I, oktobra Sq povezali z itvijo nove tretje osnov- ö jijle, novega otroškega 1 ^ nove knjižnice, novih ( rned njimi tudi od Pen- 5| o šentflorjanskem grab- j novega spomenika na- i [)osvobodilni borbi v Ve- I ' jöivalci velenjske občine poosni na te in druge re- je, saj so rezultati nji- ga lastnega dela in kra- ,ga samoprispevka. »Naš • 2a katerega so se na re- • idumu izrekli 22. marca je postal pojem solidar- in visoke zavesti delov- judi. In rezailtat? Hitrej- eševanje številnih vpra- ' družbenega standarda! I oisrednji proslavi, v so- 9. oktobra dopoldne, ,, na Titovem trgu zbralo j tisoč ljudi. Tu je pred- ^ občinske skupščine 2gank izročil domači losti teritorialne obram- ((rtizansko zastavo, tu je ;tor »Gorenja« Ivan Atel- predal velenjskim gasil- nov avto in tu je spet sednik skupščine odkril pomenik narodnoosvobo- borbi in več kot 600 pad- twrcem. Spomenik je de- ^demskega kiparja Sto- Batiča, medtem ko je itonska zasnova s fonta- tanisel inž. arh. Mušiča. 1 proslavi pa je o pome- paznika in uspehih ve- ke občine po vojni govo- sekretar občinske konfe- le ZK, Franc Korun. M. B. PITNA VODA IZ CELJA itjur ima še vedno hude eme s pomanjkanjem vode. Nov izvir vode v pri žusmu jih verjetno 0 rešil, ker ga bo upo- 1 občina Šmarje za na- je Loke in okolice. Za- jntjurčani razmišljajo o avi s celjskim vodovo- iz škofje vasi. Do leta >i Šentjur potreboval 50 idnih litrov na dan. S da bi Celije postopoma .0 Šentjurju od svojih ;kundnth litrov 10 do 20 , bi sčasoma problem noma rešili. )KUPNA CENA ZEMLJIŠČ entjurju Sq odborniki z >m določili odkupno ce- mljišč za naselje šent- n kraje zunaj njega, je bil potreben zaradi 1 špekulacij in tožb na u zaradi navijanja cen. bodo v bodoče zemlji- Šentjurju odkupljena ,85 dinarjev in zunaj ega naselja po 11 dinar- >snova tej ceni je cena 'Inega zemljišča. V pri- da se bo ta dvigala, •orasla tudi odkupna NOV ODBORNIK Na nadomestnih volitvah v Jakobu so občani več zasel- kov izmed treh kandidatov iz- volili za novega odbornika J02ETA VENGUŠTA iz Vo- doža. TEŽAVE Z ELEKTRIKARJI Vitanjčani, z njimi pa tudi prebivalci Loč, se pritožuje- jo, ker preko sobote in ne- delje nikakor ni možno dobi- ti dežurnega elektrikarja, ki je zadolžen za vzdržavanje daljnovodnih naprav. Prime- rilo se .je, da so bili Vitanj- čani brez vode v vodovodnem omrežju, ker ni delovala čr- palka. V posebni omarici je pregorela varovalka, le-to pa lahko zamenja samo poobla- ščeni elektrikar, ki je prak- tično nedosegljiv. Predlagali so, da naj bi elektro Mari- bor, izpostava Slovenska Bi- strica, v teh krajih poobla- stil koga izmed občanov, da bi lahko posegel takrat, ka- dar pride do manjše napake. RADIO TV DELAVNICA v novem naselju nad ce- sto, ki pelje v center Šmarja pri Jelšah, je nedolgo tega Celjan Danilo Arčan odprl Radio in TV delavnico. Tak- šne vrste uslug Šmarje, ki že preirašča okvir nekdanjega trga in se počasi razvija v majhno mesto, doslej ni ime- lo, sato je razumljivo, da so šmarčani nove pridobitve ve- seli. Radio in TV delavnice tudi drugje v občini ni. M. STRAŠEK Zakon niso rože, zakon je vse že dalj časa ni bilo v pro- storu, kjer poročajo, para, ki bi se še enkrat poročil. Pa ne poročil zato, ker bi se prej ločil in si izbral novega partnerja za pK>t skozi življe- nje, temveč zato, ker bi z enim samim družinskim dru- žabnikom vztrajal v zakonu celih petdeset let. Vztrajal srečen in tudi razočaran, saj kot pravita Ivan in Marija Pečkovnik, »zakon niso rože, 1921 vzela. Rekla sta si »da« in ga ponovno potrdila zad- njo soboto po petdesetih le- tih! V tem času sta vzgojila tri otroke, pri enem v času lepe jeseni in bogatega živ- ljenja stanujeta. »Po poroki sva se morala vrniti v šoštanj. Doimotožje po slovenskih gričih je bilo preveliko,« se je spominjal tistih dni v letu 1921 Ivan Pečovnik. zakon je vse, tudi trpljenje, razočaranje, trni, radost in veselje. Vino in pelin!« Ivan Pečovnik se je rodil 1894. leta v šoštanju, prav tako njegova žena Marija, sa- mo štiri leta pozneje. Težko in neurejeno življenje ju je vrglo v svet, vsakega v dru- gi kraj Jugoslavije. Ivan je delal v Zemunu, Marija naj- prej v Splitu, potem pa je tu- di prišla v Zemun. Pa ne za- to, ker bi i>oznala Ivana, temveč zaradi dela. Potem sta se srečala, drug drugemu bila všeč in se 3. oktobra »Jaz pa bi kar doli ostala pa sem ga imela tako rada, da sem šla z njim. Danes mi ni žal,« je pritrdila žena Marija. Ivan je šel v pokoj kot de- lavec rudnika lignita v Vele- nju, Marija pa kot gostinska delavka, kuharica pri go- stinskem podjetju Velenje. Obema zlatoporočencema tudi naše čestitke z edino že- ljo: jesen naj bo čimbolj bo- gata in lepa, vsaj tokrat naj bo življenje kot roža brez vse- ga ostalega. tv »Pranger« ali sramotilni kamen na Pilštan.ju .ie zelo star spomenik, ki pa ga počasi že razjeda zob časa. Včasih .je bil kot simbol trga, ki je imel sodno oblast, danes pa je sim- bol odseljevanja, saj je okoli njega več ali manj vedno tiho in minio. Trg Pilštanj živi življenje naselja, mimo katerega je razvoj šel neopazno. Milenko S. nnila hudomušna mi- injo in na obljubo, ki ie dal Janezu, se je finil šele potem, ko je il zgodaj popoldne do- • 2.ena je tedaj čistila ie. Zdaj se je Tonček nehnil. v škatlah osi- a v kremi za čiščenje fev je videl svojo re K Zasmejal se je na in žena ga je čudno edala. zabojčka, v katerem o pribor za čiščenje obutve, je vzel štiri škat- le, jih lepo zavil in odšel na sejem. »Si dobil?« ga je vprašal Janez. »Sem. škatla stane 50 dinarjev!« »Dobro! Daj sem. Tu imaš denar!« Pa še res je, da je To- ne v nekaj minutah »pro- dal« štiri škatle čudovite »žavbe«. Pa tudi to je res, da nihče ne ve, kako je delovala. Vesel in ponosen sem... Referendum, ki so ga v velenjski občini izvedli 22 marca lani za uvedbo krajevnega samoprispevka, za grad- njo cest, šol, otroških vrtcev in drugih objektov pod ge slom »naš da«, je postal pojem solidarnosti in izrednih uspehov ljudi v tej občini. Odločili so se za skupno zbi- ranje sredstev; prispevkom zaposlenih in drugih so do- dali še deleže gospodarskih delovnih organizacij. Samo s pomočjo samoprispevka in prispevki gospodarskih or- ganizacij so se odločili v petih letih zbrati nad 40 mili- jonov dinarjev. Referendum je uspel. Posebna komisija, ki jo je ime- novala občinska skupSčina, pa skrbno dela na programu, ki so ga sprejeli ob razpisu referenduma. Tako so de- lovni ljudje v velenjski občini znova potrdili besede predsednika občinske skupščine Nestla žganka, da zanje nobena naloga ni pretežka. In kako gledajo na krajevni samoprispevek dane.s? O tem govori mala anketa: RAJKO JUVAN, stojnd ključavničar v šoštanj ski to. vami usnja: Pravzaprav sem ponosen na našo skupno ak- cijo in krajevni samoprispe- vek. Po zaslugi skupne odlo- čitve o financiranju nekaterih cest, šol in drugih objektov, smo dobili marsikaj. Meni veliiko pomeni asfaltirana ce- sta od Penka po šentflorjan- skem grabnu, saj mi prinaša tudi lepšo pot na delo v šo- štanj. škoda, da ni takšna vse do Belih vod. I VLADO GOLOB, delavec iz šentflorjana: Ni mi žal, da plačujem dva odstotka od osebnih dohodkov. Odloči- tev, ki smo jo sprejeli, se bogato obrestuje, če bi ne uvgdli krajevnega samopri- spevka, je vprašanje, kdaj bi dobili vse te nove objekte, ki smo jih v občini odprli lani in letos. Takrat sd skoraj po- misliti nisem upal, da bo vse to res. Toda, danes vidim, da so nove ceste, šolie in dru gi objekti resnica. ROŽA NATEK, delavka v Gorenju: Verjemite, da ni lahko vsak mesec odpovedati se dvema odstotkoma osebne- ga dohodka. Toda, ker gre za program, ki prinaša lepše življenje otrokom, materam in vsem zaposlenim v občini, tudi samoprispevek ni breme. Veliko smo dobili v tem ča- su, dosti del pa še čaka na uresničitev. Topleje mi je pri srcu, ko vidim, da bodo otroci odslej obiskovali lep. še in nove šole, vrtce ... IVAN MRAMOR, mdar iz Velenja: Moram reči, da po- grešam denar, ki ga dajem za samoprispevek. Toda ko vidiim, da iz tega nastaja ne- kaj velikega, sem srečen, da sodelujem v tej akciji, še bolj pa bi bil vesel^ če bi večkrat ali vsaj enkrat na le- to zvedel, koliko denarja smo zbrali in kako ter v kakšne namene potrošili. Po zaslugj solidarne akcije smo veliko dobili. Na vse sem ponosen, zlasti pa na spomenik. KAREL KOŽELJ, kopališki mojster v Velenju: Ponosen sem na vse, kar je v naši do- lini zrasLo po zaslugi krajev- nega samoprispevka. ToLkš- ne aktivnosti na tem območ- ju še ni bilo in vesel sem, da je večji del objektov name- njen otrokom. Pa še nekaj, za nas pomeni predisednik ob- I činske skupščine Nestl žgank I veliko, če bi njega ne bilo, I je vprašanje, kako bi napre- I dovali. M. BOŽIČ