NA 23 din - Leto XXXVIII - Št. 22 KRANJ, torek, 19.3.1985 g©EMKJJ©ESIGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO soboto je bil v Planici visok državniški obisk. Predsednik predsed-,tlJa Veselin Djuranović je imel v gosteh predsednika Tanzanije Juliu-,(l Nyerereja. Od leve proti desni: Andrej Marine, Stane Dolanc, Fran-Popit, Julius Nverere, Veselin Djuranović, Dušan Šinigoj, Marc "°dler in Niko Belopavlovič. Foto: F. Perdan ^e dni je bilo pod Poncami pravo zimskošportno praznično vzdušje. ,. treh dneh poletov je Planico obiskalo nad stopetdeset tisoč Ijubite-■>eu spiuških poletov. Vsi so bili navdušeni nad organizacijo prven-Va in izvrstnimi poleti vseh nastopajočih. — Foto: F. Perdan Co Velikanko bratov Gorišek so slovesno proglasili najboljšo šesteri-in °fmega svetovnega prvenstva v poletih. Predsednik SZ Jugoslavije je . an predsedstva FIS Janez Kocjančič jim je podelil kristalne poka-/j}71 medalje. Od leve proti l*h Pavel Ploc (3). - Foto: I desni: Jens F. Perdan Weissflog (2), Matti Nykanen ^čunalniški dnevi v Skofji Loki £*ia Loka r »JN« LiOKa — V osnovni šoli Pe-^avčič v Podlubniku bodo jutri '^J^trtek računalniški dnevi. Pri-IcC *§L^.Sih Društvo ljudske tehnike eifl kov ,Je Loke v sodelovanju z razi-;P 1 oh^ • m izobraževalno skupnost-P° ^'stv e' kranjsko enoto Zavoda za % i SRS, Zvezo organizacij nj1 fko Cno kulturo Slovenije in Delav-bi SWnxverzo iz Škofje Loke. Pokro-en; Srečanja je skupščina občine hi1' ij Loka. V pripravi računalni-* ki k sodeluje "Mladinska knjiga Wa- Jane» ki DO razstavljala in ^/ ^kt^la računalniško literaturo, i ^ p e^ z demonstracijo računal-f Aj*Tar*ner t®1" delovne organizaci-lilnrPetour, LTH in Gorenjska pre-J QVva s prikazom rabe računalniki ^Proizvodnji. % ^alniške dneve bodo začeli p{p ^' ?°- marca, ob 9.30. Organizirali'Ne pinam bo{*° Prikazali delo-isk-5 Hlj FaČUnalnikov. Potem bodo pri- ^ %r krto učno uro iz matematike T^^li ° računalnika Comodore za v* ^e matematike, biologije in ke-X -J* temo Praštevila. Sodelovali cenci celodnevne osnovne šo- le v Žirovnici z učiteljem Tonetom Dolencem. Dopoldne si bodo udeleženci škofjeloških računalniških dni ogledali tudi računalniške centre v treh škofjeloških delovnih organizacijah, Alpetouru, Gorenjski predilnici in LTH. Popoldne bo znova prikaz dela na računalniku za učence srednjih šol in za odrasle, hkrati pa predavanje za učitelje o uporabi računalnikov v vzgoji in izobraževanju in kasneje predavanje za odrasle o računalnikih pri izobraževanju odraslih. Tudi četrtek bo minil v znamenju demonstracij na računalnikih za organizirane skupine, učence srednjih šol in odrasle. Učenci osnovne šole Ivan Tavčar iz Gorenje vasi bodo skupaj z učiteljem Janezom Krap-šem priredili odprto učno uro fizike na temo Delovanje štiritaktnega motorja. Žirovski osnovnošolci z inženirjem Tonetom Čadežem bodo pokazali, kako deluje njihov računalniški krožek. V četrtek ob 16. uri bodo sklenili škofjeloške računalniške dneve. Iskrina stikala za Italijo Italijansko podjetje Elcose že vrsto let sodeluje z zagrebškim Rade Končarjem in s kranjsko Iskro. Delovni organizaciji ustvarjata približno 65 odstotkov prometa tega italijanskega podjetja, 35 odstotkov pa je lastne proizvodnje, ki jo ima podjetje v Rezzatu pri Brescii. Sedež podjetja je v Trstu. Iskra izdeluje za Elcose predvsem motorna zaščitna stikala in kontaktorje, ki jih italijanska firma posreduje na različna evropska tržišča. V zameno pa Iskra dobiva potreben reprodukcijski material višjih stopenj obdelave za svojo proizvodnjo. Na nedavnem poslovnem sestanku sta podjetji ugotovili, da imata v svojih proizvodnih oziroma prodajnih asortimentih še druge izdelke, naprave in sisteme za avtomatizacijo strojev, s katerimi bi lahko obogatili proizvodno menjavo in tako povečali obseg poslovanja. Za naslednje srednjeročno obdobje sta sklenili novo razširjeno pogodbo, v kateri so zajeti novi izdelki iz kar treh Iskrinih tovarn in sicer iz Tovarne stikal v Kranju, Tovarne urnih mehanizmov v Lipnici in Tovarne merilnih instrumentov v Otočah. Že letos naj bi bil promet med organizacijama bistveno večji. Vsako leto naj bi se povečal za toliko, da bi bil ob koncu petletnega obdobja seštevek 16,5 milijona dolarjev. Dogovorili so se tudi za druga področja sodelovanja. Tako so uredili servisno vzdrževanje naprave in sklenili, da vsako leto dopolnijo program menjave z novo razvitimi izdelki v Iskri Kiber-netiki. Pogodba z italijansko firmo je za Iskro Kibernetiko izrednega pomena. Prek firme v Italiji bo izvažala svoje izdelke na zahodnoevropska tržišča, s tem pa bo imela zagotovljen uvoz materialov za proizvodnjo. V_-- V SREDIŠČU POZORNOSTI Ob rob planiškim rekordnim poletom Kje so meje človeškega poguma? Novica, ki zdaj to ni več, je v nekaj urah obšla svet: Matti Nykanen, ta peresno lahki mladenič s Finske, je na prenovljeni Goriškovi mojstrovini v Planici poletel 191 metrov daleč in postavil nov svetovni rekord, bolje rečeno rekordno daljavo, kajti mednarodna smučarska zveza rekordov uradno ne priznava. Naj bo tako ali drugače: le še devet metrov loči človeka, da bo s smučmi na nogah in uleknjen na »zračno blazino« poletel do novega mejnika skakalnega športa — 200 metrov daleč. Napredek, ki je zajel vsa področja človekovega dela in življenja, je veliko doprinesel tudi k razvoju športa in smučarskih skokov. Skakalnice in letalnice postajajo čedalje varnejše (predvsem po zaslugi bratov Gorišek), oprema skakalcev vse bolj izpopolnjena (novi čevlji so v skakalni šport vnesli pravo »revolucijo«), izboljšuje se vadba vrhunskih tekmovalcev in mladih, ki šele okušajo smučine skakalnic in letalnic. Pa vendar: kje so meje drznosti, poguma, tveganja, zmožnosti in sposobnosti? Kolikšne hitrosti bo še lahko prenesel človek na zaletišču? Sto dvajset kilometrov na uro ali tudi več? * Pred pol stoletja, natančneje pred 49 leti, je 17-letni mladenič iz Avstrije, Sepp Bradi, na Bloudkovi skakalnici pod Poncami kot prvi človek na svetu preletel s smučmi stometrsko razdaljo. Četrt stoletja kasneje je neustrašni Jože Šlibar, Snarjev iz Kovorja pri Tržiču, skočil v Oberst-dorfu 141 metrov in izboljšal deset let star svetovni rekord Finca Tauina Luira. Štiriindvajset let zatem, v petek ob 12. uri in 62 minut, na uradnem treningu osmega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, je pogumni Matti Nykanen pristal že pri domala nepojmljivih 191 metrih. Bo šel razvoj tako hitro naprej tudi v prihodnjih letih in desetletjih? Bo človek nekoč preskočil s smučmi tudi 250 metrov in vec? Nekateri razmišljajo, da'prehitevamo čas; drugi, da lov za rekordnimi daljavami vodi v katastrofo — do usodnega padca s hudimi in najhujšimi posledicami; tretji zatrjujejo, da so dolgi poleti logična posledica napredka in razvoja. Za zdaj pa niti strokovnjaki ne vedo, kje so meje človeških zmogljivosti in kje se bodo ustavile rekordne daljave, c. Zaplotnik zaščiti naravnih danosti Predsedstvo skupščine gorenjskih občin se je na četrtkovi seji seznanilo s študijo o prvinah medobčinskega sodelovanja do leta 2000, ki zasluži široko seznanjanje med načrtovalci razvoja — Merila za naložbe bodo prostorska ustreznost, dolgoročna tehnološka naravnanost in moč posamezne delovne organizacije — Rezerve so v organiziranosti Študija, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut v Ljubljani, je vznemirljiva zaradi strokovnih pogledov na bodočnost, ki so v kopici današnjih težav in problemov resnično dobrodošli. Zajetne raziskovalne naloge seveda ni moč predstaviti z nekaj besedami, podamo lahko le njene obrise. Največjo težo daje prostorskim in demografskim problemom, zaštiti naravnih danosti in rabi prostora, saj je Gorenjska prostorsko utesnjena, razvoj pa naj bi bolj kot doslej naslonila na svoje naravne danosti. V primerjavi s Slovenijo je bila za Gorenjsko doslej značilna nad-poprečna rast prebivalstva, čemur je botrovalo priseljevanje, ki se je zdaj ustavilo, saj cenenega kapitala za naložbe ni več. Nadpoprečno je iztrošena industrijska oprema. To vodi že v stagnacijo. Nesorazmerno so razviti sektorji, saj je nadpoprečni razvoj doživel tercialni sektor. Gorenjska obmejne lege doslej ni izkoristila, zelo slabo pa je doslej gospodarila s prostorom. Omeniti velja še odliv kadrov, saj se dosti strokovnjakov vozi na delo v Ljubljano, Gorenjska pa nima svojega izobraževalnega središča. Naložbe bodo v bodoče presejali glede prostorske ustreznosti, dolgoročne tehnološke naravnanosti in moči posamezne delovne organizacije. Rezerve niso v večjem obsegu dela in v priganjanju k boljšemu delu, temveč v boljši organiziranosti. Bodoče naloge so zmanjšanje vseh neracionalnosti, posebej v velikih sistemih, večja notranja povezanost industrijskih procesov in uskladitev prostorsko ločenih, vsebinsko pa povezanih procesov. Povezane so s kadrovsko prenovo, saj bodo morali na odločilna mesta priti ljudje, ki bodo strokovno in moralno znali odločati. Enakost v revščini ali razvoj in s tem podpiranje revnih ne bi smela biti več dilema. Takšne usmeritve seveda dajejo poudarek tehnološkemu razvoju in dejavnostim, ki ne obremenjujejo prostora, temveč izkoriščajo naravne danosti. Veljavo naj bi torej dobili turizem in kmetijstvo, navezanost na predor in novo hitro cesto, zelo spodbudno bi delovala tudi ideja o zimski olimpiadi treh dežel. Takšen koncept razvoja seveda zahteva večje medobčinsko sodelovanje, začenši z izgradnjo novih naselij kot so Bitnje, ki bodo so-mestje Kranja in Škofje Loke, do skupnega načrtovanja razvoja turizma in prometa, pospeševanja kmetijstva in drobnega gospodarstva, oblikovanja skupnega razvojnega središča. Slej ko prej postaja jasno, da so minili časi, ko je vsaka občina zase načrtovala velike objekte. Dobro medobčinsko sodelovanje bo odločilno vplivalo na razvoj, saj je denarja malo iri je kapital drag, gorenjska banka pa ima še veliko starih obveznosti. M. Volčjak Največ težav z mazutom Petrol je lani prodal 2 odstotka več naftnih goriv kot leto poprej, na Gorenjskem pa za 4 odstotke več, kar si razlagajo predvsem z večjim turističnim prometom. Letos bo skušal zagotoviti takšno oskrbo kot lani, pri čemer mu težav ne manjka, saj je še vedno spornih 3 milijone ton surove nafte, kar se že odraža v 80-odstotni oskrbljenosti z mazutom. Pričakujejo, da bo tanker z mazutom s konvertibilnega področja ublažil težave z mazutom. Dobro oskrbo z naftnimi gorivi na začetku leta pa zagotavlja tudi iraška in alžirska nafta, ki je bila predvidena za lansko zadnje tro-mesečje, prihaja pa šele sedaj. Petrol letos predvideva nekoliko večjo porabo nekaterih naftnih goriv, saj računa na učinek ukinitve bencinskih bonov in pćdražitve drugih vrst energije, predvsem premoga in električne energije. M. V. DANES V GLASU: 6. STRAN - 7. STRAN KOMPAS KRANJ GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 19. MARCA 'SBC PO JUGOSLAVIJI Dovolj gum za kmetijske stroje Kmetje bodo letos dobro preskrbljeni z gumami za traktorje, kombajne in prikolice. Do začetka žetve bo na trgu okoli 135.000 kompletov vseh gum. Iz sredstev Narodne banke Jugoslavije so za uvoz surovin namenili 3 milijone dolarjev in gumarska industrija prav toliko. V vsem letu pa naj bi prišlo na tržišče 274.000 gum. Titova štafeta tudi iz Zahodnega Berlina Mladina in športniki iz združevanja jugoslovanskih državljanov »Edvard Kardelj« iz Zahodnega Berlina bodo v počastitev Titovega rojstnega dne, 40-letni-ce osvoboditve, zmage nad fašizmom in mednarodnega leta mladih letos organiziralo štafeto, ki bo iz Zahodnega Berlina krenila 16. maja. Na poti do Beograda bodo udeleženci štafete obiskali pomembne kraje v Jugoslaviji. Zaprli mednarodni sejem usnja in obutve Na beograjskem sejmu so zaprli sedmi mednarodni pomladni sejem usnja in obutve, na katerem je sodelovalo okoli 150 domačih in tujih razstavljavcev z izdelki, namenjenimi za sezono jesen—zima 1985/86. Vsi podatki o pogodbah, ki so jih sklenili na sejmu in ob njem, še niso znani, vendar pa ocenjujejo, da so za domač itrg sklenili okoli 7,5 milijarde dinarjev dobav. Denar za predilnico Z združevanjem sredstev več tekstilnih tovarn iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije v okviru tekstilnega kombinata Bi-tolateks bodo zgradili novo predilnico za groba prediva, v akteri naj bi letno naredili 250 ton raznih grobih prediv. Opremo za predilnico bodo dobili s Poljske. j Danes referendum v Elimu Jesenice — V kolektivu delovne organizacije Elim na Jesenicah se bodo danes, v torek , zaposleni na referendumu odločali o združitvi z delovno organizacijo SGP Slovenija ceste Tehnika. Če bo referendum v Elimu uspel in če se bodo pojutrišnjem, 21. marca, na enakem referendumu za združitev odločili tudi v SGP Slovenija ceste Tehnika, bo Elim postal temeljna organizacija združenega dela Slovenija ceste Tehnika. Načrtovano združitev je na zadnji seji podprl tudi izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Proizvodni program v Tozdu Elim bi po združitvi z DO Slovenija ceste Tehnika sestavljali cevna inštalacija, oblikovanje pločevine in elektroišta-lacije. A. Ž. Sprememba zazidalnega načrta Drulovka ni potrebna Izvršni svet občine Kranj je na predlog komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ocenil, da ostane v veljavi zazidalni načrt, ki je bil sprejet 1982. leta —- Prihodnje leto začetek gradnje Kranj — S sprejetjem zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti je v kranjski občini prišla pod vprašaj tudi uresničitev 1982. leta sprejetega zazidalnega načrta Drulovka. To se je zgodilo, ker so bile 1983. leta dokaj različne ocene o posledicah zakona, ki bo vplival na stanovanjsko gradnjo v občini: Prevladalo je mnenje, da bi na območju zazidalnega načrta Drulovka morali povečati število stanovanj v blokih in zmanjšati število enodružinskih objektov. Tako bi ob takrat nejasni usodi zazidalnega načrta Planina III v občini lahko vsaj deloma omilili omejeno blokovsko gradnjo. Zdaj pa se je izkazalo drugače. V tem obdobju je namreč tudi zakonodajalec pripravljal spremembe na področju prostorske zakonodaje in sicer zakona o urejanju prostora, zakona o urejanju naselij in ostalih posegih v prostor in zakona o stavbnih zemljiščih. Junija lani sprejeti zakoni prinašajo vrsto novosti s področja planiranja, organiziranosti, odnosa Ljubiteljski kulturi več pozornosti Radovljica — V sredo, 27. februarja, so se sestali delegati Zveze kulturnih organizacij Radovljica, pregledali enoletno delo in spregovorili o perečih vprašanjih ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini. Pri vsestranski in razvejani dejavnosti se zastavlja vprašanje njenega pravilnega vrednotenja, saj so sredstva zanjo skromna. Sredstva pritekajo predvsem iz kulturne skupnosti, dobro sodelovanje z združenim delom predstavlja kulturna akcija, možnosti sodelovanja pa so predvsem na področju turizma. Navkljub denarnim težavam pa je dejavnost spodbudna. V 25 kulturnih društvih z več kot 60 sekcijami dela okoli 1.520 ljudi, polovica je mladih. Lani so izvedli več kot 1.100 različnih prireditev, tudi izven občine in v zamejstvu ter v pobratenih občinah. Pri tem velja pripomniti, da se zaradi pomanjkanja denarja ni moglo povečati število strokovnih delavcev in tudi prostorske zmogljivosti so bile lani takšne kot poprej. Za delo kulturnih društev so lani porabili 2,13 milijona dinarjev, približno toliko strokovne službe in vodenje zveze. Nekateri delegati so pripomnili, da bi moral biti delež sredstev za dejavnost večji, vendar je treba povedati, da stroški kljub podražitvam načrta niso presegli. Dokončnega besedila letošnjega programa dela in finančnega načrta niso sprejeli, zadolžili so izvršni odbor, da ju uskladi s pripombami in dopolnitvami delegatov. Predsednik izvršnega odbora bo v mesecu dni sklical na posvet predsednike vseh kulturnih društev v občini. JR družbe do prostora, njegovih danosti in načina urejanja. Ko je komite za * urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v Kranju obravnaval te spremembe in novosti, je menil, da bi veljalo ponovno preučiti ali so spremembe prvotnega zazidalnega načrta Drulovke potrebne. Prevladalo je prepričanje, da zazidalnega načrta ni treba spreminjati in naj obvelja razmerje med gradnjo enodružinskih objektov in gradnjo stanovanj v blokih, kot je bilo'sprejeto z zazidalnim načrtom leta 1982. Do enake ugotovitve je prišel na zadnji seji tudi izvršni svet občine Kranj. Ugotovil je, da sprememba zazidalnega načrta Drulovka v smislu povečanja števila stanovanj v večdružinskih objektih ni potrebna. Pač pa je izvršni svet za izvedbo vseh nadaljnjih organizacijsko-teh-ničnih postopkov, ki so potrebni za uresničitev načrta, imenoval šestčlanski odbor. Sestavljen je iz predstavnikov komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Stanovanjske zadruge Kranj, Stavb no-zemljiške skupnosti, Samoupravne stanovanjske skupnosti, Domplana in Projektivnega podjetja Kranj. Naloga tega odbora je, pripraviti vse potrebno, da bo prihodnje leto na območju zazidalnega načreta Drulovka moč začeti z gradnjo. A. Žalar TUDI TO SE ZGODI Skupina 12 delavcev iz prirezo-valnice in obrata vhodnih vrat v Jelovici je ugotovila, da jim v obratni jedilnici jemlje apetit. Zaradi sopare je bil ves plesniv. Zato so sklenili, da ga bodo obnovili. Iz nekurantnega lesa so izdelali skoraj 200 kvadratnih metrov obloge in jo v dveh prostih sobotah tudi montirali. Vsekakor pohvale vredno! Poziv radovljiške občine RADOVLJICA - Odbor podpisnikov Družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov in spominskih obeležij ter grobišč in grobov borcev NOV v občini Radovljica je v program za leto 1985 uvrstil obnovo grobišča v Begunjah. Z izvajalci del se je dogovoril za obnovo spominskih kamnov in napisov na njih. Zato odbor poziva vse svojce in znance pokopanih v Begunjah, da predloge za odpravo pomanjkljivosti v sedanjih napisih sporočijo komiteju za drUžbene dejavnosti in občo upravo občine Radovljica. Zimsko urjenje teritorialcev z Gorenjske Sneg in mraz nista ovira Ena od enot TO za posebne namene se je pred nedavnim usposabljala na zasneženih pokljuških pobočjih — Uspešno postavljena zaseda — Srčnost in neu-strašnost prevevata vojaški kolektiv V ranih jutranjih urah, ko je večina ljudi še trdno spala, so se mladeniči v sivozelenih uniformah sešli na zbornem mestu. Ni minilo dolgo in s popolno vojaško opremo so se vkrcali v vozila in se odpeljali v noč ... Posebno enoto teritorialne obrambe je čakala zahtevna naloga. Na neznanem terenu je morala postaviti zasedo skupini teroristov in ji onemogočiti napredovanje. Še pred tem je teritorialce čakal enourni pohod skozi zasneženi gozd. Ob svitu so zasedli položaje. S poti, kjer naj bi se premika! sovražnik, ni bilo opaziti nobenih sledi o človeku. A vendar so izza drevja merile cevi pušk, mitraljezov in ročnih minometov; ogenj iz skritega orožja bi gotovo presenetil še tako neustrašnega napadalca. »V sedanjem srednjeročnem obdobju,« je pred urjenjem pojasnil poveljnik pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko Franc Pagon, »smo uspeli opremiti naše enote z orožjem, kakršno jim pripada po bojnem ustroju. Znaten premik smo naredili tudi v kakovosti pouka. Po programu dajemo sedaj poudarek usposabljanju naših pripadnikov v zimskih razmerah* zlasti urjenju enot za posebne namene. Usposobiti se morajo ne le za boj v težkih razmerah, ampak tudi za preživetje v za- sneženi naravi. Glede na to si bomo v prihodnjem obdobju prizadevali za oskrbo enot z ustrezno obleko in obutvijo ter smučarsko opremo, s čimer bomo povečali gibljivost in sposobnost tako posameznikov kot enot.« V megleni dopoldan so se zarezali streli, ki so pričali o spopadu. Po vse bolj divjem regij anj u orožja je bilo moč soditi o njegovi silovitosti. Napetost v ozračju je naraščala iz trenutka v trenutek, dokler ni narava naenkrat obnemela v prvotni tišini. Akcija je bila končana, načrtovani podvig je enoti uspel. Iz mrke beline smo komaj kak meter pred sabo izluščili obrise postav teritorialcev, ki so se odeli v bela oblačila. S krpljami na nogah so se v celcu nemoteno premikali. Sneli so jih in se ustavili na poti, kjer so se spet vsi zbrali po opravljeni nalogi. Zadovoljstvo na njihovih obrazih je izdajalo, da so jo dobro izpolnili. Odločni, tudi če bi šlo zares »Naša enota,« je ocenil njen poveljnik Marko Pehare, »je usposobljena za delovanje na ruznolikem zemljišču in v različnih vremenskih razmerah. To ji po eni strani zagotavlja sestava, saj so v njej zbrani prekaljeni planinci, alpinisti in smučarji, po drugi strani Najlaže je plačati kazen Še pred desetletjem in pol, ko je povsod po Sloveniji in tudi Gorenjskem primanjkovalo dela, sta bili med najpomembnejšimi vojnimi nalogami gradnja novih tovarn in odpiranje novih delov® HjftI mest. Bili sla dobro opravljeni. Ne samo, da so vsi domačini, ki 80 ,^[[ leli delati, dobili delo. Zmogljivosti so bile tako povečane, da *o ^. marsikateri tovarni iskali delavce po vsej Jugoslaviji. jju V evforiji gradnje novih tovarn je malokdo pomislil na posledic *Jg ki jih ima tako hiter in neusklajen razvoj industrije za okolje. 'del kasneje so opozorila ljudi, da zrak okoli določenih tovarn smrdi, d&i vse več prahu v zraku, vse več bronhitisa pri otrocih in podobna, P1 u0^ gosto imenovali sitnost prenapetih krajanov, ki bi želeli hiter raz& ijjj in blagostanje ter neokrnjeno narat<. hkrati. Šele v zadnjem času se povečani ekološki občutljivosti ljudi zrt*. \ \^ di brezbrižnosti ali ekonomske neučinkovitosti onesnaževalcev P1} družujejo tudi opredelitve v razvojnih dokumentih. Opozarjajo, 0gft lahko slabo premišljeni posegi v naravo izničijo velika vlaganja, f primer, v čistilne naprave. Zahtevajo tudi ostrejše kazni za onesnoft ^ valce. Vendar nadzorni organi in razne strokovne službe že do seda]^ t|j8^ so bile brez orožja, torej brez predpisov za izrekanje kazni o primes ^ ko so onesnaževalci pozabili na okolje. Vendar so omahovale inšPel ^ ^ cije, ker so omahovale in še omahujejo občinske vlade, omahuj® ^ strokovne institucije, ki premilo opozarjajo na posledice onesnaži nja. Celo zakonodajalec. Priznava, da zakonsko urejanje vprašanj v* Ij^ j stva okolja v Sloveniji še ni urejeno, pravi, da bo potrebno razen t?' ničnih in drugih normativov upoštevati tudi materialne možnosti' ^ doseganje želenih stanj. To pomeni, da bo treba za okolje skrbeti W \ ko, kolikor bo denarja. 0 Tega pa je vedno premalo. Zlasti za ekološke sanacije, ki zahte^ ^ jo zelo veliko denarja. V primerjavi s takšnimi vlaganji so kazni * ^ onesnaženje smešno nizke. Pa še te izrekajo največkrat le ob zastrvf 6^ tvi vode, medtem ko za zastrupljen zrak ni bil skoraj nihče kaznovr ^ ^ Lahko bi rekli, da so tovarne ekonomsko motivirane za onesnaževal \ in prekrške. Delovnim organizacijam, ki ne morejo čez noč meW tehnologije ali vložiti ogromnih sredstev v čistilne naprave ali pa zaradi takšnih sanacij sploh ne belijo glave, se veliko bolj splača f ^jj ravnati izrečene denarne kazni za ekološke prekrške, kot razmišlja^ ^j) postopni sanaciji izvirov onesnaževanja. Zato moramo danes že priznati, da je okolje v Sloveniji preh ogroženo, da bi lahko kjerkoli še dopuščali nepremišljene naložb odločitve ali brezbrižnost do onesnaževalcev. Za ukrepanje pa je trW ^ imeti strokovno obdelane podatke. Zato bi morali pregledati vse T% ^ položljive podatke in ocene o onesnaževalcih, o kakovosti slovens^h^ voda, o tem, kaj se dogaja v zraku, kaj se bo zgodilo, če bodo dn nafto in plin zamenjala trda goriva, kaj se dogaja z gorami indusffl skih odpadkov in podobno. ttj L. Bogataj ijj it« •Ho bo i*k Sledijo objave predpisov satnog >ho nih organov. Skupnosti soci*1, °V i skrbstva občin Jesenice, Kranj* °sl^ Radovljica objavljajo sklepe . kladitvi preživnin za leto 1985- »p drugim je v sklepih določeno, d ^ s preživnine povečajo sorazmert1 ^ čas, ko so bile določene. Tako ^ |g j Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — Številka 3 Uradnega vestni-ka Gorenjske je izšla 28. februarja. V njem objavljata predpise občini Kranj in Radovljica. Od samoupravnih organov pa tokrat objavljajo sklepe Skupnosti socialnega skrbstva občin Jesenice, Kranj, Tržič in Radovljica. Občina Kranj objavlja odredbo o višini stanarin in cenah prevozov v mestnem in primestnem potniškem prometu. Odredba se tokrat nanaša na cene v primestnem potniškem prometu, in določa, da znaša cena prevoza v primestnem prometu do 1. kilometra 37 dinarjev. Pri vsakem nadaljnjem kilometru do 51. kilometra se cena poveča za 2 dinarja. Pri mesečnih vozovnicah velja 15-odstotni popust na redno ceno za 50 voženj. Dijaške in študentske mesečne vozovnice imajo še dodatnih 10 odstotkov popusta. V nadaljevanju je objavljena še odredba o preventivnih cepljenjih. V njej so med drugim našteti tudi lastniki živali, ki morajo biti cepljene do 30. aprila- letos. Občina Kranj objavlja še Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-1985 v letu 1985. Občina Radovljica objavlja Smernice za dolgoročni plan občine in Resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1981-1985 v letu 1985. primer, preživnine, ki so Dne aL""J0i( do konca januarja 1984, poviši ^ 52,8 odstotka, do konca decembr* pa za 4,4 odstotka. Lestvica je po^ ^ cih različna. Razvidna pa je iz oW r?J nih sklepov v Uradnem vestnih ^ renJske- &s Ste že naročili Uradni vestni'' 14 renjske? Številka 3 je precej * žna; v njej so objavljeni pom^ ^ dokumenti iz kranjske in rad0' !ty ške občine, če vas zanima, kol" iS( je za letos po posameznih m«* povišanje preživnin, boste lah^ i v vedeli iz objavljenih sklepov & ^ nosti socialnega skrbstva v P^oj meznlh gorenjskih občinah. Če se torej še niste naroČil1 Uradni vestnik Gorenjske, n sporočite na ČP Glas, Kranj, Pijadeja 1 ali po telefonu na šte 27-960. Uredni li Zi za Teritorialec ob ročnem minometu je bil pripravljen, da sproži smrtonosno orožje. pa tudi izkušenost zaradi sorazmerno pogostega urjenja. Seveda je posebej zahtevno vojskovanje pozimi, zato se moramo zanj posebej pripraviti.« Zaradi dobre sestave je delo v enoti, kot je potrdil starešina Stane Sova, prijetno in lahko. Njeni pripadniki se namreč poznajo od doma, na urjenjih pa so se povezali v trden vojaški kolektiv, katerega odlika sta predvsem srčnost in neustrašnost. »Tudi če bi šlo zares,« je zaupal teritorialec Brane Zupančič, »bi se odločno bojevali. Sneg in mraz nista ovira, saj smo primerno opremljeni, stalno skrbimo za telesno pripravljenost, razen tega pa smo dobri tovariši. Vedno pomagamo drug drugemu, kadar je potrebno.« Slednje je pohvalil tudi starešina Tone Špik, ki se ne spominja, da bi imel kdaj s svo- Kadarje sneg globok, se je moč gibati pljami. jimi podrejenimi težave. Izpolnjevanje 0 temelji na prijateljskem dogovoru, ki'ga1 spoštuje. Zato je tudi vodenje lažje, od $ pa je moč več zahtevati. Kakor sta izjavila pripadnika enote Jurjevčič in Darko Ribnikar, kljub zal* nalogi urjenje ni bilo preveč naporno. * tovariša Franci Brišar in Brane Kuhar dodala, da jim bodo pridobljene izkušnje gotovo koristile pri bodočem izpolnjevanj . ( jaških nalog. Potlej se je enota razšla d° ^ hodnjič. ^ & Star pregovor, da vaja dela mojstra. \{ ni izgubil na veljavi. Posebej ga upoštevaj ^ enotah naših oboroženih sil. Dobro n*^ q vedo, da le s stalnim urjenjem lahko za*)f, vijo pripravljenost za obrambo domovih' Besedilo in slike: M Stojan Saje t\ . 19. MARCA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (g®gygI»IEEGLAS totaveljski marmor krasi Palačo sredi Afrike lavci delali vse sobote in nedelje v štirih izmenah H MA ^^ftrrnorju so lani pridobili 1074 kubikov marmorja in iz-so ^J* 85.890 kvadratnih metrov marmornih plošč — V Haraju so položili 9.000 kvadratnih metrov tlakov, stopnic in 0 »Og _ Tudi finančni rezultati so dobri — V kamnolomu tw »del m , P h izd jj^vlje — Za vasjo, v dolini Vo-že desetletja žagajo s skal-rflrf j £*ne rdečkasti marmor. Sprva pf> LJ* ^am samo kamnolom in so fcflfc JJ^or prodajali v blokih, potem j, fl1 J.>Za^eu obdelovati in izdelovati i$ $ e izdelke. Ko so pred nekaj ji gradili novo tovarno, se je za-tjtfž Uidustrijska obdelava hota-efk eljf ga m drugih marmorjev. Iz-ipdj £ so začeli meriti v desettiso-ujef J^adratnih metrih in ne več le let uf* nah kubikov. Zadnji dve leti ^ \Ž UsPeli prebiti tudi na tuja tr-tel S *n Pravkar zaključujejo velik ti i v afriškem Zimbabweju. Tudi tcfi jpcno so leto 1984 dobro zaključi* ijP^ihovem delu, dosežkih, predli JffoJU P_a^o izvozu pripoveduje di- ru^fc^?1" Marmorja Branko Selak, ki ,i> p boljšimi. Predlani smo izvozili u °dstotkov celotne proizvodnje, J* 1982 0,8 odstotka, prej pa ni-■^izvažali. i^hodek je znašal 130 milijonov EJ Jfjev in je bil za 91 odstotkov vi-i#hi ^ ?rec* ^e^°m' poprečni osebni '»1' 0y??Ki so znašali nekaj deseta **** Branko Selak 66.689 kvadratnih metrov predlani na 85.890 kvadratnih metrov lani. Vendar pa v enem letu pridobivanje marmorja več kot podvojiti ni lahka naloga. »Res ni. 5-odstotno povečanje pridobivanja kamna zahteva toliko več dela, kot če bi za tretjino povečali obdelavo. Vendar imamo pridne in prizadevne delavce, ki so delali vse sobote in nedelje v štirih izmenah in to od maja do konca oktobra lani. To je bil velik napor, vendar smo ga opravili z enakim številom zaposlenih. Vse leto nas je bilo 126.« Izvoz predstavlja pomemben delež v prihodku. Kam ste izvažali? »Lani smo največ izvozili v Zim-babwe kjersmo naše stopnice, tlake in obloge tudi vgradili, na drugem mestu je Irak, manjše količine pa izvažamo tudi v Avstrijo, Švico in Nemčijo. Skupno smo lani izvozili 42 vagonov marmornih plošč, oziroma 12.000 kvadratnih metrov.« Kaj ste delali v Zimbabweju? * V konferenčnem centru in hotelu Šeraton v Harrareju smo položili vse tlake, stopnice in obloge iz našega marmorja. Položili smo jih 9.000 kvadratnih metrov. Celoten posel je bil vreden 490.000 milijonov dolarjev, opravili ga bomo v dobre pol leta, obračunali pa v dveh letih. Deset naših kamnosekov je začelo delati septembra lani, vsa dela pa morajo biti gotova do maja, ko bodo praznovali obletnico revolucije. Povedati moram, da smo dosegli zelo dobre cene, saj smo za kvadratni meter iztržili 32,4 dolarja, kar je za skoraj 30 odstotkov višja cena kot na domačem trgu.« Kako bo v letu 1985? »V domačem kamnolomu bomo pridobili 500 kubičnih metrov marmorja, 2000 kubičnih metrov pa ga bomo kupili v drugih kamnolomih. Proizvodnjo bomo povečali za okoli 10 odstotkov, ker nam več ne dopušča oprema. Izvozili bomo toliko kot lani, ker moramo gledati tudi na domače kupce.« »Je marmorja še dovolj?« »Zadnja tri leta smo naredili vrsto raziskav in računamo, da ob normalni proizvodnji še najmanj 20 do 30 let ne bi smeli imeti težav zaradi hotaveljskega marmorja. Vendar pa leže skalnati skladi nekoliko globlje in bo pridobivanje nekoliko dražje.« l. Bogataj Ifti' m. w. .— -----~" ----j —v~ i 1 n„i anJ kot 30.000 dinarjev na za-enega.« .oliko pa je večja proizvodnja? obivanje blokov v kamnolo- V Partizanskem domu na Jelovici Gostov manj in še streha pušča o1, o i """tov, lani pa l.u/4 kubikov. ša)1 ^® največja količina pridobi j ene-r8 IjJ^morja v enem letu, odkar 0 t i*K naše podjetje. Lani smo ki5^* dobili velik posel v nm~ io^ju. kjer smo vgrajevali stop-g^jH^ni obloge iz našega rdečega O*.0rJa' zato smo morali pridobe povečati. V preteklih letih ik m v poprečju iz domačega kam-ol do^jaredili četrtino izdelkov, od etf ?° 2000 kubikov marmorja pa do* nakupih drugje. Lani je bilo do-ilili surovine več kot polovica, za-e«* ol?,Se zelo zmanjšali sicer zelo vi-,k<> j^^nsportni stroški. Od tod tu-$K ifcflko povečanje dohodka v pri-vi. s celotnim prihodkom. ili ai*vod njo marmornih plošč pa Povečali za 21 odstotkov s Radovljica — Mar Partizanski dom na Vodiški planini, ki je last vseh gorenjskih občin, doživlja neslaven konec? Dom je star petindvajset let in je vse do leta 1977 dobro posloval, potlej se je znašel v težavah. Število nočitev je od takrat do danes upadlo s 1800 na (lanskih) 995. Temu primeren je bil tudi ostanek dohodka, ki je zadnja leta zadoščal le še za nemoteno poslovanje, ne pa za kakršnokoli obsežnejše vzdrževanje. Predlani so še uspeli z lastnim denarjem obnoviti kanalizacijo in vodovod, medtem ko jim je lani od vseh prihodkov ostalo le 142 tisoč dinarjev. Samo za popravilo strehe, ki na nekaterih mestih že pušča, bi potrebovali okrog 800 tisočakov; nujna pa bi bila tudi obnova sob in zamenjava dotrajane opreme. Število gostov skokovito upada. Med borci je za oddih v Partizanskem domu na Jelovici čedalje manj zanimanja. Preveč je oddaljen od naselij pa tudi sicer se je življenjska Kladivarju dobro delajo Jj^divarju so lani dobro poslovali — Izdelujejo hidravlične |JPonente za strojegradnjo — Zaradi velikega povpraševanja *pujejo proizvodnjo — Zgradili bodo prizidek k obstoječi to- raven borcev (kot tudi ostalega prebivalstva) znižala. V domu so skušali na razne načine privabiti goste na Vodiško planino. Nizke cene — lani je bilo treba za dnevni penzion odšteti 640 dinarjev — niso bile zadosten mik. Prospekte s cenikom so poslali vsem občinskim odborom ZZB NOV Slovenije, borčevskim organizacijam Reke in Zagreba, občinskim sindikalnim svetom ter tudi večjim delovnim organizacijam, vendar večjega odziva ni bilo. Dogovarjali so se z blejskimi turističnimi organizacijami, z novomeško Krko, kranjsko Savo in Iskro, a tudi to ni prineslo trajnih rešitev. Osebje doma je skušalo v kritičnih razmerah poceniti poslovanje tudi s peko domačega kruha in z drugimi domiselnimi prijemi (molža krave). Dom bo posloval z izgubo in slej ko prej bo začel tudi propadati, če ne bodo obnovili vsaj strehe. Čim prej bi bilo treba najti zanj trajno rešitev — so menili člani predsedstva skupščine gorenjskih občin, ko so obravnavali njegov položaj — se dogovoriti o koriščenju njegovih prostih ali celotnih zmogljivosti z združenim delom ali ga v skrajnem primeru, če zanj na Gorenjskem ne bi nihče pokazal zanimanja, tudi odprodati. (cz) Oskrba Gorenjske z energijo Težave s premogom in drvmi Največ težav se obeta pri oskrbi s premogom in drvmi, saj sovlaganje v premogovnike ni urejeno, gozdarji pa drv nič kaj radi ne pripravljajo Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin se je na četrtkovi seji seznanilo z oceno oskrbe Gorenjske z energijo, ki so jo sestavili po posameznih energetskih virih. Če pri oceni in napovedi oskrbe z električno energijo, naftnimi gorivi in zemeljskim plinom lahko le prikimajo splošni slovenski oceni, pri oskrbi s premogom in drvmi nekaj vendarle tudi store. Prav oskrba s premogom je te dni zaradi neurejenega sovlaganja v premogovnike najbolj problematična, drv pa razen pri zasebnikih ni moč kupiti. Premogovniki v drugih republikah že nekaj let dobave pogojujejo s sovlaganji, letos so njihove zahteve še višje, terjajo od 640 do 3.000 dinarjev pri toni premoga. Pridružili so se jim tudi slovenski premogovniki, ki zahtevajo po 1.000 dinarjev pri toni premoga. Iz preteklih let poznamo več oblik združevanja sredstev za sovlaganja v premogovnike, zadnja je bila z republiškim odlokom prepisanih 8 odstotkov cene premoga. Ker bo dokončno usahnila 15. aprila, iščejo novo obliko, ki pa ima spet značaj hitre odločitve. Predlaganih je namreč 1.000 dinarjev pri toni premoga, razlike bodo le pri posameznih vrstah premoga. Plačali jih bodo seveda potrošniki, kar je v tem trenutku občutljiva odločitev. Ker v tako kratkem času res ni moč dogovoriti trajne rešitve, bo, kot vse kaže, sprejeta. Novost bo le, da se bodo sredstva stekala pri republiški energetski skupnosti, ki jih bo usmerjala v premogovnike in tako zagotovila dobave. Vprašanje pametne rešitve pa slej ko prej ostane, saj s ceno premoga ne bo moč sofinancirati velikih sovla-ganj v premogovnike. Lahko bi načeli vprašanje namenjanja sredstev, ki jih združujejo za manj razvite, saj ima brez dvoma lahko tudi takšno vsebino. Tega vprašanja na predsedstvu gorenjskih občin še niso odprli, izrazili pa so zaskrbljenost zaradi nečesa drugega. Če naj Gorenjska v bodoče bolj kot doslej skrbi za čisto okolje in kvaliteto življenja ter se usmerja v hitrejši razvoj turizma, bodo vse večje dobave premoga v pogledu varovanja zraka sporne. Več bi morali torej misliti na čiste vire energije, kjer lastne zmogljivosti predstavljajo male vodne elektrarne in uporaba novosti kot so toplotne črpalke. Povpraševanje po premogu pa nezadržno raste. Ne le gospodinjstva, tudi drugi porabniki — tovarne in šole — se preusmerjajo z dragih naftnih goriv na premog. Pri Merkurju, največjem gorenjskem trgovcu s premogom, pravijo, da imajo letos s pogodbami zagotovljenih 42 tisoč ton rjavega premoga in 25 tisoč ton lignita. Potrebovali pa bi še približno 15 tisoč ton rjavega premoga in 25 tisoč ton lignita. Pri trgovini Loka v Škofji Loki pa imajo zagotovljene dobave 5.500 ton rjavega premoga in 11 tisoč ton lignita. Potrebovali pa bi 20 tisoč ton različnih vrst premoga. Pri Merkurju so imeli že januarja polovične dobave premoga, saj jih že kroji problematično sovlaganje. Računajo, da bi letos morali v ta namen združiti 100 milijonov dinarjev, kar je toliko, kot so namenili v vseh treh preteklih letih. Premoga bo torej manjkalo, še težje pa bo z drvmi, kar je za gozdnato Gorenjsko docela nerazumljivo, posebej, če se spomnimo lanskega neurja v gozdovih. Vzrok je zelo preprost: gozdarji več iztržijo, če prodajo les za nadaljnjo predelavo. Od drugod pa drv ni več moč dobiti, lani je Merkurju s Kočevskega uspelo dobiti le 2 tisoč prostorninskih metrov drv, leto poprej pa še 20 tisoč. Tako pri Merkurju kot pri Loki se zdaj dogovarjajo z gozdarji, da bi nekaj drv le zagotovili, saj jih bo sicer moč kupiti le pri kmetih, kjer pa natančnih podatkov o količinah in cenah seveda ni. M. Volčjak v_ Devet odstotkov večja proizvodnja V Jelovici naj bi letos za 9 odstotkov povečali proizvodnjo ter končali investiciji v Starem dvoru in Preddvoru — Pripraviti bo treba tudi sanacijski program tovarne montažnih hiš, ki je leto 1984 zaključila z izgubo Škofja Loka — Tudi letos ostaja proizvodni program Jelovice enak. Osnovni proizvodi bodo okna, vrata in montažni objekti s programi kompletiranja in nekaterimi dopolnilnimi programi. Proizvodnja naj bi se povečala za 9 odstotkov. Za toliko jo bodo lahko povečali, če bodo odpravili ozka grla v proizvodnji in če bodo dokončali naložbe v proizvodnjo vrat in podbojev. Poseben problem bodo tudi letos surovine in material za proizvodnjo. Zato si bodo prizade- — V Kladivarju so lani dobro S' Celotni prihodek je bil večji JJ odstotkov in so ga ustvarili ji'ijonov dinarjev, dohodka je milijonov dinarjev in je bil ^ °dstotkov večji, čisti dohodek 1 j^stel za 61 odstotkov in je zna-j3 milijone dinarjev. Dohodka 11* . ca ie P*l° milijon dinarjev in Hi J?širjeno reprodukcijo so name-ioM°" niihjonov dinarjev ali 82 od-J v 0v več kot lani. Osebni dohodki ^ .Povprečju znašali 28.000 dinar-Ot ^ so bili za 60 odstotkov večji P^diani Vendar pa tako dobri Vft/^ n*so P°slecuca višjih cen, Ht»n Vec de*a» sai se Je proizvod-(Jjv^ečala za dobro tretjino. J»v?yni proizvod Kladivarja so hi-~F *L,cne sestavine za strojegradnjo, 1 i ^'ie ^a °kviru sestavljene organi-Jj" ^t Združena podjetja slovenske 5^ J^. gradnje. Hidravlične sestaviti^ jli Pomenijo avtomatizacijo stroj- 0 ^ ^f! n< zavzemajo v svetu in tu- as e*radnj i. Vendar pri nas na tem \ za svetom znatno zaostajali ^l0eprav Je v Jugoslaviji že precej 4I SJf^Cev hidravlične opreme, je Vvr? vedn0 nepopolna in ne-%0Vešena- ar se s svojimi hidravlični-HeStavinami dobro vključuje v pogojnih tovarn v okviru sozda in s sedanjo proizvodnjo ne more kriti niti njihovih potreb. Z izdelki oskrbuje 14 delovnih organizacij združenja, s tremi sodeluje na projektivnem, informacijskem in drugih področjih. Po dogovoru na odboru za fluidno tehniko pri Gospodarski zbornici Slovenije naj bi se Kladivar specializiral za razvoj in proizvodnjo krmilnih hidravličnih sestavin. Glede na prikazane potrebe in druge tržne raziskave v Kladivarju načrtujejo z novo naložbo in razširitvijo proizvodnih prostorov ter nakupom potrebne opreme povečanje proizvodnje hidravličnih krmilnikov. Teh naj bi naredili kar 60 odstotkov več. Proizvodnjo pa bodo povečali tudi na drugih področjih. Triinpolkrat naj bi zaradi velikega povpraševanja povečali proizvodnjo visokotlačnih Črpalk. Pri klasičnih krmilnikih računajo na 10-odstotni porast, pri elektrohidravličnih pa za tričetrtin-ski. Proporcijalnih ventilov skupaj z elektronsko kartico bodo naredili osemkrat več kot sedaj, proporcial-nih sestavin mobilne hidravlike pa petkrat več. Tako povečana proizvodnja bo seveda zahtevala več prostorov. Zato bodo še letos začeli graditi podaljšek k proizvodni hali, v katerem bo 1350 metrov proizvodnih površin. L. Bogataj Na plin se bodo priključile škofjeloške tovarne Konec letošnjega leta se bodo na zemeljski plin priključile škofjeloške tovarne Gorenjska predilnica, Termika, Jelovica in LTH. To jim bo omogočeno, ker so podpisnice samoupravnega sporazuma o gazifikaciji v Sloveniji, kar pomeni, da so od vsega začetka sodelovale pri izgradnji slovenskega plinovoda. Letno bodo potrebovale okoli 12 milijonov prostorninskih metrov zemeljskega plina. Petrolova delovna organizacija Zemeljski plin Ljubljana oskrbuje sedem gorenjskih tovarn. Iskri Kranj bo letos dobavila 3,92 milijona prostorninskih metrov plina, Savi Kranj 20,745, Peku Tržič 0,73, Bombažni predilnici Tržič 2,676, Verigi Lesce 3,044 in jeseniški Železarni 105,5, skupaj torej 136,615 milijonov prostorninskih metrov plina. Te tovarne so podpisniki omenjenega sporazuma in imajo torej prednost pri'oskrbi. Vendar pa so se morali to zimo sprijazniti z omejenimi dobavami, saj je imel sovjetski dobavitelj zaradi mraza tehnične težave in je dobave januarja zmanjšal. Redukcije so se gibale od 18 do 62 odstotkov, občasno so morali nekaterim odjemalcem dobave popolnoma ustaviti. Kot sedma gorenjska tovarna je na plinovod priključen kranjski Tek-stilindus, ki ga oskrbujejo le v času, ko je zemeljskega plina dovolj, saj ni podpisnik sporazuma. Praviloma je to poleti. Tekstilindus potrebuje 11,678 milijonov prostorninskih metrov plina, s pogodbo so potrdili, da bodo letos dobavili 4,159 milijonov prostorninskih metrov plina, razliko pa tedaj, ko bodo razmere dopuščale. Povedati velja, da se je konec lanskega leta na plin priključila tudi leska pekarna, količine pa jim je odstopila leska Veriga, ki je bila med prvimi podpisniki sporazuma. Pri Petrolu pravijo, da možnosti za priključevanje na plinovod brez vlaganja ne bo več. Seveda pa še ni jasno, kaj bo z alžirskim plinom, saj takšna odločitev zahteva velika vlaganja. Dogovarjajo pa se za dodatni zakup prenosnih zmogljivosti preko Avstrije, s čimer bodo skušali zagotoviti večje dobave sovjetskega plina. Zimski izpad dobav bodo nadomestili poleti. m V. vali, da bi v okviru GLG Jelovica dobila dodatne količine lesa. Računajo na les, ki ga gozdna gospodarstva prodajajo drugim, ne članicam sozda. Ocenjujejo, da gre za 30.000 do 35.000 kubičnih metrov lesa. Letos bodo v Jelovici več pozornosti namenili razvijanju kooperacij. S pomočjo kooperantov naj bi hitreje zagotavljali kompletiranost izdelkov in zmanjšali zaloge materiala in izdelkov. Bolj optimistični in agresivni želijo biti tudi pri izvozu kot tudi pri uvozu tistih reprodukcijskih materialov in opreme, ki je na domačem trgu ni. Do poletja naj bi zaključili tudi obe večji investiciji, tovarno vrat v Starem dvoru in nadomestni objekt v Preddvoru. Druge manjše naložbe pa bodo uresničevali v skladu z razpoložljivim denarjem. Pri tem gre predvsem za nakup najsodobnejše opreme. Računajo na posojilo IFC v višini 800.000 ameriških dolarjev. Denar bi porabili za nakup tehnološke opreme za tovarno montažnih objektov in tovarno stavbnega pohištva. S tem bi bistveno izboljšali proizvodne pogoje in ustvarili večje možnosti za izvoz, zlasti vrat in montažnih objektov. Čeprav ima Jelovica v-okviru GLG najboljšo kadrovsko sestavo, pa vendarle ugotavljajo, da jim primanjkuje strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni sprejemati najodgovornejše funkcije v delovni roganizaciji. Zato bodo letos skušali pridobiti nove ljudi. Osebni dohodki so primerni, saj so jih letos že povečali za tretjino. Letos bodo morali v Jelovici pripraviti tudi sanacijski program proizvodnje v tovarni montažnih objektov. Tovarno je treba posodobiti in hiše prilagoditi današnjim zahtevam kupcev. Lansko leto so namreč zaključili z 20 milijoni dinarjev nepokrite izgube, ki je nastala predvsem zaradi pomanjkanja naročil. L. B. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 19. MARCA H r VAŠA PISMA ŽELIM POJASNILO! Ker stanujem v bližini Prešernovega gaja v Kranju, me je začela zanimati problematika, ki se je razvila okrog brez, ki jih podira Hortikulturno društvo. Res zanimivo je to društvo, če podira drevje, namesto da bi se borilo za to, da bi bilo v mestu čim več drevja. V živo so me zbodle zmedene izjave inž. Bemardove, ki je v prvem pojasnilu izjavila, da sekajo drevje zaradi »sproščanja prostora« v drugem pa, da so breze bolne. Kaj je torej res? Želel bi poja-nilot L. C, Kranj Z inž. Anko Bernardovo smo dogovorjeni, da bo odgovorila na pisma uredništvu in pojasnila namere Hortikulturnega društva Kranj. J 35 let delovanja Planinskega društva Križe Prenova koče na Kriški gori osnovna naloga Mejniki v dosedanjem razvoju PD Križe so bili neločljivo povezani s kočo na Kriški gori, ki je sedaj potrebna temeljite prenove Za jubilej priznanja najzasluž- — Delovne sekcije v društvu nejšim Križe — Planinsko društvo Križe je nastalo leta 1949 iz sekcije PD Tržič. Za ustanovitev so dali pobudo tedanji člani Vinko Golmajer, Danilo Gradišar, Jože Ferjanc, Lovro Česen, Ivo Černilc in nekateri drugi planinci. »Obenem z ustanovitvijo društva,« pripoveduje o začetnem delovanju sedanji predsednik Marjan Zaplo-tnik, »se je porodila ideja za postavitev koče na Kriški gori. Idejni osnutek in načrt je izdelal inž. Vinko Golmajer, kočo pa smo zgradili s prostovoljnim delom planinci ob pomoči krajanov in vojakov tedanje kriške gamizije. Odprli smo jo 1953. leta.« Šest let pozneje so h koči prizidali veliko sprejemno sobo, saj je bilo posebno ob praznikih premalo prosto- Poplave s fekalijami Na Borovški cesti v Kranjski gori stanovalci že leta trpe smrad in poplave fekalij v svojih kleteh — Neodgovorno odlašanje s problemom Kranjska gora — Stanovanjski bloki na Borovški cesti v Kranjski gori so bili zgrajeni leta 1973 na območju, ki ga je vedno poplavljala hudourniška voda s pobočja Trebeža. Že tedaj so nekateri opozarjali, da je ob blokih treba nujno zgraditi tudi kanalizacijo. Vendar je investitor ni imel v programu, ker bi preveč podražila kvadratni meter stanovanjske površine. Po nekaj letih pa so predvsem stanovalci bloka številka 9, ki ima najnižji nivo kletnih prostorov, začeli obupavati. Talna voda je neprestano vdirala s povratnim tokom iz poniko-valnice v greznico in nazaj v kletne prostore. Kleti so bile v zelo slabem stanju, zgrozili so se tudi vsega hudega vajeni sanitarni inšpektorji. Kletne prostore so morali prazniti in dezinficirati, prišlo je celo do nale- Nova organizacija Rdečega križa Bohinjska Bela — V krajevni skupnosti Bohinjska Bela doslej niso imeli organizacije Rdečega križa. Zato so bili nekateri ljubitelji te dejavnosti vključeni v organizacijo na Bledu. Februarja je bil ustanovni občni zbor krajevne organizacije. Bil je dobro obiskan. Za predsednico organizacije so izvolili Jelko Orel. O pomenu dejavnosti Rdečega križa je govoril predsednik radovljiškega občinskega odbora RK Jože Ku-ralt, dr. Borut Rus z Bleda pa je predaval o bolezni srca in ožilja. J. Ambrožič DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS zljivih črevesnih obolenj otrok in odraslih. Leta 1981 so porabili za stroške praznenja 30.900 dinarjev, lansko leto pa 57.000 dinarjev. Samoupravni stanovanjska in komunalna skupnost na Jesenicah sta minula leta zagotavljali, da je škoda drobiti sredstva, da se bo problem rešil z izgradnjo celotne kanalizacije na tem območju. Zgraditi bi jo morali že leta 1981, a obljub niso izpolnili. Stanovalci so morali prositi za praz-nenje, obupavali so nad neznosnim smradom. Stroški praznenja so v teh letih tako visoki, da bi že desetkrat preplačali stroške za kanalizacijo. Le kdo bi lahko preštel vse intervencije stanovalcev in sanitarne inšpekcije ter vse prazne obljube Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje na Jesenicah? Materiala je za mapo in več, a na Borovški cesti se ni prav ničesar spremenilo, zdaj so kleti spet poplavljene. Ustrezne službe na Jesenicah za letos spet obljubljajo kanalizacijo, a je medtem Kovinar že zavlekel rok začetka del, ker je zemlja preveč zamrznjena. Očitno je, da gre za malomarnost in neodgovornost. V novih soseskah, kjer investitorjem redno zmanjka denarja za odvajanje odplak, je ne bi smeli dopuščati. Ker niso hoteli poslušati domačinov, ki so teren dobro poznali, bi se v teh dolgih letih smradu v stanovanjskem bloku zamislili vsaj nad stroški praznenja, če počutje in nejevoljo stanovalcev, popolnoma zanemarimo. Izgovori, da se bo kanalizacija reševala kompleksno in z manj drobljenja sredstev, ne prepričajo. Primerjamo samo vse sitnosti in stroške stalnega praznenja včasih tudi flo 30 centrimetrov globokih fekalij, ki so poplavile kleti. Pravočasna kanalizacija bf bila najmanj desetkrat cenejša, zato bi bilo prav, da se o tem problemu skrajne malomarnosti v občini odkrito in resno spregovori. D. Sedej ra za vse obiskovalce. Leta 1963 so zgradili še pristavo, kjer so v zgornjem delu sobe, spodaj pa sanitarije, delavnica in lovska soba; v slednji je danes skladišče orodja in strojnica za električne agregate. Zaradi vse' večjega obiska in čedalje težavnejše oskrbe postojanke so se 1975. leta lotili izgradnje tovorne žičnice. Namenu so jo izročili naslednje leto. Potlej so v letih 1980—1982 dogradili še južni del koče, kjer so pridobili prostor za razširitev kuhinje, jedilnico in prenočišča. »Vse se stara,« nadaljuje sogovornik, »zato je spet potrebna temeljita prenova koče na Kriški gori. Že lani in predlani so bile opravljene geo-metrske izmere, Vgradili smo novo cisterno in uredili sanitarije. Sedaj je na vrsti prenova ostrešja, s čimer bomo pridobili tudi dodatna ležišča. Še pred tem bomo morali obnoviti tovorno žičnico. Lani smo posekali les in izdelali podporne stebre ter zamenjali pogonski motor. Letos moramo stare stebre zamenjati z novimi in namestiti novo nosilno vrv. Razen tega nameravamo urediti sanitarije v zavetišču Gozd, planinci pa so se z drugimi krajani Gozda lotili tudi izgradnje vodovoda. Torej bo letošnje leto za štiristo članov društva zelo delovno.« Kriški planinci pa ne skrbijo le za gospodarsko plat. Zelo aktiven je mladinski odsek društva, ki deluje v osnovni šoli Kokrški odred v Križah. Organizira razna predavanja, samostojne pohode in udeležbo na izletih PD Tržič. Njegovi člani pomagajo s prostovoljnim delom tudi pri izgradnji društvenih objektov. Prav tako dejaven je markacijski odsek, katerega člani skrbijo za vzdrževanje 42 kilometrov poti od Kriške gore do Storžiča. Markacisti pod vodstvom tovariša Hočevarja, ki so lani očistili in označili nekatere stare poti ter zaznamovali nekaj že pozabljenih pa novih poti, so imeli največ težav pri oskrbi s kakovostno barvo in žično vrvjo za zavarovanje poti. »Veliko je dela,« pove za konec Marjan Zaplotnik, »tudi z upravljanjem postojank. Kočo na Kriški gori, ki je stalno odprta med 15. junijem in 15. septembrom, drugače pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, že nekaj časa oskrbuje Rado Pan-čur. V zavetišču Gozd nimamo stalnega oskrbnika, zato se ob koncu tedna menjajo v njem dežurni člani društva. Prav zato, ker smo bili ob koncu lanskega leta preveč zaposleni, nismo našli časa za obeležitev 35-letnice delovanja društva.« Tako so se v društvu odločili, da na letošnjem občnem zboru podelijo vsaj priznanja najzaslužnejšim članom. Pred nedavnim so izročili pismena priznanja in knjižne nagrade Lovru Česnu, Danilu Gradišarju, Antonu Lukancu, Tomažu Dobretu, Kati Zaplotnikovi, Stanetu Jenku, Francu Česnu starejšemu, Ljubu Teranu, Jožetu Poljancu in Ivu Petrin-cu. Pokojnima članoma Vinku Golmajer j u in Ludviku Ahčinu pa so položili šopek na njuna grobova. Drago Papler PRAVNIK SVETUJE NOČNI DODATEK L. T. iz Kranja Kot delovnega invalida So vas v temeljni organizaciji razporedili na drugo, lažje delo. Nadomestilo, ki ga prejemate zaradi manjšega osebnega dohodka, se vam zdi nizko. Sprašujete, ali se pri izračunu tega nadomestila upošteva tudi dodatek za delo v nočni izmeni? Odgovor: Vsekakor se pri odmeri nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu upošteva tudi dodatek na nočno delo, če je bilo to stalno. Poleg dodatka za nočno delo se upošteva tudi dodatek na delo v izmenah, za delo v težjih delovnih pogojih, minulo delo itd. Predlagamo vam, da se obrnete na pristojno službo za obračun osebnih dohodkov v vaši temeljni organizaciji in na delovno enoto Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini. PREŽIVNINA B. K. iz Škofje Loke Želite informacijo o preživnini. Že na več mestih ste se pozanimali, vendar niste dobili pravega odgovora. Zanima vas, če je mogoče preživnino, ki jo plačujete za desetletnega sina, plačati v enkratnem znesku za več: let vnaprej. To je želja vaše žene, ker ima finančne težave, in bi ji to omogočilo nakup stanovanja. Odgovor: Plačilo preživnine v enkratnem znesku vaši bivši ženi temelji predvsem na dogovoru z njo in spoštovanju dogovora. Če menite, da bo žena spoštovala dogovor, potem ni nobenih zadržkov. Če pa vajinega dogovora ne bo hotela spoštovati, ji bodo vsi pristojni organi pomagali, da bo sodno izterjala zaostalo preživnino, ker odpoved preživnine uradno ne velja. POKOJNINE T. c. Jesenice Sedaj zelo veliko poslušate in berete o pokojninah, zlasti o povišanju(vendar pa ste zgrešili podatek o najnižji pokojnini. Ker ste vi v skupini tistih z najnižjo pokojnino, nas sprašujete o točnem znesku. Odgovor: S 1. decembrom bodo pokojnine uskladili za 4 odstotke, najnižja pokojnina za polno delovno razmerje pa bo znašala 13.532.16 din. HIŠNIŠKO STANOVANJE N. N. Stanujete v hišniškem stanovanju. Opravljate hišniška dela, vendar z nizkim osebnim dohodkom pa tudi z delom niste zadovoljni in bi se radi zaposlili drugje. Drugega stanovanja nimate. Zato vas zanima, kako bo s stanovanjem, ki ga sedaj uporabljate? Odgovor: Ker nameravate prenehati z opravljanjem hišniškega dela po lastni volji, stanovanja ne boste mogli zadržati. Predlagatelj bi na Sodišču združenega dela uspel s predlogom, da vam preneha pravica do začasne uporabe hišniškega stanovanja. V tem primeru bi bili upravičeni le do najpotrebnejših prostorov, ki bi vas varovali le pred slabim vremenom, pohištvo pa pred znatnejšo škodo. Te prostore bi vam bila Samoupravna stanovanjska skupnost dolžna zagotoviti. ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU izst •el ta (10. zapis) Ker so se prvemu odvetniku v Kranju opravki iz dneva v dan večali, klientov je bilo vedno več z vse Gorenjske, je moral vzeti še drugega pisarja. Izbral si je domačina Primoža Šokliča, po rodu iz bližine Radovljice, ki pa je imel svoje sorodnike v Kranju in je pri njih tudi prenočeval, hranil pa se je pri svojem šefu. Tako je Katra, pesnikova sestra, gospodinjila in kuhala kar trem moškim. Šoklič, katerega biografski podatki so bili vse doslej popolnoma neznani raziskovalcem Prešernovih let v Kranju, je bil po pripovedi njegove vnukinje Marije Kern, rojene Šoklič, poročen z Bitenjčanko Katarino. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, od teh le ena hči. Primož Šoklič je bil »nabolehen« mož, kot pravi o njem Prešernova sestra Lenka. Ko je služboval v Kranju,je moral biti zelo mlad, saj tedaj še niti družine ni imel. Vendar svojega drugega pisarja Prešeren ni mogel imeti v službi do konca. Še pred izbruhom bolezni, to je na jesen leta 1848, je moral pesnik omejiti svoje izdatke. Obseg pisarniških del se je skrčil, volja do dela je pri Prešernu usihala iz dneva v dan. Pisar Rudolf je ostal, Šoklič pa si je moral kruh poiskati drugod. Del njegove nadaljnje življenjske poti nam odkriva zapis v Hof. W. Staatshandbuch iz leta 1856, kjer izvemo, da je bil Primož Šoklič (Primus Schoklitsch) tega leta kanc-list pri okrajnem uradu v Kranjski gori. Po sporočilu njegove vnukinje pa je ded pred tem služboval še v Krškem. Družina je tedaj živela v Raki. Tam se je Primožu rodil tudi sin Alojz Šoklič, oče Marije Kernove, ki je povedala, da je njen ded umrl star komaj 47 let. Pred dobrim letom pa mi je prišla v roke v dragocen bel pergament vezana prva izdaja Poezij iz leta 1847. Izvod je sicer pomanjkljiv, manjka mu nekaj strani in tudi akrostiha nima pri Sonetnem vencu — a za nas je vsekakor zanimiv zaradi okorno pisane beležke Šokličeve vdove Katarine: »to gnigo je izročil Preširen mojemu Možu Primuž Š. zadarilo ker je delal prinemo« Na notranji naslovni strani je v zgornjem desnem kotu lastnoročni podpis Primus Schoklitsch. Še tole zanimivo drobtinico iz Šo-kličevega življenja smo izvedeli: dostikrat je izgubljal službe, ker si je pomagal s pisanjem prošenj in drugih spisov izven urada. Menda so mu to posebno zamerili, ker je fantom pomagal pri vlogah za oprostitev vojaške službe. Andrej Rudolf pa je ostal za pisarja pri Prešernu prav do njegove smrti, čeprav ni bil tako vesten, kot deset let starejši Šoklič. Ljudomili pesnik je bil izredno obziren in potrpežljiv s sinom pokojnega prijatelja. Lenka Prešernova pripoveduje, da Rudolfu ni bilo kaj prida do dela in da je v šefovi odsotnosti drugega pisarja lahkomiselno zapeljeval h kvartanju. Pesnikova nečakinja Marijana Vovkova je tudi negodovala, da sta pisača, kadar strica ni bilo doma, v pisarni lenarila in kvartala; tedaj se je ona prigugala po stopnicah Medeninasti svečnik (z utrinjOM iz pesnikove stanovanjske sobe. in tako posnemala doktor j evo h°j pisarja sta tedaj hitela na delo. " ^ni sleč, da gre Prešeren. Er^i O počitnicah je bival pri stric*' ^_ Kranju pesnikov nečak bogoslo^ .^or Janez Vovk, ki je že v Ljubljani^ ^ir noval pri njem. Janez in njegov ™ JAov Jakob sta v Ljubljani prepise^% j*i< stričeve pesmi in sta bila zato 0 b r ležna njegove podpore. V Kranju1 Jskj je Janez pomagal stricuvPisarni. ^ £lsal je znal lepo pisati in tudi nernšč1 Jofc je obvladal. Zato bi lahko rekli, p« g&ul v času, ko je bil Prešeren še pri ® . P1* čeh, njegova advokatska pisarn^ r^č cvetela, če so imeli kar trije pis dosti dela. . K Kako prijateljski odnos do svoj y*»c pisarjev je imel doktor nam izpričuje pripoved. »Pesnik je svoja pisarja kam peljal. Takrat je bilo dober kj} Pt A vendar je plačal en večer na ^ j^is šteju deset goldinarjev. Katra jef£ H tem rekla: ,Cemu to, veliko manj bilo dovolj, če bi bili doma večerj^T^i — Tisto pa je bilo, da, kar je ime'' Jjle; porabil. Skoda se mu ni zdelo Vi ^ nič. Ponucoven človek je bil vse ^ ^f ljenje in je tudi za druge plačeva1' j ^ Pa naj je bilo z lahkomiselnim p drejem Rudolfom karkoli, njel J« blagi šef mu je vse sproti odpušča1 I^ot spregledal, vse v zvestih mislih fantovega očeta, nepozabnega in •J 5? nadomestljivega tovariša najbolj" selih ur v življenju. Še enkrat s«j jJ' moral krepko zavzeti za Smoleto, ^ ga sina. Septembra 1848 je p& ^ mladeniča, ki so ga zadela voja^ ^ leta, na nabor v Ljubljano. Komisjj ^e ki je uradovala »pri Virantu«, je ** dolfa potrdila. Ko je Prešeren to* ^ vedel, so se mu zasvetile solze ^ in takoj ga je hotel odkupiti. O&r. sto goldinarjev je ponudil, da bi **j ta odkupil. A prav to leto je začel j, ljati predpis, da ni bilo več rnogp^ odkupiti vojaške službe. Zato ™. šernu niso mogli ugoditi. Fantu je^ \ posloval le daljši dopust in ga SP]^ peljal s seboj v Kranj. L Predasi je — Na letni konferenci so gasilci iz Predoselj ocenili svo)^ lanskoletno delo. Kot je v svojem poročilu naglasil predsednik drU'^ štva Martin Mubi, so največ napora vložili v prenovo gasilskega dO' ma. Gasilci so skupaj s krajani prostovoljno opravili 2467 delovnih uJ in 88 strojnih ur pri teh delih. Denar zanje so zbrali s samoprispevkom krajanov ter s pomočjo OGZ Kranj, Zavarovalne skupnosti Triglav J* drugih, za kar se vsem darovalcem lepo zahvaljujejo. Lani je dobro de lovala operativa, imaprej pa se bodo morali botj posvetiti tudi delu *. mladimi. Ena letošnjih pomembnejših nalog bo praznovanje 80-letM' ce delovanja društva. Razen tega bi radi obnovili fasado gasilskega doma. Na sliki: med prenovo doma — Besedilo in slika: Cveto Lebaf !5EK, 19. MARCA 1985 KULTURA .5. stran (m®mwjgmGLA& Ustava v Šivčevi hiši v Radovljici tela kiparke dragice Čadeževe barske razstave so v našem ga-!.em prostoru redkejše od sli-*ih in grafičnih. Tudi sicer imali slovenskem prostoru kiparjev kot slikarjev. Slika je pravilo-Ustvarjena za zaprt prostor, ^rn ko je kip predvsem namena exterier. Že tu je kiparjem hijena meja: naročnikov za kidanj kot za slike. Jo kiparjev manj kot slikarjev, W kiparji še veliko manj žensk Ped slikarji. Zato je poseben do-T*» da smo ob 8. marcu odprli lvo del akademske kiparke lce Čadež, ki se od svoje prve 'Stoj ne predstavitve v Gorenj-rnuzeju v Kranju leta 1965 s J^i deli pojavlja v našem likov-;prostoru. >bej na tem mestu poudarjali kiparkino pedagoško liko-|»elo v Pionirskem domu in v ii pedagoški šoli v Ljubljani, tedemiji za likovno umetnost lavala na večernih likovnih teza RTV pa je pripravila pet od-mlade likovnike. Leta 1983 je ladinski knjigi izšel izpod nje-[jperesa kvaliteten praktični li-priročnik Glina, les, papir, ko- zdaj figure psov v najrazličnejših legah in držah. Vsaka od figur je anatomsko pravilno proporcionirana, v pozah prepričljiva, živa in neposredna, čeprav grobo tesarsko obdelana. Les, ki ga Dragica Čadež pozna v vseh njegovih potankostih, je postal v njenih rokah gradivo za podobo človekovega najstarejšega in najbližjega prijatelja. V manjših figurah se kiparka izživlja v zanjo značilni obdelavi površine z iksastimi in prečnimi utori s pilo, drugod pa z grobo brušenimi površinami poudarja letnice lesa in njegovo naravno barvo. Pasje okončine na vidnih mestih pritrja z masivnimi vijaki. Velike figure psov so v svoji likovni govorici še bolj »grobe«, zato pa še ele-mentarnejše in monumentalnejše. Estetski izraz je zamenjala hotena primitivna govorica. Maruša Avguštin Razstava kiparskih del Dragice Čadeževe bo v Šivčevi hiši v Radovljici odprta do 25. marca, ogledate si jo lahko vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Foto: F. Perdan l£ Namenjen predšolskim in šol-<^J otrokom. J/*gica Čadež je kiparka, ki obde-; L es- V naši galeriji se predsta-^ s skupino konstruktivistično J^nih, črno polihromiranih in v lesu obdelanih plastik ter s Občinska pevska revija 1985 j "**^no enako reševanimi in ena-J&onumentalno zasnovanimi poli-J^ranimi reliefi iz zadnjih let, ter Jaovejšimi upodobitvami psov. ^etnostni kritik dr. Ivan Sedej D razstavi kiparkinih del v beži- JS8ki galeriji leta 1982 med drugim ;jjsal: »Plastiko, uje začela dobi- rs °bris »figure«, je Dragica Čadež jj^lirala kot sestav grobo obdela-^ Prvin, kjer je poglavitna draž v 11 "čnih učinkih utvorov in spojev, l rif P°stal sestavljena in sestavlji-^'kovna tvorba, ki govori o lepoti ^loškega postopka, ki je za kla-5° Pojmovanje kiparstva ne navaja globoki vrezi z motorno žago, ^sko obdelane ploskve, nameno-^Oudaj ;eni spoji) in o antropo ^ l2mu, ki se skriva v vsakem, še ^. Utilitarnom izdelku. To je odkri-Iqv I?0vm razmerij in novega poj-^.anJa človeških meril s posredovani govorice tehnologije in ma-lw : V najširšem pomenu pa triica vrača plastiki njeno prvot-ip &rfiembnost, saj se spet vrača h 4 ,rstvu in k modelaciji (ki je seve-O^Ngačna). Kip je postal vnovič kDa —• čeprav je po oblikovanju %a končnem učinku, ki gradi na l^rjanju konstruktivnih prvin ^ °vito menjavanje smeri utorov) kih, Nasprotje klasičnim podobar-7 ^delkom.« L Najnovejših upodobitvah psov ^Nja Dragica Čadež vse zgoraj j^ene tehnološke in slogovne pr-Namesto prej komaj zaznavnih ^Pomorfnih oblik pa ustvarja V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS Na prvem koncertnem večeru občinske pevske revije 1985, ki ga je organiziral odbor za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, se je predstavilo osem pevskih skupin; štirje moški in dva mešana pevska zbora, oktet in nonet. Kot prvi se je predstavil moški PZ Društva upokojencv Kranj z zborovodjem Vencljem Sedejem. Spoštovanja vreden je nastop upokojencev, ki kljub starosti kažejo zavzetost za pevsko svežino. Drugi je nastopil MPZ PTT Kranj, ki ga vodi zborovodja Alojz Verigar. Zbor se je poslušalcem predstavil prvič, kar dobro je zapel svoj program, le več pozornosti bi morali nameniti posameznim glasovom. Dekliški nonet Korotan Jezersko, zborovodja Tone Mušič. Nastop skupine sodi med boljše nastope prvega koncerta in ima perspektivne možnosti. MPZTudo Vidmar Kranj — zborovodja Alojz Lazar. Zlitost glasov je boljša od lanske, nastop zbora je bil na dostojni ravni. MePZ DPD Svoboda Stražišče — zborovodja Marija Jamnik. Celoten nastop je bil dokaj simpatičen. Posebno v mešani zasedbi je pokazal zlitost svežih glasov. Oktet Vigred Predoslje — umetniški vodja Nace Gorjanc. Pričakovati je bilo malo več pevskega poleta. Moški zbor Davorin Jenko Cerklje — zborovodja Jožef Močnik. Umetniški vtis je bil izredno dober, zbor je znal privabiti poslušalca s svojim homogenim zvokom, za kar zasluži pohvalo. Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj — zborovodja Tomaž Faganel. Vsakokratni nastop zbora dokazuje, da po svoji kvaliteti prav gotovo sodi med najboljše v Sloveniji. Na drugem koncertnem večeru, ki je bil 1. marca 1985 tudi v Delavskem domu v Kranju, so sodelovali trije moški, trije mešani, ženski vokalni nonet, oktet in ženski zbor. ^rava keramika j Eno izmed prastarih človekovih zanimanj — oblikovanje gline — tudi pri Slovencih trdno zasidrana kot tradicija in je v novejšem ča-^ dobilo številne protagoniste. Zanje je značilno, da nekdanjo ljudsko Ornost prilagajajo novim tehnološkim postopkom in da nekdanje ?Vlrnitivne poglede danes prilagajajo novim izhodiščem za razumeva- nje sodobnih tokov v umetnosti. To pomeni nekdanjo ljudsko tvornost zdigniti j 'cuignm v pomembno vejo umetnbsti. K prevečanju iz ljudskega Nčarstva v svet umetniško oblikovane keramike doprinašata po-t e*nben prispevek tudi Darja in Rok Souček, o čemer priča tokratna JjZstava v avli osnovne šole Cvetko Golar na Trati v Škof ji Loki. Za JlIha je sicer komaj približno pet ustvarjalnih let na področju obliko- vni ja keramike. Toda ta čas je presenetljivo bogat, kajti njuno delo ^ikuje globoko osebno zaznamovana likovna govorica, ki ju posta jla ob bok vrsti sodobnih slovenskih oblikovalcev umetniške kerami- v njenem pravem in najbolj žlahtnem pomenu. ^ Razstavljena keramika izpričuje njuno skupno delo in poseben in-j*fcs za obliko in manj za vztrajanje pri funkcionalnosti predmeta kot grabne vrednosti, ki jo nosijo že stoletja s seboj oblike vaz, skodelic, iJ^nikov. Raziskovanje oblikovnosti je vezano na ozek prostor med .r°Čilom in sodobnostjo in vendar avtorja najdeta tudi tu priložnost x samosvoje odkrivanje čisto likovnih kvalitet preprostih oblik, ki jih L Poudarja barva glazure. Dekorativno in hkrati monumentalno učinki tejo predmeti v svetlomodri-beli glazuri, ki spominja na staro delft-jv.? fajanso ali predmeti z oddaljenim odmevom japonske raku kera-Potem so tu še predmeti v zamolklih zemeljskih barvah, ki jih y^'kuje plemenitost oblik, medtem, ko je nevsiljiv ornament pojmo-tJ* kot grafika in je podrejen slučaju, ki ga ustvarja visoka tempera-a v žgalni peči. je .^ako je zopet prvenstvenega pomena oblika ali formalna plat, ki ^skladna in čvrsta in ki z uporabo žgane gline kot osnovne tvarine navadi predstavlja resnično veselje do ustvarjanja novih oblik, pol- tudi neke pritajene simbolike. Andrej Pavlovec Kot prvi se je predstavil ženski vokalni nonet MOSS — Tomo Zupan Kranj — umetniški vodja Marinka Mihelčič. Za ansambel, ki ima posebne pogoje dela, je bil nastop zelo uspel. Moški zbor Podbrezje — zborovodja Janez Kozjek. Kot začetnik se je predstavil kar dobro, ima dober glasovni material. Vzgojiteljski pevski zbor WO Kranj — zborovodja Lia Lipar. Zbor se je predstavil prvič in glede na kratko dobo delovanja je zapel ubrano in doživeto. Moški pevski zbor Obrtnik Kranj — zborovodja Janez Foršek. Zapeli so z občutkom, doživeto in sproščeno. MePZ DPD Svoboda Primskovo — mentor, zborovodja Janez Močnik. Nastop zbora je bil dober in je pokazal napredek. Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje — zborovodja Franci Šara-bon. Nastop je bil enak lanskemu. Zbor je sposoben zapeti bolje, kot je tokrat MePZ KUD Valentin Kokalj Visoko — zborovodja Marija Kos. Zbor ima zanimiv glasovni material, interpretacijam bi bilo treba dati več žara. Oktet Sava — umetniški vodja Jože Mohar. Nastop je šteti med uspele točke tega večera, saj je imel dovolj umetniške izrazne moči. MePZ Iskra — zborovodja Marko Studen. Nastop zbora je bil v povprečju kardober. Zbor ima precejšnjo širino zvoka, ki pa v dinamičnih stopnjah ni enako izdelan. LIA LIPAR Organizator letošnje revije pevskih zborov je nad udeležbo pevcev, njihovo zagnanostjo in disciplino ter tudi nad veliko udeležbo poslušalcev izredno zadovoljen, kar dokazuje, da je taka manifestacija pevske kulture na pravi poti. Zal pa smo pevci ugotavljali, da je pri občinskih družbenopolitičnih organizacijah in ostalih kulturnih institucijah zanimanje, da bi se kazalo s prisotnostjo na reviji, izredno skromno, ali pa ga sploh ni. V dvorani nismo opazili skoraj nobenega predstavnika omenjenih organizacij, čeprav se je predstavilo nad 430 naših občanov ki amatersko gojijo in nadaljujejo pevsko tradicijo naše občine in to ne v lahkih razmerah. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo v prihodnosti ta odnos popravil, kar bo brez dvoma pomagalo ohranjanju kulturnega bogastva našega naroda. JOŽE AHAČIČ tomšičeva 44 Kranj — V galeriji Nova v Delavskem domu (vhod 6) bo lutkovno gledališče Gledališče-lutke-glasba v četrtek, 21. marca, ob 16. in 17. uri priredilo lutkovno predstavo Slon balon v izvedbi lutkarjev iz Litije. Predstava je bila napovedana za pretekli četrtek, vendar je zaradi bolezni med nastopajočimi odpadla. Gostovanje mešanega pevskega zbora Obala iz Kopra v Kranju Dirigent Mirko Slosar z enim najboljših slovenskih pevskih zborov V okvire razgibane pevske dejavnosti Akademskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja sodi prav gotovo tudi minuli izme njalni koncert Mešanega pevskega zbora »OBALA« iz Kopra z dirigentom in odličnim slovenskim zborovodjem MIRKOM SLOSARJEM. Zbor sodi v vrsto naših najeminentnejših pevskih sestavov z neštetimi najboljšimi uvrstitvami na domačih in tujih tekmovanjih. Kvaliteto, s katero se zbor ponaša že desetletje, je dokazal tudi na praktikablih telovadnice kranjske Gimnazije. V prvem delu svojega kranjskega nastopa je zbor 26 ženskih in 25 moških pevskih glasov odpel program umetnih pesmi slovenskih in evropskih skladateljev, v drugem pa ljudske in ponarodele pesmi različnih narodov in v različnih glasbenih obdelavah. Otvoritev in zaključek nastopa koprskega MPZ »Obala« sta bila svojevrstna, saj so pevci celoten koncertni večer zborovske,|a cappelr la) glasbe uokvirili s Prešeren-Premrlovo Zdravljico. V dokaj odprtem zvoku zbora, ki je v zgodnjih dinamičnih registrih že načenjal sposob nosti gimnazijske telovadnice, je bila značilnost prvega dela koncertnega nastopa Slosarjevih pevcev. Tukaj so še najbolje izstopale Bruck-nerjeva Ave Maria, Lajovčev Kralj Matjaž in Pahorjev Oče naš (iz Cankarjevega Hlapca Jerneja). V prvem delu pa je zbor poleg dveh Gallusovih zborov odpel še Adamičevo Vragovo nevesto, krstno izvedbo Srebotnjakove priredbe Requiema in za zaključek tudi vizuelno zanimiv Rabejev Rondes. Zborov nastop je bil tudi v stilnem pogledu dokaj razpet (od renesanse do moderne) in druga kvaltieta zbora »Obala« se je v ko mor nosti zvoka pokazala šele pri sklepnem petju narodnih in ponarodelih pesmi domačih in tujih narodov (Grčija in Finska). Odprtost zvoka, izenačena razmerja med glasovi (ženski-moški, visoki-nizki), doseganje vseh dinamičnih skrajnosti ter nians zbora s kar najmanj navideznih naporov, intonacija ter dikcija odpetih besedil, so bile osnovne značilnosti, s katerimi se je Mirko Slosar ob Mešanem pevskem zboru »Obala« predstavil v Kranju ter tudi na ta način utrdil vezi z mestom (Kranjem!), ki vsaj v hotenjih ter željah svojega zbora že sovpada z gosti. Franc Križnar Dva tisoč obiskovalcev Veselega večera Škofja Loka ima zopet svojo gledališko uspešnico. Ni ravno klasično gledališko delo, vsekakor pa je uspešnica. Gledališka skupina Komornega pevskega zbora Loka je za pustni torek, 19. februarja, postavila lahkotno delo Veseli večer, ki ima v Loki že dolgoletno tradicijo. Svojo vsebino črpa iz dinamičnega vsakdanjika Ločanov v njihovem tisočletnem mestu in njihov pogled na težave danega trenutka v širši družbeni skupnosti. Za dinamičnost odrskega dogajanja so vsekakor ključnega pomena songi z aktualno vsebino po znanih melodijah zadnjega leta. Zlasti njihova izvedba presega običajni kvalitetni nivo petja na Veselem večeru, k čemur v glavnem prispeva pravilna razporeditev vlog in songov sicer povprečno pevsko nadarjenih igralcev. V treh tednih si je razprodano gledališko predstavo ogledalo že dva tisoč gledalcev, kar je za loške razmere vsekakor velik uspeh. Odzivnost publike je izredna, tako da je kvaliteta predstav še vedno v vzponu in igralci še niso izkoristili in pokazali vseh svojih skritih potencialov. Kljub veliki razbitosti dogajanja je tempo predstave zadovoljiv in si menjavanje slik sledi brez nepotrebnih pavz, ki tako lahko povzročijo padec napetosti in tonusa igre. Besedilo brez umetniških pretenzij je gledališko dobro obdelano in igralci zaživijo v svojem pristnem izrazu. Tudi pogosto menjavanje likov in podoži-vljanje različnih tipov ljudi jim ne dela težav. S svojo efektnostjo vsekakor prednjačita primadona loških veselih večerov Zvezdana Zadnik, ki s svojo pristnostjo in neposrednostjo že v začetku predstave ogreje avditorij in Anton Oblak, ki je dodal v svojo zakladnico še nekaj nepozabnih gledaliških likov (lačni gost, de bella Brenta). Ženski del ekipe dopolnjujeta še Jana Thaler, ki glede na svoj talent nima zadostne vloge in debi-tantka Irena Kožuh. Marsikomu bodo ostali v spominu tudi vloge Andreja Franka, ki je zlasti kot pevec solist s svojim hrapavim glasom in izzivalnimi kopalkami do solz nasmejal zlasti ženski de\ občinstva. Gromkoglasni Dušan Krajnik se je tudi tokrat izvrstno znašel v raznih vlogah ljudi na vodilnih položajih. K popolni predstavi pa sq svoj delež dodali še Janez Tavčar, Miha Ješe in sproščeni debitant Sandi Igličar. Zanimivo je, kako je nezahtevni tekst pritegnil loško občinstvo. Vzrok je verjetno v tem, ker jim ponazarja sicer težak vsakdan S humoristične plati, v njem pa nehote lahko najdejo tudi sebe, oziroma, kar je še bolj popularno, svojega soseda. Drugi vzrok pa je tudi ta, da v tekoči gledališki sezoni še ni bilo na sporedu lažjih gledaliških del, po katerih ljudje najbolj povprašujejo. JM Sodelovanje z zamejstvom Na povabilo slovenskega učiteljišča in slovenskega liceja France Prešeren iz Trsta je mednarodni fotografski mojster in pedagog Vlastja Simončič imel tam od 10. do 12. marca več predavanj, na katerih je predstavil jugoslovanski model mladinske fotografske vzgoje, ki je mednarodno priznan. Učenci četrtega letnika učiteljišča so model tudi praktično preizkusili, da ga bodo kasneje lahko kar najbolje uporabljali pri svojem delu. Na liceju je predaval študentom in pedagogom, ki so novost sprejeli kot dodatni likovni pouk. Licej bo letos praznoval 40-letni-co obstoja in ob tej priložnosti bodo pripravili tudi razstavo o fotografski ustvarjalnosti, zato so izrazili željo, da bi Vlastja Simončič prevzel mentorstvo. GLAS 6. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 19. MARCA 1E??H Osmo svetovno prvenstvo v smuških poletih Dolina pod Poncami v vsem sijaju Is Ljubljančan Miran Tepeš je v Planici letel odlično. Dosegel je šesto mesto in s tem najboljšo jugoslovansko uvrstitev na svetovnih prvenstvih v poletih. PLANICA — Dolina pod Poncami je bila v treh dneh osmega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih in ob praznovanju svojega zlatega jubileja taka kot vedno. Vedno se je in še se bo prikazala v vsem sijaju. Vršaci, prenovljena velikanka bratov Gorišek, vsa okolica, obdana z novozapadlim snegom, praznik slovenskega športa so dajali ton organizaciji in odlično urejeni letalnici. Mogočno je bilo v vseh dneh poletov videti skupaj nad sto petdeset tisoč gledalcev, ki so prihajali peš, z vlaki, avtobusi in osebnimi vozili. Videli so vrhunec smuških poletov. V treh dneh svetovnega prvenstva so videli kopico novih rekordov držav udeleženk, nov jugoslovanski rekord in nov svetovni rekord v poletih. Planica se je tako še enkrat zapisala v bogato zgodovino smučarskih skokov. Med gledalci je bilo tudi veliko visokih predstavnikov Slovenije in Jugoslavije. Gost Planice je bil predsednik Tanzanije Nye-rere, ki je prišel na povabilo predsednika predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije Veselina Djuranoviča. Vsi skakalci iz trinajstih držav Evrope in Amerike so leteli izvrstno. Še ne dvaindvajsetletni Finec, svetovni rekorder Matti Nvkanen, je v petek postavil s 191 metri nov svetovni rekord v smučarskih poletih, Jugoslovani pa smo z izrednim poletom Matjaža Debelaka dobili nov jugoslovanski rekord pri stari znamki prejšnjega svetovnega rekorda — 185 metrov. Finci nimajo z Nvkanenom samo svetovnega rekorderja, temveč tudi novega svetovnega prvaka. Imenitni so bili tudi Jugoslovani, saj je Miran Tepeš osvojil šesto me- sto na svetu in s tem dokazal, da smo pravi smučarski svetovni razred. Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Žagar in Tomaž Dolar, ki so zastopali Jugoslavijo, so z res dolgimi in lepimi poleti ter s svojimi uvrstitvami v vseh dneh dobro zastopali domovino. Enako kot ti štirje so bili dobri tudi naši pred-skakalci. Res iskrene čestitke vsem letalcem, organizacijskemu komiteju ter vsem delavcem, ki so uredili letalnico in okolico. Kar trije svetovni rekordi Petek, 14. marec, bo obogatil zgodovino Planice. Nad dvajset tisoč gledalcev je na uradnem treningu videlo v pičli uri kar tri nove svetovne rekorde, nov jugoslovanski rekord ter državne rekorde drugih držav. Prvi se je zapisal med svetovne rekorderje Američan Mike Holland, ki je pristal pri 186 metrih. S tega mesta ga je izpodrinil Finec Matti Nvkanen, ki je doskočil pri 187 metrih in nato še pri novem svetov- Na 186 metrov je na uradnem treningu poletel Američan Mike Holland in postavil svetovni rekord. nem rekordu — pri 191 metrih. Matjaž Debelak pa je poletel 185 metrov in postavil nov jugoslovanski rekord. Mravljišče pod Poncami Sobota, 15. marca. Že v zgodnih jutranjih urah se je v Planico pomikala množica gledalcev z avtobusi, vlaki, peš. Ob izteku letalnice se jih je zbralo kar nad osemdeset tisoč. Začelo se je tako, kot so si vsi zamišljali, še boljše. Vsi letalci so pokazali svoje sposobnosti in vse tisto, zaradi česar je ta zimski šport veličasten. Čeprav so bili v ospredju svetovni moj- Matjaž Žagar je izvrstno opravil svojo nalogo, saj je bil trinajsti. Da je mladi Žirovničan Tomaž Dolar up našega skakalnega športa, je dokazal na svetovnem prvenstvu. * - Novi svetovni prvak in svetovni rekorder Matti Nvkanen. stri, pa smo videli, da se tudi naši fantje, lahko kosajo s svetovnim prvakom. Finec Matti Nvkanen se ni pustil ugnati. Pristajal je pri takih dolžinah, da ga nihče ni mogel premagati. Vse napovedi so se uresničevale in na vodilnih mestih so bili tisti, ki so jih »ustoličevali« že strokovnjaki. Po tem dnevu je z veliko točkovno prednostjo prevzel vodstvo Finec Nvkanen, na drugem in tretjem mestu sta bila vzhodni Nemec Jens Weissflog in Čehoslovak Pavel Ploc. V boju za bronasto odličje sta bila tudi dva Jugoslovana: Miran Tepeš in Primož Ulaga na petem in šestem me- Od Jugoslovanov je novi rekord — 185 metrov — postavil v petek Matjaž Debelak. Planico je treba videti in doživeti! »Planica je moja večna ljubezen. Med vsemi letalnicami na svetu je bila in ostaja planiška velikanka najboljša,« pravi Nemec Helmut Recknagel, prava legenda planiških skokov po drugi svetovni vojni. stu sta imela le malo zaostanka za Pavlom Plocem. Odlična sta bila še Matjaž Žagar in Tomaž Dolar. Nestrpnost na višku Nedelja, 17. marec. Sobotno popoldne, nedeljska noč in jutro so nasuli veliko novega snega. Kislo sneženo vreme je zadalo obilo skrbi in slabe volje. Toda vsi so bili pogumni in so spet dobro uredili letalnico. Toda slabo vreme in sneženje sta kljub temu .dovolila' da je nad petinštirideset tisoč ljubiteljev Planice videlo le dve seriji poletov. Tretjo je preprečilo sneženje. Vodilni Finec Matti Nvkanen se ni dal ugnati. Čeprav je vodil, je tudi v nedeljo dokazal, da je res velik mojster letenja. Spet je bil najboljši in je zasluženo osvojil svetovno prvenstvo. Na mestih, ki sta prinašali srebro in bron, sta ostala Vzhodni Nemec Weissflog in Zoran Mrak, znani smučarski vec iz Logatca, je ob planiškefl leju iztesal ob izteku ijj tj~ skakalnice skulpturo v sporni* kdanjim planiškim delavcem- o So gnil Čehoslovak Ploc. Odlično se je1 [y S: Miran Tepeš, ki je bil šesti, B Ulaga pa je zdrknil na enajsto Tako kot v petek in soboto sta stna tudi Matjaž Žagar in Tom* 14 Rezultati - 1. Nvkanen (FjJ C 580,5 (190-180-186), 2. Weissflog { nj? 531,5 (174-170-168), 3. Ploc (ČSSR) ^e (169-169-173), 4. Ostwald (NDR)i (166-159-180), 5. Dluhos (CSSB) (170-165-168), 6. Tepeš (JugosK 511,5 (167-164-164), 7. Ylipulli (fl 510,5 (168-161-173), 8. Klauser 509,0 (166-162-165), 9. Holland 509,0 (164-164-169), 10. FidjestoeM veška) 496,5 (165-157-170). 11- \ 490,5 (169-163-151), 13. Žagar (163-153-158), 26. Dolar (vsi Jug"-' ja) 422,0 (135-151-142). D. Humer Foto: F. Perd«1 od a pa cesl s( sti Izgubljeni otroci (in starši) Nekatere očke in mamice so dolgi rekordni poleti tako prevzeli, da sov dušenju pozabili na svoje otroke. Uradni napovedovalec je imel z iskanjei" bljenih sinčkov in hčerkic (ali njihovih staršev) vse tri dni kar precej dela* srečnega snidenja je bilo ob šotoru Rdečega križa, kjer so nam odgovori" zaupali, da se je v času prvenstva izgubilo prek dvajset otrok, starih od B deset let. V soboto, ko je bila gneča ob izteku skakalnice največja, je eden 00 bljencev čakal na svojega skrbnika več kot tri ure. Oče se je namreč šele t& $ro vratkom domov, na stari železniški postaji v Ratečah, spomnil, da je imel* tudi sina. Kako je izgledalo to srečanje, si lahko le mislimo. far Elanove smuči dobro zastopane V uradni konkurenci osmega svetovnega prvenstva v smučarskih pole^ D-Elanovimi smučmi tekmovali Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Žagar'1*' \ maž Dolar, Piotr in Tadeusz Fijas s Poljske, francoski skakalci Gerard Co\$ deric Berger, Patrick Dubiez in Eric Breche ter ameriški tekmovalec Rick ..Kj bom. Na tekmah svetovnega pokala nastopa na Elanovih smučeh 25 ska^ "^e med njimi tudi znana Norvežana Opaas in Hansen. Slednji je nekdaj že i& 1(fes Elanov tabor, prestopil k Atomicu, po pol leta pa se je spet odločil za smuč'1 ^ gunjske tovarne. jt-0rri< »Miran Tepeš je s šestim mestom dokazal, da sodi v svetovni vrh, s temi ^ di naše tekmovalne smuči,« je razplet prvenstva ocenil Boštjan Gaser iz E'^li tekmovalne službe. Planiški znanec Jif i Raška: Rad se vračam pod Ponce, tu sem tudi zmagoval Nekdanji češkoslovaški smučarski skakalec Jifi Raška, zdaj trener mlade reprezentance, je v 50-letni zgodovini smučarskih skokov pod Poncami edini, ki je zmagal na treh zaporednih planiških tekmovanjih: leta 1966 na tednu smučarskih skokov, dve leti kasneje na Poldovem memorialu in leta 1969 na novi 170-metrski velikanki; tem uspehom je pred trinajstimi leti, na pr- prvenstvu v P°'e J1' tretje mesto in ^ Planiška dolina skakalnic in letalnic ima doma in v svetu čedalje več prijateljev. V treh dneh jo je kljub muhastemu vremenu — vseskozi je rahlo nale-taval sneg — obiskalo 150 tisoč privržencev smučarskih poletov iz Slovenije, iz drugih jugoslovanskih republik, iz zamejstva in tujine. Vsi so bili navdušeni nad dolgimi poleti nenadkrilji-vega Mattija Nvkiinena, dobro razpoloženega Mika Hollanda iz ZDA pa naših — Matjaža Deba-laka, Primoža Ulaga, Mirana Te-peša, Matjaža Žagarja, Janeza Štirna .. . Planica je* bila tri dni pravo mravljišče, tretje ali četrto največje slovensko mesto, prizorišče najbolj množičnega zim-skošportnega slavja in praznika vseh, ki imajo radi Planico in njene junake. • Mihajlo Pilipović iz Radovljice: »Vsi skakalci, ki se upajo spustiti po prenovljeni Go-riškovi velikanki, so izjemno pogumni fantje. Ko sem se pred leti povzpel na vrh letalnice, me je bilo že ob pogledu v prepad, ki ne kaže dna, pošteno strah. Matti Nvkanen je .super' letalec, mojster brez konkurei.ce. Tudi naši fantje so se korajžno poganjali prek velikanke. Ni kaj! Kapo dol pred njimi!« • Miro Peljhan iz Žirovnice: »Kdor je bojazljivec, nima kaj iskati na planiški velikanki. To je letalnica za skakalce, ki ne priznavajo strahu. Le drznost in korajža nekaj veljata. Rekordi se vrstijo zadnje desetletje kot po tekočem traku. To ne more iti v neskončnost, nekje so vendarle meje človeškega poguma in drznosti. Misli, da se bo razvoj zaustavil pri 220 ali 230 metrih. Človek bi sicer lahko poletel še dlje, vendar pa na zaletišču in pri doskoku ne bo več kos hitrostim.« # Nataša Loncer z Jesenic: »Vsakič, ko se kdo od skakalcev spusti po strmem zaletišču in visoko privrši z odskočne mize, me stisne pri srcu. Kaj če se mu kaj pripeti, pomislim. Hitrosti so velike in že vsaka napaka je lahko usodna. To ni šport za dekleta, le fantje se lahko preskušajo v tej panogi. Vsa čast skakalcem in vsem tistim, ki so nam pripravili tako lep športni praznik.« f Mihajlo Pilipović Miro Peljhan Nataša Loncner Gorazd Hace Tilka Bregant ♦ • Gorazd Hace iz Kranja: »Kdor je v teh dneh ostal doma in gledal polete prek televizijskega sprejemnika, mu je lahko žal. Dolgi poleti so odtehtali slabo vreme. Planico je namreč treba videti in doživeti, potem tudi bolje ceniš vloženi trud planiških delavcev in mojstrstvo letalcev. Stavil sem, da bo novi svetovni rekord 205 metrov. Čeprav sem se uštel, bom stavo z veseljem plačal. Tudi 191 metrov je dolžina, ob kateri človeku zastane dih.« # Tilka Bregant iz Ljubljane: »V Planici sem bila zadnjič pred 35 leti. Takrat smo se do Rateč pripeljali še z vlakom, gledalcev je bilo veliko manj, vsi pa smo z navdušenjem navijali za Janeza Poldo in za Rudija Finžgarja. Planica danes? Komaj jo je prepoznati, ljudi je veliko več, skakalnice večje, poleti daljši, na tleh pa tudi več smeti in steklenic .. .« (cz) vem svetovnem Planici, dodal še tretj sto kolajno. Jifi se najraje spominja prve te 1 as na novi Goriškovi velikanki, na ^ je prvi dan poletov izenačil svetog. rj kord Norvežana Bjorna Wirkolg ^ metrov), v zadnji seriji pa je po ^ 1 v hitrosti na mostu (113,6 kilome^ J uro) dosegel novo rekordno daljaV 1 ( 164 metrov. Veselil se je uspelega' v« ta, še med vožnjo v izteku je sne'*. ^ ve čepico in z njo pozdravljal hva1, ^ občinstvo. Ko so ga novinarji vpr* komu bo najprej sporočil novico-J, jal: »Staršem, vsej domovini!« Jifi še ni slutil, da bo svetovni rekor^* štiriindvajset ur in da ga bo že fl* nji dan za meter preskočil do ted*) lo poznani Manfred Wolf iz demokratične republike. »Rad se vračam v Planico. zmagoval, tu sem se za vedno vpjS listo svetovnih rekorderjev, tu s*5*? živel veliko prijetnega,« je povedmi Raška, nekdanji ljubljenec plani^ občinstva. »Hvaležen sem delavcem, da so se me ob ju j spomnili in me povabili sem kot nega gosta. Vsak športnik se rad ^ v kraj, kjer je dosegel svoje naj ■ uspehe. Se bom prišel k vam, ne * na to, ali me boste povabili ali 0% »Planica ima zdaj najlepšo let*£ na svetu,« pravi. »Matti Nvkafl pristal pri 191 metrih, toda tu ^ varno skočiti tudi 200 metrov. P1 /( še ni rekla zadnje besede!« ŠPORT IN REKREACIJA 7. STRAN ©®SIlSyj©3S]IGLAS Neprekinjene kolone >laniških romarjev Ranici in v njeni bližini v treh dneh približno 1400 avtobusov *J1 tisoč osebnih vozil — Brez omembe vrednih nezgod — Presno nn iw _ Pisanost navijaških pripomočkov — Obiskovalci too na pot vseh vetrov jjj^o Dovžan, inšpektor Uprave za J^ivje zadeve Kranj in eden izmed °vornih za red in varnost na plani-Rrireditvi ni bil edini, ki je v minu-^eh na glas razmišljal o vlaku; ki J&daj že vozil planiške popotnike v •0 skakalnic. Čeprav je bilo v vseh dneh na cestah in ob skakalnici *to 700 miličnikov, ni bilo lahko P^ti v Planico 150 tisoč ljudi, od te-j,s»mo v soboto 80 tisoč. Z vlakom bi V*> veliko lažje, i u la*uca je bila letos tudi v tem pogle-rekordna: približno 1400 avtobusov l* tisoč osebnih vozil je hitelo po go-^ski magistrali pod Ponce. V soboto, ^0 našteli 700 avtobusov in 7000 Jtoih vozil, je v Gornjesavski dolini jY° do pravega prometnega infark-"eliko avtomobilov je odšlo prepo-°d doma; bržčas vozniki tudi niso Jjto&li na tolikšno gnečo in zasede-* Parkirišča v Planici, v Ratečah in J^sti proti Kranjski gori. Več tisoč K 51 se je v soboto uštelo v potovalni t sti, saj so zadnji po več kilometrih ^enja prispeli pod Ponce šele na iu 3................—mmmmmmmnfzammmmmmmmmmmmmmmmmmmm^ J' %> Dovžan, inšpektor UNZ Kranj: Junica je bila velika preskušnja [ za našo službo. 80 tisoč ljudi je te*o naenkrat pod Ponce.« sredi druge serije. Vseh 80 tisoč obiskovalcev tudi ni moglo naenkrat zapustiti dolino skakalnic, zadnji so se odpeljali iz Planice in Rateč šele štiri ure in pol po končanem tekmovanju. V nedeljo je bilo Obiskovalcev precej manj, kar se je poznalo tudi pri prometu. Do zastoja je prišlo le v Kranjski gori, kjer so na manjšem klancu obtičali slabo »obuti« avtobusi. Čeprav je vse dni po malem snežilo in je bilo predvsem v nedeljo na cestišču precej snega, ni prišlo do omembe vrednih nesreč; bilo je le nekaj trkov, ki pa so se konačali le s praskami na avtomobilih. V nedeljo se je začel prostor ob izteku velikanke polniti že ob pol sedmih zjutraj. Branko in Boris Leban, Marjan Ferdih, Davorin Klinkol in Silvo Rutar iz okolice Tolmina so se pripeljali v Rateče že v soboto popoldne. Noč so prebili v spalnih vrečah na enem od rateških senikov, zjutraj pa so že nadvse zgodaj s kravjimi zvonci naznanjali planiški praznik. Iz Čepovana pri Novi Gorici se je odpravila v Planico skupina osmih mladincev in mladink. Do Jesenic so se pripeljali z vlakom, nato pa so nadaljevali z avtobusom do Rateč. Iz Preddvora in okolice je odpeljalo več avtobusov, v enem izmed njih so imeli tudi harmonikarja in trobentača. Branko Turk in njegova hčerka Zdenka iz Gorskega Ko to rja, sta se pridružila skupini, ki je odšla na romanje v Planico ob pol petih zjutraj. Ljubica in Štefan Verbič ter njun sin Štefan in hčera Violeta iz Zagreba že vrsto let redno prihajajo v Planico. V hrvaškem glavnem mestu se večina navdušuje za nogomet in za košarko, medtem ko je privržencev skakalnega športa bolj malo, so povedali. Iz Vrbe ob Vrbskem jezeru se je pripeljalo pod Ponce trideset navijačev, med njimi tudi Jože Pak in Janez Ravnik, ki sta zatrdila, da je Planica vedno lepa, tudi ob slabem vremenu. Fantje iz Pivke so prinesli s sabo staro gasilsko sireno in vsakič, ko se je kdo od skakalcev spustil po zaletišču, so jo navijali, da so si bližni mašili ušesa. Še bi lahko spletali zgodbe o Planici, o njenih znanih in neznanih junakih, in vsaka bi bila po svoje zanimiva. C. Zaplotnik poštarji odlično opravili delo jj uS^ANJSKA GORA - Tiskovno sre-za osemdeset tujih in dvesto stili )q e* domačih novinarjev in fotore-J^rjev ter za televizijske in radijske j irj^^tatorje je bilo v osnovni šoli v ™ ^jski gori. To je znano novinarsko HI ^išče vseh velikih prireditev v Gor-fkj s^vski dolini. Kot vedno je bil za v^ftico vodja tiskovne službe novinar J? Henrik Ubeleis. Tiskovni središči My anjski gori in v Planici je vodil ^ ll^no. Za dobro počutje vseh novi-vs^?v Je skrbela tudi šolska kuhinja. ^ e je bilo izvrstno, za kar gre zahvala ij^1*! delavcem in delavkam v kuhinji Postrežbi ter vsem tistim, ki so nas 5gali s hrano in napitki. .f* novinarje, fotoreporterje, televi-|T*e in radijske napovedovalce so E>£°eU tudi delavci poštnih storitev iz * * Kranj. Delali so skrbno, dobro in p,/0 saJ je bilo treba na telefonsko svetom čakati le nekaj trenutki Prav tako tudi na teleprinterske in k **°to zveze. Uslužbenci PTT storitev zorišče tekmovanja v Planici. Poskrbeti moramo za omogočanje televizijskih in radijskih vez po svetu. Organiziramo tudi PTT storitve v Planici. Naši delavci prodajajo razglednice in znamke. Za osmo svetovno prvenstvo imamo tudi priložnostni žig ob petdesetletnici Planice in priložnostni ovitek — pravo poslastico za filateliste.« Vsem PTT delavkam in delavcem v Kranjski gori in v Planici iskrene čestitke in zahvala za hitro delo. D. Humer N Minca Rabič, učiteljica naših prvih skakalcev: Vsaka generacija je boljša »Čeprav je zjutraj močno snežilo, sem si rekla: ,Nak, tudi danes moram v Planico'. Navdušena sem bila, ko sem videla, da se tudi drugi niso ustrašili grdega vremena in so v tako velikem številu prišli pod Ponce,« je v nedeljo pripovedovala 81-letna .Hotelova Minca' iz Mojstrane, ki živi v Beljaku. Minca je bila leta 1926 državna prvakinja v smučarskih tekih, bila je že pred več* kot pol stoletja učiteljica prvih naših skakalcev in gonilna sila športnega društva v Mojstrani, iz katerega je izšlo veliko dobrih smučarjev: Janez Hlebanja, Joško Janša, Albin Jakopič, Gregor, Alojz in Kari Klančnik, Zdravko Hlebanja, Janez Polda, Mara Rekar, Lidija Pšenica, Milena Cindrič, Marjan Pečar, Peter Lakota ... Rada se vrača med svoje učence in njihove naslednike. Na vse večje smučarske prireditve pride in tudi na pla-niškem slavju ni manjkala. »Vsaka generacija skakalcev je boljša od prejšnje,« pravi Minca. »Če bo šlo tako naprej, ne bomo imeli le najboljše skakalnice na svetu, temveč prav kmalu tudi najboljše tekmovalce.« (cz) Danes sankanje, v nedeljo veleslalom Tržič — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič prireja danes ob 16. uri v Zgornjem Lomu na poti proti Domu pod Storžičem občinsko sindikalno prvenstvo v sankanju. Prireditelj sprejema pijave v pisarni telesnokulturne skupnosti na Bračičevi 4 v Tržiču (telefon 50-342) in pred tekmovanjem na štartnem mestu. V nedeljo ob desetih dopoldne bo na Zelenici še občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Prijave za to tekmovanje zbirajo v pisarni telesnokulturne skupnosti še v petek, 22. marca. J. Kikel 5nJ vse delo izpeljejo natančno in Utirano na vseh mednarodnih prire-na Gorenjskem. .Za zveze z Uj^im svetovnim prevenstvom v Pla-H ' Je bilo v Kranjski gori na voljo šti- X\.ifist delavk in delavcev, vodja te £be Pa je bil Lojze Bavdek. J V vse men(larodne prireditve se VSe delo začne že štiri dni pred začet-tJ?1- Tu imamo na voljo deset teleprin-bJev, deset telefonskih kabin in služ- JVM2a telefoto. Vsi naši delavci so na Itj to novinarjem in fotoreporterjem, tM°ddajo posnetke v svet. Dela deset twepafistk, dva sta za posredovanje venskih vez in telefoto službe. Za to potrebujemo še številne tehni- 1« tWazen obilice dela v Kranjski gori \ Cejšnji del tehnike zahteva tudi pri- Hazvoj rekorda Planice Povzetek) 60 79 87 }0i 120 130 132 m Bogo Šramel (Jugoslavija) 1934 m Franc Palme (Jugoslavija) 1934 m Birger Ruud (Norveška) 1934 m Sigmund Ruud (Norveška) 1934 m Birger Ruud (Norveška) 1934 m Reidar Andersen (Norveška) 1935 m Sepp Bradi (Avstrija) 1936 m Hans Lahr (Nemčija) 1941 m Fritz Tschanen (Švica) 1948 Helmut Recknagel (NDR) 1957 m Jiri Raška (ČSSR) 1966 m Lennart Elimaa (Švedska) 1976 nova velikanka 137m Jiirgen Dommerich (NDR) 146 m Lars Grini (Norveška) 148 m Jiri Raška (ČSSR) 149 m Horst Queck (NDR) 156 m Bjorn Wirkola (Norveška) Jiri Raška (ČSSR) 160 m Bjorn Wirkola (Norveška) 164 m Jiri Raška (ČSSR) 165 m Manfred Wolf (NDR) 169 m Walter Steiner (Švica) Reinhold Bachler (Avstrija) 172 m Reinhold Bachler (Avstrija) 176 m Klaus Ostwald (NDR) 186 m Mike Holland (ZDA) 187 m Matti Nvkanen (Finska) 191 m Matti Nvkanen (Finska) 1969 1969 1969 1969 1969 1969 1969 1969 1969 1974 1977 1977 1979 1985 1985 1985 Niko Belopavlovič, predsednik planiškega komiteja: V znamenju rekordov »Planica je z izvedbo osmega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih utrdila svoj ugled v svetu in prizadejala nasprotnikom poletov nov udarec,« poudarja Niko Belopavlovič, dolgoletni predsednik planiškega komiteja. »Tri dni smo gledali dolge polete. Videli smo tri nove svetovne rekorde — 186, 187 in nazadnje še Nvkanenovih 191 metrov, ob tem še 12 poletov, daljših od 170 metrov, in skupno 44 poletov prek 160 metrov. Pogovarjal sem se s smučarskimi strokovnjaki, s tujimi trenerji in tudi s številnimi tekmovalci. Vsi po vrsti so pohvalili prenovljeno Goriškovo letalnico, še zlasti Norvežani, ki se že pripravljajo na preureditev njihove velikanke v Vikersundu in so nas že zaprosili za pomoč. Tridnevno tekmovanje v dokaj neugodnih vremenskih razmerah — vseskozi je bolj ali manj rahlo naletaval sneg — je tudi pokazalo, da je planiška letalnica varna. Na prste ene roke lahko preštejemo vse padce, od katerih je bil le Wiegelejev resnejši.« »Pričakovali smo rekordni obisk, vendar se tolikšnega števila gledalcev le nismo nadejali,« pravi Niko Belopavlovič. »V vseh treh dneh si je polete ogledalo 150 tisoč ljudi: v petek 25 tisoč, v soboto 80 in v nedeljo 45 tisoč. Po predprodaji kart smo večji naval pričakovali v nedeljo, toda vreme, ki se je izrazito poslabšalo zadnji dan tekmovanja, je nekatere vendarle zadržalo doma.« »Ko ocenjujemo osmo svetovno prvenstvo, s katerim smo tudi sklenili praznovanje 50-letnice Planice, moramo ob rekordih in uspehih omeniti tudi na par pomanjkljivosti. Odpovedal je računalniški sistem, s katerim smo nameravali posredovati novinarjem še sveže podatke. V soboto smo dovolili avtobusom obračanje na cesti Kranjska gora—Rateče, prišlo je do gneče, tako da so nekateri na tej razdalji potovali tudi več ur.« Planiški zanesenjaki z Nikom Belopavlovičem na čelu že razmišljajo o nadaljnjih dogajanjih pod Poncami. »Najprej bo treba dokončno urediti letalnico in njeno okolico, potem pa se pripravljati, kot da bodo že čez nekaj let v trikotu treh dežel zimske olimpijske igre.« (cz) Državno dvoransko lokostrelsko prvenstvo Naslov Potočnikovi s Koroške Bele KAMNIK — V športni dvorani v Kamniku je lokostrelski klub Kamnik dva dni vzorno organiziral letošnje državno dvoransko lokostrelsko prvenstvo. Za naslove se je v članski in mladinski konkurenci borilo kar stošestin-trideset lokostrelcev z Reke, iz Maribora, Varaždina, Zagreba, Kranja, Koroške Bele in Kamnika. Prvenstvo je pokazalo, da imajo lokostrelska središča v Sloveniji in Jugoslaviji vedno več privržencev. Z Gorenjske so se za državne naslove borili tekmovalci in tekmovalke s Koroške Bele, iz Radovljice, Kranja ter Kamnika. Vsi so bili uspešni, saj je državni naslov med članicami v instinktivnem slogu osvojila Potočnikova s Koroške Bele, od domačinov pa sta se izkazala Štebe in Maradin. Od članov iz Kranja se je z drugim mestom odrezal Janez Šorli v instinktivnem streljanju. Vendar je treba zapisati, da je lokostrelski klub Kranj na majavih nogah, saj sta k Jugobanki prestopila brata Podržaj, veliko Kranjčanov pa se je prenehalo baviti z lokostrelskim športom. Večina tekmovalcev je na pr- venstvu nastopila z domačimi loki, ki jih izdeluje Radovljičan Aci Oblak. So odlični in tudi cenejši kot uvoženi. Rezultati — člani — prosto: 1. Ploj (Maribor) 1144, 2. Matković (Varaždin) 1142, 3. Vujić (Pančevo) 1135, članice: 1. Višnjić (Zagreb) 1042, 2. Matković (Varaždin) 1031, 3. Janković (Zagrebi 985, mladinci: 1. Čučilović (Varaždin) 1029, 2. Sokoman (Zagreb) 1012, 3. Kidrič (Postojna) 1011, veterani: 1. Glavo-nivić (Dubrova) 1015, 2. Drobne (Maribor) 999, 3. Jurić (Banja Luka) 992, člani — compound: 1. Klemen (Muta) 1117, 2. Štebe (Kamnik) 1117, 3. Podržaj (Jugobanka) 1076, compound instinktivno: 1. Bleivveis 884, 2. J. Blewe-'" is 866, 3. Rogelj (vsi Jugobanka) 805, instinktivno: 1. Rosa (Ankaran) 991, 2. Šorli (Kranj) 972, 3. Mare (Ankaran) 968, članice: 1. Potočnik (Koroška Bela) 705, 2. Belovšek (Gornji grad) 548, mladinci: 1. Požar (Postojna) 960, 2. Maradin (Kamnik) 907, 3. Lukanovič (Jugobanka) 894, ekipno — mladinci: instinktivno: — 1. Kamnik 2286, 2. Jugobanka 1997, 3. Gornji grad 1908. -dh Kranjski karateisti žanjejo uspehe Kranj — Minula sezona je bila za kranjske karateiste doslej najuspešnejša. Člani kluba so lani osvojili na gorenjskih prvenstvih 24 kolajn, na republiških devet in eno na državnem prvenstvu. V mladinski konkurenci je bil Karate klub Kranj drugi v Sloveniji. Dragan Drobnjak, Metoda Podpečan in Nataša Nadižar so izpolnili normo za perspektivni razred. Prva letošnja tekmovanja obetajo še boljšo sezono. Na republiškem pionirskem turnirju v Črnučah so kranjski karateisti spet posegli po vidnih uvrstitvah. Danilo Dujovič je bil drugi v kategoriji do 12 let, Igor Jevšek v isti skupini Četrti. Anita Gregorc je osvojila drugo mesto pri pionirkah do 15 let, Duško Milic pri enako starih vrstnikih tretje in Peter Valant peto mesto. V ka-tah je bila kranjska ekipa druga. Zasoljene cene — gostinci so kajpak skušali iz planiškega slavja tudi čimveč iztržiti. Na gorenjskem mladinskem prvenstvu so kranjski karateisti zbrali 21 kolajn. Janez Belehar je zmagal v borbah v lahki kategoriji pred Vidom Pre-žljem, Mitja Dujovič je bil najboljši v polsrednji kategoriji, drugi je bil Dragan Drobnjak, tretje mesto pa sta si razdelila Erdan Bajrovič in Munir Sli-pac. Damjan Per je bil prvi v srednji in Aleš Stevanovič v težki kategoriji. V absolutni kategoriji je bil najboljši Drobnjak pred Belel^arjem ter Dujovi-čem in Stevanovičem. V katah je pri mladinkah zmagala Metoda Podpečan pred Tanjo Gregorec in Vesno Valant ter pri mladincih Dujovič pred Drob-njakom in Beleharjem. Kranjska ekipa je bila najuspešnejša tako v katah kot v borbah. Karateiste čaka letos še več pomembnih tekmovanj; prvo bo že v nedeljo, 24. marca, ko bo Karate klub Kranj priredil slovensko mladinsko prvenstvo. I. Prašnikar SPOROČILI STE NAM Kranj: Zorko prvak sekcije — Na članskem prvenstvu šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja je med 12 šahisti zmagal z 10,5 točke 19-letni Dušan Zorko pred 14-letnim Matjažem Šlibar-jem z 9,5 točke, Brankom Hribarjem 8, Emilom Murijem in Ivom Drinovcem s 6,5 točke ter Zlatom Jerajem in Bojanom Arzenškom s 5,5 točke. Matjažu Šlibarju je bera točk zadoščala za osvojitev prve kategorije. — B. Hribar Križe: najuspešnejša Olga Bencina — Telesnovzgojno društvo Partizan Križe je priredilo v osnovni šoli Kokr-škega odreda namiznoteniško tekmovanje za ženske. Med devetimi igralkami je zmagala Olga Bencina pred Ani Ribnikar in Svetlano Krsmanovič. — J. Kikel 8. STRAN. KRONIKA TOREK, 19. MARCA Član operativne službe v GRS Kranj Andrej Štremfelj iz Škofje Loke pri izdelavi načrta varstva pred požarom. Milan Žirovnik skrbi v tehnični službi za servisiranje gasilnih naprav. — Foto: S. Saje GORENJSKA NOČNA KRONIKA KONČAL JE V BOLNIŠNICI tHjanško razgrajanje nekega možaka iz okolice Bleda se je on-dan krvavo končalo. Doma mu alkoholiziranemu niso hoteli odpreti, zato je nekoliko premočno potrkal na okno in ga razbil. Ko so na poziv otrok, češ da ata razbija okna, prišli miličniki, so ga namesto v pripor odpeljali v bolnišnico. S PRENOČIŠČEM JE KMALU ZADOVOLJEN Možem postave znanega klateža so zadnjič zalotili v neki kleti na Jesenicah. Zbali so se, da bo ukradel krompir, zato so poklicali na milico. Toda klatež ni imel tatinskih namenov, le v miru je hotel prespati. To so mu omogočili. ČIGAVA JE KRAVA? V Seničnem se dediči in skrbniki pravdajo za kmetijo. Sodišče še ni reklo zadnje besede in je verjetno še nekaj časa ne bo. Eden od svojcev umrlega lastnika kmetije se je naveličal čakanja in je sedanjim skrbnikom odpeljal kravo. NISO MU OSTALI DOLŽNI Moža z Golnika je popivanje ozlovoljilo. Slabo voljo je jel stresati na domače. Pretepel je vse od kraja, a tudi domači mu niso ostali dolžni. Ko gaje dosegla roka pravice, je bil kar zadovoljen, saj bi sicer verjetno podlegel očitni premoči svojcev. DVODNEVNI KONCERT V Škofji Loki je bilo kar dva dni in dve noči veselo. Skupina moških s harmoniko je s pesmijo zabavalo staro in mlado ter vabila dekleta k plesu. Vsem njihova muzika ni bila všeč. Neka ženska je godce prijavila milici, tako da so se morali po utrudljivem dvodnevnem koncertu neslavno razi-ti. VERNO NASLEDSTVO Sosedje v Šorlijevem naselju v Kranju so si kot psi in mačke in medsebojno nagajanje je na dnevnem redu. Zdaj odrasle že posnemajo otroci. Da bi si kar najbolj nagajali, so zadnjič izmenoma zvonili pri vsakih vratih. GOSTJO JE NADLEGOVAL Dokler je topo čemel ob kozarčku ob točilni mizi in ji sem in tja podvorjl, točajka v škofjeloškem bifeju Turist ni imela nič proti. Ko pa jo je prišel nadlegovat na delovno mesto za točilno mizo, se je razjezila. Poklicala je milico. Možje v modrem so gostu oprostili neprimerno vedenje, saj ni mislil nič slabega. NI POSLUHA ZA GLASBO V hotelu Larix v Kranjski gori jim ni kaj prida mar za glasbo. Ko je zadnjič prešerna skupina mladih muzicirala na kitaro in prepevala, so ji zagrozili z milico. Mladi so se vdali. V hotelu pa bi bili lahko veseli zastonj godbe, kajti nekateri lokali glasbenike celo plačujejo. LAHKO SO JU PREPRIČALI V bivalnici železniške postaje na Jesenicah sta se stanovalca sporekla in stepla. Odpeljali so ju na milico in prepričali, naj se po botata. S STEKLENICO PO GLAVI J. Z. je v restavraciji Trst na Bledu izzival I. A. Slednji je do besed ostal brezbrižen, zato je J. Z. zmerljivke podprl še s krepkim udarcem po glavi. Težaven gasilski poklic ne privlači Gasilsko reševalni službi v Kranju primanjkuje delavcev za operativne naloge — Nedograjen sistem izobraževanja in slabo nagrajevanje glavna krivca — Brez prave pripadnosti dejavnosti bi se težko lotevali zahtevnih opravil Kranj — Danes je v Sloveniji v poklicnih gasilskih enotah približno 600 gasilcev, razen tega pa opravlja gasilske naloge okrog 200 gasilcev v industriji. Večina si je poklic pridobila s prekvalifikacijo in dodatnim usposabljanjem, saj v naši domovini na srednji stopnji še vedno ni organiziranega izobraževanja za gasilski poklic. »Prav to povzroča pri kadrovanju za naše potrebe,« naglasa direktor Gasilsko reševalne službe Milan Molan, »največ težav. Ker zakon o varstvu pred požarom predpisuje za opravljanje nalog v poklicni gasilski enoti strokovno gasilsko izobrazbo, moramo delavce večinoma tehniških poklicev pripraviti za gasilski poklic. Vsem omogočimo udeležbo v 6-mesečni šoli za poklicne gasilce v šolskem centru RSNZ. Žal se za tako obliko izobraževanja odloča le malo mladih. Tako ne uspemo nadomestiti niti tistih delavcev, ki odhajajo zaradi upokojitve ali iz drugih razlogov. Glede na organiziranost naše službe bi namreč morali imeti lani po zahtevah predpisov 67 zaposlenih; namesto da bi zaposlili nove, smo izgubili štiri dosedanje delavce in jih imamo skupno le 57, od tega 45 za operativne naloge.« Po prekvalifikaciji za gasilski poklic se gasilec lahko odloči za enoletno šolo za gasilskega tehnika in za redno ali izredno izobraževanje za gasilskega inženirja pri višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani. Osnovno usposabljanje ni najbolj privlačno, ker ga mora kandidat opraviti po končanem poklicnem izobraževanju na srednji stopnji. Razen tega je izobraževanje namenjeno zgolj gasilskim nalogam, pri opravljanju poklica pa prevladujejo druge oblike tehničnega reševanja. NESREČE USODNO PREČKANJE * NAKLO — V nedeljo, 17. marca, se je v Naklem pripetila prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. 70-letna Frančiška Jagodic iz Kranja je z bencinske črpalke kanila prečkati cesto, na kateri se je tisti čas odvijal gost promet. Vozila so vozila v dveh strnjenih kolonah in Jagodicevi je uspelo priti do srede ceste, tam pa jo je zbil voznik avtomobila z nemško registracijo Josip Ritt, doma z Velike gorice. Čeprav je močno zaviral, da bi preprečil nesrečo, je žensko podrl. Jagodiceva je bila tako hudo ranjena, da je na kraju nesreče umrla. TRČILA V HlSO Hlebce — Neprimerna hitrost je kriva nezgode, ki se je v petek, 15. marca, dogodila na cesti med Lescami in Begunjami. Avtomobil 207letne Danice Pristav z Brega pri Jesenicah je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku v Hlebcah zaneslo, da je čelno trčil v hišo ob cesti. Laže ranjeno so voznico odpeljali v radovljiški zdravstveni dom in jo nato odpustili v domačo oskrbo. d 2. Zgorel skedenj Blejska Dobrava — Na Blejski Dobravi je v soboto, 16. marca, gorelo. Zgorel je skedenj, last Antona Pora, v katerem je bilo nekaj kmetijske mehanizacije in dve toni sena. Stroje so med gašenjem rešili iz ognja, seno pa je zgorelo. Skupno škodo cenijo na 300 tisoč dinarjev. Na skednju ni bilo vnetljivih snovi, tudi električna napeljava v železnih ceveh je ostala nepoškodovana, zaradi česar sumijo, da je vzrok požara lahko tudi požig. »Seveda so še drugi razlogi,« pojasnjuje vodja operative Jože Kaste-lic, »da v vrste poklicnih gasilcev prihaja le malo ljudi. Večina jih raje ostane v svoji stroki, saj je v industriji manj nevarno in neprijetno delo, ob katerem ostaja tudi več prostega časa. Kdor se že odloči za poklicnega gasilca, mora najprej izpolnjevati ostre zdravstvene zahteve in moralna merila, nato mora z odgovornostjo opravljati najtežavnejše naloge, ne nazadnje pa se mora sprijazniti z dokaj nizkimi osebnimi dohodki.« Približno 25 tisoč dinarjev mesečnega prejemka z vsemi dodatki za naporno delo poklicnega gasilca res ni veliko. Še manj spodbudno je, na primer, da ima poklicni gasilec po večjem delu službovanja na teh delih le okrog 13 tisoč dinarjev pokojnine in vodja izmene v poklicni gasilski enoti komaj 3 tisoč dinarjev več. Za take razmere ni krivo le pomanjkanje denarja, ampak tudi dovoljena stopnja povečevanja osebnih dohodkov, ki so bili v teh dejavnosti od nekdaj nizki. Zato bodo tem vprašanjem posvetili posebno pozornost na eni prihodnjih sej predsedstva zveze SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije. »Naši delavci so zadovoljni,« pove za konec direktor Molan, »da opravljajo humano delo. Velika pripadnost tej dejavnosti pomaga premagati marsikakšno težavo. Pri zahtevnih opravilih so pogosto odločilne tudi izkušnje delavcev iz raznovrstnih osnovnih poklicev in njihova iznajdljivost. Ob tem pa si stalno prizadevamo za dopolnjevanje našega znanja.« V minulih petih letih je devet delavcev GRS Kranj pridobilo izobrazbo gasilskega tehnika, dva sta pred diplomo na višji šoli in eden je pri koncu tega študija. Poleg vsakdanjega izobraževanja in vaj v službi se gasilci občasno udeležujejo raznih predavanj v organizaciji republiškega centra za obrambno usposabljanje v Poljčah. Zavedajo se namreč, da se z naraščanjem požarnih nevarnosti večajo potrebe po znanju. Ob tem pričakujejo, da bodo tudi v družbenopolitičnih skupnostih spoznali potrebo po primernem vrednotenju gasilskega poklica in zadostni popolnitvi poklicnih gasilskih enot. Tako bodo delavci v njih manj obremenjeni, požarne nevarnosti pa bo moč obvladati z večjo zanesljivostjo. S. Saje Budnost sovaščanov preprečila požar Britof pri Kranju — V petek, 22. februarja 1985, je v stanovanjski hiši Ivana Martinjaka v Brito-fu izbruhnil požar. Zaradi neočiščenega dimnika in visoke vročine so se vžgale saje v dimniku. Ogenj, ki se je prikazoval približno meter nad vrhom dimnika, sta opazila sovaščana Vinko Gantar in Ivo Fende. Ker lastnika hiše ni bilo doma, sta obvestila o izbruhu požara Gasilsko društvo Britof. Domači gasilci so s hitrim posredovanjem požar omejili in zadušili. Pri tem so imeli nemalo težav zaradi zasutih hidrantov, za katere lastniki še vedno premalo skrbijo; izgleda, da jih ni dovolj izučil požar pred nekaj leti. Samo budnosti vaščanov in hitremu posegu domačih gasilcev se je torej treba zahvaliti, da se tokratni požar ni razširil in povzročil hujših posledic. M. B. Za večjo prometno varnost Vzdrževanje cest Zakon o varnosti cestnega prometa vil. členu pravi: »Organizaci je za vzdrževanje cest morajo ceste in cestne objekte vzdrževati tako< da so po svojih elementih, tehničnih lastnostih, opremljenosti in pffr metnih znakih vedno v stanju, ki zagotavlja varno vožnjo vozil in var nost udeležencev v prometu.« Zakonodajalec je mislil najboljše. Kako pa je v praksi? Vedno zno; va naletimo na poškodbe cestnih površin in znakov. Cestni nadzornik1 in vzdrževalci ne morejo biti povsod. Zato so dobrodošla tudi opozoril' iz krajevnih skupnosti, kjer ljudi motijo poškodovane ceste. Najhuj* je po odjugi, ko ceste kar zacvetijo. Letos bodo zaradi hude zime, ko W zmrzal popustila.poškodbe še večje kot minula leta. Vsako razrahljan« površino cestišča vozila sčasoma skopljejo in naredijo »udarne jame*< ki so posebno nevarne za vozila z manjšimi kolesi, mopediste in kote" sarje. Udarne jame so še posebej nevarne v slabših vremenskih raz* ^Vv« merah, v slabi vidljivosti ali ko jih prekrije voda, saj so takrat nevidni Ko zapeljete vanjo, se lahko okvarijo kolesa, vzmetenje ali smerni to& hanizem. V največji nevarnosti so kajpak kolesarji, ki se ob padcu laW ko težko, ranijo ali padejo pod drugo vozilo. Udarne jame nastajajo tudi zaradi del na cesti, vremenskih raZ' mer, prevelike osne obremenitve in dotrajanosti cestišč. Kljub obveZ' nosti delovnih organizacij za tekoče vzdrževanje cest ob sedanji odjtf gi vsem voznikom priporočamo skrajno pazljivost. Mrak Več pozornosti gasilstvu v Planiki |K, Kranj — Gasilci in gasilke Industrijskega gasilskega društva Planika iz Kranja so na rednem letnem občnem zboru v prisotnosti številnih gostov in predstavnikov občinske gasilske zveze v Kranju ter Gasilske reševalne službe pregledali svoje lansko delo. Obenem so začrtali smernice za bodočo dejavnost. Poročilo o delu je podal poveljnik Tadej Trelc, ki je med drugim dejal, da so dosegli boljše rezultate od pričakovanih. Izvedli so tudi več akcij, kot so jih planirali. Udeležili so se nekaterih tekmovanj, med katerimi je treba omeniti udeležbo njihove desetine na občinskem tekmovanju, kjer je osvojila bronasto značko. Veliko so opravili tudi na področju preventive-in vzgoje vseh zaposlenih. To se je še posebej obrestovalo ob izbruhu treh požarov. Delavci so jih sami pogasili z gasilskimi aparati že v začetni fazi. V razpravi je bilo slišati pripoflj da v Planiki namenjajo gasitf premalo pozornosti. To potrjuje * razpoložljiva gasilska oprema, v vse prej kot dobra. Poleg redne gasilske dejavni ima društvo v letošnjem progfH pripravo proslave ob 30-letnici ^ novitve IGD Planika v Kranju« jubilej želijo planiški gasilci pos* slovesno označiti. Ob koncu zbora so podelili priz* nje gasilskemu veteranu Fra"1 Maliju za 40-letno požrtvovalno & v gasilstvu. Predsedstvo OGZ Kr< pa je odlikovalo za dvajsetletno I Alojza Korošca in Andreja Urbai> ter za desetletno delo Alojza Kol* ca in Andreja Urbanca ter za de letno delo Ugrina Petkoviča in mirja Jakovca. Konferenco so po vadi sklenili s tovariškim srečanj1 Janez Kike' Miličnik Janez Klepec i Turistična sezona nalaga dodatne zadolžitve Radovljica — Miličnik je enajsto leto. Po prvih treh letih v ljubljanski posebni enoti milice je 1977. leta prišel na Gorenjsko, v Radovljico, kjer je pred časom prevzel zadolžitev vodje varnostnega okoliša za I^esce in Begunje. To je varnostni okoliš kot vsak drug, s pretežno- večino vaškega prebivalstva, nekaj industrije, dvema prometnima cestama, regionalno Lesce— Bled in delom magistrale, več lokali z občasnimi kršitvami javnega reda in miru. Lesce pa imajo tudi turistični kamp Šobec in ta zadaja vodji varnostnega okoliša vsako leto kopico dodatnih zadolžitev. »Lansko leto je bilo za krajevni skupnosti, ki ju imam na skrbi, kar ugodno. Razveseljuje manj kaznivih dejanj, izboljšala se je prometna varnost, saj je bilo manj smrtnih žrtev kot predlani, tudi s kršitvami javnega reda in miru nimamo posebnih problemov. Med kaznivimi dejanji je nekaj več le tatvin poljskih pridelkov, kar je bržkone posledica draginje. Ta najbrž vpliva tudi na vožnjo z osebnimi avtomobili in manjše število prometnih nesreč. Le pri alkoholu se ne pozna, saj je še vedno glavni krivec številnih kršitev javnega reda in miru. Pozimi razgrajajo v nekaterih lokalih, poleti v kampu. Ker dosledno ukrepamo zoper kršitelje, tudi zoper gostince, ki že vinjenim točijo pijačo, se stanje počasi vendarle popravlja. Nekaj težav smo imeli tudi z mladoletniki, vendar se glede te problematike povezujemo s socialno službo. Tudi s krajevnima skupnostma milica tesno sodeluje, bolj se je vključila tudi v delo komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v tovarnah, kjer prav tako nastaja nekaj problemov. Veseli nas, da se tu izboljšuje osveščenost ljudi, da je manj lažne solidarnosti (ta pomeni veliko oviro pri raziskovanju kaznivih dejanj), čeprav bi na tem področju radi še vidnejši napredek,« je povedal Janez Klepec. Turistična sezona v Lescah miličnikom vsako leto naloži še dodatne obveznosti. »Poleti smo bolj vpreženi,« pojasnjuje Janez Klepec. »Že pred sezono se nekajkrat srečamo s turističnimi delavci in se z njimi pomenimo o delu, preventivi, nadzo- ru, iskanju ,črnih taborišč'. Pred«11 pridejo turisti, dobro pregledan10 okolico kampa in ob takih pregl*] dih običajno odkrijemo kako p1* teklo kaznivo dejanje, ki nam r doslej ostalo prikrito. V sezoni r nas turizem zahteva takorekoč p° polnoma zase. Število prebivale«* se poleti tu poveča tudi za tri tis*'* in nadzirati tolikšno množico ravno lahko. S preventivo velik opravimo. Dosledno nadziraj prijavljanje gostov v recepciji kal"] » pa, odkrivamo ,črna taborišča', fe šujemo kazniva dejanja, ki se v ■ zoni običajno na množe. Naše pi*] ventivno delovanje in tesno sod*] lovanje z upravo kampa in turist čnim društvom se že obrestuje. T*1' di v kampu je manj kaznivih 300000000000 000000000000000000$ Hm RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž BES S, s Komisija za delovna razmerja objavlja oziroma ponovno objavi} prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. TEHNOLOGA I 2. VODJE PRIPRAVE PROIZVODNJE JAME 3. 2 NADZORNIKOV JAMSKIH DELOVlSC 4. VEČ DELAVCEV ZA RAZNA RUDARSKA DELA KV RUDARJI TEHNOLOGA V PRIPRAVI DELA STROJNEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVANJA ORGANIZATORJA AOP za poslovne obdelave ELEKTRIKARJA AVTOMEHANIKA 2 KLJUČAVNIČARJEV GEOLOGA - OPERATERJA VEČ OPERATERJEV II v predelavi 2 POMOŽNIH OPERATERJEV II AVTOELEKTRIKARJA REFERENTA ZA TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 5. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. no •Tele I me* S vs fcNov: 'fijel I ■Jodni IS 215 Ptio t Pogoji: pod 1. — diplomirani inženir rudarstva, — 3 leta delovnih izkušenj, — zaželeno znanje tujega jezika in osnov AOP, — poskusno delo dva meseca, pod 2. — diplomirani inženir rudarstva, — 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, pod 3. — rudarski tehnik, — strokovni izpit, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, pod 4. — KV rudar (3-letna poklicna rudarska šola), . — 3 mesece delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let. pod 5. — strojni ali elektro tehnik, — 1 leto delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo. pod 6. — višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizactf ske smeri, •ovil Stai Vl> N* fes Kr vCi Ke. oN* god 1 — 2 leti delovnih izkušenj na področju poslovnih obdelaj, — vozniški izpit B kategorije, — poskusno delo dva meseca, pod 7. — KV elektrikar, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let. pod 8. — KV avtomehanik, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — občasno jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let. pod 9. — KV ključavničar, kovač, varilec, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — občasno jamsko in izmensko delo. pod 10. — KV delavec, — 1 leto delovnih izkušenj,. — vozniški izpit B kategorije, — enomesečno poskusno delo, — jamsko in izmensko delo, — starost nad 21 let. pod 11. — poklicna šola kemijske, metalurške, kovinske ali el^' tro smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — izmensko delo. pod 12. — KV ali PK delavec kemijske, metalurške ali dru^ ustrezne smeri, — 3 mesece delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec, — izmensko delo. pod 13. — VKV ali KV avtoelektrikar, — 2 leti delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — občasno jamsko in izmensko delo. pod 14. — gradbeni tehnik, — strokovni izpit, — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca. Ki R s, K h Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovni časom za vsa navedena dela. . Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pr^ sklenitvijo delovnega razmerja. . . Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 8 dneh po objavi na gornji naslov. J Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor1 ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po obja^' figK, 19. MARCA 1985 IfALI OGLASI *l: 27-960 ^JlKE OKRASNIH IGLAVCEV HhT^' zelenice, ugodno nudim. S-Ul. XXXI. divfizije 54 (proti ffu) 2496 Prodam novo HARMONI-* ES AS. Ogled popoldan. Daš-Železniki 2700 J^am 14 dni starega TELETA. 5*?. Selo 33, Žirovnica POL MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN @©E3IHU)8D5B HODAM 2498 novo NAKLADALNO ICO. Lahovče 21 2715 modro fantovsko OBLE 7 za prvo obhajilo, za 3.00C LhLn,er, Župančičeva 8, Kranj, tel. J^jn »KIFELČAR« jana. •W.l.-v______ _____ , ., 2550 La-2750 .jpoljšemu ponudniku prodam „ - »NAŠA BESEDA«, letnik ^ felefon 064/42-279 2751 "~ prodam otroški AVTOSE- r>, modre barve, znamke tribuna, ^J} del športnega vozička. Infor-J1^ vsak dan od 10. ure dalje. Domovi svet 14, Škofja Loka 2752 «<%m kombinirano PEČ braun. lt^el Eržen, Strmica 8, Selca 2753 JJno prodam KINO KAMERO S J15 zoom, kino projektor ME-idfUO, FOTOAPARAT zenit E, ^.lational 265, PLATNO za pri-, J«nov ter OIAČEVALEg vermo-jj.e8ent 620, dva kanala stereo z 'kurjem, komplet z zvočnikom {^formacije po tel. 44-078 2754 Wam mini GLASBENI CEN- ,Sam mid, tel. 49-198 2755 ■uj-am »KIMPEŽ« ter 4 GUME ^tiščih 155-14, za 16.000 din in F* dele za škodo Š 100. Rožna 28, Z 2756 VALNI STROJ overlock, 4-nitni, Kranj, Planina II., Juleta hr°vška 34, stanovanje 13 2757 P"«Ho prodam dva dobro ohra- k, Raztegljiva kavča in jjfUA. Telefon 25-708 2758 Wx° prodam dobro ohranjeno JUNICO. Ogled popoldan. Kranj, ^savska 34 2759 Hi t?m suha mešana DRVA. Ilov-hMCranj 2760 .vodarn PSICO - nemško ovčarji Rodovnikom, staro 3 leta. Švab, £ «1. Tržič, popoldan 2761 J0.dam semenski KROMPIR de-1 "» jedilni KROMPIR. Marija IhJ0t. Lahovče 57 2762 °dam 7 tednov starega BIKCA Valjajo rejo. Žeje 11, Duplje rWj 2763 L,roaam ZLATO za zobe. Telefon K. 2764 5$Jam 10 dni starega BIKCA in C^KO, simentalca. Gasilska 19, t i 2765 \$< novo Pel-delno OMARO in I Kraljic, Valjavčeva 23, Kranj, iCri886 276e Kj'Odam 6 tednov stare PUJSKE. k U'Zg'Gorje 2767 °dam rezano seno. Ogled po-ne Gorice 7, Golnik „„„„ roH 2768 Vicv^m dinamični pevski MI-^ON TECT UDM 1052, cena 1,3 ^elefon 064/80-068 2769 6°aam novo ŽENSKO KOLO na K*?tav. Luže 12, Šenčur 2770 Cdam moški KOLESI: rog na 5 it Ž u 'n ^or^ na W prestav. Iz-a*ovšek, Finžgarjeva 8, Lesce HOhn 2771 l oiLo, težko, vprežno, »moker ' za vsa dela; in KRAVO, brejo % ioCev' Prodam. Resman, C. svo- 0 j3. Radovljica, tel. 74-590 2772 'Ot?Tno prodam avtomatski GRA- in nov FOTOAPARAT. Te- «64/24-473 od 17. do 20. ure 2773 Homec, tel. 064/69-300 »Kladi-OOTpldan 2774 i^HOŠKO POHIŠTVO, moderno, " n °* z dvema ležiščema, ugod-krtv^dam. Informacije po tel. °-3l6 vsak dan po 16. uri 2775 |J ^am skoraj nov 16-colski GU-in SAMONAKLADALNO CELICO SIP, 19-kubično. Pipa- Vj*40- Šenčur 2825 *W*no prodam AVTO RADIO na ta. Zvonko Hribar, Dolenčeva 5, jfl. 2826 livarn dobro ohranjen PUHAL- £l«UrJa z motorJem in SLAMO-4^ICO ultra z motorjem in po- kisiJ1 iIn puhalnikom. Korenjak, Pre-f?e95 2827 t4l,°dam bočno KOSILNICO za deutz. Voklo 67 2828 *0tvl uSodno prodam HI-FI GRAJAN elac. Telefon 27-385 2829 !to°darn 7 tednov stare PUJSKE. Muže 6, pri Bledu 2830 L,°dam 10 dni starega BIKCA. " H/a, Lesce 2834 ŠVPIM CuPim TELIČKO, staro 6 do 10 •0v- za pleme. Ponudbe po 15. uri •'tal a p'"IIie-064/44-526 ■CPim »CENT 2776 i,xRIFUGO«. Oglasite .S? ^1. 66-277 2777 V^Pim dobro ohranjen GUMI J £'.°d 13 do 15 col. Ivan Požun, Va-č,5-Tržič 2778 UuPim GLAVNO GRED za moped {C. ter BOBEN (stator) za pralni ta* Sorenje superavtomat PS 653. - 64225 Sovodenj 46 »770 Kupim rabljen VARNOSTNI LOK za traktor IMT 533 ferguson. Košir, tel. 82-861 dopoldan ali 89-022 popoldan 2831 2779 ^Pletarstvo nogra- vam nudi izdelavo in 4 9«tažo vseh vrst rolet in Ž»i ^a za^°8i imemo 5nU2iJe 25 mm, 35 mm in f t*im v vseh izvedbah in ^ličnih barvah. pletarstvo Nograšek, tffe 13, Šenčur, i *,e*on 061-50-720. Prodajam LESENE G RABLJE. Frankovo naselje 79, Škofja Loka (Trata v bližini šole oziroma trgovine). Tel. 60-569, popoldne. VOZILA Prodam odlično ohranjen VW — HROŠČ. Rekar, Ul. XXXI. divizije 1, Kranj 2578 Prodam ZASTAVO 750, z novim IR motorjem, za 5 SM. Nada Šparo-vec, Koroška 2, Tržič 2602 Ugodno prodam VW HROŠČ 1200. Telefon 44-078 od 16. do 20. ure 2780 Prodam dele ZA KATRCO in pomivalno korito 80 x 60. Telefon 25-687 2781 Prodam prednja BLATNIKA za Z-750. Telefon 26-961 - int. 41 2782 Prodam tovorno AVTOPRIKOLI-CO, na torzijo, nosilnost 500 kg. Lojze Jenko, Godešič 30, Škofja Loka 2783 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Ogled po 14. uri, tel. 23*655 2784 Prodam nevozen MOTOR. Telefon 41-159 2785 Zaradi odsotnosti prodam ZASTAVO 750, neregistrirano, vozno. Telefon 47-638 2786 Kupim dva sprednja zunanja BLATNIKA in čelno MASKO za Z-101. Telefon 064/25-622 od 14. ure dalje 2787 Prodam 4 GUME sava 135 SR 13, nove. Mraz, Pot na Jošta 25, Straži-šče, Kranj 2788 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Češnjevek 13, Cerklje 2789 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Ogled v popoldanskem času. Primož Kelvišar, Titova 53/B, Jesenice 2790 TOMOS 15 SLC, 2000 km, prodam za 7 SM. Kos, Podlubnik 112, Škofja Loka, popoldan 2791 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Matjaž Otoničar, Križe 94/A pri Tržiču 2792 Ugodno prodam R-4, po delih in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Samo Zupane, Jelovška 21, Bled 2793 Prodam FORD CAPRI, z motorjem 1200, v dobrem stanju, ali menjam za večji avto, v račun vzamem tudi gradbeni les. Telefon 27-992, Stankovič, Janeza Puharja 8, Kranj 2794 Prodam R-4, letnik 1970. Telefon 25-156 2795 ZASTAVO 750, letnik 1979, 48.000 km, garažirano, odlično ohranjeno, prodam. Avgust Kenda, Bohinjska Bela 85 2796 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano. Vidic, Lesce, Vodnikova 10 2797 Prodam osebni avto CITROEN GS 1.3 super, letnik 1979, prevoženih 45.000 km. Hrgović, Deteljica 1, Tržič, tel. 064-50-260 zjutraj 2798 Prodam tovorni avto TAM 4500 ki-per, vozen, in dele za SABB 96; motor z menjalnikom, polosovine, gume in ostalo. Informacije po tel. 064/76-209 dopoldan 2799 Prodam ZASTAVO 101 sprednji del karamboliran, brez motorja ter nove dele (hladilnik za vodo, prednje steklo, štirioglate luči, nova bočna smerokaza ter pokrov zobatega jermena. Franc Rupar, C. 4. julija 53, Tržič, tel. 50-137 2800 Prodam ZASTAVO 750. Telefon 28-322 2832 Prodam MOPED automatic in PONT EXPRES, za 2,5 SM. Telefon 82-234 zvečer 2833 STANOVANJA Zakonski par z dveletnim otrokom, išče enosobno STANOVANJE v najem, za eno ali dve leti. Milic, Valjavčeva 12, Kranj 2801 V Škofji Loki najamem dvo- ali trisobno STANOVANJE, delno opremljeno, ali neopremljeno, za več let. Telefon 061/348-921 - int. 389 dopoldan 2802 Mlad par išče SOBO s posebnim vhodom v Kranju ali bližnji okolici. Možnost kuhanja. Ponudbe pod: Kranj 2803 GARSONJERO ali manjše STANOVANJE najameta zakonca. Telefon 23-811 popoldan 2804 Odstopim vrstni red za nakup STANOVANJA, 31 kv. m, na Planini. ' Šifra: Vseljivo v jeseni 2805 Kupim manjše dvosobno STANOVANJE, lahko starejše, v Kranju. Telefon 79-657 popoldan ali 25-461 — int. 468 dopoldan 2806 V Škofji Loki potrebujem samsko ležišče ali SOBO, lahko brez kopalnice, za dobo treh mesecev. Telefon 061-323-665 — int. 221 Milan, od 6.30 do 7.30 2807 Dve SOBI, vsaka v izmeri 20 m' v tretji etaži hiše, v središču Jesenic, prodam. Možna preureditev v eno stanovanje. Telefon 063/34-259 2808 PREDSTAVITVENI KONCERT ANSAMBLA »RŽ« ZA GORENJSKO KINO CENTER KRANJ Petek, 22. marca ob 20. uri, povezovalec programa BORIS KOPITAR. Predprodaja pri blagajni Kina Center. Vabljeni! POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, začeto gradnjo ali staro HIŠO, do 20 km iz Kranja. Česen, Vasca 7/A, Cerklje 2657 Zdomec kupi starješo HIŠO. Telefon 24-485 2809 KAVA-BAR OKREPČEVALNICA, z delnim odkupom inventarja, v Kranju, oddam. Telefon 064/24-765 ali 061/553-895 2810 V najem vzamem do 400 m' ZEMLJE za vrt ali odkupim, v okolici Kranja. Katarina Bizaj, Veljka Vla-hoviča 4, Kranj 2811 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, okrog 1000 m' na območju Bleda, Radovljice, Lesc, Šifra: Gotovina 2812 TRGOVSKI LOKAL (100 m'), trgovina in skladišče, dva pripadajoča kletna prostora, 32 m' s stopniščem in samostojnimi sanitarijami, v središču Jesenic, prodam. Prostor je primeren za poslovni ali obrtni lokal. • Veliko dostopno dvorišče. Telefon 063/34-259 2813 ZIDANA SKLADIŠČA v pritličju stavbe, v središču Jesenic, 50 m' skupne površine, dostopno veliko dvorišče, prodam. Telefon 063/34-259 2814 VEČ GARAŽ v središču Jesenic, prodam. Telefon 063/34-259 2815 SKLADIŠČE, 60 m1 uporabne površine in pripadajočo pokrito lopo, veliko dostopno dvorišče, v središču Jesenic, prodam. Primerno tudi za preureditev v stanovanje. Telefon 063/34-259 2816 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ELEKTROIN-STALATERJA ali fanta, ki ima veselje do elektroinstalacij. Šifra: OD po dogovoru 2464 Takoj zaposlim delavca za cementno obrt, kot vodjo stroja. Franc Raj-gelj, Zasavska 39, Kranj 2668 Zaposlim delavca za stavbna kleparska dela. OD po dogovoru, prost vojaščine. Franc Markič, Partizanska 14, Kranj 2817 PRIREDITVE PLESNI TEČAJI V KRANJU: v Delavskem domu — vhod 6, prireja PLESNI KLUB Kranj. Začetki tečajev: ZAČETNI tečaji 17.3. ob 19.30 mladina in starejši (nedelja); 19. 3., ob 19. uri za mladino; 19. 3., ob 20.30 za starejše; NADALJEVALNI tečaji 17. 3., ob 19.30 (nedelja); 18. 3., ob 19. uri; IZPOPOLNJEVALNI 18. 3., ob 20.30; DISCO HUSTLE in ROCK'N'ROLL 17. 3., ob 18. uri (nedelja). Vpis eno uro pred začetkom 1. vaje v Delavskem domu. 2685 OBVESTILA ELEKTROINSTALACIJE napeljujem. Telefon 60-584 1537 TELEFONSKE APARATE in NAPRAVE popravljam, vzdržujem, prestavim, napeljem še en aparat in podobno. Oprešnikova 88, Kranj, tel. 25-867 2677 Opravljam SOBOSLIKARSKA in PLESKARSKA DELA. Telefon 77-059 2818 NAPEI^JUJEM centralne kurjave. Telefon 25-466 2819 KŽK GORENJSKE TOZD KOMERCIALNI SERVIS Obvestilo REJCEM MALIH ŽIVALI in OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred železniško postajo v Kranju vam nudimo po konkurenčnih cenah: KRMILA za perutnino, bobivit, koruzo, rženo krmilno moko, jajca, olje. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, v sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po tel.: 21-652. OSTALO VARSTVO iščem za sedemmesečnega dojenčka, od maja dalje. Telefon 22-549 2820 Opozarjam Milko DIJAK, Radovljica, St. Žagarja 37, da prekliče neresnične besede o Roku DEMŠARJU, Radovljica, St. Žagarja 37, drugače jo bom sodno preganjal. 2821 Za sodelovanje iščem žensko, ki rada pleše solo disco plese. Šifra: Maratonec 2822 Ljubiteljem živali oddamo 5 tednov stare KUŽKE. Britof 33/B 2823 • Nujno potrebujem VARSTVO za ena in pol letnega otroka, v Škofji Loki. Telefon 61-388 2824 DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE ZAHVALA Ob smrti očeta JANKA DOLENCA-ŽANETA Kazinarjevega ata se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem, ki ste mu prvi priskočili na pomoč, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Bukovice, pevcem iz Selc in kvintetu Gorenjci iz Naklega za prečudovite pesmi, članom organizacije Zveze borcev Bukovica, članom Gasilskega društva Bukovica, govornikoma ZB in'RD Železniki za izrečene poslovilne besede in cerkovnikom za zvonenje. ŠE ENKRAT HVALA VSEM, KI STE NAM OB BOLEČIH TRENUTKIH POMAGALI! ŽALUJOČI: sin Janez in hčerka Marta z družinama Praprotno, Kranj, 12. marca 1985 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete ANE BAJT p. d. Mehnetove mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašča-nom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Urški Omejc za nesebično pomoč in g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI čepulje, 6. marca 19815 OBLETNICA Ne jokajte ob mojem grobu, le k njemu pristopite, spomnite se.kako trpel sem in mir mi zaželite 19. marca mineva leto, kar nas je zapustil dobri mož in oče ŠTEFAN URBANC s Trstenika Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata TONETA VARLA se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Bojanu Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje ter osebju Intenzivnega oddelka Kliničnega centra Golnik za nego v zadnjih trenutkih. Zahvaljujemo se Danielu Šubicu in Mileni Sitar za poslovilne besede ter vsem gasilcem in praporščakom za Častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Manci za vsestransko pomoč in duhovniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Poljane, 14. marca 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA BOBNARJA st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili pisna ali ustna sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Dimitriju Zrimšku za dolgoletno zdravljenje, osebju Ga-stroenterološke klinike in Onkološkega instituta v Ljubljani za skrbno nego in dobrim sosedom za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Prisrčna zahvala ZB Godešič, pevcem, govornikom za lepe poslovilne besede in župniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Godešič, 19. marca 1985 •KJBTOOl Nepričakovano nas je mnogo prezgodaj, v 30. letu življenja,zapustila nam vsem najdražja MOJCA NOSAN roj. BITENC Od nje se bomo poslovili v sredo, 20. marca 1985, ob 14. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Bitnjah pri Kranju. i ŽALUJOČI: mož Franci, sinček Boštjan, hčerkica Helena, mama Ada, brat Sašo z družino, stara mama in drugo sorodstvo Kranj, Orehek, Drulovka, Radovljica, Ljubljana, 16. marca 1985 Nenadoma in veliko prekmalu nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in dedek PETER ŠKERJANC Do pogreba, ki bo v sredo, 20. marca 1985, ob 15. uri, leži v mrliški vežici na Kokrici. ŽALUJOČI: žena Dani, hči Tatjana, sin Peter, snaha Valerija in vnukinja Maja Privoščim večni mir ti blagoviti; vendar, dokler ne bom se v grob položil, bom, da najdražji moj, si moral iti tak zgodaj nam ugrabljen, bridko tožil. (F. Prešeren) Kokrica, 17. marca 1985 GLASOVA ANKETA J Joj, kam bi del... Tako se verjetno vpraša marsikateri popotnik, ki bi želel odložiti svojo prtljago za določen čas v garderobo na kranjski avtobusni postaji. Dejali boste, le zakaj, saj je ta prostor odprt vsak delovni dan med 6. in 20. uro. To resda zagotavlja napis o trajanju delovnega časa na vhodnih vratih, v resnici pa je marsikdaj drugače. Zgodi se, da na večer ne želijo več sprejeti garderobe v hranjenje, ali celo to, da obiskovalec zjutraj zaman sprašuje po garderoberki, ki bi v tem času morala opravljati svoje naloge. Bila je prva sobota v marcu, ko sem se odpravljal na daljšo pot. Pred odhodom iz Kranja sem zaradi opravka v službi nekaj po 18. uri žele shraniti za kratek čas svojo prtljago v garderobi avtobusne postaje. Garderoberka me je prepričevala, da ima polno do zadnjega kotička, sam pa sem vztrajal, da se bo za nahrbtnik in smuči že našlo dovolj prostora. In res ga je bilo! Vendar je vrata v garderobo odprla šele po zagotovilu, da se vrnem pred 19. uro, ker mora potem domov in drugače zamudi avtobus. Takšno opravičilo bi človek z razumevanjem upošteval kljub temu, da se delovni čas v garderobi še ni iztekel. Težje pa je sprejeti dejstvo, da lahko popotnik zaman trka na vrata garderobe ob začetku delovnega dne. To sem doživel ob vrnitvi v Kranj dober teden pozneje. Ponedeljkovo jutro se še ni prevesilo v deveto uro in čakalnica na avtobusni postaji je samevala. Najbrž je zato garderoberka mislila, daje ugoden trenutek za odhod po nekih, zanjo nujnih opravkih. Sam sem sodil drugače, saj sem želel shraniti prtljago v garderobi. Da bi morala biti garderoba odprta, mije pritrdil tudi prometnik na postaji, a nihče ni znal povedati, zakaj ni. Zaradi mojega negodovanja so prtljago shranili kar v prometni pisarni, ker se po skoraj enoumem čakanju garderoberka še ni vrnila. Proti poldnevu, ko sem prišel po svojo prtljago, je bila garderoberka že tam. Na vprašanje, zakaj je bila garderoba zaprta, je odvrnila, da je bil ključ pri tovarišu iz pisarne. Ta pa je glasno pojasnil, da ni njegova dolžnost, skrbeti za garderobo. Mudilo se mi je na avtobus, zato se nisem spuščal v pogovor. Mimo teh dogodkov pa vendarle ne morem brez komentarja. Sprašujem se, ali ni dovolj težko (tudi za potnike), da je kranjska avtobusna postaja že vrsto let preobremenjena in neurejena! Se morajo mar potniki ob tem ukvarjati še s problemom, kam bi dali svojo prtljago, kadar to uslugo potrebujejo? In, ne nazadnje, ali so najprej oni dolžni razumeti težave tamkajšnjih delavcev ali pa bi le-ti morali prvi ustreči njim? Jim bodo to morda pojasnili vodstveni delavci v temeljni organizaciji Potniški promet Alpetour v Kranju? • S. Saje Mladino čaka 2.800 kadrovskih štipendij Šolajoča se mladina in starši vsako leto bolj nestrpno pričakujejo razpis kadrovskih štipendij, saj te prinašajo najmanj dve dobrini, ki jih danes domala nihče ne more spregledati: štipendija je pomemben popravek vedno bolj pičlih družinskih proračunov, z druge strani obeta zaposlitev po šolanju. Za delovne organizacije oz. za štipenditorje pa je podeljevanje štipendij instrument kadrovske politike, s katerim si že dovolj zgodaj skušajo zagotoviti svoje delavce, ki jih bodo potrebovale zaradi odliva zaposlenih ali za dodatne in razvojne naloge. Gorenjske organizacije so za prihodnje šolsko leto razpisale okrog 2.800 kadrovskih štipendij, kar pomeni največjo ponudbo od začetka usmerjenega izobraževanja. Glede na lansko leto se je namreč razpis povečal skoraj za 300 štipendij, v primerjavi s povprečjem zadnjih štirih let pa za več kot 500 štipendij ali za slabo četrtino. V pomanjkanju dobrih novic torej novica, ki je ne gre zamolčati. Vendar ima zadnji razpis, kakor pretekli, tudi senčne strani, ki sicer odsevajo današnjo (in bržkone srednjeročno) raven tehnološkega razvoja v gorenjskem gospodarstvu, vendar mladini ne bo preveč všeč. Glavnina razpisanih kadrovskih štipendij je namreč namenjena za učence, ki se bodo odločali za trileno šolanje po osnovni šoli (stopnja IV.); obseg teh štipendij je tolikšen, da jih v celoti nikakor ne bo mogoče podeliti. Za tiste, ki se šolajo (ali se nameravajo šolati) v štiriletnih programih (stopnja V.), je ponudba mnogo skromnejša, zato bodo morali številni iskati pomoč v štipendijah iz združenih sredstev, če bodo ustrezali zlasti gmotnim oz. socialnim merilom tega sklada. Število razpisanih kadrovskih štipendij za višje in visoke šole se je glede na pretekla leta bistveno povečalo, vendar med njimi prevladujejo tehniška področja; samo za študij strojništva in elektrotehnike je namenjenih preko 340 štipendij, ki jih kljub povečanemu zanimanju mladine bržkone ne bo mogoče v celoti razdeliti, saj bi se po tej logiki moralo za tovrsten študij odločiti blizu 40 odstotkov ene generacije gorenjskih rednih študentov. Tudi za srednje izobraževanje so kadrovske štipendije za neproizvodna področja zelo skopo odmerjene, v šolski mreži je namreč njihov delež 30 odstotkov, gorenjske OZD pa so razpisale le dobrih šest odstotkov za takšne poklice. Vse podrobnosti so objavljene v razpisu, uporabniki bodo lahko dodatna pojasnila dobili v skupnostih za zaposlovanje, šolskih svetovalnih službah ali pri štipenditorjih, ki si jih bodo izbrali. Učenci in študenti, ki za svoje šolanje ne bodo našli kadrovske štipendije ali jim bo pri izbiri spodletelo, bodo lahko kandidirali za štipendije iz združenih sredstev; te bodo javno razpisane čez dober mesec dni. mag. Franc Belčič Markacisti, kje ste? Tržič — Člani markacij skega odseka pri Planinskem društvu Tržič se resno sprašujejo, kdo bo nadaljeval z markiranjem in vzdrževanjem planinskih poti potem, ko oni tega ne bodo več zmogli. Bodo poti opustele ali bodo mladi, ki za zdaj ne kažejo zadosti zanimanja, le poprijeli za tovrstno delo? Vsi, ki bi bili pripravljeni pomagati članom markacij skega odseka, se oglasite pri Janku Me-gliču, predsedniku odseka za varstvo narave in gorske straže, ali pri Viliju Perku, predsedniku markacij skega odseka. Letos čaka markaciste obilo dela, zato bodo pomoči še toliko bolj veseli. Urediti in markirati morajo del transverzale od Tržiča do Kriške gore, ki je po lanskem uničujočem viharju še vedno zaprta, ter pot od Preske do Gozda. Lani so se markacisti največ mudili na poti od gradu v Tržiču čez Pirmance do Završnika. (cz) Šestnajst planinskih izletov Tržič — Planinsko društvo Tržič pripravlja letos za svoje člane in za druge ljubitelje gora 16 planinskih izletov. Trije so že mimo, pohod na Stol, na Arihovo peč ter na Snežnik, trinajst jih še ostaja v programu. 24. marca se bodo povzpeli na Porezen, 1. maja prek Konjščice do Doma pod Storžičem, 12. maja, v počastitev dneva zmage, na Blegoš, teden kasneje na Golico, 9. junija na Nanos, na dan Kokrškega odreda 16. junija na Kališče. Julija bo izlet na Koroško in avgusta na Jezersko (z vzponom do Pristovškega Storžiča). 8. septembra, ob dnevu planincev, bodo odšli na Roglo, teden kasneje na Koro-šico, Veliki vrh in Kofce, 22. septembra v vzhodne Julijce in 20. oktobra na srečanje planincev treh dežel v Bovec, ta mesec pa bo še izlet v neznano, (cz) Tržiški gorski reševalci Sedemkrat v akcijo Postaja gorske reševalne službe Tržič združuje šest pripravnikov in 35 reševalcev, med njimi tri inštruktorje, tri zdravnike, dva vodnika lavinskih psov, tri reševalce-letalce in pet minerjev snežnih plazov. Tržič — Tržiški gorski reševalci so lani posredovali v sedmih primerih. Januarja so pomagali oslabelemu planincu z Dobrče. Februarja, ko je begunjski plaz zasul cesto Tržič— Ljubelj, so preiskovali, če je v snegu kdo zasut. Med prvomajskimi prazniki so se odzvali klicu Uprave javne varnosti Kranj in s pomočjo helikopterja prepeljali nenadno oslabelega planinca v bolnico na Golnik. Aprila so na Košuti pomagali planincu, ki si je pri padcu na snegu poškodoval ramo. Oktobra so jih klicali na pomoč pri reševanju voznika, ki se je s traktorjem prevrnil v 80 metrov globoko grapo. Konec novembra so morali na Kriško planino, kjer je pod vplivom alkohola omagal eden od planincev. Leto so sklenili z reševalno akcijo, v kateri pa mladeniču — pri raziskovanju opuščenega rudnika je padel 40 metrov globoko — niso mogli več pomagati. Pozimi so izvedli več preventivnih akcij. Ob koncu februarja so minirali snežni plaz ob cesti proti Jelendo-lu. Zadnje dni marca in v začetku aprila so z miniranjem sprožili snežne plazove, ki so z Begunjščice grozili smučiščem na Zelenici. Akcija, ki so jo izvedli 3. aprila, jih je tudi opozorila, da se bo v prihodnje treba lotevati proženja snežnih plazov na drugačen, predvsem bolj varen način. »V postaji smo veliko pozornosti namenili tudi izobraževanju članstva in preverjanja znanja,« poudarja Tone Kralj, načelnik tržiške postaje gorskih reševalcev. »Štirje naši člani so se na Pokljuki udeležili tečaja za minerje snežnih plazov, pripravniki so bili na republiškem tečaju, reševalci-letalci na Brniku, zdravniki in inštruktorji v Logarski dolini in Pod Storžičem, nekaj članov je sodelovalo na tečaju za vodnike lavinskih psov. V plezalnem vrtcu Dolina smo preskusili reševanje iz stene, pod Storžičem vrvno tehniko, sam sem sodeloval še v republiški helikopterski vaji Triglav 84. Pripravniki Matjaž Kos, Matija Perko in Stane Sova so uspešno opravili izpit za reševalca.« Tržiški gorski reševalci so pomagali ljubljanski televiziji pri prenosih z Bjelašnice na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, domačim klubom in društvom pa pri izvedbi tekme za evropski pokal na Zelenici ter pri sankaškem in motokros tekmovanjih v Podljubelju. Opravljali so reševalno službo na smučišču Zelenica ter skrbeli za varnost udeležencev na sindikalnih in šolskih izletih v hribe, pri pohodu po Titovi poti in tudi pri izletih, ki jih pripravlja tr-žiško planinsko društvo. (cz) Uspešni poljanski gasilci Pred nedavnim je bil občni zbor gasilskega društva Poljane. Na njem so člani društva, zbora se je udeležilo 84 gasilcev, ocenili, da so z lanskim delom lahko zadovoljni. Zanj so od občinske gasilske zveze dobili laskava priznanja, ob devetdesetletnici društva, ki so jo praznovali lani, pa so dobili tudi priznanje republiške gasilske zveze, plamenico I. stopnje. Lani so se člani gasilskega društva udeležili več prostovoljnih delovnih akcij v krajevni skupnosti, organizirali so letovanje pionirjev v Fazani, pohod na Blegoš, več mokrih in suhih vaj ter sodelovali na več tekmovanjih, kjer je več desetin doseglo prva mesta. Na zboru so opozorili na pomanjkanje denarja. To jim onemogoča, da bi bolje opremili deset na območju društva delujočih gasilskih trojk. Gumarje še potrebujejo Kranj — Izobraževanje za gumarske poklice ima v Kranju dolgo tradicijo. Za gumarskega tehnika, program pete zahtevnostne stopnje, in četrtostopenjski zah-tevnostni program gumarja-izde-lovalca pnevmatik in tehničnih izdelkov, poučuje Gumarski izobraževalni center v Kranju. Šola, naslednik nekdanjega Savinega šolskega centra, je edina te smeri v Sloveniji, menda celo v Jugoslaviji. Po končanem šolanju se tehniki lahko zaposlijo na raznih analitskih delih, pri tehnološki ali operativni pripravi dela, kontroli kakovosti, pri strokovnem urejanju delovnega procesa ali organiziranju in tehničnem vodenju proizvodnje. Uspešnejši lahko nadaljujejo študij, saj šola nudi zadosti temeljnega znanja iz naravoslovnih predmetov. Gu-marji, ki končajo šolanje na četrti zahtevnostni stopnji, se zaposlijo pri izdelovanju avtomobilskih plaščev, polizdelkov, medfazni kontroli in laboratorijskih pripravah. Po dveh letih delovnih izkušenj in krajšam dodatnem šolanju ob delu lahko kasneje postanejo tudi gumarski tehniki. »Učenci, ki končajo našo šolo, nimajo težav z zaposlitvijo,« pravi ravnateljica Gumarskega izo- malico in pomaga pri nakupu ui benikov. Med učenci, ki obiskujejo po na gumarski šoli, ta gostuje Srednji šoli tekstilne in obutve111 usmeritve, je tudi prvošolec J' nez Dolžan, doma iz Kranja: Uiv5 *cam 5 nek* spom rs0 »Mladi se mogoče zato ne odlo'1 čajo za gumarski poklic, ker 01 ne poznajo. Mene že od nekdaj I veseli, saj me je zanj navdušil oče, ki dela v Savi. Ko se bom dobri dve leti izšolal, bi rad del za strojem v oddelku za avtof nevmatiko. Proizvodnje še ne znam, razen z naravoslovne! dne, z osnovami bodočega pol ca pa so nas seznanili tudi pr predmetu Osnove tehnike in pr izvodnje. Šolanje ni težko, lahW pa tudi ne, tako sem tudi z usf hom nekje v zlati sredini.« braževalnega centra Branka Volčič. »Že med šolanjem imajo vsi štipendijo, potem pa jih tovarne (poleg kranjske Save tudi obutvena industrija in drobno gospodarstvo) sprejmejo v pripravništvo. Trenutno šolamo 34 deklet in 28 fantov in razen dveh imajo vsi štipendijo. Prihodnje leto bi radi vpisali 30 učencev, vendar dvomimo, da nam bo uspelo. Ob informativnem dnevu je bilo za šolanje na gumarski šoli zelo malo zanimanja. Vpis krnijo številne možnosti šolanja na Gorenjskem, strah pred težkim delom bodočih gumarjev (pa čeprav so težka dela v gumarski industriji zelo dobro plačana) in tudi nekakšen predsodek, da je šola prelahka. Slednje bi ob zahtevni skupni izobraževalni osnovi težko trdili.« Kadrovske štipendije bodočih gumarjev znašajo od 6 do 9 tisočakov, saj imajo tudi dodatek na deficitarnost. Štipenditor učencu pomaga poravnati tudi stroške prevoza, šole v naravi, regresira Lili Petrovčič je že v drugem le* tniku: »Z gumarskim poklicem me je seznanil oče, ki je zaposlen v Sa' vi. Ker nisem imela nobeni!1 predsodkov, da je v gumarski in' dustriji delo le za moške, sem S* ogrela za očetov predlog in s* vpisala na gumarsko šolo. Dobil' sem štipendijo v tovarni, prek 5000 dinarjev je znašala pred pO' večanjem, in zdaj sem že v drU' gem letniku. Tudi na praksi sefl» že bila, v oddelku velopnevmati' ke, kjer mi je bilo delo zelo všec-Tam bi se rada zaposlila po kori' čani šoli.« D. Z. Žlebir tura Semena na kranjski tržnici obetajo skorajšnjo pomlad. F. Perdan Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofi • Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novi: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Loa Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zapl< Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko h*'^ Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltedid*JU januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski ^'tf ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijanija 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3*^ — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda. raK vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 750