r^Muu.i Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je ft l\ iiu leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tujo države fl K). — Posamezno Številke ho prodajajo ■■ po 10 vinarjev. = S prilogami: Haš kmečki dom, Društvenik, Kaša gospodinja Štev. 25. V Ljubljani, dne 20. junija 1912. Leto XXV. m loteriji. /daj sc posvetujejo v gospodarskem adseku državne zbornice, kako naj sc odpravi mala loterija. Malo zgodaj je sicer, da ji že danes pišemo slovo, ker bodo najmanj tri leta pretekla, preden se zapro sedanje loterijske kolekture. Pojasnilo, kako je s to rečjo, bo pa vendar gotovo marsikomu všeč. Kako je nastala mala loterija? V Genovi so imeli navado, da so izmed 90 določenih oseb izžrebali vsako leto pet starejšin, ki so vladali državico. Ljudje so jeli staviti, kdo bo izžreban. Stav je bilo vse polno tako, da so sc napravila zasebna podjetja, ki so sprejemala stave in zagotovila tistim, kateri in uganili izžrebance, določeno svoto. Tako je n. pr. tisti, kateri je stavil na enega in ga zadel, dobil dvajsetkratno svojo slavo nazaj. Ko je'vlada videla, tla zasebniki delajo s tem dobičke, jim jc ta posel prepovedala in ga sama vzela v roke. Cesarici Mariji Tereziji je ob njenih vojskah vedno manjkalo denarja. 'u ii nasvetu je višji državni uradnik kataldi, naj vpelje stavo po genovskem vzorcu; namostu izmed 90 imen naj se j^ba izmed 90 pet številk, in tistim, kateri zadenejo, naj se izplača določena svota. Cesarica jc to storila in od •akrat imamo malo loterijo. Lota 1813 i*® J0 v tem oziru izdal cesarski patent, kl velja še danes. Kaj nosi mala loterija državi? \ igri iskati sreče ni tuje človeški natori. Le preradi gremo v tem oziru Predaleč. Priložnost, ki jo daje javna °olast v loteriji za tako igro, vleče. Za-se nam ni 'čuditi, da je stav vedno Pt- Zdaj se zastavi na leto povprek po 40 milijonov kron, večinoma po majhnih zneskih. Igravci dobo od tega povprek po 22 do 23 milijonov kron na leto. Drugo gre za kolekturo, in kar ostane, dobi država, ki spravi seveda tudi precej znatne pristojbine zase. Tako je umljivo, da jc za leto 1913 prora-čunanih nad 18 milijonov čistili dohodkov iz tnale loterije. škodljivost male loterije. V loterijo nosijo večinoma najrevnejši ljudje svoje groše. Za sol nimajo, najpotrebnejše obleke jim manjka, za flli ii!e iie začeli a agitacijo? — Rgilipaj!« za ,,Rom«»ljnha" od liiiSe elo hiše, od moža do moža! Meseca julija mora biti vspeh popoln! ,,Domoljub" se mora raziiriti po vsej Sloveniji! Zato Sakoj loterijo pa mora biti denar. Kogar se loti ta strast, je izlepa ne odloži; čim dalje, tem hujše jc ž njim. Marsikdo je žc znosil svoje malo premoženje v kolekture in jc v skrajni revščini pregle-daval zamazane papirčke, ki so mu ostali za spomin na njegovo nespamet. Kletvin,. solza, jpelo sanioumorov se drži. dolga vrsta loterijske strasfi. Zraven pa praznoverje! Razlaganje sanj, babje-versko iskanje številk ob raznih dogodkih, polno grdih sleparij, združenih s temi grdimi zmotami, — ne, to ni lepa I stran v ljudskem življenju. In če pomislimo, da igralsko strast in praznoverje in vse njune ostudne posledice zdržuje pravzaprav država, nas mora biti sram. Državno oblast zadeva hujša obsodba, nego revne ženice, ki iščejo po egiptovskih bukvah svojo srečo. Zato so ljudski zastopniki že neštetokrat zahtevali od vlade, naj malo loterijo odpravi. Finančni ministri so pa vedno ponavljali, da ne morejo, ker nimajo nadomestila za dohodke, ki bi jih pri tem izgubila država, kateri, kakor je znano, vedno denarja manjka. Nova državna zbornica, izvoljena po splošni in enaki voliv-ni pravici, jc leta 1908 soglasno ponovila staro zahtevo in nasvetovala, naj se namestil male loterije vpelje razredna loterija. Sedanji finančni minister Zaloški sc je lotil tc reči in je predložil načrt zakona, ki se zdaj obravnava. Razredna loterija. Namestu male loterije dobimo torej drugo, ki se ji pravi razredna. Tako imajo zdaj na Pruskem, kjer nosi državi 46 milijonov mark na leto, v Hamburgu, kjer znaša petino vseli dohodkov, na Saksonskem, kjer donaša več nego dohodninski davek, na Danskem, Španskem, Srbskem in na Ogrskem. Ogrska vlada jc pa razredno loterijo dala v najem zasebni družbi, ki ima ogromne dobičke. Pri nas je sicer prepovedano igrati v razrednih loterijah tujih držav, vendar sc pa silno mnogo igra. Zlasti ogrska razredna loterija preplavlja našo državo s svojimi ponudbami in tudi kmečkim gospodarjem pošiljajo venomer vabila, naj kupijo kaj srečk. _, Pri razredni loteriji, ' ki jo misli vlada ustanoviti pri nas, se bo za vsako igranje določilo število srečk, obenem pa ludi število dobitkov. Dobitki naj bi znašali vedno 70 odstotkov in naj li bi bili prosti vseli pristojbin. Ta reč, upa vlada, in tudi izkušnje kažejo, zelo vleče, če ni treba plačati nobenih davkov in če je razmerno velik del določen za dobitke. Leta 1913 bi vlada že rada začela z razredno loterijo. Prvo leto se misli izdati 80.000 srečk po 200 K; razredov ima biti 5; za en razred stane torej srečka 40 K; prodajale bi se tudi delne srečke v najmanjšem znesku po 4 K. Od tega se upa 6 do 7 milijonov čistega dobička. Žrebalo bi se na leto po dvakrat, k večjemu trikrat. Kolikor napravi država na leto dobička pri razredni loteriji, za toliko naj bi se zmanjšala mala loterija s tem, da se povišajo najnižji zneski, da se odpravi nekaj obstoječih kolektur, in da se manjkrat žreba. Ko dobi država 20 milijonov dohodkov na leto, preneha mala loterija popolnoma. Igralska strast je tolika, da se bo to gotovo prav kmalu zgodilo. Kapitalisti to reč najbolje poznajo in iz tega, ker sc pulijo, kako bi dobili razredno loterijo v roke, se da spoznati, da silno nese. Naša vlada ima od bogatih denarnih družb v tem oziru mnogo ponudb. Ena družba ji je ponudila deset milijonov kron takoj prvo leto za to, če se ji da razredna loterija v najem, in ko ni tega dosegla, je ponudila za deset let naprej kar 100 milijonov naenkrat. Po ti poti je torej prav gotovo, da se tnala loterija kmalu zapre. Sedanje ko-lekture propadejo tako, da se ne bodo več oddajale. Nekatere bodo dobile pravico prodajati srečke za razredno loterijo; drugim bo pa vlada podelila trafike in tako misli, da pojde s te strani reč gladko naprej. Sklep. Varnost u male loterije torej razredna! Najubožnejšim bo res vzeta priložnost za stave, ker štirih kron za najmanjšo delno srečko ne zmorejo. Tudi praznoverju se v tem oziru izpodmak-nejo tla. Srednji stanovi bodo večinoma znosili ogromne milijone vsako leto za razredno loterijo. Belcebub naj izganja hudobo. Vsiljevanje, hvalisanje srečk pojde po deželi, tudi med kmeta in marsikdo pojde na lim, samo s tem razločkom, da gre pri mali loteriji večinoma za desetice, pri razredni pa za stotine kron. Kdor bo kupil srečko za en razred in ne bo ničesar dobil, si vzame še za drugi in tako dalje. In če mu v vseh petih razredih ne bo sreča mila. prične iznova. Oddahnili se bomo, ko se zapro kolekture za malo loterijo; s strahom pa gledamo v razredno, boječ se, da ne bi našemu ljudstvu prinesla velike škode. Ker po drugi poti ne moremo iz male loterije, bo treba ugrizniti v to kislo jabolko. Vzgojujmo in učimo pa, da se obvarujemo hudih nasledkov, sebe in ljudstvo, da se da priti do blagostanja samo s pridnim delom in z varčnostjo, ki jima je zagotovljen božji blagoslov. Zn krščansko šolo in za krščanski zakon! (Belgija in Francosko.) V Belgiji so bile pred kratkim splošne volitve v državno zbornico; volilo se je 188 poslancev. Liberalci in socialni demokratje so se združili že pri prvih volitvah, da bi skupno premagali katoliško večino. Šlo je za res. Katoliški poslanci so imeli dozdaj samo 6 glasov večine. Po volitvah jih imajo 18 in poleg tega še 2 krščanska demokrata. Ohranili so vse, kar so imeli in pridobili še 12 novih in sicer tudi v mestih. Belgija je splošno najbogatejša država v Evropi; splošno blagostanje tudi pri delavcih, obrtnikih in kmetih je večje nego na Angleškem. Veliki obrt je tam sijajno razvit; tovaren je tudi po deželi, ki-fe z železnicami silno na gosto premrežena, vse polno. Davki so razmeroma precej manjši, nego pri nas. Pri nas drži katoliško misel v javnosti po koncu kmet; v Belgiji pa meščan in delavec. Kdaj bo naš meščan spoznal, kako ga ima liberalec za norca? Kdaj se bodo delavci otresli socialno demokratičnega jarma? Iskreno nas veseli, ko moremo zopet v Belgiji pokazati na zgled, kako grdo se je osmešila zveza med socialnimi demokrati in liberalci. Na Dunaju so bili skupaj tepeni; pri nas so jo dobili po grbi; na Nemškem jih je katol. stranka sijajno zmagala; zdaj še v Belgiji. In sedaj pobijajo šipe cerkvam in samostanom! Zanimivo je vprašanje, kaj je to-pot spravilo liberalce in socialne demokrate skupaj, ki so vendar po svojih gospodarskih načelih tako vsaksebi kot noč in dan. Liberalci so sebični kapitalisti, ki sc drže načela: Vsak sam zase. Država naj se nič ne briga za sla-bejše, marveč naj prepusti vse medsebojnemu boju. Liberalizem je vera v bogastvo. Socialna demokracija pa hoče uničiti sebičnost posamnikov s tem, da zahteva, naj bi vse gospodarsko življenje imela v rokah država. Vsi delavski boji za boljšo plačo, za krajše delo so boji proti liberalnemu kapitalizmu. Po vsem svetu se venomer v tem oziru liberalci rokavijo s socialnimi demokrati. Pri volitvah pa gredo roko v roko proti krščanskim strankam, katere se drže načela: Vsakemu svoje. Ali ni to največja liinavščina in obenem najgrša neumnost? V Belgiji pravzaprav tudi nasprotniki nimajo nič proti vladi. Priznavati morajo, da sc pošteno, varčno gospodari. Za vojaštvo so bremena neznatna, za gospodarski napredek daje razmerno mnogo več država, nego drugod, ravno zato, ker jo vojaki silno malo stanejo. In vendar ta ljuti, surovi boj proti katoliški večini! Že več nego leto dni so se združeni sovražniki pripravljali na volitve, ki so v Belgiji po proporcionalnem načinu, podobno kakor v I ljubljanski mestni zastop. Shodov brez števila, knjižic proti katoličanom ostudnih listov in spisov, vse polno: laži in obrekovanja brez konca. Uspeh pa ta, da so nasprotniki tepeni. Nasprotni časopisi so ravnotako širokouslno kakor pri nas, prerokovali mesece in mesece, da bo katoliška večina prav go. tova premagana; liberalci celega sveta so trobili ravno to. Zdaj pa ta žalostni konec! Liberalno časopisje si jc v laž-niivosti res po celem svetu enako, naj piše o Kregarju in njegovi pravdi, o jeseniških, o dunajskih ali o belgijskih volitvah. Boj združenih nasprotnikov je vodilo sovraštvo proti krščanski šoli. v; Belgiji imajo državno šolo, ki se v nji ne poučuje krščanski nauk, marveč samo posvetne tvarine. Poleg te šole je pa vse polno šol, ki jih vzdržujejo redovniki in nune. Za nje država ni doslej dala nobenega groša. Velika večina otrok hodi v te šole. Ko bi država morala vzdržavati državne šole, kolikor jih je treba, bi to stalo najmanj 40 milijonov kron na leto več, nego do sedaj. Katoliška večina je sklenila krščanskim šolani dati podpore po 20 milijonov kron na leto. To je pravično in za državo ugodno. Brezverski nasprotniki so pa ravno zavoljo lega zatulili, in boj proti krščanski šoli jih je zvaril skupaj. Zmaga katoliške straijke pomen a torej zmago krščanske šolske misli. Zato veka v kotu po tem porazu liberalni učitelj vseh narodov. Privoščimo mu! Poleg šole se zaganjajo liberalci in socialni demokratje z vso silo tudi v krščanski zakon. Po njihovem bodi zakon samo pogodba, ki se sklene pred gosposko, tako kakor se sklepa kup ali prodaja pred notarjem in ta pogodba naj se lahko razdere; popolna ločitev zakona naj se omogoči. Na Francoskem imajo že nekaj let to postavo. Posledice so grozne. Zakonov je vedno manj; ločitev vedno več. Samopašnega, razuzdanega življenja posledice silijo v klasje. Družine ne marajo več ljudje, zre-jeni v duhu brezverstva; vse je nn robe. Država sama propada. Številke govore o tem strašno povest. L. 1911 jih je med 104 francoskimi okraji samo iT, kjer je bilo rojenih več, nego jih i« umrlo. Ti okraji so taki, kjer je katoliška, verska misel še živa, zlasti v Bre-tanji. Na 400 ljudi pride to leto en zakon. Ločilo se je nad 13 tisoč zakonov. Po vsem Francoskem jc umrlo 34.8611 ljudi več, nego se jih je rodilo. Za toliko je šlo torej prebivalstvo nazaj. V Belgiji se pomnoži na leto prebivalstvo na 10.000 ljudi za 85, na Nemškem za 136, na Laškem za 133, na Angleškem za 115, v naši državi za 114, na Francoskem jih je pa na 10.000 devet manj, nego jih je bilo. To so sadovi brezverstva, tako daleč vodi boj proti kršč. zakonu. Boj za krščanski zakon potemtakem ni samo boj za vero, marveč boj za obstanek naroda in države. rrapgutJaannnai-lunna Političen pregled oDaaa^^ooi-iuaaannD DRŽAVNI ZBOR. Povelje vladnim strankam. Zadnjič smo poročali, kako nenad-® no in na kakšen način je Tisza rešil brambno predlogo. Bilo je to sicer na-.silstvo, ki se ne da opravičevati in nima nikjer para, vendar pa je brambna predloga v ogrskem parlamentu rešena in naš parlament postavljen pred dovršeno dejstvo. Ne preostaja nič drugega, kakor predlogo tudi pri nas najhitreje rešiti. Bilo pa je vprašanje, kako to zmes raznih strank in poslancev v našem državnem zboru pripraviti do tega. da z dvotretjinsko večino glasujejo za predlogo. Namestnik ministrskega predsednika, Heinold, je našel tako zelo uspešno sredstvo. Zagrozil je, zaenkrat sicer prikrito — s § 14., po katerem je pri nas mogoče rešiti državne potrebščine brez državnega zbora. V ponedeljek, 10. t. m., sklical je načelnike klubov in podal vladno izjavo takele vsebine: Brambna preosnova je državna potreba, ki se na vsak način mora hitro rešiti. Nabori se ne morejo več odlašati, vršiti pa sc morajo po novem. Sedaj, ko so na Ogrskem odstranjene zapreke, mora še posebno stopiti na prvo mesto vseh potrebščin brambna preosnova. Tu sc pa začne pravo povelje večinskim strankam, Nemcem, Poljakom in Čehom. Takoi po službeni pragmatiki mora priti na vrsto brambna predloga, katere drugo branje naj se začne 17. junija in se mora končati v enem tednu. Brambni odsek mora imeti dovolj dni na razpolago. da more rešiti svoje naloge o pravem času. Vsa predloga mora biti rešena tudi v tretjem branju do 25. junija. Ko bo to rešeno, pride na vrsto začasni proračun. Strankam naroča Ileinold, naj odgovore v dveh dneh. To povelje je na prizadete stranke učinkovalo jako dobro. Vse stranke sc izjavljajo za nujno rešitev preosnove, le to jim ni prav, ker jih je minister prijel tako naravnost. Za nujno rešitev se na vladno povelje izjavljajo tudi stranke, ki se drugače delajo strašno sovražne vladi. Najbolj pa je strah pred § 14. "strašil nemške socialne demokrate. V strahu, da ne bi vlekli dijet, če se državni zbor odgodi, so se ti kričači, ki vl»ijejo proti vojaštvu in državi, tako "mehčali, da so poslali kar navdušeni zagovorniki brambne preosnove. Vlada lina že gotovo zadostno večino. Rusinska cbsirukcija. Resno skrb pa napravlja vladi rutinska obst-rukcija. K-er vlada svojo ob 'juho glede rusinske univerze tako zasukava, da pravzaprav Rusini zaenkrat no bi dobili univerze, so upravičeno ogorčeni začeli z obstrukcijo v proračunskem odseku. Če se ne posreči končati te obstrukcijc v proračunskem od- seku v kratkem, zbornica ne bi mogla rešiti začasnega proračuna do 30. junija. Takrat namreč poteče dosedanji pro-vizorij in se mora skleniti nov. Če zbornica tega do 30. junija ne reši, morala bi se vlada poslužiti § 14. in poslati parlament domov. To pa je vedno neprijetno. Še resnejša jc stvar, ker so začeli Rusini obstruirati tudi v brambnem odseku. Obstruirajo jako vztrajno; tako je n. pr. govoril poslanec Baczynsky 13 ur in en četrt. (Največ je doslej govoril poslanec Kotlaf 13 ur.) Upanje je sicer, da se Rusini utrud;jo o pravem času ali da jih potolažijo, vendar jc stvar resna. Tak položaj pa si je parlament sam ustvaril, ker ni šel do sedaj s pravo resnostjo k obravnavi brambne preosnove. Še večja pa je krivda vlade. Ravno ob sklepu lista smo dobili sporočilo, da je ta obstrukcija končana in sicer s popolnim porazom Rusinov. Službena pragmatika. Trije deli službene pragmatike so dosedaj sprejeti v državnem zboru tako — vsaj bistveno — kakor je želel odsek in ne kakor hoče vlada. S tem pa je že tudi skoro gotovo, da pragmatika ne pride preko gosposke zbornice do sankcije. »Švindelj«, kakor je imenoval tako delo poslanec Korošec, sc bo maščeval nad poslanci samimi in nad urad-ništvom, ki poslance hujska. RAZMERE NA HRVAŠKEM. Upanje, ki so ga gojili vsi pošteni Avstrijci, da sc bo moral komisar pl. Čuvaj ravno radi svojega postopanja kmalu umakniti, se je izjalovilo. Madžari so s- svojim nasilstvom in silnim vplivom na krono zopet zmagali. Ko je avstrijski državni zbor — na čelu naši poslanci — nastopil proti takim nasilstvom, kakor se vrše na Hrvaškem dan na dan, so se začela na Ogrskem pogajanja s hrvaško koalicijo o zopetnem urejenju hrvaških razmer. Madžarski lisjaki pa so lahkomiselne hrvaške politike, ki jim je često vse le čast in kruh, krepko potegnili. Hrvaški delegatje v skupnem hrvaško - ogrskem državnem zboru so sc izjavili za novo nagodbo z Ogrsko in to izjavo so Madžari pri kroni izrabili, češ, Hrvatje, kar jih je pametnih, tako ali tako z nami drže. S tem, da jc bila v ogrskem državnem zboru sprejeta brambna predloga, se je to stališče Madžarov še utrdilo. Napad na bana. Kakor sc kaže, pa se bo stališče komisarjevo še močnejše utrdilo. Nasilnosti, ki se vrše na Hrvaškem proti politikom, proti časopisju, glede na shode itd., o čemer časopisje radi vsakdanjosti že več ne piše veliko, so morale vzbuditi strašno nevoljo med vsemi Hrvati. Čuditi se je bilo, da se že doslej kak nepremišljen vročekrvnež ni izpo-zabil in skušal nepostavnim potom rešiti domovine! V soboto 8. junija pa se je res izvršil atentat na Čuvaja. Ko se je vračal komisar v avtomobilu ob 1. uri popoldne z neke slavnosti domov, priletel je iz neke hiše visoko-šolec Jukič in ustrelil iz daljave deset korakov na avtomobil. Komisar je imel izredno srečo. Zadet je bil namreč spremljevalec banski svetnik Hervoič, ki je bil brž ves v krvi in se še danes bori s smrtjo. Napadalec je zbežal, ban pa jc začel klicati na pomoč. Za Juki-čem so tekli daleč po mestu redarji in drugi ljudje, ki niti niso vedeli, za kaj se gre. Redarja Petra Borščaka, ki mu je prišel najbližje, je napadalec ustrelil, da je takoj mrtev obležal. Na nadalj-nem begu je nevarno ranil s strelom še enega preganjalca, druge pa s streljanjem toliko odganjal, da ga ni bilo mogoče preje prijeti, dokler ni na begu opešal in sc brez moči zgrudil na tla, Ko so ga aretirali, je zaklical: Doli s tiranom hrvaškega naroda! Napadalec je pravnik in doma iz Bosne. Študiral je na univerzi v Zagrebu. Ko je videl, kako tiransko da vlada Čuvaj, prijela se ga je drzna misel, da bi rešil svojo domovino s tem, da ustreli Čuvaja. Seveda ni pomislil, da s tem le škoduje hrvaškemu narodu na ugledu, ker s silo in krivico se krivice ne zmaga. Preganjanja dijakov. Čuvaj je napad brž izrabil v svoje namene. Na vsak način hoče sedaj dokazati, da jc bila proti njemu sklenjena cela zarota dijaštva, ki da je imela namen uničiti hrvaškim politikom neljube osebe okrog bana in predvsem njega samega. Takoj so policaji na višje povelje zaprli 58 visokošolcev, začele so se hišne preiskave po noči, zaplenili so razglednice z napadaičevo sliko. Aretacije sc kar naprej vrše, zaprli so že tudi do 120 srednješolcev. Na vsak način hočejo vladni organi izsiliti z grožnjami in z zaporom od dijakov izjave, da obstoja zarota. Zaprtega Jukiča stražita dva policaja in neprestano silita vanj z vprašanji. Sploh vse Cuvajevo delo gre sedaj za tem, da pokaže svetu Hrvate v kolikor mogoče slabi luči, kot napadalce, zarotnike in upornike, da bi tako opravičil svoja dosedanja nasilstva, SESTANEK PRAVAŠEV V SARAJEVU. Na zborovanju stranke prava dne 12. januarja v Zagrebu se je sklenilo, da se vrši prihodnje 7. juinija v Sarajevu. Tisti, ki jim je trializem trn v peti, so skušali to zborovanje preprečiti, pa zaenkrat se to ni posrečilo. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu 7., 8. in 9. junija. Sprejeli so se važni sklepi posebno glede na notranjo organizacijo stranke. Pri tej priliki so slovesno protestirali tudi proti madžarskemu nasilju na Hrvaškem in zavrnili žaljive izjave ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa, ki je govoril, kakor da je Hrvaška ogrska pokrajina in ne samostojna kraljevina. Prihodnje zborovanje se vrši v Opatiji v Istri. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Izključeni poslanci ogrskega državnega zbora so se hoteli i nadalje udele- 3i ževati sej parlamentovih in so zato vsak dan prišli v zbonnico. Predsedniku Ti-szi se je to zdelo preveč in je sklenil, da jih sploh do poslopja državne zbornice ne pusti. Postavil je okrog parlamenta tri bataljone vojaštva, ki ni pustilo nobenega izključenega poslanca v parlament. Seje se potem tudi drugi opozicijonalci, ki niso izključeni, niso udeležili, izdali pa so skupen oklic, v katerem protestirajo proti Tiszovim na-silstvom in trdijo, da ni več celotnega ogrskega parlamenta, ker poslanci ne smejo v zbornico. Ko je vladna stranka sklenila izpremembo poslovnika, je bil državni zbor zaključen. Skliče pa se kmalu k novemu zasedanju. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. Vedno bolj je očividno, da se bo boj med Turčijo in Italijo za Tripolis odločil v Turčiji sami in ne v Afriki. Lahi in Turki se namreč pripravljajo na boj za Dardanele. Turki imajo menda pri Galipoli že do 30.000 vojakov zbranih, Lahi pa na Rodu do 10.000, veliko pa jih čaka v Tarentu na odhod. — Posebno par novih zmag v Afriki daje Italiji zopet korajžo. Užugali so namreč Turke in Arabce pri Homsu, kjer so po laških poročilih Turki izgubili 1000 mož, in v vasi Zanzur. — V soboto zvečer je potekel rok, v katerem morajo vsi Lahi iz Turčije. Ta povod sili Lahe k odločitvi. LISTEK SALOMONOVI RU&NIKI. a^fesčme -po RlhER HAGGARhU. DRUGO POGLAVJE. Legenda o Salomonovih rudokopih. »Kaj ste torej slišali v Bamangvato o potovanju mojega brata?« vpraša Sergij, ko sem prenehal, da si nabašem pipo, predno odgovorim kapitanu To-miču. »Čul sem tole,« odgovorim, »in tega nisem omenil živi duši do današnjega dne. Slišal sem, da se je napotil iskat Salomonove rudnike.« »Salomonove rudnike!« sta vzkliknila obadva moja tovariša naenkrat. »Kje se pa nahajajo?« »Ne vem,« sem rekel, »vem pa, kje pravijo, da so. Enkrat sem videl vrhun-M ce gora, ki jih obdajajo, toda takrat je bilo stointrideset milj puščave med menoj in med njimi, in meni ni znano, da bi kedaj prišel bel človek preko nje razun enega. Vendar je morebiti najboljše, kar morem storiti, da vam povem legendo o Salomonovih rudnikih, kakor jo vem, vidva mi pa zastavita besedo, da ne zineta besedice tega. kar vama povem, brez mojega dovoljenja. Ali se strinjata s tem? Imam svoje vzroke, da vaju prosim tega.« Sergij je prikimal in kapitan je odgovoril: »Gotovo! Gotovo!« »No,« sem začel, »kakor si lahko mislita, so lovci na slone vobče nekoliko divji ljudje in se ne zmenijo dosti za življenje in šege Kafrov. Vendar pa najdete semintja človeka med njimi, ki se nekoliko potrudi nabirati poročila domačinov in poskusi dognati nekoliko zgodovine o tej črni zemlji. Take vrste človek .ie bil oni, ki mi je prvi povedal legendo o Salomonovih rudokoDih. že nekako pred tridesetimi leti. Bilo je to aa mojem prvem lovu na slone v deželi Matabele. Njegovo ime je bilo Evans, in tega ubogega človeka je naslednje leto usmrtil bivol in sedaj leži pokopan blizu slapov reke Zambesi. Spominjam se, kako sem neko noč pripovedoval Evansu o čudovitih rudokopih, ki sem jih odkril na lovu na antilope v Transvalu. Ko so nedavno tamkaj iskali zlata, so zopet naleteli na te rudnike, ki jih jaz poznam že mnogo let. V živo skalo je vsekana široka cesta za vozove, ki vodi do vhoda v rudnik ali jamo. Notri v tej jami se nahajajo celi kupi zlatonosnega kremena, pripravljenega, da se raztolče; to priča, da so morali delavci, in naj so bili kdorkoli že, v veliki naglici oditi; kakih dvajset korakov v daljavo je jama obzidana in lepo zidarsko delo je to.« »Da,« je rekel Evans, »jaz vam pa povem še bolj čudno stvar, nego je ta,« in pravil mi je, kako je našel daleč v notranji deželi mesto v razvalinah, o katerem misli, da je svetopisemski Ofir, in mimogrede naj povem, da so učenjaki čez dolgo časa po smrti ubogega Evansa isto izjavili. Napetih ušes, spominjam se, sem poslušal o vseh teli čudesih, kajti tedaj sem bil še mlad, iu ta povest o starodavni omiki in zakladu, ki so ga oni stari judovski ali fe-mičanski pustolovci zbirali v deželi, katera se jc že pred davnim časom zopet pogreznila v najtemnejše divjaštvo, je močno vplivala na mojo domišljijo, ko mi naenkrat reče: »Fant, ali si kdaj slišal o Sulimanovem gorovju v severoza-padnem delu dežele Mašukulumbve?« Dejal sem mu, da nikdar. »Ah, dobro,« je rekel, »tamkaj je imel Salomon svoje rudokope, kjer je kopal svoje dijaman-te, mislim.« »Kako veste to?« sem vprašal. »Dobro vem; kajti kaj drugega je »Suliman«, kakor arabska oblika besede Salomon! In vrhu tega mi je o vsem tem pripovedovala neka stara čarovnica ijori v deželi Manika. Pravila mi je, da jc bilo ljudstvo, M je živelo onkraj teh gora v sorodu z Zuli, ki so govoril narečje Zulov, pa so bili lepši in niof nejši ljudje; da so živeli med njimi v liki čarovniki, ki so sc učili svoje utnoi nosti od belili mož, ko »je bil ves svi> teman«, in njim da je bila znana skrivnost o nekem čudovitem rudokopi »svitlih kamenov«. »Takrat sem se smejal tej povesti akoravno me je zanimala, kajti d i ju mantne poljane takrat še niso bilo ot| krite in ubogi Evans je odšel in b, usmrten in celih dvajset let nisem vn mislil na te stvari. Ravno dvajsel le pozneje pa — in dolg čas je to, gospod je, lovec na slone ne živi pogosto dvajset let pri svojem poslu — sem sliši: nekaj bolj določnega o Sulimanoven gorovju in deželi, ki leži onstran gor« Bil sem onstran dežele Manika v nekem kraju, ki ga imenujejo Mitanda; ■/.». losten kraj je to, kajti človek 1 >i »kura; ne mogel dobiti jesti in je le malo 11 i v • ... in tega ubogega človeka jc naslednje letu usmrtil bivol . . . jačine naokoli. Napadla me je tudi mrzlica, ,sploh sem se prav slabo počutil, ko je nekega dne dospel nek Porliiira-lec s svojim spremljevalcem. Dobro poznam te tiče. Ni ga večjega zlodeja, ki bi tako neusmiljeno tolkel po človeškem mesu v podobi sužnjev. To j>a .i« bil popolnoma druge vrste človek v primeri z onimi, ki sem jih navadno srečava!; spominjal me jc onih izobraženih gospodov, o katerih sem večkrat čital. Bil je suh in visok, velikih temnili oči in kodrastih sivih brk. Govorila sva nekoliko, kajti poleg svojega materinega jezika je on lomil le nekoliko angleščine, jaz pa sem razumel malo portugalskega jezika. Povedal mi je, da je njegovo ime Jos6 Silvestre; in ko je naslednjega dne s svojim spremljevalcem odhajal, je rekel: »Z Bogom!« ter sneli klobuk z glave, kakor doma. »Z Bogom, gospod!« je rekel »ako se kedaj zopet srečava, bodem najbogatejši človek na Svetil in takrat se vas bom spomnil.« Nasmejal sem se nekoliko — bil sem še preslab, da bi se mogel močno smejati . ju opazoval sem ga, kako sc je napotil proti veliki puščavi na zapadu, in ,.ad bi bil vedel, ali je bil blazen ali kaj jo mislil najti tamkaj. Minul jc teden dni in otresel sem se mrzlice. Nekega večera sem sedel na tleh pred svojim malim šotorom, ki sem f-ra imel seboj ter glodal poslednjo jiogo zanikrne kokoši, ki sem jo kupil od nekega domačina za kos blaga, vrednega dvajset kokoši, in gledal rdeče solnce, pogrezajoče sc v puščavo, ko ^om naenkrat zagledal neko postavo, očividtto nekega Evropejca, kajti bil je oblečen, i'a bregu dvigajoče se zemlje pred seboj kakih tristo korakov daleč. Postava se je plazila po vseli štirih, se opotekala nekoliko korakov po dveh nogah in sc zopet zgrudila in lazila dali, Spoznal sem, da mora biti nekdo v sili in poslal sem enega svojih lovccv na pomoč; kmalu ga je privedel in kdo, mislite, je bil to?« lose Silvester, seveda,« je rekel kapitan Tomič. Da, .lose Silvestre, ali pravzaprav njegovo okostje in nekoliko kože. Njegov obraz je bil od žolčne mrzlice svit-lo rumen in njegove velike, temne oči so bile skoro izbuljene, kajti vse njegovo meso je bilo izginilo. Nič drugega !_'a ni bilo, kakor rumena, pergamentu podobna koža, boli lasje in tanke kosti t-podaj. Vode, za Kristusovo voljo, vode!« je ječal. Videl sem, da so bile njegove ustnice razpokane, in jezik, ki je molel izmed njih, otečen in črnikast. Dal sem mu vode, nekoliko pomeša', ie z vinom, in izpil jo je v velikih požirkih dva litra ali še več, nc da bi prenehal. Nisem mu je dal več. Nato se ga je zopet polotila mrzlica, zgrudil se je in začel govoriti o Sulimanovcm gorovju in dijamantih in puščavi. Vzel sem ga v šotor in storil zanj vse, kar sem mogel, čc tudi ni bilo mnogo; spoznal sem pa, da sc mu bliža konec. Okoli enajste ure se je pomiril in jaz sem se vlcgel, da se nekoliko odpočijem in prespim. Ko sem se zjutraj zbudil. sem ga videl v polsvetlobi sedeti, čudna, suha postava, ki je gledala proti puščavi. Naenkrat so šinili prvi miIučni žarki preko široke ravnine pred nami ter so se dvigali proti vrhuncu ene najvišjih gora Sulimanovcga gorovja, več kakor sto milj daleč.« »Tamkaj je!« je vzkliknil umirajoči človek v portugalskem jeziku in iztegnil svojo dolgo, suho roko, »toda jaz ne pridem tja nikdar. Nikdo nc pride tja nikoli!« Naenkrat je prenehal in zdelo se je, kakor da bi nekaj sklenil. »Prijatelj,« je rekel in se obrnil proti meni, »ali ste tukaj? Moje oči zatemnevajo.« »Da,« sem dejal, »da, vlezite in od-Počijte se.« »Da, da,« je odgovoril, »kmalu se odpočijem, čas imam počivati — celo večnost. Poslušajte, jaz umiram! Bili ste mi dobri. Dam vam ta papir. Morebiti pridete vi tja, ako boste mogli priti skozi puščavo, ki je umorila mene in mojega ubogega služabnika.« Nato je segel v svojo srajco in izvlekel nekaj, kar se mi je zdelo, da je bil burski tobačni mošnjiček iz kože neke vrste antilope. Zvezan je bil s ko-ščekom jermena iz kože; poskušal ga je odvezati, vendar ni mogel. Podal ga je meni: »Razvežite,« je rekel. Storil sem tako in izvlekel iz njega kos raztrganega rumenega platna, na katerem je bilo z nerednimi črkami nekaj napisanega. Notri se je nahajal nek papir. Nato je nadaljeval s slabotnim glasom: Na papirju je vse, to se pravi na cunji. Leta in leta sem potreboval, da sem prebral. Čujte: moj praded, političen begunec iz Lizbone in eden prvih Portugalcev, ki so na tem obrežju stopili na suho in se tu naselili, je spisal to, ko je umiral na onih gorah, na »Tamkaj«, jo vzkliknil umirajoči človek v portugalskem jeziku in iztegnil svojo dolgo, suho roko. katere nikdar prej ni stopila noga belega človeka, niti pozneje. Njegovo ime je bilo Jose da Silvestra in je živel pred tristo leti. Njegov suženj, ki ga je čakal na tej strani gorovja, ga je našel mrtvega in prinesel to pisanje domov. Od tistega časa se je nahajalo v naši rodovini, vendar se nikdo ni zmenil za to, da bi ga prebral, dokler ga nisem jaz. In jaz sem izgubil svoje življenje radi tega, morebiti se pa posreči komu drugemu, ki postane potem najbogatejši človek na svetu! Samo ne dajte ga ni':omur; pojdite sami!« Nato je zopet začel bloditi in tekom ene ure je — umri. »Bog mu daj večni mir in pokoj! Umrl je zelo mirno in jaz sem ga pokopal globoko, težke skale sem naložil na njegov grob; radi tega mislim, da ga šakali niso mogli izkopati. In notem sem tudi jaz odšel.« »Dobro, toda listina,« je rekel Sergij z glasom velikega zanimanja. »Da, listina; kaj se je nahajalo v njej?« je pristavil kapitan. »Ako vam je drago, vam hočem povedati. Pisanja nisem nikdar nikomur pokazal, razun moji dragi ženi, in ana je rekla, da je vse skupaj neumnost, in nekemu pijanemu staremu portugalskemu trgovcu, ki mi ga je prevedel in ki naslednjega jutra ni več vedel o njem. Izvirno pisanje imam doma v Durbanu, obenem s prestavo ubogega Don Josčja; tukaj v žepu pa imam prevod in posnetek zemljevida, ako to sploh morem nazvati zemljevid.« Prevod pa se glasi: »Jaz, Jose da Silvestra, ki umiram sedaj lakote v mali jami, kjer ni snega na severni strani najbolj južne izmed vseli gora, ki sem ji dal ime Sabina gora, pišem te vrstice v 1. 1590 z zlomljeno kostjo na cunjah moje obleke in moja kri mi služi kot črnilo. Ako najde to pisanje moj suženj, kadar pride, ter ga prinese domov, naj moj prijatelj (ime nečitljivo) sporoči o tem kralju, ki naj pošlje celo vojsko, in poslal bode najbogatejši kralj od Salomona sem, ako se jim posreči priti skozi puščavo in gorovje ter ako premagajo hrabre Ku-kuance in njihove čarovnije, v kateri namen naj pride tudi več duhovnikov. S svojimi lastnimi očmi sem videl ne-številne dijamante, nakopičene v Salomonovi zakladnici zadaj za belo Smrtjo; toda vsled izdajstva čarovnice Ga-gul nisem mogel ničesar prinesti seboj; komaj sem odnesel življenje. Oni, ki pojde tja, naj sledi zemljevidu in spleza po snegu leve Sabine gore, dokler nc pride do neke višine, na čegar severni strani se nahaja velika, od Salomona zgrajena cesta, in odtod se pride v treh dneh do kraljevega mesta. Naj ubije čarovnico Gagul. Molite za mojo dušo. Z Bogom! Jose da Silvestra.« Ko sem prebral in pokazal posnetek zemljevida, ki ga je narisala roka umirajočega s svojo lastno krvjo, sta po« slušalca kar ostrmela. »No,« je spregovoril naposled kapitan, »dvakrat sem bil okoli sveta in prišel sem skoro v vsa pristanišča, toda obesijo naj me, ako sem kedaj slišal povest, kakor je ta.« »V resnici čudna povesi to, gospod Borovski,« je rekel Sergij. »Nadejam se, da se ne norčujete iz naju. Znano mi je, da je včasih dopuščeno speljati radovedne novince na led.« »Ako tako mislite, gospod Sergij,« sem odvrnil nekoliko užaljen in vtaknil papir v svoj žep, »potem je stvar končana. Nisem namreč izmed onih abotnih ljudi, ki mislijo, da so dovtip-ni, ako govore laži, in ki se novodošlim nasproti venomer ponašajo z izvanred-nimi lovskimi dogodki, ki se niso nikdar zgodili.« Nato sem vstal, da odidem. Gospod Sergij pa je položil svojo veliko roko na mojo ramo. »Sedite, gospod,« je dejal, »prosim oproščenja; po- polnonia sem prepričan, da nas nočete prevariti, toda povest se je glasila tako izvanredno čudno, da je skoro ni bilo mogoče verjeti.« »Videli boste izvirni zemljevid in pisanje, kadar pridemo v Durban,« sem odvrnil nekoliko potolažen; kajti ko sem prav premislil celo stvar, sc mi ni prav nič čudno zdelo, ako bi dvomil nad mojimi besedami. »Ničesar pa vam še nisem povedal o vašem bratu. Poznal sem onega Jima, ki je šel z njim. Bil je Bečuanec po rodu, dober lovec in za domačina zelo razumen človek. Onega jutra, ko je gospd Navil odhajal, stal je Jim pri mojem vozu in rezal tobak. »Jim,« sem dejal, »kam ste pa namenjeni? Ali na slone?« »Ne, gospod,« je odgovoril, »mi gremo iskat nekaj več nego slonovo kost.« »In kaj utegne to biti?«-sem vprašal, kajti bil sem radoveden. »Ali zlato?« »Ne, gospod, nekaj, kar je še več vredno kakor zlato.« in pokazal je zobe. Nisem ga izpraševal dalje, kajti nisem se hotel toliko ponižati, da bi se mu zdel radoveden; bil sem pa osup-njen. Jim je ravno nehal rezati svoj tobak. »Gospod,« je rekel. Nisem se zmenil zanj. >Gospod,« je dejal v drugič. No, fant, kaj pa je?« sem vprašal. »Gospod, dijamante gremo iskat.« »Dijamante! No, potem greste v napačno stran; iti bi morali proti Poljanam.« »Ali ste kedaj Culi, gospod, o Suli-manovem gorovju?« »Da.« »Ali ste kedaj čuli o ondotnih dija-mantih.'« »Cul sem neko neumno povest, Jim!« Ni povest to, gospod. Poznal sem neko žensko, ki je prišla od tod in se podala s svojim otrokom v Natal; ona mi je pravila o tem, — sedaj je že mrtva.« »Jastrebi bodo jedli tvojega gospo-ga, Jim, ako bode silil v deželo Suli- Umrl ie v nedeljo, dne 16. t. m. dopoldne na Vrhniki tamošnji župnik in dekan preč. g. LovroGantarv 66. letu svoje starosti. Na binkošini torek je bil zvečer še na sestanku vrhniške podružnice »Slomškove zveze«. Naslednje jutro je še komaj cdmaševal. Še isti dan je zdravnik konstatiral zastrupljenje na nogi. Pokojni je bil rojen dne 6. avgusta 1846 v Zavracu. Služboval je sedem let kot kaplan v Kočevju, 15 let kot župnik v Črmošnjicah in 15 let kot dekan in župnik na Vrhniki. Pogreb pokojnika je bil v torek ob pol desetih. Naj mu sveti večna luč! man, in ravno tako tudi tebe, ako morejo sploh kaj dobrega dobiti na tebi,« sem dejal. Pokazal jc zobe. »Morebiti. Človek mora umreti; že davno želim iti kam drugam; sloni postajajo tu vedno bolj redki.« »Ah, fante moj,« sem mu odvrnil, »čakal boš toliko časa, dokler te bleda stara žena ne prime za tvoj rumeni vrat, in potem bomo videli, kakšno pesem znaš zapeti.« Pol ure za tem sem videl, da se je odpeljal Navilov voz. Nenadoma je Jim pritekel nazaj. »Z Bogom, gospod,« je rekel. »Nisem hotel oditi brez slovesa, kajti reči moram, da imate prav, nikdar več se ne povrnemo.« »Ali je tvoj gospodar v resnici namenjen proti Sulimanovim goram, Jim, ali samo tako govoriš?« »Ne, v resnici gre tja. Pravil mi je, da si hoče tam pridobiti bogastva, ali vsaj poskusil bode. Lahko torej poskusi tudi z dijamanti.« »Oh!« sem rekel, »počakaj malo, Jim, ali hočeš vzeti seboj pisemce za svojega gospodarja? Jim, ali mi obljubiš, da mu ga ne izročiš prej, dokler ne prideta sto milj daleč?« »Da,« je zatrdil. In vzel sem košček papirja in zapisal nanj: »Oni, ki pride tja, naj spleza po snegu desne Sabine gore, dokler ne pride do vrhur \ na severni strani, kjer se nahaja Salomonova velika cesta.« »No, Jim, ko izročiš tole svojemu gospodarju, reci mu, naj se brezpogojno ravna po tem nasvetu. Ne smeš mu ga dati sedaj, ker jaz nočem, da pride nazaj ter me vprašuje po stvari, o kateri nočem govoriti. Sedaj pa le odidi, Jim, voz je že skoro izginil izpred oči.« Jim je vzel pismo in odšel, in to je vse, kar vem o vašem bratu, gospod Sergij; vendar zelo se bojim--—« »Gospod Borovski,« je odvrnil Sergij, »na potu sem iskat svojega brata; iskat ga grem v Sulimanovo gorovje in tudi preko njega, ako treba, dokler ga ne najdem ali ne zvem, da je mrtev. Ali hočete iti z menoj?« Nove župnike dobe naslednje župnije na Kranjskem: Župnija Štanga č. g. Antona Ž n i d a r š i č , doslej župnika v Beli Cerkvi na Dolenjskem, župnija Sava č. g. Andreja Š i r a j , doslej kaplana v Vodicah na Gorenjskem; župnija Podkraj v Vipavski dolini č. g. Mart. P e č a r i č , doslej kaplana na Krki. Za župnijo Sv. Trojica nad Cerknico je določen za župnika č. gosp. Ivan Š t r u b e 1 j , sedaj župni upravitelj istotam. Umrl je v Kamniku dne 13. junija zjutraj naš zvesti somišljenik, trgovec, občinski odbornik g. Fran Šubelj. Bog Jaz sem, kakor sem že povedal, mislim, previden človek, celo boječ, iu zgrozil sem se spričo take misli. Ztlci,, se mi je, da je podati se na tako p0> ravno toliko kakor iti v gotovo snin' in ako pustimo druge stvari na strani' ker sem n. pr. moral tudi sina podj>i-rati, si nisem mogel dovoliti, da bi ravno tedaj umrl. »Ne, hvala lepa, gospod Sergij, mi-slim, da rajše ne,« sem odgovoril. »pre. star sem že, da bi tako slepomišil, ker mi bi poginili ravno tako, kakor naš ubogi prijatelj Silvestre. Sina imam, ki je odvisen od mene, in zaradi tpRi| ne morem postavljati svojega življenja v nevarnost.« Gospod Sergij in kapitan Tomič sta bila zelo razočarana. »Gospod Borovski,« je rekel Sergij, »jaz sem premožen, na drugi strani ;/a tudi odločen za to stvar. Sami določite nagrado za svoje delo, kakor mislile, da bo prav, in izplača se vam, predno odrinemo na pot. Še več; jaz hočem « pred odhodom vse tako urediti, da se v slučaju, ako se vam ali nama kaj prigodi, primerno poskrbi za vašega sina. Iz tega morete spoznati, kako zelo potrebno se mi zdi, da greste vi z nami. Ako tedaj pridemo na ta ali oni način do tega kraja in najdemo dijamantov, naj pripadajo vam in Tomiču v enakih delih. Jaz jih nočem. Isto naj velja tudi za slonovo kost, ki jo utegnemo dobiti. Povejte mi svoje pogoje kar naravnost, in jaz seveda plačam tudi stroške.« »Gospod Sergij,« sem odvrnil, »to jc najbolj velikodušna ponudba, kar sem jih kdaj doživel, in taka, ki jo iv-ven lovec in trgovec nc sme kar tako vreči od sebe. Toda stvar je zelo važna in treba časa, da jo premislim. Svoj odgovor vam dam, predno pridemo do Durbana.« »Dobro,« jc odgovoril Sergij Vojno-vič in nato sem se poslovil in odšel u-r sanjal o ubogem, že davno mrtvem Silvestru in o dijamantih. (Dalje prih.) mu bodi plačnik za vse dobro, ki je je ustvaril s svojim požrtvovalnim delom v raznih zastopih in društvih! Njegovim ve* lespoštovanim sorodnikom pa naše naj-iskrenejše sožalje! Županstvo je odložil liberalni župan na Laverci, g, L e n č e , ker je prišel v konkurz. Županske posle je prevzel somišljenik S. L, S. Anton Mart i n c. V odboru je velika večina pristašev S. L. S. Podržavljenje ljubljanske policije. Zakon o podržavljenju ljubljanske policije je že dobil cesarjevo potrjenje. Za vzdrževanje policije bo ljubljanska občina pri" spcvala na leto 80.000 kron, Podržavljenje sc izvrši s 1. januarjem prihodnjega leta. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani vabi na II. redni glavni občni zbor v nedeljo, dne 23, junij a 1912, ob pol 10, uri dopoldne v Ljudskem Domu v Ljubljani. Dnevni red: a) Poročilo načelstva. b) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, c) Poročilo blagajnika. tako veselil; n odleglo nam je, ko smo ga videli, kot vsako leto tudi letos v družbi g. Dereanija stopati pri procesiji za nebom v spodbudo ljudstvu in v lep zgled onim, ki bi vsaj ob taki priliki lahko pokazali, če so še naše vere. Pa še zlat zaslužni križec mu je krasil prsi, četudi mu liberalni dopisnik niti srebrnega ne privošči. Kako je to, da presvitli cesar, ki so g. župana odlikovali, niso tega liberalca vprašali, kaj zasluži mož, ki se že toliko let trudi za blagor občine in zadnji čas kot poslanec tudi za blagor svojih volilcev? Koliko podpor je že izposloval posameznikom, kakor tudi občinam in zadnji čas je zopet Ajdovcu in Zagradcu izprosil prispevke dežele za popravo potov. In takega moža si drzne barabski dopisnik oblivati z gnojnico svojih laži in mu očitali nepravilnost v računih, katerih niti šc ni in jih tudi biti ne more, dokler vsa krmila niso oddana. Sicer je pa g. župan v »Slovencu« liberalnega lažnjivca javno pozval, naj mu pogleda odkrito v oči in dokaže, kar se je v »Narodu« nalagal. Smo prav radovedni, če bo imel »resnicoljubni« dopisnik toliko korajže, ali bo pa, kot vsak baraba, potisnil klobuk na čelo in izza vogla pljuval na poštcr.ie ljudi. Najbrž bo čakal povelja dvorskega Štipkota. Ta je pa, kakor čujemo, nekaj obolel. Pravijo, da ne more govoriti, in otroci že par tednov niso imeli šole. A sreča za »Narod«, da ni obolel na prstih, kdo bi sicer v ta list sadil tako krasne rožice o »lepem božjem namestniku«, kakor jih zna samo Štipko. V zadnjem, neizmerno »olikanem« dopisu se bridko pritožuje nad surovim tonom »Domoljuba«, ki se upa dražiti ga celo s »frakljem« in grozi, da bo začel take priobčevati o »farovški pijanosti, da bodo ljudem stale kar potne srage na čelu.« Ker se ravno glede naših gg. duhovnikov takih razkritij strašno bojimo, zato obljubimo, da ne bomo Štipkotu nikoli več očitali pijače, o ne, še privoščimo mu je, da vsaj v tem oziru lahko govori o zaslugah. Torej »Bog žegnaj«! d Iz Velike Doline nam poročajo: Zadnji čas mora »Slov. Dom« vedno prinašati popravke. Vidi se, kakšne dopisnike ima. Laž za lažjo. Lagati se je prav lahko. Kar je zadnji čas pisal »Slovenski Dom«, bi bila morala seveda sodnija prijeti, 'če bi bilo le količkaj resnice. Sedaj se je pa Amalija Hribar, rojena Oblak, v »Slov. Domu« podpisala. Mi ji ne zamerimo, ker je žena že veliko poskusila v svojem življenju — naj poskusi svojo srečo še kot javna dopisnica »Slov. Doma«. Če se ji zdi, da je župnik dopisnik »Domoljubov« in da župnik in »Domoljub« lažeta, kar pred sodnijo z obema. Osebni mi nismo če pa žena komu očita dolgove, dasi ne ve, če jih ima, bi jo samo opozorili, če se ve spominjati, kje je ona prosila posojila, če je plačala, kar je bila dolžna občinski blagajni, če ni z nosom zadel ob občinske jasli oni, ki je brez postavnega dovoljenja dobil iz občinske blagajne 90 kron zaradi nekega popisa. Proti ženi bi vložile prizadete stranke 72 radi namigovanja uradne poneverbe tožbo, a čakajo, kadar jih bodo prijeli, bodo zagradili pa takrat — saj tako namigovanje mora oblast sama prijeti. Ce bo oblast prijela, bomo videli, kako bo vse to Amalija Hribar zagovarjala. Popisovanje glasovnic proti volji volilcev, izposojevanje denarja iz državnih bla-gajnic brez dovoljenja mora vsekakor prijeti državno pravdništvo. d Št. Janž na Dolenjskem. Že dolgo opazujemo, kako posedajo liberalni šnopsarji na cerkvenem obzidju med službo božjo. To seveda z izgovorom, da srkajo za svoje zdravje — neobhodno potreben — sveži zrak. Med pridigo se tudi na isto obzidje kaj rad prisloni kak pipčarski mešetar in potem imajo tako imenovani »pipčarski semenj«. Zelja naših somišljenikov je, da bi imeli med službo božjo popolnoma mir, naj se cerkveno obzidje torej odstrani in se to s primerno ograjo nadomesti. Znano nam je dobro, kako bodo o tem sodili Vinkotovi politični suplcnti z različnimi ovinki v »Slov. Domu«, Češ, da so k temu poklicani samo javni organi, ki imajo — pri taki nespodobnosti prvo besedo. Sapienti sat! (Za razumnega dovolj.) d Iz Tržišča. Zopet se je oglasilo znano liberalno revše v »svinjskem domu«. Javka in prosi 500 K podpore za mokronoškega sokola. Vprašamo pa, zakaj ne za gabrijelske sove. So še slepe, kajne? Ja, pa vendar ste dobili že veliko podpore od raznih strani, kakor se jc hvalil sokolski kolovodja in tako torej spravljali sove na noge z drugimi močmi, kar očitate Orlom. Pa kljub velikim podporam, ki so vam došle, le ne morete spraviti mladih sov na dan. Res si Tonče hudo prizadeva, pa vendar ne more v svoji kovačnici skovati dosti trdnega obroča, da bi držal sove skupaj. In zato ga bo gotovo popolnoma navdal obup, da bi dobil lovorov venec. Pa on ga zasluži po vsej pravici (Bog nas varuj hudih misli). Pomislite, kako lepo uči v »Slov. Domu« ljubezen do bližnjega in tako rekoč razlaga sveto pismo. Tudi z zgledom nas uči lepo si-novsko ljubezen do svoje matere. Z vso silo se zaletuje tudi v gospoda župnika in brata Orla Kobal, češ, da dopisujeta v »Domoljub«, kakor da bi ona ne imela druzega dela, kot zasledovati kilovo sovino zalego. d Vače. Naj nihče ne misli, da se nam je tinta posušila in pero zarjavelo. Kadar bo kaj važnega, bomo že poročali. Z ljudmi pa, ki bi bili radi poškodovali na praznik presv. Rešnjega Telesa našo društveno zastavo in so popoldne sredi trga mirne fante našega mišljenja napadli in pretepali, se ne da človeško govoriti. Komur je kamen in kol višek napredka in kdor misli, da je znamenje olike in omike, ako začne odraslega človeka pretepavati, pa sploh ne spada med ljudi. Za nas je seveda vnebovpijoč greh, če se kčo le poskuša v bran postaviti. A stranka pretepačev, ki napada le zato, da ves napredni Izrael dere k sodišču zoper tistega, ki se je branil, je že odigrala svojo vlogo. Pri zadnjih občinskih volitvah so tudi sleparili s »pooblastilom« v Ameriki bi, vajočega Fr. Klinca z Vač, ki svojega pooblastila nikomur ni dal. To imamo zopet črno na belem. Poznamo »pošte, njaka«, ki je volil s takim »pooblastilom«. Župan Zarnik bi moral na Vačah skrbeti za javni red in telesno varnost. Če tega ne more storiti, že ve, kje ga čevelj žuii. Z »napredno« stranko bodo obračunali svojčas možje, ki znajo ce, niti snažnost in dostojnost. Le pomisli, rao, kako korist je užival od liberalcev oni sokol Ilumski, ki je leta 1910 pri velikonočni procesiji na trgu stal pokrit pred sv. Rešnjim Telesom! Zadnjo dni ga je morala vzdrževati Vincenci-jeva bratovščina v Ljubljani. Nobenega moškega ni bilo pri njegovem pogrebu. Ne zdi se nam vredno reči kaj več. Sod-bo prepuščamo Bogu in krščanskemu ljudstvu. d Na Sv. Gori nad Litijo se je vršil dne 10. t. m. lep shod Marijinih družb iz okoliških župnij. Vkljub slabemu vremenu je prišlo samo iz Čemšertika okoli 40 deklet; iz Zagorja, Št. Lamber-ta, Vač in Ilotiča še celo z zastavami, pa tudi dekleta s Save, Peč in št. Go-tarda moramo pohvaliti. Sveto mašo z asistenco in krasen govor je imel škofijski voditelj preč. g. Janez Kalan iz Ljubljane. Pri tej priliki se je pokazalo, kako lep kraj je Sv. Gora s svojim prekrasnim razgledom, ki toliko turistov privabi od blizo in daleč. Ta Marijina božja pot je kakor nalašč za take prireditve. Iz okolice še prihajajo procesije na Sv. Goro. Če bi pa fara, ki šteje 940 duš, imela vnetega dušnega pastirja, bi zopet oživela stara božja pot, kamor tako lepo ubrani zvonovi že izza davnih časov vabijo pobožnega romarja. Tudi pot, ki je na par krajih res malo strma, ni tako težavna za pametne ljudi, ki polagoma hodijo. Cerkev, ki kraljuje sredi pogorja, stoji 849 m visoko nad morsko gladino. Posebno ugodno je za mladega duhovnika, ki bi se rad v miru pripravljal na župnijski izpit. Upamo, da bodo tudi na višjem mestu spoznali, da pri nas v resnici potrebujemo stalnega in delavnega dušnega pastirja. Radi hodimo na Sv. Vi-šarje in drugam, nikari pa ne pozabimo Kraljice nebes na Sv. Gori! 1C3C3C3C3C3IC3DC3C D OCJfat 'nt—ir—ir—ir-ir—ir—ama notranjske novice C3C3Canag D □ D n Vrhnika. Dnevni red prireditve 30. junija je sledeči: 1. Ob 4. uri zjutraj budnica Orlovskega trobentaškega zbora. 2. Ob pol 9. uri sprejem Orlov in gostov na vrhniškem kolodvoru. 3. Ob pol 10. uri sveta maša pri Sv. Trojici. 4. Po sveti maši ravnotam velik ljudski tabor, na katerem bodo govorili naši poslanci in drugi odlični govorniki. 5. Po končanem taboru obhod po Vrhniki do »Društvenega doma«. 6. Kosilo po raznih gostilnah. 7. Ob pol 4. uri javna telovadba vseh kranjskih Orlov v pri- iaznem Grogarjevem dolu: a) Rajalni iViliod; b) proste vaje za leto 1912; c) ,,i'0(l'iia telovadba: drog, bradlja, konj, Koza, krogi; d) nastop vrh. okrožja na drogu in bradlji; e; moreška; f) rajalni otlliod. 8. Ravnotam velika ljudska vesoljca. Sodelujejo vrhniške damo in Bogomila. Za zabavo bo poskrbljeno v obilni meri: Vino, pivo, jestvine, slaščl-CCi šopki, razglednice, srečolov itd. bo na' razpolago v posebnih, lično izdelanih paviljonih. Tudi godbe in petja ne bo manjkalo. Pri celotni prireditvi sodeluje slavna društvena godba iz Domžal. Vstopnina k javni telovadbi in veselici: Sedeži na tribuni 2 K, navadni sedeži 1 K, stojišča 40 h. Vstopnice naj sc nosijo vidno. — Predprodaja vstopnic v trgovini g. Frančiške Opeka in v »Društvenem domu«. n Vrhnika. Za prireditev kranjske j?odzveze Orlov dne 30. junija vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Naše vrle dame in Bogomile bodo storile vse, da čim veličastneje uspe ta dan, posvečen slovenski mladini in ob njej našemu ljudstvu. Tudi fantje se trudijo, kolikor jim dopuščajo moči, za ta slavnostni dan. In tako je dolžnost vsakega pošteno mislečega Vrhničana, da pripomore kakorkoli, da bodo naši kranjski Orli vsprejeti tako, kakor se spodobi. Kadarkoli je bilo treba pokazati kaj zmore Vrhničan, vselej sc je obnesel v najvišji meri. Tako naj se tudi zdaj. 30. junija naj Vrhnika pokaže, da ceni mladino in njeno delo; zato naj sprejme svoje goste, navdušene za dobro in blago, z odkritim, veselim navdušenjem. Dvignejo naj sc vitki mlaji, za-plapolajo naj z domov zastave, Vrhnika naj zadobi slavnostno lice v pozdrav Orlom in vsem njihovim prijateljem! n Borovnica. Nimam tiste navade, da bi držala jezik za zobmi, posebno če je treba pohvaliti sokole, ki sem jim bila ono nedeljo za botreo. Meni se zdi, da »Domoljub« zadnjič samo zato ni hotel nič o tem pisati, ker je bil nevoščljiv meni za čast, Sokolom za njih »redko« slavje in Ivanu za lep dobiček, ki ga je naredil.. Se moram pa danes jaz zahvaliti vsem, ki so tako ali drugače sodelovali pri naši slovesnosti. Na so-kolske manire se že od nekdaj dobro spoznam. Zato sem se namenila žc pred poldne izpraznit par frakeljnov špirito-vega v Flajškarjevo štacuno. Pa so mi dejali, da bo ta štacuna zanaprej samo za Sokole, katerih jc bilo res notri že kar gosto ter so se tako pridno vadili za večerni nastop, da je prišlo name samo še pol frakeljna. Zelo lepo je bilo pred kolodvorom. »Na zdar, Jera!« so '»e pozdravljali od vseh strani in gospodje v črnih kapah so mi tako pri-kupljivo salutirali, kot dosedaj še nikoli. Ampak najlepše smo se pa imeli zvečer pri Ivanu. Telovadba ljubljanskih okolic mi je bila tako všeč, da s,,m takoj sklenila tudi naše sokolice ^ga naučiti, saj telovaditi znam izvrstno. Dve cerkveni pevki sta se mi že zapisali; ako se še katera druga želi, naj "d pove. In ples! Naš občinski odbor si-c°i' misli, da je najboljše, če ljudje ne zapravijo preveč denarja, zato ;/lcsa ni dovolil. Pa to so klerikalni nazori Kdo bi se zmenil zanje! Zaenkrat sporno plesali brez dovoljenja. Ko boi. o pa s klerikalno vlado pomedli, bodo meno za župana izvolili - a.Mvucarjev gospod so mi to že obljubili -— in takrat bomo plesali tudi po cestali, nc samo po gostilnah. Prva sva sc zasukala seveda jaz kot sokolska botra in pa stn-rosta Makurati. To je šlo! Kar loči po dvorišču so pogasnile in oder za godce se je podrl. Sreča, da se še pleš'če ni. Nekaj polk sem šc potem naredila, a premagal me jc brinjevec, zato bom morala šele poizvedeti, kaj se je ponoči godilo. Na potu proti domu sem 1 ide.a zjutraj par sokolov, ki so najbrž svoje »šteselne« izgubili, ležali so prel ucn jeni ob kraju ceste. Doma sem liotela povedali našim klerikalcem par gorkih, pa me je prijel orožnik ter me gnal v sokolski dom — čem reči v keho. — Na zdar! Sokolska botra Jera. n Žiri. Ni ravno posebna težava, dokazati dopisniku, ki v liberalnem listu prosi deželni odbor (mimogrede opozorimo dopisnika, da liberalni list, ki sramoti dan za dnem naše delavne može v deželnem odboru, ni srečno izbrana pot za prošnje, naslovljene na deželni odbor), naj se nova cesta Žiri-Logatec izogne Žirov, in ki trdi, da je bila pri projektiranju lega dela ceste mero lajna strankarska strast — ni težko dokazati, da jc strankarska strast pri tistih, ki so zoper projekcijo skozi Žiri. 1. Kak je bil prvotni načrt, ko šc ni bilo »strankarskih strasti«? Kdaj in zakaj sc je začelo spletkariti zoper prvotni načrt? Stvari, ki so za temi vprašanji skrite, ne govore v prid liberalcem, ki sc delajo, da so brez »strankarske strasti«. 2. Dva, trije posestniki imajo v gotovih slučajih pravico, da jih deželni odbor uvažuje pri gradnji cesta — in velika vas, po kateri ima ves kraj svoje ime, bi naj bila preterirana, izločena iz prometa? 3. So-li v Žireh sami klerikalci, za katere se poteguje »klerikalna strast«? 4. Ni so-li Žiri v gospodarskem oziru zadnje čase že mnogo trpeli in jih še čakajo žrtve (premestitev cerkve, sejmišča, šole najbrž kmalu), tako da bi jih nove — in to tako važne izgube zelo zadele v gospodarskem oziru? 5. Stroške si dopisnik po svoje razlaga; naj le vpraša na merodajnem mestu zanje, pa bo z mirno vestjo lahko tolažil razburjene kolege. Dvoje je mogoče: Ali hočete povzročiti škodo Žirem — ali pa vso stvar zopet zavleči s svojo škodoželjnostjo. (Davki bodo tako razdeljeni, da potomci sigurno ne bodo preklinjali dež. odbora; pač pa bi tiste, ki bi šli s cesto v oddaljeni hrib, mesto v vas, kjer so ljudje, čeprav vmes klerikalci.) Zlobno jc prvo in drugo. Neprijetno dir-ne človeka, da ne pride liberalec preko ozkih mej osebnih potreb do tega, da bi tudi drugim kaj privoščil. Kam bi prišle skupne gospodarske zadeve, ko bi se delalo po teh omejenih nazorih! n Podraga. Umrl je dne 6. junija 1912 v deželni bolnišnici v Ljubljani mladenič Ivan Scmenič iz Podrage. Truplo so pripeljali dne 9. junija v Po^ drago, kjer mu je katol. slov. izobraževalno društvo priredilo veličasten pogreb. Žalujoča družina izreka vsem udeležencem prav iskreno zahvalo. n V Podragi se vrši v nedeljo, dne 23. junija, prvi sprejem mladeničev v Marijino družbo. Cerkvena slovesnost prične ob 4. uri popoldne. Ob 5. uri pa uprizori dekliška Marijina družba na dvorišču župnišča žaloigro »Vestalka«. Marijini sinovi in hčere in prijatelji Marijinih družb, dobrodošli! n Umrl je v Zagorju na Krasu mladenič Jožef Fatur (Andrejozev). Bil je odpoklican v večnost v najlepših letih, v 24. letu svojega življenja. Bil je najpridnejši in najvzornejši v celi fari, o katevem se lahko reče, da ni bilo madeža na njem. Bog potolaži žalostne sta-riše! n Idrija. Dopolnilne občinske volitve v Doleh so liberalce silno zaskelele, ker niso pri teh volitvah zmagali. Dali so si duška s tem, cla so začeli naše agitatorje pretepavati, suvati in mečkati. Torej, tako hoče in pod tem geslom hoče liberalna stranka zmagovati in si pridobivati ugodna tla za nadaljni razvoj. Stranka, katera se hoče tega gesla držati in s tem zmagovati, ni vredna, da bi bila sploh za v javnost, ampak taka spada že med barabe in tukaj imajo dovolj prostora. Vi pa, dragi somišljeniki, bodi vam za vzpodbudo to početje in še bolj delajte za prospeh S. L. S., ker upam, da bo ta sad pri seda-! njih volitvah prinesel še več poguma | naši stranki in da bo že pri prihod-■ njih volitvah častno zasedena S. L. S. j v občinskem odboru. Čast vrlim ne-utrašenim Dolčanom! n Gradišče pri Vipavi. Zmago S. L. S. pri občinskih volitvah v Vipavi je odločilo Gradišče. To so slutili tudi liberalci. Na predvečer volitev so do ene po polnoči hodili agitatorji po hišah. Celo noč so lovili, pa niso nič vjeli. Naši možje so držali kakor veriga. Nek naš mož je dejal, da tudi za tisoč kron ne sne svoje moške besede in ne proda svojega glasu. Zadnji čas je bil, da sc jo strla moč brezverskega liberalizma. V, strahu smo gledali, kako naši mladeniči zahajajo vedno bolj na kriva pota. Leban in Žive vedno bolj sejeta ljuliko v naše vrste. Možje in mladeniči, proč od teh ljudi, ki niso več našega prepričanja, ne več naše krvi, ampak so i>c izneverili krščanskemu moštvu in so obesili na frake trških liberalcev! n Vipava. Dne 13. junija je pri dopolnilnih volitvah v občinski odbor na celi črti zmagala S. L. S., ki ima sedaj 19 svojih mož, liberalci pa še pet. Po dolgih, hudih bojih je sedaj strta stara garda Hrovatinova ravno ob stoletnici poraza Napoleonovega na ruskih stepah. 13. junij je J.a zgodovino osvobojenega kmečkega ljudstva vipav. doline važen dan. Zgodovinar razdeli to zgodovino lahko na štiri dobe. 1. Doba kmečkega hrbta; ko je graščak videl človeka samo v gra-ščaku, pri kmetu pa je videl samo hrbet njegov za svoj bič. 2. Doba kmečke 6?. kože; ko so mesto graščakovo nastopili denarni mogočneži brez plemenitega rodu in srca, ki so videli na kmetu samo njegovo kožo, da so jo strojili — to je doba oderuhov. 3. Doba kmečkega trebuha; ko so gospodarili in ponekod še gospodarijo gostilničarji in mesarji, ki so videli na kmetu samo trebuh. Čim manj je hodil kmet v cerkev in čim bolj zahajal v gostilne ter spravljal svoje premoženje v roke gostilničarjev, tim inteligentnejši, jim je bil. In ker se liberalni uradnik in učitelj tudi boji cerkve ter raje zažiga kadilo Bakliu, poganskemu bogu posvetnega razveselje-vanja, so se vsi ti pobratili pri gostilniški mizi ob znamenju trebuha, ki so ga ožarili s svitom inteligentnosti. V zadnjem času pa je prišla nova doba. 4. Doba kmečkega razuma. Z bridkim razočaranjem je prišel liberalec do prepričanja, da ima kmet tudi glavo in svoj razum, in da je ta razum bil, s katerim si je v sivi preteklosti zavaroval svoj hrbet pred bičem. O tem pričajo razvaljeni gradovi. S to svojo razumnostjo se je kmet oklenil posojilnic in zavaroval svojo kožo pred oderuhi, in z istim razumom je spoznal sedaj, da je boljše tudi za njegcw trebuh, če pošteno krščansko živi in dela lastno politiko, inteligentni trebuh pa prepusti stari gardi. Od stare Hrovatinove garde je ostalo pet mož v odboru, da bodo priče, ko se bo položil temeljni kamen zgodovinskemu muzeju, kjer bo razstavljen kos grajskih razvalin, prazna oderuhova skrinja in inteligentni trebuh brez glave. n Iz Idrije. Po tridesetletnem marljivem gojenju prvikrat cvete »Juka-palma« v vrtu pred hišo g. Franceta Kos, posestnika in uradnika okr. posojilnice v Idriji. Čudna taka rastlina, ki tako poredkoma cvete. — Procesija sv. Rešnjega Telesa se je lepo izvršila. Udeležba je bila mnogobrojna iz vseh krogov prebivalstva. Tudi uradništvo je bilo častno zastopano. Župana ni bilo zraven. Izmed uniformiranih društev se gasilno društvo ni udeležilo procesije. Zanj velja pač le konec gesla: »Bližnjemu v pomoč«; začetek Bogu v čast pa je šel rakom žvižgat. Raz mnogih streh so plapolale zastave v čast evharističnemu Bogu. Na občinskih hišah nismo opazili nobene, dočim (jih nikdar ne pozabijo razobesiti 1. ma-ija socialnim demokratom na čast. Se-tveda, idrijski socialni demokrat in Bog! Kdo je pač mogočnejši in ima večjo veljavo v Idriji? Tudi razsvetljava po hišah je bila vseskozi častna z malimi izjemami. Marsikateri si pač misli: Skoda za svečo, mari razsvetlim z svojo lastno laterno, me nič ne stane. Res častno za take luči brez olja in stenja! t— Največje čudo v našem okraju je pač občinski zastop v Doleh. Kakor je volitev namestnikov v sredo, 5. junija, pokazala, je večina volilcev na strani S. L. S. Prvi razred je naš, v drugem sta bila izvoljena dva naša namestnika z 56 glasovi, dočim so dobili liberalci samo 44 glasov. In v tretjem je glasovalo ea našo listo 103 volivcev, za liberalno 52 pa 108, ker se naši volivci iz prvega razreda niso udeležili volitve. Pri novi volitvi celega odbora bi brez uvonia bili izvoljeni sami pristaši S. L. S. To trdnjavo S. L. S. na Kranjskem edino upravljajo liberalci. Čudimo sc, da se možje dobro počutijo na takem stališču! V doglednein času bode pač tudi v tej občini odklenkala zmaga liberalcem. Do tedaj pa naši možje naj ostanejo trdni in zvesti! — Pretečeni teden je pričel meriti zemljišča katastralne občine mesta Idrije višji geometer Praxmajer iz Ljubljane. Ker so se v teku let marsikje spremenile meje zemljišč, je taka operacija jako umestna. S tem se bo v okom prišlo tudi prepirom in tožbam med sosedi radi negotovo postavljenih mejnikov. Posestnikom se priporoča, da gredo ob tej priliki geomelru na roko ter se z njim dogovore radi prepornih zemljišč. Paziti je tudi na kolce, ki jih postavlja zemljemerec, da jih kak zlikovec ne iz-ruje. Takemu početju bo sledila občutna kazen. n Z Rakeka.-V zadnjem času nas večkrat počasti nasprotno časopisje s kakim dopisom. Umevno je, da naše nasprotnike peče iepo se razvijajoče izobraževalno društvo, posebno zadnja slavnost, blagoslovljenje društvenega doma, ki je za tako majhen kraj tako lepo uspela. Zato ni čudno, če je liberalnemu dopisniku orlovska godba tako turobno igrala, kakor bi oznanovala smrt — seveda smrt na socialnodemo-kraške berglje oprti liberalni stranki. Zanimivo je, da se liberalni dopisnik ravno nad onimi točkami in govorniki, ki so ljudem najbolj ugajali, najbolj usaja. Dotično liberalno revše, ki se je spravilo na maše vrle, delavne in požrtvovalne kaplane, meni najbrž, da je že zelo učeno, če se je naučilo nekaj psovk in puhlih fraz iz liberalnega sio-varja. Seveda, naši kaplani ne delajo za povzdigo naroda tako, kot oni vzorni starešina Sokola, ki je svojo tovarno Nemcem prodal, ali kakor dela liberalna inteligenca, ki misli, da bo s kroka-njem in zabavljanjem narod rešila. — Spodtika se ob naše telovadce, pa ne pomisli, da Sokol v 40 letih ni bil vsta-nu med kmečkimi fanti niti enega telovadnega društva vzdržati. Namesto pa da se zaletava v tnaše ljudi, naj raje napravi red med svojimi tamburaši, ki se hodijo po noči sredi vasi kregat in razgrajat. Liberalci pa naj bodo prepričani, da nas bodo njih napadi le okre-' pili, ter nas še bolj prepričali, da stranka, ki nima druzega na jeziku kot psovke in ki smeši vse, kar naš človek ljubi in spoštuje, ne more biti dosti prida. Kakor je čutiti, se našim posestnikom čedalje bolj gabi liberalno-demokraška mešanica, ki so jim je skuhali liberalni birtje iz strahu pred naklado na pivo in žganje, ki bi znatno olajšala breme davkoplačevalcem. Da se železničarsko-birtovski zvezi ta naklada ne dopade, je lahko umljivo, ker železničarjem je gotovo ljubše, da plačujejo kmetje sami večje naklade, kot da bi mogli tudi oni pri pijači pomagati občini. No, liberalni birtje so pa itak povsod proti tem na. kladam. Da je pa pri tej kmetom nasprotni zvezi tudi nekaj kmetov, si pa ne moramo drugače tolmačiti, kot da kij jim zdi to bolj »liobcl«. Laž, da bo pri, šel »Doni« na občino, je pa le malo piv-debela, da bi se ljudi prijela, vendar jo bilo par lahkovernih posestnikov, ki so se pustili celo s tako neumno lažjo prt;, slepiti. Kar se tiče železnice, pa priporočamo gospodu načelniku, naj pouči železniško osobje, da sc vsaj v službi in železniških prostorih vzdrži vsake-a strankarstva. Kar pa počenjajo nekaiu-ri liberalni razgrajači, se pa že celo bolj pametnim liberalcem studi in se na teh ljudeh lahko prepričajo o sadovih iibo-ralnega hujskanja. O nekaterih junaštvih teh čudnih »naprednjakov« bomo pa pri priliki še kaj napisali, za sedaj jim samo s /etujemo, naj prosijo za vstop v »Katol. slov. izobraževalno društvo«, mogoče si znajo v občevanju z našimi mirnimi fanti in možmi kaj olike pridobiti. Ker jc »Narodov« dopisnik videl kobile mesto konja in več stvari drugače, kakor so bile, pravijo sedaj ljudje, da je bil brljav, kar pa si mi ne upamo trditi, temveč mislimo, sklepajoč iz njegovega učenega dopisa, da je po stari liberalni navadi lagal. Vsekakor je pa škoda, da ni zajezdil Demšar-jevega osla, da bi gospod Škulj in drugi govorniki Orli in gdčna. Modicova bolje znali, da čuva nad njimi oko liberalnega »učenjaka«, ki mu je vse, kar ne zna »čukati«, mlečnozobo in omejeno. Morda bi pa ljudje opazili na njem ne samo brljavost, temveč tudi mlečnost in skisane možgane. — Mokraško-liberalne mladeniče uči neki gospod tamburico igrati in petje, kar nimamo nič proti temu in nam je vsaka poštena izobrazba ljuba, priporočamo pa dotič-nemu gospodu, da jih uči tudi malo olike, da ne bodo tako surovi in ne napadali naša društva in Orle s psovkami itd. po gostilnah in potih (ako jih tudi to ne uči). Naj omenimo samo to nedeljo po noči, ko so se srečali z našimi mladeniči na vasi, so se takoj slišalo čuki, psovke, žvižganje itd. ter za nameček še tulili s sramotilnim namenom pesem »Marija k tebi uboge reve«. Za sedaj dotičnih tamburašev imena zamolčimo, a ako nas ne bodo pustili pri miru, jih bomo brez pardona naznanili gotovim oblastvom, oziroma dotičniin predstojnikom ter jih v naših časopisih naslikali, da jih bode naše ljudstvo spoznalo." Navadili so se že dobro geslo iz liberalno-demokraških listov: Obte-, kuj, laži, psuj! in svoj namen boš do< segel I NAPOVEDANE PRIREDITVE: Cerklje pri Kranju. Slovesno blagoslovljenje društvenega doma se bo vrSilo dne 7. julija, na kar bratska društva opozarjamo, da no bi prirejala v okolici kakih večjih prireditev. Natančen spored slovesnosti sporočimo že v kratkem. Prostovoljno gasilno društvo v Radečah priredi dne 7. julija o priliki svoje 401etnice veliko ljudsko veselico. Bratska društva sa Kosijo, da to blagohotno upoštevajo. Podbrezje. Vabilo na veselico, katero pri-rPdi Katol. slov. izobraževalno društvo v Pod-brezjah dne 29. junija l'J12, ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih in na društvenem vrni. Spored: 1. Zabavno-podučni govor g. profesorju j,. Karola Cepudra. 2. Tombola (100 lepih dobitkov). 3. Prosta zabava. Čisti dobiček ie namenjen za nakup čistilnega stroja za žito z.l Jupnijo Podbrezje. Izobraževalno društvo Moste - Selo - Vod-mat priredi vrtno veselico dne 23. t. m. pri g. josjl>ii Oražmu na Selu. Spored: 1. Igra orlovska godba iz I). M. Polje. 2. G. Karin priredi pelje. 3. Šaljiva pošta. \. Srečolov. 5. Kupleti. 6. Slaščičarna. 7. Kavarna. 8. Cvetličarna. 9. prosta zabava. Vstopnina 30 vin. za osebo. Otroci vstopnine prosti. Vsi doneski so namenjeni za bodoči dom, kateri se začne v najkrajšem času graditi. K obilni udeležbi vabi odbor. Smlednik. Tukajšnji telovadni odsek Orel uljudno vabi k veselici, katero priredi dne 29. t. m., na dan sv. Petra in Pavla, ob 3. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. H. Sattner: »Na planine« (moški zbor). 2. F. Kimovec: »Venčck narodnih pesmi« (mešani zbor). 3. Igra v dveh dejanjih »Pri gospodi« (ženske vlogo), i. Igra v enem dejanju »Krčmar pri zvitem rogu« (moške vloge). Vabijo se vsi prijatelji pošte-nega veselja, da se v obilnem številu udeleže. Odbor. POROČILA O PRIREDITVAH: Iz Tržiča. Proslava 15 letnice društva sv. Jožefa in petletnice Orla dne IG. t. m. so je izvršila na nepričakovano sijajen način. Pripravljalni odbor sc je v resnici potrudil, da bi vsem gostom bilo ustreženo in da bi vsak ohranil prijeten spomin na ta dan. Došlo je toliko tastop.stev raznih društev, korporacij in Orlovskih odsekov, da ne moremo na tem mestu vseli posebej naštevati. Pozdravila sta jih pred postu predsednik društva g. Jožef Salherger in K. župnik. Pri deseti maši je gospod stolni vikar I.. Smolnikar v ognjenih besedah slikal pomen naših društev za sedanje čase in pomen delovanja društva sv. Jožefa za Tržič. Po sv. maši je bil obhod z godbo po vsem trgu, pri katerem -o posebno pozornost vzbujali Orli na konjih. Krasen je bil popoldne nastop Orlov na slavnostnem prostoru, kjer so pokazali mladi fantje, kaj se da doseči z vztrajnostjo. Zeli so veliko priznanje pri v velikanskem številu zbranem občinstvu. Izborno je pelo pevsko društvo Ljubljana« pod vodstvom g. A. Svetka, godbi iz Polja smo se pa naravnost čudili, da je v tako kratkem času obstanka dosegla toliko vajo. Vmes je pel tudi moški iij ženski ehor domačega društva. Poleg tega je izborno ugodno vreme, katero nam je nebo naklonilo, pripomoglo največ, da je vsa slavnost dosegla tolik uspeh. Pohvalno moramo omenjati, ;la se Dil nasprotnih strani razun enega poskusa ni nič motilo prireditve. K sklepu bodi vsem in vsakemu posamezniku, ki je kakorkoli pomogel k večjemu uspehu, izrečena iskrena zahvala; ninogi so nazadnje žrtvovali dneve in noči v ta namen. Dragim gostom srčna zahvnla za čast. ki so nam jo skazali z željo, da se zopet kmalu Vidimo. Na svidenje! Zo izseljence. Kakor smo že opetovano povdarjali, je letos volivno leto v Združenih državah v Ameriki. V tem času je v Ameriki najslabše za ubogega delavca-lrpi-na. V tvornicah ali v Rudnikih je stav-kanje (štrajk) na dnevnem redu. Ob takem času je delavec, ki dela v omenjenih krajih, največ prizadet, ako ima kaj prihranjenega denarja, navadno vse potrosi, ako stavkanje delj časa trpi. Osobito je pa slabo za tiste rodbine in posameznike, ki si niso za tak čas ničesar prihranili. Kljub vsem opominom Kredo izseljenci kar trumoma v Ameri- ko. Res je, da gre večina teh k svojim sorodnikom, posebno žene, dekleta in otroci, katerih se med izseljenci največ nahaja. Opozarjamo tiste, ki na vsak način mislijo iti v tujino, da se poslužujejo naslova Rafaelove družbe, katerega dobijo pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih s potnim listom vred, da se oglasijo v tej pisarni, ki jim nudi priporočilni list, znak Rafaelove družbe, daje potrebna navodila izseljencem, ki jih neobhodno potrebujejo. Priporočilni list obsega naslove zaupnikov v vseh državah celega sveta, kjer prebivajo Slovenci, osobito v Ameriki ter imena avstrijskih konzulatov v Združenih državah, kar je velikega pomena za vsakega izseljenca ob raznih potrebah. Peter Barbarič, vzoren hrvaški mladenič, vzor mladeničem slovenskim. Cena broširani knjigi 1 K 20 vin., vezani 1 Iv 80 vin. Knjižica obsega životopis nadebudnega hrvaškega mladeniča, ki je umrl v lepi mladosti 20 let. — Vsem Slovencem brez razločka bo dobrodošla ta lepa knjižica in vsi jo bodo čitali s pridom; v prvi vrsti pa je namenjena našim mladeničem. Barbarič je soroden našim mladeničem po duhu in jeziku, saj je izšel iz bratskega naroda hrvatskega in živel v sosedni Bosni. Živel je takorekoč v naši dobi in je bil skoro vrstnik našim mladeničem. Zato bo či-tal vsakdo to knjižico z zanimanjem in velikim pridom. Želeti je, da se ta knjiga splošno razširi med Slovenci. Dobi se v Katoliški Bukvami. »Družbenik Marijin« je nov moiitvenik za Marijine družbe, kakor ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb, da se tako doseže povsod enota in skupnost. — Marijinim družabnikom, ki si kupijo la moiitvenik, bo služil celo življenje, ker se besedilo ne bo bistveno spremenilo. Kiju h velikemu obsegu (okoli 450 strani) in lepi opremi ter fini mali obliki, ima moiitvenik zelo nizko ceno, ki znaša 1 K 50 vin. za izvod z rdečo obrezo in 2 K 30 vin. z zlato obrezo, najfinejši vezava šagrin, zlata obreza pa velja samo 2 K 80 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Kraljestvo božje na Jutrovem. Drugi zvezek. Izdalo apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Cena 20 vinarjev. — V tej knjižici so zbrana zanimiva poročila iz vzhodnih misijonov, iz Macedonije in iz drugih delov Turčije ter iz Bolgarije; mikavno vsebino pojasnjuje osem lepih slik. Kdor se hoče poučiti o cerkvenih razmerah in o verskem življenju naših bratov pod turškim jarmom, ta naj seže po tej knjižici. Ker se v knjižici med drugim tudi lepo pojasnjuje misijonska važnost sv. Rešnjega Telesa, zato naj bi se ta knjiži f v letošnjem evharistič-nem letu v obilnem številu razširila med našim ljudstvom. Oltar na ladjah. Važna za gospode duhovne, ki potujejo iz Trsta z ladjami Avstro-Amerikaoe, je nova naprava te paroplovne družbe, ki je uvedla oltarje za ladjo. (Portatile.) S tem je omogočeno vsakemu gospodu duhovnu, ki sc vozi z Avstro-Amerikano, bodisi v Ameriko ali kam drugam, vsak dan na ladji maševati. Zglasiti se je treba zato v uradnih prostorih Avstro-Amerikane v Trstu, Via Molino piccolo, 2. — Rafaelova družba, Dunajska cesta št. 32, I. nadstropje, Ljubljana. Smešnice. Naznanilo. Zvonik sv. Lucije v Mišjem dolu se ima pokriti z dovoljenjem gosposke in s skodljami. Denar. To je zlodjeva reč, vsak ga hoče sam imeti. Pa eno je še huje: če ga človek nima. Očiten dokaz. Okrajni zdravnik preiskuje ponesrečenega tujca in prizna, da je mrtev. Občinski sluga pa trdi, da ni še mrtev, ker njegova ura še gre. Mnenje g o s p o d a dr. Kambosef fa, zdravnika bolnišnice v S 1 i v n u. Gospod J. Serravallo Trst. Čast mi je Vam naznaniti, da sem tekom štirinajstih let preizkuševal v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrepčujoč vpliv, ki sem ga imel priliko konštatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu, Seravallo-vega Kina vina z železom, vse to mi potrjuje njegovo nadvladje nad vsemi krepilnirni pomočki. Dosegel sein najboljše uspehe pri konvalescentih po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju vsled starosti, pri dispeptičnih deklicah m malokrvnih ženskah. Sliv no, 22. oktobra 1908. Dr. Kambosef f. trpežne, apnene |a£adne barve postavno zavarovane v 50 vrstah od 24 v kg naprej. Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa; ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile žc pobarvane. 122U Email-fa^ne barve, ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plcsk za notranje prostore, še nepobarvane fasade, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, stroški za m' 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto. CARL KRONSTEINER, DIHI m. MiHna Zaloga: Brata Eberl. Liubl:ana. 42 Stran 400 Pomol j ul) 1912 Štev. 25 Kje je ciganska deklica? MOJA STARA izkušnja me uči, (la moram za nogo kožo rabiti lo Steckenpferd lililno mlečno milo Ilorgmanna & Co., Tošin ob Lnbi. Komna po 80 viu. so ilobivn povsod. 442/11/12 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 12. junija: 84, 45, 60, 41, 57. Line, 15. junija: 45, 67, 10, 60, 12. Trst, 15. junija: 55, 25, 59, 13, 63. Mimo Ce ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom ..Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitru in lahko se opere perilo potem z milom ..Schicht" znamka „Je!en", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček ..Ženska hvala" in milo »Schicht" belita perilo kakor solnce. Ssocke za govejo juho družbe Lieisig so kocke za izboljšanje kakovosti. Njih fini, ne vsiljivi okus, ki izvira od vporabc najboljšega MESNEGA IZVLEČKA, jih odlikuje pred vsemi drugimi izdelki. Cena 5 v komad. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 18. junija 1912. Cena Deželni pridelki: Pšenica . . . Rž..... fljda .... Ječmen . . . Oves . . . , Proso belo . Proso rumeno Koruza stara Koiuza nova Leča . . . , Grah .... Laneno seme Grašicn . . . Domača detelja Fižol Ribničan Fižol Prepeličar Fižol Mandalon Čebula .... Krompir . . . Zelje sveže . . Zelje kislo brez soda .... Repa gorenjska . Repa sveža . . Repa kisla brez soda Brinje. . . Kumna . , Orehi . , . Gobe suhe. Je21ce. . . 2elod ... Smrekovi storži Seno . . . Slama . . Stelja . . . 2.1 50 22 ' KO 22 | 00 10 40 22 GO 25 80 18 40 21 00 25 ! 40 28 , 50 43 I -21 1 — 38 80 37 50 18 — 11 I 50 112 - Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta težkn . Teleta tnala . Prašiči . . . Koštruni . . Kuretnlnain drugo: Maslo kuhano od K 200 — do . . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Sianinasveža(špeh) Slanina prekajena . Mast svinjska . . Loj....... Jajca 100 komadov Plšanci . , . . . Golobi..... Raca...... Gos...... Kolonijalno hlago na dobelo: Riž Rangon od K 28*— do . . . Kava Santos od K 278 - . . . . Sladkor . '. . , . Petrolej..... Cena 204 ii' _ 30 50 Gospodarska zveza v LiuMjaiti. Zaloga kave, riža, sladkorja Itd. Priporoča se trgovcem na deželi. Prodaja semenski fižol, ribenčan, prepeličar in mandalon. Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil. in pošiljam razno blago, kakor katifanas, cefir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči 40-5o"i I. kakov. K 17 40-50 m II. kakov. K 22 proti povzetju,pošt. prosto. Franc MarSlk, CeSka Čer-ma, pošta Nadiod. • t • v IZISIP)! orožje Frid.0irls,",3 Si. Marjeta t liti, Mi. Prvovrstne puš!. tor njihovo delo. Najboljši izvor za koles, šivalno stroj pno-umatiko in druge p • r-b-dčino. Janus koles s :: a iainstvom od 0.*» K naprej, zunania pnemnatika \latt-tel) od K 420, not ran,i > uniatika (Luttschlan* . prvo kavosti. nosositi. o