na Cvetno nedeljo še danes nosijo v cerkev. Tokrat je beseda o butarah z Ljubnega ob Savinji, ker so v vsem predalpskem svetu nekaj posebnega, pravzaprav edinstvenega. Zakaj na Ljubnem za butare izraz »potica« sicer ni točno dokazano, domnevajo pa, da izvira iz dejstva, da so nekoč butare okrasili s pecivom. Vendar ime »potica« ni bistveno, pomembno je bogastvo njihovih motivov, ki za razliko od drugih krajev in dežel nimajo izključno cerkvene vsebine. Že stoletja namreč ljudje z Ljubnega in širše okolice tekmujejo med seboj v domiselnosti in iznajdljivosti pri oblikovanju teh »potic« in v tem je bistvo tega izročila. Podoba »potice« je bila skrbno varovana skrivnost, zato je nekdaj veljalo, da teden prej ni bilo spodobno obiskati soseda, ker »peče potico«. »Pekli« so jo seveda iz vedno zelenega lesa, kot je božji les, bršljan, kisovna, ivje, vse pa so povezovali z brezovimi vitrami, trtami in podobno. Oblike so bile zares raznovrstne, prav tako pa je zanimivo, da so bili med »poticami« izrazito moški pripomočki, kot so puške, tobačne pipe, posode za žganje in podobno, poleg tega so ljudski »umetniki« domiselno izdelovali podobe raznih živali, ure in velikokrat glasbila. Znan je celo primer celega orkestra. S »peko potic« so se ubadali številni ljudje, nekateri posamezniki in družine pa so bili prava posebnost in so po tem posebej sloveli. Poleg Ljub- Tudi brez hudomušnosti in humorja ni šlo. Znano je, da so (in še) k »žegnanju« nosili tndi v spletenem košu spleteno »babo« (Ljubno 1984) nega se podobne oblike pojavljajo tudi v Lučah in prav od tam je znan še posebej zanimiv primer. Starejši ljudje iz Luč se namreč še spominjajo Pečovskega Janeza, ko je nekoč iz vrbe spletel banjo in v njej prinesel žive ribe v vodi. Pravzaprav pripeljal na trtah, spletenih v obliki trnka. Domiselnost in spretnost torej nista poznali meja in tudi brez odmevov v širšem okolju ni šlo. Žal se za ljubenske »potice« doslej domači narodopisci ne zanimajo. Že leta se za to obliko izročila zanimajo le tuji narodopisci, predvsem z Bavarske, vsako leto pa Ljubno obiščejo tudi študenti z Dunaja. Ne gre namreč za trenutno posebnost, pač pa za trdno zakoreninjen običaj, ki je vsem spremembam navkljub ostal prvobiten. Povedati velja, da cerkvene oblasti v preteklosti vsemu temu razumljivo niso bile posebej naklonjene in že iz 17. in 18. stoletja so znane prepovedi cerkvenih oblasti za »brezbožne in druge podobne šege«. Seveda takšna prepoved ni mogla »preživeti« in se je morala umakniti ljudskim običajem in izročilu. Za Ljubno in okolico so torej zelo neumestni zlasti sedanji »nasveti« o obliki »potic«, ki motijo stoletne ljudske šege in obfčaje. Prvobitnost je treba kolikor se da ohraniti, saj bi bilo takšno vplivanje zares nesmiselno in kvarno za dediščino. Odbor za varstvo kulturne dediščine pri občinski kulturni skupnosti Mozirje si na tem področju že prizadeva in skupaj z drugo stranjo bi moral rešiti kar se rešiti še da. (j-P) Gasilsko društvo Titovo Velenje Gasilec ni zgolj gasilec, je tudi reševalec Gasilsko društvo Titovo Velenje je na nedavnem občnem zboru ocenilo delo v preteklem letu, ki je bilo obenem tudi jubilejno. Kar se da slovesno so namreč proslavili 90-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Velenjski gasilci so imeli tudi lani dela preko glave. O tem priča že podatek, da so morali kar 54-krat priskočiti na pomoč. Bili so to požari v stanovanjih in stanovanjskih hišah, v kletnih prostorih, gozdovih in proizvodnih prostorih, pomagali so ob poplavah, reševanju otrok in pri prometnih nezgodah. O vsem tem predsednik gasilskega društva Karli Majdak takole razmišlja: »Ljudje pokličejo telefonsko številko 93, ko jim preti požar, ali kakšna druga elementarna nezgoda. Naša dolžnost je seveda, da jim v najkrajšem možnem času pomagamo, jim priskočimo na pomoč in da smo ob tem učinkoviti in uspešni- Ob vremenskih ujmah, ki ne prizanašajo, ob ognjenih zubljih, ki pustošijo materialne dobrine, ko pogrešajo otroka, ali se zgodi težka prometna nesreča, smo tu gasilci, ki s svojimi tehničnimi pripomočki in usposobljenimi člani pomagamo. Zato gasilec ni več samo gasilec, ampak tudi reševalec v najširšem pomenu te besede.« O letošnjih smernicah in načrtih pa Karli Majdak meni naslednje: »Tudi letos bomo izvajali požarno-varnostne preglede v stanovanjskih, delovnih in drugih prostorih našega požarnega okolja. Julija bomo izvedli jubi- lejno, že trideseto tombolo. Nadalje bomo aktivno sodelovali v pripravah na 11. kongres gasilske zveze Slovenije, ki bo letos v Celju. Še naprej bomo krepili to-variške vezi in sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo, s sisom za Karli Majdak varstvo pred požari, štabom civilne zaščite, družbeno-politični-mi organizacijami in združenim delom. Za uresničitev teh in vseh drugih nalog, ki jih ni malo in so zapisane v letošnjem programu, bo potrebna nesebična požrtvovalnost in pridnost slehernega člana našega društva. To je tudi tista vrlina, ki nas druži že vrsto let, zato smo prepričani, da naloge, ki nas čakajo, ne bodo pretežke.« B. M. Delavci restavracij DELAVSKI KLUB vabimo na r i |JEZERO I I I I I I I I I L VEČER z VRTNICO v soboto, 5. marca ob 20. uri Skupaj bomo počastili praznik Dneva žena. Drage žene! Ta večer vam bomo pripeli vrtnico, vas posladkali in ponudili še kakšno presenečenje. Obljubljamo lep in predvsem samo vaš večer, zato ga preživite z nami. Čakamo vas! 1 I I I I I I I I I I I J Po potrebi dosmrtni mandati Potem ko smo že ugotovili slabosti kratkih mandatov predsednikov in najvplivnejših vodilnih funkcionarjev v vladi (vedno se izmažejo še preden se v celoti vpeljejo v delo), se vračamo na daljše obdobje vodenja (nosilnih funkcij) tudi v manjših organizacijah in društvih. Na skupščini Občinske organizacije Rdečega križa Velenje je pred kratkim povedal predsednik koordinacijskega odbora za delovanje društev pri OK SZDL Velenje naslednje: »Ne le, da bodo marljivi, zaslužni in strokovni vodje, predsedniki in ostali člani lahko delovali v organizacijah daljše obdobje, ali celo več mandatov (ne glede na okostenela določila statutov), še prosili jih bomo, da bi delo opravljali naprej.« Torej, »prave ljudi na prava mesta« je geslo, ki se počasi uveljavlja kot potrebna družbena kategorija. Upamo, da bo počasi prešla nivo društev in organizacij ljubiteljskih in ročno-delskih organizacij, kajti enaka in večja potreba se izkazuje v samem vrhu družbenopolitičnega dela. Jože MIKLAVC Čudna statistika Medtem ko eni dokazujejo, da nova povišanja ne vplivajo na življenjski standard — recimo sedaj ob predvidenem mar-čevskem dvigu stanarin — drugi dokazujejo, da se Jugoslovanom skokovito slabša kakovost prehrane. Očitno prihajajo takšni časi. da bomo tistim, vedno bolj redkim debelim med nami rekli: Joj, kako ste lepi! Najboljši Že ob prejšnjih volitvah smo izbrali najboljše — zato je prav, da jih sedaj spet potrdimo. Iger — ni kruha Kruha in iger — so vpili že stari Rimljani. Ker pa je pri nas vse manj kruha, so nekateri odšli na igre. Morda so jim pa tam dali tudi skorjico kruha. Vizitke Pravijo naj manj denarja dajemo v zidove — gradbeni odbor za izgradnjo velenjskih skakalnic je zato najprej natisnil vizitke. Nogomet je res »celovita« igra ... \ ir 5 t -T.... ... poteg nog nekateri uporabljajo celo glavo Kljub zimskemu času je v klubih vseeno zelo vroče. V mislih imamo ŽRK Velenje, kjer so ostali brez treh igralk, o čemer podrobno pišemo na zadnji strani, pa NK Rudar, nekateri igralci imajo zelo zrahljane živce že sedaj v priprvijalnem obdobju. Sprašujemo se, ka j bo, ko bo šlo za prven- stvene tekme. Medtem se nogometaši Rudarja menda pripravljajo ob morju, uprava pa, kot smo slišali, napoveduje skupščino kluba. Pa bodo imeli na njej kar veliko povedati. V to ne dvomimo. Bodo pa morali kar veliko govoriti o disciplini in obnašanju igralcev v tem pripravljalnem obdob- ju. Kajti, če bodo z zrahljanimi živci nadaljevali spomladanski del (mislimo le na nekatere in ne mečemo vseh v en koš), ne bodo veliko koristili klubu. Spomnimo se jesenskega dela, ko so nekateri kar nekaj tekem morali počivati. Prejšnji teden so se igralci Rudarja najprej v prijateljski tekmi na domačem, zelo blatnem pomožnem igrišču, sestali z nogometaši Žalca, nato pa še z ekipo Smartnega. Pa je bilo na obeh tekmah kar precej vroče krvi. Proti Žalcu (rezultat niti ni pomemben), se je »izkazal« Mišetič. eden najstarejših igralcev, in bi zatorej moral biti ostalim za zgled, pa očitno tega ni zmožen. Na tej tekmi je trenerju gostov, ki je bil tudi v vlogi sodnika, dokazal, da ima zelo trdo glavo. Čez dva dni pa se je zgodilo to, kar si vsi, ki jim je kaj do nogometa, najmanj želijo. Mladi igralci Smartna so hitro povedli, in očitno nekaterim izkušenejšim igralcem Rudarja to ni bilo po godu. Na zelo blatnem igrišču igralcem seveda ni bilo lahko, veliko je bilo prekrškov, ob njih pa tudi groženj, ki jih v nogometnem jeziku dobro poznamo.-Po nekaj medsebojnih prekrških, ki jih je seveda sodnik sproti kaznoval, so stvar vzeli v roke tisti, od katerih smo to najmanj pričakovali. Najprej je Jalušič udaril po zobeh gostujočega igralca, sodnik, žal, tega ni videl. Bolj odkrit je bil Bo-škovič. Ta igralec je po dolgem času znova oblekel Rudarjev dres. S svojim znanjem bi gotovo koristil marsikateremu klubu. Takšnega, kot se je pokazal na tej prijateljski tekmi, pa gotovo nihče ne želi. Najmanj bi ga smeli želeti trener in vodstvo kluba. Po prekršku, ki seveda ni ušel sodniku, je Boškovič udaril nasprotnega igralca, pritekel je še Brdžanovič, dodal svoje, na igrišču so se znašli še drugi predstavniki obeh uprav in začeli umirjati igralce, pa je bilo igralcem Smartna dovolj. Bolje je, da zapustimo igrišče kot pa da še naprej izpostavljamo svoje obraze nevarnim pestem, so si verjetno dejali — in zapustili igrišče. Upamo, da se je uprava Rudarja medtem že zamislila nad takšnim obnašanjem svojih igralcev, in da zaradi nekaterih posameznikov, brez katerih nogomet v Titovem Velenju lahko živi naprej, ne bodo zaostreni odnosi med obema kluboma. Nasprotno. V korist nogometa v dolini, pa tudi širše bi bilo, da bi kluba med sabo kar najtesneje sodelovala. Morebitno premoč enih ali drugih (temu pravimo ri-valstvo), pa bo treba prenašati, ne s silo, ampak z zadetkom več. (vas) »Krajan« — obveščevalec prebivalcev Pesja Ob 10-letnici izhajanja Dobrih deset let je minilo odkar so v krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke Pesje pričeli izdajati list za obveščanje tamkajšnjih prebivalcev — »Krajan«. Pobudnik za ta korak je bil takratni predsednik krajevne konference SZDL Tone Hladin, ki je zaslužen, da »Krajan« še danes izhaja, v še večji nakladi in s še bolj pestro vsebino. Ponosni so tudi zato, ker je Pesje ena redkih krajevnih skupnosti, ki ima svoj obveščevalec, povrh vsega pa ga izdajajo že celih deset let. KRAJAN obveščevalec prebivalcev KS Franca Leskoška Luke PESJE PISMA BRALCEV # PISMA V vaših pismih, dragi bralci in bralke, vse pogosteje opozarjate na napake, pomanjkljivosti, težave, s katerimi se srečujete na tem ali onem koraku. Na nespoštovanje pravil oziroma določil in pravo »nesramnost« nas je v svojem pismu opozorila bralka Pepca Brišnik iz Šoštanja, ki se je mudila na pregledu v ordinaciji dr. Rebernika v Titovem Velenju. Čeprav so v ambulanti povsod obešeni napisi »kajenje prepovedano«, teh ni upoštevala medicinska sestra, ki je" vpisovala paciente v svoj dnevnik. Mihael Slivar iz Titovega Velenja pa nam je poslal kar dve pismi. V prvem nam je opisal svoj pogovor s prijateljem in sodelavcem Martinom o povojni izgradnji Titovega Velenja. K pisanju pa ga je spodbudila fotografija objavljena na straneh Našega časa o rušenju upravne zgradne Rudnika lignita Velenje. Takole piše: »Delali smo od jutra do večera s primitivnimi sredstvi, brez prevoza na delo, malice, zaščitnih sredstev, otroškega varstva, uiu . . . Ob določeni uri smo morali biti na delu, malica je trajala le 15. minut. Osebni dohodek je bil skromen. Vse kar smo gradili, smo porabili najboljši gradbeni material oziroma smo delali po načrtih. »Objekti, zgrajeni v sedanjem času se po njegovem mnenju, ne bi tako dolgo »upirali« miniranju kot se je upravna zgradba rudnika. Nekateri niso zgrajeni tako kot to zahtevajo načrti, pa tudi vse preveč gradbenega materiala »gre za zasebne programe«. Pismo zaključuje takole: »Ni nas oviral ne dež, ne sneg, ne veter. Toda posledice velike fizične izčrpanosti so pri vsakem graditelju v tedanjih razmerah zelo vidne, so sploh še živi.« K pisanju drugega pisma pa ga je spodbudil pogovor o ustavnih spremembah v oddaji Studio ob 17. na prvem programu Radia Ljubljana. V njem je sodeloval z nekaterimi vprašanji. Prepričani smo, da se bo tovariš Slivar vključil v javno razpravo o ustavnih spremembah v naši občini ter dobil ustrezne odgovore na svojih 10 vprašanj. Kaj jih je vodilo k zamisli, da pričnejo tiskati svoj list? Tone Hladin: »Ko se je število ljudi v naši krajevni skupnosti nenehno povečevalo, jih je bilo seveda vse težje sproti obveščati. Tudi pogosti sestanki se niso obnesli. Zato se je porodila ideja, da obveščanje uredimo v pisni obliki. To nam je veliko pomagalo tudi pri sklicevanju raznih sestankov, zlasti zborov krajanov, saj so bili prebivalci sproti obveščeni o vsem, kar se je kasneje na sestankih obravnavalo. V začetku je Krajan izhajal v 100 izvodih, v njem pa so bile kratke vesti o dogodkih v krajevni skupnosti, vabila in sklici sestankov. Kasneje smo vsebino obogatili in jo razširili z ocenami ter poročili o opravljenem delu v krajevni skupnosti, s sklepi samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in društev, objavljali smo delovne načrte vseh krajevnih dejavnikov in podobno. Povečali smo tudi naklado in danes Krajan izhaja v 300 izvodih.« V začetku je celotna priprava Krajana od zbiranja gradiva do oblikovanja vsebine in pošiljanja bila na ramenih Toneta Hladina. Nekako po petih letih pa so vsi dejavniki v krajevni skupnosti le spoznali, da je takšno obveščanje krajanov nujno, predvsem pa vsem v veliko pomoč pri delu. Zato so tudi sami pričeli pošiljati gradivo in s tem obogatili vsebino. Zgodi se tudi, da je prispevkov preveč, pa tudi prebivalci so spoznali pomen takega načina obveščanja, saj ga zelo radi prebirajo. Pojavljajo se težave, da vsi prebivalci svojega »Krajana« ne dobijo, zato so se odločili, da ga bodo odslej vsem prebivalcem pošiljali po pošti. To bo sicer krajevno skupnost veljalo nekaj več denarja, vendar menijo, da se jim bo to še kako obrestovalo. Poleg tega bodo imenovali tudi uredniški odbor, ki bo skrbel za vsebino, obliko in izhajanje. Še naprej naj bi »Krajan« izhajal kot sedaj, se pravi po potrebi, ali ko se nabere dovolj gradiva zanj. B. Mugerle VABILO Na podlagi 31. člena poslovnika o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje sklicujem 9. sejo zbora uporabnikov in 7. sejo zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, ki bo V ČETRTEK, dne 25. februarja ob 12. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter poročilo komisij 2 Poročilo o realizaciji sklepov 8. seje zbora uporabnikov in potrditev zapisnika Poročilo o realizaciji sklepov 6. seje zbora izvajalcev in potrditev zapisnika 3. Sprejem planskih dokumentov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za leto 1988 4 Sprejem predloga prednostne liste po pravilniku o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in upokojenih invalidov na območju občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. , 2/86) ■ 5. Predlog razdelitve stanovanj, zgrajenih iz sredstev amortizacije ter izjemne oddelitve solidarnostnih stanovanj 6. Imenovanje člana odbora za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih 7. Delegatska vprašanja Predsednik skupščine Silvo Koprivnikar I. r. PROSTI STREL # PROSTI Lov na čarovnice Izjemno velik interes za prebiranje Mladine v zadnjih letih je v zadnjih nekaj mesecih prerasel v nekakšno bralno evforijo. Nekateri poklicni politiki jo berejo »po uradni dolžnosti«, drugi jo berejo zaradi avanturizma, ki ga način pisanja čestokrat predstavlja, veliko je tudi privoščljivcev, ki čakajo na svojih »pet minut«, ko bo pisanje razkrinkalo nove afere in aferice. Vleče torej način pisanja, smelost pri »obdelavi« snovi, želja in volja po spreminjanju okostenelih razmer v družbi in še kaj. Novinarji in drugi pisci se zavestno »žrtvujejo« na oltarju javne tribune in so za ceno napredka, pravice ter revolucionarnosti pripravljeni na polemike in resne politične ter strokovne represalije. Vprašanje je seveda, do katere meje in okusa je potrebno »natezati« snov ter način pisanja. Za nekatere je sedanji način prehud, za druge ustrezen, so pa takšni bralci, ki bi šli (ne le s pisalnimi stroji) tudi z noži nad nove senzacije. Pravo mero pustimo torej »splošnemu javnemu mnenju«, zakonu o javnem obveščanju ter novinarski etiki. Ob zgornjih navedbah si poi-ščimo kontrast o pisanju v nekaterih drugih časopisnih edicijah. Razlike so očitne, načini pisanja prilagojeni kategoriji bralcev in okolju v katerem informacije nastajajo. V takšnih pogojih pa ne-malokdaj postanejo novinarski prispevki ohlapno poročanje, komaj zanimivo informiranje, do plehkega zapisovanja, ki ga berejo le reški, oz. ozko zainteresirani. Zato je obdelovanje »informativnega tržišča« dokaj zahtevno delo, z mnogimi specifičnostmi za okolje, kjer nastaja npr. časopis ali radijski program ter za okolje bralcev, oz. poslušalcev. S kratko analizo »domačega praga«, pred katerim bi morali najprej pomesti, bi ugotovili, med drugim tudi dejstvo, da je informiranje v zelo ozkem ambi-entu, specifično, zahtevno, problematično in terja veliko iznajdljivosti ter trdno uredniško politiko. Kaj se dogaja. Plehko pisanje bralci obsojamo, poprečnih člankov ne beremo, enostranskega pisanja kratkomalo ne prenesemo. Vlečejo torej le pomembne vsebine, utemeljene in argumentirane kritike, drobne in velike senzacije (žal do velikih dogodkov domači novinarji nimajo vedno dostopa), tudi pohvalni zapisi o posameznikih in delu med ljudmi v združenem delu, v društvih in krajevnih skupnostih. Pa še o teh zadevah je pomembno ubrati pravo mero, stil in »srečno pero« zapisovalca. Novinarji in ostali avtorji morajo praviloma vnesti v obravnavano snov tudi svoj pogled na stvar. S tem pa »zadeve« postanejo izdelek tretjega, ki postane subjekt odgovornosti, usmerjevalec, mentor ali celo žrtev. Želimo si torej sodobnega novinarstva, atraktivnosti, resnice in »šibanja« družbeno škodljivih pojavov. Jasno! Vsi smo zato, dokler. . . dokler se kdo izmed bralcev, politikov, šefov idr. ne znajde v »zadevi«, ogrožen ali celo »Corpus delicti«. Potem se začne »lov na čarovnice«. Nekoliko drugačno pisanje novinarjev in drugih avtorjev v zadnjem obdobju o našem okolju, v naši občini in o domačih problemih je spodbudilo bralce, da raje sežejo po časopisih. Tudi po našem »Našem času«. Nasproti temu pa se je dogajalo, da so hudo zamerili znanim in pol-znanim avtorjem prav tisti, ki bi morali stati ob strani našemu mediju (socialistična zveza, tudi zveza komunistov, nekateri organi skupščine in interesnih skupnosti pa seveda tudi delovne organizacije). Stati ob strani pa bi naj v tem primeru pomenilo, razčistiti primere z dialogi, z dajanjem podatkov, oz. z zavračanjem zapisov s protiargumenti. V ozkem medijskem prostoru smo si vsi nekako domači, blizu in še kaj — pa je takšno »razčiščevanje« seveda težavnejše. Toda, prav to terja od nas »novi veter«, ki mora zapihati tudi v obveščanju, saj je le eden izmed segmentov tehnološke, organizacijske, samoupravne in še kakšne PRENOVE. O tem smo se že dovolj dolgo dogovarjali, nazadnje tudi novinarji komunisti na skupščini v Beogradu (12. in 13. februarja). Preganjanje avtorjev, piscev in novinarjev, ko so pri delu z najboljšo voljo, da se odpravijo družbeno škodljivi pojavi, da se uveljavlja volja ljudi, občanov in delavcev, ne vodi dalj kot v polemike. Res pa je, da nimajo nobenega pooblastila za kvantanje, žalitve in blatenje tudi najbolj suvereni pisci, samozvani novinarji in »perohitrci«, če kršijo zakon o javnem obveščanju, novinarsko etiko in splošno moralo. Iz navedenih razlogov imajo uredništva (tudi naše), veliko odgovornost in zahtevno delo. Pri tem naj jim (nam) stojijo v pomoč najbolj progresivne subjektivne sile in najpreprostejši posamezniki, krajani ter delavci. Javno tribuno in obveščenost si moramo ustvarjati združeni, z vsemi potrebami, željami in žrtvami. J. M. VABILO Na osnovi 20., 21. ter 36. člena statuta Komunalne skupnosti občine Velenje sklicujeva 10. sejo zbora uporabnikov in 9. sejo zbora izvajalcev skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje, ki bo v PETEK, dne 26. februarja ob 12. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Otvoritev seje skupščine, določitev organov skupščine ter potrditev dnevnega reda 2. Obravnava realizacije sklepov ter potrditev zapisnika zadnje seje obeh zborov skupščine Komunalne skupnosti 3. Obravnava ter potrditev realizacije plana Komunalne skupnosti za leto 1987 4. Obravnava predloga sklepa o pokrivanju izpada prihodka pred zaključnim računom DO Vekos — TOZD Toplotna oskrba za leto 1987 iz sredstev RR na osnovi ugotovljenih motenj v gospodarjenju 5. Obravnava ter potrditev osnutka plana Komunalne skupnosti za leto 1988, v primeru dogovorjene prekvalifikacije v predlog, pa predloga plana Komunalne skupnosti za leto 1988 6. Obravnava pobude za javno razpravo o programu varčevanja porabe komunalnih dobrin široke potrošnje in industrije 7. Razrešitev vodje DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje 8. Delegatska vprašanja Predsednik zbora uporabnikov Anton Hladin, I. r. Predsednik zbo.a izvajalcev Milan Ramšak, I. r. Onesnaženost zraka V tednu od ponedeljka 8. februarja do 15. februarja so bile tako pol urne kot 24 urne koncentracije S02 na vseh treh merilnih mestih (v Zavodnjah, na Velikem vrhu in v Titovem Velenju) pod dovoljenimi. Najvišje koncentracije so bile na Velikem vrhu dne 13. februarja in sicer 0,15 mg/m' (dovoljena povprečna 24 urna koncentracija je 0,30 mg/m') in dne 14. februarja 0,18 mg/m'. 6. stran * fiaS CSS RAZPIS titovo velenje * 25. februarja 1988 Skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1988/89 za občino Velenje Danes objavljamo skupni razpis kadrovskih štipendij za občino Velenje. Sezname razpisanih kadrovskih štipendij so skupnosti za zaposlovanje poslale organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli tudi mimo te omejitve, če je prijavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij. Višina kadrovske štipendije je določena s točkami: za šolanje v kraju bivanja od 285 do 1.320 točk, izven kraja bivanja pa od 800 do 1.790 točk. Vozačem pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo in sicer stroški prevoza v šolo, ki presegajo 2 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se udeleženci samoupravnega sporazuma dogovorijo v organih za štipendiranje v občini. Podatke o teh poklicih v posamez- nih občinah lahko prosilci za kadrovsko štipendijo zvedo v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje v občini, v kateri prosijo za kadrovsko štipendijo. Vrednost točke določi skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Za kadrovsko štipendijo lahko predlagajo štipenditorjem sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij tudi učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšol-ske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ož- ji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov za leto 1987. Te štipendije bodo podeljene predvsem kandidatom, ki bodo kasneje nadaljevali šolanje na usmeritvah, ki so za štipenditorja potrebne. PRIJAVLJANJE Prosilci za štipendije morajo prijave na obrazcu DZS SPN-1 (Vloga za uveljavljanje soeialno-varstvenih pravic DZS 8,40) vložiti v kadrovski službi ali v izobraževalnem centru štipenditorja. Rok za prijavo je 15. maj 1988. Prosilci naj k prijavi za štipendijo priložijo še: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti, — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega polletnega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članot, ki živijo » skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine), — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo hiti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v po- daljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1987. IZBIRA ŠTIPENDISTOV Kandidate, ki se bodo za štipendijo prijavili v rednem razpisnem roku, bodo štipenditorji obvestili o podelitvi štipendije do 30. 6. oz. do 15. 9. 1988. Če vseh razpisanih štipendij ne bodo podelili v rednem roku, bodo štipenditorji podaljšali rok prijav do 31. 8. 1988. O vseh drugih podatkih naj se učenci in študenti, ki nameravajo zaprositi za štipendijo, čimprej pozanimajo v kadrovski službi štipenditorja. Poklic ozirima program Stopnja ŠTEV. zaht. ŠTIPENDIJ orenje GORENJE SOZD DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI — elektronika VII. 1 — avtomatika VII. 2 — telekomunikacija VII. 1 — računalniška logika in sistemi VII. 1 — programska oprema VIL 1 — informatika VII. 1 — avtomatika VI. 2 — telekomunikacija VI. 2 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA — proizvodno strojništvo VII. 4 — energetika in proces, stroj. VII. 5 — konstruk. in gradnja strojev VII. 8 — proizvodno strojništvo VI. 5 — konstrukcija in gradnja strojev VI. 3 — energetika in procesno strojn. VI. 4 F N T ALI TEHNIŠKA FAKULTETA — kemijska tehnologija VII. 4 — kemijska tehnologija VI. 3 — fizika VII. 2 — uporabna matematika VII. 3 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — denarništvo in finance VII. 1 — komercialna dejavnost VII. 2 — ekonomska informatika VII. 1 — poslovna logistika VII. 1 — denarništvo in finance VI. 1 — komercialna dejavnost VI. 2 — ekonomska informatika VI. 1 — poslovna logistika VI. 1 PROGRAM ELEKTROENERGETIKA — elektrotehnik energetik v. 7 — elektrikar energetik IV. 7 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik v. 4 — elektrikar elektronik IV. 3 PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik v. 10 — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 5 — oblikovalec kovin IV. 5 — monter in opr. energet. naprav IV. 1 PROGRAM DRUZBOSLOVNO-JEZI KOVNA DEJAV- NOST v. 5 PROGRAM NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNA DEJAVNOST v. 20 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA — računalniški tehnik v. 3 PROGRAM POSLOVNO FINANČNA DEJAVNOST — ekonomsko-komercialni tehnik v. 5 DO GORENJE PROCESNA OPREMA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO TEHNIŠKA FAKULTETA program elektrotehnike: — avtomatika VII. 1 — avtomatika VI. 1 — industrijska elektronika VII. 1 — industrijska elektronika VI. 1 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE — programska oprema VII. 2 — programska oprema VI. 1 — informatika VII. 1 — informatika VI. 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA konstruk. in gradnja strojev konstruk. in gradnja strojev proizvodno strojništvo proizvodno strojništvo energetika in proces, strojništvo energetika in proces, strojništvo VII. VI. VII. VI. VII. VI. PROGRAM KOVINAR-STROJNIK — strojni tehnik V. 10 — oblikovalec kovin IV. 5 — preoblik. in spaj. kovin IV. 2 PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik v. 1 PROGRAM RAČUNALNIŠTVA — programerski tehnik v. 2 DO GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD POHIŠTVO BIOTEHNIŠKA VAKULTETA — lesarstvo PROGRAM LESARSTVO — lesarski tehnik — lesar širokega profila TOZD GRADBENI ELEMENTI PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik PROGRAM KEMIJE — keramik DSSS NOTRANJA OPREMA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA — lesarstvo VII. VI. IV. V. IV. VII. VII. VI. VII. VI. VII. VI. VII. V. V. IV. III. DO GORENJE COMMERCE EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ program ekonomije: — mednarodna menjava — mednarodna menjava — notranja menjava — notranja menjava — poslovne finance — denarništvo in finance — organiziranost OZD PRAVNA FAKULTETA — gospodarsko pravo VŠOD — informatika in računalništvo PROGRAM POSL. FIN. DEJAVNOSTI — ekonomski tehnik PROGRAM TRGOVINSKE DEJAVNOSTI — aranžerski tehnik — komercialni tehnik DO GORENJE SERVIS FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO TEHNIŠKA FAKULTETA program elektrotehnike: — elektronika — elektronika — močnostna elektronika — močnostna elektronika — telekomunikacije — telekomunikacije PROGRAM ENERGETIKE — elektrotehnik energetik — elektrikar energetik PROGRAM ELEKTRONIKE — el. tehnik elektronik VII. VI. VII. VI. VII. VI. VII. VII. VII. VII. V. V. V. VII. VI. VII. VI. VII. VI. V. IV. DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO TEHNIŠKA FAKULTETA program elektrotehnike: — elektronika — elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA — proizvodno strojništvo — proizvodno strojništvo EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — denarništvo in finance — denarništvo in finance VŠOD ali EKONOMSKA FAKULTETA program računalništva: — informatika PROGRAM KOVINAR STROJNIK — strojni tehnik — tehnolog — oblikovalec kovin — obdelovalec kovin PROGRAM ELEKTRONIKE — elektrotehnik elektronik program računalništva in informatike: — računalniška logika in sistemi VII. — računalniška logika in sistemi VI. — programska oprema VII. — informatika VII. — računalniška logika in sistemi V. — programska oprema V. FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TEHNIŠKA FAKULTETA — energetika in in procesno strojništvo VII. — energetika in procesno strojništvo VI. —■ proizvodno strojništvo VII. — proizvodno strojništvo VI. program kovinar strojnik: — vzdrževalec vozil in strojev IV. — avtoličar IV. EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — komercialna dejavnost VII. — ekonomska informatika VI. — računovodstvo VI. — notranja menjava VII. — mednarodna menjava VII. PROGRAM POSLOVNA FINANČNA DEJAVNOST — ekonomski tehnik V. PROGRAM TRGOVINSKA DEJAVNOST — blagovni manipulant lil. — aranžerski tehnik V. PROGRAM DRUŽBOSLOVJE: — družboslovno-jezikovna dejavnost V. PROGRAM NARAVOSLOVJE: — matematika VII. — naravoslovno-matematična tehnologija V. DO GORENJE INTERNA BANKA EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — denarništvo in finance VI. ali — bančništvo VII. DSSS GORENJE SOZD EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — finance, bančništvo VII. RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 88/89 GIP VEGRAD VELENJE Naziv poklica Stopnja Štev. zahtev, štipendij — gradbinec (Z,T,ŽK, betoner) IV. 26 — pečar IV. 3 — lesar Š. P. IV. 6 — lesar — brusilec IV. 1 — lesar — O. P. II. 4 — vzdrževalec stroja in vozila — avtome- hanik IV. 3 — elektrik — energetik IV. 3 — spajalec in preoblikovalec kovin — strojni ključavničar IV. - 7 — avtoelektrik IV. 1 — kuhar IV. I — gradbeni tehnik V. 2 — strojni tehnik V. 1 — ekonomski tehnik V. 2 — gradbeni inženir VI. 2 — ekonomist — komercialna smer VI. 2 — varnostni inženir VI. 1 — dipl. gradbeni inženir VII. 8 — dipl. inž. arhitekture VII. 2 — dipl. strojni inženir VII. 1 — dipl. el. inženir VII. 1 — dipl. ekonomist VIL 2 — dipl. pravnik VII. 1 •iaziv poklica Stopnja Število zahtev, štipendij Rudarsko elektroenergetski čzFranc Leskošek-Luka r.o. Titovo Velenje 1 komomat )0 RUDNIK LIGNITA VELENJE (RLV) — dipl. inž. rudarstva VII. 12 — dipl. inž. rudarstva (za Lendavo) VII. 3 — rudarski tehnik V. 30 — rudarski tehnik (za Lendavo) V. 5 — rudar za podzemno pridobivanje mine- ralnih surovin — PPMS IV. 90 — rudar za PPMS (za Lendavo) IV. 30 — dipl. inž. strojništva VII. 5 — inž. strojništva VI. 4 — strojni tehnik — jamski V. 12 — strojni tehnik — zunaj V. 2 — strojni mehanik — rudarski mehanik (jamski) IV. 25 — strojni mehanik — rudarski mehanik (zunaj) IV. 8 — dipl. inž. elektrotehnike — močnostna elektrotehnika VII. 2 — dipl. inž. elektrotehnike — elektronike VII. 1 — dipl. inž. elektrotehnike — avtomatike VII. 1 — inž. elektrotehnike — močnostna elek- trotehnika VI. 2 — inž. elektrotehnike — elektronike VI. 1 — elektrotehnik energetik — jamski V. 8 — elektrotehnik energetik — zunaj v. 2 — elektrotehnik elektronik — jamski v. 4 — elektrikar energetik — rudarski elektri- kar (jamski) IV. 17 — elektrikar energetik — obratni elektri- kar (zunaj) IV. 4 — obdelovalec lesa II. 2 — gradbinec IV. 6 * zidar 3 * tesar 2 * železokrivec 1 usnjarsko galanterijski tehnik (moški) obutveni tehnik (moški) tekstilno konfekcijski tehnik (moški) dipl. inž. računalništva računalniški tehnik dipl. ekonomist * za analize in planiranje * za denarništvo in finance ekonomski tehnik upravni tehnik dipl. psiholog V. V. V. VII. V. VII. V. V. VII. DO ELEKTROSTROJNA OPREMA (ESO) dipl. inž. strojništva inž. strojništva inž. strojništva — energetika strojni tehnik oblikovalec kovin preoblikovalec in spajalec kovin monter in upravljalec energetskih naprav * izolater 8 * monter vodovodnih naprav 4 * monter ogrevalnih naprav 3 inž. elektrotehnike — močnostna elektrotehnika elektrotehnik energetik elektrikar energetik elektrikar telekomunikacij dipl. inž. elektrotehnike-elektronike elektrotehnik elektronik inž. računalništva ekonomist ekonomski tehnik VII. VI. VI. V. IV. IV. IV. VI. V. IV. IV. VII. V. VI. VI. V. 5 2 15 12 35 15 2 3 10 2 5 4 3 2 2 DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ (TEŠ) — dipl. inž. strojništva VII. 3 — inž. strojništva VI. 3 — strojni tehnik V. 4 — oblikovalec kovin IV. 4 — dipl. inž. elektrotehnike VII. 2 — elektrotehnik energetik V. 3 — elektrikar energetik IV. — gradbinec — tesar IV. DO SISTEMI PAKIRANJA (SIPAK) — dipl. inž. strojništva Vil. 4 — inž. strojništva VI. 4 — strojni tehnik V. 2 — oblikovalec kovin IV. 4 — preoblikovalec in spajalec kovin IV. — dipl. inž. elektrotehnike — elektronike VII. — inž. elektrotehnike — elektronike VI. — elektrotehnik elektronik V. — elektrikar elektronik IV. DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI (APS) — prometni inž. VI. — inž. strojništva VI. — strojni tehnik V. — mehanik vozil in voznih sredstev — avtomehanik IV. — preoblikovalec in spajalec kovin — avtomobilski klepar IV. — avtoličar IV. — elektrikar elektronik — avtoelektrikar IV. Delovna skupnost skupnih služb SOZD RFK DSSS SOZD REK) - dipl. ekonomist VII. 1 - ekonomski tehnik V. 1 - upravni tehnik V. 1 Delovna skupnost DRUŽBENI STANDARD DST) natakar — kuhar IV. IV. DO TISKARNA (TISK) — grafični inž. VI. Štipendije za skupne razvojne potrebe REK dipl. ekonomist — organiziranost OZD VII. dipl. sociolog — družboslovna informatika VII. dipl. inž. kemijske tehnologije VII. naravoslovno-matematična dejavnost V. družboslovno-jezikovna dejavnost — smer družboslovna V. računalniški tehnik V. elektrotehnik elektronik V. 1 1 20 10 4 4 Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali vložite prijave na naslov: SOZD REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje, Služba izobraževanja, Partizanska 78 (Nove Preloge), 63320 Titovo Velenje. Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. Kandidate za te štipendije — za poklice rudarske, elektrotehniške in kovinarske usmeritve IV. in V. stopnje zahtevnosti, ki se bodo usposabljali za delo v jami — bomo napotili na zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami. U vdt&L DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b TOZD toolotna oskrba TOZD KOMUNALNA OSKRBA monter vodovodnih naprav zidar tesar strojni tehnik TOZD TOPLOTNA OSKRBA — monter ogrevalnih naprav — strojni tehnik TOZD STANOVANJSKA OSKRBA — monter ogrevalnih naprav — monter vodovodnih naprav DSSS — dipl. ing. strojništva — ing. računalništva — ekonomist IV. IV. IV. V. IV. IV. IV. IV. VII. VI. VI. EKO elektrokovinarska oprema TITOVO VELENJE EKO — oblikovalec kovin IV. 20 — vzdrževanje vozil in strojev IV. 2 — elektrikar energetik IV. 5 — strojni tehnik V. 20 — el. teh. energetik V. 10 — el. teh. elektronik V. 6 — dipl. ing. strojništva VII. 18 — dipl. ing. elektroteh. VII. 10 — dipl. ing. računalništva VII. 2 — dipl. org. dela — infor. VII. 2 — dipl. ekonomist VII. 5 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA — ekonomist VI. — višji fizioterapevt VI. — tehnik kuharstva V. — tehnik strežbe V. — kuhar IV. — kuhar — slaščičar IV. — natakar IV. TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA — zdravnik VII. — kuhar IV. TOZD ZOBOZDRAVSTVO — zobozdravnik VII. — zobotehnik V. TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE — zdravnik VII. — višji rentgenski tehnik VI. — višji fizioterapevt VI. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — dipl. inženir računalništva VII. TOZD ZA PTT PROMET VELENJE vzdrževalec TK naprav ptt prometnik ptt tehnik inženir ptt tehnologije II. IV. V. VI. /MroŽI ELKROJ MOZIRJE - TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ tekstilni konfekcionar IV. 10 DO INFORMATIKA MARIBOR ERC VELENJE — diplomirani informatik diplomirani ing. računalništva — SLUŽBA VII. VII. 1 SDK — PODRUŽNICA TITOVO VELENJE — diplomirani ekonomist VII. I DO MODNI SALON — tekstilni konfekcionar IV. 8 EMONA KK PTUJ - TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE — prodajalec IV. 1 INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TO- VARNA USNJA ŠOŠTANJ — elektrikar IV. 2 — mizar IV. 1 — ključavničar IV. 2 — strojnik IV. 1 — elektrikar — jaki tok IV. 1 — usnjar IV. 5 — usnjarski tehnik v. 3 — kemijski tehnik v. 2 — inženir kemije VI. 1 — dipl. ing. kem. tehnologije VII. 1 DO INŽENIRING — dipl. ing. strojništva VII. 1 — dipl. ing. gradbeništva VII. 1 VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELE- NJE — učitelj razrednega pouka VII/1. 2 — učitelj tehnične vzgoje VII/1. 1 — učitelj telesne vzgoje VII/1. 1 STEKLAR CELJE - POSLOVNA ENOTA VELENJE — stavbni steklar III. 1 SLOVENIJA AVTO, TOZD AVTOMOTOR CELJE - POSLOVNA ENOTA VELENJE — prodajalec avto. in del. IV. 1 VEPLAS TITOVO VELENJE — ključavničar — orodjar — strugar — inženir kemije — dipl. inženir kemije — dipl. pravnik IV. IV. IV. VI. VII. VII. LJUBLJANSKA BANKA TB VELENJE ekonomski tehnik program, tehnik dipl. ekonomist dipl. program, ing. V. V. VII. VII. NAMA LJUBLJANA NJE — prodajalec — natakar — kuhar — mesar TOZD TITOVO VELE- IV. 4 IV. I IV. 1 IV. 1 DO MPI TOZD PEKARNE IN SLAŠČIČARNE CELJE — POSLOVNA ENOTA TITOVO VELENJE — pek — slaščičar IV. IV. MERX DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ — prodajalec TOZD PRODAJA IV. 8_stran*naS CSS KULTURA Titovo- Velenje * 25. februarja 1988- DVIGNJENI ZASTOR 76 Krni Društvo šaleških likovnikov Mimvms Z bogato bero na letno skupščino Jutri zvečer ob 18. uri se bodo | v Kajuhovem domu v Šoštanju sestali člani društva šaleških likovnikov na svoji redni letni skupščini. Najbrž oh tem ni odveč poudariti, da bodo ob tej priložnosti imeli člani in drugi ljubitelji likovne dejavnosti kar precej razlogov za svečano počutje; in to niti ne toliko zaradi jubilejnega leta — letos namreč praznujejo 40-le-tnico likovne dejavnosti v šaleški dolini — kolikor zaradi opravljenega dela v lanskem letu. Sedem izobraževalnih tečajev z več kot 100 udeleženci, osem samostojnih razstav in ena pregledna razstava vseh članov društva, udeležba petih članov v likovni delavnici v Vrnjački banji, skoraj 50 udeležencev v različnih likovnih kolonijah v Sloveniji in zunaj nje, poleg tega pa več ekskurzij — to je bera članov društva šaleških likovnikov v lanskem letu. Če temu dodamo še njihov prispevek pri nadaljnji obnovi društvenih prostorov v Mayerje- vi vili v Šoštanju, ki postajajo vse bolj privlačen kraj za sestajanje ne samo ljubiteljev likovne dejavnosti, smo omenili domala vse, kar daje zaokroženo podobo lanskoletnim naporom članov tega društva. In kar ni nič manj pomembno — vse to je Občinsko kulturno skupnost in Zvezo kulturnih organizacij veljalo le dobra 2,3 milijona dinarjev. Na petkovi skupščini bodo udeleženci sprejemali tudi delovni in finančni načrt za letošnje leto. Obseg predvidenega dela je približno tak. kakršen je bil lanski, predvidena sredstva, ki bi bila potrebna za dejavnost v takem obsegu, pa najbrž precej nad možnostmi, ki jih je naša družba v sedanjih razmerah sposobna izločiti za to dejavnost. Ne glede na to pa predlagatelji finančnega načrta, podkrepljenega s konkretnimi akcijami, vztrajajo pri predlogu, saj ne bi bilo prvič, da bi razliko med potrebnimi in možnimi sredstvi zagotovili sami člani društva. Pri tem ni odveč povedati, da bodo kar precej denarja zbrali tudi s članarino, ki naj bi letos — če bodo na petkovi skupščini sprejeli novi pravilnik o delu društva -- znašala kar 3 odstotke poprečnega OD v gospodarstvu SR Slovenije v minulem letu. To pa ni malo, zlasti še, če povemo, da člani društva za financiranje dela svojih aktivnosti prispevajo tudi likovna dela. Na rob temu kratkemu poročilu, s katerim želimo na sejo skupščine privabiti čimveč prijateljev likovnega ustvarjanja iz naše občine in zunaj nje, pripiši-mo, da bodo na jutrišnjem sestanku izvolili tudi novo vod.,:vo društva: za predsednika skupščine je predlagan Srečko Meh, za predsednika izvršilnega odbora pa Polde Rober. -bo- občina Mozirje Pester kulturni utrip V petek zvečer so v galeriji mozirskega kulturnega doma odprli razstavo del domačih likovnih umetnikov, zatem pa v knjižnici pripravili še pogovor z dr. Matjažem Kmeclom o njegovi novi zbirki esejev »Slovenska postna razmišljanja«. Pevski zbori so v soboto in nedeljo prepevali v Bočni in na Rečiči, še posebej zanimiv pa je bil kulturni in zabavni nastop domačih ljubiteljev kulture v L.učah. Z novimi igrami so se svojim krajanom predstavili tudi člani dram- skih skupin v Nazarjah in v Novi Štifti. Konec tega tedna bo med drugim v petek zvečer v nazarskem delavskem domu koncert učencev glasbene šole, v soboto pa koncert domačega dekliškega zbora. Pevci, citraši in drugi ustvarjalci iz Luč se bodo v soboto predstavili prebivalcem Gornjega grada, precej pa bo tudi dramskih predstav po različnih krajih. Ko že pišemo o mesecu kulture v mozirski občini, naj na krat- ko omenimo Nazarje. Člani dramske skupine pri prosvetnem društvu Jelka iz Nazarij so se tudi letos lotili zahtevne igre. Odločili so se za Komedijo »Hotel svobodne menjave« in poželi lep uspeh. Čeprav so vedeli, da je tekst dokaj zahteven, so bili celo sami presenečeni, ko so spoznali koliko naporov jih bo predstava veljala. Prav to dejstvo pa jim je vlilo novih moči in volje, saj so na vsak način želeli zadovoljiti gledalce in zadostiti svojim željam. Uspelo jim je tudi za- to, ker se v skupini odlično razumejo, se spodbujajo in si pomagajo. Letos so k sodelovanju povabili tudi osnovnošolce in os-novnošolke, kar vse skupaj za Nazarje pomeni še veliko uspešnih predstav. Potrdilo uspeha je tudi dvakrat polna dvorana delavskega doma, veliko gledalcev pa pričakujejo tudi drugod kjer bodo gostovali. Dober glas seže v deveto vas, pa naj bo tudi tokrat tako. j. p. pMHHilHlliiHlN PeTI Ureja: ROKOPISI Ivo Stropnik 1977-1988 Časopisna antologija šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler Boris Kumer-Božo KO BI VEDEL KJE V klasu, veš v klasu je iskanje doma in upanje nemih na odjugo. Razumi tišino, kadar klasje žaluje, po okoliških vrheh se viharji podijo, iskre bele vratn e jezdijo in ledene rože rišejo. V klasu, veš v klasu je življenje doma in budnica spanim na kopne bregove! V likovnem svetu z Viktorjem Šestom V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje je od 12. februarja odprta razstava risb in slik člana Društva mariborskih likovnih umetnikov VIKTORJA ŠESTA. V kulturnem programu ob otvoritvi pa je nastopil glasbenik Primož Ramovš s kljunasto flavto. Prisotnim obiskovalcem te otvoritve je bil to lep kulturni dogodek v času praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Viktor Šest se v Titovem Velenju predstavlja z 20 risbami in 10 olji. Iz vseh omenjenih del je razvidno, da je Šest slikar, ki se ne uklanja trenutnim likovnim trendom. Dela dajejo slutiti vpliv njegovih predhodnikov: Gabrijela Stupice in njegovega prof. Me-ška Kiarja, v globalu pa si Šest utira popolnoma svojo pot, ki mu je lastna in nikomur podobna. Vrednosti risbe kot izraznega sredstva se močno zaveda in jo z lahkoto vodi. Zaradi bogatejšega izraznega momenta jo ponekod Galerija Vegrad V Galeriji Vegrad na Prešernovi 9 v Titovem Velenju je odprta razstava del slikarja Ivana Morija z Mute. Razstavo si je mogoče ogledati vsak delovni dan od 7. do 14. ure do 4. marca. risalni biro & grafika Prevalje Od grafičnega designa do tiska Kersnikova 17 VELENJE rahlo kolorira in tako vzpostavi nova vprašanja. Tako se v risbah, predvsem pa v oljih razkriva kot historicist, ki se zgleduje na zgodovinsko izročilo, čeprav ga prezentira z elementarnim tonom. Čutimo pa tipiko figur, ki jih največkrat groteskno obarva. Večino slik spremljajo njegovi avtoportreti z avtonomno ali pa zgolj simbolično vlogo. V ozadju pa figuro dopolnjujejo še simbolični elementi, ki dopolnjujejo njeno pripovednost. Nikoli pa Šest gledalcu ne odkrije vseh kvalitet in vsebine svojih del. Kdor zna opazovati in mu slikarstvo kaj pomeni, bo poanto slike odkril sam. Milena Koren-Božiček 10-ti brat Piše: PETER REZMAN »Veste kaj? Bog vas obvaruj! Pa nikar kaj ne zamerite!« (Fran Levstik. Martin Krpan) Združenim amaterjem-kultur-nikom je uspelo na otipljiv način potrditi staro ljudsko modrost, ki pravi: »V slogi je moč!« iz besedila, ki je na nivoju današnjih ljubezenskih zgodb, je pisani druščini igralcev, pevcev, plesalcev in muzikantov iz vse doline uspelo zgraditi gledljivo ljudsko igro, ki pa dandanes s svojimi ljubavnimi zapletljaji izpade naivno. Kljub pohvali vsem, ki so polni dvorani Kulturnega doma ponudili primerno razvedrilo, se nam zdi vendar potrebno postaviti vprašanje primernosti odrske postavitve Desetega brata. Sprašujemo se seveda, ali gre pri izbiri te igre za dolgoročnejši program režiserja Bogomira Verasa (ki ni le režiser, ampak prava »deklica za vse«) ali pa le za zi-heraštvo, ki bi preprečilo, da tako velik projekt ne bi padel zaradi napačno izbranega dela?! Odgovor bo gotovo prinesel čas, kljub temu, da najbrž nikomur v dvorani ni škodil ta kratki lite-rarno-dramski ekskurz v čase učenja slovenščine, v čase, ko smo leta in leta gulili Prešerna, Jurčiča, Levstika, Cankarja ... malo ali nič pa izvedeli o Josipu Vošnjaku, Francetu Balantiču, Edvardu Kocbeku, da o še živih pesnikih sploh ne govorimo. Ta dejstva lahko seveda obračamo kakor hočemo, grajamo lahko in hvalimo. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da Bogomir Veras ve in zna, kako napolniti dvorano velenjskega kulturnega doma. Menimo, da je to najodličnejša ocena predstave. Toda o tem, ali seje igralski ansambel prilagodil publiki, ali pa je publika prišla v velenjsko gledališče, o tem bi v prihodnosti še veljalo razdreti kakšno besedo. Gledališče je življenje in življenje je gledališče!! To se je odlično potrdilo tudi prejšnji teden, ko Deseti brat ni bil edini igralski donesek v naši dolini. V bivšem Domu sindikatov, ki stoji ob bivši »občini« in matičnem uradu, so čez desetletje tudi bivši Šoštanjčani v uspešni režiji rlv-jeve ekipe rudarskih škod uspešno odigrali tragikomično burko o odstranitvi svojega mesta. Vse- riiHms bina igre je bila za razliko od Desetega brata (ki brodi po slovenski zgodovini) naravnana v prihodnost. Žanrsko bi lahko dogodek mirno uvrstili v že omenjeno tragikomičnost, ki pa ima svoje presežke: opazili smo lahko močne nastavke znanstvene fantastike, ki je posebej prišla do izraza ob improvizacijah okoli odžveplevanja dimnih plinov, nastajajočih pri kurjenju lignita. Kljub takšni naravnanosti je bila predstava nabita z apatijo vodene publike: njihovi igri so dajali ton prebliski zadovoljne režiserske ekipe. Apatija je bila očitna, kljub veliki izkušenosti igralstva — ta se je kazala v njegovi visoki poprečni starosti. Toda to ni bilo presenetljivo, če vemo, da ogroženci že več kot dvajset let živijo v psihozi in strahu, da jim domove po Goricah in v Metlečah porušijo. Videti je bilo, da si prav želijo končno pobegniti iz tega prekletega kraja, rudniku pa izpuliti čim več denarja za novo hišo. Toda videli smo tudi nekaj ča-kalcev, ki očitno niso verjeli, da se bo v resnici kaj zgodilo, če pa se že bo, jih glava ne bo preveč bolela: leta 2020 bodo namreč že mirno počivali v Podkraju, saj kot veste, Šoštanj tudi britofa že dolgo nima več. Cest la vie, pravijo igralci in režiserji, nam pa se zdi, da so usode Šoštanjčanov in usoda »rudarskih škod« močno podobne usodi Martineka Spaka in sti-skaškega Piškava. Prvi je izgubil življenje malodane po pomoti, drugi pa je ob truplu Desetega brata po priznanju svojih grehov spokorniško napravil samomor. Ta primerjava pa nam naenkrat potrdi tudi večno aktualnost prvega slovenskega romana. Tako se izbira Bogomirja Verasa (namreč izbira Desetega brata) izkaže za povsem pravilno. Upamo lahko, da bo ta uspešni celjski režiser še naprej uprizarjal igre, s katerimi bomo lahko na odru tudi v bodoče gledali sami sebe to je vendar eden pomembnejših elementov gledališča. Morda ne bi bilo slabo, ako bi prihodnjič predstavili Jaro gospodo!!!!! Srečanje v Uhingenu Kje, kdaj, kako, zakaj? Zjutraj ob šestih, 26. novembra 1986 leta se je 44 glavic usedlo na avtobus in odhitelo novim dogodivščinam naproti. Dolgih dvanajst ur smo se vozili in končno prispeli — Cilj — Uhingen v Nemčiji. Tam so nas pričakali zamejski Slovenci s katerimi smo pobrateni že vrsto leto. Doživeli smo lep sprejem. Potovanje nam je omogočilo Gorenje. A ne mislite, da smo tja odpotovali brez kakršnekoli naloge. Dolge tedne smo se pripravljali na nastop, katerega scenarij smo napisali kar sami. Brez pomoči in vzpodbude tova-rišic seveda ni šlo, a večinoma je bilo to naše delo. S pripravljenim programom smo se predstavili našim vrstnikom, a tudi ti nam niso ostali dolžni, saj so pripravili tudi oni kratek nastop. V Nemčiji smo preživeli štiri čudovite dneve, a vsega je enkrat konec in tako smo morali kmalu odpotovati domov. Misli nam prepletajo spomini na Nemčijo. Kmalu se bodo tudi prijatelji vrnili k nam. Tako nam ostaja vsaj upanje. Andreja Pirtovšek, 7. d Njihov dom je drugje. Ne, morda ne dom. Verjetno otroštvo, leta odraščanja, rodni kraj in hiša s spomini. Sedaj živijo tukaj v Nemčiji. So ljudje, ki živijo na zemlji, ki jih je sprejela kot neke nove naseljence, ki niso nikoli in ne bodo čisto njeni.,Ljudje, za katere vedo le, da so neki Jugoslovani, katerih pesmi, običaji, jezik ne poznajo. To so zdomci. Njihova kultura je le njihova. Zaprta v spominih. Morda jo ravno zato tako ljubijo in spoštujejo, ker je nekaj, kar jim nikoli ne morejo vzeti. Je nekaj, kar vzbuja v njih zavest, da so drugačni. Mislim, da so nas ravno zato tako toplo sprejeli. Zato, ker smo prišli iz tiste dežele, njihove do- movine. Zato, ker so še naše ustnice izgovarjale besede domačega, njim tako dragega jezika. Prinesli smo jim tudi dih otožnosti z valom spominov, in mnogo veselja, ki je uspelo potlačiti nekaj zagrenjenosti ob ponovnem soočenju, da so tu, in da bi lahko bili drugje. Mogoče bi se v nekem trenutku nekdo najraje odpeljal z nami. Nazaj! Vendar ostali so tam. Oni so zdomci. Ravno zato, ker so tukaj, ker so ostali, so se nas tako veselili. Nam nudili vse. Se trudili, da bi navezali čim trdnejše vezi in jih ohranili, kajti mi jim bomo predstavljali večen stik z domovino. Morda smo dobili kar težko nalogo. Vendar jo bomo z veseljem izpolnili. Dolžni smo jim to. Bilo je čudovito in rečem lahko le: »Hvala, prijatelji!« Lea Zore, 7. d OŠ bratov Mravljakov 63 uspešnih let godbe Zarja V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v Domu kulture v Titovem Velenju odprta zanimiva dokumentarna razstava »Delavsko gibanje v Šoštanju«, ki jo je pripravil kustos muzeja na velenjskem gradu Damijan Klja-jič. Na razstavi je veliko fotografij, ki prikazujejo pestro kulturno življenje celavcev v Šoštanju. To se je še zlasti razmahnilo z ustanovitvijo »Svobode« leta 1919 in godbe »Zarja« leta 1925 v Tovarni usnja Šoštanj, ki slavi letos dvestoletnico delovanja in je najstarejša takšna tovarna v Jugoslaviji. V godbi Zarja so bili delavci Tovarne usnja, ki so čutili potrebo po kulturnem ustvarjanju, ki je poleg dela, pogoj za življenjski obstoj, saj glasba plemeniti srce in dgha. Godba nas tudi navdušuje in daje utrip našemu življenju v ožji in širši domovini, pa tudi v zamejstvu. Tak uvod sem napisal, ker sem bil prevzet ob številnih priznanjih, diplomah, plaketah in drugih dragocenih darilih, ki jih je godba Zarja prejela ob jubilejih in koncertih, povsod, kjerkoli je nastopala. Vsa ta odličja krasijo godbeno sobo v Tovarni usnja, kjer je bil 19. februarja občni zbor, na katerem so godbeniki zares' kritično obravnali sedanje pereče finančno stanje v godbi, ki obstaja in uspešno deluje že 63 let. Predsednik Aleksander Samo-bor je poročal, da so lani skoraj celoti uresničili zastavljeni program. Pohvalil je vse godbenike, ki žrtvujejo toliko časa za vaje, kakor tud[ za razne nastope in koncerte. Še posebej je pohvalil Biliča, Pirečnika in Rita iz šo-štanjske Lesne, ki je zunanji član upravnega odbora. Tovarna usnja in Gostinstvo »Paka« redno nakazujejo članarino, dotacijo pa so prejeli tudi od REK, ZKO občine Velenje, Termoelektrarn in krajevne skupnosti Šoštanj. Finančno pomoč pa pričakujejo še od Gorenja, s katerimi imajo tudi pogodbo, pa tudi od Elkroja, Gozdnega gospodarstva in drugih. Denar bi nujno potrebovali za nakup novih instrumentov, saj so nekateri že neuporabni. Leta 1925 so delavci Tovarne usnja namenili za nakup instrumentov enodnevni zaslužek. Danes pa so instrumenti tako dragi, da jim je potrebna pomoč širše družbene skupnosti. Letos bodo zopet gostovali v Avstriji in Italiji, 9. maja pa bodo igrali učencem in staršem ter predstavnikom društva »Slovan« iz Padrič in Gropade pri Trstu, ki pridejo v Šoštanj na obisk kot pobratimi osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. Dirigent Branko Škruba je povedal, da so imeli lani 63 vaj, 15 nastopov, 2 koncerta, igrali pa so tudi na 45. pogrebih. To pomeni, da so igrali kar 125 krat. To zahteva od amaterskih godbenikov veliko požrtvovalnosti. Vzgoja mladih kadrov postaja problematična še zlasti s preselitvijo nekaterih oddelkov Glasbene šole v Titovo Velenje. Kljub vsemu pa so letos vključili v godbo kar 5 novih mladih godbenikov, ki so se izšolali v Glasbeni šoli. Tudi za letos načrtujejo številne nastope in koncerte, zato je prosil dirigent vse godbenike, da se redno udeležujejo godbenih vaj, kajti le tako bo lahko godba kontinuirano napredovala. Nekatere probleme v zvezi z Glasbeno šolo pa bodo morali, po njegovem mnenju, reševati skupaj s krajevno skupnostjo in ustreznimi občinskimi institucijami. Rudi Bajec se je zahvalil godbi za sodelovanje na raznih prireditvah v imenu družbeno političnih organizacij Šoštanja. V imenu gasilcev in Tovarne usnja iz Šoštanja pa sta se godbenikom zahvalila Danilo Čebul in Jure Hudobreznik. V imenu »Svobode« je nato Zdravko Zupančič obljubil vso pomoč, seveda v okviru finančnih zmožnosti. Tudi Janez Zacirkovnik je izrazil upanje, da bo kolektiv Termoelektrarn z razumevanjem še naprej podpiral delovanje godbe. Ob koncu naj zapišem, da je tudi poročilo gospodarja Janka Zacirkovnika, ki je občnemu zboru tudi predsedoval, zaskrbljujoče. Še zlasti imajo težave z nabavo potrebnega inventarja, poletnih uniform (srajc) in nekaterih zares nujno potrebnih novih instrumentov. Zato mislim, da je dolžnost nas vseh, da vsak po svojih močeh pomagamo godbi Zarja, da bo lahko še naprej z vso odgovornostjo opravljala kulturno poslanstvo. Delavska godba Zarja je naš ponos in naša kultura, ki ima globoke korenine, saj izhaja iz dni prvih borb naših delavcev za svoj socialni in nacionalni obstoj. Viktor Kraje Glasbena šola Glasbena šola »Frana Korana — Koželjskega« bo v torek, 1. marca, pripravila koncert in z njim počastila 80-letnico skladatelja Pavla Šivica. Koncert se bo pričel ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole, vstop je prost, na- Koncert ob jubileju Pavla Šivica stopili pa bodo instrumentalni solisti, komorne skupine in mladinski pevski zbor z dirigentko Alenko Mlinšek. Življenjska in ustvarjalna pot skladatelja Pavla Šivica je zares bogata, kljub častitljivim letom pa je skladatelj še vedno pripravljen na razgovor, na svetovanje in pomoč mlajšim, zato bodo poldrugo uro pred koncertom v mali dvorani glasbene šole pripravili srečanje in pogovor z njim. Pogovor z vsestransko izo- braženim intelektualcem, ki je s svojim glasbenim in pedagoškim delom vedno sledil naprednim pogledom in jih oplemenitil z ogromnim znanjem in občutkom, bo za marsikoga posebno in koristno doživetje. Zlati ZTKO Jugoslavije Martin Aubreht: Ljudje so še voljni delati V Gornji Savinjski dolini in daleč okrog skorajda ni človeka, ki ne bi poznal Martina Aubrehta. Nekaj je za to »krivo« njegovo urarstvo na mozirskem trgu, nekaj delo v obrtnem združenju in njegovih organih, prav tako članstvo in dejavnost v drugih organizacijah in društvih, zelo veliko pa planinstvo, ki je kljub vsemu ostalemu njegova največja ljubezen in strast. Splet udejstvovanja je torej zelo pester in zato ni naključje, da je pred kratkim na slovesnosti v Ljubljani prejel »zlati znak zveze telesno-kulturnih organizacij Jugoslavije«. Vojaški rok je odslužil leta 1951 in po vrnitvi v Mozirje seje takoj pričelo njegovo članstvo in delo v najrazličnejših organizacijah in društvih. Seveda se je najprej včlanil v tamkajšnje planinsko društvo, prejšnja štiri leta je bil član celjskega. Že dve leti kasneje se je vključil tudi v organe in dolgoletna planinska, tele-sno-kulturna in druga dejavnost se je pričela. »Časi so bili takrat drugačni, težji, pa je bilo vseeno lepo. Zadovoljni smo bili tudi z malim, obenem pa veliko delali, zlasti v planinstvu. Postojanke so bile na pol porušene in potrebne obnove, vendar se dela nismo ustrašili. Res je, da sem se ukvarjal s številnimi dejavnostmi, vendar planinstva nisem nikoli zanemarjal, vedno je bilo na prvem mestu. Planinci smo v teh letih ogromno naredili. Takrat smo bili bolje organizirani in povezani in obenem zgradili in obnovili veliko koč in drugih planinskih postojank po vsej dolini. Ob zahtevnem obnavljanju postojanke na Mozirski planini sem bil gospodar društva, sem tudi član gospodarske komisije planinske zveze Slovenije, vseh ostalih funkcij in podobnega pa ne kaže naštevati,« pravi Martin Aubreht. Pa še res je tako. Igral je nogomet v Šoštanju, bil nato celo trener v Mozirju, deloval je v Partizanu, bil je predsednik občinske mladine in se udeleževal takratnih kongresov, česar se še posebej spominja. Kot urar se je seveda predstavljal, da je zasebni obrtnik in vedno so ga ob tem po strani gledali, kot nekakšno čudo je bil za tiste čase. Zadnji dve leti je tudi predsednik izvršnega odbora občinske telesno-kulturne skupnosti in to mu seveda vzame veliko časa. »Skoraj bi že moral opustiti planinstvo, pa ga ne bom,« pravi. Nalog je na tem področju seveda ogromno in z njimi vred tudi težav. Jasno je, da prednjačijo denarne zagate, v današnjih časih še posebej. Občina ni bogata, prispevna stopnja za telesno kulturo pa majhna in premajhna, zanjo pač je, kar ostane. Ne glede na to so tudi na tem področju v mozirski občini veliko naredili. Le v dveh krajih še nimajo pravega športnega igrišča, pa ga bodo dobili v naslednjih dveh letih. Tudi na kadrovskem področju so veliko napredovali, pa pri zagotavljanju osnovnih pogojev za vse oblike telesne kulture. Občinska zveza je organizirana po sektorskih konferencah za posamezne dele doline. Seje teh konferenc so bile pred dnevi in na njih so premlevali celotno problematiko, znova seveda predvsem z vjdika zagotavljanja sredstev, ki jih je odločno premalo. Razveseljivo je. da se ljudje večinoma zavedajo težav in jim denarne težave ne jeml jejo volje do dela. Za lani podatki še niso v celoti znani, dovolj zgovorni so tudi za 1986. Takrat je bilo za vso občinsko telesno kulturo na voljo 1,7 milijarde starih dinarjev, društva in klubi pa so jih porabili 7. Seveda so jih sami zbrali na najrazličnejše načine, obenem pa opravili 23.000 udarniških ur. Kolikšna je njihova vrednost ni treba posebej poudarjati. Odveč tudi ni primerjava, da je vseh sredstev toliko, kolikor jih potrebuje samo slovenski nogometni li-gaš Elkroj. Toliko pomembnejša je torej dobra volja in delovna vnema. j. p. KS Podkraj-Kavoe slovesen zaključek toplifikacije Gradbeni odbor za izgradnjo toplifikacije prvega dela zaselka Podkraj, v krajevni skupnosti Podkraj — Kavče je v soboto za krajane in vabljene, v prostorih hotela Paka, pripravil slovesen zaključek izgradnje toplifikacije v tem kraju. Najprej je vse prisotne pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik sveta te krajevne skupnosti Drago Ring, predsednik gradbenega odbora je predstavil potek gradnje, podpredsednik pa je podrobno spregovoril o financiranju tega pomembnega objekta in zahtevnih del. Ob tej priložnosti so v predprostoru Rdeče vrtnice pripravili priložnostno razstavo fotografij o delih pri toplifikaciji. Za dobro sodelovanje in uspešno delo so delovnim organizacijam Vekos, Eso, Vegrad, RLV, Ljubljanska banka — temeljna banka Titovo Velenje in Komunalni skupnosti podelili priznanja. Sledilo je družabno srečanje krajanov, ki se od letošnje zime dalje grejejo ob toplih radiatorjih. Poglejmo nekaj podrobnosti. Pobudo za izgradnjo toplovodnega omrežja v krajevni skupno- sti Podkraj — Kavče so krajani dali že leta 1983, vendar se takrat niso odločili za to zahtevno nalogo, ker so imeli nerešene probleme na komunalnem področju. Do ponovne pobude je prišlo konec leta 1985 in to nalogo so vnesli v srednjeročni načrt razvoja krajevne skupnosti. V začetku je bilo nekaj težav, kljub temu pa so v začetku leta 1986 pričeli z deli pri gradnji sekundarnega omrežja. Za to se je odločilo 57 hiš v prvem delu Podkraja. V istem letu so položili 1.800 metrov sekundarnega voda in zgradili toplotno podpostajo. Preko zime so tekle priprave za primarni vod, ki so ga pričeli graditi leta 1987 in ga do konca leta tudi zgradili. To je bil za krajane precejšen zalogaj, položili so namreč 1.100 metrov primarnega voda. Seveda je naložba precej veljala. Skupno so zbrali okrog 25 milijard starih dinarjev, največ je prispevala Komunalna skupnost in sicer 20 starih milijard. Nekaj so zbrali krajani sami, nekaj pa so prispevale delovne organizacije. Samo krajani so k celotni vsoti prispevali 17 odstotkov denarja, kar na posamezno hišo znaša približno 90 starih milijonov. Denar so zbirali v obdobju dveh let, kolikor je Nekaterim delovnim organizacijam so za dobro sodelovanje in uspešno delo podelili priznanja potekala gradnja, seveda pa so ga oplemenitili s prostovoljnim delom krajanov. Skupno so opravili 40.000 prostovoljnih delovnih ur. Krajani prvega dela Podkraja so lahko upravičeno ponosni na opravljeno delo. Tudi gradbenemu odboru gre priznanje, saj je dela vseskozi vodil odgovorno ' in dosledno, med krajani pa je vladala izredna složnost, strpnost in medsebojna pomoč. To je pri tako velikih akcijah še kako potrebno. Še to. Izgradnja toplovodnega omrežja v prvem delu Podkraja je tekla tako, da je možno na ta vod priključiti tudi ostali del Podkraja. Tudi v tem zaselku že potekajo aktivnosti za izgradnjo toplifikacije. Zgrajen je že sekundarni vod in to v še večjem obsegu kot v prvem delu Podkraja. Seveda jih čaka še veliko dela, potrebno bo položiti 1.200 metrov primarnega voda in postaviti dve pod-postaji. Vendar naloga ob vsestranski prizadevnosti in pridnosti, kakršna se je pokazala pri preteklem delu ne bo pretežka. B. Mugerle PRIREDITVE 0 PRIREDITVE Kulturnega centra Ivan Napotnik AKADEMSKI KOMORNI ZBOR COLLEGIUM MUSICUM Beograd Dirigent: Darinka Matič-Marovič Asistent dirigenta: Biljana Radovanovič Solisti: Svetlana Bojčevič sopran Aleksandra Ivanovič mezzosopran Vukašin Savič bas Biljana Radovanovič klavir Program: Andre Caplet GLORIA IN EXCELS1S DEO Benjamin Gritten A CEREMONY OF CAROLS, op. 28 Zoran Erič SUBITO Igor Kuljerič MORE Dimitrije Golemovič LAZARIČKE Vlastimir Nikolovski GURBETČISKA Akademski komorni zbor Collegium je bil ustanovljen leta 1971 in ga praviloma sestavljajo študentke Fakultete za glasbeno umetnost v Beogradu. Postal je eden najslovitejših jugoslovanskih vokalnih ansamblov, naprej po prvih mestih na tekmovanjih v Arezzu. Llangholenu. Gorici, tekmovanju BBC London, pozneje pa po udeležbi na znanih glasbenih festivalih in gostovanjih v skoraj vseh evropskih državah. Aziji, v Mehiki in Kubi. Prav zanj in zaradi njega so nastala številna nova zborovska dela. ki predstavljajo vrhunske dosežke domače produkcije tako v pogledu tehnične zahtevnosti kot tudi kristalizacije novega zvočnega izraza in kompozicijskih tehnik. Že vse od ustanovitve vodi zbor Darinka Matič-Marovič. Na beograjski glasbeni akademiji je končala študij glasbene pedagogike in dirigiranja, prav tam je zdaj redna profesorica in dekan. Najbolj intenzivno se posveča zborovski glasbi, saj poleg zbora Collegium musi-cum zelo uspešno vodi tudi APZ Branko Krsmanovič. Nastopa tudi z Beograjsko filharmonijo in drugimi simfoničnimi in komornimi ansambli. Ravno za dosežke na področju zborovske glasbe je prejela številna ugledna priznanja in nagrade. Koncert COLLEGIUM MUSICUM bo (drevi 25. februarja 1988) ob 19.30, v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju. Vstopnice po 2.000 din prodajajo v domu kulture in Glasbeni šoli, vsak dan do 15. ure, ter eno uro pred koncertom. Bertolt BRECHT: MALOMEŠČANSKA SVATBA groteskna burka Gostuje SNG Ljubljana — Drama. Režija: Edvard Miler Igrajo: Jerica Mrzel, Polona Vetrih, Brane Ivane, Saša Pavček, Aleš Valič, Branko Grubar, Barbara Levstik, Roman Končar in Kristijan Muck. Malomeščanska svatba je zgodnje delo dramatika Bertolta Brechta. Kaže poročno slovesnost v novem stanovanju in uporabo novega pohištva. ki ga zakonca sama izdelata; nazadnje se stanovanje spremeni v bojišče, novo pohištvo je uničeno, pa tudi začeti zakon in prihodnja družina ostaneta v celoti brez iluzij: razpoloženje, udobnost pa tudi laž in komaj ohranjena etiketa zgrmijo na kup obenem s posteljo, v katero ležeta noseča nevesta in pohotni ženin. Gre za izvrstno predstavo Drame Ljubljana, ki sojo doslej uprizorili že blizu stokrat. Izvrstna zasedba vlog, odlična režija, burkasta situacija, ki lahko rodi marsikaj, strindbergovska ostrina v predstavi brez odmorov ter ime Bertolta Brechta, tega sodobnega pisatelja in dramatika z domala nepreglednim opusom dram, poezije, proze, son-gov, esejev itd., nam zagotavljajo izjemno dinamično gledališče breehtovskega kova. SINDIKATI! Predstava je izjemna priložnost, da kulturno počastite bližnji praznik DAN ŽENA. Vstopnice po 3.000 din že prodajamo. Pohitite z nakupom. I |k I 1 I NIO I iT~ri REDNI KINO Četrtek. 25. 2. ob 18. in 20. uri in petek, 26. 2. ob 10., 18. in 20. uri PLANET ORDESA - avstr.-angl., znan-stveno-fantastični. V gl. vi. John Tarrant. Petek, 26. 2. ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA A B C OD LJUBEZNI DO SEXA avstralski. V gl. vi. Brigita Alstrom. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA. Sobota in nedelja, 27. in 28. 2. ob 16., 18. in 20. uri MIHA — ameriški, grozljivka. V gl. vlogi: Jeff Goldblum Ponedeljek, 29. 2. ob 10.. 18. in 20. uri ter torek, 1. 3. ob 18. in 20. uri DVA VRAGA IZ CHICAGA - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Gregory Hines Sreda, 2. 3. ob 10., 18. in 20. uri ter četrtek, 3. 3. ob 18. in 20. uri POLICIJSKA AKADEMIJA 1 — ameriški, komedija. V gl. vi. Steve Guttenberg KINO DOM KULTURE Četrtek, 25. 2. ob 20. uri MUHA - ameriški, grozljivka. V gl. vlogi: JefT Goldblum FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 29. 2. ob 20. uri ANGEL VARUH - domači, drama. V gl. vi.: Ljubiša Samardžič, Neda Američ. Režija: Goran Paskaljevič. Film prikazuje trgovino z belim blagom. Gre predvsem za ciganske otroke. Kdo je temu kriv: starši ali družina.' Obup. potreba po denarju, torej revščina'.' Kako se to sklada s ciganskim ponosom/ Vse te reči bi rad v filmu odkril novinar s pomočjo učiteljice. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 27. 2. ob 18. uri HUNDRA - ameriški, avanturistični — spektakel Nedelja, 28. 2. ob 17.30 in 19.30 uri PLANET ORDESA - avstr.-angl., znanstvenofantastični Ponedeljek, 29. 2. ob 19.30 uri MUHA ameriški, grozljivka Sreda. 2. 3. ob 19.30 uri DVA VRAGA IZ CHICAGA - ameriški, akcijski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 26. 2. ob 19. uri MUH A - ameriški, grozljivka Torek, I. 3. ob 19. uri PLANET ORDESA — a»str.-angU znansl.-fant. KINO ŠKALE V nedeljo, 28. 2. ob 16. uri PLANET ORDESA - avstr.-angl.. znanst.-fant. KINO KONOVO Zaradi majhnega števila kinoobiskoralcei bomo prenehati predvajanje Filmov. KINO VELENJE SI ZADRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. . MINI FEST '88 in FEST PARADA že i marcu » naših kinematografih. Točen spored bo objavljen v naslednji številki Našega časa. 10. stran ★ H9S C35 OBJAVE, RAZPISI titovo velenje * 25. februarja 1988 Center srednjih šol TOZD DOM UČENCEV Titovo Velenje Na podlagi sklepa sveta TOZD DOM UČENCEV z dne 11. 2. 1988 oglašamo javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev in materiala: Zap. Naziv Inv. št./ Izklicna Opomba št. OS (materiala) kom/m cena/enoto 1. Pralni stroj PS-25 kg 19295 150.000 potreben manj poprav. 2. BTV sprejemnik 14364 90 000 potrebno popravila 3. BTV sprejemnik 14365 90.000 potrebno popravila 4. Električni harmonij 2511 75.000 potrebno popravila 5. ČBTV sprejemnik 21045 45.000 je funkcionalen 6. Računski stroj 0limpya 19518 25.000 potreben servis 7 8. Pomivalno korito 3-delno. Pisalni stroj 25.000 »Reinnmetall« 5682 ip.ooo potreben servis 9. Tehtnica medicinska 1144 10.000 je funkcionalna 10. Fotelj kotni 20 kom 10000 potrebno prenove 11. Elementi pohištva uporabno za izdelavo po- (iverice) cca 100 m! 1.646. lic Javna prodaja bo v četrtek, dne 3. 3. 1988 ob 10. uri in velja za pozicije od 1. do 10; medtem ko bo prodaja iveric (poz. 11), dne 1. 3. in 2. 3. 1988 od 10. do 14. ure. Obe prodaji bosta potekali v prostorih DOM-a učencev na Efenkovi 61 Titovo Velenje, in sicer po sistemu »videno-kupljeno«, zato se kasnejše reklamacije ne upoštevajo. V izklicni ceni ni zajet PD (prometni davek 21.5 % oz. 30.9 %), ki ga je dolžan plačati kupec, oproščene PD bodo le OZD, če bodo predložile izjavo. Ogled OS je možen v sredo, dne 2. 3. 1988 od 10. do 12. ure v domskih prostorih. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10 % varščino od izklicne cene. To lahko vplačajo na ŽR: CSŠ TOZD DOM učencev T. Velenje, št.: 52800-603-38510 ali neposredno v blagajni DOM-a, vendar najkasneje, dne 3. 3. 1988 do 9. ure, sicer nimajo pravice sodelovanja na javni dražbi. Pri nakupu sta družbeni in privatni sektor izenačena. Uspelim kupcem na licitaciji bomo znesek varščine obračunali pri kupnini, neuspelim pa jo vrnili, toda le tistim, ki se bodo udeležili licitacije. Kupec mora ves znesek kupnine poravnati, šele nato lahko dvigne in odpelje OS iz domskih prostorov. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 855-181, int. 19 ali 23 (vsak dan od 10. do 14. ure) OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE DELOVNA ORGANIZACIJA OBČINA VELENJE REK ESO REK ESO REK ESO REK ESO SKUPŠČINA OBČINE REK ESO LJUBLJANSKA BANKA OŠ GUSTAV ŠILIH OBČINA MOZIRJE MERCATOR ZKZ DSSS ISKRA FERITI LEGENDA -ELEMENTI POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL. dipl. ing. strojništva — inženir prodaje 5 nč 15 590.000 2 dipl. ing. strojništva — konstrukter-projektant strojnih del 1 nč 15 590.000 VEČ dipl. ekonomist ali dipl. ing. strojništva — samostojni raziskovalec trga 3 nč 15 555.000 1 dipl. ekonomist ali dipl. ing. strojništva — zastopnik v Beogradu 5 nč 15 605.000 1 dipl. ing. geodezije — geodetski referent za vzdrževanje mreže in računalništva 5 nč 15 500.000 1 komercialni tehnik — referent prodaje opreme in stori- tve 3 nč 15 400.000 1 ekonomski tehnik — likvidator X dč 8 360.000 1 snažilka — čiščenje X nč 8 213.400 1 dipl. ekonomist ali eko- nomist — organizator AOP 3 nč 15 520.000 1 RTV mehanik — vzdrževanje strojev v Ljubnem 2 nč 8 420.000 1 Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL = število delavcev DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB n GOSPODARSKIH ' DEJAVNOSTI i , OBČINE I UI VELENJE DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE Šaleška cesta 19/a 63320 TITOVO VELENJE Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge: 1. Vodenje finančno računovodskega oddelka Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri in najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj 2. Plansko analitska opravila Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 3. Likvidiranje računov in saldakontiranje Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgoraj nvedeni naslov. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. SO Velenje Kmetijska zemljiška skupnost občine Velenje razpisuje JAVNO DRAŽBO kmetijskega zemljišča pare. 373/1 — travnik, 2049 m', k. o. Bele vode. Čas, kraj ter pogoji za sodelovanje na javni dražbi so objavljeni na oglasni deski ERE TOK Kmetijstvo Šoštanj, Skupščine občine Velenje ter Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje. U TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJAN A n. soi. o. Trgovska delovna organizacija NAMA Ljubljana, TOZD veleblagovnica Titovo Velenje, odbor za delovna razmerja in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge MESARSKA OPRAVILA - za nedoločen čas Pogoji: — šola za mesarje — 2 leti v stroki — poskusno delo 2 meseca Vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba TOZD veleblagovnica NAMA TITOVO VELENJE, Šaleška 21, 15 dni po objavi. Udeležence objave bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po sprejemu sklepa o izbiri. Vzgojnoizobraževalni zavod Velenje Svet Vzgojnoizobra-ževalnega zavoda Velenje Jenkova cesta 2 Titovo Velenje objavlja razpis za imenovanje: VODJE SPLOŠNO-PRAVNE SLUŽBE VIZ Kandidati za opravljanje navedenih del morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba pravne smeri in štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju de! v splošno-pravni službi. Rok za prijavo na razpis je 20 dni od dneva objave. Kandidati naj k vlogi priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Vloga naj bo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri in imenovanju bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po izteku roka za prijavo. r ------1 i ^TOtela Vesna, telefon: 063 891-120, 891-1 terme topolšica hotel VESNA vabi: — danes, 25. februarja, ob 20. uri na PREDSTAVO FOLKLORNE SKUPINE iz Šmartnega ob Paki s Podoknicami ter DRUŽABNI VEČER — v soboto, 27. februarja ob 20. uri na VEČER DUNAJSKIH VALČKOV z dunajsko kuhinjo Zabaval vas bo ansambel Venus. Gostoval bo plesni klub iz Titovega Velenja VABLJENI! Rezervacije in ostale informacije: recepcija \i hudo, dokler se kolesa zgodovine vrtijo preko tujih glav. Nekoč so stavkali, ko so prekinili delo; sedaj prekinejo delo, pa ne stavkajo. Diskusije na sestankih aH sejah so lahko kot burja, čimbolj so burne -več se odkrije. Bil je mož beseda — požrl je besedo. Peter Jovanovič (Niti pranje nam ne pride do! živega! AFORIZMI 25. februarja 1988 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran 11 Koledar ČETRTEK, 25. februarja -ALEKSANDER PETEK, 26. februarja - MATILDA SOBOTA, 27. februarja -GABRIJEL NEDELJA, 28. februarja -ROMANA PONEDELJEK, 29. februarja - BREDA TOREK, 1. marca — ALBIN SREDA, 2. marca — JANJA Mali oglasi TAM-5000 PRODAM. Registriran do aprila 1988, cena 280 SM. Telefon 856-357. MAŠINO ZA GS SUPER PRODAM. Telefon 062-843-334 vsako popoldne od 15. ure dalje. UGODNO PRODAM RABLJEN HLADILNIK. Naslov je na uredništvu lista. IŠČEM ČISTILKO ZA 2 URI DOPOLDNE. Telefon 855-999 ali 854-627. Branko Rošer, Tomšičeva 23, Titovo Velenje. OMARE ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Boris Štemberger, Tavčarjeva 4, Titovo Velenje. Telefon 853-104. TOMOS AVTOMATIC, izvozni model, prodam na obroke. Informacije po telefonu 853-522. NERABLJEN HLADILNIK IN MALO RABLJENO ZAMRZOVALNO SKRINJO PRODAM. Telefon 853-752, zvečer. ROLETE, PLASTIČNE IN LESENE, ter žaluzije izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. PRODAM BARVNI TV ISKRA 8256 in 18 mesecev star traktor URSUS C-335. Telefon 882-775 ZAKONSKO POSTELJO Z JOGIJEMA PRODAM za 10 SM. Telefon 857-682. PO NAROČILU IZDELUJEMO OKROGLE VRTNE BETONSKE MIZE. Telefon 857-682. GRADBENO PARCELO, V KRATKEM ZAZIDLJIVO, V TITOVEM VELENJU PRODAM. Telefon 856-213. ZASTAVO 101 GTL PRODAM. Letnik 1983. Telefon 858-474 NOVE SEDEŽNE PREVLEKE ZA R-5 GTS PRODAM. Telefon 858-597. OSEBNI AVTO R-4 SPECIAL PRODAM, letnik 1980. 60.000 prevoženih km. garažiran, cena 3 M. Telefon 853-700. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da prodajam piščance, nesnice, pasme HISEX, stare 2 meseca. Piščanci so krmljeni s koruznim šrotom in dvakrat cepljeni. Nakup, po ugodni ceni. možen vsak dan. Povpraševanje je veliko — pohitite. Marija Špegel, Muta. Telefon 062-873-202. 2GO-L1TRSKO ŠKROPILNICO, dobro ohranjeno, za vse vrste traktorjev Tomo Vinkovič, prodam po ugodni ceni. Alojz Fri-škovec, Škale 30, Titovo Velenje. PROSTOR ZA OBRT najamem v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Pisne ponudbe, pod šifro »Mirna dejavnost«, pošljite na upravo lista. ZASTEKLJENO OKNO Z ROLETO (120 x 180 cm), podboj za vrata, francosko posteljo, kovinsko pomivalno omarico in opremo za kopalnico ugodno prodam. Telefon 854-719, petek, po 15. uri. REC.AL ZA DNEVNO SOBO, kotno sedežno garnituro in preprogo ter otroško posteljo z jogi-jem prodam. Kajuhova 14, Titovo Velenje (Pobec). TRI LETA STARO SEDEŽNO GARNITURO, dvosed z ležiščem, dva fotelja, kotni element, prodam. Ivan Ojsteršek, Titovo Velenje, Kardeljev trg 2/58. Ogled možen 25. in 26. februarja od 15. ure dalje. PUHALNIK ZA SENO KUPIM. Telefon 891-185. OPREMO ZA DNEVNO SOBO UGODNO PRODAM. (Raztegljiv trosed, dva fotelja klubsko mizo in regal). Telefon 858-216. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Elizabete Ocepek iz Cirkovc, rojena 31. 10. 1913 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se KS Čirkovce, govornikoma na domu in ob odprtem grobu. dr. Župančiču za lajšanje bolečin, ZZB Škale ter duhovniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo družinam Mučivnik, Kranc, Pušnik ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: sin Franc z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče, stari oče in dedek Jože Medved iz Prelog 27 pri Šoštanju, nazadnje stanujoč v Spodnjih Gorčah 14 a pri Braslovčah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam tako nesebično pomagali in darovali cvetje. Posebna zahvala velja dobrim sosedom. Bolnišnici Maribor za požrtvovalno zdravljenje, pevcem iz Braslovč, govornikom in duhovnikom za opravljen obred. Zahvala velja tudi DPO in DO za darovano cvetje. Žalujoči: žena Hi-dvika, 13 sinov in hčera z družinami, 31 vnukov in 4 prav 1111 ki. OPEL KADET 1,3, letnik 1981 (nemški), s petimi vrati, prodam. Informacije po telefonu 856-219. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ s frezo in plugom, star 4 leta, prodam. Prodam tudi enojer-menski obračalnik rex kombi star 1 leto. Telefon 888-148. SEKULAR IN KOMBINIRAN ŠTEDILNIK PRODAM. Telefon 857-847. VIDEORF.CORDER TOSHIBA PRODAM, star 1 leto, Alojz Sve-tec. Mali vrh 16 C, Šmartno ob Paki. ŠTIRI PNEVMATIKE TRAVAL 145/13 ugodno prodam. Telefon 853-585, popoldne. PRODAM 15 MESECEV STARO PLEMENSKO TELICO in kupim od 120— 130 kg težko teli-co ali bika. Telefon 857-380. PRODAM moped Tomos — APN, nov. Cena po dogovoru. (063) — 854-112. NAJAMEM ALI KUPIM stroj z delom, ali grem honorarno delat k obrtniku — kovinostrugarju. (063) 831-660. SEDEŽNO GARNITURO, novo tapecirano (kavč, dva fotelja, ta-bure), prodam za 40 SM. Telefon 857 760 poDoldan. PRODAM ŠE SKORAJ NOV ČISTILEC NA PARO, cena 25 SM. Telefon 857-682. Dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Pelek, 26. februarja dnevni dr. Zupančič nočni dr. Žuberjeva Sobota. 21. februarja glavni dežurni dr. l'opo\ notranji dežurni dr. Le-vak Nedelja. 28. februarja glavni dežurni dr. Popoi notranji dežurni dr. Le-vak DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK: sobota in nedelja 27. in 28. februarja dr. Ranko Bakulič. Prešernova 9. Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR: od 26. februarja do 4. marca dr. Ivo Zagožen, Jerihova 32, Titovo Velenje telefon 858-704 Gibanje prebivalstva POROKE: Marijan TANDARA, rojen 1966 študent iz Titovega Velenja in Mari nela FARTEK. rojena 1967 uslužbenka iz Titovega Velenja; Boris BOŽIČ, rojen 1962. strojni tehnik i z Mozirja in Romana PODVRATN1 K. rojena 1969. študentka iz Gavc: Peter GRUDNIK, rojen 1964. tesar iz Florjana in ZDENKA STROPNIK, rojena 1968. strojni tehnik iz Florjana SMRTI: Oton OGRIZEK, upokojenec iz Rjavice 26, rojen 1909; Ivan CAM-LOH. upokojenec iz Sevnice. Ob gozdu 21. rojen leta 1904; JANEZ PILIM. upokojenec iz Celja, Jurčičeva 6. rojen 1907; Elizabeta OC EPEK. kmetovalka iz Škalskih Cirkovc 25, rojena 1913; Ana RAKUN, kmetovalka iz Šentjanža 5, rojena 1905: Ivana LINDIČ. upokojenka iz Pondora 10, rojena 1907 leta; Radenko LU-BARDA, zobozdravnik iz Titovega Velenja, Stanetova 32, rojen leta 1937: FRAČIŠEK OCEPEK. kmetovalec iz Silove številka 5, rojen 1921: Ana RIHTER, gospodinja iz Plešivca 73. rojena 1912 leta; Antonija KRO-POVŠF.K, upokojenka iz Šentjanža 44. rojena 1907: Barbara Škoflek. upokojenka iz Lindeka 9, rojena 1907. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in strica Franca Ocepka iz Šentilja, 1921-1988 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi KS Šentilj. Zvezi borcev, DPM, govornikoma za ganljive besede, gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru in DO Gorenje TOZD Štedilniki. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, sin Branko, hčerki Zofka in Majda z družinama ter nečaki Krančevi. ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre Angele Anžalak po domače PAVELNOVE mame, rojene MEŽA, iz Zavodeni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DO VEKOS in TUŠ za nesebično pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, pevcem, govornikom in župniku £a opravljen obred. Žalujoči: mož Franc, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. BBH Roke pridne so obstale, prenehalo biti dobro je srce. spomini z nami bodo ostali, kako srečni s tabo smo bili. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, ata in starega ata ter brata Maksa Polko rojen 8. 1. 1918, iz Raven pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu, s toliko cvetja, pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju urološkega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Vodopiju, govornikom, pevcem, godbi Zarja iz Šoštanja in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sin Maksimiljan z ženo Ljudmilo, vnukinji Irena in Urška ter brat in sestre. Oh. kako bi rada še živela in pesmice bi pela. trinajst sem vas otrok povila pa tako goreče sem vas vse ljubila. ZAHVALA Po hudi bolezni in trpljen ju nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Ana Rihter iz Plešivca 73 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za obiske in tola-žilne besede v času njene bolezni, za pomoč in darovano cvetje ob njeni smrti ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi delavcem RLV, TGO Gorenje in MERX, osebju doma za varstvo odraslih, govornikom za sočutne poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Anton in njenih II otrok z družinami. Golte 2. in 3. marca obakrat ob 10. uri Letos kar dve tekmi za Evropski poka! Te dni občudujemo najboljše svetovne smučarje na Olimpiadi, vendar pa z njo letošnje smučarske sezone seveda ne bo konec. Tekme bodo nadaljevali tako za svetovni kot za evropski pokal. Nekatere izmed njih bomo verjetno videli tudi na našem območju, v sredo ter četrtek prihodnji teden na Golteh, kjer bosta kar dve tekmi za evropski pokal za moške v slalomu. Organizator bo znova velenjski smučarski klub, ki se je na izvedbo Evropskega pokala začel pripravljati zelo zgodaj, da bi bili tekmovalci podobno kot že nekajkrat doslej kar najbolj zadovoljni. V organizaciji kluba smo doslej na Golteh videli še štiri Evropske pokale, najprej pred štirimi leti za ženske, nato pa so sledili trije slalomi za moške. Torej bo letos že peta tovrstna prireditev na našem območju. O njej je tekla beseda tudi s podpredsednikom organizacijskega odbora Martinom Budno in vodjem tekmovanja Jožetom Silovškom. — Zakaj bosta letos kar dva Evropska pokala na Golteh? Martin Budna: Organizacija tovrstnih prireditev zahteva preizkušen organizacijski odbor, velika sredstva, znanje, predvsem pa ogromno ljubiteljev, ki so pripravljeni tudi v najslabših vremenskih razmerah oditi na smučišče in pripraviti vse, kar je potrebno za takšno tekmovanje. Za Golimi bi morala biti naslednja prireditev za Evropski pokal prav tako v naši državi, in to v Brezovici. Tu so pra- vočasno ugotovili, da vendarle še nimajo toliko izkušenj, da bi lahko to tekmovanje izvedli in so ga zato pre-I > Smučarske zveze Jugoslavije oziroma Slovenije prepustili nam. Izvedba obeh tekem terja od nas izredno odgovornost pa tudi mnogo več dela kot bi ga imeli ob organizaciji samo ene tekme.« Pa vendarle, doslej so bili tekmovalci kot tehnični delegati vedno zadovoljni 7. vsem. Še zlasti je pomembno, da je zelo dobro pripravljena proga. Če še enkrat ponovim, praktično mora organizacijski odbor delati vse leto (od enega do drugega tekmovanja), in storiti vse, da je zadnji teden pred tekmovanjem vse pripravljeno kot mora biti. Resnično dosiej so bili tekmovalci in tehnični delegati vedno zavodoljni z organizacijo tekem, tako glede tehničnih možnosti kot tudi športnih. Prav tako smo postali že tradicionalni organizatorji tovrstnega mednarodnega tekmovanja.« O vsem morate seveda veliko skrb namenjati dobri pripravljenosti proge. Letos bo morala biti še zlasti odlično urejena, saj bodo tekmovalci kar štirikrat, če ne upoštevamo treningov, peljali po njej? Jože Silovšek: »Pri urejevanju prog seveda veliko delo opravljajo delavci RTC Golte. Moram reči, da urejevanju smučišč namenjajo vsako leto kar največjo pozornost in proge so na Medvedjaku, kjer je pravi smučarski poligon, tako pripravijene, da bi lah- ko bila že na začetku sezone tekma za Evropski pokal. V letošnji sezoni so na Medvedjak napeljali vodovod, s topom od vsega začetka zasneževali nekatera kritična mesta in se resnično potrudili, da je bilo letos smučanje možno od vsega začetka, pa čeprav je bila zima zelo slaba. Res je, da bomo imeli do srede še veliko dela, da bo treba na progo nanositi ponekod še sneg — pri tem nam bodo pomagali tudi vojaki iz Celja, kljub temu pa sem prepričan, da bomo progo tudi letos dobro pripravili in da bodo pogoji enakovredni od prvega do zadnjega tekmovalca.« — Bo zaradi olimpiade letos morda slabša udeležba, kot je bila na primer lani? Jože Silovšek: »Mislim, da ne, saj sodelujejo na olimpiadi iz vsake države največ štirje smučarji. Dobrih smučarjev pa je v vsaki državi veliko več. Zato tudi letos pričakujemo izredno močno udeležbo. Po zagotovilih direktorja naših alpskih reprezentanc Toneta Vogrinca bo nastopil tudi Grega Benedik in branil lansko prvo mesto.« — Izvedba Evropskega pokala je seveda zelo draga? Martin Budna: »Pokrili« jo prav gotovo bomo; to predvsem zaradi tega ker bo veliko navdušenih članov kluba žrtvovalo svoje proste ure, dneve, noči, zato da bomo opravili ogromno delo in seveda tu se potem ustvari določen prihodek s pomočjo, katerega lahko tudi klub nato gospodari skozi vse leto. Precejšnja pa je tudi pomoč delovnih organizacij. Glavni pokrovitelj letošnje prireditve bo Gorenje, tu pa je še vrsta Dosedanji zmagovalci 30. januarja 1984: 1. Anita VVachter (Avstrija), 2. Juliana Furtado (ZDA), 3. Manuela Ruef (Avstrija). 16. marca 1985: I. Johan Wallner (Švedska), 2. Daniel Mougel, 3. Didi-er Bouvet (Francija). Najboljša Jugo-slovanka Barbi Koprol (13), najboljši Jugoslovan Matej Oblak (17). 24. februarja 1986: Niklas Lindq-wist (Švedska). 2. Ernst Riedlsperger (Avstrija), 3. Bernhard Fahner (ZRN), 9. Sašo Robič. 2. marca 1987: 1. Grega Benedik (Jugoslavija), 2. Carlo Gerosa (Italija), 3. Paul Frommelt (Liechtenstein). sopokroviteljev, med njim Elkroj, Rek, Merx itd. — Koliko zvez ste povabili na tekmovanje? Jože Silovšek: Vabila smo poslali kar 37 smučarskim zvezam. Medtem so se prijavili že norveški tekmovalci, ki jih trenira naš trener Filip Gartner, pričakujemo pa udeležbo 90 smučarjev iz najmanj petnajstih držav. Kot vselej bo tudi letos večina prijav prišla v ponedeljek, oziroma neposredno pred samim tekmovanjem.« Morda še nekaj besed o načinu tekmovanja za evropski pokal? Jože Silovšek: »Za razliko od svetovnega pokala jih lahko tu po prvem slalomu nastopi šestdeset (v svetovnem pokalu kot vemo trideset). S tem imajo tu tudi mlajši smučarji več možnosti, da se uvrstijo v drugi tek in dobijo fis točke, ki jih izračunajo po vsaki tekmi. Fis točke dobijo vsi tekmovalci od prvega do zadnjega, točke v evropskem pokalu pa so enake kot v svetovnem.« Martin Budna: »Prav ta način ocenjevanja je zelo pomemben za nas or- Prvi trije z lanskega pokala — ve proti desni (foto vos) ganizatorje, da poskrbimo za to, da bo ta evropski pokal ostal naš. Vemo, da pred šestimi leti ni bilo zanimanja za nastope na evropskih pokalih, saj je na svetovnem pokalu lahko nastopal skorajda vsak tekmovalec, ker so si na njem smučarji izboljševali fis točke. Danes to ni več mogoče. Samo trideset najbolje uvrščenih dobi točke in zato danes tudi najboljši smučarji nastopajo na evropskih pokalih. Torej je tu vse večje zanimanje zvez, pa tudi združenega dela. Te tekme je čedalje težje dobivati in mi zdaj s tem, ko smo prišli v ta redni koledar, moramo vložiti vse napore, da to izkoristimo, ker je našemu združenemu delu, zlasti pa smučarski zvezi Slovenije in seveda tudi SK Velenje, veliko do tega tekmovanja, ker samo tako lahko smučarskemu športu zagotavljamo njegovo kvaliteto, saj vemo, da na domačih terenih lažje prideš do boljšega rezultata. Prepričan sem, da vloga našega kluba ni zgolj ta, da napravimo Gerosa, Benedik, Fromeit od le- neko tekmo, ampak da s tem tudi bistveno prispevamo k dvigu tega športa in uveljavitvi slovenskega gospodarstva v Evropi.« Gledalci? Želimo, da bi si jih to prireditev ogledalo seveda čim več. Vemo, da je nihalka ozko grlo in velika udeležba je možna samo takrat (in letos je na srečo takšno leto), ko je možen dostop z avtobusom na gornjo avtobusno postajo. Lani je bilo veliko ljudi, kar so tekmovalci in njihovi spremljevalci še posebej pohvalili. Upamo, da bo letos tudi tako. Zato vabimo vse ljubitelje smučanja, da vendarle kljub delovnemu tednu pridejo v sredo ali četrtek na Golte in s tem dajo svoj delež k pravemu tekmovalnemu razpoloženju.« Skratka v sredo in četrtek prihodnji teden na svidenje na Golteh. Oba dneva bodo prvi tek smučarji začeli ob 10. uri. (vos) ŽRK Velenje Kričejevi so se »zahvalili«. Kraljeva in Petkova nehali Obraza trenerja velenjskih ro-kometašic Mire Požuna in predsednika izvršnega odbora kluba Marjana Klepca pred sobotnim nadaljevanjem tekmovanja v drugi zvezni rokometni ligi — sever, kjer nastopajo tudi velenjska dekleta, gotovo nista tako nasmejana kot na spodnjem posnetku. Razlogov je več. Nekaterih so že vajeni, med nje pa sodita nenehna zasedenost Rdeče dvorane in ne prav rožnato finančno stanje. Zaskrbljenost se je na obraze igralk, trenerja, odbornikov in ljubiteljev rokometa predvsem prikradla, ker so se naenkrat znašli v položaju, ko se bodo morali zelo potruditi, če želi ekipa ostati v drugi ligi. Ko enkrat izpadeš, se težko vrneš. Dokaz je kar v soseščini, pri NK Rudarju. Nezadovoljni so bili v klubu že med jesenskim delom tekmovanja, še posebej na koncu. Tudi med gledalci ni bilo razlogov za kakšno posebno navdušenje. »V jeseni smo imeli,« kot pravi Marjan Klepec, »precej večje želje, kot smo jih na koncu uresničili. Osvojili smo le deveto mesto, zlasti zaradi nekoliko slabših iger v »domači« dvorani, čeprav je bila ta »domača« dvorana ali Golovec v Celju, ali športna dvorana v Slovenj Gradcu. Ta uvrstitev je dejansko manj, kot je ekipa sposobna doseči in spomladanski del bomo začeli z nekoliko slabšo zalogo, kot smo jo pričakovali.« Za pomladanski del so se dekleta pričela pripravljati takoj po novem letu. Vseskozi je ekipa va- dila doma, predvsem zaradi finančnih težav, sodelovala pa so tudi na turnirjih v Splitu in Va-raždinu. Toda, v soboto bodo v prvem kolu gostovala na Reki, vse tekme pomladanskega dela prvenstva pa bodo za ekipo »biti ali ne biti«. Marjan Klepec to takole pojasnjuje: »Moramo priznati, da nas čaka v nadaljevanju prvenstva huda borba za obstanek v ligi. V pripravljalnem obdobju smo v klubu zašli v kadrovske težave, saj smo ostali brez treh igralk, ki so jeseni še nastopale. Zaradi neres-nosti smo iz kluba izključili Jožico Kričejevo, z aktivnim nastopanjem pa sta prenehali vratarka Klavdija Petkova in levo krilo Andreja Kraljeva.« Gotovo Petkova in Kraljeva nista vrnili dresa brez razloga, zlasti če vemo, da gre za dobri igralki. Kraljeva je bila v republiški reprezentanci, Petkova pa že tudi kandidatka za državno. »Petkova je imela določene zahteve do kluba, ki jih nismo mogli izpolniti, Kraljeva pa smatra, da pogoji v klubu niso dovolj dobri, oziroma, da nima možnosti za uspešno nadaljevanje športne poti in je enostavno prenehala trenirati. Temu vsekakor oporekam, saj menim, da so razmere za delo v našem klubu gotovo takšne kot na primer pri ljubljanski Olimpiji, res pa je, da igralke v ŽRK Velenje ne morejo prejemati takšnih zneskov za hranarine ali nagrade, kot jih lahko pri Olimpiji. Konec koncev tudi ne dosegajo takšnih rezultatov kot Ljubljančanke.« (vos) Smučarski skoki Doma ni vetra Tekmovanja smučarskih skakalcev se vrstijo po tekočem tra- Šah Najboljši Milan Matko Na letošnjem občinskem prvenstvu posameznikov je zmagal Milan Matko. Vrstni red pa je bil naslednji: 1. Matko 7 1/2 točk, 2. Stropnik 7, 3. Goršek 6 1/2, 4. Kristan 6 1/2, 5. Zrt 6 itd. Nastopilo je 33 igralcev. V teku je tudi občinska sindikalna liga, kjer je trenutno stanje po nepopolnem devetem kolu naslednje: I. Gorenje SOZD 16 (38 1/2), 2. ŠS Topolšica 15 (38), 3. EKO 15 (38), 4. RLV 14 (38 1/2), 5. CSŠ 10 (26 1/2) itd. Š. Cvar ku, za razliko od tekmovanj na olimpijskih igrah, ki jih preprečuje veter. Pionirji C so se v Vu-zenici pomerili za pokal Cockte. Med tekmovalci iz vse Slovenije sta bila Miklavžina in Luka Ograjenšek peti in deveti. Mlajši mladinci so za pokal Cockte tekmovali v Mislinji, najboljša med Velenjčani pa sta bila Pogorel-čnik in Triplat na tretjem in petem mestu. Za enak pokal so se v Planici pomerili pionirji B, kjer sta Kadliček in Iršič zasedla šesto in deveto mesto, na Paškem Kozjaku pa se je na tekmi prav tako za pokal Cockte najbolj odrezal Boštjan Rednjak z drugim mestom, Damjan Ograjenšek pa je bil enajsti. Mihelič, Verdev in Tamše so se konec tedna udeležili tekem za evropski pokal na Vlašiču in Igmanu. Kegljanje Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Pionirsko šahovsko tekmovanje Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je pripravila najprej občinsko ekipno pionirsko tekmovanje. To je bilo v soboto, 13. februarja na osnovni šoli Gustava Šiliha v Titovem Velenju. Ekipe pionirjev so tekmovale v štirih skupinah in sicer mlajši pionirji, mlajše pionirke, starejši pionirji in starejše pionirke. Na občinskem tekmovanju so se med mlajšimi pionirkami najbolj izkazale učenke osnovne šole iz Raven, na 2. mesto so se uvrstile pionirke šole Bibe Roe-cka, na 3. učenke osnovne šole iz Šentilja in na četrto učenlfe osnovne šole Bratov Mravljakov. Med mlajšimi pionirji so bili najuspešnejši učenci osnovne šole Gustava Šiliha, 2. so bili pionirji šole Bibe Roecka, 3. učenci šole Karla Destovnika Kajuha in 4. učenci Mihe Pintarja Toleda. Med starejšimi pionirkami so se najbolj izkazale učenke šole Bibe Roecka, druge pa so bile pionirke osnovne šole Gustava Šiliha. Med starejšimi pionirji pa so bili najuspešnejši šahisti šole Bibe Roecka, 2. so bili pionirji šole Antona Aškerca, tretji Gustava Šiliha in 4. Veljka Vlahoviča. Mentorji in šahisti šolskih športnih društev so določili, da so mlajše pionirke na regijskem tekmovanju zastopale učenke iz Raven, mlajše pionirje ekipi Gustava Šiliha in Bibe Roecka, starejše pionirje ekipi Bibe Roecka in Antona Aškerca, starejše pionirke pa ekipa Bibe Roecka. Pa poglejmo njihove uvrstitve. Mlajše pionirke so osvojile 5. mesto, mlajši pionirji pa 4. (Biba Roeck) in 5. (Gustav Šilih). Starejše pionirke so občini Velenje priborile prvo mesto, starejši pionirji pa 3. (Biba Roeck) in 6. (Antona Aškerca). MILIČNIKI SO ZAPISALI MANJ NESREČ, MANJ KAZNIVIH DEJANJ Razveseljivo je, če lahko v tejle rubriki zapišemo, da se v pre- Rokometne novice Na območnem prvenstvu za kadetinje so nastopile prva in druga ekipa Velenja ter Šmartno. Zmagala je prva domača ekipa, ki bo 6. marca nastopila na republiškem finalu v Ljubljani. Rezultati: Velenje LVelenje II 15:10, ERA Šmartno:Velenje I 17:29, Velenje 1I:ERA Šmartno 16:8. V Mariboru se je s predzad- njim kolom nadaljevala zimska liga vzhodne regije za rokometa-šice. Zadnje kolo bo na vrsti v soboto v Žalcu. Rezultati: Bra-nik:Fužinar 16:14, Velenje ILERA Šmartno 12:23, ERA Šmartno :Fužinar 17:18, Bra-nik:Velenje II 20:22. Članice Velenja se pripravljajo na naporne nastope v nadaljeva- nju tekmovanja v severni skupini druge zvezne lige. Tako so v soboto sodelovale na turnirju v Va-raždinu in dvakrat izgubile. S rodravko 22:23 in domačim Vi-som 21:30. Na pomladanski del prvenstva v slovenski ligi se pripravljajo tudi rokometaši Šoštanja. V teh dneh so sodelovali na mednarodnem turnirju na Sardiniji v Italiji. teklem tednu v občini Velenje ni pripetila nobena večja nesreča in da tudi ni bilo večjih kršitev — kaznivih dejanj. To za pretekli teden vsekakor velja. Še bolj razveseljiv pa je seveda podatek, da v občini Velenje v letošnjem letu še nismo zabeležili prometne nesreče, ki bi terjala človeško življenje. KRŠIL JAVNI RED IN MIR V soboto, 20. februarja je Haj-rudin P. vinjen okoli 20. ure razgrajal v Delavskem klubu v Titovem Velenju. Posredovati so morali miličniki, ki so priskrbeli njegovemu stanju primerno prenočišče. Visoka zmaga v derbiju V 10. kolu tekmovanja v 1. medobčinski kegljaški ligi so igralci Šoštanja visoko premagali vodilno in doslej neporaženo ekipo Dobrne. Razlika je bila kar 116 kegljev, rezultat 5.201:5.085. gledalci pa so uživali v dobrem kegljanju obeh ekip. Zmago so domačinom priborili: Glavič 819, Kramer 843, Rajšter 856, Žnidar 873, Križovnik 889 in L. Fidej 921. V četrtek bo v Šoštanju prijateljska tekma med domačimi ke-gljači in drugoligašem Tekstilno iz Prebolda, prvenstveno srečanje 11. kola pa bodo Šoštanjčani odigrali v nedeljo z drugo ekipo EMA v Celju. Odbojka Od šestih dve točki Mislinja:Topolšica 3:1 V nadaljevanju tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi so igralci Topolšice gostovali v Mislinji in po dokaj izenačeni igri klonili z 1:3 (— 11, — 12, 13, — 7). V zadnjem kolu bodo doma igrali z zadnjeu-vrščenim Triglavom in te priložnosti za nov par prvenstvenih točk ne bi smeli izpustiti iz rok, saj njihov položaj na lestvici ni prav rožnat. LIK Kočevje:Topolšica-Kajuh 3:1 Odbojkarice Topolšice-Kajuha so gostovale pri vodilni ekipi v Kočevju in se gostiteljicam dobro upirale, seveda pa to ni bilo dovolj za več kot časten poraz 1:3 (- 5, 12, - 10, - 10). V prihodnjem kolu bodo doma igrale z ekipo Mislinje, zmaga pa bi jim zagotovila mirnejše nadaljevanje prvenstva. Paloma-Branik ml.:Ljubno 0:3 Dve točki so tokrat z gostovanja prinesle odbojkarice Ljubnega. S 3:0 (12, 12, 6) so na gostovanju v Mariboru premagale mlado ekipo Palome-Branika. Mariborčanke so zadnje na lestvici, veliko več dela pa bodo imele Ljubenke v naslednjem kolu, ko se bodo na svojem igrišču pomerile z vodilnim Kočevjem. Se slovenska liga znova izmika? V nadaljevanju kvalifikacij za vstop v slovensko košarkarsko ligo so igralci Elektre na domačem terenu doživeli nepričakovan poraz. Neprijetno jih je presenetila ekipa Ptuja in jih premagala z devetimi točkami razlike. Domačini so sicer vodili do sredine drugega polčasa, nato pa popustili. Gostje so rezultat najprej izenačili, nato pa brez težav zmagali. V domači ekipi f.o tokrat razočarali prav vsi igralci, ostaja le upanje, da jih poraz ne bo preveč potrl in da bodo svojo vrednost dokazali v prihodnjem kolu na gostovanju v Trbovljah. Tam lahko dokažejo, daje bil poraz po desetih zaporednih zmagah le posledica slabega dne, sicer bo uvrstitev v slovensko ligo ostala le želja. Igrali so: Mrzel 10, Mackovšek 8, Kugonič 12, Bogataj, Sevšek 11, Breznik 10, Brešnar 2 in Tomic 12. Mtvica Ponedeljek, 29. februarja na Radiu Velenje 1. ALWAYS ON MY MIND — Pet Shop boys 2. BALLA BALLA II — F. Napoli 3. I SHOULD BE SO LUCKY — Kylie Minogue 4. TURN BACK THE CLOCK — Johnny Hates jazz 5. SHANKLE — Tozzo 6. TOGETHER FOREVER - Rick Astley 7. BODY NEXT TO BODY — Falco & B. Nielsen 8. NEED YOU TONIGHT - lnxs 9. E. S. P. — Bee Gees 10. LOVE IS THE ART — Living in a box Moj predlog. Moj naslov _