Leto Xm, št« 152 LJubljana, sobota 4« julija 1936 Cena t Din o pra.vm3t.vo; L-jUDijtuui, bjoatljeva ulica — Telefon St_ 8122, 3123. 3124, 3125, 3126^ Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova Ol. 3. — Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka Ulica Št. 11. — .Telefon 6t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt cek zavodih: Ljubljana St. 11842, Praga čislo 78.180, W1en 105 241. Panarabski pokret Značilnost najnovejših mednarodnih dogodkov je, da postavljajo drugo za drugim na dnevni red vprašanja, o katerih se je po vojni zdelo, da so defini-tivno rešena. To opažamo tako v Evropi, kaikor v drugih delih sveta, zlasti v Afriki in Aziji. Na Daljnem in Bližnjem vzhodu vstajajo problemi, ki so »novi« le po času, ne pa po vsebini in pomenu za razvoj dogodkov v teh delih sta, ka-kor tudi ne po odmevu, ki ga ti utegnejo imeti v Evropi. Japonska ekspanzija na Daljnem vzhodu in prebujanje islamskega sveta v Levanti sta dva taka značilna pojava naših dni, ki vzbujata pozornost vseh. Morda se tu pa tam obema pripisuje večji pomen, kakor jima dejansko pripada v sedanjem razvoju, toda oba predstavljata stvarnost, s katero je treba računati. Prav nekateri najnovejši dogodki in bridke skušnje nam dokazujejo, da so tako zvane statične sile povojne dobe v popolnem umiku nasproti dinamičnim silam, ki prav za prav edine določajo tok mednarodnih dogodkov naših dni. Na Bližnjem vzhodu spada v to vrsto sil panarabski pokret, ki je prav v zadnjem času zavzel zelo velike dimenzije in razburil vso Levanto od Sirije in Libanona '/o*li do Egipta in na vzhod vse tjta do Indije, Na ozemlju, ki šteje okoli 250 milijonov duš, se je pojavilo močno vrenje, ki kaže že povsem usmerjeno dinamiko. Cilj mu je ustanovitev velikega panarabskega ali panislamskega car-stva, v katerem naj bi bili povezani v m^>čno enoto vsi dosedanji glavni kulturni in politični centri musiimanskega sveta: Bagdad, Aman, Meka in Kairo. Strategija te panarabske dinamike je čisto svojevrstna. Zdaj se nam kaže v lokalnih revoltah (Palestina), zdai v velikih nacionalističnih pokretih (Egipt), zdaj spet v obliki zvez med arabskimi državami (Hedžas - Jemen, Jemen -Egipt itd), pa tudi v obliki poskusov ustvarjanja močnih državnih blokov po vzgledu nekaterih evropskih kombinacij fprednjeazijska zveza: Turčija - Iran -Irak - Afganistan), ali pa »samo« v-obliki navidezno nedolžnih, v resnici pa m<:>čno nevarnih gverilskih nastopov proti tujcem, kar pomeni praktično pred vsem proti Angležem in Francozom, r katerih oblasti je danes skoro velika večina arabskega sveta. Arabski nacionalizem, ki je hujši od najhujših evropskih šovinizmov, združen povrh z muslimanskim verskim fatalizmom, daje gibanju neko posebno žilavost in silno razgibanost, ki ustvarjata iluzijo in vero v bodoče uspehe. Zares, samo Arabci lahko dajo tako trmoglavega in nepopustljivega upornika, kakršen je n. pr. vodja palestinskih upornikov Hadj Emin E1 Husein, predsednik vrhovnega arabskega sveta v Jeruzalemu. Hadj Emin pa je samo eden izmed številnih arabskih voditeljev, ki jim masa slepo sledi. Ibn Saud, ki iz Meke nevidno vodi panarabski pokret na bližnjem vzhodu, ima tudi drugod polno takih sodelavcev, katerim daje zaupna navodila. Danes ni nobenega dvoma več, da je arabski svet fanatično zrevolucio-ni-ran skoro na vseh tako zivanih »nev-ralgičnih točkah« Bližnjega vzhoda, kjer se tako močno križajo interesi evropskih kolonialnih držav, v tem predelu zlasti interesi Velike Britanije, ki ji posest arabske zemlje nudi jamstvo za prost prehod iz Sredozemlja skozi Rdeče morje v Indijski ocean, Italije, ki si je svoje pozicije v tem predelu utrdila z osvojitvijo A besi ni ie, torej tik ob tej angleški imperialni poti, ter končno Francije, ki ima baš v zadnjem času velike težave s svojima mandatoma v Siriji in Libanonu. Vzrokov za razburjenje je potemtakem dovoli. Angleži, ki so si med svetovno vojno pridobili Arabce za boje proti Turkom z obljubo, da jim bodo pomagali uresničiti njih ideal samostojnega arabskega cesarstva, so prav za prav sami odgovorni za napetost, ki je sedaj tu nastala zaradi oživljenih arabskih preten-zij. Dejstvo je, da je n. pr. ost palestinske revolte v veliki meri obrnjena tudi prati Angležem, dasi je izvor nemirov v prvi vrsti v močnem židovsko-arabskem antagonizmu. Pa tudi tega so povzročili s svojo dvorezno politiko Angleži sami, ker je palestinskim Židom dal lord Bal-four leta 1917. enake obljiube, kakršne je imenu uradne Anglije dal Arabcem m-zi s sankcijami, ki iih le odredilo Društvo narodov, z javlja, da ostajaj«« nače'a pakta, kakor tudi načela d^MnraM.ie ameriških držav od 3. avgusta 1932 ki izključuje urejeva- nje teritorijalnih vprašanj g silo. nedotaknjena, čeprav politične okoln«sti niso dovolile, da bi bili sankcije izvedli do kraja. Skupščina Društva narodov ugotavlja, da je šestnajstletno izkustvo pokazalo, da Je treba delo Društva narodov temeljito proučiti in omogočiti njegovo čim koristnejše delo ter povečati njegovo avtoriteto. Zato poziva skupščina Društva narodov, države članice, naj sporofe glavnemu tajništva jc opombe glede dela Društva narodov, da bo mogoče pripraviti razpravo o teh vprašanjih, na septembrskem zasedanju skupščine. Končno poziva skupščina odbor za koordinacijo. naj proufj položaj glede sankcij in upošteva izjave, ki so jjh dali r tem oiiru zastopniki posameznih držav. Abesinija zahteva posojilo in ( sankcij proti Italiji k t inH ritev ženeva, 3. julija r. V imenu abeeinske delegacije pri Društvu narodov je snoči ras Nasibu izročil generalnemu tajniku DN pred log resolucije s prošnjo, da jo danes predloži skupščini DN o priliki sklepanja o ita-liiansko-atesinskem sporu in o sankcijah. V tej resoluciji zahteva abesinski cesar, naj Društvo narodov dosledno izpolni svoje obveznosti po členn 10. in 16. pakta Društva narodov. Z doslednim izvajanjem določb teh členov naj DN podpre Abesinijo in ji omogoči, da zavaruje svojo neodvisnost in nedotakljivost svojega ozemlja- DN naj ne prizna nobene odcepitve abesinskega "zemlja, ki bi se izvršila z uporabo nasilja. K«r skuša Italija z nasilnimi sredstvi doseči odcepitev abesinskega ozemlja in ukinitev samostojnosti abesinske države naj se prori nje; izvajajo vsi ukrepi, ki jih za take pri- mere predvideva pakt Društva narodov. Dalje zahteva abesinska resolucija, naj DN izposluje za Abesinijo posojilo v zneska 10 milijonov funtov (2.5 milijarde dinarje/). Jamstvo za to posojilo naj prerzame DN. Finančni odbor naj določi pogoje takega posojila. Posojilo je Abesiniji potrebno za reorganizacijo in oborožitev njene vojske ▼ svrho uspešnega odpora proti državi, ki jo je Društvo narodov proglasilo za napadalko. Končno apelira Abesinija na vse države, članice DN. nai podpro Abesinijo v borbi za očuvanje njene samostojnosti in neodvisnosti moralno in materialno V razgovoru z novinarji je neguš izjavil, da se bo vrnil v Abesinijo. če bo DN zavzelo vsaj malo pravično stališče napram Abe-«mi:i če ho lahko spravil skupaj vsaj naj-oti ;> ša sredstva za obrambo- Nova demonstracija Italije proti ženevi Ženeva, 3. julija, r. V znak protesta proti izgonu osmih italijanskih novinarjev, ki so na seji skupščine Društva narodov vprizo rili demonstracije proti negušu. je italijanska vlada odpoklicala in Ženeve tudi vse ostale italijanske novinarje, ki so morali v teku dveh ur zapustiti Ženevo. Skupno z izgnanimi novinarji so sinoči odpotovali iz Švice v Italijo. Kakor poroča agencija Štefani, je Mussolini odredil, da prekine italijanski tisk vsako poročanje o Društvu narodov. Italijanska vlada bo v zvezi 6 tem razpravljala tudi še o nadaljnjih repre-salijah. proti Ženevi in če sklepi Društva narodov glede italiijanstoo-abesinskega spora za Italijo ne bodo povoljni, ni izključeno. da bo Mussolini izgon novinarjev napravil za povod izstopa Italije iz Društva narodov. Evropi je potrebno predvsem organizirano gospodarsko sodelovanje Pariz, 3. julija, r. Revija »Esprit Inter national« objavlja daljšo razpravo češkoslovaškega poslanika v Parizu dr. Osuske. ga ki se bavi v zvezi z nameravano re formo Društva narodov s splošnim položajem v Evropi in pravi med drugim: Evropske države žrtvujejo vsako leto na stotjne milijonov za zaščito proti ce nejšim agrarnim pridelkom in Industrijskim izdelkom. Na ta način postaja Evropa vedno bolj siromašna in se sama go- spodarsko uničuje. ker gredo milijarde za doce'a neplodno stvar. Evropa ne mo re vsako leto žrtvovati milijarde za javna dela, da bi na ta način olajšala socialno bedo. S tem se ustvarja samo začasno, izumetničeno življenje, ki pa ne more biti trajno ker je v očitnem nasprotju z živ-ljenskimi pogoji v drugih delih sveta. Ni dovolj, da se Evropa organizira samo v svrho preprečenja bodoče vojne, marveč se mora združiti še bolj za to, da najde Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znafia mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St~ 2440. Celje, Str©8smayerjeva ulica Štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. skupno polje za ustvarjajoče in plodonosno pridobitno delo. Pred vrati Evrope ni samo vojna, marveč še hujša in usodnejša nevarnost: gospodarski in socialni pogin in duhovno obubožan je. Za izboljšanje tega položaja ao potrebni skupni napori vseh narodov in vseh držav Evrope. Tisto uro, ko bodo prišli do tega spoznanja vsi narodi ne bo reforma Društva narodov povzročala nobene težkoče več. Ako nič več, potem je nujno potrebno vsaj to, da se izboljša organizem DN ter da se z regionalnimi pogodbami o medsebojni pomoči prične veliko delo za končno ozdravljenje Evrope. V E!rJtn so zaenkrat Rim. 3. julija o. V svojih poročilih iz Ženeve listi splf>šno poudarjajo, da je vprašanje sankcij končno likvidirano Kar 6e tiče odpora posameznih d-žav proti priznanju ftalijane-ke aneksije Abesini e in zlasti Ede-nove izjave, da Angina italijanskega dovr šenega de'stva ne more priznati, sodijo italijanski listi, da bo to vprašanje odgodenn do jeseni. Vse pa kaže. da se bo Italija zadovoljila s tako likvidacijo italijansko-abe-sinskega spora Zasedanje skupščine Dru štva narodov se z jutrišnjim dnem ali pa najkasneje v ponedeljek zaključi. Vprašanje p? je, ali se bo Italija odločila za sodelovanje na konferencah v Montreuxu in v Bruslju Konferenca loikarnskih d*-žav v Bruslju brž kone ne bo imela mnogo uspeha, pač pa « italijanski tisti mnenja, da se bo Nemčij: še pred septembrskim zasedanjem Društvi narodov vrnila v Ženevo. Položaj v Abesiniji še ni jasen Rim, 3. julija, o. Inozemske vesti o uporih Abesincev y okupiranem abesinskem ozemlju bo povzročile v Italiji precejšnje vznemirjenje. Danes so jih uradno deman-tirali. Hkratn poroča agencija Štefani, da je 250 abesinskih poglavarjev, na poti v Adis Abebo, da se poklonijo podkralju Grazianiju in mu prisežejo zvestobo. Vse pa kaže, da položaj vendarle ni jasen in da Italija v d oglednem času še ne bo Finela odpoklicati svojega vojaštva iz Abesinije. Včeraj je iz Genove oplul par-nik »Piemonte« s celim polkom vojaštva v Abesinijo, iz Messine je odrinil parnik »Urabria« s 1000 delavci, v Nea polju pa »e vkrcavajo rečji oddelki vojaštva na štiri parnike. ki bodo v kratkem odpluli v vzhodno Afriko, da nadomestijo oddelke vojakov in delavcev, ki bodo v kratkem odpoklicani iz Vzhodne Afrike. Samomor na seji DN Ženeva, 3. julija, g. Na plenarni seji ON se je danes ob 11.30 dogodil razburljiv incident. Mted govorom odnosno med prevajanjem govora španskega zunanjega ministra je neki moški na levi tribuni za funkcionarje in tajnike potegnil revolver. Za-donel je strel in moški se je zgrudil na tla. Seja je bila ob splošnem razburjenju takoj prekinjena. Izkazalo se je, da je samomorilec na Češkoslovaškem živeči nemški novinar Štefan Lux. Naknadno se je ugotovilo, da predstavlja tragedija nesrečnega Luxa protest proti narodno-socialisti-čnemu režimu v Nemčiji. Pri Luxu so našli pismo naslovljeno na generalnega tajnika DN Avenola, v katerem navaja, da gre v smrt zato, da opozori svet na žalostno usodo Židov v Nemčiji. Avstrija zvesta Rimu Proti volji Rima Avstrija ne bo spremenila svoje zunanje politike Rim, 3. julija, o. »Tribuna« je objavila demanti avstrijske službene agencije, po katerem avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnig ne bo potoval v London in Pariz, da pojasni stališče avstrijske vlade glede restavracije Habsburžnnov v Avstriji. List pravi, da se v Avstriji tudi ne bo vršil plebiscit o habsburškem vprašanju, kakor se glase informacije nekaterih inozemskih listov. Negativni odgovor avstrijskega kancelar-ja na Edenovo in Blumovo vabilo, da bi prišel v Ženevo, je po mnenju rimskega lista lekcija, ki sta jo Eden in Blum docela , zaslužila. Njuno ženevsko vabilo pomeni j prav za prav le nov poskus, da bi se Avstrija ločila od Italije. Ti poskusi po se pričeli že v Londonu ob priliki pogreba angleškega kralja Jurija. Odgovor na londonske vabe je bila utrditev rimskih protokolov. Prav zaradi tega je moral nujno propasti tudi poslednji ženevski manever. Tz vsega tega. piše »Tribuna«, jasno izhaja. da v Srednji Evropi ni mogoče ničesar storiti brez Italije, še manj pa proti Italiji. Zunanja politika Avstrije. Madžarske in Albanije najbolje dokazuje, da je Italija glavni faktor v Srednji Evropi. Načelen sporazum o Dardanelah dosežen Montreux, 3. julija, r. Razvoj pogajanj v okrilju tehnične in redakcijske komisije opravičuje nado, da bo že prihodnji teden prišlo do sporazuma v vseh načelnih vprašanjih glede bodočega režima v dardanelskih ožinah. Angleški delegat lord Stanhope je imel v Ženevi daljše razgovore z zunanjim ministrom Edenom. kateremu je podrobno poročal o razvoju pogajanj. Danes je od- potoval v London, da informira o doseženem sporazumu ostale člane vlade. V začetku prihodnjega tedna bo plenarna seja dardanelske konference, na kateri bodo na osnovi doseženega načelnega sporazuma določene bistvene določbe nove konvencije. tako da bo konferenca v glavnem že v teku prihodnjega tedna končala svoje delo. Poostritev kulturnega boja v Nemčiji? Berlin, 3. julija r. V začetku avgusta se bodo sestali vsi nemški škofje na konferenci v Fuldi- V cerkvenih krogih zatrjujejo, da bo to najvažnejše zborovanje v zsodovini katoliške cerkve v Nemčiji Tega zborovanja se bodo udeležili tudi oni škofje, ki so do- slej odobravali politiko narodnega socializma ter obsojali gonjo katoliške duhovščine proti sedanjemu režimu. Zborovanju bo prisostvoval tudi papeški nuncij Orsenigo in najbrž bo prišel na konferenco še poseben odposlanec papeža. V cerkvenih krogih pri- čakujejo da bodo na tej konferenci sprejeti odločilni' 6klepi za bodoče stališče katoliške cerkve v Nemčiji. Ze sedaj se napoveduje, da bodo sklepi te konference pomenili hudo poostritev borbe med cerkvijo in državo, ter da pomeni ta konferenca pričetek ofenzive Vatikana proti hitlerjevskemu režimu. 1 1 1 Tretji nemški minister v ČSR imenovan Praga, 3. julija AA, Predsednik republike je imenoval poslanca Ervina Zajička za m in is ti a brez portfelja. Novi minister bo zastopal v vladi nemške krščanske sociau-ste. G. Zajiček je po poklicu srednješolski profesor. Kot poslanec se zanima za vprašanje socialne politike in gospodarstva. Njegova stranka ima v parlamentu 6, v senatu pa trd zastopnike. Umik angleškega brodovja iz Sredozemskega morja London, 3. julija, o. Admiralski svet Je končno sklenil odrediti umik vseh angleških vojnih laCandiderdečo napadalno gardo.« Za njeno oborožitev je določen poldrugi milijon frankov, nove člane pa bodo vežbali bivši podoficirji. Pariz, 3. julija, r. Veliko nezadovoljstvo ki vlada v vrstah radikalnih socialistov proti komunistom ln režimu ljudske fronte kateremu očitajo, da je zgolj izvršni organ komunistov, je prišlo do izraza tudi na sinočnji seji izvršnega odbora radikalne stranke. Na seji je uvodoma podal predsednik stranke, vojni minister Dala. dier, poročilo o političnem položaju in se ob koncu toplo zavzel za složno sodelovanje radikalne stranke z ostalimi skupi- nami ljudske fronte. O njegovem poročilu se je razvila zelo obširna in me«toma burna debata, v kateri so vsi govorniki nastopali proti komunistični nevarnosti. Pozornost je vzbudil govor direktorja glavnega glasila stranke Emila Rocbea, ki je na podlag} dokumentov dokazoval, da streme komunisti po boljševizaciji Francije Prečital je okrožnico komunistov, v kateri vodstvo stranke naroča svojim zaupnikom naj povsod rušijo ustanove meščanske ureditve države in v to svrho organizirajo stavke, da bi se tako komunistj čimprej polastili oblasti v državi. Ce bo stanje ki je zavladalo pod sedanjim režimom, trajalo še nekaj časa. bo radikalna stranka prisiljena braniti državljanske svoboščine proti komunistom. Daladier je" v odgovoru na kritiko na-glašal, da sedanja vlada v celoti izvaja program radikalne strank« ter da njeni zastopniki v vladi nikdar ne bodo dopustili, da bi kdorkoli ogrožal demokracijo. Socialni eksperiment, ki ga izvaja vlada, ee mora izvesti z vso lojalnostjo, ker je nastal iz notranjepolitične in zunanjepo litične potrebe. Francija ne sme sama vzbujati vtisa, da je zaradi notranjih prepirov na zunaj oslabljena. Izvršni odbor je ob koncu soglasno izrekel zaupnico vladi. Kongres stranke bo meseca oktdbra v Biarritzu. Katastrofalna suša in povodnji ¥ Ameriki Na eni strani vročina, na drugi strani voda uničuje setev — Nad 109 tisoč kmečkih rodbin gladuje — Amerika bo morala uvažati žito Washington, 3. julija, r. V skoro vsej Ameriki je zavladala po več tedenski vročini strahovita suša. Že tretjič v dobi zadnjih šest let so najhujše prizadete one pokrajine Zedinjenih držav, ki veljajo za žitnico Amerike. Zemlja je tako izsušena, da kaže glohoke razpoke, vse rastlinstvo pa je popolnoma usahnilo, tako da so naj-rodovitnejše pokrajine spremenjene v pravcate puščave. Tako nenavadne suše, kakor je zavladala letos, pa že desetletja ne pomnijo. Ker so se osušili tudi skoro vsi potoki in studenci, vlada tudi veliko pomanjkanje vode. Ker vrhu tega primanjkuje tudi krme za živino, so farmarji prisiljeni poklati skoro vso živino. Baš nasprotno vreme pa vlada v Srednji in Južni Ameriki. Tam pa že več tednov neprestano dežuje ter sledi naliv za nalivom. Reke so zaradi dolgotrajnega deževja prestopile bregove in poplavile cele pokrajine. Mnogo naselbin je popolnoma uničenih. Pogrešajo tudi mnogo ljudi, ki so najbrže utonili. Poplave so porušile okoli 500 hiš in je nad 2000 oseb brez strehe. Poplave v Texasu so čedalje večje. Tam je doslej že 23 človeških žrtev. Mnoge naselbine so popolnoma odrezane od ostalega sveta. V severozapadnem delu te pokrajine pa pritiska katastrofalna suša, ki je povzročila kmetijstvu veliko škodo. Kmetijski minister v \Vashingtonu je določil kredit v znesku 1 milijon dolarjev za odkup živine, ki jo kmetovalci zaradi pomanjkanja krme ne morejo hraniti, razen tega pa izreden zakol milijon glav živine Po dosedanjih uradnih podatkih je v Ze-dinjenih državah zaradi poplav, suše in drugih elementarnih nezgod ostalo nad 100:000 kmečkih rodbin brez vsakih sredstev. Skupno škodo cenijo dosedaj na 230 milijonov dolarjev. Od suše so najhuje prizadete pokrajine Dakote. Ohia in Illinois ter vsi kraji ob Tihem oceanu. Strokovnjaki so izračunali, da bodo morale Zedinjene države letos uvoziti velike količine žita. Nova pogodba o kablu Wildon-Beograd - Beograd. 3. julija AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes opoldne sprejel v svojem kabinetu avstrijskega poslanika dr. Scbmidta. Pri tej priliki sta podpisala pogodbe med našo in avstrijsko vlado o zgraditvi telefonskega kabla med Wildonom v Avstriji in Mariborom, Zagrebom in Beogradom. Pogodba zaključuje dolga pogajanja med našo in avstrijsko poštno upravo od leta 1927. dalje, ko se je naša uprava obvezala, da bo podaljšala avstrijski kabel, ki so ga instalirali leta 1928. Obenem z instalacijo novega kabla je treba računati tudi s povečanjem prometa, tako da bosta med Beogradom in VVildonom postavljeni še dve visoko frekvenčni zvezi. Zadevna dela se bodo začela še tekom letošnjega leta. Mariborski svet je oddal dela Maribor, 3. julija, ' Mariborski mestni svet je imel nocoj 9. redno sejo, ki je trajala le 25 minut. Predsednik dr. Juvan je poročal: Banovina je med drugim zaprosila od občine še za eno sobo v trgovski akademiji na Zrinskega trgu. Občinski svet je sklenil prodati parcelo zakoncema Strajnškovima v Magda-lenskem predmestju. Parcela obsega 740 Ki in se proda po 15 Din m2. Za gradbeni odsek je poročal obč. sv. Stabej. Referiral je o oddaji del na novi magda-lenski šoli. Sklenjeno je bilo, da se oddajo Blikarska in pleskarska dela Nonnerju steklarska Kovačiču, ključavničarska Ku-mercu, pečarska Kovačiču iz Ljubljane, te-rasna tvrdki »Gradivo« v Mariboru, tapetniška dela pa niso bila oddana, ker ni bilo ponudnika. Nadalje je bilo sklenjeno, da se razna tekoča dela oddajo: kleparska tvrdki Vnuk, steklarska tvrdki Dežman, pečarska tvrdki Sirec, mizarska tvrdki Stav-dinger, slikarska in pleskarska dela tvrdki Pahernik, urarska tvrdki Treo. Čopiče, barve in drugo tako blago bo dobavljala tvrd-ka Zabukovšek. železnine pa tvrdke Pin-ter & Lenard. Stavbe bosta popravljala inž. Pipan & inž. Živic. Za finančni odsek je poročal Hrastelj. Mestni uslužbenci bodo imeli odslej pravite do polovične vozr.ine na mestnih avtobusnih progah. Uslužbenci mestnega avtobusnega prometa se bodo vozili brezplačno kakor dozdaj. člani njihovih družin pa za polovično ceno. Občinski svet je sklenil kupiti nov kompresor za hladilnico v mestni klavnici. Kompresor bo dobavila tvrdka Linde iz Nemčije za 15.900 mark. Znesek bo izplačan iz fondov po rednem proračunu. Kompresor bo postavljen v mestni klavnici že pred septembrom. V smislu predpisov finančnega ministrstva morajo mestne občine zaključiti svoje račune vsake tri mesece. Glede na to je g. Hrastelj podal poročilo o premoženjskem stanju mestne občine in je naglasil, 8a, sta finančno poslovanje mestne občine pregledala mestna svetnika bančna ravnatelja Pogačnik in dr. Kovačec. 1. aprila 1933. je znašalo premoženje mestne občine 74,312.000 Din. Občinski svet je v zvezi s tem poročilom sklenil, da se ima letos izvršiti cenitev občinskih premičnin. Vsako leto se bodo vršili redni odpisi na premičninah, cenitve pa bodo vsako tretje leto. Pubiozne terjatve, ki znašajo 495.000 Din in gredo na račun trošarine na alkohol ter davka na vozila se odpišejo. Slomškovi družini in slovenskemu pevskemu društvu po sklepu občinskega sveta ne bo treba plačati mestnih taks za vse prireditve Slomškovih proslav v Mariboru. Veselične-ga davka in trošarine pri vinski poskušnji je oproščen Mariborski teden za ves čas svojih prireditev v začetku avgusta. S tem je bil dnevni red izčrpan. Papeževa estciklika o filmu Rim. 3. julija. AA. (DNB) Sv. oče je poslal nadškofom ln škofom v Zedinjenih državah okrožnico o »boju proti slabemu filmu«. »Osservatore Romano«; piše da govori objavljena enciklika o izredno moč. nem vplivu bioskopov v dobrem in slabem smislu, zlasti na mladino in ugotavlja, da je treba določiti mejo. do katere kinematograf ne sme postati orodje demoraliza-cije. Od škofov zahteva, naj od svojih vernikov zahtevajo vsako leto obljubo, da ne bodo obiskovali slabih predstav. Vrhu tega je treba v vsaki državi sestaviti odbor za nadzorstvo nad filmi ki bo sporočal vernikom, kakšne filme lahko obiskujejo in katere morajo brezpogojno obsoditi. Preorientacija Poljske Varšava, S. julija o. Sestanku češkoslovaškega ministra dr. Krofte in poljskega zunanjega ministra Becka pripisujejo politični krogi v splošnem velik pomen. Zlasti opozicijski krosi se z V60 vnemo zavzemajo za preorientacijo Poljske, ki naj bi se oddaiii-la od Nemčiie in se zonet približala Češkoslovaški in Mali antanti. Beležke Je vtiče v klub pozdravlja Petra 2ivkoviča V četrtek zvečer se je «estal k se£ Jugoslovenski klub narodnih poslancev, katerega predsednik je bivši predsednik vlade g. Jevtič. Kljub je razpravljal o kongresu JNS in v posebnem komunikeju objavil naslednji sklep. Jugoslovenski klub narodnih poslancev je na svoji seji dne 2. julija pod predsedstvom g. Boška Jevtiča, ministrskega predsednika na razpoloženju, po vsestranskih obvestilih in razpravah sprejel naslednji sklep; Pozdravljajoč izvolitev in vstop Petra Živ. koviča v veliko nacionalno politično akcijo, izjavlja klub popolno zaupanje m pripravljenost, da z vsemi silami podpre akcijo g Živkoviča za združitev in organizacijo vseh jugoslovenskih nacionalnih elementov v državi v cilju zveste službe kraiju ln jugoslo-venskemu narodu. Po mnogih Konferencah in shodih sirom države klub z zadovoljstvom ugotavlja, da je dosedanja akcija članov v obrambi narodnih in državnih Interesov naletela na polno razumevanje ln odobravanje v narodu ter izjavlja svoje priznanje predsedniku Jugoslovenskega kluba narodnih poslancev. V polnem zaupanju mu prepušča svobodno odločitev glede nadaljnjega vodstva v smislu gornjega sklepa. Posvetovanja srbskih opozicijskih voditeljev Kakor poročajo iz Beograda so se v četrtek po daljšem presledku zopet sestali na skupno konferenco voditelji srbskega dela združene opozicije. Ljuba Davidovld, Jo-ca Jovanovič in Miša Trifunovič so razpravljali o politični situaciji, ki je nastala po kongresu JNS in zlasti po izvolitvi Petra Zivkoviča za strankinega predsednika. Razmotrivali so tudi telefonična poročila. ki so jih dobili iz Zagreba od Davido-vičevega odposlanca Božidara Vlajiča. G. Vlajič se je včeraj vrnil v Beograd in v teku dneva dvakrat poročal Davidoviču o svojih razgovorih z dr. Mačkom. Danes se bodo opozicijski šefi vnovič sestali, da slišijo Vlajičevo poročilo in o njem razpravljajo. Z ozirom na izjavo dr. Mačka, da je že skrajni čas, da se preide od neobveznih razgovorov na konkretna pogajanja, je g. Davidovič izjavil novinarjem:"' »Tudi mi smo tega mnenja, naši dosedanji razgovori se bodo prav lahko konkretizirali in potem se bo stvar razvijala mnogo hitreje. Res obstojajo še neke težkoče, vendar sem prepričan, da jih bomo lahko odstranili«. Glasilo g. Davidoviča V četrtek je začel zopet izhajati, kakor smo kratko že zabeležili, ljst >Odjek«, ki je že pred leti izhajal kot glasilo Davido-vičeve demokratske stranke. V prvi številki objavlja članek Ljube Davidoviča, ki kliče vse demokratske sile v skupno fronto za obrambo demokracije. Glede hrvatskega vprašanja pravi g. Davidovi č, da bo novi >Odjek« zastopal isto stališče in hodil po enaki poti, kakor prvi »Odjekc pred desetimi leti. Ce zastopajo gg. Davidovjč tn njegovi pristaši glede hrvatskega vprašanja in notranje ureditve države danes res še enako stališče, kakršnega so zavzemali pred 6. januarjem 1929, potem je razumljivo, da dr. Maček z njimi ni zadovoljen in da ne veruje v možnost sporazuma. Ljotič v Novem Sadu Predsednik stranke »Zbor« g. Dimitrij Ljotič bo v nedeljo predaval v Novem Sadu o ciljih svojega pokreta. Za predavanje vlada precejšnje zanimanje, ker pričakujejo, da bo g Ljotič na njem označil tudi svoje stališče do JNS tn njenega novega predsednika g. Zivkoviča. Knez Pavle pokrovitelj Zveze godbenikov Beograd, 3. julija AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je blagovolil ustreči prošnji zveze godbenikov kraljevine Jugoslavije in sprejeti pokroviteljstvo nad to ustanovo. Planincem in drugim prijateljem prirode Zveza lovskih društev nas prosi za objavo naslednjega, resnega uvaževanja vrednega poziva: »Planine so zopet ozelenele in vabijo na poset vse, ki imajo smisel za našo prekrasno prirodo. Gozdovi nas kličejo, čeri nas mičejo in kdor le more, gre, da se razvedri in oddahne v prosti naravi: sezona za turiste je tu. To priliko porablja Zveza lovskih društev v dravski banovini, da se obrača do vseh, ki posečajo hrib in dol, gozd in plan, s prošnjo, naj na svojih iz-prehodih in turah ne vznemirjajo živalstva. Vprav sedaj, za časa mladičev je vznemirjenje živali jako škodljivo: z vpitjem, ropotom, proženjem kamenja in sličnim pregnana samica često zapusti svoje mladiče, ki potem žalostno poginejo. 2e sama hoja po celem v gozdu more pregnati divjad iz njenega stalnega bivališča, da se zateče v nedostopne kraje, kjer nima življenjskih pogojev. Zato prosi Zveza, naj se planinci drže javnih potov in hodijo po njih mirno brez ukanja, vpitja ali celo streljanja. Resen planinec hoče videti lepote planin, zato hodi tiho in previdno, pa odprtih oči. Kdor dela hrup, mu uide mnogo lepega; zlasti živalstva ne more opazovati, ki je morebiti še zanimivejši sestavni del planinske prirode kakor rastlinstvo. Res je, da človek, prišedši iz tesnega mesta v prosto prirodo, čuti nekako potrebo, da da duška svoji sproščenosti z glasnim »juhu«, vendar naj bo ljubezen do naših planin in dolin z vsem, icar živi v njih, večja od take potrebe. Svojo ljubezen do prirode pokažemo najlepše, če jo pustimo, da snuje po svoje v miru, da je ne motimo v njenem žitju in bitju. Z vedenjem, ki je v skladu z ljubeznijo do prirode, bodo planinci dosegli, da lovci ne bomo samo mirno živeli z njimi, ampak da bomo priiateljski delali drug za drugega« Ljubljanski mestni svet Ljubljana, S. julija Pred počitnicami se je danes Se enkrat sestal ljubljanski mestni svet. Pred dnevnim redom se je župan dr. Adlešič ▼ daljšem govoru spominjal 6. junija t. 1. preminulega podžupana prof. Jarca in očrtal njegove zasluge za Ljubljano. Dalje se je spominjal ljubljanskih meščanov vele-trgovca Alojzija Lillega in trgovca z ma-nufakturo Janka češnika, ter umrlih mestnih uslužbencev dr. Josipa Fona in Emila Medveda. Nadalje je župan poročal, da v imenu mesta čestital dr. Antonu Korošcu k 301etnici njegovega parlamentarnega delovanja; da je 1. junija bila o tvor jena zračna proga Celovec—Ljubljana—Su-šak in da je ob tej priliki obiskal Sušak in Celovec, dočim sta župana teh dveh mest posetila Ljubljano; da je član mestnega sveta dr. Milan Korun na lastno željo odložil vodstvo nekaterih odborov mestnega 6veta. Ti so se na novo konstituirali in je bil izvoljen za načelnika finančnega odbora Karel Dermastija, za načelnika mestnega pogrebnega zavoda Stanko Sušnik in za podnačelnika tehnjč nega odbora Miroslav Zupan. Položaj Mestne hranilnice V imenu finančnega odseka je poročal njegov načelnik prof. dr. Dermastia o računskem zaključku Mestne hranilnice. Predsednik Mestne hranilnice dr. Kairni-šič je zatrjeval, da je kriza zaupanja v Mestno hranilnico že premagana. Dvigi hranilnih vlog v letu 1934 so znašali 34 milijonov, leta 1935 29 miliionov in stari vlagatelji so 42 milijonov, ki bi jih bi vend" P* mu zdi. da bi obema pod nobenim j>ogo- jem ne smela izpustiti iz svojih rok vse ngerence_ na vporabo enega milijona dinar- SJ *l nC m°re biti Vseeno- kako ^ kari£t? * °T^anizac'je uveljavljajo na kantat.vnem področju. V sedanjem osnut- ?rV m ničesar določenega, za kak- zaveSo V0 SC sPreJemati reveži v -et^. NerazumIjIVO je tudi raz]ikova_ vil™t iTT kstniki in najemniki. Prana val n i°' dlbi 86 °ba činiteIJ'a obrav-cena LTI 0; ,V- prejfnji P^odbi je bil. do,ocena enako nizko za hišne '7n'kf m za najemnino. Glasoval bo proti odobritvi pogodbe. P n£^KUpan ft Ravnihar Je orisal historiat K " ?[ektriČn° zadru?°- že Sklenjeno pogodbo n, bilo mogoče dobiti podpisa od zadruge, ki je naknadno postavljala nove zahteve, med drugim tudi, naj se pragmatizirajo vsi njeni uslužbenci Xa ta nacm je stvar ostala na mrtvi točki vse do sedaj, ko se je na enkrat izvedelo o novi pogodbi. Ta je mnogo slabša kakor prva in mnogo bolj obremenjuje mestno občino Iz poročila finančnega odbora ni razvidno, kje se bo dobil denar za prvi obrok 400.000 Dm, ki se ima plačati že čez tri mesece, in tudi ni razvidno, kako visoka je odkupnina, ki je skrita v znižani ceni za elek-trJčni tok. V pogodbi dalje ni določbe, do kdaj lahko zadruga sprejema še nove člane. Za pogodbo ne more glasovati. Tudi m. s. dr. Korun je izjavil ,da ne bo glasoval za predlagano pogodbo, kakor nc bi glasoval za pogodbo iz leta 1934. Zanj so v prvi vrsti merodajni gospodar, in finančni razlogi, glede katerih se strinja z večjim delom izjav podžupana dr. Ravnihar ja. Pogodba je za občino skoz in skoz ne ugodna. Vprašati se je treba tudi, kam b« šlo tistih 400.000 Din, ki bodo ostali po iz-plačilu enega milijona za zavetišče. Če občina plača nekaj preveč, je gotovo njen« pravica, da se vpraša, kam bo šel njen denar. Ničesar ne bi imel proti temu, če bi občina dala še dva milijona za zavetišče, ker bi na drugi strani prihranila ta znesek zi preskrbo siromakov. M. s. dr. Ažman je zagovarjal pogodbo m. s. Likar pa je predlagal, naj se sklepanje odgodi in pogodba temeljito preštudira Govorili so še nekateri mestni svetniki za pogodbo, ki je bila nato pri glasovanju tudi res odobrena z vsemi proti 7 glasovom. Odklonjen pa je bil dodatni predlog m. s. Likarja, naj se dovoli stanovanjskim na« jemnikom tok po 2.90 za dobo 5 let, tud če se preselijo. Razne zadeve * V nadaljnjem poteku seje, ki se je za* vlekla pozno v noč, je mestni svet dovo« lil nekai kreditov, da se pripravi regulacija Ilinijske in še nekaterih drugih ulio ter nakupi svet za užatninska poslopja na meja razširjene mestne občine. Dalje je sklenil prevzeti dolg inkorporirane občine Zgornje Šiške pri Kmetski hranilnici, ^ki je bil najet za nakup novega pokopališča v Dravi j ah. Dolg znaša pol mili jona. Malo-železniški družbi se črta del dolga za ga-ražiranje avtobusov. Oddaja smeti privatnim strankam za gnojenje ali pa za zasipanje se ne bo več vršila brezplačno. Odobrenih je bilo nekaj paircelacliskn-h načrtov. Nabavi se nov parni valjar za 190.000 Din Iz banovin skesa brezposelnega fonda je občina dobila dos^ei 60.000 Din. bi so se porabila za dela ob Rimskem zidb. Dovolilo se ie neka i gostilniških GoonoesrH, nekaj pa je biio odklonjenih. Za ureditev poti na Rožniku je btl dovoljen kredit 20.000 Din iz proračunske rezerve. Dovoljeni so bili tudi nekateri manjši krediti, med drugim za pisarniške potrebščine 100.000 Din. Rešene se bile nadalje razne pritožbe proti občinskim davščinam. nakar sta bila odobrena pravilnika o poslovanju trošarinskega odbora tn o rabi orožja ta uslužbence trošarin6keg» urada. Banovinsko šahovsko prvenstvo Tretje koflo je spet prineslo presenečenj«* Največje zanimanje je vladalo za partijo med Šiško in Šorliiem, ki sta do tega kola dobila vse partije. Šorli je kot črni v damskem gambitu dobil že mnogo boljšo pozicijo. Šiška je poizkusil napad na kraljevem krilu. ŠotH je igral preveč zapleteno in spregledal izgubo figure ter se je moral uda+i. Vidmar je kot črni premagal v Karo-Kon partiji Singerja. ki ie kapituliral v 51. potezi. Lešnik fe proti Preinfalku igral otvoritev z domskim kmetom in je ikmaJu zašel v slabšo pozicijo. Tu pa je PreinfaJk prezrl figuro in se naposled udal. Kranjec je klub slabo igrani otvoritvi nadjgral Berčiča in bi morail ob koliičkaij pazljivi igri zmaeadi. V odločilnem trenotku /je popustil in izgubil Ma-reik in Klan jsefe sta se no trdovratnem ^ boju zedinila na renvs- Partija Cibic - W'eiss ob zaključku red>elkciie še ni billa končana-\Wfis je pa-rtijo iz 2. koda proti Singerj-u rerniznral. Stenje po 3. kohr: Š;ška 3. ŠorTli, V^drraar, Berčič. Lešnik 2, Weiss 1 in pol (1). Ma-rek, Singer 1 in pol, PreinfaJk 1, Klan^šek pol, iitd. Danes iffra>}o v 4. krflu: Klanjšefc - Sorlit, Berčič - š'šfka, Preinfalk - Kramiec, Weriss - Lešnik, Vidmar - Cibic, Marek - Singer. Vremenska napoved Zemansko vremensko poročilo: V za- padnih krajih je bilo oblačno, v vzhodni polovici države pa jasno. V vrbaski rn savski banovini močnejše padavine. Temperatura je padla v zapadnih in severozapadnih krajih, v drugih predelih pa je narasla. Minimalna temperatura v Sarajevu 10, maksimalna v Kragujevcu 55 stopenj. Vremenska napoved za 4 julij: V vsej kraljevini bo prevladovalo oblačno vreme. Ponekod bo dež s plohami. Temperatura bo padla. Sonce izide ob 3.37, zaide ob 19.27. Dunajska vremenska napoved za soboto: Menjajoče se oblačao, soparno, možnost n? SŽhli —' ~~ " Maši kraji in ljudje Naši obmejni problemi Ljubljana, 2. julija. Skromna, kakor vse drugo pri nas. je tudi naša literatura o obmejnih problemih. Obdani od treh strani od malo prijaznih sosedov, izpostavljeni kot predstraža Jugoslavije, se vse premalo brigamo za svo jo posest, še manj za brate, ki so ostali za mejo. Naša stara narodno obrambna družba, prerojena po lanskem zlatem jubileju, je začela orati nove brazde. Plod nje ne najvažnejše lanske akcije je zajetna brošura, ki je izšla te dni. V knjigi so strnjeni referati, ki so bilj podani na omla-dinskem narodno obrambnem tečaju lani 4. in 5. septembra v Ljubljani. Tečaja so se udeležili zastopniki akademske in srednješolske mladine, ki so vestno in z zanimanjem — kakor poudarja uvod v knjigo — poslušali v zgoščeni obliki podano ob šimo gradivo. Mnogim med nami zastirajo pogled meje, postavljene komaj pred 15- leti. Pred očmi nimajo v dozdevni svoji univerzalnosti niti vsega našega etnografskega ozem ljo*- ob Soči, Dravi in Muri. Med tem pa se mladina vseh naših sosedov vzgaja in raz-vija v osvojvalnem pravcu. Onstran državnih mej se preganja nele naš jezik, mar več tudi naš človek kot individij. saj ga tirajo zbog njegove narodnosti v socialno ponižanje, odvidnost in propast. Spoznavati je tedaj treba vse probleme, ki v resnici zadevajo našo zemljo in našega človeka, spoznati miselnost, težnje in namene naših sosedov, spoznati pa tudi samega sebe. S takim namenom je bil prirejen lan-eki narodno obrambni omladinski tečaj in toplo je treba sprejeti knjigo, v kateri so zbrani referati takih mož, ki so naši mladini ne® vedeli povedati kaj tehtnega jn ki hočejo zdaj preko knjige govoriti vsej na-« javnosti. Po vsebinski mnogostranosti, Igcečenoeti ta važnosti probdemov je tajBga priročnik, M ga želimo videti V (rokah slehernega narodno čutečega SJo-TCica. Treba pa je, da najde pot tudi da-Sflfc čsa So£kx ^ ^ Zgodovinar dr. Milko Kos razpravlja o zgodovinskem razvoju slovenskih narodnostnih meja. Odveč je poudarjati pri tem znanstveniku absolutno točnost, stav-nost in zajemljivost. Dr. Svetozar Ilešič govori o politično geografskem položaju naše narodnostne meje na zapadu in Seve rozapadu kjer je najusodnejše zarezana. Mariborski profesor Fran jo Baš živahno in vsestransko pričuje o slovenski narodnostni meji na severovzhodu. Globoko se bo slehernega čitatelja dojmilo poročilo dr. Lava Cermelja o naši mladini v Julijski Krajini. Enako trpko je poročilo G. Brodnika o položaju naših bratov pod Avstrijo. Prvomestnik CMD inž. Janko Mač-kovšek obravnava na podlagi novejše re-vizionistične literature o tujih aspiracijah in imperializmih. Dr Branko Verčon riše manjšine v luči meddržavno pravnih ob veznosti. Jurist Andrej Uršič je prispeval lepo pisan članek o narodni misli o narodu in narodno obrambnem delu. Najmlajši med referenti je Tugomir Prekoršek, ki zaključuje vrsto referatov s člankom o pomenu in delu Družbe sv. Cirila in Metoda. Članek izpričuje najresnejši interes nacionalne mladine za našo staro zaslužno obrambno družbo. Knjigo krasi več ilustracij ki so vse dovolj nazorne- najbolj pa gotovo ona o Spodnji štajerski, povzeta iz šulferajnskga mesečnika >Grenzland«. Poglejte jo — in takoj vam bo jasno do kod segajo nemške aspiracije, obenem pa vam bo tudi očitno, v kakšne namene izdajajo Nemci posebne mesečnike, ki gredo v de-6ettisočih med narod. Nešteti so med nji mi almanahi, koledarji in propagandne knjige. Kakor David nasproti Goljatu stojimo Slovenci ob navalu imperializma. Pri takem stanju je knjiga o naših obmejnih problemih srečen začetek, razveseljiv tembolj, ker obeta propagandni odsek Ciril Metodove družbe, da bo poslej redno obravnaval pereča vprašanja naše narodne obrambe. Zahvala vojnih dobrovoljcev Odborniki (v prvi vrsti od leve): dr. Hebein, Lorger, predsednik J« " Geržina, Per, Zorčič in Pavlin, (v drugi vrsti in zadiaj): Želv Joco Inž. Gerzina, i er, zorcic m jravim, v v urugi vre« m Žagar, (ki je kot predsednik pripravljalnega odbora z idealno požrtvovalnostjo storil vse, da je siavnost tako lepo uspela), dr. Kambic, Javormk, Mikuž, Prinčič hi Gorečan Jugoslovenski vojni dobrovoljci smo v Ljubljani praznovali letošnji Vidovdan strnjeni z našo, s slavo ovenčano vojsko in z vso nacionalno javnostjo, ki je prežeta z ljubeznijo do naše domovine Jugoslavije, svečano in dostojanstveno. Na slavnostnem občnem zboru in z razvitjem prvega prapora jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev Slovencev, ki mu je kn-moval Nj. Vel. kralj Peter II. smo se častno oddolžili spominu onih svojih tovarišev — vojnih dobrovoljcev, ki so pred 20 leti v krvavih borbah v Dobrudži položili svoja mlada telesa na žrtvenik ustvarjanja Jugoslavije. Vojni dobrovoljci smo se prepričali, da so vsa društva, organizacije in ustanove s srcem sodelovali pri naših svečanostih m da so bile simpatije naše javnosti do vojnih dobrovoljcev iskrene in spontane. Akcijski odbor za proslavo razvitja prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki se je postavil po iniciativi Narodne Odbrane v Ljubljani iz društev in organizacij, ki so se odzvale vabilu sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani sa sodelovanje, nas je v polni meri moralno m gmotno podprl. Mestna občina ljubljanska z županom g. dr. Adlešičem na čelu nam je nudila vsestransko pomoč in je pripomogla, da je imela Ljubljana na Vidov dan svečano lice. Kakor vedno doslej, nas je tudi ob tej priliki časopisje krepko podprlo. Vsakemu posebej in vsem naša bratska dobrovoljska zahvala! Odbor Sreske organizacije saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Naša propaganda tujskega prometa Ljubljana, 3. julija. Kljub malo neprijaznemu vremenu, ki nas spremlja na poti v poletje, se promet po naših letoviščih in kopališčih prav živahno razvija. Nasproti vestem, ki so se pred kratkim pojavile v listih, moramo zabeležiti, da ima n. pr. naše vodilno letovišče in kopališče Bled že v prvih dneh julija za okrog 400 gostov več kakor ob istem času lani. Dotok tujcev v naše letoviške kraje pa še vzdržema rase, tako da imata Putnik in Zveza za tujski promet, ki skrbita poleg smotrne propagande tudi za praktično, neposredno pomoč pri oživljanju našega tujskega prometa, trajno polne roke dela in osebej po pisarnah, biljetarnicah in podružnicah je zaposleno največkrat po 12 ur na dan. Posebno zanimivo Je dejstvo, da se med Hrvati in zlasti še med Dalmatinci oglašajo letos izredno številni interesenti za letovanje pri nas. Dalmatinci, ki imajo doma sicer dobro urejenih kopališč na prebitek, v poletnih mesecih radi bežijo pred žgočim solncem svojega neba in pred luk-suzom. ki se razkazuje na obali, v notranjost države, v hlad in mir. Zaradi visoke stopnje svoje tujsko-prometne organizacije in kulture Slovenija lahko uspešno konku7 rfra z vsemi drugimi pokrajinami v jugo-slovenskem zaledju, pa ni čudno, če Dalmatinci tako radi obiskujejo naše kraje. Nič manj pa ni za naša letovišča in kopališča zanimanja iz tujine. Zveza in »Putnik« prejemata vsak dan na kupe vprašanj iz vseh koncev Evrope, a prav te dni so se oglasili interesenti celo iz Japonske. Poleg Hrvatov je med sezonskimi gosti največ Cehov, Avstrijcev in Nemcev, ki prihajajo po končni ureditvi nekaterih vzajemnih vprašanj spet v zmerom večjem številu v naše kraje. Dotok Nemcev raste v nemajhni meri tudi spričo dejstva, da ima Nemčija, ki nudi našim ljudem razen nizke cene marke še nekatere znatne ugodnosti in popuste, zmerom večje število naših turistov na obisku. Največ zasluge za uspeh pa gre naši živahni tiskovni in organizacijski propagandi med vsemi narodi, ki prihajajo za raš tujski promet v poštev. Tako je v založbi ljubljanske in mariborske zveze pravkar izšel v nemščini »Seznam letovišč in kopališč v Sloveniji«, ki predstavlja vzoren primer smotrno in efektno zasnovanega prospekta. Naslovno stran skromne, a prav pregledno sestavljene brošurice krasi slika Logarske doline, obenem pa ji je priložena nazorna karta slovenskih letovišč in kopališč. Seznam sam vsebuje vse kraje, ki so deležni tujskega prometa brez ozira na dejstvo, ali uživajo tudi ugodnosti v smislu § 11. železniške potniške tarife, ali pa se za te ugodnosti šele bore. Ob vsakem kraju najde čitatelj vse podatke, ki utegnejo zanimati gosta in popotnika: o legi z ozirom na železniške proge, o karakteristiki in zanimivosti kraja, o času sezone, o prometu in higienskih razmerah, o obsegu hotelskih obratov ter o cenah postelj ln prehrane. Enak seznam izide v kratkem še v francoščini (s sliko Rogaške Slatine na naslovni strani), v češčini (z Bledom), hrvaščini (s Pohorskim domom), srbščini (z Jezerskim) in angleščini ( s sliko Bohinja). Slovenski mladini in javnosti ob mirovnem mladinskem kongresu v ženevi Današnja mladina je priča vsem strahotnim posledicam, ki jih je povzročila svetovna vojna. Države zmagovalke same so uvidele, da je svetovna vojna uničila njih lastno gospodarstvo in blagostanje ter je ves svet pognala v kaos. Toda vse to še ni izmodrilo nekaterih narodov, ki hočejo ves sve>t pahniti v novo vojno, v kateri bi se Evropa po-greznila v še večjo gospodarsko m kulturno propast. Prav mladina je v prvi vrsti poklicana, da prepreči novo vojno in 6e bori za mir. ker ona nima v sebi tistih nasprotstev. ki jih je imela generacija pred nami. Mladina v svoji pravičnosti zahteva pravično ustvarjanje mednarodnega položaja in radi tega širi mirovno idejo. Že letos 29- februarja in 1. marca se je zbralo na mirovni konferenci v Bruslju 316 delegatov iz 20 držav, ki so predstavljali mladinske organizacije različnega svetovnega in političnega prepričanja. Tega zborovanja se žal mi Slovenci nismo mogli udeležiti zaradi denarnih težkoč. V dneh od 31. avgusta do 7- septembra se bo zbrala v Ženevi mladina vsega sveta in določila smernice, kako preprečiti bodočo vojno. V ta namen se je tudi na ljubljanski univerzi osnoval akcijski odbor pod okriljem Akademskega kluba za Društvo narodov, da pripravi delegacijo za Ženevo in izvede najširšo mirovno propagando med Slovenci, ta odbor bo zbral okoli sebe vso slovensko mladino. V bližnjih dneh bomo sklicali v Ljubljani in drugih mestih sestanke vseh mladinskih društev, da 3e osnujejo lokalni iniciativni odbori. Zatem nameravamo prirediti sestanek vseh delegatov mladinskih društev, kjer se bodo določile enotne smernice za delega-cijb v Ženevo. Apeliramo na vso akademsko mladino in na javnost, da nas podpre in se pridruži našemu delu. Za Akcijski akademski odbor za mirovni kongres v Ženevi: predsednik Drnovšek Bogdan, s- r.; podpredsednik Berkopec Tone. s. r.; tajnik Rauber Franjo. 8. 70 let je že oprtan s krošnjo Novo mesto, 3. julija. V našem mestu živi že vrsto let mož, ki je nadavno slavil 85. rojstni dan. Nagega jubilanta pozna v Novem mestu skoro vsak otrok, znan pa je tudi po vsej širni okolici. Kako tudi ne, saj se tolče skozi življenje z oprtano košaro, s katero obiskuje gostilne to podobne lokale, kjer prodaja gostom slaščičarske izdelke to igra z njimi »fiks-niks«. S tem svojim sre- čolovom je starček prepotoval menda ža vso Srednjo Evropo. 2e kot 151eten deček se je napotil iz očetove hiSe po Širnem svetu, kjer je preživel več kakor pol svo-jega življenja. Naš slavi jen ec, Martnč Martin se imenuje, se je rodil 1. 1850. v Os krtu v občini Fari pri Kočevju. Prva njegova pot v svet ga je vodila na Dunaj, kjer je živel dve leti. Na Madžarskem je kroSnjaril v pokrajini Solnoku 18 let. V TeStoju (šlezija) je bival 14 let. Leta 1876. se je v domačem kraju poročil. V zakonu se mu je rodilo osem otrok, ki pa so mu že vsi pomrli. Med svetovno vojno je bil doma, po prevratu pa je šel v Zagreb, kjer je bival dve leti. Nato pa si je izbral naše mesto za svoje stalno bivališče. Pri svojih visokih letih je še vedno S, kakor ga vidimo na sliki, čeprav ga je težka krošnja že malo pripognila k tk>m. Od ranega jutra pa tja pozno v noč, dokler se ne zapro gostilniški lokali, ga vidiš še zdaj s krošnjo. Bodi mu Se dana dolga vrsta let! I Balkanski gospodarski posvet v naših krajih Ljubljana, 3. julija. Od 9. do 15. t. m. bo na Bledu zasedal gospodarski svet Balkanskega sporazuma. Seje se udeleži okrog 50 jugoslovenskih, NAČET BLADES OSTRA POCENI BRITVICA! Vsaka NAČET britvica je Iz nijbolj-Sega jekla z najostrejšim rezilom. Vsaka britvica Je dobra britvica. Prikladna za vse aparate s 3 klinami. rumunskih, grških in turških delegatov. Ko bodo razgovori na Bledu končani, obiščejo dne 15. t. m. vsi udeleženci Ljubljano, da si ogledajo znamenitosti mesta, ob 20. pa priredi ban dr. Natlačen gostom na čast velik banket. V Ljubljani bodo zastopniki balkanskih držav ostali čez noč. 16. julija pa se z avtobusom odpeljejo na Sušak. odkoder prirede izlet po našem morju. Ves aranžman njihovega bivanja v Sloveniji imata v rokah naš Putnik in Zveza za tuj-Bki promet. Rekordno leto padavin in neviht Ljubljana, 3. julija. Letošnja prva polovica leta je bila naj-deževnejša doba v zadnjih petih letih. Lahko rečemo, da Je bdi dosežen v pogledu padavin pravi rekord, kajti do konca junija je padlo že toliko dežja, kot nekatera leta skoraj v vseh 12 mesecih. V 6 mesecih se je izlilo na zemljo že 952.7 m/m dežja hi to v 114 deževnih dneh. Junij, ki izkazuje drugače mesečni povprečnik 146 m/m, je letos dosegel v 21 deževnih dneh 168.7 m/m in je bil poleg januarja (266.8) in februarja (172) doslej najdeževnejši mesec. Lani je padlo junija v 12 dneh le 27.8 m/m dežja, kar« je prav redek pojav, v Šestih mesecih lani pa 508 m/m. Lansko leto je bilo drugače prav suho in temu primerno je bila tudi letina ponekod manj bogata. Predlanskim. 1. 1934 je padlo v juniju v 16 dneh 297.7 m/m dežja. Takrat so se vrstile po mnogih krajih banovine in zlasti na Barju velike, katastrofalne povodnji, ki so uničile vse zgodnje poljske pridelke. Letos pri nas še nismo zabeležili hujših poplav. Teh smo bili za enkrat rešeni! Tudi leta 1934. ko je v prvi polovici leta, v 93 deževnih dneh padlo 645.6 m/m dežja, torej veliko manj ko letos, so bile povodnji. V letu 1933. je junija padlo v 22 dneh 149.9 m/m. maja pa celo 305.5 m/m v 20 clneh. V 6 mesecih je bilo takrat 635-5 m/m padavin v 95 deževnih dneh. Izredno stih in vroč je bil junij 1. 1932. ko je ves mesec v 15 dneh padlo samo 82.1 m/m dežja, v šestih mesecih pa 558.5 m/m. Tudi leti 1931. in 1930 sta bili v juniju razmeroma prav suhi. Poročali smo že o velikem neurju, ki je v četrtek besnelo nad Ljubljano in okolico. V 15 minutah se je zlilo 14.4 m/m dežja, kar predstavlja ogromne množine vode. Nevihta je osobito divjala na Barju, kjer je polomila več dreves. Na Viču skoraj niso občutili nevihte, prav tako tudi ne okoli Vevč in D. M v Polju. Kje naj stoji spomenik dr. Tavčarju? Slovenska Matica namerava letošnjo jesen postaviti spominski steber dr. Tavčarju pred njegovo rojstno hišo (Kosmovo) v Poljanah. Lepa zamisel je vredna hvale. Le prostor ni srečno izbran. Da, če bi stala Kosmovina na razglednem griču, bi ji ne bilo oporekati. Toda domačija je skrita in s njo bo skrit tudi spomenik, pa naj bo kakršnekoli oblike in obsežnosti. To sem pojasnil že lani ob koncu avgusta v dveh člankih v »Jutru«. In številni možje, ki poznajo razmere, med njimi učenjaki in umetniki, so mi pritrdili v polnem obsegu. Čeprav ni zadosti denarnih sredstev, da bi se dr. Tavčarju postavil impozantnejši spomenik sredi rojstne vasi, tudi ta steber ne spada na namenjeni kraj, kjer bo popolnoma skrit vsem onim, ki gredo skozi dolino. Kvečjemu ga bodo v začetku občudovali Gabrškovrharji, ki hodijo tod mimo k maši. Toda namen spomenika, pa naj bo Se tako skromen, je vendar ta, da vzbuja pri mimoidočih spomine na pokojnega, jih zainteresira za njegovo umstveno, leposlovno in pri dr. Tavčarju tudi za politično udejstvovanje To pa doseže le spomenik, mimo katerega vsak dan hodijo ljudje in ga opazujejo domačini kakor tujca. Spomenik mora zato stati na javnem prostoru, a tak prostor je v Poljanah le sredi vasi, ob cesti ali blizu nje. Spomenik, ki bi bil dostojen Tavčarja kot pisatelja, politika in dolgoletnega ljubljanskega župana, ki je vodil gospodarstvo Ljubljane tudi v najhujših časih med svetovno vojno, se bo lahko postavil šele tedaj, ko Be izboljšajo gospodarske prilike. Tak spomenik bo spadal v Ljubljano. A na prostoru, kjer naj bi stal spominski steber po zamisli Slovenske Matice, bo pa le tolikega, ali vsaj ne dosti znatnejšega pomena, kakor če bi ga postavili vrh Gabrške gore. V rojstno hišo naj bi se vzidala preprosta plošča s kratkim napisom, a spominski steber naj bi stal sredi vasi. kjer bi ga obdali z nizko ograjo in obsadili s primernim zelenjem. Uverjen sem, da bodo domačini spomenik vzdrževali v vrednem stanju. Verjetno, da je v mojstru Plečniku ob njegovem kratkem po&tanku v Poljanah vzbudil vrt r drevjem njegov umetniški interes in se Je zaradi tega brž odločil za ta prostor. A če bi se zadržal dalje časa v Poljanah m spoznal razmere tako, kakor pi-see teh vrstic, bi nedvomno spremenil svoje mnenje. L. P. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Bilo je v Novem mestu Janka J ar ca »Novo mesto hi njegova prostovoljna gasilska četa« Z velikim zanimanjem sem prebrzel teh 116 strani lične knjižice o »dolenjskem Rimu«, saj me vežejo mnogi mladostni spomini nanj. Ali mi ni nagajivcu tam moj učitelj o. Gothard pulil lase 1. 1899. in mi nazadnje z dobrim nasvetom pomagal, da sem kar iz 3. razreda osnovne šole stopil v gimnazijo? Ali si ni tam eden drugih naših patrov učiteljev »usta pojedel« in potem šel v Gradec, da mu z operacijo vzamejo umetno zobovje iz želodca? še danes čutim, kako mi je težka roka prislonila zaušnico, ko sem neveden otročaj pritiskal na gumb električnega zvonca ob nekih vratih. Prav tako vidim v duhu grozno zastavnega tovariša G., ki mora za stavo pojesti dve štruci kruha in dve žemljici v eni uri: proti koncu se davi in kolne, čeprav je to hrust, ki upihne veliko petrolejko s krepko sapo, a ne iz ust. Dobro pomnim, kako se mi je podrla prva instnikcija: svojega gojenca sem tako zmikastil. da si ni več upal pred me. Pomnim, kako me je slabega plavača za kodre potegnil iz Rozinovega potoka starejši tovariš Ž., ki sem mu nekaj let pozneje zložil verze za nagrobni spomenik. Ko je v aprilu 1902. neki večer plaval lunin krajec nad hišo št. 31. v Kandiji. sem ondi strege! trem Krajcem, ki so — nič v rodu med seboj — vsak po svojem potu prišli tja doli iz Loškega potoka: Ivan — tiskarnar in ekonom. Andrej — župnik in astronom, pa moj ujec Franc — trgovec in gastro-nom. Spominjam se pokojne svoje tete. kako sem ji hlapčeval in dekloval in kuharil in vodaril, kako je ona hodila za botro ciganom, neugnanim kolednikom in moledni-kom. od katerih je eden pred Windischerje-vo gostilno na dušek popil znatno mero žgane pijače ter pri priči brez zavesti teleb-nil na tla. Drugi se je zaročil in slišal 8 prižnice v Smiheht po svojem oklicu duhovnikov opomin: »Ženin in nevesta, do poroke morata vsak pod svojim gabrom spati!« V dobi, ko sem znal vsega Ketteja na pamet, Bem doživel prvo velikansko pijanost: omamil me je sladki dolenjski mošt. Kmalu nato sem iztaknil hudo bolezen pri Gospodični na Gorjancih: premrzla voda tega Trdinovega studenca mi je nakopala 1. 1905 pljučnico. Smola se je nadaljevala, ko so me na koncu šolskega leta 1906. na tajnem gostilniškem zborovanju dijaki postaviti za predsednika izobraževalnemu krožku, za čigar politično barvo sem zvedel šele drugi dan, ko smo udeleženci dobili v šoli zapor 1 do '3 ure. Enako so Das zaprli 1. 1907, ko je »septima« eno uro — pri grščini — stavkala in odšla na Kapiteljski marof: secessio in Montem saerum. Isto leto sem delal — v stranišče zaprt — latinsko zrelostno nalogo za osmošolce, medtem ko je pek M. rešitve matematičnih nalog prinesel zapečene v žemljicah ob desetih v šolo. Isto leto smo smeli prvič v plesno šolo, kjer sem izredno majhno plesalko L. vprašal, ali obiskuje že šolo, in mi je na veliko zadrego povedala: »V 5. razred hodim!« Sloveče mejsto je bilo priča marsikaki burki. Junaka V. in F. sta mestnega stražnika ponoči nataknila na kol: v suknjo do-petačo oblečeni mož postave ni mogel nikamor, dokler ga niso sneli zgodnji meščani. Višjegimnazijec Sch. Je objavil v Dolenjskih Novicah sonet z akrostihom, naperjenim zoper urednika: »P... je velik osu«. Tovariš R.. je tihotapsko hodil krokat in ob vsakem povratku je potegnil z vrvico brata za noge, da mu je odprl okno: zato pa je smel mladi mlečnozobec cigarete kaditi. Največjo burko pa je napletel nesrečno zaljubljeni V., ki se je iz obupa utopil v Krki. Cela jata še drugih spominov mi je rojila po glavi, ko sem prebiral knjižico, odlično po lagodnem pripovedovanju. Pisatelj, ki predava zemljepis in igodovino na novo-. meški gimnaziji, nas vodi iz prazgodovinske megle skozi keltsko dobo, iz katere so pri nas ostala še nekatera imena, n. pr. Verdun (kakor na Francoskem), Krka, Sava, itd., proti ustanovitveni letnici Novega mesta 7. aprila 1365. L. 1428, dobi dolenjska me-? tropola svoj Spital; 1. 1569. lekarno; 1. 1720. l rotovž, pri čigar zidavi so namesto vode rabili vino. L. 1792. je imelo dve kavarni. Francoska uprava je spravila spet v red občinsko gospodarstvo. L. 1836 je razsajala kuga — žalostna stoletnica! 6. I. 1848. dobra dva meseca pred mračno revolucijo, je bil uprizorjen Linhartov »Veseli dan«: prva slovenska družabna prireditev v Novem mestu ter obenem krstna predstava tega dela pri Slovencih. Novo se mi zdi obvestilo, da je 1848. uradnik F. Polak izdajal v narodnem in svobodoljubnem duhu list »Sloveniens Blatt«. Na rotovžu je zmagala slovenščina pod županom M. Kmetičem (1882—84). Danes ima Novo mesto 516 hišnih številk in 4045 prebivalcev. Poleg občega zgodovinskega pregleda prinaša knjižica prispevek o gasilstvu sploh in o novomeških požarnih prilikah do 1. 1876, dalje črtico o prostovoljni gasilski četi v Novem mestu — ob 60 letnici! — za katero sledi seznam trgov, cest in ulic, vzro-koslovno raztolmačenih. Okusno opremljeno delce vsebuje precej slik. Tisk je prikupen, korektura prav dobra. Izpremenil bi pa: več ali manj zavarovan (10, bolj ali m.), preje (29, prej), to me velja 6000 gld (27, stane), pomenjati (37, pomeniti), škrlj (41. škril); po temu sledečih dogodkih (44, po dogodkih, ki so za tem sledili), Grčevje (50. tudi v Pirčevem »Poštnem leksikonu« tako, je menda Gričevje?), Trnjulčica (62, trnuljčica, pomanjšana tmu-lja). Med številnimi oglasi vas prvi vabi na obrtno gospodarsko in umetnostno razstavo v Novem mesta od 4. in 12. julija letos. A. Debeljak. Velika odprodaja vsega poletnega blaga 20 Op popust A. ŽLENDER MANTTFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA, Mestni trg 22. omače vesti • Ekskurzija nemških lekarnarjev. V prvi polovici meseca avgusta bo prispelo v našo držav0 okrog 250 nemških lekarnarjev, ki bodo obiskali najvažnejša naša mesta. Posebno važnost polagajo ti eks-kurzisti na ogled Herceg—Posne in Dalmacije. V Sarajevo je že prispel organizator ekskurzije dr. Briimmer, predstavnik berlinskega turističnega urada, ki bo obi skal tudi razna dalmatinska mesta, da ure di vse kar je potrebno za večdnevno bivanje nemških gostov. * Diplomiran je bil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze g. Dragotin Cveiko iz Maribora a Redek jubilej slovenskega rojaka v prometni službi. Sarajevska mestna občina je te dni odpustila iz svoje službe 75 lctnega poslovodjo svoje tramvajske proge g. Valentina Pfeiferja. V prometni službi je mož preživel polnih 50 let. Pr,i tramvaju je delal od njegove ustanovitve in to že tedaj, k0 so sarajevski tramvaj vlačili še konji. Slovo tega tramvajskega veterana od tovarišev je bil zelo ganljivo. Vsi tram-vajci moža poznajo in čislajo in, kadarkoli sQ bile izvršene kake izpremembe, je mestna občina upoštevala njegove tehtne predloge. Na poslovilnem večeru so bili zbrani vsi službe prosti tramvajci Sarajeva, ki so lepo čestitali svojemu starosti. Valentin Pfeifer je bil zaradi t0ljkih izkazov prijateljstva in hvaležnosti tako ganjen, da se je razjokal. V svojem zahvalnem govoru je naglasil. da bo z dušo še naprej pri sarajevskem tramvaju in njegovih progah in da samo s svojim trudnim telesom stopa v pokoj. Fotoamaterja takoj pusti trema, jtcadar slika s filmom Mimosa-Extrema * Osebne izpremembe pri železnici. Premeščeni so: Oficial Svetdc Anton iz Ljubljane gl. kol. v Zagorje, oficial Puc Andrej iz Rakeka v Kotoribo, oficial Gajšek Anton iz Ljubljane gl. kol- v prometno-ko-mercialno oddeljenje direkcije Ljubljana, prometnik Škof Zdravko iz Ljubljane gL kol. v splošni oddelek direkcije Ljubljana,, prometni urad. Naveržnik Karol iz Zidanega mosta v Rajhenburg. prometni uradnik Oaf Ivam iz Maribora gl. koil. v Kofco-ribo, promertni uradnik Šegula Jakob iz Ljubljane sil. kol- v Grobelno, prometni uradnik Adam Ciril iz Novega mestta v Črnomelj, prometnik Petje Viktor iz Ljubljane do!, kol- v Hrastnik, potniška blagaj-ničarka Pilih Marija iz Ljubljane gl. kol. v n"'metno-komerci-alni oddelek direkcije Ljubljana, uiradn. primravnik Pleša Jožef iz Zidanega mosta v Hrastnik, vtlakovodiia Ojr?trež Jožef iz Rogaitca v Celje, pomožni rvrometnik Nečemar Jožef iz Škofie Loke v Rogatec in pomožni prometnik Šabec Alojzij iz Savskega Marofa v Videm-Krško. ranHBHBHBHaDI 23 vrst vonjev MOLSNHKE VODE 14 šštra samo Din 12'— I>roserija KAVČ IVAS, Nebotičnik tel. št. 35-20 * Na predvečer Cirilmetodovega praznika, to je dnaes se bo pod okriljem podružnic CMD in SPD Rog. Slatina žgal na Donacki gori tradicionalni Ciril-Metodov kre6. Vsi prijatelji «> vabljeni, da se te slavnosti v čim večjem številu udeleže. + Varaždin Se pripravlja na 3001etnico svoje gimnazije in na profesorski kongres. Danes se bod0 v Varaždinu zbrali člani ju-goslovenskega profesorskega društva, da prisostvujejo kongresu svoje organizacije, ki. je združen s proslavo 3U01etnica varaždfinr ske gimnazije. Varaždjnski profesorji so ustanovili odbor, ki je vse pripravil za sprejem gostov in tovarišev. Kongresa se bo udeležilo okrog 400 članov profesorske organizacije. Ko bo kongres opravil svoje delo, bodo udeleženci napravili izlete v Zagorje in Medmurje. Gimnazija bo ob svojem visokem jubileju priredila tudi razstavo na kateri bodo razstavljeni zgodovinski dokumenti njene ustanovitve in razvoja. Ta razstava bo zgodovinsko važna za vara ždinsko mesto. * Sprememba voznega reda na Dolenjsko. Potujoče občinstvo in zlasti izletnike, namenjene v dolenjske kraje, opozarjamo na spremembo železniškega voznega reda za nedelje in praznike, ki je stopila v veljavo 28-junija- Na nedelie in praznike vozita iz Ljubljane na Dolenjsko zjutraj dva vlaka: prvi (izletniški) odhaja ob 5-25 iz Ljubljane in vozi do Karlovca (brez zveze na Kočevje), drugi pa ob 7.24 iz Ljubljane do Novega mesta, oz. do Kočevja. \ nasprotni smeri vozi a zvečer tudi dva vlaka, prvi odhaja iz Novega mesta ob 18.13 (iz Kočevja ob 18.). in pride v Ljubljano ob 20 39. Drugi vlak (izletniški) odhaja iz Karlovca ob 16-42. iz Novega mesta pa ob 19.11, in pride v Ljubljano ob 21.52. Za te vlake veljajo ob nedeljah izletniški oziroma nedeljski vozni listki. * Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani razglaša, da lahko postanejo železniški delavci člani bolniškega fonda tudi njegovi redni člani. Na novo se sprejemajo v članstvo tudi vsi bivši delavei, ki so bili upokojeni pred 15. junijem letos, če prijavijo svoj pristop. Smatra-ni bodo za člane in njihove pravice bodo tekle pri fondu od prvega dne po izvršenem prvem odtegljaju prispevka za fond. Pri- bo zahtevalo. ra nazaj od dneva upokojitve se Ee * Idrijčani in prijatelji. Izlet v Ziri bo nepreklicno in ob vsakem vremenu v nedeljo 12. t. m- Odhod iz Ljubljane ob 5. z vlakom do Škofje Loke. Povratno izletniško vozovnico Liubljana-Škofja Loka, ki stane 8 Din, naj si kupi vsak sam Na kolodvoru v škofji Loki bodo čakali avtobusi. Odhod takoj po prihodu vlaka- Vsak prijavljenec naj se legitimira s potrdilom o plačani voz-nini za avto Škofja Loka-Žirt. Kolesarji se bodo odpeljali ob 5. zjutraj Izpred Figova Prihod v Žin ob 8. Sprejem tn pozdravi. Razhod in ogled Žirov. Prehrana v vseh gostilnah po želji kosilo 12. večerja 8 Din Vse gostilne so odlične in hrana je v vseh gostilnah prvovrstna Popoldanski program se bo pričel ob 15 na vrtu gostilne Demšar, po domače »pri Bahaču«. Na sporedu bodo recitacije, govori, petje okteta Ljubljanskega Zvona in godba Cimermanovega tria Po programu prosta zabava. Povratek ob 20. z avtobusi do Škofje Loke in od tam z zadnjim turistom ob 21.42 v Ljubljano. Prijave in plačilo za avtobusno vožnjo Škofja Loka-Ziri in obratno v iznosu 32 Din za osebo sprejemajo v trgovini Ivana Železni-karja na Marijinem trgu od 3 do vključno 10 t m. Zaradi velike udeležbe prosimo vse, da se prijavijo čim prej. Prijave za vožnjo bomo zaključili v petek ob 18 in jih v sototo in nedeljo pod nobenim pogojem ne bomo več sprejemali. Izletniki Izven Ljubljane, ki nameravajo sigurno v Zir.. naj se prijavijo po dopisnici na naslov: Lado Božič, Lepi pot 10, Ljubljana. * Tudi letos bo praznovala gora Lisca, in sicer 5. julija obletnico otvoritve kočo-Na prejšnji večer kurjenje kresa. Na dan praznovanja ob pol 11 sv maša. Po sv. maši prosta zabava in veselo rajanje ob sodelovanju godbe. Za dobro jed in pijačo preskrbljeno Zveze z vlaki najugodnejše- Vsi prijatelji narave najvljudneje vabljeni. SPD na Zidanem mostu. * Sušak je postal priljubljena nedeljska izletna točka in zaželeni weekend kraj ob našem morju. To nam nudi avtobusno podjetje, ki vzdržuje redno progo in pripelje potnika za malenkostni iznos t 123 Din iz Ljubljane na Sušak in nazaj, in to z luksuznim avtobusom, ki teče tako mimo zaradi svoje konstrukcije, da je vožnja vsakemu potniku pravi užiltek. Na Sušaku, Martinščici, na Kostreni in na Urin ju se dobijo prenočišča za mail denar. Iz Sušak a odpelje avtobus ob ]>ol 3. popoldne in je že ob 8. zvečer v Ljubljani- Prodaja voznih listkov in vse informacije dobite v Ljubljani pri biletarniici »Putnika« v hotelu Metropol (Miklič), telefon 3384, na Sušaku pa pri »Aeropu+u«. ♦ Koroške novice. V Ločah nad Baškim jezerom so pokopali znanega cerkvenega slika ria Leopolda Lesjaka. Dosegel je lepo starost 87 let. Bil je čudak. Vse življenje si je sam gospodinjil. Ob ponedeljkih ni smel srečati na'poti stare ženske, sicer se je urno zasukal in ostal ve6 dan doma. Šestkrat je bil peš na sv. Gori pri Gorici- Pokopal ga je župnik dr. Ogris. ki mu je lepo izp'e-govoril v slovo. V Svečah je umrla Kristina Olipicova, mati treh otrok. V Beljaku sta se poročila Luka Miki iz Malošč in Urška Uršičeva iz Zagorič. Oba sta zelo marljiva člana maloškega izobraževalnega društva. V Škocjanu so naposled dobili župana in sicer Jožefa Fingerla iz Klopinja. Na Klopmj-sko jezero že prihajajo tujci, a zvezni predsednik bo letos baje izostal- Koroški fantje so morali letos prvič pred naborno komisijo. Vsepovsod so potrdili ogromno večino elo venskih nabornikov. Društvo slovenskih di-letantov v Borovljah je priredilo sijajno uspel skupni izlet h Gospe Sveti. Bržčas bodo zgledu sledila tudi ostala koroška društva. V Medborovnici pri Borovljah so ustanovili pevsko društvo »Ahnrausch«. Društvo uvaja, kakor pravijo pravila, Slovence v nemško družbo in jih pridobiva kot dobre Nemce za zvezno Avstrijo. »Koioški Slovenec« nastopa odločno proti društvu zatrjujoč po izjavi avstrijskega kancelaria dr. Schuschnigga. da odpadniki še nikdar niso koristili državi- Vsako ponemčevanje Slovencev ruši moralne temelje, na katerih sloni Avstrija. LIG00UT..IU absorbirajo zvok v visoki meri so prožna in duše ropot, ker L I G N O L I T, ing. Milan Hmelj, Radeče-Zidani most. • Poizvedbe. Od 27. junija pogrešajo v Kranju mornariškega podpolkovnika g. Josipa Udirja, ki se je mudil v Kranju na dopustu zaradi živčne bolezni. Omenjene, ga dne je odšel in se ni več vrnil. Ob Savi so našli njegov dežnik in zaradi tega domnevajo, da je tavajoč ob reki zašel v valove. Njegovi domači razpisujejo nagrado 500 Din za tistega- ki bo pogrešanega našel ter o tem obvestil orožniško postajo v Kranju. Mornariški podpolkovnik Udir je star 42 let, visoke postave, temnih las, oblečen v sivo civilno obleko in obut v visoke črne čevlje. Kot posebni znak sQ zlati zobje na zgornjem in mostiček na spodnjem delu ust ter brazgotina, ki jo ima že od otroških let na temenu. • Vandalizem. Posestnik Tomaž Novak v Grabrovniku, občina Štrigova si je v Raz-križju, kraju iste občine, vzel kos zemljišča v najem ter preselil tja dva večja čebelnjaka, ker je tam boljša paša. Neznani zlikovci pa so v noči od 25- na 26. junija vdrli v čebelnjaka, ju opustošili, razrušili streho nad njima ter pometali nekaj panjev v ščav-nico- tako so napravili čebelarju okrog 4000 Din škode. Najbrž storilci niso bili čebelarji, kajti, če bi se jim ne smilil čebelar, bi se jim morale smiliti vsaj nedolžne uboge debele. Če pa 60 kljub temu čebelarji med njimi, {W>tem niso vredni tega imena. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko m škrobljeno perilo s najlepšo Izdelavo, Iz Ljubljane -Nj. Vis. knez namestnik Pavle v Ljubljani. Včeraj popoldne okrog 15. ure se je pripeljal z avtom iz Bohinja v Ljubljano Nj. Vis- knez namestnik Pavle. Kot veliki ljubitelj in poznavalec umetnin ee je zgla-sil v antikvarijatu »Tizian« na Sentpetereki cesti, kjer mu je nečak lastnika inž. Rovšek razkazal posebnosti zbirke. Potem 6e je knez namestnik 6pet vruil na Gorenjsko. u_Praznik gasileev bo v nedeljo na Viču. Blagoslovili bodo novo motorno trizgalno, ki so jo nabavili e pomočjo dobrotnikov in prijateljev. Prireditev, ki bo celodnevna, je zamišljena v večjem obsegu in je z njo združen župni zlet župe Ljubljana-mesto. Ob 11- bo slovesna blagoslovitev brizgalne, ob 15 ztor gasilskih čet pred kraljevim spomenikom na Glincah, nato sprevod do gasilskega doma kjer bo sprejem in pozdrav gostom, ob 16. pa zabava na vrtu g. Zavašuika. Sodelovala bo viška godba. Viško občinstvo naj v nedeljo razobesi državne zastave in se v velikem številu udeleži slavja. u— Vsem zadrugarjem! Zadrugarji ce lega sveta, včlanjeni v mednarodni za družni zvezi v Londonu, praznujejo vsako leto mednarodni zadružni dan (letos štirinajsti). na katerem manifestirajo svojo vernost velikim načelom zadrugarstva. V proslavo tega dne priredi Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani mladinsko prireditev za otroke svojih članov v soboto dne 4. julija 1936. ob 17. uri v dvorani kina Sloge v Ljubljani — Kolodvorska ulica. Na sporedu so pevske in glasbene točke mladinskega zbora in orkestra železniškega glasbenega društva Sloge, moškj zbor pa zapoje Zadružno himno. Vrši s«, tudi predavanje o pomenu zadružništva, posvečeno zadružni propagandi. O tej proslavi se obveščajo vsi zadrugarji v Ljubljani z vabilom, da jo mnogobrojno posetijo in s tem pokaže jo svojo pripadnost vzvišenim idealom zadrugarstva. — Medzadružni prireditveni odbor. DANES KONCERT VaTvrktu hlfetl UNION JUTRI V NEDELJO KONCERT "n°J'i1u Zteu BELLEVUE u— Uspela repriza reportaže ii Berlina. G. dr. M. Foerster je v dvorani Delavske zbornice v sredo zvečer v drugič predvajal svoj film iz Berlina, ki je obakrat privabil obiio gledalcev in je bila dvorana premajhna za V6e posetnike- Dasi je ta reportaža prvenec, vendar je bil večji del filma zelo posrečen in zanimiv. G. dr. Foerster je poiskal in našel prav lepe motive v nemški prestol niči, tako glede umetniške in monumental-ne strani, kakor glede svojevrstnega življenja, ki polje v Berlinu pod novim režimom. Slike parad, obhodov in pohodov eo gledalcem popolnoma ponazorile javno življenje v Berlinu, v kolikor mu daje evoj pečat sedanja politična smer. Želeli pa bi bili. da H se napovedovalec oglašal s pojasnili osobito pri slikah, ki eo res potrebovale pojasnil-V splošnem ee je opazilo, da ima naie občinstvo dovolj smisla za film reportažne vrste in so 6lične priredbe gotovo dobrodošle, predvsem onim, ki niso redni obiskovalci kina. lO + 1 + 4 -»in 15*— Vas štabe Lomberg film 6/9 8 posn. 26® Sch razvitje in 8 lepih kopij Drogerija KANC IVAN, NEBOTIČNIK. u— Moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Sp. Šiški vabi vse prijatelje družbe, zlasti pa vse odbornike in člane iz Šiške, ki so bili, ali so še člani podružnice na slavnostni občni zbor, ki bo v nedeljo 5-t. m- ob pol 10. uri v Sokolskem domu v proslavo 50-letnice podružnice. Vabljeni vej, ki ljubijo narodno obrambno delo. a— Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v ponedeljek 6. t m. ob 8- zjutraj pri komandi ljubljanskega vojnega okrožja Maistrova ul. v Ljubljani bivajoči rezervni častniki z začetno črko J in K. u— Kres bo zažgala na gradu Akademska podružnica CMD drevi, na predvečer sv. Cirila in Metoda. u— šiškarji! Električna zadruga za Spin Zg. Šiško je sklicala občni zbor v nedeljo 5. t m. Ker pride na dnevni red tega občnega zbora tudi točka likvidacije zadruge, podpis pogodbe z mestno občino itd., sklicujejo zadružniki informativni sestanek članov za v soboto 4. t m- ob 20. (osmih zvečer) v gostilni Štepic. Udeležite se tega sestanka, ker je velevažun. u— Električna zadruga v Šiški opozarja svoje zadružnike na razpis rednega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo 5. t. m-ob 9. dopoldne v telovadnici osnovne šole v Šiški. Gasilska cesta. u— šentviški obrtniki vabijo na svojo razstavo. Jutri ob 11. bo na meščanski šoli v Št. Vidu slovesno otvorjena obrtniška razstava, ki spada že po svoji tradiciji med najlepše in najbolj uspele prireditve te vrste pri nas. Letošnje razstave 6e udeleži še znatno večje število mojstrov, zlasti mizarjev, kakor v prejšnjih letih bkratu pa je tudi kvaliteta razstavljenih izdelkov deležna najboljše sodbe, šentviški obrtniki so z vzorci svojega dela do kraja izpolnili vse razpoložljive prostore na meščanski šoli, na dvorišču pa so pridružili še razstavico malih živali, ki so jo aranžirali rejci iz Tacna. Obiskovalci razstave uživajo na cestni železnici popust tako, da plačajo za vožnjo od Ljubljane do Št. Vida in nazaj 4 Din. če dajo vozni listek žigosati pri razstavni blagajni. u— Trgovine v poletnem času. Sekcija trgovcev z radio aparati je tudi uvedla poietni čas v svojih obratih in ee odpirajo trgovine do nadaljnjega ob 8. popoldne. Toliko v blagohotno opozorilo cenj. odjemalcem- u— Ukradeno je bilo moško kolo brez verige s pogonom na kordan (edino v dravski banovini). Kdor o tem kaj ve, naj sporoči proti nagradi tvrdki A. Goreč, Tyrševa cesta lO do 25 °/ ffjM~~ o POPUSTA NA NASE NAJSOLTONEJŠE CENE PEI LETNEM BLAGU VAM NUDI MAMUFARTIJRA »OVAK Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi) u— Stanje ponesrečencev z Ljubljanske, ga polja. Kritično stanje nesrečne delavke ki e v četrtek dobila pod porušenim kozolcem na Ljubljanskem polju hude poškod be po glavi in prsnem košu. še zmerom ni izven krize. Kakor so naknadno ugotovili gre za 691etno Terezijo Dolinarjevo, ki je po rodu iz Višnje gore in stanuje na Kar-lovški cesti 16. Po daljši nezavesti, se je na kirurškem oddelku sicer predramila, a začelo se ji je blesti in zdravniki dvomijo, da bi ji bilo mogoče rešitj življenje-Znatno boljše je z zdravjem sestre Veli-mire Jurkovičeve, ki pa ji je zavoljo živčnega napada otrpnila leva roka in noga-Poleg teh dveh ranjenk so v bolnišnico pripeljali triletno Pavlo Stepančičevo, hčerko poštnega sluge s Tomačevega, ki jo je tramovje podirajočega se kozolca prav tako občutno poškodovalo. Dr. SREČKO PUHER ne ordinira do 16. avgusta. čiščenje uradnih prostorov v Auer-spergovi palači. Mestni eksekuciiski urad bo zaradi čiščenja uradnih prostorov 6- in 7. t. m. za stranke zaprt. u_ Avtobusni izlet v »Dolino gradov« bo v nedeljo 12- t. m. z ogledom gradov Klevevž, Tolsti vrh in kostanjski grad, samostana v Pleterjih. slovenskih Benetk Kostanjevice in dolenjske, metropole Novega mesta. Avtobusna vožnja iz Ljubljane in kosilo stane 90 Din. Prijave in informacije pa v trgovini Tičar, Šelenburgova ulica. u_ Avtomobilska izleta 11. do 13. t. m Grossglockner. 25 do 30 julija Dolomiti in Milano. Informacije in prijave Okomova izletna piearna, hotel Slon. Ljubljana. u— Dr. med. Eleonora Jenko-Groyer ne ordinira od 2. do 7. t m. Iz Maribora Mariborski teden se bliža Priprave za letošnji jubilejni »V. mariborski teden«, ki bo od 1. do 9. avgusta, so v polnem teku. Številne priprave raznih velikopoteznih razstav jamčijo, da bo letošnja prireditev prekašala vse dosedanje. Za propagando je zelo dobro poskrbljeno, saj je uprava Mariborskega tedna razposlala doslej že preko 10.000 velikih in malih letakov po vsej naši državi in tudi v inozemstvo, ki kaže, da je za tradicionalni Mariborski teden iz leta v leto večje zanimanje. Letošnji jubilejni V. mariborski teden je počaščen tudi z najvišjega mesta, saj je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo Nj. Vis. kraljevič Andrej. a— Skupina profesorjev proučuje razmere ob naši mejL Te dni je na ekskurziji vzdolž naše meje Skupina profesorjev, ki jo vodi prof. F. Baš in ki si je ogledala ter proučila narodnostne prilike na črti Dravograd—Sv. Pankracij—Remšnik. Danes so prispeli profesorji, med kateremi so zastopniki Celja, Maribora in Ljubljane, v Maribor in nadaljujejo svojo poučno ekskurzijo v Št. Ilj in Gornjo Radgono. a— Slovo priljubljenega policijskega uradnika. V četrtek zvečer je bila odhodni-ca policijskega uradnika g. Petra Žlahti-ča, ki je polnih 16 let služboval pri tukajšnji policiji. K odhodnici, ki je bila v restavraciji »Pri klavnici« so se zbrali skoraj vsi njegovi tovariši, ki so mu izročili lepo spominsko darilo. Na večeru sta med drugim spregovorila tudi policijski višji komisar g. Kos ter višji nadzornik g. Pav-letič, ki sta želela g. Zlahtiču na novem službenem mestu v Splitu najboljše uspehe. a— Maturanti klasične gimnazije v Mariboru i2 leta 1906. prirede dne 11. julija 1936. ob 20. uri v hotelu pri »Zamorcu« v Mariboru proslavo 30-letnice mature. a— Za protituberkulozni azil v Mariboru je dosegel zadevni gradbeni fond vsoto 238.016 Din. a— Nova razdelitev Maribora na sedem dimnikarskih okolišev. Po odredbi banske uprave se je Maribor razdelil na sedem dimnikarskih ometalnih okolišev: prvi okoliš mojster Janko Krklec, II. okoliš mojster Kari Hmelina, III. okoliš lastnica obrti Ana Ertl, IV. okoliš mojster Josip Raček, V. okoliš mojster Ljudevit Pucelj, VI. okoliš mojster Franjo Ratej, VII. okoliš mojster Franjo Koražija. a— Končni izpiti na Legatovem enoletnem trgovskem tefaju r Mariboru so bili od 15. junija do 28. junija pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda Ant. Rud. Legata. H končnemu izpitu ie bilo pripuščenih od 36 učenk in učencev 33, od teh 33 kandi-datinj oz. kandidatov je položilo: 2 z odličnim uspehom in sicer Gfittlich Regina (Maribor) in Kuhar Emilija (Mežica); 15 6 prav dobrim uspehom in sicer: Bela Erika, Fersch Barbara, Gorjan Zora Obreht Marija (vsi iz Maribora), Potočnik Jerica (Konjice), Pro-haska Alfonz. Romih Giorgina. Sattler Viljem, Skrem Mirka, Valentan Jožica, Vodenik Jelena, Visimtin Nada (vsi iz Maribora). Rehn Edita (Tišina, Prekmurje), Vodušek Marija (Orehova vas), Veldin Josip (Slovenjgradec); 15 z dobrim uspehom in sicer; Bazzanella Valter (Maribor). Cavkin Marija (Ruše). Čer-ny Helena (Mačkovci, srez Murska Sotota), Freitag Ana (Maribor). Heimrath Albreht (Celje). Hvalic Vladimir (Maribor), Lavrič Ana (Konjice), Lešnik Ludvik (Studenci pri Mariboru), Obarč Justina (Ruše), Oman Danica. Pirih Anton. Savodnik Andreja. Ules Marija. Weingerl Mirko (vsi iz Maribora), So-tler Kristina (Dečno selo, srez Brežice). Z zadostnim uspehom ni položil izpita nihče. Ponavljalni izpit ima samo ena kandidali-nia. za vse leto ni bil nihče odklonjen. Celotni uspeh je 89%» u^tth £Ci kon&uh iz- pitih je celo 97Vi, kar pomeni za strokovno šolo mnogo. Dober glas Le ga tov e šole se je torej zopet potrdil. Slovesni zaključek šolskega leta se je vršil na Vidov dan- Prišlo je mnogo staršev iz različnih krajev naše banovine. Ravnatelj g. Ant. Rud. Legat je imel izčrpno poročilo o delovanju in u&pehih šole. Pouk ie bil poglobljen z ogledom v>ič industrijskih podjetij tako livarne Ježek, Franzovega mlina in tovarne testenin, tvor-nice Zlatorog, pivovarne Terheligi in tovarne za svilo tvrdke Thoma. Učenci so sd ogla-dali tudi kulturne filme in obiskali razstavo »Človek«. V preteklem šolskem letu je ravnateljstvo uvedlo cele ure namesto v zadnjih letih za pobkus uvedenih tričetrtinskih učnih ur. ki so uvedene na vseh drugih šolah-Ena učna ura je trajala namesto običajnih 45 minut 55 minut in na ta način je Legato-va šola pridobivala na teden 6 ur in v celem šolskem letu (37 tednov) 87 krat 6 ur, kar znaša 222 ur ali 7 tednov. Legatova trgovska šola je bila torej na boljšem proti drugim šolam na učnem času za 1% meseca, ker se je ravnala po geslu >Čas je zia-toc. Jasno, da so učni uspehi na Legafloveni zavodu res izredno dobri. Po poročilu ravnatelja se ie zahvalila v imenu tovarišic in tovarišev absolventka. Nato je še govoril strokovni učitelj Janko Pire. ki je v lep:h besedah pozival absolvente k tovarištvu in hvaležnosti do šole. Obenem se ie zahvalil v imenu profesorskega zbora ravnatelju za ves trud in dobro vodstvo zavoda- S tem je bila lepa slavnost zaključena. Novo šolsko leto se začne dne 9- septembra. Vpisovanje je dnevno osebno in pismeno samo v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4, in sicer od 10. do 12. ure. Šolski programi so brezplačno na razpolago. a— Zaključek Hermesovega šolskega leta. V četrtek so se zaključili izpiti na enoletnem trgovskem tečaju »Hermes«, ki so se vršili pod predsedstvom odposlanca banske uprave g. inšpektorja M. Prešla. Z odliko so napravile izpit Dora, Janžek. Vera Gniušek, Avrelija Kovačič. Vera Gomiv-nik Milka Flakns in Avrelija Kovačič. osem jih je napravilo izpit b prav dobrim, 16 z dobrini in 1 z zadostnim uspehom. OdTič-njakinje ter zmagovalki v stenografiji in strojepisni tekmi (Dora Janžek in Melanija Cuček) so prejele lepa darila. Iz Celja e— Sokolski javni nastop na Teharju- So-kolsko društvo Štore-Teharje bo priredilo jutri ob 15. svoj letni javni nastop v občinskem parku na Teharju. Po končanem sporedu bo zabava. SokoLsko društvo v Celju vabi članstvo, naraščaj in Sokofa naklonjeno občinstvo* da se udeleži javnega nastopa v čim večjem številu. Zbirališče bo jutri ob 13.30 na dvorišču mestne narodne šole. e— Ciril-Metodov kres bo gorel na Starem gradu drevi, na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, pevsko društvo »Oljka« pa bo na ka^ pucinskem mostu zapelo nekaj primernih pesmi. Družba sv. Cirila in Metoda nas vabi, da se ob tej priliki spomnimo naših obmejnih šol in žrtvujemo vsak po Bvojih močeh za deco naše krvi in našega jezika, ki je brez šol in brez pouka v materinem jeziku. e— Akademikl-lnstruktorjl. DruStvo Jn- gosl. akademikov v Celju obvešča starše rep rob i ranih dijakov, da ima tudi letos na razpolago večje število izvežbanfh inštruktorjev za posamezne predmete. V tej zadevi se obračajte pismeno na društvo, Vodnikova ulica. e— Nagradno strelsko tekmovanje na Vranskem. Strelska družina na Vranskem bo priredila jntri od 9. do 19. veliko nagradno strelsko tekmovanje na Vranskem. V primeru slabega vremena bo v Hmeljarni sobno streljanje. e— Dve mesti policijskih agentov pri predstojništvu mestne policije v Celju razpisuje mestna občina. e— Omerzov znanec pred sodiščem. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 31-letni brezposelni delavec Valentin Kotnik z Dola pri Hrastniku, ki je lani 31. oktobra izdal zloglasnega razbojnika Franca Omerzo orožnikom na Dobrni. Kotnik je bil obtožen, da je v noči pred Omerzovo smrtjo 31. oktobra z Omerzo vlomil v šolo na Per-novem pri Veliki Firešici. Kotnik, ki je zanikal udeležbo pri vlomu, je bil oprošSen. e— Dve žrtvi napadalcev. V ponedeljek je delavec Ivan Štefančič iz Zbelovega pri Poljčanah pred Šalamonovo gostilno v Zbelovem v prepiru napadel 22-letnega delavca Ivana Šnpergerja iz istega kraja t«T ga z nožem močno poškodoval po desni strani prsnega koša in levi roki. Na cesti v Črmožišah pri Zetalah je posestnik Janez Kos iz ČrmoŽiš v prepiru zaradi neke njive napadel 55-Ietnega dninarja Štefana Širca ter ga 8' senenimi vilami poškodoval po glavi in hrbtu in mu tudi zlomil levo roko. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ljubezen na povelje« m zvočni tednik. KLJUB LETNI SEZONI PRVOVRSTEN FILM ! Gustav Frohlich ljubljenec filmske publike v novi vlogi kot znanstvenik, kavalir in osvojevalec ženskih src, ki žanje simpatije in naklon-'^nost v filmu KARNEVAL _(MASKE DOL!) Predstave ob 16., 19.15 In 21.15 nri. KINO UNION, tel. 22-21 Sobota, 4. KH 1936. Gospodarstvo Narodna banka in kmečki dolgovi času Pripomnil pa je, da je samo po sebi umevno, da bodo pri reševanju vprašanja upoštevali interese vlagateljev. Statistični podatki, ki jih je zbrala Narodna banka, so zelo obsežni. Gradivo je treba le še urediti. Statistika ae nanaša na 605 bank, ki imajo za 1524 milijonov Din zaščitenih terjatev na podlagi kmečkih menic in vrhu tega še zaostale obresti v višini 134 milijonov. Od skupne vsote odpade 62.8% na protestirane, registrirane in iztožene menice. Kakor je razvidno iz zgornjega poročila se nanaša nameravana ureditev kmečkih dolgov zaenkrat le na banke (razen Privilegirane agrarne banke in Državne hipo-tekarne banke), ne nanaša pa se na kmečke dolgove pri kreditnih in hranilnih zadrugah. V Sloveniji imajo banke razmeroma malo terjatev v kmečkih dolgovih, razen Zadružne gospodarske banke, ki ima takih terjatev za okrog 50 milijonov. Za ureditev kreditnih odnošajev v dravski banovini pa je predvsem važno, da se reši vprašanje našega zadružništva in regula-tivnih hranilnic, ki predstavljajo pretežni del vsega kreditnega vprašanja v Sloveniji. To vprašanje pa ostane nadalje odprto. Termalno kopališče • • v.i LIPI K ozdravi poapnenje zil ca kmetijskega ministra, ki sta na podlagi pooblastila kmetijskega ministra pregledala teren in zbrala stavbišče, kjer bodo postavili zavod za kontrolo in izboljšanj«1 sadja. Stavba se bo zgradila v Goraždi. Za postavitev poslopja in nakup potrebnih naprav za znanstvena raziskovanja v zavodu določa finančni zakon za leto 1936/37 pol milijona Din. Borze je treba še doplačava ti določene zneske. S to konverzijo bo mogoče v najugodnejšem primeru dobitii 9 milijard. Vpisovanje konverzi jskega posojila bo zaiklju-čeno 31. julija t. i. Tečaj konverzinanega 3.5% posojila se je od najnižjega sftanja 68 lir za 100 lir nominala v zadnjem času dvignil na 79 lir in je s tem dosegel ono višino, ki se pri konverziji vzame v račun-Od zvišanja tečajev državnih papirjev pričakujejo ugoden rezultat vpisovanja v teku julija. Doslej ena tretjina starega posojila ni bila predložena v konverzijo. Od ostalih virov za finansiranje izdatkov afriške vojne je omeniti državne zakladne bone, ki so bili izročeni imetnikom inozemskih vrednostnih papirjev, ki jih ie država zasegik. Teh je bilo izdanih za okrog 2 milijardi lir. Nadalje so biile izdane zakladne memice z enoletno amortizacijsko dobo. Zbiranje zlaita pa je smaitraiti za enkratni prispevek italijanskega naroda. ki se ceni na 500 do 1000 miln ionov lir. = Nova pšenica 100 Din. Včeraj je pričela na novosadski borzi notirati nova pšenica in je bila zabeležena cena 100 — 101 Din za stot. = Nemška valuta pri potovanju v Nemčijo. Pravilnik nemške vlade o izvajanju zakona glede prometa z devizami, ki je stopil v veljavo 1. junija t. 1., razširja prepoved uvoza mark v novčanicah tudi na nemški drobiž. Zato velja od 1. junija t. 1. prepoved izvoza in uvoza tudi za nemški drobiž. Dovoljen je samo uvoz novčanic in drobiža, če je denar namenjen nemškemu kreditnemu zavodu z nalogom, da se odobri določenemu zaprtemu računu. V interesu tujcev je dovoljeno, prinašati v Nemčijo marke v novčanicah in v nemškem drobižu, in sicer v tehle zneskih: za novčanice do 30 mark (v malih novčanicah do 20 mark) in za drobiž v znesku do 60 mark. Potnik sme torej imeti pri prihodu v Nemčijo pri sebi skupno samo do 90 mark v novčanicah in drobižu. . Zavod za kontrolo ln zboljšanje kakovosti sadja. V Beograd sta se vrnila odposlan- 3. julija Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.87, angleški funti pa so se nudili po 242.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bi! promet v avstrijskih šilingih po 8.79, v angleških funtih po 241.96 in v grških bonih po 27.50. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.92, v Beogradu po 13.9074 in v Zagrebu po 13.90, odnosno za konec julija po 13.7250 in za konec avgusta po 13.75. Na zagrebškem efektnem tržišču je noti-rala Vojna škoda za kaso 365. den. brez prometa (v Beogradu zaključki po 363.50). Promet pa je bil zabeležen le v 8°/o Blairo-vem posojilu po 83.50 Devize Ljubljana. Amsterdam 2964.22 — 2978.82, Berlih 1752.77 — 1766.65. Bruselj 734.90 — 739.96, Curih 1424.22 — 1431.29, London 217.94 — 220, Newyork 4315.38 — 4351.70, Pariz 288.35 — 289.79. Curih Beograd 7, Pariz 20.2475, London 15.35, Newyork 305.675, Bruselj 51.65, Milan 24.15, Madrid 41.99, Amsterdam 208.15, Berlin 123.25, Dunaj 57.40, Stockholm 79.15, Oslo 77.10, Kobenhavn 68.55, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 365 den., za sept. 364 den., 4%> agrarne 47 den., 6% begluške 66.75 — 67.50, 7°/o invest. 82.50 den., 7°/o stabiliz. 81.83, 7°/« Drž. hip. banka 74 — 74.50, 8°/o Blair 82 — 83; delnice: Nar. banka 6250 den., PAB 232 — 235. Beograd. Vojna škoda 363.50 — 365 (363.50), 4°/o agrarne 48.50 bi., 7% stabiliz. 84.50 bi., 6% begluške 68.50 — 69, 7% Blair 74 — 75, Narodna banka 6250 — 6270, PAB 230.50 — 233 (230.50). Blagovna tržišča ŽITO + Novosadska blagovna borza (3. L m ) Tendenca nespremenjena. Pšenica nova: baška, eremska. banatska in ladja Tisa 100 _ 101; pšenica stara: baška in sremska 118—119; okolica Sombor in ba. natska 117—119, baška ladja Tisa 121 —123, ladja Begej 119—120; slavonska 119 —120. Oves; baški, sremskd in slavonski 100—102. Koruza: baška, sremska ki banatska 100_102. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 195—205; »2« 175—185, »5« 155—165, »6« 135—145, »7« 115—125, »8« 105—107.50. Otrobi: baški. sremsbi in banatski 90—95. BOMBA2 + Liverpool, 2. julija. Tendenca dobro trajajoča. Zaključni tečaji: za julij 6-77 (prejšnji dan 6.64), za dec 6.28 (6.13). + New York, 2. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 12.41 (12.40), za dec. 11.70 (11-69). K pogodbi med mestno občino in zadrugo v Šiški Na naš včerajšnji članek o pogodbi med mestno občino in električno zadrugo v Saški smo od naoelstva te zadruge prejeli včeraj nekak popravek, ki pravi med drugim v uvodu, da nii res, da so funkcionarji zadruge z raznimi izgovori zavlačevali podpis pogodbe, temveč je podpis zavlačeval bivši mestni svet iz neznanih razlogov. K te j trditvi moramo tako i pripomniti, da je na včerajšnji sejii mestnega sveta predsednik finančnega odbora prof. Dermasti-ja sam izjavil, da pogodba ni bila uveljavljena, ker je zadruga ni hotela podpisati. Nadalje pravi popravek, da »ni res. da se s črtanjem določbe o dvomilijonskem prispevku mestne občine ljubljanske občutno zmanjšajo koristi, ki b.i jih imeli prebivalci Šiške, zlasti pa temošnji ubožci in hiral-ci. ampak je res, da je nova pogodba v korist ubožcev in hiradcev v Šiški, ker pri sedanjih razmerah me^ne občine ljubljanske ni možno realno računati z milijonskimi prispevki mestne občine in bodo po novi pogodbi šišenski ubožci in baralci že v kratkem deležni ugodnosti zavetišča, ki se bo gradilo iz mili jonskega prispevka Električne zadruge, po prejšnji pogodbi pa šele po 10 letiih.« Popravek torej priznava, da zadruga izgubi z novo pogodbo milijonske prispevke mestne občme, ki se je v prejšnji pogodbi zavezala, da bo prispevala k gradnji zavetišča še 2 milijona in da bo tudi zavetišče vzdrževala, kair je 6edai odpaidilo. Zadruga pravi nadalje, da ni res, da bi šlo funkcionarjem zadruge samo za to. da bi z milijonom kupnine, namenjenim za zavetišče. loHko s°mi gospodarili, oziroma da bi ta miiHiion dali na razpolago dražbi sv,- Vincenciia, temveč ie res, da funkcionarji zad ruge ne namerava k) sami gospo- dariti. in da se bo z milijonom kupnine zgradilo zaivertiišoe, ki ga bo upravljala Vdn-oencijeva konferenca sv. Frančiška. Nadalje pravi zadruga, da se funkcionarji zadruge niso odpovedali 2 milijonom iz razlogov, ki so navedeni v »Jutru«, ampak zaradi tega, ker le mestna občina ljubljanska v takem finančnem stanju, da ne more prispevati 2 milijonov in še vzdrževati zavetišča. Koliiikor pa je nam znano, na občina zahtevala spremembe pogodbe, da bi se zaradi slabega finančnega srtania rešila teh obveznosti, temveč je zahtevala spremembo zadruga sama. Končno čitamo v popravku, da so zastopniki zadruge zahtevali za vse konzu-mente v Šiški enaike ugodnosti dosedanjih cen im da so diferencirane cene zahtevali zastopniki mestne občine. Popravek tudi ugovarja glede vsote 3 milijonov Din, ki jnh bo izgubila mestna elektrarna pri to-kovini, češ, da ie napačno kalkulirama in ne upošteva povišanja cen zaradi preselje-mni'a strank. Na koncu Se poudarja, da je Ml občni zbor 6iklicain po določilih zadružnih pravil in se je način vabi jenia na občni zbor s posebnimi vabili opustil že lamsko leto zaradi prevelikih srtroškov. Vsebima popravka torej dejansko potrjuje to, kar smo iznesli v včeraišniii Številki glede pogodbe med mestno občino in zadrugo. Občinski »vet ie včeraj sicer z večino gilasov odobril to pogodbo s tem pa še ni izrečena zadnia beseda, kajti pogodbo mora odobriti Se občni zbor zadruge in končno nadzorstvena oblast. Zato je dolžnost vseh članov zadnji«, da so v nedeljo 5. t. m. udjležiio občnega zbora zadruge. ki bo 9. ari popoldne v telovadnici Scenske o®novne šole. Iz; Beograda poročajo, da se je nedavno vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri so med drugim razpravljali o razmerah na naših denarnih trgih. Narodna banka smatra, da je za ureditev kreditnih odnošajev, ki je pogoj za gospodarsko oživljenje, posebno važno, da se pospeši končna rešitev vprašanja kmečkih dolgov nasproti denarnim zavodom. Narodna banka je pričela proučevati možnost; za končno rešitev tega za domače bančništvo važnega vprašanja. Zbrala je potrebne podatke, na podlagi katerih je mogoče staviti konkretne predloge. Na seji je guverner dr. Milan Radosav-ljevič poudaril nenormalno stanje, v katerem. se danes nahaja naše bančništvo, in potrebo, da se vprašanje kmečkih dolgov reši vsaj v onem delu, ki se tiče bančnih zavodov. Banke naj se znova vzposobijo, da prevzamejo v gospodarstvu ono vlogo, ki jo morejo vršiti. Pred umavnim odborom. je guverner zlasti poudaril, da je v tem vprašanju imel razgovore s predstavniki vlade in da lahko izjavi, da je vlada trdno odločena, rešiti vprašanje kmečkih dolgov pri denarnih zavodih v najkrajšem Zakon o elektri§ikasiji I:; Beograda poročajo, cia bo vlada v kratkem času na osnovi pooblastila v finančnem zakonu izdala v obliki uredbe zakon o elektrifikaciji države. Zakon predvideva delno etatizacijo elektrifikacije in poseben fond za elektrifikacijo, ki bo služil za kritje neracionalnih in nerentabilnih investicij, ki pa so potrebne iz drugih razlogov. V fond se bo stekal odstotek odškodnine za električni tok. Ta odstotek še ni definitivno določen. Najbrž pa bo znašal 2%, kar bi dalo letni dohodek 20 milijonov Din (glede na okolnost, da znaša potrošnja v naši državi preko 500 milijonov kilovatmh ur v vrednosti 1 milijarde Din, če računamo povprečno 2 Din za kilovatno uro). Na podlagi teh dohodkov bi fond lahko najel posojilo 200 milijonov Din. Zakon bo tudi predpisal obvezno priključenje malih in neracionalnih central na večje centrale v primeru, da nudijo velike centrale tok po nižji ceni, nego jo more proizvajati mala centrala. Predviden je poseben elek-trifikacijski svet, ki naj bi ga tvorili predstavniki ministrstev in gospodarskh organizacij. Pri novih koncesijah bi imele pravico prvenstva javne ustanove. f Nazadovanje naših terjatev v Nemčiji Kakor smo nedavno poročali, se je naš uvoz nemškega blaga v zadnjih mesecih letošnjega leta precej dvignil, dočim je nasprotno izvoz nekoliko popustil, kar je posledica razmeroma nizkega tečaja nemške klirinške marke. V prvih petih mesecih t. 1. smo imeli z Nemčijo za 41.6 milijona pasivno trgovinsko bilanco, pri čemer pa je treba upoštevati, da smo bili v januarju z Nemčijo še hudo aktivni, dočim se je situacija v februarju bistveno spremenila. Tako smo v štirih mesecih od februarja do maja uvozili iz Nemčije za 325 milijonov Din blaga (v istih mesecih prejšnjega leta za 184 milijonov), dočim smo v istih štirih mesecih izvozili v Nemčijo le za 235 milijonov (v prejšnjem letu za 216). V kratkem razdobju štirih mesecev smo torej zabeležili znaten uvozni presežek 90 milijonov Din. Razumljivo je, da je moral tako povečan uvoz iz Nemčije končno vplivati tudi na stanje naših terjatev v Nemčiji. Že nekaj tednov opažamo, da se saldo naših terjatev v Nemčiji stalno zmanjšuje. Poslednji izkaz Narodne banke od 2. t. m. zaznamuje saldo v višini 19.7 milijona mark nasproti 20.0 21.5, 22.3 in 22.4 milijona mark v zadnjih štirih tednih. V enem mesecu se je saldo naših terjatev v Nemčiji zaradi povečanega uvoza zmanjšal od 22.4 na 19.7 milijona mark, t. j. v celoti 2.7 milijona mark ali za skoro 38 milijonov Din. Če preračunamo ta saldo v dinarje po tečaju klirinških čekov (14 Din za marko), tedaj vidimo, da znašajo sedaj naše terjatve v Nemčiji še okrog 276 milijonov Din, dočim so znašale pred enim mesecem okrog 314 mili jonov. Ostali kliringi Pri ostalih kliringih v zadnjem tednu ni bilo večjih sprememb. Italijanski klirinški saldo se je za malenkost zmanjšal od 41.2 na 41.1 milijona lir. Saldo v prometu s Turčijo pa znaša 880.000 francoskih frankov. Gospodarske vesti = V Italijo se sme uvažati blago iz sank-cijskih držav le na podlagi ministrskega odobrenja. Kakor smo že na kratko poročali, je 6 1. julijem stopil v Italiji v veljavo novi režim popolne uvozne kontrole, ki uveljavlja princip stoodstotne kompenzacije. Zna" čilno je. da ta novi režim nadalje strogo loči med sankciiekimi in nesankcijskimi državami. Najnovejša uredba navaja 14 nesank" cijskih držav. Objavljeni so obširni seznami blaga, po katerih se bo različno izvajala kontrola. Za najvažnejše uvozno blago bo izdajalo uvozna dovoljenja- ministrstvo za trgovino. Uvoz iz sanacijskih držav bo ne glede na to. v katerem sezaiainu je vsebovano dotično blago, dovoljen edino na osnovi ministrskega dovoljenja- Od evropskih držav so v dekretu naznačene kot nesankcij-ske; Albanija. Avstrija, Nemčija, Švica in Madžarska. —Trgovinska pogajanja s Turčija Ker je trgovinska pogodba s Turčijo, sklenjena leta 1934., opovedana, se bodo pogajanja za novo trgovinsko pogodbo vršila na sestanku gospodarskega odbora Balkanskega sporazuma. Kakor znano, se bo gospodarski svet Balkanskega sporazuma sestal 10. t. m. na Bledu. = Italijanski vojni stroški. Iz Rima poročajo, da ie tik pred zaključkom finančnega leta izšel pooblastitveni zakon, s katerim je dobila italijanska vlada pooblastilo za nadaljnje izredne izdatke za vojno v Vzhodni Afriki v višin-' 1300 milijonov lir. S to vsoto so narasli siku pni izredni izdatki, ki so v neposredni zvezi z abesinsko vojno, na 13.380 milijonov lir, od katerih odpade na finančno leto 1936/37 12.405 milijonov lir. Pretežni dej denarnih sredstev za kritie teh izdatkov bo krit s konverzijo 3.5% posojila v 5% posojilo pri čemer Iz življenja na deželi Z Jesenic s_ Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob 3. pop. samo ob slabem vremenu) zanimiv velefilm »Klic pragozda«. Dodatki običajni — Sledi »Arena strasti«. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes im jutri v nedeljo Ha.ry Piel film »Svet brez maslke« m nov Paramountov tednik. Iz Ptuja j— Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru je imel v četrtek sejo pod predseistvom g. Vladiislava JeTŠeta, davčnega inšpektorja v pokoju. Sklenjeno ie bilo, da se doslej nabrani prispevki za kraljevi spomenik prepuste protntubeiiku-lozriii ligi v Ptuju z naročilom, da nadaljuje akcijo sipomenika v obliki paviljona za pnotituberkulozni dispanzer, ki na i bi bil postavljen po možnosti v treh letih in najj bi nosil napis »Protitubeilkulozni dispanzer viteškega kralja Aleksandra I.« Ker je odbor za postavitev spomenika likvidiram, je prevzel vse njegove posle in spise odbor krajevne protitubenkulozne ln-ge, ki bo akcijo nadaljevala. Njej na.j se odslej pošiljajo prispevka. j— Kino- Drevi ob pol 21. in jutri ob pol 19. im ob pol 21. bo predvajan film »Zeleni domrino«. ŠT: VID NAD LJUBLJANO 0 priliki velike obrtne razstave v Št. Vidu, ki bo kar najslovesneje otvorjena v nedeljo 5. t. m- dopoldne, bo razstavila risarske in ročne izdelke svojih učencev tudi tukajšnja meščanska šola. Razstava meščanske šole bo odprta tako dolgo, kakor obrtna razstava in sicer do 15. avgusta Prav je, da ee je pridružila veliki šentviški obrtni razstavi tudi meščanska šola s svojimi izdelki, saj je njena glavna naloga vzgajati dober obrtniški naraščaj. BLED. Kino Bled predvaja danes In jutri film »Rozika pleše i« h a in poje« (Lahka konjenica). Pride: »Poslednja ljube- iS por t Ljubljanski drobiž je ta dva praznika odigral še svoje poslednje tekme. Stvar se je malce zavlekla, ker je bila udeležba velika, saj je skupina ljubljanskega pomladka številčno najmočnejša tekmovalna skupina v podsavezu. Tik pred počitnicami — v moštvih nastopajo po večini dijaki — je bil že skrajni čas. da se tudi to tekmovanje zaključi V stiski za termine so Svoboda ši prepustili svojo tekmo Marsovcem brez boja, s tem so že bili Poljanci trdno na prvem mestu, ker jih Ljubljana ni mogla več doseči. Po vrhu so v predtek.ni v nedeljo gladko zmagaii nad svojim konkurentom s 3:0 in se s to zmago oddaljili od njega za celih pet točk. Prvo mesto so zasluženo nesli. V šestnajstih tekmah so zgubili samo dve točki v dveh neodločenih tekmah, poraženi niso bili niti enkrat. Pripade jim pokal, ki ga je Jadran razpisal za juniorskega prvaka Ljubljane. Drugo mesto je s presledkom petih točk pripadlo Ljubljani, ki je zgubila obe tekmi proti prvaku, dve toSki je odnesla tudi Reka ena je šla v zgubo z neodločenim rezultatom. Na tretje mesto so se plasirali Rečani, edini, ki še premorejo pozitiven količnik. S tem je obenem zaključena »zgornja hiša« pomladka. Od Korotana, ki je še sigurno na četrtem mestu, se nizajo navzdol z malenkostnimi razlikami ostala moštva, ki so pač zasedla mesta po zaslugah in močeh. Vsa so spol-nila nalosro, ki jo je imelo to tekmovanje: da se zbira nogometni naraščaj pod smotrnim in organiziranim vodstvom in da se ne prepušča, kot vsa ta leta do sedaj, slučaju in naključju, ki naj odkriva bodoče talente. Blagodejni učinki takega tekmovanja se bodo seveda pokazali Sele čez čas, medtem bo treba ohraniti kontinuiteto in tekmovanje iz leta v leto ponavljati. Letošnji uspeh mladinskega tekmovanja v Ljubljani je bil tak: Mars 16 14 2 0 59: 9 30 Ljubljana 16 12 1 3 55: 8 25 Reka 16 9 2 5 27:23 20 Korotan 16 6 4 6 23:32 16 Hermes 16 4 5 7 15:26 13 Jadran 16 5 1 10 16:28 11 Slavija 16 3 5 8 16:35 11 Svoboda 16 4 3 9 16:43 11 Mladika 16 2 3 11 15:38 7 Hermes : Ljubljana V nedbljo nastopita ob 18. v pri jateijsk'' tekmi Hermes in Ljubljana na igrišču Hermesa. Po končani prvenstveni borbi v podsa-vezni Itei je bil daljši odmor na nogometnih igriščih. izvzemši gostovanje Krajišni-ka v prvenstveni tekmi proti Ljubljani. Zato bo nedeljsko srečanje prijetna sprememba. ki bo privabila na igrišče Hermesa vse one ljubitelje nogometnega športa, ki hočejo videti lepo in koristno igro dveh izenačenih moštev. Ker se bo tekma pričela Sele ob 18., pred/tekma med Svobodo in B moštvom Hermesa pa ob 16-30, bo omogočen poset tudi onim. ki bodo popoldne pohiteli na kopanje. Državno kajaško prvenstvo Poročali smo že, da ee bo v nedeljo vršilo na Bohinjskem jezeru državno kajakaško prvenstvo, ki '»o veljalo obenem za izbirno tekmo za olimpiado. Tekmovanje se vrši letos prvič na mirni vodi in ae ga bo udeležilo 18 do 20 čolnov emojfc in dvojic Start bo ob 10. pri Sv. Duhu, cilj pa pri Sv. Janezu. Tekmovanja se bodo skoraj gotovo izven konkurence udeležili tudi Nemoi s 15 čolni. >Deutacher Kanuver-band< priredi namreč Izlet na jugosloven sko morje pod geslom »Vom Triglav bis zur Adria« in ae bo o tej priliki pomeril tud; z našimi kajak aši. Nem d bodo nato nadaljevali potovanje po Savi do Zagreba, kjer bodo izstopili in nadaljevali vožnjo s vlakom do Bosne. Pot jih bo nato vodila po Drini jm Vrbasu morja. Nedeljskim izletnikom je omogočeno, da prisostvujejo tekmovanju, kajti izletniški vlak pripelje v Bohinjsko Bistrico ob 822 in bo imel d" jezera direktno zvezo z avto. busom. Sušaška Viktorija v Trstu Trst, S. julija, p. V kopališču »Ausonia« se je sinoči vršila mednarodna plavalna tekma med tukajšnjo »Triestino« in sušaško »Viktorijo«. Prireditev je privabila veliko število gledalcev. Zmagali so domačini 8 60:59 in sicer le zato, ker je bila sušaška damska štafeta 4X100 m prosto* diskvalificirana. Pri Viktoriji je nastopil Cerar (Ilirija) kot gost. Wimmerjeva je na 200 m prsno postavila nov jugoslovenski rekord. Tehnični rezultati so bilk 400 m prosto gospodje: 1. Perentin (T) 5:19.3, 2. Špehar (V) 5:52.3, 3. Diminič (V) 6:13. 100 m prosto dame: 1. Lokar (T) 1:16, 2. Foscati (T) 1:16.2, 8. Radmanovič (V) 1:21.2. 100 m hrbtno dame: 1. Wimmer (V) 1:32.8. 2. Smoli« (V) 1:84.9, 8. Skerij (T) 1:37. 100 m prosto gospodje: 1. Grkinič (V) 1:04.2, 2. Bezjak (V) 1:06.4, 8. Baker iT) 1:07.1. 100 m hrbtno gospodje: 1. Bru-netti (T) 1:18.4. 2. Marčeta (V) 1:21.2, 8. Vidmar (V) 1:21.8. 200 m prsno dame: 1. Wimmer (V) 8:30.2 jugosl. rekord. 2. Prekop Hilda (D 8:84.4. 8. Strukel (T) 8:37.2. 200 m prsno gospodje: t. Bertettl (T) 2:58.5, 2. Cerar (V) 8:08.8. 8. Carboni (T) 8:07.4. 5X50 m prosto gospodje: 1. Viktorija 2:29, 2. Triestina 2:31.6. 4X100 m prosto dame*. 1 Triestina 5:82.2. 2. Viktorija M8.T rRs-kvalifioirana zaradi nepravilnega obrata* 4X200 m prosto gospodje: (Bezjak, Marčeta, Cerar, Grkinič) 10:30.6, 2. Triestina 10:48.7. V waterpolu so zmaeali domačini i 2:0. SK Trbovlje : SK Slovan- V nedeljo ob 10. bo prioateljska nogometna tekma med imenovanima kluboma. Za Slovana ie to zadnja preizkušnja pred kvalifikacijskimi tekmami. Slovan nastopi z vsemi novimi pridobitvami, ki so pristopila iz razpuščene Ilirije. Tudi Trbovlje, eden najmočnejših zasavskih klubov, bo skušal dokazaiti. da njegova zmajga nad celovškim KAC. ni bila slučajna. Predtekmo igrajo juniorji Ljubljane in Slovana. Obe tekmi se vršita na igrišču Slovana v Mostah za Koiinsko tovarno Službeno i« s. o. LNP Delegirajo se k tekmam 5- t m.: ob 10.15 Slovan-Trbovije Sketelj. predtekma Betetto; igrišče Hermesa ob 18- Hermes-Ljubliana Hobacher, predtekma Hermes-Svoboda Dorčec; v Domžalah ob 16.30 Domžale-Bratstvo Vrhovnik (namesto zadržanega Deržaja) v Celju Laško-Krško Veble (namesto zadržanega Ocliea) SK Ljubljana Juniorji igrajo v nedeljo dopoldne na igrišču Slovana predtekmo. Na igrišču naj bodo točno ob 8.30. B garnitura igra popoldne e prvim moštvom Hermesa. Postave na oknu v tajništvu- Dvignite pravočasno opremo- Kolesarji-sportniki! Sflifce od I- mednarodne kolesarke dirke razpošilja Vinko Cajniko, Sloventjgradec- Za Ljubljam- kole-sareki podsavez naročite pri g. Metodu Gregorcu, želez. urad. in tajniku Liublj-kolesar. podsaveza, Ljubljana - kurilnica. Sliike stanejo: karte po Din 4, male po Din 2. Motoklub »Ilirija« vabi članstvo na klubski sestanek, ki bo danes 4. t m. ob poj 9. zvečer v restavraciji »Bellevue«. Razdelitev zadniith plaket, prevzem častne Idubo-ve nagrade o priliki zadnje zvezdne vožnje na Vrbsko jezero in razgovor zaradi pred-Sfroiečib dirk. Vsi, in točno- SK Mars. Prvo moštvo naj bo jutri ob 8.30 na igrišču Most v Mostah. Igramo » SK Moste. Vahen sigurno! Opremo si pre-sikrbi vsak zase. Sokol Novo sokolsko telovadiSče v Zg. Šiški Sokolsko društvo v Zgornji šiški je bilo ustanovljeno šele pred nekaj leti. Delovati je začelo v zelo težavnih okoliščinah. Bilo je nel brez telovadnice, ampak tudi hrez telovadišča. Prve mesece je članstvo telovadilo na zasebni poti ob skromni razsvetljavi, ki jo je dal na razpolago g. Ivan Canman. Velik korak naprej je bil storjen, ko je krajevni šolski odbor dal Sokolu na razpolago sobo in šolsko igrišče. Elektriko ei je Sokol napeljal sam. Sokolsko društvo rt je trajno prizadevalo, da pride iz tega provizorija ven in si preskrbi lastno telovadišče. Začelo se je zanimati za zapuščeno gramozno jamo ob Vodnikovi cesti v Zgornji Šiški, med gasilskim domom in med poslopjem narodne šole. Sicer eo ljudje dvomili, da bi se ,iz te jame polne močvirnatih kotanj ?n prepredene z grmovjem in zeljo, dalo pri. rediti telovadšče„ posebno še, ker je imelo mlado društvo na razpolago prav malo gmotnih sredstev. Društvena uprava pa se ni ustrašila Po triletnih pogajanjih je končno predlanskim dosegla, da je sreski cestni odbor prodal Sokolskemu društvu v Zgornji Šiški gramozno jamo. Letošnjo pomlad je bil svet tudi v zemljiški knjigi prepisan na sokolsko društvo. S tem se je začela druga etapa dela za lastno telovadišče. Po načrtih, ki jih je ljubeznijo daJa na razpolago tvrdka Du-kič je bila posrečeno izvedena drenaža. S pomočjo svojih članov in večine gornje-šišenskgh posestnikov je Sokol vztrajno nadaljeval delo tn že prejšnje zapuščene gramoznice naredil zemljišče, ki je danes v kras okoMci obenem pa. pomenja v primeru s prejšnjim močvirjem tudi v zdravstvenem pogledu lep napredek. Telovadišče je sedaj že gotovo in v nedeljo 5. tm. ga bo Sokol v Zgornji Šiški svečano otvo-ril z javno telovadbo ob sodelovanja dragih ljubljanskih in okoliških društev. Srebrni iubilel štepanjskega Sokola Briredtitveaai odbor je izdelai aa nedefej-ako svečanost tale spored: ob 8. bodo skušnje vseh oddelkov, ob 11. žalna spominska svečanost za umrle braJte in sestre na pokopalrišču v Stopanji vasi- Pri svečanem obredu in spominskem govoru boste sodelovali godba Sokoia I. Tabor in pevsko društvo »Sava«. Ob 14. bo krenil solooMci sprevod izpred? Mestnega doma na čelu a konjenico Sokola Ljubljana m. in godbo na letno telovadišče v štepanjii vasi. Ob prihoda v vas bo pozdrav in sprejem gostov pri br. Antonu Novaku, od 15. do 16. koncert godbe Sokola I. ob 16. SHk sokol s t) v a s prapori na telovaidišču, kjer zaigra godba sokofcflci pozdrav in sledi pozdravni govor staroste br. Slane. Potem javna telovadb« vseh oddelkov, ld ji sledi nabavo, s plesom, srečolovm itd. Uprava društva bratsko vabi na to svoja slavje vse sokolsko članstvo, da se udeleži našega olavja v kroju in z društvenimi prapori. Na svidenje v nedeljo v Stepanji vasi! Sokol Loka pri Zidanem mosta bo imeS ▼ nedeljo 5. t. m svoj Javni telovadni nastop. Vabimo vse brate in sestre ter prijatelje aolooMva, zlasti pa one iz Posavija. Naša letošnja prireditev bo bo4j skromna, če ae bo pomoči, ker ie mnogo naših članov on vojaiknh. Priporočamo se tudi po-sehdfcom Lisee. da ae vračajo domov »kozi Loko in nas miuiotgipedc obiščejo. Potrebni smo amnUno m mranJne podporni 9L 152 - S Sobota, 4. .VIL 1936. Naraščajoča zvezda Desettisočkrat povečana svetloba Nove Cepfaei Srečni dobitnik Na veliki loterijski priredit vi v Pariz« je neki nosač zadel glavni dobitek v zneska milijona frankov. Mož je poročen in ima 6 otrok. PitffftteHflfffdtt^k med kmeti Rumnnski prestolonaslednik Mihael obiskuje v letošnjem poletju zgodovinske kraje svoje domovine in se pogovarja z najstarejšimi prebivalci Skrb za očete Na »dan očetov«, ki ga v Ameriki proslavljajo prav tako kakor >materinski dan«, so v porodnišnici v Minneapolis« otvorlli novo dvorano, ki je določena » očete. Tem v bodoče ne bo več treba, da bi 8g očetje in spe polni strahu sprehaja® po hodnikih porodnišnice m čakali, kdaj se jim bo narodi! otrok. V dvorani, ki Je namenjena čakajočim očetom, bodo ti lahko udobno sedeli, na razpolago jim bodo listi, cigarete in pomirljivi pripomočki, za najbolj nervozne pa se bodo zavzele mične strežnice. Skoraj gotovo je, da bo marsikateri oče v teh okoliščinah in v tej prijetni družbi pozabil, česa prav za prav čaka... Bolgarske vrtnice v ČSR Med tem ko gojenje slovitih kaznaliških vrtnic, iz katerih pridobivajo dragoceno di-šavno olje, v Bolgariji zavoljo slabega izvoza nazaduje, poskušajo v raznih državah, da bi to vrsto vrtnic udomačili. S posebno vnemo so se lotili teh poskusov češkoslovaški vrtnarji Kakor poročajo iz znanih Boh-movih nasadov v Blatni, so poskusi tam uspeli. Bolgarske vrtnice so se krasno razcvetele, dišijo močno in imajo svetlo ro-žasto barva Poročali smo že obširneje o novi zvezdi, ki so jo odkrili v ozvezdju Cefeja. Od tistega dne jo zvezdoslovci neprestano opazujejo in so ugotovili že marsikakšno zanimivost. Pred vsem so pri natančnem pregledu najboljših zvezdnih kart in fotografij ugotovili, da je bila ta zvezda že prej na svo jem sedanjem mestu, samo je bila njena svetloba tako slabotna, da so jo registrirale fotografske kamere samo v zvezi z največjimi teleskopi. i Neki spektralni posnetek kaže, da Se po-' vršina nove zvezde z ogromno brzino 1000 kns na sekundo giblje nazven, da zvezda to rej rase. S tem v zvezi je porast njene svetlobnostj. V prvih dnevih po odkritju se je ta svetlobnost povečala že za več nego dvakratni iznos. Mala zvezdica, ki je bila prej na tem mestu, ne da bi obračala kakršnokoli pozornost nase, pa je svojo svetlobo do trenutka, ko so jo odkrili kot novo zvezdo, povečala za desettisočkrat. Pred veliko delavsko stavko v Ameriki Zaposliti se smejo samo člani strokovnih organizacij Cela vrsta ameriških delavskih vodite Ijev napoveduje za bližnji čas največjo delavsko borbo, kar jih je bilo kdaj v Ameriki. V stavko bodo stopili vsi delavci jeklarske industrije, pridružili pa se jim bo do bržkone tudi delavci gumijske, tekstilne in avtomobilske industrije. Vzrok za to borbo bo dala zahteva delavcev, da morajo podjetniki obvezno sprejemati le člane delavskih strokovnih organizacij. Voditelji jeklarske industrije so že izjavili, da se bodo uprli takšni zahtevi. Ta izjava pomeni neko vrste vojne napovedi. Če ne pride v zadnjem trenutku do spora zuma, bo začelo stavkatj najprvo pol mili. jona delavcev pod vodstvom Johna L. Le-wisa. Delavska fronta je ta čas zavoljo ne- kega spora organizacijske narave sicer malo oslabela vendar pa menijo zastopniki delavcev, da bodo ti spori stopili v ozadje, čini pride do odprte borbe s podjetniki. Kentski vojvoda, najljubši brat angleškega kralja, s soprogo, princeso Marino in sinčkom Edvardom na letošnjem počitniškem oddiha Smrt med predstavo na odru Tragične posledice slavja tridesetega rojstnega dneva Te dni se je zgodila v Portsmouithu med uprizoritvijo angleške senzacijske revije »Sfereem!&y« tragična dogodba. Zvezdnica te revije, slovita igralka Cony Rood, ki je baš ta dan slavila srvoj trideseti rojstni dan, je ostavila majhno slavje za svoj rojstni dan in družbo v razigranem razpoloženju ter je v tem razpoloženju stopila tudi na oder, da bi igrala v bur-kastpm muzikalnem vložku. Moško glavno vlogo je igral nje mož Len Clifford. Conny je plesala, pela in se smejala ka- „Queen Mary" ne more zmagati Na povratku iz Amerike je angleški ve-leparnik »Queen Mary« preplul Atlantski ocean v času, ki je bil za 42 minut krajši nego potovanje v Ameriko. Navzlic temu angleška ladja ni dosegla brzine >Nor-mandie« in ta ostane še nadalje v posesti sinjega traka. CHESTERTONOVI IZREKI časnikarstvo obstoji po velikem delu v tem, da pravijo >Lord Jones je umrl« ljudem, ki sploh niso vedeli, da lord Jones obstoji. Samo tri stvari so na svetu, tei jih žen. ske ne razumejo: svoboda, enakost, bratstvo. Volja do življenja — izraz, Id eo ga tett-mili pruski profesorji in ki ga uporabljajo ljudje, ki bi radi živeli, pa tega ne znajo. če neki mož ne zna norcev brfta iz sebe, tedaj smo lahko prepričani, da je vsak napor z njim odveč. Ljubosumna na kip če mora kiparjeva žena požirati možu za »Pomlad" Pred tremi leti se je newyorški kipar Her-bert Hawkley iz ljubezni poročil z mlado žensko in se preselil z njo v San Francisco. Več let je delal na kipu, ki ga je imenoval »Pomlad«. Nešteto načrtov, ki jih je bil napravil za ta kip, je uničil, ker se mu niso Nov filmski obraz Svetovri prvakinja v umetnem drsanju Sonja Henfe je pridrsala k filmu. Na sliki vidimo, kako ji lepotilni mojster popravlja lice Obrazi z zasedanja Društva narodov videli dobri. Z nobenim modelom ni bfl za-dovoljen, končno je prosil svojo mlado ženo, naj bi mu bila sama za model. Po kratkem odporu je privolila, zahtevala pa je, naj da kipu drugo glavo. Zakon je potem obstojal prav za prav le iz tega, da je bila žena svojemu možu za model. Nešteto poz sta preizkusila, od jutra do večera je kipar delal, toda pravega uspeha ni hotelo biti. In polagoma se je v Hawkleyevem zakonu razvil podoben konflikt, kakršnega je Zola opisal v svojem romanu »Deloc. Ga. Meggie je pa sčasoma spoznala, da zanima svojega moža samo še kot model in da mu je kip važnejši od zakona. Ko je v naval« besne ljubosumnosti s kladivom razbila kip, je kipar vložil tožbo za ločitev zakona. Zena je pokazala in dokazala, kako brezčutno je ravnal z njo. Končno se je zakon sporazumno ločil. Novinarji pri liegušu Neguš si je v Ženevi najel s svojim spremstvom 15 sob v hotelu »Caritonc. iste proetou. se, v katerih je bivala bivša nemška delegacija z Goebbeleom in ki so bili potem prosti. 2e prvi večer svojega prihoda je povabil k sebi zastopnike svetovnega tiska. Sprejel jih je v svojem karakterističnem belem svilenem oblačilu s črnim abesinskim plaščem ter jih pozdravil z globokim priklonom. Ves čas sprejema je stal. Pozdravne besede je prebral v amharSH-m. Izjavil je, da je svoje upanje položil ne na zadnje v pravičnost svetovnega tiska. Nato je njegov tajnik prebral deklaracijo, ki pravi med drugim, da bo cesar v Ženevi sam zastopal stvar svojega ljudstva. Še vedno je prepričan, da odgovorni zastopniki ljudstev ne bodo dopustili, da bi triumS-ral napad na neoboroženo ljudstvo. Vlada v zapadni Abesiniji obstoji in to je edina av-torizirana atesin6ka vlada. Deklaracija na koncu poudarja, da bodo vsa ljudstva izročena napadom močnejših ljudstev, če priznajo ta napad na Abesinijo. Neguš je poslušal preči tanje izjave s prekrižanimi rokami. V vsej izjavi ni bila Italija po imenu niti enkrat omenjena. Poslušal je izjavo, bil je pa tako zatopljen v misli, da ni opazil, kdaj se je čitanje končalo. S pobešenim pogledom in sklenjenimi rokami je stal še več minut tako. Časnikarji, ki so izjavo tudi poslušali stoje, so zampn čakali, da bo povedal še kaj. Ves sprejem je trajal 11 minut. kor nikoli. Občinstvo ji je neprestano viharno ploskalo Nenadno se je pa z rahlim vzdihom zgrudila. Nje mož in drugi so priskočili k njej. Zastor so spustili, j>o-zvali so gledališkega zdravnika, toda vsi poskusi, da bi igralko oživili, so bili zaman. Zadela jo je srčna kap- Da b,i preprečili paniko med občinstvom, je stopil režiser pred zastor in sporočil, da je igralko napadla samo majhna omedilevica in da se bo revija nadaljevala. To se je tudj zgodilo, čeprav brez muzikaJnega vložka. Angleški teater je s smrtjo Conny Roodove utrpel veliko izgubo, ka-fti briila je ena izmed najboljših zastopnic angleške revije. Sreča te išče • • • Ta mož, navaden nosač na lyonskem kolodvoru v Parizu, je kupil srečko francoske Državne loterije in je z njo zadel milijon frankov Neguš na ženevski tribuni Halle Selassie govori na tribuni Društva narodov. Zaradi tega je prišlo do razburljivih demonstracij Nova lnknJa na dnu morja Kapitan angleškega parnika »AAhlone Castle« jx>roča, da je na svoji poti po Indijskem oceanu v Kapsko morje odkril z akustično metodo novo velikansko »luknjo« v morskem dnu- To je ena izmed velikih črt zemeljskih udorov, ki segajo od Južne Afnike do antarktične celine. Znani polarni raziskovalec Douglas Maw-60n meni, da je parnik »Athkrae Castle« plul ob svojem odkritju nad kakšnim podmorskih ognjeniškim žrelom. Ozemlje vzhodne Južne Afrike je sploh eno izmed tektonsko najzanimivejših ozemelj. Kakor vse kaže, je v6a Južna Afrika kakor Avstralija prav za prav »plavajoč otok« na podzemeljskem morju. ANEKDOTA Slovita madame de Staelova je nekoč debatirala z nekim dokaj pomembnim pisateljem o strahu, ki ga ljudje občutijo pred smrtjo. »Tudi jaz se bojim smrti«, je dejal pisatelj, »vendar ne bi mogel razložiti vzroka tega strahu«. »Vam ga bom pa jaz povedala«, je odvrnila duhovita dama. »Smrti se bojite zaradi tega, ker boste prišli na drugi svet čisto prazni, brez dobrih del«. VSAK DAN ENA Od leve proti desni: Frane. zim. minister Delbos — Poljski zun. min. Beck — Angleški zun. min. Eden — Druga vrsta od leve? Ruždi Aras in L i-tvinov — Bas Nasibu, delegat Abesinije — Titulescu, zastopnik Male antanto Potresi V Carigradu so te dni zjutraj začutili potres, ki je trajal 7 sekund in je imel svoj izvor v Marmarskem morju. Večje stvarne škode ni bilo, ker so se slabotna poslopja zrušila že pri potresu pred dvema letoma. Hud potresni sunek so občutili eno izmed zadnjih noči tudi v Livornu in po vsej To-skani v Italiji. Med ljudmi je nastala panika in so v strahu bežali na prosto ter prebili ostanek noči pod milim nebom. Ognjišče tega potresa je bilo v Apeninih. ™^TAJTE »LJUBLJANSKI ZVON" 22 tisoč spomenikov Kemalu Atatiirku Kakor poročajo turški listi, so dobile občinske uprave v tej državi naredbo, naj postavijo v vsaki občini spomenik Kemalu Atatiirku, turškemu diktatorju. Skupaj bo dobil Kemal Atatiirk na ta način nič manj nego 22.000 spomenikov še za svojega živ-! lienja Prva romunska podmornica V pristanišču Konstance se je zasidrala prva rumunska podmornica. Imenuj© % ' »Dedfin« in so jo zgradili v Italiji. >Kaj si že plačal zapitek?« »Nisem. In ti?« »Tudi jaz nisem.« »J>obro. Potem se lahko odstraniva.« frMnro Aarettocf Istrski paradiž prodan Kuppelwieserjevo posestvo prodano za deset milijonov lir — Kupila ga je italijanska vlada — Kako je podjetni mož preuredil močvirje Kakor smo na kratko poročali, je italijanska vlada kupila otok Brioni s skoraj vsemi njegovimi letoviškimi napravami, hoteli in igrišči za deset milijonov lir. Po vojni je ta otok pred Puljem pripadel Italiji, ostal pa je še nadalje zasebna last avstrijske družine Kuppelwieserjev. Kako je stari Kuppelwieser prišel do tega otoka in ga spremenil v paradiž, opisuje on sam nazorno v svojih »Spominih starega Avstrijca«, Znano je, da je nameraval prvotno napraviti nekaj podobnega iz okolice našega Cerkniškega jezera, pa so ga zavrnili. V avgustu 1893. je kupil skupino Brionskih otokov za 75.000 goldinarjev od nekega Wildija. ki jih je bil šele nekoliko tednov prej odkupil njihovim dotedanjim portugalskim lastnikom za 48.000 goldinarjev. Otoki so bili tedaj goli in zamočvirjeni. Kuppelwieser si je takoj dobil prave ljudi, ki so mu izdelali načrte, kako naj bi se ta pustinja pogozdovala in rešila malarije. V zadnji namen je stopil v stik celo s slovitim medicincem prof. Robertom Kochom, odkriteljem bacila tuberkuloze, ki se je ta čas bavil s proučevanjem močvirne mrliče. Pod osebnim vodstvom tega znamenitega učenjaka se je začel boj proti komarjem, ki so raznašali to bolezen in ki so okužili tudi Kuppelwieserja samega. Leto dni je trajal ta boj in je uspel popolnoma. V spomin na to stoji še danes doprsni kip profesorja Kocha na pečini nad nekim zbi- rališčem vode, ki je bilo stoletja gnezdo neštetih milijonov nevarnih komarjev. Z dolgoletnim trudom se je potem iz Brionija in njegovih sosednih otočkov ustvarilo počitniško zbirališče najelitnejše evropske družbe. V objemu rodbinske sreče »JUTRO« št. 152 7 Sobota, i SIL 1936, Kulturni pregled Iz našega časopisja za narodno zgodovino V Beogradu izhaja »Jugoslovenski isto-riski časopis«, ki ima sorodnike tudi v Zagrebu in Ljubljani. Ta časopis je znanstvena revija, okrog katere so se zbrali ugledni jugoslovenski zgodovinarji iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Ima namen poročati svetovni javnosti o razvoju in napredku ju-goslovenske zgodovinske vede. Časopis objavlja gradivo iz naše narodne zgodovine in razpravlja o važnih vprašanjih narodne in državne preteklosti. Nedavno sta izšla 3. in 4. zvezek omenjene revije, ki sta po vsebini izredno pestra in zanimiva ter ot>segata nad 500 strani. Velik del obeh zvezkov tvorijo znanstvene razprave, ki objavljajo nove izsledke. Prva razprava »Nastajanja Don Frana Bulica oko izdavanja istorije jugoslovenske is-točne i zapadne crkve« (str. 279—312), ki jo je napisal V. Novak, je posvečena spominu znamenitega arheologa F r. Bulica ter obravnava njegova neumorna prizadevanja, da bi združeni jugoslovenski zgodovinarji iz vseh delov našega naroda napisali in izdali jugoslovensko zgodovino oben krščanskih cerkev v naši državi, zapadne ln vzhodne. Toda ta načrt se ni mogel uresničiti, ker odločilni činitelji niso pokazali dovolj razumevanja za izdajo velike jugoslovenske cerkvene' zgodovine. Pozornost vzbuja druga razprava >Perio-dizacija jugoslovenske istorije«. ki ima na-meu razdeliti jugoslovensko zgodovino na posamezna obdobja (str- 313—335). V poglavju ^Slovenska zgodovina« razmotriva M. Kos o vprašanjih, kakšne smernice Je poznalo zgodovinopisje, ki se je bavilo s preteklostjo Slovencev in slovenske zemlje ln Kako je delilo, oziroma bi moralo deliti slovensko zgodovino. Po vsestranski in temeljiti analizi dosedanje periodizacije slovenske zgodovine utemeljuje pisec s tehtnimi razlogi svojo razdelitev v >Zgodovini Slovencev od naselitve do reformacije« (1933. Ljubljana). .V tej obširni in znanstveno pisani knjigi računa pisatelj prvo veliko obdobje slovenske zgodovine od naselitve do madžarskih navalov. Ta dota obsega tri stoletja od konca VI. pa do konca IX. stoletja in Ji sledi nato perioda velikega nemškega političnega in kolonizatoričnega osvajanja, ki je trajala do 6rede XII. stoletja. Za tem stoletjem se začenja obdobje, ki sega do X\r. stoletja in predstavlja višek slovenskega srednjega veka, za katerega je značilna borDa za politično prevlado nad slovensko zemljo, ki se je zaključila z zmago habsburškega rodu nad ogromno večino slovenskega ozemlja, četrto dobo v zgodovini Slovencev računa pisatelj od konca XV. stoletja pa do začetkov narodnega preporoda sredi XVIII. stoletja, peto in zadnjo periodo pa imenuje dotK) narodnega preporoda ki sega od srede XVIII stoletja do leta'1918. . F. šišič je razdelil hrvatsko zgodovino na Štiri dobe in računa prvo od druge polovice VI. stol. do 1102 1-, drugo pa od tega leta do 1. 1526. S tem letom se začenja tretja doba. ki traia do 1790. 1. in ji sledi nato četrto obodobje, ki sega od 1. 1790. do 1- decembra 1918. St. Stanojevič razpravlja o periodnzaoiji srbske zgodovine in pravi, da jo lahko razdelimo najmanj na dve, največ pa na pet dob in sicer: 1. Zgodovina srbskega naroda do 2. poL XII. stol-, 2. Doba Nemanjičevin samostojnega državnega življenja v Bosni od 2- pol. XH. stol. do 2. pol. XV. stoletja. 3. Zgodovina srbskega naroda od 2. pol. Xy. stol. do februarja 1804. 1. 4. Od bebr. 3801. 1. do 1. decembra 1918. 5. Od 1. decembra 1918- 1., ki pa je že doba skupne jugoslovenske zgodovine Srbov. Hrvatov :n Slovencev. V razpravi »Viri staroslovenskega žitja Metodija« (str. 336—351) obravnava Fr-Gri-vec vprašanje, odkod je pisec povzel ali dobil podatke za Metodovo življenje. Značilno za razpravo je to, da je resume napisan v ruskem jeziku, ki je zaradi bogate literature in šitevila onih, kii ga govorijo, enak ostalim svetovnim jezikom. Na podlagi poročila Eberharda Windecke-ja, ki je zapustil zanimive spomine iz dobe kraljev in cesarja Sigismunda. v katerih Oholi knjige in književnosti Od 7-12. junija so zborovali v Londonu založniki (11. mednarodni založniški kongres). Ugled, ki ga uživa ta poklic v Angliji najbolj izpričuje dejstvo, da je prevzel p<> kroviteljstvo angleški kralj. Kongresisti so se zbrali z vseh 6trani sveta. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo avtorskega prava, prevodov celotne trgovine s knjigami d. t d. Za nas je važnega pomena, da so kongresisti svetovali, naj bi se avtorizaciiski honorar pri prevodih knjig v jezik malega naroda odmeril pri prvi nakladi kar najnižje, šele če se pokaže uspeh knjige naj b; se pri nadaljnji nakladi zvišal na normalno višino. Razpravljali so tudi o propagandi knjige. Pri tem je norveški delegat opozoril na tole dejstvo: O 85% vsega nakupa življenjskih potrebščin odločajo žene, pri nakupu knjig pa so udeležene samo s 35%. Zaradi tega bi bilo treba ita »nakupovalni elemenk v večji meri pritegniti k nakupovanju knjig. Nemci so poročati med drugim o vprašanju recenzijskih izvoaov, ki je sedaj v Nemčiji urejeno tako, da mura referent recenzijske izvode vrniti ali pa o treh mesecih n njih poročati. Najzanimivejše in za nemško mentaliteto značilno je to. da sedaj zahtevajo, naj bi se pisec neotjektivnega poročila klical na odgovornost. Toda kaj je neobiektivno poročilo? S tem sredstvom :e mogoče zadušiti sleherno kritiko in knjižni referenti bi bil,; samo propagatorji založni-štev. Tudi to kaže, da v Nemčiji silno nazaduje slehern čut za svobodo. Drugi narodi, ki bolj uvažuiejo življenjski pomen svobode v kulturnem življenju, se za nemško poimo-vanie knjižnih recenzij kajpait niso mogli ogreti. — Sklenjeno je bilo, da tx> 12. mednarodni kongres založnikov 1. 1938. v Lip-skerri. Londonskega kongresa se je udeležita močna češkoslovaška delegacija. Kaj pa naša založništva? Na pariški mednarodni razstavi 1937 bo daseta skupina posvečena knjigi in tiskarstvu Imenovala se bo: »Misel, grafične umetnosti in knjige«. Skupina, ki to obsegala več paviljonov, bo razdeljena v šest razredov, katerih prvi bo vseDoval razstavo knjig in revij, drugi papirja, tretji tiskarstva, četrti ilustracij in umetnostne knjige, peti vezave in šesti grafike. Vsa SKupina bo urejena z vidika enotne ideje, namreč ideje da človeška inteligenca zavzema v naši civilizaciji trfko važno mesto po zasiugi tiskarstva in knjige, k; vzlic sodobni konkurenci jkinematografa in radia ostajata edino sred- obravnava tudi njegove odnoSaje do Bosne, so smatrali zgodovinarji, da je Sigismund, ko je vpadel v Bosno, odpeljal s seboj na Ogrsko tudi bosenskega kralja Tvrtka II. Temu naziranju pa ugovarja M. J. Dinič v razpravi >Vesti Eberharda VindeKa o Bosni« (str. 352—267) in skuša s precej prepričevalnimi argumenti ovreči zanesljivost in verodostojnost Windecke-ja. Važna je razprava »Poreklo musliman-skog plemstva u Bosni i Hercegovini« (str. 368—403), v kateri skuša V. Čubrilovič dokazati. da muslimanski plemiči niso potomci starega bosanskega plemstva, ki se je po prihodu Turkov 1- 1463 islamiziralo, marveč so bile v Bosni pred njenim padcem le nekatere rodbine plemiškega porekla, dočim večina bosanskih begov izvira iz turških državnih uradnikov in spahij ne glede na to. ali so bili ti z Bosne ali kake druge turške pokrajine. Drag. Stranjakovič obravnava v razpravi >Držanje Srbije prema Avstriji i Madžarima 1848-49« (str-404—424) vprašanje o stališču Srbije napram Avstriji in MadZarom v revolucionarna dobi 1848-49, ko je kakor drugod, tudi med vojvodinskimi Srbi nastal narodni pokret, ki sta ga knez in srbska vlada podpirala z denarjem, orožjem in vojsko. Srbi iz Srbije so nudili 6vojim bratom v Vojvodini pomoč proti Madžarom, niso pa v nobenem oziru podpirali avstrijskega cesaria in njegove vlade- To najbolje dokazuje dejstvo, da je Ilija Garašanin, ki je takrat vodil zunanjo in notranjo politiko kneževine Srbije, odklonil visoko odlikovanje, ki mu ga je podelil dunajski dvor. S 'tem je Garašanin opredelil za Srbijo tudi stališče proti Madžarom. Ko se je pozneje položaj avstrijske vlade izboljšal in je kazalo, da Avstrija ne namerava izpolniti Srbom danih obljub, je Garašanin izpremenil svoje mnenje in pristal na to, da stopi v stike z Madžari, e katerimi se je začel sicer pogajati, daai zelo previdno in oprezno, da bi dosegel čim več koristi za Srte in Hrvate v Avstriji. Sporazum med Srbi in Madžari za skupno sedelo-vanje proti Avstriji pa je* bil odvisen od stališča Rusije nasproti Madžarom in zato ie Garašanin prekinil nadaljnja pogajanja z madžarsko vlado, ko se je Rusija odločila za vojaško intervencijo na Madžarskem. Pomembna je tudi razprava »Problem spomeniškega varstva v Jugoslaviji« (str. 425 — 454). ki jo je preudarno napisal Pr. Štele z namenom, da bi pojasnil važnost varstva spomenikov za jugoslovensko historiografijo in pospešil ugodno rešitev tega vprašanja. V prvem delu omenjene razprave razmotriva pisatelj problem spomeniškega varstva vobče, drugi del pa bo izšel v naslednji številki istega časopisa. Razpravam sledijo »Sitni prizori«, kjer so objavili svoje doneske: Fr. Grivec, k novi izdaji žitja Konstantina in žitja Metodija (str. 455-461): P. Skok. Bogomil u svetlost lingvistike (str. 462—472): A-B. Solovjev, Car Dušan u Serezu (str. 472—477) in istega pisatelja Nepoznata povelja despota Štefana Vatopedu (str. 477—484). Pestro poglavje tvori »Kriitika« (str. 485 do 585), ki vsebuje vsestranske in temeljite kritične ocene mnogih znanstvenih del. V rubriki »Prikazi« (str. 586—690) je zastopana naša ožja domovina z raznimi obširnimi referati, katerim sledijo »Bibliografske be-leške« (str. 691—708). Za mnoge je velike vrednosti poglavje »Naučne ustanove« (str-709—743), važne so rubrike; »Iskopavania« (str. 744—752 »Varia« str. 753-760- »In me-moriam« (str. 761—774) in »Kronika jugos!o-venskog istoriskog društva« (6tr. 775—777). Vse te rubrike zaključuje pregled Časopisov, ki jih je uredništvo prejelo v zamenjavo in »Vesti o J. I. C-« (str. 778—787). Videti je torej, da je »Jugoslovenski istori-ski časopis« po vsebini zelo bogat. Razprave in članki so pisani v latinici, v srbskohr-vaškem in slovenskem jeziku. Tehnično je časopis lepo opremljen in nas predstavlja na dostojni višini pred svetovno javnostjo. Zato povsem zasluži čim večji krog čitate-ljev in naročnikov. Dr. Ernest Turk. stvo za ohranitev znanosti in umetnosti ter za njuno širjenje v trajno koristni obliki. Širjenje tmisli v grafični obliki—to je višja ideja, ki bo na pariški razstavi zvezala književne produkte in tehnična sredstva njihovega širjenja v mogočno celoto. »Le Bulletin du livre francals« navaja v majniškem zvezku statistiko iz »vernega tlakomera nemške knjižne produkcije«, lista »Borsenhlatt flir den Deutschen Buchhsm-del«. Iz statistike je posneti, da od 1. 1933-v Nemčiji stalno narašča vojaška literatura. L. 1932. je izšlo v Nemčiji 198 Knjig vojaške vsebine, naslednje leto že 256 m lani celo 433. Izdajatelji vojaških spisov imajo tedaj v dobi »knjižne krize«, ki o nji toži tudi Nemčija, pravo konjunkturo; ali je tudi to znak miroljubnosti, ki jo poudarja voditelj današnje Nemčije? Ameriški založniki in knjigarnarji skušajo na originalen način razširiti zanimanje za nove knjige: Naprošajo razne odlične ljudi v svojem mestu, da napišejo o preči-tanih novih knjigah svoje mnenje- Te »kritike« potem razmnože in jih dajejo na razpolago občinstvu v knjigarnah. Kdor se zanima za knjige, najde v takemle s strojem spisanem zvezku sodbe znanih ljudi tega mesta; sodnikov, advokatov, knjižničarjev zdravnikov, trgovcev in vedno tudi nekoliko žensk. Ponekod ta mnenja naiepljajo na vidnem mestu v knjigarnah. Novi propagandi za knjigo se je doslej pridružilo 258 knjigarn v 47. ameriških državah. Da bi Poljaki olajšali prevajanje 6vojih književnih del v tuje jezike, je Poljski institut za sodelovanje z inozemstvom organiziral Osrednji urad za prevajanje poljskih del v tuje jezike. Le ta bo prevajalcem iz poljščine na razpolago v vseh primerih, ki 6e tičejo prevajanja, tudi tam, kjer je treba jezikovno in stilistično popraviti prevode, obenem pa bo izdajateljem knjig priporočal dobre prevajalce iz poljščine. —0. Zapiski »•Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskejja >• Jutra«, članek zdravnika dr. Maksa Krem-žarja o malariji, prof. Miroslav Adlešič priobčuje svoje paberke ob osemdesetletnici znamenitega Jugoslovena Nikole Tesle dr. Milan Šijanec piše o izletih po bolgarskih planinah in dolinah, dr. Fran Gosti pa obuja spomine na Raimundove-ga »Zapravljiivca«. V rubriki Iz literairne-fia sveta piše Stanko Bunc o Prešernovem Krstu ipd Savici, A. D. o nedavno umrlem francoskem kritiku Albemtu Thdbaudetu, o stoletnici smrti Charlesa de Pertusiera in o Pavičevičevih »Etiologičnih pričah iz Črne gore«; dalje so tu objavljena poročila o nekaterih novih knjigah in revijah; Rubrike Praktične novote, Iz praktične medicine, Šah dn druge zaključujejo številko, ki je poleg tega obilno ilustrirana in v kateri se 'kot posebna zanimivost nadaljujejo Dumasovd Trije mušketirji z Norretran-dersovimi ilustracijami. »Kronika slovenskih mest< prlobčuje v drugem zvezku, ki je izšel junija, razpravo spomeniškega konservartorja dr. Fr. Steleta »Načela in rezultati restavracije notranjščine v opatijski cerkvi v Celju«, Ing. A. Ple-meija prispevek »Prometna učinkovitost izhodov Slovenije na morje«, nadaljevanje meteorološke razprave Marjana Čadeža »Označba ljubljanskega vremena« ln disertacije dr. Anitona Vodnika o Francescu Robbi. Anton Podbevšek nadaljuje svojo zgodovino Narodnih domov v Slovenji, Janko Jarc pa zaključuje »Narodno prebujenje Novega mesta ob njegovi petstoletnici (1865). Prav tako se zaključuje prispevek dr. Ivana Senekoviča »Sedemindvajseti januar 1910 v Mariboru«. 0 osnovah sodobne zaSSte otrok v Sloveniji piše dr. B- Dragaš, dr. MJan Senkovič statistično obravnava obrti v povojnem Mariboru, Lojze Pipp končne rezultate popisa prebivalstva občine Vič z dne 19. septembra 1935. Dr. Rudolf Andrejka nadaljuje serijo svojih razprav o najstarejših ljubljanskih industrijah, ii. Wider pa ljubljansko kroniko iz 1. 1925. V prilogi so objavljeni razni članke gospodarske vsebine. Zvezek je obilno ilustriran. Sloveči »Praški kvartetki je ▼ začetku letošnjega leta koncertiral tudi v Ljubljani, je pravkar absolviral zanimivo koncertno turnejo na skrajnem severu, na bajeslovnem otoku Islandu. V glavnem mestu Rejkjaviku in v ostalih mestih otoka so priredili šest koncertov komorne glasbe, na katerih so izvajali med drugimi deli tudi dve skladbi naših jugoslovenskih avtorjev, Stolcer-Slavenskcga »Lirski kvartet« in L. M. Skerjanca »IV. godalni kvartet« ter tako ponesli glas naše komorne glasbe prav v deželo polnočnega solnca. Dela in izvajanja so bila povsod sprejeta z nepopisnim navdušenjem in odobravanjem. Zahorikova družba pred velikim senatom Novo meeto, 8. juHja. Pred novomeški senat je dane« ob veliki pozornosti občinstva stopila šestorica obtožencev: Zahorikova družba. Porotna dvorana Je bila nabita, toda senat je po kratkem povestu ugodil predlogu zagovornikov da bodi razprava zaradi mlado-letnosti Franceta Venedje tajna. Občinstvo je moralo dvorano Izprazniti. Obširna ževo za Trat in jo podrl na tla. Venedja pa je Ignaca Repovža udaril s kamnom ter mu razbil glavo, da e« Je kar zrušil. Ker je Repovževa pričela kričati Je pograbil Zahorik poleno in jo tolkel po glavi, potem. jI je pa zvezal z žico roke in noge, dočim Je Venecija storil Isto z Ignacijem Repovžem ter ga Iz kuhinje zavlekel v sobo, nato pa začel v sobi stikati za de- Kompletna roparska draSna, ld je oplenlla železu, vdovo Rorštnarjevov Mokronogu. Od leve proti desni so: Alojzij Metelko, Peter Čercek, Alojzij Hiršman, Kazimir Zahorik, Jože Sebanc in Janez Cerček obtožnica takole opisuje zločine, ki so jih zagrešili obtoženci: 22 letal Kazimir Zahorik, 18 letni France Venecija, 29 letni Peter Cerček, 46 letni Alojzij Hiršman, 23 letni Jože Sebanc in 27 letni Alojzij Metelko: Grešna trojica Franc Venecija, ki je šele 1. decembra 1935. izpolnil 17. leto, je nezakonski otrok, ter je že v zgodnji mladosti zašel na slaba pota. Učil se je nekaj časa dimnikarske obrti, pa je mojstru ušel in se klatil večinoma brez dela po svetu. Poleg manjših tatvin je 22. avgusta 1935. zagrešil tudi vlom v župnišče Josipa Ovna v št. Vidu pri Stični, kjer so ga zasačili. Značilno zanj je, da je že takrat grozili župnikovi kuharici z britvijo. Sodnik za mlajše mladoletnike pri okrožnem sodišču v Novem mestu je smatral, da je obdolženec zagrešil to dejanje iz nepremišljenosti ter ga je 17. septembra odpustil na preizkušnji za dobo enega leta. Kakor se j« pozneje v teku preiska-v dognalo, je Venecija že pred to tatvino vlomil pri Sv. Roku blizu Regerče vasi v hišo Marije ln Ignaca Repovža, pa ni v naglici našel nič drugega, kakor škat-ljico žveplenk. Ob priliki omenjenega naroka je obdolženec sodniku za mlajše mladoletnike obljubil ipdboljšanje <—• ob-ljube pa ni mislil držati, ker je takoj po tem, ko so ga po odgonu poslali v domovinsko občino Lčtijo, pobegnil že med Potjo in izginil. Dvojni umor v Regerči vasi Kmalu si je Venecija našel družbo; zloglasnega frizerja Franceta Drobneta in odpuščenega železostrugarja Kazimira Za-horika. Sešli so 6e pri samostanu v Ple-terjih, ter odločili, da ne bodo več proeja^ čili, ampak kradli. Dne 10. novembra lani zgodaj zjutraj so vlomili v hišo upokojenega učitelja Frana Dularja, ter mu odnesli razne stvari. Plen je bil izrdno bogat pa vendar ni zadostoval za dolgo časa. Vsi trije so se podali naprej na Drobnetov dom, od tam pa v Zagreb, kjer so Re preskrbeli z obleko, perilom, obuvalom in drugimi potrebnimi stvarmi, nato pa vese-Ijačili po gostilnah in beznicah, da je denar hitro kopnel. Za nekaj časa so se tudd ločili in hodili vsak svoja pota. Dne 28. novembra so se sešli spet v Radečah ter dogovarjali nov zločin. Venecija je pripovedoval, da sta Repovža bogata, da imata denar in dragocenosti, ki bi jih bilo dobro odnesti. Tudi Drobne je k temu prigovarjal, da bosta šla do Repovževih Zahorik in Venecija sama in da se bodo po nekaj dnevih spet znašli v Radečah in plen razdelili. Zahorik in Venecija sta nat0 odšla preko Branka, Mokronoga, Trebelnega in Hmelnika v Novo mesto, kamor sta prišla 29. novembra popoldne. Ko sta se okrepčala v bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji sta odšla v šmihel, od tam pa po progi proti Birčni vasi, nakar sta krenila proti sv. Roku. Na progi sta pobrala vsak svoj težak kamen, ga zavila v robec ln pripravila za udarec, že pri Radečah pa sta hjla v nekem kozolcu vzela nekaj žice, ter jo pripravila za vezanje. Ko sta prišla do Repovževe hiše, je bil že mrak in v kuhinji je na štedilniku gorela sveča. Zahorik je prv,i vstopil, ter prosil ali sme pri štedilniku prižgati cigareto. Za njim je prišel Venecija — in takrat je Zahorik zagrabil Marijo Repov. narjem. Ker je Repovževa spet začela kričati, je skočil k njej Venecija, ter ji z britvijo prerezal vrat, potem jo pa zavlekel k očetu v sobo. Tako sta Zahorik in Venedja svoj rfo-čin sama opisala. Kaj sta z žrtvami še delala, ne povesta, ko se je pa dejanje odkrilo, sta bila mrtveca zvezana ne vsak zase z žico, temveč tudi skupaj — stari Repovž je imel v ustah dva robca — vrat zadrgnjen z žensko nogavico, pokrit je bil čez glavo z več ženskimi krili in plašči ter s težkimi blazinami. Venecija in Zahorik povesta, da sta nato premetala vso hišo izpraznila omare in predale, prevrnila postelj ino, našla pa le 100 Din in nekaj nakita, glede katerega sta se pozneje hitro prepričala, da je brez vrednosti.. Zapustila sta hišo, razdelila denar ter potovala nazaj v Radeče, kjer sta se spet ločila in odšla vsak po svojih potih. Vlom pri admiralu Bučarju Franc Venecija se je v prvi polovici decembra 1935. sestal z Drobnetotm v Sevnici, dne 1. januarja 1936. pa pri samostanu pri Pleterjih, kjer sta dogovorila vlom v hišo upokojenega admirala Franca Bučarja, kjer pa nista imela sreče. Preden sta mogla kaj on mater ni strani potomka imenitne francoske rodbine, zakaj tisti stari Francoz je bil najbrže vitez La Durante in Maji r in ded.« Tu se je oglasil polkovnik Zane. »Mislim, da smo Izaka za nocoj dovolj utrudili. Nad se odpočije. Nu, podpolkovnik, zdad sa ti na vrsti. Povej Izaku. Betici ®n Mr. Clarku. kako si skočil s pečine.« »S katere pečine, podpolkovnik?« je vprašaj Clar-ke. »Saj poznate goli skalni rtič, ki štrli nad reko. S tega kraja je polkovnik Zane prvič zagleda' dolino, jaz sem pa s konjem skočil raz eni. Še danes ne morem verjeti, da je res. Mnogokrat ogledujem pečino in maijemv glavo. Toda Indijanci in polkovnik Zane, Jonatan in Lewis Wetzel. vsi trdijo, da so na svoje oči videli, in tako moram pač verjeti.« »Eh, nisi mi pravi človek za to. da bi poročal o svojih lastnih dejanjih,« je rekel potoovnik. »Bojevnike imamo, može, ki delajo zgodovino, v govorništvu pa ni nobenega dosti prida.« »Nu, pa sami pripovedujte — željno vas poslušamo.« je vzkliknil Clarke. Polkovnik se je popravil v naslan aču in jel pripovedovati: »Zgodba o McCoUochu. kako je vratolomno jahal za svoje živl:enje, in o njegovem čudovitem skoku z Wheeil ng Hilla. Pred letom dni, ko so oblegali trdnjavo Indijanci se je podpolkovnik pretolkel skozi sovražne črte iin jezdil v Short Creek. Drugo jutro se je vračal s štiridesetorico jezdecev. Drzno so se približali vratom, in vsem se je posrečilo priti v ogrado, razen hrabrega podpolkovnika. ki je čakal, da bi zadnji zajezdil noter. Ker se mu je zdelo, da ne more pre*jaihati kraške razdalje, ne da b: se nastavil puškam Indijancev, ki so pridrži, da bi ubranili pomožnemu krdelu vstop v trdnjavo, je mahoma okrenil svojega velikega konja in ubral cesto, ki vodi za trdnjavo v loku na vrh griča; tuleča truma divjakov mu je dirjala za petami. Cesta gre ob robu pečine, in videl sem, kako se ie podpo'kovnik okrenil in zavihtil puško, očividno nam v znamenje, da je zdrav in nepoškodovan. Prav na vrhu griča je pa zdaici zadržal konja, kakor da ne bi vedel kod ne kam. Takoj sem uganil, kai se je bilo zgodilo. Podpolkovnik je bil zašel prav v roke vračajoče se tolpe, ki so jo bili Imd*:anci poslali, da bi prestrigla ojačenju pot. V naslednjem trenutku smo že sliša'i zmagoslavne vriske divjakov in videli, kako so smukali od drevesa do drevesa, počasi raztezali svoje vrste in obkrožali nesrečnega podpolkovnika. Niti enega strela niso sprožili nani. Mi v trdniavi smo bili kar hromi od groze: stala smo. ne da bi mu mogli pomagata s svojimi jalovimi puškami, in čakali neogibnega konoa. Ne tako podpolkovnik! Ker je vedel, da so si ga bili Indijanci izbrali za žrtev, in čutil, da je vsakršna smrt boljša od šib. noža, mučiilnega kola in grmade neusmiljenih divjakov, si je bil izbral obupen izhod. Videl je sovražnike, kako so potuhnjeno smukali od drevesa do drevesa in od grma do grma. se plazili po hosti in ga od tre- nutka do trenutka tesneje obkoljevali. S treh strani so prežali mrzkd divjaki, s četrte strani pa — prepad. Ne da bi se le za trenutek obotavloa1, je neustrašni podpolkovnik izpodbodel konja proti brez-dnu. Nikoli ne bom pozabil tega pretresljivega trenutka. Vseh tri sto rdečekožcev ie obnemelo, ko so uganili podpolkovnikov namen. Mi v trdnjavi smo s prepadenimi očmi zasledovali prizor. Samo nekaj skokov, in plemeniti kon se je vzpel visoko na zadnje noge. Rezko očrtana pred jasnim sinjim nebom, je krasna žival za kratek hip obstala, črna griva ii je vihrala v vetru, glava je bila vržena vznak, sprednji kopiti sta ji kopali v zrak kakor slavnemu bronastemu konju Marka Kurcija — in že sta z glasnim ropotom, v ob'aku prahu in med prasketanjem borovih vej zagrmela v globino! Indijanci, ki so stali spodaj, so zagnali dolgo, raztegmjeno tuljenje, niih tovariši na vrhu so pa planili na rob čeri. Z glasnimi kriki so dajali duška svojemu začudenju in razočaranju in hlastno kazaCi v temno globel. kamor sta bila izginila koni in jezdec, da se rešita še mnogo okrutnejše smrti. Stena pada na tistem kra;u več ko sto metrov globoko in je ponekod skorai navpična. M sRM smo. da mora podpolkovnik ves razbit in razmesarjen ležati na skalovju. A kdo popis. našo brezumno radost ob pogledu na drznega vojaka, ko je na svojem koniu planil iz grmovja ob znož u čeri. prebredel potok in nepoškodovan zdiirjal k nam!« patrulja - ji o man v slUIah. 19. Copjrright »Pantheon« & »Jutro«. □UUUUO-ILJUUU Pat je z veliko težavo razvezal nočnega čuvaja, Id je bil še ves omamljen od »Stiskačevega« udarca. Sam s prijatelji pa d je belil glavo z vprašanjem, kdo so bili vlomilci. CUUUUUULHJUU Stražnika Sam in Pat sta nestrpno 1 poslušala J izpoved bančnega nočnega ' ~ čuvaja Robertsa o poteku vloma. v* m .. Prihajal sem iz gornjega nadstropja, ko sem zaslišal neki trušč in udarjanje po zidu. Tekel sem v klet, kjer so me pobili na tla, mi zamašili usta in izpraznili »Nekdo med vlomilci je baje pustil r»Evo ga! Na čaši. Bil sem žejen. I j Nekdo mi --J prinesel vode in rekel voditelju, da fj je pustil samo pol prstnega od tiska.« O- CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aQ dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objava oglasa Din 17-—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« H«m * . odgovor, priložite «111 >' V Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? Beseda 1 Din, davek 3 Din M šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nn-jmanajši znesek 17 Din. Pozor! V gostilni pri Kramarju na Dotenjski cesti 5 od dasnea naprej »veže peče-nioe, ocvrte in pe-čene pi-ške, postrvi in druge doneče špecijalitete. Točim jirvovrstna vina 'n Štajerske, Dalmacije m izvrsten doiemj»ki cviček. Najnižje cc®e! — Se pri poroda Roza Brajak, gostilničark-n. 10403-18 IffiuSSmuuM Beateda 1 Din, aave-k 3 Din ia šifro ali dajanje naslova 6 Din. Ncjmanajši znesek 17 Dm. Letoviščarjem! Lepe sobe, izborno kuhinjo, pristno kapljico Vam nudi gostilna St. Ravnikar, na Čatežu p. Velika Loka, DoJeojska. Penzijon za osebo dnevno 25 Din. Dopisnica! 16387-39 Pri Splitu tik morja, oddam komfort, no, opremljeno dvosobno stanomnje. — Informacije: Oporna klet, Ljubi j.i.na. IS356-3S Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Prodajalko mlad-o pridno, pošteno, — sprejme takoj slaščičarna Pelicon, Wolfova ul. 14. 15376-1 Natakarica pridna, poštene, s kavcijo, dobi službo. Predstavita se v ponedeljek 6. t. m. od ie.—<14. ure. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 15391-1 Slaščičarski pomočnik samostojen delavec, dobi stalno službo pri Viktor 7.užek slaščičarna, Skofja Loka. 15404-1 Natakarico iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1S348-1 Boljše dekle sprejmem k otrokom. Prednost imajo z znanjem nemščine. Ponudbe na Hotel Metropol. Ljrobljnna. 15359-1 □□□□□□□□□□□□nc INSERIRAJ V „JUTRU" G. Th. Rotman: Miha Klapouh In njegovi prifate!|! Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Kuharica fine meščanske hrane, želi nameSčenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Daljša spričevala« . 15340-2 (Da »enci Popolna razprodaja vsled odpotovanja: krasen salon, jedilnica, spalnica z t>aJdahinom, preproge, originalne slike, otroška po-steeljioa, da-msko sedlo, vaze. nastavki, za stori, pregrinjala za otomane, itd. — Pri Golobovih i>a Tržaški cesti Vila »Našita«. Vsak dan od 10—Jr2 in od 3—7. .6175-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Vajenca sprejmem v manufakturno trgovino. I. Cviikl. Ptuj. 15280-44 Kolo za dečke dobro ohranjeno, proda.m. Istotoim sprejmem učenko v trgovino z mešanim blagom z lastno oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodnost«. 15345-4*4 Poitic Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Nnjma.najši znesek 17 Din. Inštruktorja resnega in dobrega, dijaka i-z višjega razreda rea-Ike, revnih sta.ršev, iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Za referenco naj se navede zadnji g. razrednik. Ponudbe pod »Uspeh zajamčen« na ogl. odd. Jutra. ^0304-4 _t- ........... ----..»W Din Najmanajši rneoek 17 Din f*V Cisterno iz pločevine 10 ra dolžine. 1.20 m premera lz 10 da 12 mm debele plo čevlne v dobrem sta nju prodamo. Ogledati v elektrarni g. Gabr. O. blaka Cerknica pri DolJ Logatcu. Pogoje glede cene stavi Llnzner livarna. Ruma. 14743 7 »m Kupim Onken AUgemeine Geechichte (tudi posamezne zvezke). Ponudbe nstmeno al pismeno na: antikvarjat Sever. Ljnblja na. Stari trg 34» 151S7-6 Beseda l Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Večji gostilniški obrat v centru mesto, kj potoči letno okoli 500 h! vino. išče družabnika v svrho razširjenj«! podjetja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redka prilika 88«. 15362-16 Zastopnike preprodajalce dobrih radio aparatov za Gorenjsko in Dolenjsko sprejmemo. Interesenti, agilne poznane osebe, naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Dober zaslužek«. Dvosob. stanovanje g kabinetom, kopalnico in pritiklinami, i uporabo vrta in podstrešja, oddam 1. avgusta v vili. Krekova ulica 7, Moste. Poisve se pri Kovač, Poljanska cesta 29. 16354-31 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Izgubil se je dinamo (Lichtmaschine) od motornega kolesa na cesti od Škofljice do Turjaka. Noj-ditelj naj ga vrne proti nagradi na Cankarjevem na brežjn 71 Ljubljano. 1S33M9 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši ineoek 17 Din. Pritlično stanovanje aolnčno, parketirana sobo, mola sobica, predsobo, kuhinja (v kuhinji je tudi plin) shramba, stranišče, vse pod enim ključem, oddam 1. avgusta mirni stranki brez otrok. Ogleda se lahko dnevno od. 14—16. ure Mormontova ulica 35. nasproti Notre dame. 16336-31 Dvosob. stanovanje oddam 1. avgusta. Celovška cesta 90. Šiška. 15333-91 Daljnogled dobro ohranjen, prvovrstne znamke, kupim. V pošte v pride tudi daljnogled za na puško. P 11.1. te ali naslov ni podi-nžni ;o Jutra v Celju pod značko »Daljnogled«. 16386-7 Za čajno maslo in vrhnje, iščemo stalnega dobavitelja. Cenj. ponudbe z navedbo najnižje cene in možnosti dobave na ogl. odd. Jutra pod »Odjemi z»-siguran«. 16314-7 Trisobno stanovanje komfortno, oddam avgusta. Ilirska 17/11, vprašati I. desno. lBSjg-31 Lepo stanovanje dvosobno, kompletno, oddam avgusta Podrožnikom. Cesta XII. štev. BI. 15906-31 Enosob. stanovanje solnčno, g pritiklinami. oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) St. 33. 1. avgusta. 16366-31 Dvosob. stanovanje »olnčno, • kabinetom in pri tik Vi nami, oddam v mestu 1. avgusta. Ona 6f>0. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16401-31 Beseda 1 Din, davek 3 Din i\ šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Lepo sobo v sredini mesta, oddam takoj eoi ali dvema osebama. Gajeva 3/U. levo. 16372-33 Sobo s posebnim vhodom, sa dve osebi, v sredini mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jut.ra. 16322-33 Opremljeno sobo g posebnim vhodom, v bližini Tabora, oddam solid-nomn gospodu. Naslov ▼ vsoh poslovalnicah Jutra. 16333-33 Sobo lopo opremljeno, B posebnim vhodom, eveut. s hrano, oddam. Klavir m razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16300-33 2 opremljeni sobi zračni in solnčni g posebnima vhodoma, poleg tivol. "ozd». oddam. Cesta na Rožnik 47. 2 gospoda učitelja tečajnika, sprejmem v neposredni bližini Srednje tehnične šole v prijazno sobo in dobro domačo hrano. — Naslov v vsrti poslovalnicah Jutra. 15*12-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu 16. t. m. Turk, Streliška ui. 821. 16400-33 [UL Vsaka beseda 2 Din: davek 3 Din. za šifro ali dajanj« naslona 5 Din, najmanJSI znesek 30 Din. Obnašali ste se kakor d« me sovražite? To m« j« od Vas odvrnilo. 16371-34 Radio Nedelja, 5. julija Ljubljana 8: Zbirka venčkov vsake vrste (plošče). — 8-45; Čas, poročila, spored. — 9; Prenos iz cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano. — 10.15; Koncert radijskega orkestra. — 11-30: Otvoritev obrtne razstave v St. Vidu- — 12.10: Narodi pozivajo na olimpiado (prenos iz Berlina). _ 12.30: Prenos promenad- nega koncerta iz St. Vida. — 13-45: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 17: Kmetijsko predavanje; Hmeljarstvo v Sio-venijj (g. Dolinar). _ 17.20: Koncert radijskega orkestra. — 18-30; Otroška ura; Nastop otrok (vodi gdč. Vencajzova). — 19; Čas, vreme poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura. _ 19 50: Herold: Zampa, predigra (plošče). — 20: Za kruhom in za srečo! Zvočna igra iz življenja Slovenke na tujem. — 21: Koncert na dveh klavirjih. — 22; Vreme, čas, poročila, spored. — 22-20; Plesna glasba iz Park-hotela na Bledu. Beograd 17: Koncert narodne glasbe. — 18; Plošče. _ 20; Pester glasbeni večer. — 22.20; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 15-45: Harmonika in tamburice. — 20-45: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15; Lahka glasba. — Praga 19.05: Koncet t vojaške godbe. _ 20-10: Operni večer. — 22-30- Lahka glasba na ploščah. — Varšava 20.20; Zvočna igra. _ 22.20: Koncert orkestra. _23; Plesna muzika. _ Dnnaj 11.45; Simfoničen koncert — 15.40; Komffna ^ia*. ba. — 17.55: Koncert orkestra in soListov. _ 19.10: Nadaljevanje koncerta. — 20.05: Veseloigra »Slepi potnik«. — 22-20; Arije in pesmi. — 23.15: Plesna muzika. — Berlin 20; »Večer na morski obalk. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22.30; Prenos izMtin- chena. _ 24; Plesni orkester. — Miinehen 19; Koncert orkestra in solistov. _ 20: Revija glasbenih instrumentov. — 22.30: Plesna muzika. — Stirttgart 19: Znane melodije velikih mojstrov. — 20; Zabaven večer. — Plošče. — 24; Nočni koncert iz Frankfurta. 21-30: Koncert godalnega kvarteta- _ 22-30; Živčna izmučenost. Znanstveno je ugotovljeno, da regulira »KAL.EFL.UID« delovanje vseh žlez, krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet rnočan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Bog. S. br. visnm RAB" TVORNICA METALNIH IZDELKOV, BEOGRAD, SURDULIČKA UL. 3, TELEFON 25-739 IZDELUJE V PRVOVRSTNI KVALITETI GORILCE (BRENNER) ZA PETROLEJSKE SVETILKE V VSEH VELIKOSTIH TER STEKLENE CE-PICE ZA SVETILKE (GLASKAP-PEN). PRODAJA SAMO NA DEBELO TRGOVCEM. — VZORCE POŠLJEMO. Lahka LETNA OBLAČILA b uret, k a S a I i ster i. t d. v odlični izdelav: nabavite najceneje pr1 PRESKERJL, SV PETRA C. U Spremljevalko sa na Dunaj iSčem. Ponudbe pod »Uletnik« na ogl. odd. Jutra. 1S380-S4 8ATOR za 3 osebe Din 630.— dobavi Kolb & Predalič Ljubljana, Kongresni trg 4. | Gostilna »BAVARSKI DVOR" z udobno urejenim vrtom nudi cenj. gostom prvovrstno Unionsko »težak« pivo ter izbrana vina: belo dal. . viško opolo Dingač . . Silvanec . 10 — 9 bel. kranjc . . . 12 — 11 10 — 9 pristni cviček . . 12 — 11 18 — 12 rizling . . . . 12 — 11 14 — IS traminec .... 16 KOSILO : z juho, 2 prikuhi in mesom 6 z Juho, 2 prikuhi in pečenko 8 večerja različna.....6 tržaške vampe 3, guljaš 3 pečena šunka i. t. d. ruski biljard, šah, karte. TOPLA KUHINJA STALNO NA RAZPOLAGO. Vsako soboto in nedeljo na ražnju pečene race, prašiček (odojak) vsaki dan ražnjiče, čevapčiče. Za cenjeni obisk se priporoča ERNST DERGANC. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno