Gospodarske stvari. Trgovina z lesoin v nevarnosti. (Konec.) Tej besedi refakcija vira ne maram preiskovati, pomenja pa pri vožnji popust od vozov pri železnieah, in sicer dobi to oni, na čegar ime se pošlje, ali pa pošiljalelj. Pred več leti vcljal je ta popust od vsakega vo/.a in ob novem letu potem se.je ta zdatna svota (zdi se mi 10 gold. od voza) vmila doti.čniku. Posebno aialim trgovcem je to kaj ilobro došlo, ker jim je jako olajšalo aktivno delovanje za priliodnje leto. To si je premislil zviti žid in z velikim svojim vplivom dosegel, da se je ta hleb krulia vzdignil visoko, da ga inalokdo doseže. Veljala je svota sto vozov na. leto, da se inu izroči dotična nagrada. Toda še to je premalo, ker se je še našel kdo, da je jedel zraven žida iz te sklede. Vzdignili so jo — gotovo na prizadevanje njegovo — na ogromno število tisoč vozov na leto, in sedaj je sedel že sam žid pri tej skledi, iz katere je lahko zajemal same čiste dohodke svoje prekanjenosti in — žalibog mogočnosti. Tako je trajalo par let in s tenl hudo stiskalo naSe trgovce. Vedno bolj mogoeen žid nadaljcval je svoje delo s liitriini koraki in skoraj da bi se zgubilo že upanje našim trgovcem do samostojnosti brez židovskega pokrovitoljstva. Posamezniku jo to bilo ž<> pretežko, kajti židovski vpliv sega že od sredine Koroške daleč globoko po Ogerskem, in povsod naperjen delovati nasproti drugira krogom. Treba je bilo lukaj neustrašenega žrtvovanja, skupnega dela in krepke volie. Zravan na gp mnogo truda s podučevanjem, kaj preti našej trgovini od židovstva, česar ne razume vsak trgovec ali kmet. Hvala Bogu, da so se našli Se za časa možje v pravem pomenu besede, ki so se lotili — recimo za naše razmere — velikanskega podjetja, borbe z židovstvora; — uvidevši grozeči razpad domače trgovine in hitro rastoče pogubno delovanje židovstva, sklenili so naši trgovci storiti korak, kateri ima jih ali ohraniti, ali pa biti poslednji v tem obziru. Sklenili so uvrslo medsebojno zvezo, da bodo delovali proti židom in pri upraviteljstvu železnic še jedenkrat prosili za omenjeno »refakcijo«. V ta namen so imeli shod na Velikonočni ponedeljek v Mariboru, katerega se je udeležil tudi pooblaščenec železniškega upraviteljstva z Dunaja. Ta je zagotovil naše trgovce, da morejo doseči zopet prejšne dobrote popusta, toda s tem pogojem, ako v zvezi »Štajarsko - Koroškega trgovinskega društva« odpoSljejo letos vsaj petnajststo vozov lesa pod tem imenom. Podjetni in pametni zbrani možje — brez razlike narodnosti — so se v to zavezali in čvrsto obljubili delovati v ta namen. To seveda ni bilo po volji židom in hitro so bili pripravljeni razdreti to nakano. Prvo poleno so našim lahko vrgli pod noge. Pregovorili so ravnateljstvo nekaterih ogerskih železnic, da je ukazalo, naj se na nekatere postaje ne vsprejema les drugače, ako se ne plača nekaj vožnje naprej. (Sicer je navada, da vožnino plača prejemnik, kar se seveda pošiljatelju, na njegovo ime glasečemu, odračuni.) Tudi v to so se zavezali odločni naši protižidovci in žrtvujejo sedaj po 10 do 15 gld. naprej od voza, na te postaje poslanega. Toda kje kupcev dobiti, ker židje so skoraj celo Ogersko prepregli že s svojimi mrežami ? Še jedno veliko žrtvo so morali naši opustiti, da so še to oviro premagali, kajti židje videči njih delovanje zagrozili so se kratko: »Mi bomo vsako stotino lesa v ta namen tukaj dražje plačali in na Ogerskem ceneje oddali, da le ne bi dosegli nasprotniki svojega namena«. Tako je govoril glavni agent židov in res je poskočila cena lesu v teh dnevih borbe (po Velikinoči) neverjetno. (iotovo je že to priča, da velja boj za važno reč, sicer bi židom ne Sel denar tako izpod rok! Težko je bilo toraj kupcev dobiti po Ogerskem in da so se dobičkaželjni Madjari dali v to zvezo spraviti, mor-ali so naši storiti nesebičen, da plemenit korak, popustili so jim za letos »refakcijo«. To jih je potegnilo k našej zvezi, v kalerej naj bi oni enako goreče delovali, saj žid tlači enako Madjare kakor druge narode, koder pride na vrh! Naši se držijo čvrsto in golovo upajo, da dosežejo svoj namen. Ali vprašanje je, ali bode v prihodnje za ziniraj dovoljena jim ta dobrota železniškcga popusta, sedaj Jim zagotovljena? Ali jih morda v kratkili letih zopel ne prehiti žid, ki iraa na Ogerskem že tako povsod prvo besedo, ter narekuje jim nove pogoje? Vprašanja ta so loliko važna, da jib s posebno vnemo priporočamo gg. drž. poslancem v premislek, naj bi oni ne zamudili korakov pri dotičnili krogili, da se zagotovi obstanek našim trgovcem. Naj bi sc vsaj po naših — zlasti južnej železnici — znižala voznina in lo vsem enako pravično, potem, če bodo ogerske žeIeznice šle le židom na roke, obrnemo se mi lahko proti Trstu. Povdarjajoč še enkrat važnost omenjenega nasveta in prošnje, ponavljam, da je sedaj Se pravi čas upreti se židovstvu s pravimi sredstvi. Kadar bode ono s svojim kapitalizmom že vse prepreglo, potem jc borba prepozna. Bodimo torej sedaj o pravem času na straži, varujrao sebe in svoie naslednike ž'dovskega vpliva s tem, da že sedaj skupno delujemo proti njini, kot pravi krščanski socijalisti — domoljubi! Pohorski. Sejmovi. Dne 23. junija v Poličanah. Dne 25. junija v Ribnici, Konjicah,- na Laškem, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Podsredi in pri Sv. Janžu pri Arnovžu. Dne 2(5. junija pri Sv. Križu na Murskem polju in v Cmuroku. Dne 27. junija pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Dne 28. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).