Poštarina plačana. Štev. 39. Posamezna štev. Din 1*—. V Liubli^ni, v s?etek dne 28. septembra 1923. Leto VI. m I i "-s ■P k,- --. j '•'. i Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 ishajs sjsak petek. Naročnina: Četrtletno Din 6-—, polletno Din I2-—, celoletno Din 24-—. Letina v Sloveniji Narava nam je bila letos mila. Po več slabih letih bodo naši poljski pri* delki zopet obilni, tako da bodo mogli mnogi kmetje precej odprodati, manjši kmetje pa bodo vsaj lahko izhajali za domačo potrebo. Tudi krme za živino ne bo manjkalo, dasiravno je bilo v ne* katerih krajih zaradi lanske suše seno še slabo. Vsi poljski pridelki gredo že precej v denar razen krompirja, ki je v ceni zelo padel, ker je malo kupcev. Krom* pirja je letos v državi sploh toliko, da bi se mogle izvoziti velike količine. Žal, pa je ravno Italija, ki bi mogla biti glav* na odjemalka našega krompirja, uvoz našega krompirja zabranila, češ, da se z njim prenašajo kužne bolezni, ki so I baje razširjene v naši državi. Naša vla* da je izvozno carino na krompir odpra* i vila in sedaj je njena dolžnost, da skuša f doseči tudi ukinjenje zabrane izvoza ! krompirja v Italijo. Vinska letina pa bo letos v Sloveniji I posebno glede kakovosti vin slaba in bodo zato vinorodni kraji kljub dobri letini poljskih pridelkov v neugodnem gospodarskem položaju. Dobro bo le za one, ki imajo še stare vinske zaloge, ker bodo te lahko prodali in vrhu tega še po dobrih cenah. Vinogradnikov položaj se torej letos ne bo zboljšal, dočim si bodo ostali kmetje, ki so se bili že marsikje pričeli zadolževati, vendarle zopet opomogli, v kolikor ne bodo povišani davki preglo* boko segali v žepe. Klerikalni blagoslov 18. marca bo letos pomagal kaliti vese* lje kmeta nad dobro letino, ker so kleri* kalci sokrivi povišanja davkov, katerih povišanje je brez dvoma preveliko. V vinorodnih krajih in v krajih, prizadetih od vremenskih nezgod, bodo povišani davki veliko breme za ljudstvo, ako ne bo podpore s strani države. Najboljše leto med vsemi pa so imeli letos savinjski hmeljarji, ki so imeli do* bro hmeljsko letino in vrhu tega še dra* go prodajajo hmelj, katerega je po svetu letos tako malo, da daleko ne bo za» doščal za potrebe pivovarn vsega sveta. Dobro hmeljsko leto je bilo Savinjčanom potrebno, ker so lani hmelj prodajali pod ceno in si bodo zato letos za lansko iz* gubo pošteno opomogli. Politični pr@§ V narodni skupščini ne pride do raz* jasnitve položaja. Turki in Nemci so zelo nezanesljivi zavezniki radikalske vlade in celo nekateri radikalski poslan* ci niso zadovoljni z vlado. Nahajamo se pred novo vladno krizo, ki je tokrat ne bo tako lahko rešiti, ka* kor bi se to zgodilo takoj po volitvah, ko so bili demokrati pripravljeni stopiti skupno z radikaici v vlado. Koncesije, ki jih mora dajati radikalska vlada Tur* kom in Nemcem za njihovo podporo, obsojajo mnogi radikaici, ki sedaj od* krito priznavajo, da je bila usodna po* greška, ker se je razbila radikalsko^ demokratska koalicija. Takrat, ko so radikaici zavrnili de> mokratske pogoje za vstop v vlado, so to storili samo zato, ker so jim naši klerikalci obljubili, da bodo skrivaj pod* pirali samoradikalsko vlado. Tako je pričel radikalski režim nasilja s klerikalno pomočjo in so torej klerikalci sokrivi kuluka, no* vih davkov, novih taks, odpuščanja na* šega uradništva in oficirjev ter drugega zla, ki je prišlo z radikaici nad našo državo. Seveda, naši klerikalci se tudi nočejo sedaj dalje potegovati za radi* kalce, ker se bojijo svojih volilcev, ki pa kljub temu spoznavajo nespretnost po* litike klerikalnih poslancev. In tako osta* jajo radikaici vedno bolj zapuščeni in vsa opozicija se danes zbira okrog demokratov; celo klerikalci bi radi skupaj z demo* krati vodili opozicijo. Ampak demo* krati, ki klerikalce poznajo, nimajo volje iti z njimi v zvezi proti radikalski vladi. Demokrati nikdar ne bodo podpirali klerikalcev, ki niso nič boljši od radikal* cev in se razlikujejo od njih samo po tem, da so radikaici Srbi in pravoslavne vere, klerikalci pa Slovenci in katoliške vere. V demokratski stranki so pa Slo* venci, Hrvati in Srbi v lepi bratski slogi in njim se bo že posrečilo tudi brez klerikalcev zrušiti radikalsko vlado, po* sebno odkar tudi mnogi radikalski po* slanci uvidevajo, da so njihovi voditelji strahovito pokvarjeni ljudje. Ko bi se le tudi slovenski volilci začeli puntati pro* ti svojim klerikalnim voditeljem, ki jih tako neusmiljeno vodijo v pogubo. Notranja politika pri nas je torej ze* lo slaba in se bo zboljašala le takrat, kadar pridejo pošteni ljudje na upravo države, ki bodo skrbeli za ljudsko do* brobit. Našim ljudem priporočamo, ako hočejo, da se razmere zboljšajo, da pri prihodnjih volitvah soglasno glasujejo za demokrate, ker samo demokrati bodo rešili ljudstvo in državo od nesreče, v katero so jo dovedli radikaici, klerikalci in drugi. Tudi v zunanji politiki so zakrivili radikaici pogreške, ker so se v reškem vprašanju upognili pred Lahi ter mirno dovolili, da so Italijani uradno zasedli Reko, čeprav je ta po veljavni pogodbi svobodna država! Tudi zaradi tega je tak oster odpor proti voditeljem radikalske stranke v krogu njihovih last* nih poslancev, češ, da so bili radikalski ministri skrajno lahkomiselni, ker so verjeli Italijanom na besedo. V naši bližnji soseščini na Bolgar* skem vlada zopet nered. Bolgarski kmetje so se uprli proti nasilni vladi. Seveda, bolgarska vlada je v težki zadregi, ker ji mirovna pogodba zabranjuje imeti večjo armado; zato se vojskuje s kmeti samo z malimi krdeli, ki pa tudi niso zanesljivi, ker bol* garski vojak dobro ve, da ga hočejo se* danji voditelji, ki so strmoglavili po* prejšnjo vlado, voditi prej ali slej v boj proti nam. Tega pa bolgarsko ljudstvo noče. Bilo bi v korist dobri stvari, ako bi se bolgarskim upornikom posrečilo vreči sedanjo vlado, ki je prijateljica Nemcev, Italijanov in vseh naših so* vražnikov. Drugi balkanski spor, ki je nastal med Italijo in Grčijo, je pa za silo poravnan, ker zveza naro* dov ni dovolila Italiji, da bi nastopila z vojno proti mali Grčiji in je morala za* pustiti grški otok Krf, ki ga je proti* pravno zasedla. Tudi Reko je Italija za* sedla protipravno, ali naša vlada je bila tako strahopetna, da je zlezla takoj pod klop in je mirno dovolila, da se Italija udomači na Reki. Za vsa nasilstva, ki jih počenja Italija, bo ob svojem času že prišel dan plačila, kakor je prišel za Nemčijo in bivšo Avstro*Ogrsko. Pristopite vsi k Jugoslovanske ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Po dolgem obotavljanju in po brezuspešnih prošnjah, da bi ostal tu, nas je 21. t. m. zapustil naš kaplan g. Janko Sedej. Zanimivo je pri tem, da je imenovani gospod obhajal dvakrat svojo odhodnico, in sicer vsakikrat do ranega jutra. Pri prvi odhodnici dne 19. t. m. so se zjutraj stepli in menda ravno radi tega je obhajal še drugo odhodnico. Obe odhodnici sta se vršili pri gostilničarju g. Smoletu, kamor je tudi drugače redno zahajal. Zlobni jeziki trdijo, da radi zalih gostilničarjevih hčerk. Zakaj je prišlo do pretepa, mi ni znano in se mi zdi čudno, ker so bili zbrani samo najboljši klerikalni možje, med temi naš župan in podžupan, grosupeljski župan in še več drugih. Govori se, da se je močno popivalo vso noč in da so se naši velmožje v preveliki sladki ginjenosti končno stepli. Nič hudega, če se včasih takole preko polnoči potegne, toda katoliški duhovniK tega vendar ne sme. Razumljivo je, da se potem tukajšnji občani z opravičeno nejevoljo zgledujejo nad njim, ker se s takim početjem gotovo ne jača ugled svete vere. Pri g. Sedeju pa to ni nič tako novega, tudi letos na velesejmu je počenjal isto. Na dan njegovega odhoda smo ga čakali na postaji Šmarje, da se poslovimo od njega. Ker nam je pa ušel v Škofljici na vlak, se tem potom poslavljamo od /ijega in mu kličemo: «Do nevidenja!» — Opazovalec. GORENJI LOGATEC. Prošli ponedeljek se je poročil v domači župni cerkvi starosta tukajšnjega Sokola br. Miroslav Puppis, trgovec in posestnik v Gornjem Logatcu, z vrlo Sokolico Ivanko Marinkovo iz ugledne narodne in napredne rodbine «Markove» iz Kale. Mladi zakonski par pač nima nobenega nasprotnika, ki bi jima želel kaj slabega. Vsa vas je tekmovala, kako bi jima pri tej priliki izkazala svoje simpatije. Na predvečer svad-be je pevski zbor Sokola napravil podoknico nevesti, domači tamburaški zbor pa nevesti in ženinu. Ko sta novoporočenca po poroki izstopila iz slavnostno razsvetljene cerkve, sta videla pred seboj špalir članstva in dece. Ruska narodna povest. (Konec.) Nažene kobilice na polje, a komaj so zunaj, že vzdignejo repove in se razbeže po gostih šumah. Zopet sede carjevič na kamen, joka, joka in zaspi. Solnce je zašlo že za šumo, kar prileti levinja: «Vstani, carjevič Ivan, vse kobilice so zbrane.» Carjevič Ivan vstane in gre domov. Baba čarovnica buči še huje od včeraj in vpije nad svojimi kobilicami: «Zakaj ste se vrnile domov ?» «Kako bi se ne vrnile? S celega sveta so navalile na nas ljute zveri, in malo je manjkalo, da nas niso raztrgale.« «A jutri pojdite v sinje morje 1» In zopet prespi carjevič Ivan vso noč, a zjutraj ga pošlje baba čarovnica s kobilicami na pašo: «Ako jih ne obvaruješ vseh, pojde tvoja bujna glavica na kolec.» Napodi kobilice na polje, ki pa takoj vzdignejo repove, izginejo izpred oči in ! Za članstvo jima je čestitala s. Punčuhova, I za deco pa Makuceva. Ob prehodu čez most proti domači hiši je novoporečenca presenetila električna «šranga», ob kateri je stala de-putacija gasilnega društva, ki je svojemu načelniku čestitala in mu želela vso srečo v novem stanu. Bil je to res dogodek za Gornji Logatec. Bilo srečno! RADOVLJICA. Težko smo pričakovali gledaliških predstav v Sokolskem domu, ki so znane po vsem Gorenjskem in še tudi drugje. Sedaj pa nam naznanjajo lepaki, da se prične letošnja sezija v nedeljo 30. t. m. ob osmih zvečer. Igrali bodo «Laterno», češko igro, ki nam kaže v pravljični luči češki narod, njegovo silo in zavest ter one, ki so ga imeli pod Avstrijo podjarmljenega. Odkrito se že veselimo te prireditve, ki bo gotovo dobro uspela in zbudila iz spanja marsikaterega rodoljuba, ki še ne razume novih časov. Pri predstavi sodeluje tudi so-kolski salonski orkester, ki je menda reformiran in pomnožen. Cene so iste kakor prejšnjo sezijo, edina stvar pri nas, ki se ni podražila. HRUŠICA NA GORENJSKEM. (Nesreča radi neprevidnosti.) Tukaj je posestnik p. d. Korene na nekem prehodu izkopal jamo za vodovod. Zvečer pa iz lahkomiselnosti jame ni zavaroval. Ponoči je prišel mimo železničar Drušnik, ki v temi jame ni opazil ter je padel v dva metra globoko jamo, pri čemer je dobil na glavi težke poškodbe. Nepozor-nemu posestniku bo nesreča povzročila bržkone občutne stroške. JESENICE. Pišejo nam: «Glas Svobode» poroča, da so bili delavci, ki so bili te dni pri glavni razpravi oproščeni, aretirani na cfenuncijacijo gospe Regitnik, ki je mati enega izmed aretiranih. Ta očitek se mora odločno zavrniti. Dotični dopisnik bi se pač moral prej natančno poučiti.o pravem stanju cele zadeve in ne verjeti samo govoricam, ki so nastale iz sovraštva proti Regitnikovi. ŽUŽEMBERK. Rojstvo prestolonaslednika, ki se je praznovalo povsod slovesno, je našlo pri nas le malo odziva. Razen državnih uradov, šole in napredne Posojilnice ni se skrijejo v sinje morje. Do ušes so v vodi. Ko to vidi carjevič Ivan, sede na kamen, zajoka in zaspi. Solnce je sedlo že za šumo, pa prileti čebela in govori: «Vstani, carjevič! Vse kobilice so zbrane, ali ko se vrneš domov, ne hodi čarovnici pred oči, temveč pojdi v konjušnico in se skrij za jasli. Tam je gobav žrebec, ki se po gnoju valja; ukradi ga in zbeži ponoči v šumo!» Carjevič Ivan vstane, se skrije v konjušnico in leže za jasli. Baba čarovnica pa buči in kriči na svoje kobile: «Zakaj ste se vrnile?« «Kako bi se ne vrnile! Priletelo je sila čebel s celega sveta, in začele so nas pikati od vseh strani do krvi.« Baba čarovnica zaspi, o polnoči pa ukrade carjevič Ivan gobavega konja, ga osedla, zajezdi in poleti k ognjeni reki. Prijezdi do reke, mahne trikrat z robcem na desno — in naenkrat se od nekod po-pne preko reke visok, diven most. Carjevič gre na konju čez most in mahne na levo samo dvakrat — most čez reko postane popolnoma tenak. Zjutraj se zbudi baba čarovnica — gobavega žrebca ni nikjer. Udari jo za njim, i nihče razobesil zastave. Čudno se nam zdi, kje so iztaknili Zužemberčani o priliki biago-slavljanja zvonov toliko zastav, da so na nekaterih hišah visele celo po dve. Pri nas bi potrebovali Orjuno. ŽUŽEMBERK. Prošlo nedeljo smo imeli pri nas blagoslavljanje zvonov. Seveda so tekmovali tržani, kdo bo lepše okrasil svojo hišo in postavil višji mlaj. Posebno se je odlikoval trški predstojnik, ki je v potu svojega obraza nadzoroval okrašenje. Nalašč za to priliko je nabavil za trško poslopje, v katerem se nahaja sodnija, novo zastavo, ki jo je pa potem razobesil na svoji tobačni podzalo-gi. Noben klerikalec ni tako vneto deloval, da bi klerikalna slavnost kar najlepše uspela kakor naš načelnik samostojnih. Gostilničarju Smoletu se je tako mudilo pri razobešanju zastave, da jo je — najbrž <. «Kdo? Nace?» jo je starka vprašala zaspano. «No, naj le pride! Dvanajst jih je prišlo in vsi so odšli — trinajsti naj ostane. Dovolj sem že molila v ta namen; jezik me že boli vsled premikanja in na prstih se poznajo utisi trdih jagod lesenega molka.» «0 limbarček! Matka, vi pretiravate,« je Ančka nerodno objela starko, ki pa ni bila njena prava mati, ampak rediteljica. «Hudo je, Ančka, hudo,» je tarnala ženica. «Pohčerila sem te, da bom imela komu zapustiti dom. Kmetija ni ravno velika, toda imeti mora svojega gospodarja — skrbnega ata in dobro mamo; tako hoče Bog in njegova sveta katoliška cerkev.« «Mhm, mhm,» je zategovala rejenka, nejevoljna na neumljive določbe božje in cerkvene postave. «Dolgo nisi pokazala veselja do možitve,« je nadaljevala Loparka. «Molila sem tri * Nov odveinik v Ljubljani. V odvetniški imenik je vpisan g. dr. Vladimir Knaflič, ki bo posloval skupno z odvetnikom g. dr. Jo* sipom Klepcem. (Pisarna v Janeza Trdine ulici št. 8 v bližini sodišča.) * Olajšave za obisk padlih vojakov v Italiji. Konzulat kraljevine Italije v Zagrebu je te dni objavil naredbo, da dovoljuje italijanska vlada znižano vožnjo na državnih železnicah: očetom, materam, sinovom, bratom in sestram v vojni padlih vojakov za vožnjo od bivališča do kraja, kjer je vojak pokopan. Očetom, materam, vdovam, sinovom, bratom in sestram, ki so državljani naše kraljevine in ki žele obiskati grob v vojni padlih svojcev, ki so pokopani v Italiji, se dovoljujejo iste olajšave od obmejne postaje do kraja, kjer ie vojak pokopan. Stranke pa morajo na obmejni postaji predložiti: mrtvaški list padlega vojaka, potrdilo italijanskih oblasti, iz katerega je razviden kraj, kjer je vojak pokopan, ter dokazilo glede sorodstva. * Za invalide. Na podstavi čl. 35. zakona o budžetskih dvanajstinah za julij, avgust in september 1923. je prevzelo Deželno sodišče (odd. XIV.) v Ljubljani reševanje invalidskih pokojnin za vse vojne invalide in rodbine padlih, umrlih in pogrešanih vojakov v smislu zakona o začasni pomoči tem osebam z dne 28. XII. 1922. Radi tega je z dnem 6. septembra 1923. prenehal poslovati pokojninski referat invalidskega odseka oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani. Prizadete stranke in uradi naj se odslej v pokojninskih zadevah obračajo na Deželno sodišče, oddelek XIV. v Ljubljani, ki posluje začasno še v dosedanjih prostorih invalidskega odseka v šempeterski vojašnici I. nadstr. Ga-žisti-neinvalidi in njihovi svojci naj se odslej obračajo v pokojninskih zadevah na Delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge vrste državne pomoči po invalidskem zakonu ostanejo še nadalje v delokrogu invalidskega odseka, oddelka za socialno politiko. * Nove zdravstvene ustanove v Celju. Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo, da ustanovi v Celju Pasteurjev zavod za Slovenijo. Ker smo v ta namen že dobili iz Nemčije potrebne stvari, je upati, da se dolga leta in v molitvi se mi je rodila misel, da naj se obrnem na Mižurko, kar sem tudi izvršila. Odprla je debelo knjigo, prižgala zeleno svečo in napravila ti je neko tekočino, s katero si se umila na pepelnico pred solnčnim vzhodom. Sredstvo je učinkovalo. Še tisti teden si naročila novo obleko, kupila si čevlje na škripanje in tako te je zagledal Burjev Luka — tvoj prvi snubec.» «Pa sem ga odklonila,« se je ponesla. «Počakala sem drugega in tretjega — prišli so od vseh krajev — in pri vsakem sem naredila v pratiki črno piko. Danes jih je dvanajst: Burjev, Jeklinov, Kožarjev, Drvarjev in drugi do dvanajstega; vse te bom pobrala — Bog mi odpusti — kadar bom vragec.» «Ančka, ne kolni!» se je pokrižala in pri-pognila z obema kolenoma. «Mižurka iz Grče še ni jenjala skrbeti zate. Vsak dan prečita iz «Duhovne brambe» za tvojo srečo nekaj vrstic. Kruh, ki ga ješ, in kava, ki jo piješ, je prepojena z njenim blagoslovom. In to bo delala toliko časa, dokler ne pride tisti, ki je zate ustvarjen.« «Nace z Grebena ... Matka, ali bo ta?» «Kdo ve?» je ženica skomignila z rameni. «Beri, kaj ti piše! Ako ima lepe be- bo zavod otvoril še tekom tega leta. Razen tega zavoda pa se bo otvoril v Celju tudi protituberkulozni dispanzer. Vest o ustanovitvi teh dveh zdravstvenih zavodov je slovenska javnost z veseljem pozdravila. * Odstop ptujskega župana. Ptujski župan g. Losinscheg je te dni odstopil. Tako dobi Ptuj končno slovenskega župana. Do izvolitve župana vodi posle podžupan narodnjak g. Blažek. * Novi župan v Ormožu. Ker je ormoški župan dr. Strelec odstopil, je bil izvoljen za župana trgovec g. Ivan Veselič. * Izgon železničarjev, ki niso naši državljani. Naša vlada je pozvala železničarje iz Vojvodine, ki so madžarske narodnosti in ki niso optirali za našo državo, da takoj za-puste našo državo, ker bodo v nasprotnem slučaju izgnani s silo. * Učni tečaj za babice na državni babiški šoli v Ljubljani se prične 5. novembra. Natančneje v «Uradnem listu» št. 84. * Sneg je prošli teden pobelil Kamniške planine. Sploh je postalo že zelo hladno in se je bati prezgodnje slane, ki bi nam uničila ajdo. * Strašna toča v Dalmaciji. Te dni je divjalo v dalmatinski občini Grohote strašno neurje s točo, ki je uničila vse na polju se nahajajoče plode. Tamošnji občani pravijo, da tako strašne toče še niso doživeli. * Obsodba atentatorja Rajiča. Preteklo soboto se je vršila pred beograjskim sodiščem razprava proti atentatorju na ministrskega predsednika Pašiča. Pri razpravi je bilo zaslišano 40 prič. Obtoženec Rajič se je moral tudi zagovarjati zaradi poškodbe nekega orožnika in zaradi razžaljenja časti policijskega agenta. Bil je obsojen po zakonu o zaščiti države na 20 let težke ječe. * Ponarejevalec desetdinarskih novčanic. Zagrebška policija je te dni aretirala strojnika mestne plinarne Vardija, ki je spretno ponarejal deseidinarske novčanice. Pri hišni preiskavi so našli dragocen fotografski aparat in razne kemikalije. Ponarejene novčanice je Vardijeva sestra na Reki spravljala v promet. Vardija, njegovo ženo in sestro je policija aretirala. sede, ti ga ne bom branila in Mižurka bo vprašala duhove, če ti je namenjen ...» «Vrla mladenka!« je Ančka čitala dopisnico. «Vzel sem pero — v desno roko — in pišem Tebi, ki si najlepša in najbolj nedolžna v naši okolici. — Dvanajst src je že hrepenelo po Tebi — src, ki niso vredni Tvojega srca. Tudi jaz se Ti v duhu predstavim in — čeravno nevreden — Te prosim za roko. Pridem osebno — jutri popoldne ali zvečer. Na veselo svidenje! — Tvoj srečni Nace.« «Lepo piše, lepo,« je starka pohvalila pisanje. «Le kar pride naj popoldne ali zvečer. Ta bo za našo hišo in tega moraš peljati pred oltar. Vidiš, sreča se ti ponuja in če je ne sprejmeš, grešiš. Greha pa se ogibaj, kajti k spovedi hoditi nimaš vedno časa. Kaj malega že še sama popraviš, saj znaš celo kopo molitvic in mnogih odpustkov si deležna, ker si v raznih bratovščinah — toda za velike grehe je edinole spoved-nica.» «Pa je res lepo napisal,« je dekle prezrlo njene opomine. «Vendar pa ni gotovo, če bo prišel; tudi Lončarjev mi je lani pisal, tako izbrano in v srce segajoče — ljubezen pa je ostala pri mrtvih črkah in mene je bilo sram.., * Dopoldne pogreb, popoldne poroka. V neki vasi v Vojvodini se je v hiši posestnika Andrije Kelemena vršil te dni dopoldne pogreb, popoldne pa poroka. Marija, hčerka Kelemena, je umrla na dan pred poroko svoje sestre, a Kelemen ni hotel odložiti poroke in je odredil, da se vrši dopoldne pogreb, popoldne pa poroka. Njegova želja se je tudi izpolnila. Popoldne je bila poroka, a ker so bili svatje žalostni, je cela svečanost potekla brez godbe in veselja. * Kača z dvema glavama. V Novem mestu je na mestnih njivah vjela gdč. Martina Berličeva goža z dvema glavama. Gospodična je čuden stvor shranila v alkoholu. Is razniSi krajev * Na Viču-Glincah se je minulo nedeljo popoldne vršilo slavnostno razvitje prapora tamošnje Orjune. Zvečer se je vršila v So-kolskem domu prosta zabava, ki je dobro uspela. * Pri Sv. Juriju pri Grosupljem je umrl nadučitelju g. Niku Einspielerju sinček Mi-lutin. * V Črnomlju je obhajala znana rodo-ljubkinja ga. Zofija Haringova svojo 801etni-co. Jubilantki želimo še dolgo vrsto let! * V Dragi pri Loškem potoku je ustrelil Logar iz Srednje vasi lepega starega volka, ki je redka prikazen tamošnjih gozdov. * Na gradu Vrhovo na Dolenjskem je umrl oskrbnik g. Franc Korbar, star 79 let. N. v m. p.! * Na Dobravi pri Bledu se je smrtno ponesrečil v tovarni Kranjske industrijske družbe 211etni delavec Kern, doma iz Vodic pri Kranju. Pogreb, ki ga je spremila godba kovinarjev z Jesenic, se je vršil v nedeljo. N. v m. p.l * V Zgornji Polskavi je umrla ga. Matilda Dominkuš v 86. letu starosti, vdova po znanem rodoljubu dr. Dominšku. N. v m. p.! * V Zgornjih Slemenah pri Konjicah je posestnik Ivan Pristovnik ustrelil v svojem lovišču divjega prašiča in svinjo. Prašič je tehtal 80 kg, svinja pa 70 kg. «Nace pa ni tak, Ančka! Nace ima lepe besede in z Grebena je doma. Kdo ve, če ni preveč razvajen in izbirčen? Brez kruha ne bo sicer pri nas nikoli, a jedel ga bo le enkrat na dan.» «Matka, tega mu ne povem. Porečem mu in verjeti mora, da imave vsega dovolj. Pokažem mu njivo, gozdič, kravico in k studencu ga bom peljala; takoj naj po-sujem stezo s peskom in pepelom, da bo iznenaden.« «Prav, prav! Pa okna moraš umiti in pomesti moraš, to nama bo povečalo ugled. Glej, da se tudi boljše oblečeš ter opašeš nov predpasnik, čedna obleka naredi čednega človeka.« «Pa umila in počesala se bom.« «1 seveda! Pa prečo moraš napraviti; jaz sem jo nosila, ko sem bila mlada in tudi tebi se poda. In še nekaj! Ančka, jutri za-rana pojdeš k Mižurki.« — «K Mižurki?« se je ustrašila ter je nejevoljno spačila obraz. Nič kaj rada ni hodila v Grčo k domišljavi babnici, kjer je morala jesti kruh, namazan z blagoslovljeno svečo, ki jo je starka prižigala na čast vsem dobrim duhovom, da preženejo zlo. (Dalje prihodnjič.) 4 Pri Petrovčah v Savinjski dolini je povozil vlak hlapca Miho Terglava. Nevarno ranjenega so prepeljali v celjsko bolnico. * V Braslovčah je priredilo prošlo nedeljo tamošnje vrlo gasilno društvo veselico, ki je prav dobro uspela. S čistim dobičkom si bo društvo nabavilo gasilske potrebščine. * V Cerknici pri Spodnji Kungoti si je vzel življenje iz žalosti nad smrtjo svoje žene posestnik Franc Lorber. * Na Polzeli je sokolska prireditev v nedeljo lepo uspela. Čisti dobiček je namenjen za sokolski dom. Kakor čujemo, se pripravlja akcija, da bi se pozidal skupen sokolski dom za polzelskega in braslovškega Sokola. Zanimivosti KAČA V ŽELODCU. Nikar se ne smejajte in ne glejte ne« zaupljivo! Zgodba, popisana v teh vrstah, je resnična od začetka do konca in se je zgodila v Sarajevu. Mladi cigan Rade Radovič se je ne« kega dne v letošnjem poletju napii slad« kega mleka. Sit in od vročine truden, je nato legel na prosto v travo, da se od« počije. Ne da bi se zavedel, je zaspal z odprtimi usti. Ker je ležal v bližini grmovja, je k njemu prilezel gož, in ne sluteč kam gre, začel lezti skozi ustno duplino v grlo. Cigan je trdno spal in ni prav nič slutil, kaj se godi z njim. Prišel je mimo spečega mladeniča neki pastir iz sara« jevske okolice, in videč, kaj se dogaja, začel klicati na pomoč. Prihiteli so žan« darji in ljudje, pa niso našli na travniku nič groznega: gož je namreč bil že zlezel v ciganov želodec in cigan je še vedno spal. Prebudili so ga in mu povedali, kaj je videl pastir. Ali cigan ni hotel verjeti besedam in je mislil, da se ljudje šalijo. Vendar pa je čutil v želodcu nekaj težkega in se je na prigovarjanje drugih vdal, da se poda v bolnico in se podvrže zdravniški preiskavi. V Sarajevu so zdravniki preiskali ci« gana z Rontgenovimi žarki in ugotovili, da se v želodcu Rade Radoviča res na« haja kača. Najprej so jo skušali odstra« niti s preprostimi medicinskimi sredstvi, ko pa ni šlo, so se zedinili na operativno postopanje. Prerezali so ciganu želodec, in glej! Gož je še živel in se gibal v tesnem pro« štoru ter iskal izhoda. Zdravniki so kačo previdno izvlekli in Radoviču zašili rano. Ko se je cigan zavedel in so mu pokazali goža, se je tresel od studa in je dejal, da to ni kača, ampak hudič. Zdravnikom je povedal, da tega »hudiča® v želodcu skoro ni čutil in da bi brez opozorila tujih ljudi sploh nikdar ne prišel na misel, kaj se je z njim zgo« dilo. Po operaciji je Radovič bil silno že« jen in je prosil pijače več ur zaporedo« ma. Goža so na ciganovo željo zdrav* niki dali v špirit. X Največji, najmanjši in najtežji. Zanimivo je vprašanje, kateri človek je doslej bil največji, kateri najmanjši in pa najtežji. Na to se težko odgovori, ker ni točnih podatkov. Smatra se, da je največji bil neki velikan, ki je umrl leta 1559. in je njegov skelet ohranjen še danes v Parizu. Mož je meril 3 m in 60 cm. Rimski zgodovinar Plinij pripoveduje, da je za časa cesarja Klavdija živel neki Arabec z imenom Garaba, ki je bil visok 3 m in 8 cm. Neki holanski orjak je bil visok 2.68 m, neki Irec 2.63 m in gardist Joe v gardi Friderika Velikega 2.60 m. Med malimi je bil zelo majhen Straton, ki je meril le 58 cm. Pritlikavec Bebe na poljskem dvoru je bil še manjši. Svetovij pripoveduje o nekem pritlikavcu, ki je tehtal samo 15 kg, a je imel izredno čvrst glas. Filozof Kardonij omenja v svojih spisih, da je v Italiji videl komaj ped visokega človeka, ki pa je bil prav naravno ustvarjen. Nosili so ga v kletki. Med našim narodom vedo marsikaj povedati, da je pred leti neka žena rodila sedimorčke, ki pa so bili tako drobni, da jih je vseh sedmero imelo prostora na enem krožniku. In zdaj, kdo je najtežji? Leta 1869. je v Njujorku «društvo debeluhov* priredilo sestanek za dobro obloženo mizo. In najtežji udeleženec je dobil lepo nagrado. Eden je tehtal 212, drugi 221, neki Nemec pa je odnesel zmago s svojimi 230 kg žive teže... X Napoved Hardingove smrti. Ob smrti ameriškega predsednika Hardinga so francoski listi prinesli zanimivo napoved Hardingove smrti, katero jim je že lani poslala znamenita pariška vedeževalka Thebes. Pismo se glasi: «Slavno uredništvo! Smatram za svojo dolžnost, da vam javim tužno vest. Ameriški prezident Harding pričenja bolehati in ne bo več živel do avgusta prihodnjega leta. Številka 7 je zanj usodna. Njegovo ime šteje j sedem črk. Ako te črke štejete po številkah 1 kakor so v abecednem redu, dobite: 8 + 1 + i 18 + 4 + 9 + 14 + 7 = 61. Ako zadnje šte- j vilo zopet seštejete, dobite: 6 + 1 = 7. In i zadnja črka v imenu «Harding» je «g», ki je sedma v imenu. Sedmi mesec v letu v pa julij, zato prezident Harding ne bo živel do avgusta prihodnjega leta.» — Tako se je resnično zgodilo. Usoda je hotela, da je Harding umrl letos v početku avgusta. Pariški listi dostavljajo k temu pismu, da ga lani niso hoteli objaviti zaradi spoštovanja napram Hardingu, ki je baš začel bolehati. X Čudeži kirurgije. V času vojne je košček granate odtrgal nekemu \ngletu lice. Siromak se je nahajal štiri leta v bolnici Kar-difa, kjer je bil štiridesetkrat operiran. Naj-prvo so mu prišili nos, potem zgornjo ustnico, nato so vpostavili čeljust in zobe. Na bradi so mu izrezali košček mesa in ga prišili na zgornjo ustnico. Kratkomalo rezali in mrcvarili so ga dotlej, dokler ni dobilo njegovo lice zopet človeku podobnega izraza. Sedaj se mu poznajo na obrazu samo še majhne brazde, sicer pa je popolnoma zadovoljen s svojo zunanjostjo. Celo brke so mu zopet zrastle. X Človek, ki se je dvajsetkrat oženil. Grško vojno sodišče je izdalo tiralico za nekim poročnikom grške armade, ki je obtožen mnogoženstva. Ugotovljeno je, da se je za časa vojne dvajsetkrat oženil. Vseh dvajset žen pa je navadno zapustil v dveh ali treh tednih. Večina teh žen se sedaj nahaja v Atenah in zahteva, da se uvede sodno postopanje proti prebrisanemu varalcu ženskega spola. Svojih porok obtoženec ni sklepal iz materijalnih vzrokov, ampak se je ženil vedno le iz ljubezni. Nesreča je edino ta, da ima malo preveliko in preprostrano srce. X Fant z rogom. Možje z rogovi so v življenju navadna prikazen, a da jim roge poženejo, so navadno krive slabe zakonske žene. V Franciji pa se je nedavno pripetila ta-le nevsakdanja zanimivost: Nekemu dvajsetletnemu fantu je začel nenadoma poganjati rog, ki je kmalu narastel na 10 cm dolžine. Rog je bil torej približno tako dolg kakor pri ovnu. Fanta so operirali, $ čemer je dobila fantova glava zopet normalno obliko. Kako se fant počuti sedaj, listi as poročajo. Za smeh in kratek čas Brihtni Ožbovt. Na ljubljanskem kolodvoru se nahaja tehtnica, kjer se more za 1 dinar točno zvedeti, koliko človek tehta. Pa pride tjakaj Ožbovt in reče tam se nahajajočemu železničarju: «Cujejo, gospod, jaz bi dal samo pol dinarja, pa mi naj povedo samo polovico moje teže...» Čudna očala. Župnik Gašper (kupuje pri nekem judu očala): «Slišite, gospod Izak, ako pogledam skozi ta očala, vidim pred sabo osla.» Izak (si hitro natakne omenjena očala in pogleda župnika): «Saj res, imate prav!» Pa res! Trebušen rodoljub je imel vedno navado pohajkovati po mestu. Pri teh svojih izletih je imel neprestano roki sklenjeni na hrbtu. Ko so ga vprašali, kaj je vzrok te njegove navade, je odvrnil: «Kaj mislite, da bom noge sklenil na trebuhu ter po rokah hodil po cesti ?» Med prijateljema. «Povej mi, kako je to, da si na tak lep poletni nedeljski popoldan doma?» «To je tako: kadar je denar doma, grem jaz ven, ako je pa denar odšel z doma, ostanem jaz doma!» Odvetnik dr. Vladimir Knoflič posluje skupno z dosedanjo odvetniško pisarno gosp. dr. Josips Klepco Ljubljana Janeza Terdine ulica štev. 8 (blizu sodišča, poleg „Zveze slovenskih zadrug"). Telefon št. 575. Uradne ure: Od pol 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne (ob delavnikih). Odgovorni urednik Andrej Ražem Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.