Poštnina plačana v fotoTlM.
Cena 23*— lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
'JI
JJpnjiva: Trst,	Ajiastasio	l-0> - tel. 2-30-39
EGorilko uredništvi: Gorica,'Riva Ffctzutta št. 18., ECBlisA: posamezna številka L 25. -J- Naročnina: | FmespSno L 100, letno L j 1.260. — Zb inozemstvo: mesečno L 170, letno L ' 2EOOO, Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto VII. - Štev. 5
Trst - Gorica 6. februarja 1953
Izhaja vsak petek
Evropska skupnost in Trst
V pretekli številki smo izrazili upanje, da se ameriški zunanji minister Dulles na svojem, kratkem obisku v Rimu ne bo dal zapeljati h kakim nerodnim izjavam glede Svobodnega tržaškega ozemlja, ki bi nato prav tako utesnjujoče in zavirajoče vplivale na bodoči razvoj, kakor se je to zgodilo z nezadostno premišljeno Bidaultovo izjavo 20. marca in z lansko izsiljeno ter prenagljeno londonsko konferenco, ki je postavila zavezniške oblasti v Trstu v dejansko nemogoč položaj.
In naše pričakovanje se je tokrat uresničilo.
Dulles je zapustil Rim, ne da bi italijanski iredentisti dobili eno samo žlico novega olja, s katerim bi lahko vsaj začasno dali ognju svoje propagande nov žar in povečali njen plamen.
Izkušeni Dulles ni podoben mlademu senatorju Kennedyju, ki se je krotko pustil voditi po Trstu samo' tam ter tako,. kakor je bilo to po godu njegovim enostransko u snierjenim gostiteljem!
V zvezi z dogodki, ki so se vrstili te dni, je »Giomale di Trieste« preteklo nedeljo objavil pod donečim naslovom »Noi e gli altri« (»Mi in drugi«) značilen uvodnik, s katerim je hotel potrkati na a-merikansko vest. V njem očita Beogradu, da gradi vso svojo politiko na demagogiji in izsiljevanju, predvsem pa mu zameri, da očita kaj takega Italiji. Nato sledijo kar po točkah našteti dokazi, ki naj bi či-talelja prepričali, da je Italija širokogrudna, da ne izsiljuje in da ji je tuja vsaka demagogija. Tako je poudarjeno, da je Italija vstopilm v Atlantski pakt brezpogojno ne da bi kaj zahtevala, omejuje samo na pričakovanje, da ji bodo Zavezniki ob primernem trenutku izplačali to, kar so ji obljubili. Iz rečno poudarja, da marčna izjava s katero je bilo obljubljeno Italiji vse Svobodno tržaško ozemlje, ni kakor ne more biti pozabljena kajti ta izjava je »pravična« in njena neizpolnitev bi izpostavila italijansko vlado še močnejši, itak močni »komunistični nevarno• sli«.
Pri tem nam pa zares zastane sapa. Ce je uspeh vse italijanske protikomunistične fronte odvisen od priključitve Italiji nepotrebne ga in zanjo gospodarsko pasivnega Svobodnega tržaškega ozemlja, potem je pač to kaj slabo izpričevalo za njeno življenjsko sposobnost Pri tem nismo niti omenili, da bi do take priključitve moralo priti zgolj zaradi italijanskih potreb kajti premnogi italijanski listi so v zadnjem času že odkrito priznali da si tržaško prebivalstvo želi le samostojnost, ki niti najmanj ne ogroža tukajšnje italijanske večine a obenem prinaša veliko in uteme Ijrno upanje za gospodarski pro-c v it. In končno: ali ni že pri upo itevanju teh par objektivnih dej stev to mahanje z zastavo »komu nittične nevarnosti« na moč podob no izsiljevanju, torej tistemu očitku, pred katerim bi se italijanski iredentisti radi oprali?
Popolnoma soglašamo z. »Giorna-le di Trieste«, ko pravi v četrti točki svojega uvodnika, da »Evropska skupnost ne sme ostati samo prazna beseda«. Toda na drugi strani nikakor ne moremo odobravati gledanja, ki istoveti pojem »skupnost« z »lastnimi koristmi«, kar zahteva, da bi morala ta skupnost predvsem ugoditi italijanskim zahtevam. Ce bi »evropska skupnost« imela hoditi po takih poteh in bi bilo njena, glavna naloga, da doprinosa vsem svojim članom največjo mero ugodja in nobenega odrekanja, potem je bolje, da se že danes razide. Po našem skromnem mišljenju je namreč pojem skupnosti nelcoliko drugačen: v njej sfe morajo sebične zahteve ukloniti splošnim koristim in tržaško vprašanje je prav eden izmed tipičnih primerov, kjer bi se to moralo zgoditi. Tu naj današnji italijanski državniki z delom dokažejo svojo resnično evropsko usmerjenost! Pied seboj imajo mesto, ki je po večini italijansko, obdano s pokrajino, ki je popolnoma slovansk i, čigar pristanišče pa mora služiti državam, katerih prebivalstvo je različno od narodnosti, ki ga naseljujejo. To je ena izmed tipičnih točk, ki bi jih bilo treba za blagor Evrope in za preprečitev novih sjtotov internacionalizirati ali ie bolje — »evropeizirati«.
Načelo » internacionalizacije ključnih. snornih področij, ki se je takoj po drugi svetovni vojni tako močno uveljavljalo, bi ne smelo
..Poslanica o stanju p držaui“
„Zaupajoč v svojo moč, sočutni po srcu, jasni v mišljenju: v tem duhu se iotimo velikih nalog, ki so pred nami," tako je končal Eisenhower
Običaj, da pošiljajo ameriški predsedniki kongresu tako imenovano »poslanico o stanju v državi«, se opira na dolgo tradicijo.
V ameriški ustavi je določeno, »naj dajo predsedniki od časa do časa kongresu podatke o stanju v državi in mu priporočijo, naj preuči ukrepe, o katerih sodi, da so potrebni in primerni«.
Vendar pa v ustavi ni rečeno, kolikokrat .in kako naj da predsednik kongresu take podatke. Prvi ameriški predsednik, George Wa-shington, je poročal kongresu »o stanju v državi« vsako leto in njegovi nasledniki so se držali tega zgleda, tako da je prišlo letno poročanje v tradicijo. Poslanice so pošiljali kongresu kmalu po otvoritvi vsakega rednega kongresnega zasedanja in seveda tudi takoj v>o svoji . izvolitvi. V njih so navadno pedali pregled nad glavnimi javnim; in državnimi zadevami ter o-poaorili na zadeve, o katerih so mislili, da jih je potrebno z zakoni urediti.
Tako je tudi letos na svečnico ob vsesplošnem odobravanju članov kongresa in drugih udeležencev predsednik Eisenhower sam prečital svojo »poslanico o stanju v državi«.
iPosebno odobravanje je doživela njegova izjava o zunanji 'politiki, zlasti tam, ko je rekel, da bo zaprosil kongres, naj odobri primerno resolucijo, ki bo jasno povedala, da ameriška vl»da ne priznava nikakršne obveznosti, ki jih vsebujejo v preteklosti sklenjeni tajni sporazumi s tujimi vladami, ki dovoljujejo zasužnjenja.
Eisenhower je nanizal šest na čel, po katerih bo ameriška vlada začela oblikovati novo, pozitivno zunan;o politiko, kaj4i »naučili smo se,, da svobodni svet ne , more za nedoločen čas ždeti v stanju paralizirane. napetosti, v kateri bi nasprotniku za vedno prepustili izbiro časa in prostora ter sredstev za tc, da nam prizadene čim večji U darec ob kar najmanjši lastni škodit. Ta načela so:
» 1) Naša zunanja politika mora bit: jasna, dosledna in sloneča na zaupanju.
2) Politika, ki se je lotevamo, mora biti povezana svetovna politika. Svoboda, Ju nam je draga in ki' jo branimo v Evropi in v obeh Amerikah, se nič ne razlikuje od svobode, ki je v nevarnosti v A-ziji.
3) Naša politika, ki si bo prizadevala zagotoviti varnost svobodnega sveta, se bo posluževala vseh miroljubnih metod in sredstev — razen prelomljenja zvestobe do naših prijateljev. Mi se ne bomo nikoli sprijaznili z zasužnjenjem nobenega naroda, da bi si s tem pridobili kako navidezno korist. Nekoč pozneje bom zaprosil kongres, naj odobri primerno resolucijo, ki bo jasno povedala, da naša vlada ne priznava nikakršne obveznosti, ki jih vsebujejo v preteklosti sklenjeni tajni sporazumi s tujimi vladami, in ki dovoljujejo take vrste zasužnjenja.
4) Politika, ki jo vodimo, bo pri-
znavala. resnico, da nobena posamezna država, niti ne tako mogočna, kakor je naša, ne more sama braniti svobode vseh narodov, ki jih ograža komunistična napadalnost bodisi od zunaj, bodisi s prevratom od znotraj. Vzajemna varnost pomeni dejansko vzajemno sodelovanje. Za Združene države pomeni to, da nas zdrava pamet in narodni interesi silijo, da bomo nudil: J pomoč drugim narodom v taki meri, v kakršni se oni sami resno trudijo, da bi v polni meri sodelovali pri reševanju skupne naloge. Se tako bogata pomoč ne more odpraviti duhovne revščine. Vsak svobodni narod mora biti s srcem pošteno vdan ohranjevanju lastne neodvisnosti in varnosti.
5; Naša politika bo pospeševala praktično enotnost v zahodni Evropi. Tamkajšnji narodi so znatno prispevali k naporom za varnost svobodnega sveta.
Toda varnost zahteva tesnejšega sodelovanja med evropskimi narodi. kakor pa je bilo dosedanje. Samo bolj enoten gospodarski in politični sistem lahko ustvari veliko povečano gospodarsko moč, ki je potrebna tako za nujno vojaško pripravljenost kakor tudi za visoko življenjsko raven.
6) Naša zunanja politika bo pri-
znavala važnost dobičkanosne in pravično porazdeljene svetovne trgovine. «
Po koncu splošnega razpravljanja o amerišJci zunanji politiki je Eisenhovver posebej omenil vojno na Koreji in javil, da je izdal navodila, da sedmega ameriškega bro-eževja, ki je junija 1950 dobilo navodilo, j naj prepreči komunistični napad na otek Formozo in hkrati zagotovi, da Formoze ne bodo uporabili kot oporišče za nastope proti komunistični Kitajski na celini, )>ne bodo več uporabljali v zaščito komunistične Kitajske«.
Ta Eisenhowerjev ukrep je dale-kosežnega pomena ne samo za razvoj vojne na Koreji, ampak za razvoj celokupne politike na Daljnem vzhodu. Velika Britanija in Francija sta zaradi tega zaskrbljeni, česar njeni vodilni politiki ne prikrivajo.
Eisenhower je nato prešel na obravnavanje notranjepolitičnih zadev. Nato je pozval Američane na duhovno edinost, »kajti od tega za-viSi vse«, in svojo »poslanico o stanju v državi« zaključil s temi besedami:
»Zaupajoč v svojo moč, sočutni p) srcu, jasni v mišljenju: v te* duhu se lotimo velikih nalog, ki so pred nami.«
0 tržaškem vprašanju
Ameriški list »New York Times« prinaša uvodnik z naslovom: »Tržaško vprašanje«, v katerem pravi:
»Kadar gre za dozdevno enostavno rešitev starega vprašanja, je dobro, če čutimo, da nekaj ni v redu. Novica iz Beograda, ki svetuje, da naj bi zavezniki za stalno razdelili Svobodo tržaško ozemlje v italijansko in jugoslovansko cono, ter u-maknili ameriške in britanske 'čete, se zdi lahka in pametna. Dejansko pa je to zamisel, ki jo je treba zavreči, ker bi povzročila samo nevarne težave, če bi jo zdaj uresničili. V političnem pogledu bi pomenila nesrečo.za Italijo. V vojaškem pogledu pa bi povzročila praznino na eni glavnih pristopnih poti v Evropo, kar bi bila neopravičljiva norost.
Idealno vzeto bi moralo vladati med Jugoslavijo in Italijo tesno in prijateljsko zavezništvo, pri katerem bi obe državi sodelovali pri obrambi Ljubljanske kotline, tržaškega pristanišča, istrske obale in višin nad beneško ravnino. Res je tudi, da je možno do največje mere izkoriščati Trst kot trgovinsko pristanišče samo ob sodelovanju.
Tržaško vprašanje se je zapletlo v nerešljiv vozel. Prvotna zamisel mirovne pogodbe o internacionalizaciji je bila nemogoča. Izjava Združenih držav, Velike Britanije in Francije z dne 20. marca 1948, naj bi izročili vse ozemlje Italiji,
pa ni mogla biti uresničena zaradi Titovega preloma s kominformom.
Zamisel, ki so jo sprožili v Beogradu o razdelitvi tržaškega ozemlja, pomeni tipično Salamonsko rešitev. Ce bi presekali dete na dvoje, bi to povzročilo trajno zagrenjenost in sovraštvo. Tito ima. totalitaren vladni ustroj in lahko zaduši notranje nezadovoljstvo. Toda De Gasperijeva vlada v Italiji bi najhujšem primeru padla, v najboljšem pa bi bila vsaj hudo oslabljena pri važnih splpšnih volitvah, ki bodo v maju.«
Jugoslavija, Italija 8n Trst
biti pozabljeno. Zanimivo je, da ga v primeru Saarske pokrajine italijanski diplomati tudi še vedno propagirajo, le glede Trsta, ki bi ga sami želeli, so drugačnih misli. Toda to ni načelno in sebičnost takega jmstranskega gledanja ne more vzeti vrednosti osnovnemu načelu, ki smo ga podčrtali.
Tako stoje stvari s tem našim Trstom in spet lahko rečemo, da je »Giomale di Trieste« napravil prav, ko je svetoval Dullesu, Stas-senu in njunim sodelavcem, da mo rajo »tržaški problem temeljito pi'e študirati, da je to občutljiva stvar, ki jo je treba poznati do globin, in se ne smemo zadovoljevati s prikrojenimi statistikami, konferencami tiska v dvoranah velikih hotelov itd.«.
To je prav dober in koristen nasvet, ki ga lahko samo podpišemo kajti številke in dejstva, pravilno upoštevana in ocenjena, bodo pokazala nekaj drugega, ne pa to kar si predstavljajo razni zaneše-njaki.
Ce bi delali tako že od začetka potem ne bi bilo ne marčne izjave ne londonske konference in Svobodno tržaško ozemlje bi danes živelo v miru, brez škode za Italijo in v veselje vsega tukajšnjega pre bivalstva, tako italijanskega kakor slovanskega in še druge krvi.
— CIN
Da so Američani glede tržaškega vprašanja prišli do določenega naziranj', je dokaj verjetno. Zato ni verjetno, da bi popuščajoč svoji često usodni impulzivnosti Trst e-nostavno izročili Italiji in tako to vprašanje skušali »spraviti z dnevnega reda«. Po izkušnji zadnjih let .so namreč tudi Američani dok^i globlje doumeli italijansko politično igro, ki bi pod nedolžnim vide-zem evropske vzajemnosti to vzajemnost hotela spremeniti v neko italijansko nadzorstvo. Američanom verjetno ni ušlo niti to, da je Italija v zadnjem času vse svoje spletke uporabila za to, da bi Jugoslaviji' delala težave pri sklepanju balkanskega pakta. Balkanski pakt je pa obrambni pakt, ki mora posredno služiti tudi italijanski varnosti, sklepajo pa ga pod odobravajočim okriljem vrhovnega a-meriškega poveljnika vzhodnega Sredozemlja. Da posebej še razpravljamo o spletkah, ki jih z italijanske obale vodijo proti Jugoslaviji, ter trditve, da si evropske vzajemnosti ne moremo zamisliti, če Italiji ne priznamo položaja (izpopolnjujemo:	nadzora	nad jugo-
slovanskimi prilikami), ki ji pri-rodno pripada.
'Nam ni znano, da bi se Jugoslavija vmešavala v italijanske stvari, niti, da bi podpirala eno ali drugo italijansko politično strujo (kot Italijani n. pr. hrvaške ustaše) proti De Gasperijevim demokristjanom. Vemo pa nasprotno, da vzdržuje Italija danes tako kot za, Mussolinijevih časov razne odbore, ki naj bi pripravljali ne samo italijansko prisvajanje področja B, temveč vse Istre, Reke in Dalmacije, da .ne govorimo o vzdrževanju hrvatskih ustaških-in albanskih te-> ženj, ki bi odgovarjale italijanski razkrojevalni politiki.
Enako kot za Mussolinijevih časov je tudi danes Italiji odveč balkanska zveza Jugoslavije, Grčije in Turčije, čeprav je, in to ponavljamo, ta pogodba čisto obrambne narave, ker ta balkanski pakt posredno jača Jugoslavijo proti nevarnosti z vzhoda in jo varuje odvisnosti od drage italijanske podpore. In prav to jačenje Jugoslavije je, Italiji zoprno, baje zaradi ideološke demokristiansko - komunističnega nasprotstva, v resnici pa zaradi večstoletnega italijanskega sovraštva do naših narodov. Titovo cerkveno politiko z italijanske strani namreč ne obsojajo zaradi tega, ker je navdahnjena od komunističnega duha, ampak predvsem zaradi tega, ker njena komunistična navdahnjenost sovražnikom Jugoslavije prav pride.
De Gasperijeva pariška filipika proti Jugoslaviji ni bila plod skrbi za evropsko varnost, ampak posledica težnje, da bi Jugoslavijo moralno in politično izolirala, četudi na škodo evropske obrambe. Enako kakor v Mussolinijevih časih, ko je Italija imela v posesti Trst, Istro in Reko ter preko tega
še zahodni del Kranjske (in tedaj ni imela prav nobenega razloga pritoževati se nad Jugoslavijo), se tudi današnja Italija obnaša kot zakleti sovražnik Jugoslavije. Mislimo pa, da stvari še niso dozorele tako daleč, da bi službena Italija, kakor leta 1934 oboroževala lifriifolsa. ga odstranitev .jg®§Jpy%fi-fskega državnega poglavarja. Vendar pa je mogoče reči, da Italijani glede sredstev, ki se jih poslužujejo proti Jugoslaviji, tudi danes niso prav posebno zbirčni.
Govorijo o italijanski zaskrbljenosti glede Trsta, o potrebi izpolnitve obljube od 20. marca 1948, o volji tržaškega prebivalstva, ki pa jo vzdržujejo samo z »uvozom« potrebnega števila glasovalcev. Toda tudi leta 1934 so z enako zanesenostjo govorili o italijanski pravici do Ljubljane in Dalmacije in šli petem- leta 1941 gledat prihod italijanske vojske v naše kraje ter kako obešajo in streljajo naše rodoljube.	i
Vendar pa s takimi težnjami in ■takimi čustvi ne bomo gradili evropske vzajemnosti. Italijanski narod ima nedvomno velike lastnosti in sposobnosti, pa tudi nevarno in odvratno zavist. Ne more prenašati napredka in kulturnega vzpona na naši strani. Teži pač za tem
ložaju beračice, ki bi jo do gole koie zlorabljali in izčrpavali, kot je to skozi stoletja počenjala beneška politika. In ker se Jugoslavija S tako vlogo in položajem no-* če sprijazniti, Italijani jadikujejo Američanom o svoji poštenosti, ki tako svetlo prihaja do izraza v od posih Egiptom^in do perzijskega petroleja, ter kakor Herodijada zahtevajo Janezovo glavo, t. j. izročitev Trsta, tudi če bi bila s tem kakor 1. 1934 povezana propast Srednje Evrope.
Foster Dulles je nedvomno trezen opazovalec in Eisenhovvierjev volilni govor o potrebi osvoboditve Srednje Evrope od komunizma je kakor sodijo, prišel izpod njegovega peresa. In če je to res, pač ne moremo verjeti, da bi isti človek ki kaže toliko globokega razumevanja za vprašanje naše celine, bil v stanju, da pozabi na ta vprašanja pred šibko in ne prepričevalno argumentacijo italijanskih ekvili bristov.
Amerika naj vrne zaupanje svetost pogodb, zaupanje, ki je o-majano zaradi kolebanja v preteklih letih, in naj bo trdna in neomajna v zadevi, da se Italija in Jugoslavija držita sklepov od 10. februarja 1947.
S tem bo položila najbolj zdrave
EOENOVE IZJAVE o jugoslov.-italijan. odnoHajih
'Britanski zunanji minister Eden je 2. februarja govoril na nekem sindikalnem zborovanju v Glasgo-wu. Med drugim je omenil zbliža-nje med Grčijo, Turčijo in Jugo^ slavijo v obrambne namene in dejal:
»To sodelovanje bo še bolj prispevalo k stvari miru, če ga bo lahko dopolnilo resnično razume-vaje med Jugoslavijo in Italijo. To bi bila važna pridobitev za skupno obrambo na tem področju in naredili bomo vse, kar bo v naši moči.-da jo bomo jpospeševali.«
Kako si zamišlja rešitev tega težkega problema ob obstoju tolikih italijanskih iredentističnih društev, ki ne marajo slišati o sporazumu Jugoslavijo vse dokler ne iztrgajo vse dalmatinske obale ter dober del Slovenije in Hrvatske, se bo pa g. Eden najbrž pomenil s Titom ob priliki njunega bližnjega srečanja.
Strašno neurje s poplavami v Severni Evropi
Silno neurje, ki je začelo razsajati v soboto 31. januarja ob obalah Velike Britanije, Belgije in Holandske, divja:iie ^edno naprej,.
Neurje je povzročilo izgubo britanske ladje »Princess Victoria« s 138 potniki in porušilo obrežne jezove v Belgiji in na Holandskem.
Katastrofa je zlasti prizadela Holandsko, ker je razburkano morje porušilo obrambne jezove na več mestih in poplavilo skoro četrtino države, v glavnem zelo rodovitno kmečko podeželje. Skoda je neprecenljiva, ker bo zemlja, ki je prepojena z morsko vodo, ostala več let nerodovitna. Tudi živina je v poplavljenih krajih večinoma poginila.
Javljajo tudi o številnih smrtnih žrtvah, ki že presegajo tisoč enot, ne glede na še mnogo številnejše pogrešane osebe.
Tako silnega neurja in takšne poplave na Holandskem sploh ne poimijo!
da bi se Jugoslavija zvijala v po- temelje za izgraditev nove Evrope.
Italijanski komunizem z dvatisočletno kulturo
Italijanska komunistična partija je končno tudi uradno razgalila svojo surovost, ki je itak znana značilnost komunističnih partijcev in njihovih pripadnikov. Ves kulturni svet — tudi tisti, ki se ne baha z 2000-letno kulturo — se trudi osvežiti sodobnemu človeku s pomočjo solidne domače, šolske in javne vzgoje čut olikanosti in lepega vedenja.
To »razneženje« pa je verjetno odvzelo komunističnim oblastnežem edino duhovno orožje, s katerim razpolagajo, pa	je zato	vodilni
funkcionar KPI izdal stroga navodila svojim ovčicam, kako se imajo obnašati nasproti ameriškim vojakom, ki so razmeščeni po nekaterih mestih Italije.
Predpisi »olikanega komunističnega poglavarja	z 2000-letno kulturo« vsebujejo	naslednja	stroga
določila:
1) Komunističnim ženskam ni treba, da so nasproti ameriškim vojakom naravnost sovražne, pač pa zadostuje, da.se obnašajo tako, kakor da bi bile gluhoneme, če jih nagovori ameriški vojak ali mor-nat.
2) Komunisti morajo ameriškim vojakom pokazati hrbet, če jih srečajo na ulici ali v javnih prostorih. Komunisti tudi	ne smejo	izkazo
vati, ameriškim ženam običajne vljudnosti!
3) Komunisti ne smejo na javnih prireditvah prepuščati prostorov a-meriškim vojakom, ki so v ženski družbi. V vlakih in avtobusih je komunistom prepovedano ponuditi sedež ženski, ki je v družbi ameriškega vojaka.
4) Komunistični trgovci, prodajalci in prodajalke morajo pri nakupih nuditi prednost italijanskim kupcem pred ameriškim odjemalcem, četudi bi Američan stopil v trgovino pred italijanskim posetni-kom. Ameriškim kupcem mora komunistični trgovec ali prodajalec izjaviti, da nima zaželenega blaga na zalogi, četudi bi to ne bilo res.
5) Na javnih plesih se morajo komunistične ženske, če bi jih ameriški vojak ali mornar povabil na ples, izgovarjati, da so oddane že za ves plesni večer. Pri tem morajo pa tudi komunisti za nalašč takoj zaprositi za ples od Američana na prošeno komunistično plesalko, ki se mora povabilu tudi takoj pokoriti.«
(Na žalost ta manifest komunistične olike ne predpisuje, po kakš riih najemninah morajo komunisti prepuščati stanovanja ameriškim vejakom. Tudi ne vemo, če so bili ti komunistični uradni predpisi raztegnjeni tudi na Svobodno tržaško ozemlje. Vsekakor bi pri nas taka raztegnitev postavila na težko preizkušnjo partijsko disciplino
»Hišne hnjige“ v Vzhodni Nemčiji
Na Tržaškem pa so Se ostale...
Vzhodnonemški časopisi poroča-o, da so nadzorstvo nad prebivalstvom sovjetske cone Nemčije o-krepili z uvedbo »hišnih knjiga
Notranje ministrstvo sovjetske cone je izdalo nalog vsem hišnim lastnikom in upraviteljem stanovanjskih hiš, kakor tudi taborišč, da vnašajo v »hišne knjige« razne podatke, kakor imena vseh obiskovalcev hiše, kako dolgo se zadržujejo ter druge osebne zadeve posameznih rodbin. V rednih razdobjih jih bo pregledala ljudska policija. Te knjige vodijo hišniki, ki jih je imenovali nemška enotna socialistična (komunistična) stranka.
Komunistični list »Das Volk« v Weimarju poroča, da je krajevno sodišče ie kaznovalo več hišnih lastnikov, da niso na zahtevo izročili teh knjig.
K temu pripominjamo, da je tudi v Trstu še vedno v veljavi ta preostanek iz fašističnih časov.
Potrebna je demokracija dejanj
Pomočnik glavnega tajnika Mednarodne zveze svobodnih sindikatov. Hans Gottfurcht, je opozoril, da so bolj potrebna dejanja kot plemenite besede, da pomagajo narodom slabo razvitih dežel dvigniti zelo nizko življenjsko raven.
»Da ti narodi ne bodo postali žrtve zvijač totalitarnih diktatorjev, jim je treba pokazati z dejanji, da je demokracija nekaj več kot plemenit pojem.«
Kakor nalašč so te besede ustvarjene za čudne prilike na Tržaškem...
Res je, potrebne je demokracija dejanj!
Atentat na slovensko šolo
namesto zafcona za zaščito Slovencev v Italiji
SDZ za pBumsfte najemnihe
Pismo ministrskemu predsedniku De Gašperju
V Tlonedeljek 2. februarja okrog štirih zjutraj je ob glavnem vhodi^ slovenske strokovne šole v ulici Kanaaccio v Gorici počil peklenski stioj, ki je pokvaril vrata ob vznožju m pobil vse šipe naokrog.
Spet atentat proti slovenski manjJ šini v Italiji, topot proti državni šoji s siovenskim učnim jezikom!
Z4e)o se nam je |e verjetno, da so se živci prenapetih goriških italijanskih šovjnifitov vseh vrst in strank, od demokristjanov do novih ..fašistov^ od socialistov do republikancev in tako dalje pomirili, ker .nismo pretekle jeseni beležili nobenega takega atentata, kot smo jih bili navajeni prejšnja leta, ne da bi policija odkrila povzročitelje niti enega samega.
Naši upi so bili zaman in v ponedeljek zjutraj smo se morali še* enkrat prepričati, da smo še vedno nezaščiteni italijanski državljani slovenskega rodu, in sicer v državi, ki je podpisala mirovno pogodbo. v kateri ji člen 17 ukazuje nuditi, spoštovati in ščititi vse naše pi.ivice kot državljanov in kot narodne jezikovne manjšine. To je v, državi, ki sicer upravičeno želi postati članica Organizacije združenih narodov in je že podpisala mednarodne dogovore o priznanju in spoštovanju človečanskih pravic in o pobijanju zločina rodomora. V tisti državi, v čigar ustavi stojijo členi 3, 6, 116 in X. norma prehodnih določil, ki vsi obvezujejo dr7 žsvo in vlado, da spoštujeta in ščitita Slovence v. Italiji, njene državljane hkrati pa tu živeče kot kot avtohtono prebivalstvo!
Seveda je novi bombni atentat povzročil med goriškimi Slovenci veliko razburjenje in ogorčenje. Dijaki višjih šol so organizirali stavko, kateri so se pridružili še oni iz nižjih. Sli so na prefekturo in prosili za sprejem pri prefektu, toda stražniki so jih zavrnili, češ da prefekt sprejema ob torkih. V torek se je delegacija petih dijakov spet vrnila na prefekturo in pred prefektom in v prisotnosti, kvestorja protestirala zaradi atentata in zahtevala zaščito ter jamstvo, da se kaj takega več ne dogodi. »Upajmo, da ne!« jim je rah-
lo	odgovoril kvestor, medtem ko jim je prefekt povedal, da je ukazal, naj se v zadevi izvede stroga preiskava. V torek zjutraj je prefekt sprejel tudi slovenske občinske svetovalce, ki so se skupno zglasili pri njemu, to je gg. Bratuža, dr. Birso in Pavlina, in ki so mu v poldrugournem razgovoru, v prisotnosti goriškega župana dr. Bernardisa, izrazili ogorčenje u> protest goriških Slovencev zaradi teh atentatov, ki jasno pričajo, da je slovenska manjšina v Italiji preganjana in nezaščitena, saj ni policija niti enkrat, od tolikih primerov atentatov, izsledila kriveev!
Tudi občinskim svetovalcem je prefekt povedal, da obsoja tako početje, in jam je zagotovil, da je dal ukaz izvesti strogo preiskavo za izsleditev krivcev, da se enkrat za vselej taki pojavi preprečijo.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze je že v ponedeljek popoldne predložilo na prefekturo protestno nota za predsednika ministrskega sveta, ki jo objavljamo na drugem, mestu. V zvezi z atentatom je protestirala tudi DFS prav tako že v ponedeljek!, profesorji slovenskih šol pa v torek!
Odmevi na seji goriškega občinSkega sveta
V torek zvečer je imel atentat na slovenske šole živahen odmev^ Zupan dr. Bernardi^ ni mogel mimo tega ostudnega dejanja in ga je v kratkih besedah obsodil z o-čitni-m namenom, da prepreči energičen nastop slovenskih svetovalcev Zato so tile županovo igro takoj razumeli in vsi zahtevali, naj svet izglasuje protestno izjavo. Temu so se uprli predvsem demokristjani, ki so raje izglasovali sledeče besedilo: »Občinski svet je slišal županovo sporočilo, ga potrjuje in preide na dnevni red.« Glasovanja na to besedilo jo se vzdržali Vsi, štirje sloves,ki svetovalci in komin-formist Batti.
Odgovorni za bombne atentate so vsi italijanski Šovinisti
Vsi smo prepričani, da so odgovorni za te bombne atentate vsi italijanski šovinisti, tudi tisti, ki sedijo v goriškem občinskem svetu. Zadrega župana dr. Bernardisa, ki je na čuden način in po čudnih formalnostih bil zraven prefekta/ ko je ta sprejel slovenske občinske svetovalce, njegova samo formalna obsodba zločina kot takega, prepre*
či te v sprejema protestne resolucije slovenskih svetovalcev in naglo izglasovanje demokristjansjfega besedila, ki naj napravi hiter konec razpravljanja v zadevi, ko bi morala priti šele do jedra zadeve kot take in do odkritja odgovornosti v samem občinskem svetu sedečih šovinistov, daje vsakomur jasno razumeti, da se oblastva zavedajo,' kje so krivci! Zato je dr. Bernardi? hitel pozivati k pomiritvi duhov.... Kdo pa razburja duhove, Kdč zastruplja javno življenje, če rij: tisti, ki kratijo in teptajo pravice 'Slovencev? Stokrat je župan dr.r’ Bernardis opogumil strupene izjsfeijje Digianantonija in njemu pcd~6bnih ljudi in ga podprl v njegovi odločitvi, da se slovenski vrtci izroče v miiost in nemilost italijanske organizacije ON AIR, ki je, za nas Slovence pogubnega pomena! Demokristjani so tega človeka celo sprejeli med svoje, da je spet prišel v občinski svet!
Tisti, torej, ki Slovence sovražijo z besedami in z dejanji, tisti so, vsaj moralno, krivi atentatov, ker le njihovi nastopi in njihova dejanja razburjajo duhove in netijo sovraštvo!
Razen kominformistične »Unita« in »Corriere di Trieste«, ki oba ostro obsojata atentat in ga imenujeta »ostudnega«, skuša ostali italijanski tisk (»Gazzettino«, »Mes-saggero Veneto« in »Giornale di Trieste«) ne le omalovaževati dogodek s trditvijo, da gre za igro s papirnatim petardom, ampak celo predrzno in nesramno trdi, da so dejanje povzročili Slovenci sami, da bi Imeli dober argument za torkovo občinsko sejo!
(Pravijo tudi, da je neka policijska odgovorna oseba izjavila, da se lahko sumi, da je atentat izvršil kak dijak, ki je v šoli padel!... Prav tako bi seveda lahko trdili tudi, da je atentat izvršila policija sama za ustrahovanje Slovencev!...
Policija krivcev ne more izlediti
Tudi v tem zadnjem primeru policija krivcev atentata ne more odkriti in jih seveda ne bo mogla.... Čudno, od leta 1947 sem je počilo že več 'bomb proti Slovencem in nikoli ni policija mogla odkriti krivcev! In' vendar je »Giornale di Trieste« že parkrat pisal, da bodt) slovenski občinski svetovalci dose! gli dejanski nastop od strani Italijanov! Ali ne gre v primeru zadnjega bombnega atentata morda za tak napovedan dejanski nastop?
Pred nekaj dnevi sta ponoči potili v Gorici dve papirnati bombici. Policija je krivce izsledila pq par urah. Čudno, zares čudno, da pri tolikih atentatih proti Slovencem policija niti v enem samem primeru krivce ne more izslediti!
Trije bombni atentati v ponedeljek zjutraj?
Iz raznih virov sprejemamo vest, da so bili v ponedeljek zjutraj, 2. t. m., izvršeni trije bombni atentati proti Slovencem-
Poleg onega v ulici Randaccio ie bila baje nastavljena še bomba v ulici Croce, ki ni eksplodirala, tre-
V	nedeljo 1. t. m. je zasedal občinski svet števerjanske občine in razpravljal v zadevi užitninskega davka na vino, o pristojbinah za pse in napise ter o popravilu cest.
. Davek na vino so znižali od 18 na 12 lir na liter. Za lovske in •luksuzne pse pa bodo Steverjanci plačevali po 6.000 lir na leto. pse čuvaje in »hišne prijatelje« pq
2.000	lir, za pse čuvaje na samotah pa po 600 lir na leto.
Za napise na trgovinah in sploh vseh javnih lokalih so na seji sklenili povišati pristojbine za 80 stotink za vsako črko več kot so plačevali doslej.
Zahvalili so Se goriški občini, ki je nudila brezplačno gradivo za popravilo ceste Kakence-Gradišču-ta. Delo so pa izvršili Steverjanci.
Končno je župan povedal, da se izseli iz Steverjana. Na svojem mestu da ostane še par mesecev, potem pa si občinski svet izvoli novega župana.
Poučno predavanje o Šteuerjanu
V	čtrtek zvečer 29. januarja je dr. Avgust Sfiligoj iz Gorice -na pobudo vodstva števerjaske Kmetsko delavske zveze imel v Steverjanu
tja pa v ulici Brigata Pavia, ki je tudi počila! Potrjenega ni še ničesar in tudi policija ni še ničesar objavila....
Hvaležni Bogu, da smo Slovenci!
Ob njegovem obisku v Gorici je lani meseca novembra predsednik ministrskega sveta De Gasperi takole zaščitil slovensko > manjšino: »Zahvalite Boga, da živite tostran meje!«	ns.	fr
Vse bi pričakovali od itake visoke osebnosti, kot je prediedčfik ministrskega sveta De Gasperi, samo zasmehovanja ne! Ta zasmeh žali naš ponos, da smo Slovenci, in našo voljo, da taki ostanemo! Slovenska narodnost, gospod De Gasperi, ni zirka bastardov, ampak je božji dar, ta katerga smo Bogu hvaležni, da nas je ustvaril Slovence, in našim materam, da so nas" takej vzgojjle!
Zadevo režima, ki je tam ons-tra meje zavladal, imamo pravico obravnavati samo tisti, ki smo pripadniki enega in istega naroda! Vj se v te zadeve nimate kaj vme* šavati, zlasti ne, ker imate dovolj kominformistov okrog sebe, da sej Z njimi borite, kakor vam je ljubo!
iSvetosti naše narodne zavedno-j sti in naše ljubezni do slovenskega, redu ne utegne izbrisati iz naših src in ugasniti v naših dušah nihče, niti nositelji kulture z bombnimi atentati!
Trideset let je, kar so nam nasilno zatrli vsakršno kulturno življenje v »matici celotne svetovne kulture in naslednice velikega rimskega imperija«.
Komaj osem let je, kar je nasledstvo rimskega imperija ostalo še samo simbolično. Iz ruševin ter ga imperija so nam Slovencem Sr Italiji zmagoviti zavezniki obnovi-
li	naše šole. Tega bornega drobca smo se oklenili s trmasto ljubeznijo, odločni da ga ohranimo tudi za naših otrok otroke. Zato stalno zahtevamo uzakonitev naših šol.
Kaj bi govorili o naši kulturni bedi in o našem uboštvu, v katerega so nas pahnili oni, ki so se postavili za naše gospodarje, mesto da bi nam bili zaščitniki glede na njihovo in naše število. »Gospodarji« so nam pobrali vse — prav vse in pili so našo kri, vsako jutro eno kapljico.... Mnogo so je izpili in tudi presnovali; nikdar več se ne bo ta kri pretakala po naših žilah. Kat za predragimi na grobišču jočemo za to izgubljeno krvjo: detetu naše krvi so vdihnili tujo dušo, ki je zmožna samo sovražiti one kri, ki je njeno življenje. To-ds v poplavi krvi so stanovitna srca iz trpljenja ojeklenela in niso gnala po žilah več kTvi, marveč samo zgoščen žolč in gnev.
Zaradi pekla, iz katerega se je pred kratkim svet komaj rešil, bi sp bila morala človeška miselnost izpremeniti! Morda se je kje v Ev-
v Dvoru poučno predavanje o dednem pravu.
(Predavanja se je udeležilo veliko število domačinov, ki so skozi dve uri in pol sledili izvajanjem dr. Sfiligoja in mu zastavljali vprašanja praktičnega pomena. Z las tj je poslušalce zanimalo, kako pravilno napraviti oporoko (testament).
Poučni sestanek je otvoril in potem zaključil predsednik KDZ, g. Alojzij Terčič.
Lep nastop števerjanskih fantov
V	petek 30. januarja so bili klicani pred naborno komisijo v Gorici števerjanski fantje, kakih sedem po številu. Spremljali pa so jih še drugi, tako smo ponosni in z občudovanjem gledali, kako jih je po korzu v krasnem redu pa z rdečim nageljnom in z rožmarinom korakalo in prepevalo narodne pesmi vsaj petdeset. Ubrani 3lasovi, ki je spremljala -harmonika, so ganili vsakega Slovenca ob' melodičnih zvokih naše pesmi! Zvečer so fantje imeli v Steverjanu še zabavni ples, ki se je tudi dobro obnesel !
Protest SDZ » Italiji
GOSPODU PREDSEDNIKU MINISTRSKEGA SVETA
v RIMU
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici ugotavlja, da se je 2. februarja 1953 zjutraj izvršil v Gorici nov bombni atentat, topot proti šoli s slovenskim učnim jezikom v ulici Randaccio, atentat, ki je povzročil največje ogorčenje med Slovenci na Goriškem.
Ta atentat je zadnji od dolge verige bombnih napadov, ki si sledijo od leta 1947 dalje in so naperjeni proti fizičnemu in moralnemu bogastvu slovenske manjšine v Italiji, bodisi posameznikov, bodisi vse skupnosti, ne da bi niti enkrdt samo pristojna, oblast izsledita krivca.
Ugotavlja nadalje, da je namen teh atentatov ustrahovati slo/vensko manjšino in ščuvati k sovraštvu proti njej.
Ugotavlja tudi, da so vse zahteve Slovenske demokratske zveze, da se namreč slovenska manjšina v Italiji z zakonom zaščiti, ostale doslej brez odmeva.
Zato v imenu slovenske manjšine v Italiji živo in ogorčeno obsoja vse bombne napade, ki si drug drugemu sledijo, posebno pa za4njega, ki je bil izvršen pi-oti državni šoli, in zahteva, naj vlada ukrene vse potrebno, da se izsledijo in kaznujejo vsi krivci, tako materialni kot moralni, ter da končno izda zakonske ustavne u-krepe za zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Vodstvo Slov. dem. zveze v Gorici
ropi tudi res spremenila, toda na našem koščku zemlje bujno cvete sovraštvo — sovraštvo močnejšega napram nezaščitenemu šibkejšemu. Močnejši je celo brez sramu iz svojega slovarja izvlekel besedo, ki jo vsiljuje v usta šibkejšemu: »vit-timismo«!
»Cest le ton, qui fait la musique!st (Ton je, ki dela glasbo.)
Ni važno dejstvo, da naši dijaki ne dobe za svoje kulturno izživljanje niti ene dvorane v goriškem mestu; in vendar so njihovi dedje zgradili z lastnimi žulji eno najlepših dvoran v »Trgovskem domu«!
Ni važno, da že leta nimajo naše šole možnosti niti za svojo sklepno prireditev; in vendar je naša šola naredila prvi poizkus za zbližanje z italijanskim življem s pomočjo interne šolske prireditve, na kateri so dijaki v italijanskih prevodih pr;kazali delo naših pesnikov in pisateljev. Ali je bila ganjena navdušenost maloštevilnih italijanskih gostov naše šole le narejena in njihove tople čestitke le — preračunana teatralna gesta? Verjetno, kajti to je bila ena zadnjih šolskih prirditev v mestu, ker je po njej bila mala šolska predavalnica — določena v druge namene.
Provincialni in mestni higienski urad si je baje že večkrat ogledal podzemlje, v katerem -morajo telovaditi naši otroci. Uradi, ki skrbijo za snago, celo za snago med pijanci v gostilnah, se niso niti malo spodtaknili nad nehigiensko kletjo, kjer prebije razvijajoča se mladina med 10, in 18. letom več zaporednih ur pri telesnem delu.
Ni važno, da je v šolskem letu 1051-52 šolsko skrhništvo izključilo naše šole iz državnega športnega tekmovanja med srednjimi šolami.
Ni važno, da letos izključuje CAI naše šole iz zimskošportnih tekmovanj, češ da naše šole niso bile vabljene', vendar je iz javnega razpisa razvidno, da so vabljene vse srednje šole.
Ni važno, da vidiš v naših šolah zdaj pozimi profesorje in dijake sedeti pri učni uri v plaščih, ker so peči lačne....
Kljub vsemu temu so pa naši dijaki navezani na svojo šolo in ml »starina« smo nanjo ponosni, čeprav v svoji otroški dobi še zapovrstjo boleha na otroških boleznih. (Ponosni smo tudi na naše dijake, ki nam obetajo, da bodo v; življenju znali trdno stati na mestu, ki jim ga bo odločila usod^ našega bednega ljudstva.
Ni še jaključeno desetletje od delne obnovitve našega šolstva, a, okrog naših šol smrdi po smodniku, ki ga vžigajo v temni noči zločinske roke. Čigave so te roke in čigava podla misel, ki jih je oborožila, ne vemo. Vemo le, da je postala naša Sola mučenica in zato nam je še bolj sveta!
Ko je g. prefekt zrl v oči našim
Gospodu
Predsedniku ministrskega sveta
V	RIMU
V	Gorici, dne 31. jan. 1953.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici si šteje v čast, predložiti Vam sledeči primer s prošnjo, da blagovolite vljudno zavzeti se za sto šest najemnikov iz gori-ške občine.
Gospod Fogar, oče nadškofa mons. Alojzija Fogarja; je zdavnaj posedoval v Pevmi pri Gorici obširno kmetijo.
Ta zemljišča je ont fj^jal v različnem obsegu v namera tamkajšnjim kmetom, ki so jih obdelovali neposredno in na ta način zadošče-Vali svojim potrebam, ker v kraju primanjkuje ravnina ob vznožju brd. ki jo obdajajo,’, Primanjkuje pa jim tudi zaslužek za vzdrževanje njihovih družin.
-Za časa fašističnega režima so dediči pokojnega gospoda Fogarja stavili ta zemljišča na prodaj, toda kmetje iz tega kraja si jih niso u-pali pokupiti zaradi gospodarske in finančne krize, ki je v tem času vladala, zato pa jih je kupila go-.riška deželna uprava, ki jih je pozneje odstopila Ustanovi treh Benečij.
Ta ustanova trdi sedaj, da kmetija zaradi vojnih dogodkov ni mo1 gla delovati! Dejstvo pa je, da so bila zemljišča že leta 1944 dana v različnem obsegu v najem stoštiridesetim najbolj potrebnim druži-
fantom in dekletom, ki so mu vročili protest zaradi ogabnega dejanja, se je lahko prepričal, kakšna klena mladež raste nepriznani iri še nezaščiteni manjšini. Ta mladež ponosno ljubi svoj materin jezik, je zvesta svojemu rodu in zaupa v pravičnost onih, ki jo morajo ščititi.
Z našimi dijaki verujemo tudi mi v dan, ko bodo naše šole v državi enakovredne in enakopravne, predvsem pa zaščitene pred zahrbtno podvrženim raztrelivom.
SPARTACUS
Ponosni smo na naše dijake!
Čestitamo slovenskemu dija-štvu v Gorici, ki je ob priliki bombnega atentata na slovensko šolo v ponedeljek 2. t. m. nastopilo pri oblasti s protestom in z zahtevo, da se slovenska šola zaščiti in spoštuje!
Slovenski dijaki so že od nekdaj stali v prvi vrsti v borbi za narodne pravice svojega naroda in za obrambo teh pravic! Goriški slovenski srednješolci so te dni s svojim odločnim nastopom pokazali, da so vredni bratje svojih prednikov, in vredni sinovi slovens.ke matere!
Prijava dohodkov
Do 31. marca je treba prijaviti vse dohodke leta 1952, ki pridejo v poštev pri odmeri davka. Kdor še ni prejel tozadevnih tiskovin od pristojnega urada, naj sam poskrbi, da jih kupi v kaki prodajalni (.trafiki).
Mi piBS v Doberdobu
V soboto zvečer 7. t. m. bo v Doberdobu lovski ples, na katerega so vabljeni vsi lovci in vsi, ki radi plešejo.
Vabilo lahko dobi vsakdo pri g. Vladi miru Gergoletu. Preskrbljeno je za shrambo koles, za dober bu-fet ter za zabavo in smeh, saj je na programu tudi nekaj šaljivih točk.
V nedeljo so lovci ubili kar tri lisice, zato -se od veselja nad takim plenom želijo nekoliko pozabaviti in vabijo na njihov večer vse, ki se ga hočejo udeležiti.
nam in tako bila vrnjena svojemu prvotnemu namenu in cilju, to je, da služijo potrebam krajevnega ljudstva.
Zdaj pa ta ustanova toži najemnike pred posebno komisijo za kmetijske zadeve na goriškem tribunalu in zahteva, naj se najemninske pogodbe kratko in malo raz-, veljavijo.
Svojo zahtevo opira na trditev, da hoče izvesti na posestvu načrt kmetijske obnove sledečega značaja: obnovitev v vojni poškodovanih stavb; obnovitev petih hektarjev vinograda im sadovnjaka ter končno izvesti napeljavo za namakanje zemljišč čez trideset -hektarjev njiv, in sicer z vodo, ki bi jo črpali iz -spud aifznfS' saiCu a; jq- ep ‘ajo® lovanju povrtnine, s katero bi; zalagali goriški .mestni -trg.
Toda vsa ta lastnina predstavlja nič manj kot osemdeset hektarjev zemlje! ’
tPovse mrazumljivo je, da je tak nastop ustanove vzbudil veliko vznemirjenje in zaprepaščenje ne samo med prizadetimi družinami najemnikov, ki so upravičeno zaskrbljene za svoje družinsko gospodarstvo, ampak tudi v vsej Gorici, z odmevom po vsem okraju, ker
v	nastopu kot .takem vidijo nevarnost še večje brezposelnosti ali vsaj obubeženja stošestih družin!
ipo drugi strani pa ne kaže, "da je Ustanova treh Benečij prav u-ganiia, ko si je zamislila pospešitev gojitve povrtnine v Goriči iri za goriški trg, ki je ima že v izobilju, toliko res, da že več let išče izhoda -na tržaški trg.
Kar se pa petih hektarjev vinograda in sadovnjaka tiče, smatramo, da ne zahtevajo take obnove, !ki naj bi opravičila razveljavljenje najemninskih pogodb-
Tudi grozdja in sadja nudi gorički trg obilno!
Toda ne glede na dejstvo, tudi upravičeno, da je namreč treba črpati iz zemlje najvišje dohodke, ki jih lahko nudi, stoji1 nasproti temu drugo dejstvo- v primeru, ki -ga obravnavamo, to je: da se z razveljavitvijo obstoječih najemninskih pogodb oškodi kar sto šest družin, medtem ko pogodbe lahko ostanejo v veljavi in istočasno izvedejo zaželene obnove!
Samo na ta način bo moči koristiti1 hkrati nacionalnemu gospodarstvu in zadostiti socialnim potrebam!
V	ta namen se vodstvo Slovenske demokratske zveze obrača do Vas, gospod ministrski predsednik, in Vas prosi, da blagovolite živo zavzeti se za te pevmske najemnike.
Odprti obmejni bloki
Spet so odprti za dvolastnike vsi obmejni -bloki, ki so bili začasno zaprti zaradi obnove dvolastniških. dovolenj.
Obvezne značke za pse
Vsi lastniki psov morajo, kot sporoča goriški župan, poskrbeti, da dvignejo do 28. -februarja na občinskem davčnem uradu v ulici Crispi železne značke za pse. Po tem roku bodo zaplenili vse pse, ki ne bodo imeli omenjene značke.
Zdravniška oskrba za delavce
Tudi za delavce, ki so z*pošleni pri raznih središčih za delo, je zdaj določena zdravniška oskrba. Te o-skrbe so pa deležni le delavci sami in ne njihovi sorodniki, in same v primeru, da zbolijo na delu.
Uničenje storžev
Do 15. aprila morajo vsi lastniki koruznih njiv uničiti na polju še vse morebitne koruzne storže in steble. Po tem roku bodo oblasti poskrbele za uničenje istih na stroške prizadetih gospodarjev.
Hospitacije na učiteljišču
Vsi pr-ivatisti, ki nameravajo v tem šolskem letu polagati učiteljski zrelostni izpit, morajo do 28. februarja narediti prošnjo za sprejem k didaktičnim vajam.
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva Tel. 32
m
Cormons - prov. Gorizia
 ...^     —  -»  1111 !' —,lll*l,l' trn  	-JLSUL1.	lUJlLj	I	'I.IJ.
56ia obt. sneta vSteverianu
OBDOLŽUJEMOJ
'I 1     ". II'	■■MU——————■
teta yi!r - (Štev. 3
10 A
DBM.OZH ACI 3 A
- >V1
 Stffttrr.
DOBREGft UČITBLIA
Članek, ki ga prinašamo, je izšel v nedeljski prilogi ameriškega »New York Timesa«. Napisal ga je prof. Ga us, ki je , bil preko 40 let profesor na filozofski fakulteti Princetonske univerze.
Po čem spoznaš dobrega učitelja? Naloga dobrega učitelja je, da spreminja in preustvarja po nara-
vi	sebične in egocentrične mlade ljudi. To opravilo opravlja šola in v njej učitelj od otroških vrtcev dalje do najvišjih vzgojnih zavodov. Oba spreminjata najprej otroka, nato fanta ali dekle v novega, boljšega človeka. Ze po naravi je samoljubna in sama sebi zadostujoča plat človeškega bitja taka, da •ne trpi rada vmešavanj od zunaj, da se nerada spreminja. Zato je ta razvoj često mučen, kajti naperjen je proti predsodkom in ustaljenim napakam v naravi in vedenju ter zahteva od učenca, da se podreja tuji volji.
Zanimivo je, kaj mladina sama misli o svojih učiteljih, kaj ona sama najprej občuduje v njih in kaj jim,-na njih ni všeč. Neki ameriški vzgojitelj je pripravil anketo o tem, pri kateri je sodelovalo 4.000 dijakov iz višjih razredov srednjih šol. Med napogosteje navedenimi lastnostmi, ki so jih dijaki označili za najboljše poteze v dobrem in priljubljenem učitelju, so sledeče štiri:
1) da dobro uči in jasno razlaga,
2) da je vedrega in veselega značaja ter da se rad šali,
3) da človeško razume dijaka, da jC prijateljski ali vsaj tovariški do njih, Skratka eden od njih ter
4) da si prizadeva in razume u-čenca.
Nasprotno pa je pokazala ista anke-ta tudi lastnosti učitelja, ki ne. uživa med mladino bogve kakega usleda. Tak učitelj je:
1) siten, jezljiv, sarkastičen in se zelo rad znaša nad kom,
2) v razredu ne dela po načrtu,
3) ima svoje »ljubljenčke« med dijaki in rad koga »jemlje na piko« in
4) je domišljav, prevzeten in zunaj šole dijaka ne pozna.
Seveda se .ti »ideali« menjajo s starostjo mladine in so na različnih šolah različni. Prav bi bilo, ko bi učitelji na vsaki šoli poskušali •ugotoviti, kakšni okusi prevladujejo med njihovimi učenci in kako jih ti sodijo. Morda ni najmanj zanimivo to, da odnosa učenca do u-čitelja ne .določajo morda učitelje ve intelektualne sposobnosti, ampak njegovo osebno zadržanje in vedenje v šoli in izven nje.
Zanimivo pa je tudi, kako dobri učitelji sami sodijo o vprašanju, kje je skrivna pot po kateri lahko postaneš dober učitelj.
Stavil sem to vprašanje 25 od ličnim vzgojiteljem, ki sem jih spo znal v svojem življenju. Odgovori vsakega od njih so se sukali okoli nekaterih potez v osebnosti učitelja. ki na.j bi bile nepogrešljive. Večina je pri tem uporabila bese do »osebnost«. Drugi so natančne je obrazložili, da bi bila ta beseda morda preširoka za ono, kar bi moral imeti vsak dober učitelj. Njegova osebnost bi namreč morala biti predvsem »iskrena« v odnosu do učencev. Eden najsposobnejših in najstarejših učiteljev, kar sem jili poznal, ki je bil nekoč tudi moj profesor, pa mi je rekel, da mora biti dober učitelj »izdelana osebnost«. Učitelj mora biti človek z vidno osebnostjo, mora biti hkrati sem dobro oblikovan v plemenitega človeka in iskren ter se mora
z živo ljubeznijo zanimati za predmet, .ki ga predava.
Pojem dobrega učitelja pa je treba ločiti od pojma »priljubljepega« učitelja. Učitelj, ki išče priljjpblje-post, hoče ugajati učepcem in pričakuje od njih pohvale in takojšnji ugled. Tak učitelj se rad laska učencem in njihovim predsodkom, ki jih dober učitelj vedno preganja. Tak učitelj rad preveč poenostavlja naravo po bistvu zapletenih stvari, neprimerno olajšuje delo, kjei hi ga ne smel, in pri tem seveda dosega .manjše uspehe.
Dobro učenje pa pogosto ne prinaša takojšnje priljubljenosti. Dober učitelj mora značilno in trajno vplivati na umsko rast in plemenitenje srca mladega človeka. Tako delo pa zahteva vztrajno klesanje mladih osebnosti, neprestano popravljanje njihovih napak. Pravo nasprotje temu je seveda popustljivost in laskanje mladini, neurejeno delo v razredu; sarkazem, prizanesljivost v ktfjdki do samega sebe, poveličevanje listnega dela in gojitev »ljubljencev« v razredu. Toda razlika med učiteljem, ki hoče biti popularen, in zares dobrim u-čiteljem, je še teže poiskati zaradi tega, ker skoro vsak zares dober učitelj nujno po nekem času postane tudi priljubljen. Tak je bil na primer moj nekdanji učitelj zgodovine. Pred leti sem ga srečal in ko sem ga vprašal, kako bi po njegovem mnenju mlad učitelj najlaže in najhitreje postal dober učitelj, mi je postregel še s sledečimi nasveti:
1) Glejte vedno v obraz mladine, pred katero stojite. Pazite, kaj boste brali pa njenih obrazih; odobravanje, začudenje ali morda nasprotovanje. Dobro pazite, kadar vas bodo učenci občudovali ali vanj nasprotovali. Tedaj morate skoro vednp sprerpeniti ton.
2) Skušajte Vzbuditi čustveno vzdušje v razredu, ki pa ne sme postati sentimentalno. Zelo težko je postaviti mejo med enim in drugim.
3) Potrudite se, da bo razred z vami vedno sodeloval. C e le mogoče, naj bi tri četrtine razgovora v razredu opravili dijaki.
4) Izogibljite se sarkazma. Mlad človek sovraži sarkazem in ni niti lepo niti primerno biti sarkastičen do mladine.
5) Navsezadnje pa pri vsem ne gre toliko za to, kaj delate in kaj razlagate, ampak za to, kako delate in kako učite mladino.
Ob vsem, kar je bilo doslej povedanega, hi šlo za lastnosti učitelja - učenjaka, ampak za preprostega dobrega učitelja. In vendar mora biti tudi učitelj strokovnjak: obvladati ' mora svojo stroko. Poleg »osebnosti« je to pač najvažnejše zaradi česar je učitelj res učitelj, Zato lahko trdimo, da
1) mora dober učitelj obvladati stroko, o kateri govori v šoli, in
2) da mora znati posredovati svoje znanje učencu.
Težko je v kratkem določiti obseg področja, ki naj bi ga učitelj v različnih strokah obvladal. Stara področja znanosti, ki jih danes predava profesor v šoli, so dobila zadnjih stoletjih tako velik obseg, da je nemogoče, da bi sodobni učitelj razpolagal z vsesplošnim znanjem. Nihče ne bo danes zahteval, od učitelja, da bi obvladal obširna področja preko delokroga svoje stroke. Na splošno pa lahko rečemo, da je tem uspešnejše njegovo učenje, kolikor širši je ta delokrog.
Obvladati neko področje se pravi, da dobro poznaš vsa vidnejša vprašanja in zaključke svoje stroke, da znaš dvigati iz množice podrobnosti glavne obrise svoje znanosti in da znaš k temu povedati tudi svoje mnenje. Brez tega ni dobrega učitelja. Seveda pa poučevanje mladine ne zahteva ozko specializiranega znanja. Sodobni učitelj potrebuje predvsem nekakšne » kulturne razgledanosti « . Zgolj strokovni specialist bo težko vplival na učence, še posebno v nižjih razredih. A tudi kasneje mora znati učitelj vedno združevati svoj posebni predmet, ki ga razlaga, s širšimi vidiki in vprašanji, ki se pojavljajo v posameznosti njegove stroke z življenjem.
In slednjič naj navedem še odgovor, ki mi ga je dal prijatelj na vprašanje, po čem spoznaš dobrega učitelja. Po navdušenju in nekakšni strasti za razlaganje in vzbujanje zanimanja v učenčevi duši, po kulturi, ki razpolaga s širokim zanimanjem in smislom za vrednote, po znanju, ki vključuje pravi smisel za kritičnost.
Prav je imel oni, ki je nekoč re-
kel, da je sad vzgoje to, kar ostane -v miadem človeku, ko pozabi večino naučenega v šoli. Preobrazba prvotno sebičnega in egocentričnega človeškega animalistične-ga ibitja v prosvetljeno in človečansko osebnost je veliko važnej* ša kot vsa usedlina dejstev ali aa-kljuckov v posameznih predmetih.
Učitelj mladega človeka ne sme bit' zato samo dober poznavalec predmetov, ki jih uči, ne sme torej biti samo dober matematik, ita-lijanist, prirodopisec. Biti mora predvsem dober učitelj, ki zna oblikovati mladega fanta in dekle. Njegov uspeh in uspeh njegovega dela lahko merimo le po tem, koliko se mu posreči popraviti, izdelati,- humanizirati in obogatiti mladega človeka, vliti mu širša stremljenja po spoznanju, odkriti mu nova obzorja, navdati ga z večjim zanimanjem za življenje in delo, .siati mu delovno metodo, naučiti &a stftisliti, da si bo sam znal pomagati v življenju, da se bo
v	vsakem okolju, kamor ga bo vrglo življenje, znal dokopati do si»-znanj in potegniti pravilne zaključke.
Uprauifena zaskrbljenost
Ali naj sami pozivamo tujce na omejevanje slovenske kulturne in prosvetne dejavnosti na našem ozemlju ?
Prejeli smo:
Spoštovani gospod urednik!
V	zadnji številki Vašega lista sem videl, da ste začeli objavljati dopise, v katerih Vam čitatelji sporočajo svoje poglede na nekatera pereča vprašanja. Mislim, da je to zelo hvalevredno in zato se tudi jaz oglašam.
Razmišljal sem namreč o težavah ki jih imamo trtaški Slovenci z iskanjem in najemanjem dvoran za naše prireditve v Trstu. Zadnje čase je obstoječemu pomanjkanju nekoliko odpomogla zavezniška dvorana v Ljudskem domu. Toda pred kratkim se je zgodilo, da je bila ta dvorana nenadoma odpovedana, in to prav za dve slovenski prireditvi. Slučajno sta to bili priredit-
vi	titovskih organizacij in morda se kdo na tihem veseli, da so j im vrgli poleno pod noge. Vzemimo^ samo vrstni red dogodkov: najprej pisanje v »Katoliškem glasu«, da titovci te dvorane ne bi smeli dg-
Reoolucija žre sooje otroke
»Boljše je umreti stoje kot živeti nakplenih«, je zaklical Jan Ma-saiyjc svojemu narodu malo prej kot je nekega mrzlega marčneg^ jutra 1948 leta padel iz tretjega nadstropja Czerninove palače, češkoslovaškega zunanjega ministrstva.
Na njegovo mesto je čakal Vladimir Clementis, slovaški komunist, ki je bil od leta 1944 Masary-kov namestnik in stvarni nadzornik zunanje politike.
Štiri leta po Masarykovi smrti — dejansko so ga ubili komunisti, četudi bi resničpo napravil samomor je korakal Clementis iz smrtne celice v praškem zaporu Pankrac na vešala. Z njim so obesili devet drugih dolgoletnih zvestih služabnikov Moskve.
Nitko za nitko, kot bi tkal kak blazen tkalec, je groteskna tovarna la?i in šamoobdolžitev zbrala »dokaze« proti tem možem. Z obsodbo Slanskega in drugih se je pošastna žaloigra komunističnih justičnih u-morov obnovila. Nato je prišel odmor, med katerim so zbirali novo množico žrtev, seveda pa ta odmor ni pomenil prenehanja groznih procesov. V teh dneh v resnici že poročajo o senzacionalni razpravi, ki jo pripravljajo v Moskvi proti devetim odličnim zdravnikom, seveda spet pod grotesknimi obtožbami zarote proti vodilnim možem Kremlja. In tako bomo verjetno spet priče procesa, na katerem bodo obtoženi zdravniki, ki so si najbrž z vso svojo sposobnostjo prizadevali rešiti zdravje in življenje obolelih komunističnih mogotcev, priznavali, da so jih s svojim znanjem pre mišljeno spravljali v smrt.
Vse te sodbe nimajo ničesar o-praviti s krivdo ali nedolžnostjo obtožencev. Sodni stroj je le del ogrodja, ki podpira sramotni oder. na katerega spravljajo premagance iz smrtonosnega prepira z vladajočo kliko ali pa tiste, na -katere zvračajo krivdo za kak polom, ki ga ne morejo prikriti.
Mogoče bo kdo trdil, da bo svet
samo še bolj čist, če katera od teh ostudnih lutk izgine. Toda ti procesi so prav tako odurni, kot ie našem stoletju odurna taka cinična misel.
Se v juniju 1951 je Gottwald povzdigoval v nebesa Slanskega zaradi njegovih zaslug za komunizem na Češkoslovaškem. Cez nekaj mesecev je bil odstavljen in zdaj je mrtev, življenje mu je zadrgnila krvnikova vrv.
Padec Slanskega se je izvršil popolnoma po sovjetskem vzorcu. Odpustu. iz službe je sledila dolga doba zapora, nato je prišla razprava, obtožbe samega sebe in smrt. In to je tudi pot, ki je spravila leta 1949 na vešala Laszlo Rajka, madžarskega zunanjega ministra, in Trajče Kostova, namestnika bolgarskega ministrskega predsednika.
Verjetno bosta po isti poti šla tudi bivša komunistična voditelja Poljske in Romunije, Vladislav Go-muika in Ana Pauker. Pa tudi moskovske zdravnike čaka ista pot.
In to bi bila tudi pot izključenih francoskih komunistov Andre Mar-tyja in Charlesa Tillona, če bi ne živela v svobodni demokraciji.
Politični procesi predstavljajo menda edini neplačani izvoz Sovjetske zveze v »ljudske demokracije«. Za civilizirani Zahod so te sodne farse s priznanji zločinov, ki jih obtoženci niso mogli zakriviti,
nekaj strašnega in nepojmljivega. Čeprav žrtve same ne zaslužijo sočutja, ker so same pošiljale druge
v	isto usodo in so samo žrtve terorizma, ki so ga same pospeševale.
Danton je na svoji poti na morišče izjavil, da so revolucije kani-balistične in da žro svoje lastne o-troke. Dogodki v deželah za železno zaveso zgovorno dokazujejo resničnost teh .besed.
bivati na razpolago, članek ponatisne vplivna {'»Vita Nuova« in nato slede odpovedi dvorane za pred tem že odobrene nastope. Ali se Vam ne zdi, da tu nekaj ni prav?
Mislim, da bi Slovenci morali piesneto premisliti, predno začnejo sami pozivati tujce, naj omejijo slovensko kulturna dejavnost, pa naj gre pri tem za eno ali drugo barvo. Vsaka sebičnost mora v našem primeru, ko se borimo stisnjeni od vseh strani, na življenje in smrt, imeti svoje dobro premišljene meje. Kajti kar prikličemo danes na glavo nasprotnika, to zna jutri tolči tudi nas!
Povrnimo se k primeru Avditorija. Ce ga začno odrekati titovcem ,je najbrž samo en korak do tega da ga jutri zaradi »pravičnosti in enakomernosti postopku« odrečejo tudi drugim Slovenčevi za katero koli prireditev. In potem? Kdo bo odgovarjal za posledice? Kdo si u-pa prevzeti nase odgovornost, da bo sam samcat izpolnil vse kulturno življenje z Zadostnim številom nastopov, ki jih še vsi skupaj ne zmoremo?
Po mojem so to Stvari, ki jih je vredno pretehtati. Naše račune moramo medsebojno uravnati, ne pa klicati tujceI
Vaš	1.8.
Zanimiva prireditev
V	nedeljo popoldne so openski pionirji priredili v svojem prosvetnem domu znano igrico »Rdeča kapica«. Poleg te predstave so bili na sporedu še narodni plesi In nastop domačega orkestra, ki je dosledno svojemu značaju slovenski javnosti nudil predvsem italijansko pesem. .Najbolj zanimiva točka vsega sporeda je bil pa nedvomno poziv zbranemu občinstvu, da bi poslali v Ameriko brzojav z zahtevo po takojšnji pomilostitvi ina smrt obsojenega Rosenberga in njegove žene, češ da drugače ostanejo njiho-
vi	otroci brez staršev. Nekdo se je baje oglasil in predlagal, da bi podobni brzojav poslali še v Moskvo in zahtevali izpustitev 9 kremeljskih zdravnikov. Ni znano, kam bodo prej poslali brzojav!
Otrnšha maikerada SUH
Naše starše opozarjamo na tradicionalno otroško maškerado, ki io priredi SDD tudi letos v prenovljeni dvorani v Machiavellijevi u-lici 22-11.
Otroška maškerada bo na zadnjo pustno nedeljo, to je 15. februarja od 15. ure dalje.
Baletna šala SDD v Trsta
Baletna šola SDD v Trstu je pričela v sredo 28. januarja.
Vpisovanje se še vedno nadaljuje v ulici Machiavelli 22-11., telefon št. 62-75.
TRADICIONALNA
{Pustna veselica
bo na pustni torek 17. februarja ob 9. zvečer v prenovljenih prostorih SDZ v ulici Machiavelli 22-11
Poskrbljeno bo za zabavo, godbo,
dobro kopljico in okusno jedačo 1
Ukinjen gospodarski snet FLH3
Kot poroča »Slovenski poročevalec« od 24. januarja, je bil 22. januarja ukinjen Gospodarski svet jugoslovanske vlade, čigar predsednik je bil Boris Kidrič.
Vlogo tega Sveta je prevzel Državni sekretariat za posle s področja narodnega gospodarstva pod vodstvom Dušana Caliča. Ta sekretariat ima šest oddelkov za razne posle narodnega gospodarstva m predstavlja organ za izvajanje in izpolnjevanje predpisov, ki jih sprejmeta skupščina in izvršni svet. Oddelek za dohodke bo nadziral izpolnjevanje predpisov o obveznosti gospodarskih organizacij do skupnosti, nadziral bo račune in bilance, kredite in obresti, skrbel bo za zagotovitev davčnih dohodkov. Oddelek za premoženjske pravne odnose bo med drugim skrbel za pravilno izvajanje predpisov o razlastitvi. Ostali štirje oddelki imajo tudi točno določeno nalogo.
»Poročevalec« pa nič ne omenja, zakaj so zamenjali Gospodarski svet z novo ustanovo in Kidriča z Galičem.
 .........................................................ijiii.imiiiiHMi.Ni'i;.i.aiin^^uiimii>^u.1p,K.wu|n|1|,H|.m|l|,,fruJ»^.i,mn.um.r,|i|f|mnHn||li||||,m|1||,|n|m^|n|||t[mm|||i|||1|,.|t||[m|miB||lm||1||lm|tm||T|mmn|m||^|)nllw^w^|^nt||mmm^ml||^||tm
UiODIIlll!tllii]ll»l!l)!ll!linnlllli!IIUII)U!IUIl>H!!IUUHIiUUIIUIHIlll:!ll(llt)llt
Ko sem pred nekaj leti zapustil šolske klopi slovenske realne gimnazije v ulici starega lazareta z maturitetnim izpričevalom v roki, me je oče postrani pogledal in dejal: »Tako Polde, sedaj pa si čim-prej ix)išči delo, saj smo ta leta zadosti stiskali!« Čeravno sva se s prof. B. borila na življenje in smrt s slovensko slovnico, pravopisjem in sto drugimi stvarmi, ki so menda neohhodno potrebne posebno tistim izvoljencem, ki so šele v četrtem razredu višje gimnazije dozorevali v pismene Slovence, sem se po dolgih notranjih preklanjih odločil, da poskusim svojo srečo kot reporter pri enem izmed redkih slovenskih časnikov na naši zemlji. S svojim nekdanjim profesorjem se seveda nisem prav nič posvetoval, ker sem morebitno njegovo sodbo, ali če hočete obsodbo naslutil že v naprej. Pa je že tako na tem ljubem svetu, da zleze človek včasih prav na tistega konja, s katerim je najbolj skregan.
Beseda »časnikar« mi je že od nekdaj kar preveč zapeljivo zvenela po ušesih. V mnogih filmih a-meriškega izvora sem občudoval dirjajoče reporterje po brzovlakih. letalih in brzoparnikih, ki preživljajo čudovite pustolovščine in zaslužijo lepe denarce. Moje reporter-stvo pa me je postavilo v malo podstropno čumnato in namesto pisalne mize sem se moral zadovoljiti s podoknico s poletnim ozračjem 40 stopinj C, pozimi pa s sto-
DOŽIVLJAJI MLADEGA REPORTERJA
kilometrskimi sunki tržaške burje, ki je ob zaprtem oknu naše izbe še vedno pritiskala z nekaj kilometri hitrosti po papirju, ki je že enkrat opravil svojo poklicno dolžnost in mu je naš odgovorni odka-za! še enkratno uporabo na drugi strani.
Tu ob tem zaokroženem oknu, ki me vedno spominja na podružnično cerkvico sv. Damijana v vipavski dolini, kamor sem včasih zahajal na počitnice, sem listal po dolgih papirnatith trakovih krtačnih odtisov in misli so mi pogostokrat — ne brez tihe maščevalnosti — hitele k nekdanjemu svojemu profesorju, ki morda prav v tem trenutku popravlja slovenske naloge. Prav mu bodi! Ob tem oknu sem torej sanjaril o brzovlakih, letalih in parnikih in prav nič drugače se mi ni dogajalo z »lepimi denarci«. Plača je znašala namreč točno 0,00. Očetovi želji pa sem vsekakor u-stregel, saj sem si poiskal delo — in ta moj zagovor je pri nas doma tako že znan, da ga verjetno znajo na izust vsi številni vrabci, ki obiskujejo našo Astro.
Tako približno se mi je dogajalo nekaj mesecev. Moj reporterski poklic ni bil niti »senzacionalen«, še manj pa dobičkanosen. Edina prednost, ki me je postavljala pred o-stale smrtnike v Trstu, je bila pač
v tem, da sem nekatere novice zvedel nekaj ur prej, kakor ostali radovedni svet, saj sem prebiral korekture. Ko sem se v petkih vrača! z openskim tramvajem domov in smo srečno prekoračili jezikovni blok v Romaniji, so iz žepov privrele na dan nove, sveže »Demokracije« in v takih trenutkih me je vedno obšlo posebno zadoščenje, da sem duševno hrano, s katero se v tem hipu mastijo slovenski Openci, že premlel do zadnje vrstice.	I
'Nekega dne pa me je nenadoma in precej slovesno pobaral naš »odgovorni«, če bi prevzel važno reportažno dolžnost. Te ponudbe sem se tako razveselil, da bi kmalu našo čumnato pripravil ob ves omet nizkega stropa. V mislih sem se že videl nekje v Parizu, Rimu ali Londonu, ker so prav v teh treh mednarodnih kuhinjah takrat pekli posebne kolače mednarodne politike. Na žalost pa ni bilo drugega, kakor množični »miting« tržaških delovnih množic v »Domu pristaniških delavcev«. »Okrog 25 vrstic bomo o tem priobčili.« mi je zagotavljal odgovorni. Naj bo že tako ali tako, to je vendarle moja prva reportaža. Od očeta sem si doma izposodil tisto obleko, v katero se moj oče spravi, .kadar obroča zemljo na vrtu. Vsekakor je njen roj-
stni list znatno starejši od mojega in hlače kakor tudi jopič sta ena sama zelo živo pisana kronika očetovih borb z zemljo, gnojem, vremenskimi spremembami in z deskami, v katerih še tičijo zarjaveli žeblji. Na tej obleki so neizbrisani znaki trgatve in mastenja grozdja, pretakanja mošta in vina, vlaganja tropinske repe tolikih in tolikih let. 2ivo rdečo kravato mi je jao-sodil sošolec, ki je bil svoječasno aktivist obeh rdečih gorečnežev na Svobodnem tržaškem ozemlju in 'e danes že v političnem pokoju.
S čisto novim zvezkom, z izposojenim nalivnim peresom in z dve ste lirami v žepu ter v obleki tipičnega pristaniškega delavca sončnega neapeljskega juga sem se -srečno zmuznil v prostorno dvorano.
V	dvorani se je prerival do mene buržujsko oblečen gospodek s kratko pristriženo brado, kakršno je nosil pokojni Italo Balbo in me pobaral: »Ce si prinesel podpise za mir, jih kar meni izroči in izgini!«
—	»Ne,« sem vljudno odgovoril in dodal: »Zastopam tednik .Demokracijo'.« Elegantno oblečeni gospodje in gospe okrog mene so se mi pomilovalno posmihali, končno pa so mi le ponudili sedež. Potem so zborovalci na dolgo in široko vpili, ploskali, pri vsem tem pa tako sovražno gledali nekam v prazno, da
me je postalo kar strah in o zadevi nisem imel časa napisati niti ene same besede.
Drugi dan sem si kupil »LflJni-tž« in tu ob napol okroglem oknu naše podstrešne čumnate z velikim začudenjem šele prav doumel, kaj se pravi biti reporter. Vse, kar sem prebiral po »L'Unitš«, mi je bilo, novo. Mislim, da bi tu odpovedal tudi moj dobri profesor slovenščine. Kljub vsemu sem sedel pri pisalnem stroju polne tri ure. Ko sem poročilo tretjič prepisal, je vstopil »odgovorni«. Poročilo je čital z vso resnostjo, nato pa je privlekel na dan rdeče pisalo in dve tretjini mojega izdelka prečrtal. Potem pa mi je dejal: »No pisanje Vem gre že kar dobro izpod rok, sedaj se morate še naučiti črtanja!«
Moje reporterstvo se je še v i-stem letu še enkrat ponovilo. »Demokracijo« bi moral zastopati na družabnem plesu »Slovenskega dobrodelnega- društva«. Toliko sem že slišal o družabnih plesih saj sta o tem na veliko poročala tako »Primorski dnevnik« kakor tudi »Delo«, pa tudi italijanski tisk je svo-ječasno posvetil veliko pozornost družabnim plesom Slovencev. Dobri prijatelji so mi govorili, da je zb tak ples neobhodno potreben smoking. Z vso vnemo sem se vr-
gel na iskanje tega čarobnega o-blečila. Moj oče pozna nekaj natakarjev, ki so od časa do časa zaposleni na Lloydovih Jarnikih, j^a se je zato trudil, da bi nekje iztaknil oblačilo, ki me je ie od nekdaj skrbela njegova posest. Končno sc me je usmilil starejši profesor. Njegov smoking je seveda imel tudi precej starejši krstni list od mojega osebnega. Ko sem se ogledoval v zrcalu, se mi je zdelo, ko da se pripravljam na pustno maškerado. Moja mama, ki se na take stvari pozna, me je končno le pregovorila, da sem se »družabno« okinčan pokazal v plesni dvorani Modli g no.
Kakšno strahotno razočaranje. Nobenih smokingov, pač pa same čisto navadne promenadne obleke. Kri mi je zalivala obličje in najrajši bi se pogreznil skozi gladke parkete. Zgolj zavest dolžnosti me, je oklepala, da nisem zbežal. Niti en sam trenutek nisem mogel pozabiti na smoking, ki sem ga preklinjal, in z njim vse moje dobrotljive svetovalce. Ko sem se končno le odločil, da zaplešem z neko znanko, ki me je ie nekaj časa bezgala tam okrog srca, je od glasnega omizja kakor v zboru zadonelo naravnost v moj osmoknjen hrbet: »Natakar še en liter tokaj-ca!« Obenem me je trda roka udarili! po rami, z drugo roko pa mi je neznanec molel pod nos prazno steklenico.
Vidka, ki sem jo še držal za komolec, se mi }e zakrohotala in moja druga reportaža je bilal končana.
Stran 4.
OEM O* RACIJA
Leto VII. - Stev. '5
VE ST I s TRŽAŠKEGA
Dialektika KP in njeni križi
Marija Bernetič, po potrebi tudi Marinka, je v resnici prožna ženska. Dokler je tja do 1. 1948 še papcala Titovo mineštro in obilne prikuhe nn lahko »pridobljene« narodne i-movine slovenskih kmetov, trgovcev, obrtnikov in ostalih varčnih, Slovencev, je neprestano prepevala slavo Titu in njegovim pomagačem. Ko pa je kotel nagrabljenega plena pričel kopneti, jo je potegnila na stran večine.,— po priljubljenem pregovoru poklicnih revolucionarjev: »Kjer se pojavi manjšina, jo moraš dosledno ubrati k številnejšim bajonetom!«
In tako je že .nekaj let sem Marije Bernetič glavni steber tržaške KP pod varno streho dežnika KPI. Pod tem dežnikom vedrijo seveda tudi nekateri drugi krušni dojenčki. ki so se z njo vred mastili na slovenskih dojkah revolucionarnih »pridobitev«. Tu pod krvavordačim dežnikom se je Marinka zamislila v preteklost jugoslovanske, komunistične revolucije, ki ji je stregla z vsem navdušenjem in gorečnostjq rdeče tercialke.
Pomislite samo: Nova Titova u-stava »tepta najosnovnejše pravice in svoboščine, kot so svoboda govora, mišljenja, tiska, združevanja; svoboda do dela in izobrazbe, socialnega skrbstva in zdravstvene zaščite«. Teh ugotovitev ni napisal morda zahodni demokratični tisk, ki so mu te resnice osnovni temelji demokratičnega gledanja 113 svet, pač pa jih je v zadnji številki »Dela« priobčila komunistka Marija Bernetič.
Po nepogrešljivi komunistični dialektiki je Marija Bernetič nič več in nič manj kot Marija Magdalena komunistične veroizpovedi. Dokaz!
»Rad bi vam povedal še eno zgodbo. Imel sem prijatelja, ki se je takrat izkazal kot kar dober prijatelj.... Nekega dne me je med razgovorom spravil v nemalo zadrego, ko mi je dejal: „Seveda, nam ni lahko pridobivati ljudi za naše poglede na svet, kajti mi trkamo na idealistično stran v človeku, medtem ko se vi obračate na človeško sebičnost. Mi govorimo človeku, naj ne dela zase. Mi se sklicujemo na višje vrednote v njemu. Mi mu zatrjujemo, da mora biti njegov edini ponos, ponos na skupnost, n?, celoto, kateri pripada.... Vi pa govorite: Človek lahko počenja, kar hoče, posameznik naj uživa neomejeno prostost. Vi se sklicujete torej na sebičnost v človeku...!”«
Mož, ki je pred kratkim pripovedoval to •zgodbo, je predsednik Združenih držav, general Eisenho-wer, in njegov »kar .dobri prijatelj«, general Zukov.
Po vsem tem je Marija Bernetič na poti popolnega odklona od partijske linije. Ce namreč Marija Bernetič zmerja svojega nekdanjega krušnega očeta Tita, da »tepta
najosnovnejše pravice in svoboščine...«, potem zagovarja obenem tisto, kar je general Zukov očital zahodni demokraciji, torej je Marinka v dolarski službi in amen. Morski psi ne kažejo prav nobenih predsodkov do mesa lastnega rodu; volkovi se v sili prav nič ne obotavljajo zagrabiti in pogoltniti drug drugega.
Taki prizori so ostudni, ne vzbujajo pa pri najboljši volji prav nobenega sočutja. Stalinov likvidacijski stroj požira dan in noč nove žrtve. Pri tem padajo pod sekiro tudi premnogi poklicni krvniki maščevalnega režima. Ti Stalinovi postopki so pač plod železne logike ■banditskih zakonov. Nobena organizacija ne zahteva večje discipline. Kdor pripada komunistični družbi, ima na razpolago samo dve možnosti: ali si reši glavo in se s tem s strahotnimi posledicami čedalje globlje zamotava v omrežja krivde ali pa se odkloni od linije in se tako sam izroči lastnim krvnikom in iztrebiteljem. Kdor si hoče rešiti glavo, se mora temeljito
opremiti z brutalnostjo, netenko-vestnostjo in zblojenimi strastmi za slepo pokorščino. Res precej čudna mešanica človeških lastnosti! Le malo je takih, ki ustrezajo tem pogojem, posebno še na območjih iz-venazijatskega prostora. Kdor pa, teh pogojev ne izpolnjuje, si s tem podpiše svojo lastno smrtno obsodbo.
Philip Doel-Baker, nekdanji minister britanske laburistične stranke, je izračunal, da so od enajstih najvidnejših komunistov, ki so 1. 1948 podpisali resolucijo Komin-forma proti Titovi Jugoslaviji, že sedem usmrtili. K tej ugotovitvi pripominja bivši minister, da je verjetno boij pametno . upirati se Kremlju, kakor pa mu služiti. In res bo tako.
Ce bi na Svobodnem tržaškem o-zemlju vladala Komunistična partija, bi imeli pred seboj zanimiv proces po vzgledih Prage, Budimpešte, Sofije, Bukarešte, Varšave, Tirane in Moskve. Tako pa ne bo nič! Se Marinka Bernetič je tega lahko vesela....
z nizozemskimi poplauljenci
Na ponedeljski seji tržaškega mestnega odbora je župan Bartoli izrekel besede sočustvovanja z žrtvami strašnega neurja v severni Evropi, zlasti na Holandskem. Odbor je nato poslal holandskemu poslaništvu v Rim sožalno brzojavko.
Gen. Hinterton v Londonu
Generalmajor sir John Winter-ton, poveljnik anglo - ameriškega področja Svobodnega tržaškega o-zemlja, je 29. januarja za približno deset dni odpotoval iz Trsta v Veliko Britanijo na običajno posvetovanje z vojnim ministrstvom.
Spotoma se je področni poveljnik ustavil v Parizu, kjer je .imel razgovor z vrhovnim poveljnikom oboroženih sil Atlantske zveze, generalom Ridgwa-yem.
Sporočilo nshPEžinsIte občine
Zupan ali njegov zastopnik bq vsak četrtek od 10. do 12. ure v prostorih zdravniškega ambulatori-ja v Devinu, kjer bodo prebivalci Devina in okoliških vasi imeli prilike sporočiti mu vse njihove želje in potrebe.
Milje in STO
Objem demokristjanov in kominformistov
Jauna dela u nabrežmskf občini
V	zadnjem času mnogo govorijo .v naši občini o raznih javnih ali zimskih delih, ki so ali ki bi moleli biti v teku. Ker nam ta zadeva m bila povsem jasna, smo se pri občinski upravi informirali, kjer smo prejeli sledeča pojasnila.
2e na eni zadnjih sej občinskega sveta je odbor predložil program zimskih del, ki naj bi ga po možnosti izvedli še to zimo. Celokupen znesek za vsa ta dela je bil predvidevan na dvaindvajset in pol milijonov lir. Največ sredstev je določenih za popravo in ureditev poti po raznih vaseh naše občine, a za Nahrežino je določenih 5,8 milijonov za ureditev trga pred postajo na Križišču in 8 milijonov za ureditev športnega igrišča.
Medtem ko je delo za ureditev športega igrišča v teku, ih to tudi na posebno priporočilo ZVU, kar bo nedvomno v korist vsem mladinskim organizacijam v občini, de! za ureditev trga pred. postajo ,na Križišču niso začeli, niti jih ne mislijo začeti vse, dotlej, dokler ne bodo vsa druga dela, ki so predvidena V letošnjem programu, končana.
Zgrešena je misel, da bi namesto tega dela izvršili ureditev poti iz Sesljana v Slivno. To pa zaradi tega, ker slična dela, ki predvidevajo 'razširitev in novo ureditev neke ceste, ne spadajo v program zimskih del, pač pa je treba ta dela izvršiti v okviru fondov ZVU za cestno omrežje. Enak primer je v Praprotu, kjer so se prebivalci o-
Sprejem na čast novega ravnatelja radijske ustanove
Pretekli teden je prispel iz Združenih držav v Trst novi ravnatelj Tržaške radijske ustanove, g. Ronald Rim.
Novi ravnatelj, ki bo skupno z, britanskim majorjem g. M. W. Har-•risonom upravljal obe tržaški radijski postaji, je po rodu iz Bukovine, govori perfektno italijanski jezik in razume ter deloma obvlada tudi slovenščino. Poleg tega zna še celo vrsto jezikov: nemško, u-krajinsko, rusko itd. ter se bo zaradi tega kaj hitro in lahko izpo-
..Dobrodelni ples" SDD
Slovensko dobrodelno društvo obvešča slavno občinstvo, da za letos odpade tradicionalni predpustni veliki »Dobrodelni ples«, ker nismo dobili za ta ples primerne dvorane.
polnil tudi v slovenščini, kar je v ostalem njegov trden namen. Tako se je vsaj izrazil na sprejemu, kj ga je v njegovo čast priredil v torek, 3. t. m., načelnik Urada za obveščanje javnosti, g. Donald Dun-ham.
Sprejemu, čigar namen je bil o-mogočiti novemu ravnatelju prvi stik s tržaškimi kulturnimi delavci. so poleg zavezniških funkcionarjev in osebnosti iz italijanskega kulturnega življenja prisostvovali dudi številni Slovenci, med njimi prof. Karlo Sancin za Slovensko prosvetno matico, ravnatelj dr. Anton Kacin, šolski inšpektor g. Benčič jtd. G. Dunhamu, kateremu sta pri tem pomagala gospo-
da Daniel Herget, njegov pomočnik - referent za kulturne stike, ;n ravnatelj Zavezniške čitalnice g. Hamilton Mathes ter seveda sam g. Rim so s svojo ljubeznivo besedo in pozornostjo do vseh gostov pripomogli, da je sprejem v vsakem pogledu uspel in s tem dosegel svoj namen.
Trinajsta plača upokojencem
Javljajo, da bodo prejemali trinajsti mesec plače tudi vsi državni civilni in vojaški upokojenci.
Prvo izplačilo prejmejo prihodnji december s potekom od 1. julija 1.1. Od tega časa bodo isti u-pokojenci deležni tudi zdravniške in lekarniške pomoči.
Izključeni pa so vojni upokojenci in upokojenci krajevnih i-n drugih državnih organizmov.
Semenski krompir
Kmečka zveza v Trstu, ki je v rokah titovskih komunistov, ponuja našim kmetom semenski krompir po 70 lir kg. Cena je sicer visoka, a bi še šlo, ko bi bil res kak poseben semenski krompir. Toda, kot smo izvedeli, bi n. pr. v Mač-kovlje in sosednje vasi pripeljali »semenski« krompir iz Plavij, v to vas, ki je oddaljena komaj streljaj, bi pa peljali prav tak semenski krompir iz prejšnjih vasi. Ta zamena z »nesebičnim« posredovanjem Kmečke zveze pa res ne velja.
brnili s prošnjo naravnost do generala Wintertona, češ da jim obč. uprava ne mara urediti poti po vasi. Komisija, ki je prišla v ta namen v Praprot, je dognala, da nadaljevanje poti Sempolaj - Praprot skozi vas proti Trnovci ne spada v okvir zimskih del. Kljub temu so tej poti priznali nujnost ter je ZVU zaenkrat odobrila, naj razširijo tisti del poti, ki vodi iz doljnje v gornjo vas pri hiši g. Kanteta. Ker so glede tega dosegli sporazum med lastnikom zemljišča, v katerega škodo bodo cesto razširili, se bodo ta dela že ta teden pričela. Obč. uprava je dosedaj s pičlim številom delovne moči, ki jo ima na razpolago, uredila poti v Sliv-nem in Vižovljah, z delom pa nadaljuje v Medjevasi, medtem ko v Mavhinjah urejujejo prostor okrog novega šolskega vrtca. Čaka še lna delo poprava poti iz Sesljana k morju, stopnice v kopališče v Devinu, ureditev poti in kanalizacije v stari vasi v Nabrežini, poprava poti v Cerovijah, Prečniku, Sem-polaju in Trnovci. V Stivanu čaka na delo tudi ureditev napajališča in ureditev poti pred gornjo cerkvijo.
Vsa ta dela bi v tej zimi z lahkoto izvršili, če bi bila vsa delovna moč našega »Selada« le občini na razpolago. Toda pomisliti moramo, da je od 80 delovnih moči, ki jih šteje naš »Selad«, več kot dve tretjini zaposlenih s klesar-skim delom za tržaški »Selad«, za katerega morajo dnevno pripravljati po več kamionov raznega izdelanega kamna.
Obč. uprava se trudi na vse . načine, da bi dobila zase čimveč delovnih moči na razpolago, toda zaenkrat to ni mogoče. Cim bodo v Trstu rabili manj kamna, se bo stanje v korist naših del izboljšalo.
Drugi problem, ki zelo teži našo občinsko upravo, je škoda, ki jo- napravijo zavezniški tanki našemu cestnemu omrežju. Posebno trpe tu vse vasi od Mavhinj do Trnovce. V Mavhinjah je bila cesta po vasi skoro uničena, saj so tanki po ovinkih .napravili skoro do meter globoke jarke. Ovinek pri Terčonu v Mavhinjah so lansko po-
■BORŠT
Tudi Boršt je imel svojo nedeljsko prireditev. Šolske sestre, ki so v tako težkem ozračju začele s svojim delom med našo mladino, so ta dan prvič nekam svobodneje zadihale. V njihovo malo dvoranico so se v nedeljo popoldne zatekli ne le vaščani vseh barv in prepričanj, ampak celo iz okoliških vasi, kolikor je pač prostor dopuščal. Vs; so z velikim veseljem sledili veseloigri »Zgubljeni raj« in navdušeni ploskali domačim igralkam, posebno g.črni Dragici Hrvatovi, ki se je tako vživela v vlogo »Marjane«, da je bilo čutiti, da je prav ona sama poosebljena Marjana.
Nastop domačega zbora »Slovenec« je prireditev še bolj poživel, Ta nastop nekaterim ni šel v račui} in so hoteli s prevaro odtegniti člane ijevskega zbora na neko predavanje ali pogovor 1 neko tovarišico. Toda našega kmeta ni več tako lahko imeti za norca! Kraj sestanka je bil preneumno zbrati, da bi kdo nasedel. Na sestanek k znanemu kominformistu ni nihče.' odšel. Vsi so raje šli v dvoranico k šolskim sestram.	----
letje uredili in tlakovali z granitnimi kockami, drugi ovinek je pa zdaj v delu, a zaradi mraza ne morejo dela nadaljevati. Občinski tehnični urad proučuje zdaj načrt, kako bi uredili prehode tankom preko naših poti, da bi povzročili čim manj škode. Upati je, da bo ZVU in vojaško poveljstvo sprejelo in odobrilo ta načrt.
Obč. uprava se trudi, da bi v čim večji meri ugodila željam in potrebam vseh naših Občinarjev, 3 ti slednji se morajo tudi zavedati, s kolikimi težkočami in ovirami se mora uprava boriti.
OTVORITEV naših prenovljenih prostorov
V	soboto 31. januarja je bila o-tvoritev prenovljenih prostorov naših demokratičnih organizacij v Machiavellijevi ulici 22-11.
Otvoritev je bila združena s prisrčnim družabnim večerom pri pokritih mizah.
Udeleženci so se prav prijetno počutili v lepo in okusno prenovljenih prostorih. Posebej je treba omeniti dvorano, ki je zdaj s svojo okusno opremo prav primerna za razne družabne prireditve.
Večer je potekel v veselem razpoloženju. Skupina umetnikov »Miniaturnega teatra« je navzoče zabavala s petjem slovenskih narodnih pesmi, z baletnimi točkami in posrečenimi skeči. Nastopil je tudi mladi harmon.ikaš Marino Mahne.
Otvoritve so se med drugimi u-deležili predsednik SDZ dr. J. A-gneletto, predsednik SPM in ravnatelj njene .glasbene šole, prof. K. Sancin, in predsednik SDD dr R. Marc.
MAVHINJE
V	slovensko šolsko poslopje se je v decembru naselila še italijanska šola, ki šteje nič manj in nič več kot 6 učencev! Za to ogromno število so šolsko poslopje kratko in malo razdelili na dvoje, in sicer tako, da ima 6 otrok italijanske šole spodnje prostore, 33 otrok slovenske šole pa isto število zgornjih prostorov. Zdaj pa celo govore, da bi si Slovenci poskrbeli druge prostore in pustili to šolo šestim učencem italijanske šole. Vsa stvar postaja precej podobna basni o ježu in lisici!
BAZOVICA
Tudi v naši vasi smo imeli to pustno nedeljo veselo prireditev. Prof. Peterlin je s svojo igralsko skupino uprizoril nadvse lepo u-spelo igro »Cvrček za pečjo«. Občinstvo je bilo nad izvajanjem navdušeno in bi želelo le večje dvorane za podobne prireditve, ko prihitijo v Bazovico ne le domačini in sosedi, ampak celo Tržačani.
DAROVI: V počastitev spomina pok. trgovca Josipa Preloga so darovali za SDD v Trstu: F. Primc 2.000 lir, N. Furlan 1.000, lir, I. Jančar 1.000 lir, A. Gašperšič 1.000 lir, M. Berger 1.000 lir,
I. Jogan 500 lir, A. Zega 1.000 lir, M. Flajban 1.000 lir, F. Jane-i Žič 500 lir, A. Meden 500 lir, F. Batista 500 lir, A. Fringuelli 500 lir, J. Palazzo 500 lir, D. Gombač 500 lir, A. Magajna 500 lir, R. Gustinčič 500 lir in I. Tomažič
2.000	lir.
Lepe hvala!
Na dnevnem redu nedeljske seje občinskega sveta v Miljah je bila kot glavna točka razprava o tržaškem vprašanju.
Pred sejo je bil sestanek združenih iredentističnih skupin, katerim so se pridružili — zares značilno!
—	tudi kominformisti. Na tem sestanku so se menili o možnosti sestave enotne resolucije.
Na seji obč. sveta so se nato iste skupine zedinile glede kominformi-stičnega predloga, da je treba zediniti obe coni STO-ja, češ da je STO nedeljiva celota. Nato so kominformisti predlagali sprejem sklepa za enotno upravo obeh con STO-ja pod zasedbo neke velesile. Zn ta predlog so glasovali komin-fermisti,- demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Socialisti pa so predlagali upravo kakšne nevtralne države in plebiscita; pri glasovanju o tem predlogu pa m ostali v manjšini.'
Slovenski zastopnik Vatovec je glasoval proti resoluciji.
Obč. svetnik Vatovec je nato predlagal, naj obč. svet sprejme sklep o potrebi ustanovitve slovenskega otroškega vrtca v Zavljah. Združeni iredentisti in kominformisti so se nato začeli na vse načine izgovarjati, da niso proti slovenskemu otroškemu vrtcu, da pa n; sredstev, da morejo Slovenci po-sečati italijanske vrtce, v katerih bodo imeli iste pravice kot Italijani, da bi področno predsedstvo tak predlog zavrnilo, itd., nakar so prav tako združeni zavrnili Vatovčev predlog.
Vrana vrani oči- pač ne izkljuje!
Seja obč. sveta na Repentabru
V	soboto popoldne je bila v občinski hiši na Colu zaključna seja jesenskega občinskega sveta. Razen sprejema predloga za nabavo občinskega traktorja 25KS so bile vse ostale točke dnevnega reda bolj notranjega značaja ali pa niso bile dokončno sprejete. Tako n. pr.
A K »JADRAN«
vabi na PUSTNO ZABAVO S PESTRIM SPOREDOM ki bo 12. februarja 1953 !>• veliki dvorani v središču Trsta.  Začetek ob 21. uri.
Dvorana zakurjena. - Vstopnina: dame 400	-	gospodje	500	lir.
MINIATURNI TEATER v Nabrežini
Vsem Nabrežincem in okoličanom je še v lepem spominu prvi decembrski nastop »Miniaturnega teatra - Modre ptice«, ki je v naše domače izživljanje vnesel precej veselega razpoloženja in vedrega humorja.
Zato smo prepričani, da bo tudi drugi nastop »Miniaturnega teatra«, ki bo na zadnjo pustno nedeljo, to je 15. februarja ob 16. uri v nabrežinski kinodvorani, žel prav takšen uspeh kot prvi.
Skupina umetnikov »Miniaturnega teatra« nastopi s popolnoma novim sporedom.
Zato v nedeljo 15. februarja popoldne vsi v Nabrežino na pred-, stavo »Miniaturnega teatra«!
Od morja do Triglava
Pred kratkim je v Trstu izšla zanimiva narodopisna knjiga z naslovom Od morja do Triglava. Pisatelj prof. dr. Metod Turnšek nam v njej nakazuje pravo panoramo slovenskih ljudskih običajev od I-stre preko Tržaškega in Goriškega do Benečije. Knjigo v veliki o-smerki s 112 st. besedila krasi 24 str. lepih starinskih ilustracij ter 4 umetniške priloge primorskih slikarjev A. Sirka, A. Černigoja, L. Spacala m B. Groma.
S to knjigo nam je prikazano slovensko ljudsko izročilo, živahna duhovna in tvarna tvornost slovenskega primorskega ljudstva, doka? visoke ljudske kulturne ravni, ki je docela vzporedna z osrednjo, matično slovensko domovino. Knjiga je dragocena pridobitev za narodopisno spoznavanje obrobnih slovenskih dežel in bo nepogrešljiva v sleherni družinski knjižnici. Knjigo dobite po knjigarnah v Trstu in Gorici.
ni bila rešena zadeva uživanja ju-sarskih zemljišč, katero zahtevajo prebivalci Fernetičev, kakor tudi ni bila dokončno sklenjena pogodba repentaborske občine z Lovsko zvezo iz Trsta, ki ponuja zvišanje najemnine za lovišča (10.000 lir.), a zatheva, da bo pogodba veljala do leta 1956.
Imenovali so Jožeta Bizjaka za občinskega zastopnika v konzorciju za pobiranje trošarine.
Razveseljivo novico je povedal župan, ki je sporočil, da so v celoti odobrili kredit za gradnjo javnega kopališča v Velikem Repnu, in da bodo verjetno kmalu začeli popravljati cesto iz Vel. Repna do Opčin.
IZ ŠEMPOLAjA
Dela za našo iolo v Sempolaju. so bila oddana na dražbo že prve dni januarja. Za to se je osebno, zavzel načelnik Oddelka za javna dele pri ZVU, g. Caffarelli. Nadzorstvo nad deli je bilo zaupano g. inž. Cvitaniču.
Smrtna kosa
V soboto 23. januarja smo pokopali na Opčinah staro Ferlatovo mater. Odšla je v večnost točno en mesec za svo;im možem, g. Ferla-tom. Udeležba pri pogrebu je bila lepa, kar priča, da so domačini spoštovali in cenili to . družino, ki je zlasti v zadnjih vojnih letih veliko trpela in žrtvovala zlasti za cerkev in duhovnike. Pogreb je bil .sicer lep. a vsi smo pričakovali, da bo še lepši, ob pomembnejši udeležbi še kakega duhovnika.
» * *
V ponedeljek 26. januarja smo pokopali v Borštu Antona Parove-ia, ki je umrl po dolgem bolehanju. Zapustil je pet odraslih otrok, katerim je dal v svojem življenju dober nauk in dober zgled. Bil je priden kmet in priljubljen mož, katerega so spoštovali vsi vaščani, Kot so dokazali tudi na pogrebu, katerega so se udeležili polnoštevilno.
Naj počiva v mirti v domači zemlji! Sorodnikom iskreno sožalje.
knjTge
Uprava lista ima na prodaj naslednje knjige:
Vinko B e 1 i č i č ; »Slovenska lir-ska pesem«, cena 350 lir, za študente 300. lir.
^ France Prešeren: »Krst pri Savici«, cena 250 lir.
Dimitrij Jeruc: »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir.
Ferrv B u k v i č :	»Brezdomci«.
roman, cena 800 lir, za študente-600 lir.
Ivan J o n t e z : »Jutro brez sonca«, roman, cena 600 lir.
Bogomir Cokel j :	»Zgodovin-
ski razvoj Trsta«, brošura, cena-60 lir.
Ivan Ahčin: »Ob jubileju«, cena 350 lir.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17 • 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
Mizarji I Deske smreko-letovalci f ve, macesnove
podjetnih! * in trdih lesov-
trame in par-kete nudi najugodneje
CALE A
TEL. —
90441 T
R S T
Vlala Sonnlno, 2 *
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
V t LIK A IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.