7 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ J LETO I. LJUBLJANA, FEBRUARJA 1960 ŠTEVILKA 2 Poenostavitev proizvodnega procesa Pravilna razmestitev delovne sile — Sinhronizacija tehnoloških postopkov — Vso skrb temeljiti pripravi delavcev — Zmanjšanje administrativnega osebja v proizvodnji Obrnili smo se na našega nemega generalnega direktorja tov. IVANA KOGOVŠKA in ga prosili, da bi nam povedal nekaj svojih misli o novih nalogah, ki čakajo ves naš kolektiv v tem letu spričo količinskega povečanja naše proizvodnje po proizvodnem načrtu za leto 1960 in spričo uvajanja maloserijske proizvodnje v naš proizvodni program. Tovariš generalni direktor se je ljubeznivo odzval našemu vabilu in nam povedal tole: V proizvodnji bomo uvedli sistem ekonomskih enot oz roma Proizvodnih enot, to se pravi, Proizvodnjo bomo organ ziraii tako, da bo vsak oddelek izdeloval točno določene proizvode na točno določenem prostoru, z določenim številom ljudi in ustreznim strojn m parkom. Na ta način lahko pričakujemo, da se bo Proizvodni proces poenostavil in bomo prišli do zmanjšanja števila administrativnega osebja v Proizvodnji. Predvsem kmalu ne ko več problem, katere delovne operacije imajo prednost pred drugimi; dosegli bomo torej sinhronizacijo tehnoloških postopkov. Vodstvo in pravilna razmestitev delovne sile sta v dosedanjem sistemu zamotana oziroma otežkočena zaradi tega, ker je Preveč delovnih nalogov hkrati v Proizvodnji in jih prizadeti ne jnorejo pravilno, po vseh vidikih točno in pravočasno obdelati. Obremenitev strojev in ternrin;-tiranje bosta s tem poenostavljena, ker bo omogočen neprestani potek proizvodnje zaradi delno se preurejajočih nalogov. Termi-niziranje je v sedanjem sistemu 1,1 načinu zelo težavno in ga teoretično ni mogoče nikoli pravilno rešiti, ker je preobširno, to se Pravi, preveč je posameznih operacij v proizvodnji, ki bi jih bilo treba točno vskladiti. Vsak najmanjši izpad povzroči motnje in nam tako podere s težavo zgrabi0 piramido. Proizvodnja bo morala dobavljati gotove dele. DRUGAČEN SISTEM NAGRAJEVANJA V centraliziranem sistemu lah-a<> majhna zmogljivost enega od-nelka ovira zlogljivost ostalih oddelkov. Po novem sistemu pa orno dosegli, da bodo operacije *e tako izravnane, da bo obdela-a precej tekoča. Kasneje bomo Prešli tudi na drugačen sistem nagrajevanja, in sicer tako, da odo delavci v montaži in v pro-zvodnji plačani samo za izdelane sestavne dele ali sestavo, in e kakor prej samo za operacije. reme terminske službe in nedo-rsene proizvodnje bo preneseno tudi na delavce. Sedaj so oz"roma bodo delavci, prav tako kot vodilno osebje, zainteresirani na do-vršitvi gotovih proizvodov. S tem, da se bodo vse delovne operacije opravile v enem oddelku, bo v znatni meri zmanjšana tudi administracija v oddelku. Zmanjšan pa bo tudi interni promet, seveda šele potem, ko bomo tudi stroje prilagodili novim tehnološkim postopkom. KONTROLA PO EKONOMSKIH ENOTAH Izmet, ki bo nastal pri manjših delih v proizvodni grupi oziroma v ekonomski enoti, v principu ne bo plačan. Ekonomska enota bo morala izmetne dele sama nadoknaditi, to pa bo v znatni meri vplivalo na zmanjšanje izmeta, saj bodo delavci sami paz li, da bodo morebitni izmet ali napake izločili že takoj v začetku, ne pa šele po tretji ali četrti operaciji, kakor je to sedaj. Logično je, da se bo odstotek izmeta zmanjšal na m nimum. V centralnem vodenju je težko imeti pregled nad vsemi deli; zato se dogaja, da se včasih nekateri sestavni deli pred montažo izgubijo ali založijo ter je zato potrebno izdelati nove kose. Kontrola v ekonomskih enotah in ev denca delov bo bolj neposredna; zato bo tudi možnost, da se nekateri elementi izgubijo, skoraj odpadla. Plačanje delavcev v medsebojni odvisnosti bo stimuliralo ekonomsko enoto s čim večjim uspehom. Zajemanje stroškov po ekonomskih enotah in pa ugotavljanje proizvodn h uspehov oziroma rezultatov bo prav gotovo stimulativno vpl valo na napredek, po drugi strani pa nam bo omogočilo, da bomo pravočasno odkrivali morebitne nepravilnosti, ki bodo na ta način nedvomno mnogo prej odpravljene. Ko bo ta organizacija v pro zvodnji stekla in bomo dejansko že lahko beležili rezultate in prve uspehe, bomo prav gotovo lahko računali s povečanjem proizvodnje, smo-trnejišm trošenjem investicijskih sredstev in ne nazadnje tudi z znižanjem lastne oziroma prodajne cene. IZDELAVA OPERATIVNIH PLANOV Za uspešno izpolnitev te naloge pa bo treba prej predelati še tehnološko dokumentacijo oziroma temeljito pripraviti načrte in normative, izdelati pa bo treba seveda tudi operativne plane, tako po tromesečj h, mesecih, kakor tudi letni plan. Na podlagi normativov bo treba izdelati izračun zasedbe oziroma obremenitve strojev in na podlagi teh pokazateljev sestaviti načrt oziroma program, kateri stroji bodo vključeni v proizvodnjo. V montaži bo treba, če le mogoče, organizirati sistem tekočega traku. Ker je vsaka naloga odvisna od bolj ali manj temeljite priprave, bo treba izdelati čim realnejše načrte novih proizvodnih oddelkov, tako v pogledu strojne opreme kakor ljudi in sistema oziroma tehnološkega postopka. Določiti bo treba potrebne prostore, izračunati predkalkulacije in pokalkulacije, previdno bo treba izbirati delovodje, mojstre in skupinovodje, ki bodo morali imeti v strojni obdelavi potrebno univerzalnost. Ker gre za novo organizacijo oziroma za nov način dela, bo treba posvetiti vso skrb temeljiti pr pravi delavcev, da bodo svoje naloge razumeli in se z veseljem lotili dela. Začeti bo treba z delom po nekakšnem šahovskem planu s preurejanjem proizvodnih oddelkov, tako da proizvodnja ne bo trpela. Treba bo torej vložiti mnogo tehničnega in strokovnega truda, da izpolnimo tehn"čno dokumentacijo. Ce je proizvodnja dovolj velika in hkrati tehnično dovršena, se administracija in vodstvo zelo poenostavita. To pa naj nam bo naš glavni napotek. Tovariš Tito se je zahvalil Pred kratkim smo prejeli iz Beograda p "smo, ki nam ga je poslal predsednik republike tovariš Tito. V njem se nam zahvaljuje za novoletne čestitke, ki smo mu jih poslali in nam pošilja najboljše želje za letošnje leto. spodbuda, Po odmevih na prvo številko našega novega glasila lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil naš novi list na splošno zelo ugodno sprejet. To nam vliva pogum za nadaljnje izpopolnjevanje vsebine in obljike, zlasti še zato, ker je med željami, ki so nam bile sporočene, toliko lepih spodbud, med kritikami pa toliko lepih misli, da jih lahko sprejmemo z obema rokama. Predvsem nas veseli, da so prav vsi člani našega kolektiva hoteli prejeti svoje glasilo, kakor nam to potrjujejo reklamacije v vseh tistih primerih, ko jim časopis — zaradi napačnih ali nepopolnih naslovov, ali pa iz katere- fftc&Ci* Cft> fctričctcC' »»» ga koli drugega vzroka — ni bil vročen. Upamo, da bodo z današnjo številko vse te pomanjkljivosti odstranjene. Prosimo pa vse člane našega kolektiva, da nam spremembe svojih naslovov redno sporočajo, bodisi neposredno, bodisi po kadrovski službi. Nič manjše ni bilo zanimanje za naš časopis tudi izven našega podjetja, na litostrojskem terenu in med našimi poslovnimi prijatelji in drugimi interesenti, ki so se oglašali od vsepovsod in iz vse Jugoslavije, tako da nam je naklada brž pošla in smo zato sklenili, da jo z današnjo številko povečamo za polnih 500 izvodov. (Nadaljevanje na 2. strani) Kaj vem o »Litostroju«? Pod tem naslovom razpisujemo nagradno tekmovanje za otroke članov našega delovnega kolektiva. 2e v prvi številki našega časopisa smo poudaril, da si bomo prizadevali doseči tesnejšo povezanost ne le med člani našega kolektiva in tovarno, temveč tudi med družinami naših delavcev in tovarno. To svojo pot bomo ubiral' z vsebino, ki bo namenjena širšemu krogu bralcev, pa tudi v drugih oblikah. Ena izmed takšnih oblik je ta, za katero smo se odločili v današnji številki. Uredniški odbor časopisa »Litostroj« razpisuje pismeno nagradno tekmovanje pod naslovom »KAJ VEM O LITOSTROJU?« Tekmovanje je namenjeno otrokom naših delavcev, ki jim nudimo priložnost, da v primerni pismeni obliki povedo, kar vedo o našem podjetju. Udeležijo se ga lahko vsi otroci članov našega delovnega kolektiva do 18. leta starosti. Pr spevke, ki jih bomo od njih prejeli, bomo ocenjevali v treh stopnjah; 1. v prvi stopnji za učence osnovnih šol, 2. v drugi stopnji za dijake osemletke (od 5. do 8. razreda), 3. v tretji stopnji pa za d"jake gimnazije. Za vsako izmed stopenj razpisujemo po dve nagradi. 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev Prispevke, nagrajene s prvo nagrado, bomo objavili in posebej honorirali. Prispevki ne smejo biti krajši od ene strani in ne daljši od treh strani pisarniškega papirja. Pisani smejo biti samo na eni strani lista. Vse prispevke je treba poslati uredništvu časopisa »Litostroj« najkasneje do 15. marca 1960. Kasneje poslanih prispevkov ne bomo upoštevali za nagrado. Vsak udeleženec tekmovanja naj se čitljivo podpiše in navede šolsko stopnjo. Vabimo vse otroke članov našega delovnega kolektiva, da se udeležijo našega prvega nagradnega tekmovanja, ki mu bodo kasneje sledila še druga. Uredniški odbor Rekonstrukcija sive livarne Problemi in rešitev transporta v livarni sive litine Za livarno sive litine se pripravlja rekonstrukcija, s katero bi se dvignila proizvodnja lahke oblikovalnice od sedanje letne proizvodnje 700 do 800 ton čistih ulitkov na 3000 ton čistih ulitkov, proizvodnja težke oblikovalnice pa od sedanjih 1600 do 1700 ton na 7000 ton letno. Pri tem je rešitev transporta pogoj za povišanje storilnosti in obsega proizvodnje v livarni. nja materiala, ki so karakteristična za proizvodnjo v livarni. S tem se seveda omili tudi potreba po dvižno transportnih sredstvih, to je predvsem po mostnih in kon-zolnih žerjavih. Za določanje potrebe po žerjavih v abiakovainicah livarn sred- Vzhodni konec za težke in sred-njetežke ulitke pa bi moral imeti na dolžini 100 metrov štiri mostne in dva konzolna žerjava. Transport Dolžina transportnih poti in število enot za prenašanje in dviganje bremen je osnovna postavka, ki določa storilnost oziroma stopnjo izkoriščanja proizvodne površine v livarnah. Teža bremen, ki JU ŠUM TiZtlH ZiDte M IM1UPOV tožbpts&bc’ jih je treba v livarni prenesti ali LAHItiO O ailK.OVAlWIC.ti Inž. Zvonko Gorjupi dvigniti, je več kot desetkrat večja, kakor je v obdelavi ali kateremkoli drugem obratu. Ves proizvodni ciklus v livarni lahko grobo razdelimo na tele 4 faze: 1. faza vskladiščenja osnovnih surovin, goriv, peska, oblikovalnih okvirov, modelov itd.; 2. faza priprave, ki obsega pripravo vložka za pretaljevanje in samo pretaljevanje ter pripravo oblikovalnega in jedrarskega peska; 3. glavna faza proizvodnje, ki obsega izdelavo kalupov in jeder, sušenje kalupov in jeder, sestavljanje kalupov in vlaganje jeder, vlivanje in izpraznjevanje; 4. zaključna faza, ki zajema čiščenje ulitkov, termično obdelavo, kontrolo in pripravo ulitkov za odtxremo. V proizvodnji ulitkov iz sive litine je treba opraviti za 1 tono dobrih ulitkov povprečno 57 glavnih operacij, za katere je potreben skupbn premik bremen v obsegu 132 do 160 ton. Povprečen obseg dvižno transportnih operacij v livarnah po posameznih proizvodnih fazah: Naša livarna je v pogledu transporta in dolžine transportnih poti zelo nesrečno grajena. Dolžina glavne hale oblikovalnice znaša 168 metrov, zato je edina možnost za racionalno organiziranje suk-ceslvnega poteka proizvodnih operacij v vzdolžni smeri. V skladu s tem je predvidena koncentracija pripravljalne in končnih operacij glavne faze (vlivanje in iz-praznjevanje) v sredini livarne. Po tem vodilnem principu bomo skušali reševati tudi vprašanje žar javnega transporta. Tu pa je treba upoštevati šte neko posebno težavo. Železobetonska konstrukcija ne dopušča montaže stenskih komzolnih žerjavov, premajhna višina stavbe pa onemogoča razen železobetonske konstrukcije tudi razmestitev mostnih žerjavov v dveh etažah. Uporabiti bomo torej morali portalne žerjave, kar pa nam zopet občutno zmanjša oblikovalno površino že tako in tako ozke livarne. To neugodnost nameravamo premostiti z obema jamama za oblikovanje in vlivanje težkih in najtežjih ultikov in s kratko progo valj Me, opremljeno z obračalno izvlačitnim strojem za srednje težke, pa tudi težke ulitke. Vprašanje žerjavnega Faza proiz- vodnje Dejavnost iin področje dela Količina v tonah na 1 tono dobrih uEtkov; Število operacij Količina preloženih bremen v tonah na 1 tono dobrih ulitkov; 1. Faza vskladiščenja: vložnih surovin 1,7—2,4 4 2—5 oblikovalnih materialov 0,5—1,3 4 4—G okvirov, modelov, modelnih plošč 2,0—4,0 2 7—10 Skupno 1. faza 4,2—6,7 10 13—21 2. Faza priprave: za pretaljevanje 1,5—2,0 3 4,5—6,0 peska za oblikovanje in izdelavo jeder 6,0—8,0 4 24,0—32,0 Skupno 2, faza 7,5—10,0 7 28,5—38,0 3. Faza proizvodnje: oblikovanje in sklap-ljanje 5,0 10 50 vEvanje in izpraznjevanje 1,5 4 6 obtežitev kalupov 4,0 2 8 izdelava jeder 1,0—2,0 10 10—20 Skupno 3. faza 11,5—12,5 26 74—84 4. Zaključna faza: čiščenje, termična obdelava, kontrola 1—2 14 17 Skupno 1.—4. faza — 57 132—160 Ker so moči človeka omejene (normalen človek ima dnevni učinek okrog 2000 Kcal), je očitno, da produktivnost dela v neki livarni za visi v veliki meri od moči in izpopolnjenosti proizvodnih sredstev v tej livarni. Cim dovr-šenejša so sredstva, tem laže se dajo zmanjšati številna preklada- PfllPRAVA PtSKd IX I iPR&ZHltVAHlt SHEMA TEHNOLOŠKEGA PROCESA UVAHNI SIV£ LITINi PO JHJCONSTR.VKCI3 i njetežkdh in težkih kompliciranih Skupno torej težka oblikoval-ulitkov uporabimo dolnjo tabelo niča šest mostnih in tri konzolne Teža ulitkov v tonah Zerjavne operacije nad nad 0,05—0,5 0,5—1 nad 1—3 nad nad 3—10 10—25 nad 25 Število operacij 150 120 100 80 50 35 Povprečno trajanje 'ene operacije 2 2,5 3 5 8 12 Število operacij in njih trajanje se zelo spreminjata glede na težo ulitkov. Pri tem pada število operacij v obratnem sorazmerju z naraščanjem teže, trajanje posamezne operacije pa se poveča v premem sorazmerju s povečanjem teže ulitkov. Za preračun potrebe po žerjavih potrebujemo žer javne ure, ki pa se ne spreminjajo tako močno, ker so produkt števila s trajanjem operacij. Ta produkt se giblje od 300 do 400 minut, 'kar da 5 do 6,7 žerjavnih ur na tono dobrih ultikov. Glede na našo proizvodnjo vzamemo 350 minut oziroma 5,8 žer javnih ur na tono ulitkov. žerjave oziroma 9 raznih žerjavov. Rekonstrukcij a predvideva, da bo veliki obračalno izvlačilni stroj opravil znaten del operacij, tei bi jih sicer morali opraviti žerjavi, tako da bo zadostovalo troje portalnih žerjavov in štirjb mostni. Na ta način prihranimo dva mostna žerjava, ki pa bi ju tudi sicer prav težko spravili na obstoječo žer javno progo, ker bi žerjavi ovirali drug drugega, kolikor ne bi tekli v dveh etažah. Za proizvodnjo 7000 ton dobrih ulitkov letno bi morala naša težka oblikovalni ca izdelati na uro 3,12 ton dobrih ultikov in bi za to potrebovala teoretično 3,12 X X 5,8= 18 žerjavnih ur, to se pravi 18 žerjavov. Seveda ni mogoče niti misliti, da bi za vse te operacije res uporabljali žerjave, temveč se poslužujejo livarne za razbremenitev in pospešitev transportno-dvižnih operacij raznih strojev in talnega transporta. Vendar pa kažejo izkušnje, da mora oblikovalnica snednjetežkih ulitkov razpolagati z 'enim mostnim žerjavom na vsakih 25 metrov in z enim konzol-nim žerjavom na vsakih 50 metrov dolžine. Oblikovalnica najtežjih ulitkov, v našem primeru predvsem turbinskih delov, pa en mostni žerjav na vsakih 30 m in en konzolni žerjav na vsakih 60 metrov dolžine livarne (Fantalov: »Projektirovanje Etejnih cehov«). Naša težka oblikovalnica bi morala zato na vzhodnem delu (najtežji ulitki) na dolžini 68 metrov imeti na razpolago dva mostna in en konzolni žerjav. transporta in dviganja bo s tem rešeno. Za ostale potrebe pa bodo na razpolago viličarji in Dieselov nakladalec. Ta oprema bi uvrstila livarno sive litine med srednje mehanizirane livarne z individualno in maloserijsko proizvodnjo (tudi za težke in srednje težke ulitke). jem (za dimenzije okvirov 2,00 X X 1,5 m) ‘in enim »Demogom« nosilnosti 5 ton. Transport jeder in kalupov v sušilno peč ali na livni prostor v glavni hali se opravlja na vagonetu z valjčnicami bodisi po progi v XX. polju ali na ena* način po progi v XV. polju. Lahka jedrama bo obdržala ob stoječi 3-tonski »Demog« za prenos regalov in priložnostne potre-1 be. Transport jeder na mesto porabe se bo opravljal z dvižnim vozičkom ali viličarjem, transport od delovnega mesta do sušilnih električnih peči pa po valjčnicah. Transport jeder iz sušilnih peči do kontrole se bo opravljal v regalih z dvižnimi ročnimi vozički. Čistilnica bo delala v dveh izmenah in bo morala očistiti na uri 44,2 = 22 ton ulitkov. Povprečno i je v čistilnicah sive Etine s proizvodnjo, ki je podobna naši, za eno tono ulitkov potrebno 0,8 žerjavnih ur. V eni uri torej 1,8 žerjavnih ur ah dva žerjava. Ker j< v čistilnici sedaj samo en žerjav nosilnosti 15 ton, je treba postaviti na progo v čistilnici še en 15-tonski žerjav. To je potrebno; tudi zaradi razkladanja in nakla; dan j a ultikov težjih od 15 ton, ki jih sedaj nakladamo proti predpisom s preobremenitvijo žerjava (tudi do 30 ton težke ulitke). j V skladiščih pride na vsakih 60 do 60 metrov en žerjav (mostni). Števila žerjavov nad skladišče® okvirov pred čistilnico in nad vložnimi surovinami za kupoiko ne nameravamo povečati, ker si bomo pomagali z vdEčarji in * 1 Dieselovim nakladalcem. Pač P3 4 *, bo treba razbij alno napravo i®! prinadajoče skladišče stare litin6 opremiti s 25-tonskim mostni® žerjavom, ki ga bomo uporabljal1 tudi za nakladanje in razkladanje v transportnem oddelku. Lahka obdelovala i-ca bi za to-nažo 3000 ton letno potrebovala ca. 300:60 = 5 žerjavnih ur na tono ulitkov. Na uro mora lahka obdelovalnica izdelati 1,32 tone ulitkov (ako upoštevamo polurni odmor) in potrebuje za to delo 6,6 žerjavnih ur. Del teh operacij bi lahko opraviE ročno, vendar zahteva to povečan telesni napor, podaljšanje delovnega ciklusa in povečanje delovne sile. Zato bomo k obstoječemu mostnemu »Demog« žerjavu po projektu rekonstrukcije postavili še en »Demog* iste nosilnosti, na prostoru za oblikovanje pa namestili lahko progo s 6 pnevmatskimi dvigalkami nosilnosti 500 do 600 kg .pri vsaki proizvodni enoti. Vozički z valjčnicami bodo pa prevzeE ves transport kalupov. V jedramd je potrebno po orientacijskih podatkih za eno tono srednjih in težkih uEtkov 0,5 žerjavovih ur. Za 3,12 ton/h bi torej potrebovaU v jedramd 1,65 žerjavovih ur na uro ali dva mostna »Demog« žerjava. Ker pa se predvideva na tem rostoru tudi proizvodnja sveže oblikovanih sred-njetežkih uEtkov, ba biE potrebni vsaj trije žerjavi, od tega dva za nosilnost do 5 ton. Problem transporta bo tu rešen z valjčnicami, malim obračalno izviačilnim stro- 2die, spodbude, fnisii in UutiUe (Nadaljevanje s 1. strani) Med željami so nas zlasti ral' veselile tiste, ki smo jih prej«*1 s širšega litostrojskega terena ker nam pričajo, da je bil no-časopis ugodno sprejet ne le ( družinah naših delavcev '1 uslužbencev, temveč tudi druga1 po terenu, kar pomeni, da srn6 tibrojli pravo pot, ko se nisr/V zaprli samo v meje delovnega M' 'm lektiva. Želje po sodelovanju, j6' smo jih prejeli tudi od ostala prebivalcev terena Litostroj, pred' vsem iz šolskih in prosvetnih ta1 družb eno-političnih krogov, af spodbujajo da pot nadaljuj6] hkrati pa nam nalagaj mo; hkrati pa nam nalagaj* tudi širše odgovornosti, ki r' bomo ob podpori prizadetih pr radi prevzeli. Zato nam bodo f prispevki s terena, ki je z nji®1 naša tovarna povezana, ved^ dobrodošli. Kolikor nam bo h mogoče, bomo svojo problematik povezovali tudi s širšo komunj no problematiko v našem okolft saj smo prepričani, da bomo tw po tej poti — neposredno ali P?’ sredno — opravljali koristno d«'1 za tovarno in njene širše, družb1' ne interese. J i Res je težko potegniti mef med ožjimi in širšimi interesi, , jih lahko zastopa tovarniško črj silo. V našem primeru velja.f še prav posebej, saj se je J#® strojski teren razrasel daleč f tovarne v pomemben del naše? mesta in občine Šiške. Prav odmevih na izid naše prve $k vilke smo se lahko prepričali- j je povezanost tega terena s " varno, a s tem tudi tovarne ' terena z občino večja, kakor s® si mislili. Tudi to nam nalaga r. sebne naloge in odkriva širša ® zorja našemu časopisu, za ™ smo dvakrat hvaležni za vse l?jj! misli, želje in spodbude, kaWf tudi za vso pozitivno kritiko,j smo jo prejeli s tega — dovolj da tako rečemo! — našega r ena. In proso zato, ker menite in nas k takšnemu nju celo spodbujate, si bomo VI zadevali, da bi bili vsaj skroVj glasnik teh vaših želji, saj i prepričani, da nas boste v { Trenutek vlivanja vsestransko podpirali. Ur e dništv1 Deset let delavskih svetov Te dni je poteklo deset let, odkar so v nekaterih industrijskih podjetjih v Jugoslaviji začeli delati prvi delavski sveti. Uvedba organov delavskega upravljanja je pomenila v splošni politični in gospodarski blokadi, ki jo je takrat preživljala naša država, pomemben korak v razvoju demokracije, hkrati pa eno izmed važnih oblik poznejšega novega gospodarskega sistema. S pritegnitvijo delavcev k odločanju pri uporabi družbenih sredstev je neposredni proizvajalec začel med drugim tudi racionalneje trošiti sredstva, ki mu jih je zaupala družba, kar je pa izredno vplivalo na vzpon proizvodnje. V desetih letih sta se razvili tudi vsebina in oblika dela delavskih svetov. V tem razdobju so se pojavili tudi že obratni delavski sveti in referendi; vzniknile so komisije za reševanje raznih vprašanj, uvedene so bile ankete in podobno. Danes delavski sveti niso samo posvetovalni organi, kakor so bili v začetni fazi svojega razvoja. Sedaj razpolagajo že s stotinami milijard dinarjev in tako vplivajo na celotno gospodarsko življenje Jugoslavije. Z veseljem lahko ugotovimo, da upravlja danes podjetja 135.000 (lanov delavskih svetov (ne upoštevajoč manjših vodjetij), med katerimi je 71.590 ali več kakor Polovica kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, 18.897 uslužbencev s srednjo in višjo strokovno izobrazbo, 45.000 delavcev z nižjimi kvalifikacijami. \ absolutni večini so kvalifici-rani in visokokvalificirani delavci. Lahko torej ugotovimo, da je odstotek žena in mladincev v organih delavskega samoupravljanja še vedno prenizek. Vlogo, pomen in rezultate delavskega sveta Litostroja je na slovesni seji delavskega sveta našega podjetja, ki je bila 30. janu-°rja, poudaril predsednik DS tovariš Franc Černivec, ki je z nekaj skromnimi številkami in Podatki ilustriral rast in vzpon delavskega sveta in proizvodnje v našem podjetju. Tovariš Černivec je povedal, da je bilo v delavski svet v desetih letih njegovega delovanja izvoljenih že 518 elanov kolektiva. Od tega je bilo enkrat voljenih 245, dvakrat 70, trikrat 24, štirikrat 10, petkrat 4, Šestkrat 1 član kolektiva. Upravni odbor smo v podjetju volili osemkrat. Skupaj je bilo vanj izvoljenih 80 članov kolektiva. Iz *ch podatkov je razvidno, da je do sedaj že vsak peti član na-f9a kolektiva izvoljen v delav-ski snet in je tako lahko nepo-Sredno odločal o važnih problemih v podjetju. Bruto proizvodnja v Litostroju leta 1950 je bila 3.825 ton. V letošnjem letu, 10 let po uveljavitvi delavskih svetov, pa bomo proizvedli že 4,8-krat več kot takrat. Finančna realizacija v istem obdobju bo 2,6-krat večja. pri tem pa moramo upoštevati, da je število delovne sile narastlo samo 1,7-krat. Uspehe DS pri upravljanju na-Sega podjetja je v svojih izvajanjih, ki so nakazovala tudi perspektive za kar najbolj uspešno delo v naslednjih letih, poudaril 2 nekaj konkretnimi navedbami tov. generalni direktor. Za njim se je z vzpodbudnimi besedami oglasilo še nekaj gostov, med njimi sekretar občinskega komiteja tovariš Rode. Z razvojem našega gospodariva bodo dobili delavski sveti še večje pravice, ki jim bodo seveda nalagale tudi večje odgovornosti. ri tem bo morala odigrati svojo v\°9o tudi Zveza komunistov, sindikalna organizacija in po njej tudi ves kolektiv. O razvoju del. samoupravljanja v našem podjetju in o posameznih značilnejših fazah tega raz-°ia bomo obiavili razne podrob-,°sti in zanimivosti v naslednjih stevilkah našega časopisa. Sklepi delavskega sveta redni seji, 22. decembra 1959, tehrl?x avski svet poslušal poročilo haž»lčne službe o oceni rezultatov dovrM?roizvodnje v letu 1959 in z za-v°cint iVom ug°tovil, da je proiz-1 Pian presežen, da pa so neka- tere zakasnitve v izpolnjevanju rokovnega plana. Zaradi tega je potrdil sklepe, ki jih je v tej zvezi že sprejel upravni odbor podjetja. O izpolnitvi plana za leto 1959 objavljamo podobne podatke na drugem mestu. Na isti seji je delavski svet v zvezi s poročilom kadrovske službe o perspektivnem izobraževanju v podjetju sklenil, da se s pripravami za ustanovitev centra za izobraževanje nadaljuje vse dotlej, dokler ne bodo zagotovljena vsa sredstva, ki so potrebna za njegovo nemoteno delovanje. Hkrati je odobril predračun o uporabi 40-odstotnega dela odstopljenih sredstev iz fonda za kadre iz leta 1959 in za sezono 1960-61, pri čemer bo vse morebitne spremembe med letom sproti odobraval upravni odbor. Oddelek za vzgojo kadrov naj sodeluje pri izobraževanju z občinsko delavsko univerzo; medsebojne usluge pa naj se določijo s posebno pogodbo. Delavski svet je nazadnje potrdil poročilo glavnega direktorja o dose- danjih pripravah o zajemanju proizvodnih stroškov po posameznih proizvodnih skupinah in sklenil, da se s 1. januarjem 1960 začne z izvajanjem tega obračuna po potrjenih predlogih in z upoštevanjem sklepov upravnega odbora o dokončni odobritvi ekonomskih enot. Na predlog upravnega odbora je delavski svet sprejel še sklep, da se med premijske upravičence uvrstijo tudi delavci in uslužbenci industrijske šole, ki so plačani po tarifnem pravilniku podjetja. Hkrati je odobril, da se iz sklada skupne porabe izplača znesek 870.000 din za prireditve novoletne jelke in da se iz tega sklada pokrivajo tudi izdatki ob smrtih članov našega kolektiva, upokojencev ali drugih javnih in političnih delavcev. Na 10. izredni seji, 29. decembra 1959, je delavski svet odobril, da se izplača akontacija na osebne dohodke nad osebnimi dohodki po tarifnem pravilniku v višini 50 e/o mesečnega osebnega dohodka vsem, ki so na dan 31. decembra 1959 aktivno zaposleni. S slovesne seje delavskega sveta v menzi internata Industrijske S količinskim planom za leto 1959, ki ga je sprejel delavski svet na 11. redni seji dne 30. dec. 1958, je bila postavljena pred kolektiv Litostroja zahtevna naloga. Potrjeni p£an je predvideval količinsko proizvodnjo 12.7251, kar je bilo za 11,5 %> več od dosežene proizvodnje v letu 1957, za 23,7 %> več kot planirana proizvodnja v letu 1958 in za 4,6 °/o več kot je bila dosežena proizvodnja v istem letu. Danes, ko so vsi podatki o količinski izpolnitvi plana že na razpolago, lahko ugotovimo, da ;e kolektiv upravičil zaupanje, ki so ga člani delavskega sveta imeli vanj ob sprejemanju plana. Količinski plan je presežen za 19,1 °/e, kar lahko vsakogar navdaja z zadovoljstvom. Po proizvodnih skupinah so podrobnejši rezultati naslednji: Količinski plan za leto 1959 presežen vodne turbine in armature, kaže, da je tudi pl,an samo teh skupin močno presežen. Po planu znašajo obveze za te skupine 11.220 ton, izdelano pa je bilo 12,755,5 tone, kar j'e za 13,7 odstotka več kakor je plan predvideval. Ker je pri armaturah (v količini 555,8 t) zajeta tudi zaloga v skladišču iz prejšnjih let, to je 225,0 t, ki do sedaj še ni bila prikazana, se zgoraj navedeni odstotek za toliko korigira, da dobimo resnično proizvodnjo teh skupin v letu 1959. Korigirani odstotek je torej 11,7 °/o. Številkam, navedenim v spodnji tabeli, pa je treba dodati še nekaj kr tičnih ocen in pojasnil. Vsekakor ne moremo biti za- vodnjo prikazuje pri proizvodni skupini »Ostali neomenjeni stroji«. Isti primer se nam pojavlja tudi pri vodnih turbinah, čeprav ne v tako izraziti obliki. Točnejšo sliko bi dobili, če bi doseženo proizvodnjo jeklenih konstrukcij razdelili na osnovne skupine, v katere spadajo naročila, katerih del so te konstrukcije. Dosežena proizvodnja črpalk in turbin se nam tako popravi v škodo »ostalih neomenjenih strojev«. Ustrezne številke nam kaže spodnja tabela: Če pa planirana količina pri črpalkah ni bila dosežena, nam to vendarle pove, da kljub objektivnim razlogom, kakor so težavte s poddobavitelji, predvsem s pod- Zap. št. Proizvodna skupina Enota mere Plan 1959 Proizvodnja 1959 Indeks 5:4 1 2 3 4 5 6 POLIZDELKI 1 Surovo železo — sivo t 1.000 1.520,3 152,0 2 Ulitki iz jeklene litine t 2.400 2.733,9 113,9 3 Ulitki iz sive litine t 2.500 2.626,9 105,1 4 Ulitki iz barvne kovine t 100 114,6 114,6 IZDELKI 5 Ostali neomenjeni stroji t 1.820 2.380,7 130,8 6 Deli strojev in naprav t 500 941,9« 188,4 7 Črpalke t 980 653,6 66,7 8 Vodne turbine t 2.670 2.748,1 102,9 9 Orodje t 45 198,7 441,6 10 Armature t 250 555,8 222,3 OSTALO 11 Zunanja montaža Nh 000 55 26,3 47,8 12 Storitve drugim Nh 000 105 40,2 38,3 13 Investicijsko vzdrževanje Nh 000 30 167,3 557,7 14 Kisik t 450 672,5 149,4 15 Zaboji in embalaža m3 450 565,7 125,7 16 Tiskovine in obrazci t 10 8,8 88,0 17 Projektiranje in konstruiranje Nh 000 350 216,1 61,7 18 Modeli za ulitke Nh 000 100 109,2 109,2 t 12.725 15.155,8 119,1 Skupaj . . . . Nh 000 640 559,1 87,4 m8 450 565,7 125,7 Opomba: * — z upoštevanjem proizvodnje vijakov, ki znaša 5,2 t. Močno preseganje plana opažamo pri skupinah surovo železo — sivo in kisik, katerih proizvodnja Pa ni vezana na naše glavne proizvodne obrate. Zato smemo biti z navedenimi rezultati zadovoljni; to pa tem bolj, ker nam izpolnitev plana za 8^ proizvodnih skupin, ki so finačno jedro naše proizvodnje in ki v glavnem obremenjujejo proizvodne obrate, to je za skupine: ulitki iz jeklene litine, ulitki iz sive litine, ulitki iz barvnih kovin, ostali neomenjeni stroji, deli strojev in naprav, črpalke, NEKAJ LETOŠNJIH VELESEJMOV Jesenski Zagrebški splošni sejem vzorcev (od 10. do 25. septembra). Mednarodni sejem obrti v Beogradu (od 1. do 10. junija). Mednarodni sejem tehnike v Beogradu (od 23. avgusta do 2. septembra). Mednarodna raztava motorjev in motornih vozil v Ljubljani, ki bo prirejena samo letos (od 11. do 19. junij a). Mednarodni sejem pomorstva, ribištva in turizma v Zadru (od 1. do 10. julija). dovoljni z rezultatom ene izmed glavnih dejavnosti našega podjetja — s proizvodnjo črpalk. dobavitelji elektromonter j e v, tudi pri nas ni v redu. Zato so bili že storjeni ustrezni ukrepi, ki naj nja. Ob sestavljanju plana nam potrebe po teh sredstvih niso znane, ker se pojavljajo le izjemoma pri nekaterih naročilih. Naraščanje ur pri investicijskem vzdrževanju se da obrazložiti s tem, da so podatki iz prejšnjih let, po katerih se je plan sestavljal, nezanesljivi. Ker se je investicijsko vzdrževanje prejšnja leta razpisovalo z izdelovalnimi in režijskimi nalogi, število porabljenih ur v prejšnjih letih ni točno znano. V letu 1959 pa smo vsa dela za investicijsko vzdrževanje začeli razpisovati z izdelovalnimi nalogi. V skupinah: zunanja montaža, storitve drugim, projektiranje in konstruiranje ter tiskovine in obrazci plan ni bil izpolnjen, kar pa ni bistvenega pomena. Planiranih ur za storitve drugim nismo dosegli, ker smo del kapacitet raje porabili za proizvodnjo delov strojev in naprav, ki izkazujejo zaradi tega močan presežek, delno pa tudi zaradi težav, ki jih imamo pri iskanju ustreznih naročil, za katere bi bile strojne kapacitete na razpolago. Dosežene ure za zunanjo montažo, projektiranje in konstruiranje so v resnici višje, kakor je to prikazano, ker niso na razpolago zadostni podatki za vse ure, ki so bile porabljene v te namene. Ocena navedenih rezultatov ne bi bila popolna, č'e ne bi posvetili nekaj vrstic še vprašanju, kako je bilo v preteklem letu z rokovnim izpolnjevanjem postavljenih nalog. Zal moramo ugotoviti, da s tem ne moremo biti zadovoljni, in to kljub temu, da je stanje nasproti prejšnjim letom le nekoliko boljše. Od skupnega števila naročil iz proizvodnih skupin: ostali ne- omenjeni stroji, deli strojev in naprav, črpalke in vodne turbine, ki so bila v letu 1959 v delu in jim je rok potekel 31. 12. 1959, niso bili zaključeni izdelovalni nalogi za 23,5 %> naročil. Število nezaključenih izdelovalnih nalogov ne kaže prave slike zamud. Del opreme za naročila, katerih izdelovalni nalogi še niso bili zaključeni, je bil namreč v I. 1959 že dobavljen. Če primerjamo težo opreme, ki ni bila dobavljena, s težo vseh naročil omenjenih sku- Zap. št. Proizvodna skupina Enote mere Plan 1959 Proizvodnja 1959 Indeks po statist, šifrah po naroč. 5:4 6:4 1 2 3 4 5 6 7 8 1 Ostali neomenjeni stroji t 1.820 2.380,7 1.920,2 130,8 105,5 2 Črpalke t 980 653,6 874,4 66,7 89,2 3 Vodne turbine t 2.670 2.748,1 2.987,8 102,9 111,9 Skupaj t 5.470 5.782,4 5.782,4 105,7 105,7 Vendar številka 653,6 t ne kaže povsem točno dejanske proizvodnje črpalk. Pri naročilih, ki jih uvrščamo med črpalke, so namreč črpalke v ožjem smislu samo del naročila. Ostala teža odpade na različne jeklene konstrukcije, na primer na cevovode, podeste in tako dalje. Šifrirani sistem, ki ga imamo sedaj, nam to proiz- popravijo to stanje; od delavnice črpalk, ki bo v kratkem organizirana, si lahko veliko obetamo. Preseganje plana pri orodju pa ima svoje vzroke v tem, ker se v tej skupini zajemajo studi razna pomožna sredstva za proizvodnjo, kakor oblikovalni okviri, razna montažna stojala in podobno. Teža teh proizvodov pa je prečejš- pin z rokovnimi obvezami v letu 1959, je ta odstotek 10,6. Navedeni podatki pa vendarle opozarjajo, da bo treba pravočasnemu izpolnjevanju sprejetih obvez do naročnikov tudi v prihodnje posvečati vso pozornost. Ing. Darinko Kolbl, pomočnik tehničnega direktorja. Rezultati poslovnega leta 1959 Omejitev investicijske dejavnosti iz leta 1956 je v veliki meri zavirala normalni razvoj proizvodnje našega podjetja. Celotna organizacija podjetja je bila prilagojena individualni proizvodnji, predvsem proizvodnji hidro-turbin. Spremembe z daljnosežnimi posledicami, ki so nastopile v letu 1956, se v Litostroju niso mogle čez noč premostiti. Iz tega razloga se proizvodnja zadnjih let ni mogla razvijati, kot je to bilo v naših perspektivnih planih predvideno. Šele v letu 1959 je podjetje zopet uravnovesilo svoje poslovanje in lahko pričakujemo, da bo razvoj šel odslej svoio normalno pot in da bo v naslednjih letih dosežena raven proizvodnje, kakor ustreza vloženim sredstvom. Po naturalnih pokazateljih je znašala proizvodnja podjetja v letu 1957 — 11.350 ton, v letu 1958 — 12.164 ton; za leto 1959 je bil plan postavljen na 12.725 ton, dosežen pa je bil s 15.155 tonami. To je nap :.m letu 1958 — 125 % in napram planu za leto 1959 — 119%. Blagovna realizacija je znašala: leta 1957 — 5.138.075.000 din in leta 1958 — 5.169,887.000 din. šajo že skoraj milijardo dinarjev, se ne morejo koristiti. Rezervni fond je podjetje v poslovnem letu 1959 dopolnilo do predpisane višine 10% skupno koriščenih obratnih sredstev. Zaradi nizke participaciji na doseženem finančnem rezultatu so sredstva, ki se stekajo v sklad skupne porabe, zelo pičla, tako da se s temi sredstvi ne morejo pokrivati niti najnujnejše potrebe podjetja. Ta sredstva bi se morala uporabiti predvsem za stanovanjsko izgradnjo. Po predpisih lahko podjetja najamejo namenske kredite za stanovanjsko iz- gradnjo le proti lastni udeležbi, ki znaša 30% predračunskega zneska. Potemtakem j'e treba za izgradnjo enega stanovanjskega bloka najmanj 40 milijonov lastnih sredstev. Participacije podjetja na doseženem finančnem rezultatu v korist sklada skupne porabe pa je v zadnjih letih znašala v povprečju komaj 35—40 milijonov dinarjev. Rešitev stanovanjskega vprašanja je toliko bolj ''ereča, ker naraščajoča proizvodnja terja dodatno delovno silo. VINKO HELCL, direktor gospodarsko-računskega sektorja Zz vodstva PPB nam poročajo V glavnem se blagovna realizacija nanaša na: ulitke sive litine....................................... 396,000.000 ulitke jeklene litine.................................... 633,000.000 stroje z mehanizmi in brez njih................... 1.099,000.000 črpalke.................................................. 686,000.000 turbine................................................ 2.394,000.000 strojne dele in tipizirane proizvode..................... 511,000.000 in usluge................................................ 105,000.000 Po finančn’em planu za leto 1959 je bila predvidena blagovna realizacija v višini 6.056,277.000 din, znašala pa je 6.066,165.000 din. V primerjavi z letom 1958 je blagovna realizacija dosežena s 117 %, doseganje plana pa znaša 100,1 %. ~ (Glej tabelo) Poslovanje podjetja v letu 1959 je tudi glede razpoložljivih finančnih sredstev v precejšnji meri napredovalo. Kot je znano, je imel Litostroj v preteklih letih največ težav z obratnimi sredstvi. Te težave so izhajale predvsem iz prenizko odmerjenega začetnega sklada obratnih sredstev. V začetku leta 1959 nam je uspelo najeti dolgoročno posojilo v višini 890 milijonov din za dopolnitev sklada obratnih sredstev. S tem posojilom je podjetje svoj sklad obratnih sredstev zaokrožilo na 4 milijarde din. Na prvi pogled se zdi, da so ta sredstva v nesorazmerju z blagovno realizacijo, vendar zahteva individualna proizvodnja, kot jo ima naše podjetje, zelo visok angažman materialnih sredstev. Z najtetjem posojila so v glavnem odpadle finančne težave, s katerimi se je podjetje dolga leta borilo. Težave nam pa še vedno delajo terjatve nasproti kupcem. Litostroj ima sicer odobren visok normativ za kunce, t. j. 45 dni; ker pa tudi našim odjemalcem ne zadostujejo obratna sredstva, mora Litostroj precejšnji del svojih terjatev izterjati po gospodarskem sodišču. Čeprav delajo gospodarska sodišča zelo eksoeditivno, traja ves postonek izterjav v povprečju vendarle več kot dva meseca. Za uspešni nadaljnji razvoj proizvodnje bo podjetje potrebovalo še nova investicijska sredstva, razpolaga pa samo z amortizacijskim skladom. Prosti del tega sklada komaj zadošča za najnujnejše nadomestitve, a blokirana sredstva tega sklada, ki zna- Proizvajamo Diesel motorje V izredno kratkem času je našemu podjetju uspelo uvrstiti se med proizvajalce ladijskih Diesel-motorjev. Izdelujemo jih po licenci svetovno znane tvrdke Burmeister & Wain, ki s tem svojim pro zvodom obvladuje svetovni trg in je po proizvedenih KM prva na svetu, bodisi da gre za njeno direktno proizvodnjo na Danskem ali pa za proizvodnjo njenih 22 zakupnikov licence v vseh delih sveta. Hkrati z 1 cenco je Litostroju uspelo dobiti tudi prva in izredno pomembna naročila, in sicer za potrebe rib ar st v a, obalne plovbe in celo za izvoz v Indonezijo — v skupni moči nad 20.000 KM. S tem smo se uvrstili med glavne pro zvajalce tovrstne opreme v Jugoslaviji. Tvrdka B & W bo sprejela naše strokovnjake na specializacijo, da bi tudi po tehnološki strani kar najhitreje uvedli proizvodnjo te komplicirane opreme. Velik uspeh za nas je predvsem pridob tev naročila za potrebe Jadrolinije, ki je naročila 4 motorje-dvojčke s skupno močjo 1200 KM; ti bodo uporabljeni za pogon potniško-tovor-nih ladij naše obalne plovbe. Pričakujemo naročila še za 30 takih agregatov. Še bolj pomembno pa je naročilo 10 ladijskih mo- VSI VILIČARJI ZA LETOS RAZPRODANI Proizvodnja viličarjev je nazadnje stekla po »tekočem traku«, hkrati z njo pa tudi prodaja: z eno samo pogodbo je bila prodana vsa proizvodnja viličarjev za leto 1960, hkrati z njo pa tudi vsi prevozni žerjavi :n nakladalci v skupni vrednosti nad 2 milijardi dinarjev. Kupec: »Slovenija avto«. Serija naših viličarjev v montažni dvorani torjev po 950 KM za ladje, ki jih gradijo naše ladjedelnice za Indonezijo. Če omen mo še, da je Uprava za pomorsko ribarstvo izbrala prav naš tip motorja kot najbolj primeren za potrebe ribištva, lahko z najboljšimi upi, spremljamo razvoj te nove proizvodne dejavnosti v našem podjetju. PRI STISKALNICAH — SE TAJA LED ... Vakuum stiskalnice so v zadnjem letu povzročale v podjetju mnogo upravičenih in neupravičen h komentarjev, prodajno-projektivnemu biroju pa dokaj tihih skrbi. Z nastopom zime pa se je prav tu začel — tajati led... V drugi dekadi januarja je bilo namreč prodanih kar 10 kompletov, tako da naša zaloga hitro kopni. Če bo interes za tovrstno opremo le še nekaj dni ist-i, kot je bil doslej, bo celo težava z dobavnimi roki za nadaljnja naročila. Vsekakor upamo, da bo interes še nadalje tako velik. SPET INTERES ZA POLNO-JARMENIKE Ponovno se je pokazalo zanimanje za proizvodnjo polnojar-menikov za lesno industrijo. Starim Litostrojčanom je še_ v spona nu, da smo prva leta že imeli polnojarmenike v našem proizvodnem programu. Marsikatero večje lesno podjetje v Sloveniji (in tudi v Bosni) še danes z zadovoljstvom uporablja te naše proizvode. Spričo priznane kvalitete teh naših polnojarmenikov sistema Hofman so se obrnila na nas lesno-. ndustrijska podjetja, pa tudi državne organizacije s prošnjo, da bi ta proizvod ponovno vzeli v naš proizvodni program. Perspektivne potrebe: 200 do 300 polnojarmenikov v naslednjih 5 letih; tehnični zahtevki: bolj ekonomičen obrat, kar bo omogoč-1 hidravličen pogon. Tudi tu se nam torej odpirajo nove možnosti in nove perspektive. gospodarski napredek V ŠTEVILKAH Na seji Zveznega izvršnega sveta, ki je bila novembra lani, so odobrili predlog družbenega plana za letošnje leto. Plan predvideva povečanje nacionalnega dohodka za 8,1 “/. oziroma 3,7 “/. na prebivalca. Industrijska proizvodnja se bo povečala za 14"/«, kmetijska pa za 1,3»/.. Število zaposlenih se bo letos povečalo za 130.000. Produktivnost dela se bo zvišala za 5,8»/. (v industriji in rudarstvu celo za 7,5 '/»). , Povečal se bo izvoz industrijskih proizvodov, zlasti kovinske industrije. Letos bo uvoz reprodukcijskega materiala v primerjavi z lanskim letom za 22 •/. večji. V industriji bo uvoz reprodukcijskega materiala povečan za 19“/., da bi tako zagotovili planirani porast industrijske proizvodnje za 14 •/« in pričakovani izvoz industrijskih proizvodov. Za letos je napovedanih tudi nekaj sprememb v deviznem in zunanjetrgovinskem režimu. Med nove proizvode našega podjetja sod'jo tudi Diesel motorji, ki jih izdelujemo po licenci znane danske tvrdke Burmeister & Wain. Na sliki vidimo Alpha Diesel motor, ki je bil prvič razstavljen na lanskem Zagrebškem velesejmu Diagram nam prikazuje prioizvodnjo Diesel-motorjev po proizvedeni KM in v odstotkih pri največjih proizvajalcih te opreme na sveta in sicer za leto 1958. Podatki so povzeti po reviji »THE MOTOR SHIP«. Na tvrdko Burmeister & Wain odpade v omenjenem letu polnih 26 % vseh proizvedenih KM v proizvodnji ladijskih Diesel-motorjev Prva preizkušnja vakuum stiskalnice za izdelavo opeke v »Ljubljanskih opekarnah« — obrat Vič Kaj pišejo o nas Ob koncu lanskega leta je večina jugoslovanskih listov poročala o novih proizvodnih načrt h našega podjetja v letu 1960 in opozorila na pomen prehoda na maloserijsko proizvodnjo nekaterih naših proizvodov. O tem so objavili daljše ali krajše prikaze: »Delo« in »Ljubljanski dnevn k« iz Ljubljane, »Privredni pregled« iz Beograda, »Borba« (Beograd), »Delavska enotnost« (Ljubljana) i. dr. O naši turbinski proizvodnji in odpremi druge Kaplanove turbine v Pakistan za h drocen-tralo Gujramvalo so razen obeh ljubljanskih dnevnikov in mariborskega »Večera« poročali še »Borba« in »Politika« ter »Privredni pregled« iz Beograda, zagrebški »Vjesnik«, reški »Novi list« i. dr. O novih izvoznih naročilih v Litostroju je poročal »Gospodarski vestnik« (Ljubljana), o naročilih iz Eg'pta pa »Privredni vjesnik« (Zagreb), vtem ko sta novim proizvodom našeS podjetja posvetila pozornost tud! mariborski »Večer« in novosadsF »Dnevnik«; zagrebški »Slobodi** dom« je objav.l daljši prikaz J izvozu opreme za hidrocentra" pod naslovom »Naše tvomice V' voze čitavu opremu za hidroceU' trale u Pakistanu«. Ljubljanska dnevnika, ljublja«' ski radio (RTV Ljubljana) in be°' grajski »Privredni pregled« * prinesli tudi že poročila o izpm' nitvi in presegu našega plana * leto 1959. »Ljubljanski dnevni* je poročal tudi o našem inves**' cijskem načrtu in dal svojem poročilu naslov: »Modernizacij- Litostroja«. Ljubljansko »Del® je ob otvortvi novega interna* Industrijske kovinarske šole o*’ javilo sliko novega poslopja. . To je le nekaj daljših prikaz«’ o našem podjetju, v katere tu« to pot nismo vključili vseh dro« nih dnevnih informacij. Razgledi po terenu ZA ŠE VEČJO RAZGIBANOST Dne 24. decembra 1959 so se zbrali prebivalci terena Litostroj, da bi razpravljali o dosedanjem delu SZDL v tem predelu mesta. Zbor bi bil lahko bolje obiskan, saj se je povečalo število članov od lanskoletnih 948 na 1291. S tem je sicer uspelo vključiti precej volivcev v organizacijo, kar pa je še vedno premalo, saj je na terenu okoli 2000 volivcev. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se nekateri člani odbora niso dovolj zavedali svojih dolžnosti in delo zato ni bilo tako opravljeno, kot bi moralo biti. Še posebej bo treba poživiti delo z mladino in jo vključiti v vse organe te organizacije: v strelsko družino, v komisije stanovanjske skupnosti, v športna društva Litostroja itd. Iz poročila predsednika pa je bilo razvidno, da je bilo letošnje delo organizacije kljub tem kritičnim ugotovitvam zelo uspešno, kar je seveda zasluga nekaterih izredno požrtvovalnih tovarišev. Dobili so novo moderno osemletko »Hinko Smrekar«; urejena sta bila dva pionirska kotička, kjer se pionirji udejstvujejo v igri in pri delu. V gradnji je moderen otroški vrtec, igrišče, kjer bo lahko našel razvedrilo in pouk naš mladi rod. Okrepiti bo treba delo stanovanjske skupnosti. Udeleženci so precej sodelovali v razpravi in podali mnogo Volišče SZDL v Samskem domu umestnih predlogov za izboljšanje dela organizacije. Ob zaključku so bili sprejeti sklepi, ki jih bo moral novi odbor upoštevati. Načrtno delo organizacije naj bo povezano s člani in istočasno tudi z ostalimi organizacijami. Posebno bo treba razvijati aktiviza-cijo prebivalcev na terenu in vzbujati še Večje zanimanje za študij v okviru političnih organizacij, zlasti za študij gospodarskih problemov. Za izredno in požrtvovalno delo na litostrojskem terenu so bili nagrajeni: Strelska družina, Društvo prijateljev mladine in Rdeči križ. Še posebej je bila pohvaljena najaktivnejša članica socialne zdravstvene organizacije tovarišica Nikolaja Čuk. Pri volitvah za novi odbor dne 26. in 27. decembra 1959 je glasovalo 1247 volivcev. Od 22 predlaganih kandidatov je bilo izvoljenih 17. Največ glasov (1049) je dobil tov. Oskar Braz. Novoizvoljeni odbor se je na svo- ŠOLA ZA STARŠE Delavska univerza in Zveza društva prijateljev mladine je organizirala na osnovni šoli Hinka Smrekarja šolo za starše. Program obsega 7 predavanj iz mladinske psihologije in vzgoje. Predavanja bodo v šolski Predavalnici vsako sredo ob 20. uri. REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke Vodoravno: 1. Tančica, 8. Levstik, 15. uvertura, 17. litina, is. račka, 19. ®ha, 21. Kotor, 22. brke, 23. start, 25. naze, 26. ike, 27. primera, 29. NEN, “O- na, 31. preris, 32. M P, 34. M J, “?■ Primat, 36. police, 38, propan, 39. njoratl, 40. dragec, 41. karači, 42. k, fe, 44. ak, 45. parola, 46. pr., 47. bva, 49. apoteka, 51. ara, 52. Nika, S*- trola, 55. enej, 56. Adolf, 58. Edi, =0- spati, 60. žerjav, 62. acetilen, 64. andante 65. Amerika. navpično: i. turbine, 2. Avarka, 3. nečke 4. črke, 5. ita, 6. cu, 7. areti- 55?’ *• h, 9. el, 10. vik, 11. stol, 12. „ tnozemci, 14. karenje, 16. 2? ?°- ares. 23. sremac, 24. tr, 33 ijriPeka’ 28, amorala, 31. proga, 38 35' pra> 36. poroka, 37. iti, ža P1.ev.lc,cn’ 39. marelica, 40. drena-46’ nrL i tCl?a’ 42■ krajina, 45. pore, 53 A,?tek’ 48- akord, 50 PP, 51. anali, Vt' ^3a' 55• EPir, 57. fan, 59. ste, 61. ji seji dne 12. januarja 1960 konstituiral- tako, da je predsednik tov. Vinko Kabaj, podpredsednik tov. Oskar Braz, tainik tov. Ivan Hrastar in blagajnik tov. Felicita Goršič. VELIKE NALOGE Novi izvršni odbor plenuma SZDL terena »Litostroj« je na svoji prvi seji, dne 15. januarja, sprejel obsežen program svojega bližnjega dela. Program obsega aktivizacijo prebivalcev terena »Litostroj« za sodelovanje v organizaciji, dalje pomoč drugim organizacijam na terenu in izvajanje in utrjevanje organizacijskih oblik stanovanjske skupnosti. Zaradi smotrnejšega in načrtnejšega dela bodo izvajale ta program štiri komisije, ki so bile že izbrane. Za vzbuditev zanimanja pri vseh članih bo treba organizirati posebna predavanja s področja družbene ekonomike in posebne debatne večere, na katerih bi člani razpravljali tudi o ekspozeju tov. Edvarda Kardelja o pomenu dela SZDL. Po ostalih organizacijah bo moral odbor pritegniti k delu kar največ mladine. To naj bi se opravilo z delovnimi akcijami n. pr. z zgraditvijo športnega igrišča, ureditvijo otroškega igrišča pri novem vrtcu itd. Pravočasno bo treba pripraviti tudi program zborov volivcev in še posebno skrbeti za to, da bodo člani o tem programu, kakor tudi o času in kraju sestankov pravočasno obveščeni. Pritegniti bo treba v članstvo tiste, ki še niso vključeni, hkrati pa sistematično organizirati delo poverjenikov. Važno bo sodelovanje odbora SZDL pri izvedbi programa stanovanjske skupnosti. Odbor ji bo moral nuditi pomoč pri ustanavljanju uslužnostnih delavnic in pri organiziranju potrošniškega središča na terenu. Nadalje bo moral pomagati hišnim svetom pri njihovem delu in jim dajati predloge za izboljšanje dela. Tudi s sodelovanjem poravnalnega sveta bo lahko organizacija uspešno reševala morebitne težave na terenu. KDAJ BOMO UREDILI SVOJO OKOLICO? Odkar urejajo okolico stanovanjskih -blokov, dobiva naselje mestnih blokov v naši soseščini novo, prijaznejše lice. To j'e tudi prav, saj s-0 ti bloki po svoji obliki in razporeditvi precej dolgočasni. Tujec, ki pride v litostroj-sko naselje po Djakovičevi ulici, dobi takoj na začetku svoje poti še kar ugoden vtis; mimo njega se vrstijo urejeni bloki in nasadi. Potem pa se nenadno odpro škrbine na levi in desni strani. Res je, da naselje še ni dograjeno. Na prostoru nekdanjih vrtičkov za Galetovim in med prvim in drugim blokom pravkar rastejo iz tal nove stanovanjske zgrad-be, ki bodo sprejele svoje prebivalce že ob letu. Vse bolj in bolj postajamo mestna četrt in ne more biti več drugače, kakor da na -pol urejeni vrtički postopno izginejo. Ne moremo še nadalje pustiti in gledati kupov kamenja in razrite površine, zasejane s plevelom. Postajamo središče občine, saj se v naši bližini že dviga visoko, lepo, moderno občinsko poslopje, čas je torej, da se lotimo ureditve naše okolice, da nam bo bivanje v našem naselju -prijetno. Zato moramo enolične belosive gmote poživiti s tem, da uredimo in zasadimo prazne površine z drevjem, ki s svojim zelenjem in oblikami deluje prijetno in pomirjevalno. Pred nekaj leti so zasadili pred 16. stanovanjskim blokom nekaj okrasnega grmičevja, ki so ga pa otroci — žal — uničili. Morebiti bi bila še najboljša rešitev, če bi mestna vrtnarija zasadila nekaj let staro drevje. Starši in učiteljstvo v šoli pa bi sevteda morali navajate otroke k temu, da bi z drevjem pazljiveje ravnali. N. D. Ne bo nam treba več v mesto AKTIVNI BORCI Januarja je bil občni zbor ZB terena »Litostroj«, na katertem so številni člani ugotovili, da je organizacija svoje naloge v preteklem letu uspešno izpolnila. Odbor je posebej skrbel za pravilno reševanje prošenj za priznanje dvojnih službenih let v času vojne zaradi izplačila posebnega dodatka in glede na kvalifikacijo in stopnjo delovnega mesta; pripravljal je predloge za klimatsko zdravljenje bolehnih članov in za gmotno pomoč otrokom padlih borcev. Tudi pri reševanju stanovanjskega vprašanja so bili upoštevani člani ZB terena »Litostroj«, katerim je bilo iz občinske kvote dodeljenih pet družinskih stanovanj. Za 40. obletnico KPJ je organizacija razvila svoj prapor, o-r-ganizirala je 9 ekip za pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« in postavila na svojem terenu 2 spo- menika: enega Hinku Smrekarju pred novo osemletko, drugega pa na Celovški cesti v spomin na okupirano Ljubljano. Odbor je tudi izvedel izlet borcev v nekatere partizanske kraje. Člani so na občnem zboru predlagali, naj novi odbor še bolj posveti skrb -otrokom padlih borcev pri njihovem strokovnem usposabljanju, zlasti pa naj pomaga članom pri uveljavljanju njihovih pravic, zlasti za priznanje delovne dobe in pripadajočih prejemkov. PREHODI ZA PEŠCE Tovariš urednik, v prvi številki »Litostroja« sem z veseljem bral, da se boste zanimali tudi za potrebe litostrojskega terena. Na eno izmed njih bi hotel opozoriti s tem svojim dopisom. Na Celovški cesti, zlasti med gostilno »Majolka« in remizo, v bližini mestnih blokov in Gale-tovega bloka je bilo doslej ž‘e mnogo prometnih nesreč, ki so jih delno zakrivili tudi pešci, ko so — previdno ali neprevidno — hoteli prečkati cesto, bodisi na -poti domov ali na eno izmed obeh trolejbusnih postaj. Ali se vam ne zdi, da bi bilo prav, če bi se pri obeh trolejbusnih postajah napravili obvezni prehodi za pešce, ki bi jih morali seveda spoštovati tudi vsi avtomobilisti in v-ozniki motornih vozil sploh? Prav tako menim, da bi bilo treba na vs'ej Celovški cesti, na tem sektorju -pa še posebej, močno omejiti divjo vožnjo motornih vozil. J. V. Nazadnje bomo tudi šiškarji dobili svoje občinsko poslopje. Okoli njega se bo v pr hodnjih letih razvil nov kulturni in potrošniški center. V 6-nadstropno palačo se bodo iz Župančičeve ulice, kjer so bili doslej, kmalu preselili vsi občinski uradi. Pred občino so že pred tedni začeli riti po zemlji buldožerji, da bi zravnali teren za 3000 m2 veliko ploščad in manjši park. Morda že pr hodnj leto pa bodo ob občinskem poslopju dogradili tudi novo kino dvorano za 850 obiskovalcev. Zgraditi nameravajo nadalje restavracijo, v kateri bodo lahko postregli 700 abonentom hkrati, in hotel s 120 ležišči. V bliž ni občinske hiše bodo postavili tudi samopostrežno trgovino. KINO LITOSTROJ 21. februarja — ameriški barvni film JANKY NA DVORU KRALJA ARTURJA 28. februarja — češki barvni film GLASBA Z MARSA 6. marca — ameriška barvna risanka v cinemascopu DAMA IN POTEPUH 13. marca — ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ DALASA NA SPOREDU V FEBRUARJU: I. in 2. — nemški barvni film KOFE-NISKI KAPETAN 3. in 4. — češki film VOLČJA JAMA 5., 6. in 7. — ameriški barvni cinema-scope film REKA BREZ POVRATKA 8., 9. in 10. — italijanski barvni vista-vision film VOJNA IN MIR, I. del II. , 12. in 13. — italijanski barvni vi-stavision film VOJNA IN MIR II. del 14., 15. in 16. — ameriški barvni film DEŽELE IN OBIČAJI, premiera 17. in 18. — jugoslovanski film RAFAL V NEBO 19., 20. in 21. — ameriški barvni cine-mascope film POSLEDNJI LOV 22. in 23. — italijanski film KRIK 24. in 25. — japonski barvni STREHA JAPONSKE 26., 27. in 28. — ameriški barvni cine-mascope film PRINC VALIJANT 29. februarja in 1. marca — italijanski film KJE JE SREČA NA SPOREDU V MARCU: 2. in 3. — švedski film NASMEH POLETNE NOČI 4., 5. in 6. — ameriški barvni vista-vision film V SENCI VESAL 7. in 8. — bolgarski film ADAMOVO REBRO 9. in 10. — italijanski film KABTRI-JINE NOČI 11. in 12. — jugoslovanski barvni film GOSPA MINISTRICA 13. in 14. — ameriški barvni film DAWY CROCETT 15., 16. in 17. — ameriški barvni cine-mascope film VRAGOV VRT NEDELJSKE MATINEJE: 7. februarja — jugoslovansko-nemški film OD SCHWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA 14. februarja — IZBRANI PROGRAM BARVmH fiB, , #S.j Nasproti nove občinske hiše že rije buldožer po terenu za temelje nove restavracije, hotela in kino dvorane NAŠIM DOPISNIKOM Pišite o problemih, uspehih in težavah terenske organizac je »Litostroj«! Bod te kratki in stvarni! Uredništvo vam bo pomagalo pri va- rw)rahi . . odgovarjajo Vprašanje: Kdaj je do- pustna odstranitev z dela in koliko nadomestila prejme delavec med odstranitvijo? Odgovor: Najprej moramo ugotoviti, da sta dve odstranitvi z dela: 1. Ce je odstranitev z dela mogoča, t. j., če jo določi direktor oziroma pooblaščena oseba, jo imenujemo možno odstranitev ali fakultativni suspenz. 2. Ce pa je odstranitev z dela obvezna, jo imenujemo obvezno odstranitev ali obligatorni suspenz. Direktor oziroma druga pooblaščena oseba lahko izreče fakultativni suspenz v tehle primerih: a) če je zoper delavca uveden kazenski postopek, in to ne glede na te-žino storjenega kaznivega dejanja, delavec pa ni v priporu ali preiskovalnem zaporu: b) če je zoper delavca uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne discipline. Ali je podana hujša kršitev ali ne, se presoja po storjenem disciplinskem prekršku, ki je za gospodarsko organizacijo tak prekršek, da ni v njenem interesu, da bi delavec še nadalje ostal na svojem dotedanjem delovnem mestu. Taki primeri morajo biti našteti v pravilniku o delovnih razmerjih oziroma v disciplinskem pravilniku podjetja; c) če je delavec zaloten pri hujši kršitvi delovnih dolžnosti. Postopek se izvede tako, da direktor predloži odločbo o odstranitvi delavca v pretres upravnemu odboru, ki na svoji prvi naslednji seji lahko odločbo potrdi ali pa zavrne. Ce je izdala odločbo kakšna druga pooblaščena oseba, jo mora poslati upravnemu odboru po direktorju. Kot je iz teh določil razvidno, delavec nima pravice do pritožbe niti zoper odločbo direktorja niti zoper odločitev upravnega odbora, temveč je zavarovan v svojih pravicah s tem, da mora direktor predložiti svojo odločbo v pretres upravnemu odboru, ki potem odloča, ali je odločba izdana v korist podjetja ali ne. Med tako odstranitvijo z dela ima delavec namreč pravico do nadomestila za osebni dohodek po tarifni postavki za redni delovni čas v sorazmerju z višino osebnega dohodka, kot I ga prejmejo v tem času tudi drugi delavci. Med fakultativnim suspenzom doliva torej tak dohodek, kakor bi ga iobil, če bi v tem času delal, Izda-ek tega plačila pa mora kriti gospodarska organizacija iz svojih sredstev. Odločbo o obvezni odstranitvi de-avca z dela ali obligatorni suspenz zda direktor ali druga pooblaščena oseba obvezno za delavca, ki je v pri->oru ali preiskovalnem zaporu. V takem primeru je odločba le ugotovitev, da delavec ne dela, ker je v priporu; pritožba zoper njo za delavca sploh ne bi imela pomena, ker itak ne more delati. Zato v takem primeru ni potrebno predlagati odločbe v pretres upravnemu odboru, kot je to določeno pri fakultativnem suspenzu, kjer so lahko prizadeti tudi interesi podjetja zaradi polnega izplačila nadomestila za daljši čas (do pravnomočne sodbe kazenskega sodišča ali disciplinske komisije oziroma pristojnega sodišča). Med obvezno odstranitvijo z dela, t. j. v času obligatornega suspenza, dobiva delavec nadomestilo, ki znaša le tretjino, a če preživlja družino, polovico njegovega osebnega dohodka. Do takega nadomestila ima pravico, dokler ni izpuščen iz zapora ali preiskovalnega zapora oziroma, dokler ne postane sodba sodišča pravo-močna. Organ, ki je odredil pripor, mora takoj, a najkasneje v 3 dneh, sporočiti gospodarski organizaciji, da je delavec v priporu. Nadomestilo izplačuje v tem primeru organizacija, katere delavec je v priporu ali preiskovalnem priporu v breme organa, ki je odredil pripor oziroma preiskovalni zapor (čl. 302 do 305 zakona o delovnih razmerjih). Ankete in naša anketa To pot samo nekaj misli in kritik & 'S;!;: Kv =1! 1 m Si m C * * !* jt- • Ankete se v zadnjem času vse pogosteje pojavljajo tudi pri nas. To je najhitrejši in najbolj ekonomičen način, s kater m dobivamo mnenje in analiziramo razmere pri članih večjih kolektivov. Že glede na javno ali anonimno obliko razlikujemo dve vrsti, po vprašanjih in odgovorih imamo različne kombinacije anket. Vrednost ankete zvišujejo ali znižujejo odgovori na vsako vprašanje in število vrnjenih anket. Nepopolno izpolnjen anketni l'st (če n. pr. ni odgovora na vsako vprašanje) nima vrednosti in se pri vrednotenju izloči. Prav zato morajo biti odgovori popolni in iskreni ;n vsako vprašanje vestno izpolnjeno, ker le tako prispeva vsak odgovor svoj delež k skupnemu mnenju članov kolektiva. Sredi decembra preteklega leta je kadrovski sektor anketiral vse člane našega podjetja. Anketa Je bila sestavljena tako, da bi odgovori pokazali dvoje različnih področij: počutje vsakega člana na njegovem delovnem mestu in ovire, da ne doseže večjih uspehov; po drugi plati pa glavne vzroke, zaradi katerih delavci zapuščajo naše podjetje. Odgovori so bili dokaj iskreni. Mnogo članov našega kolektiva pa je dvomilo v anonimnost in so v svojh pripombah to tudi omenili. Približno tri četrtine vseh anketiranih je anketo v redu izpolnilo in oddalo v naše nabiralnike. Seveda je bilo precej tudi takih, ki so anketne 1 ste oddali kam drugam. Mnogi pa so menili: Saj nima pomena, kajti od tega ne bomo imeli nobene koristi. Upam, da bodo tudi takšni tovariši pri prihodnji akciji sodelovali z nami in nam pomagali s svojim mnenjem in morebitnimi pripombami. Oglejmo si danes samo nekaj pripomb ob robu ankete: Sedanjega šefa ne bi želel še vnaprej, ker nima nikdar dobre besede za podrejene. — Zakaj ne dobimo delovne obleke vsi delavci; marsikateri si je ne more kupiti, ker slabo zasluži in mora denar uporabiti za svojo družino. Potrebno bi b lo delavcem posvetiti več pozornosti v vsakem pogledu. — Po pisarnah naj bo več pozornosti do dela, ker ponekod čitajo časopis in igrajo šah. — Vsaj nekaj dob čka naj bi dali vsem in človeku bi napravili veselje do dela. — Na vodilna mesta naj se nastavijo dobri strokovnjaki — Delavci in uslužbenci so plačani po učinku dela, potem naj se premije oziroma »dobički« podelijo celotnemu kolektivu ali pa nikomur. Praksa je pokazala, da delavci ne dobijo premije zato, ker so vezani na normo, to pa ni pravilno. Če so delavci vezani na normo, potem imajo mojstri in drugo osebje večje tarifne postavke, ki niso odvisne od dela njih samih, medtem ko si mora delavec na normo priboriti mesečni zaslužek z večjim delom. — Preveč imamo tako imenovanega strokovnega kadra, ki ima vse možnosti za nadure. — Za vodjo si želim: Resnega, energičnega, da imajo delavci rešpekt in spoštovanje do njega. Ne takšnega, da celih osem ur vp je na delavce, strahu pred njim pa nima nobeden. — Stanje v jeklolivarni glede zračenja in odstranjevanja vseh mogočih plinov in prahu je po mojem odločno nezadostno. Lahko rečem, da se dušimo v plinu in prahu. Kremenčev pesek, ki ga uporabljamo, povzroča sili-kozo, to ve vsak, malo pa se stori, da se to popravi. — HTZ naj- več išče vzroke po nesreči — nesreča je že tu. Lesno brusilni stroj sredi modelne dviga preveč prahu, proti temu pa nihče ničesar ne ukrene. — Vodja naj bo tak, katerega cilj je najprej človek, nato stroji in ne narobe kot je mnogokrat pri nas. — Želim človeka, ki bi ne bil samo predpostavljeni, temveč tudi vzor, kar pa je pri nas težko najti. Večina šefov nima razumevanja za delavca, ne vedo, kakšne so težave pri delu, niti pri delavcu osebno. Večina njih ima okoli sebe »kitajski zid«. — Za vodjo hočemo strokovno krepkega in čim bolj strogega človeka. Mislim, da bi se stanje v podjetju znatno popravilo s krepko redukcijo tiste delovne sile, ki spi v tovarni, plačni fond te delovne sile pa razdel.l med tiste ljudi, ki res delajo in se trudijo za uspeh podjetja, ne pa tistim, ki samo govorijo in delajo zgago v podjetju. Velika napaka je tudi prevelika familiarnost med posamezniki. — Vse to ustvarja pri ljudeh slabo voljo in malodušje, potem pa se vsi čudijo zaradi discipline in nevolje do dela. Proizvodnja bi morala biti dobro organizirana, šefi bi se morali zanimati za vse težkoče, potem bi tudi ljudje bili bolj složni in delali z večjim elanom. Upamo, da smo z objavo teh nekaj kritičnih misli podprli vse tiste, ki imajo namen, da z dobronamerno kritiko prispevajo svoj del k odpravljanju napak. Vsem, ki so pokazali razumevanje sa anketo in dali svoje odgovore, ponekod tudi s konstruktivnimi pripombami, se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo. Podrobne rezultate ankete bomo objavili v naslednji številki našega časopisa. F. POLAK ZBORNIK OB 10. OBLETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Pred nedavnim smo osnovali poseben odbor, ki je začel pripravljati gradivo za jubilejni zbornik, ki ga bomo izdali v počastitev 10. obletnice delavskega samoupravljanja v naši tovarni. Da bi bila vsebina te publikacije čim popolnejša in čimbolj dokumentirana,(prosimo vse toVariše, ki imajo kakršno koli slikovno ali pisano gradivo o razvoju in rasti delavskega samoupravljanja v tem času, da ga čimprej prinesejo v pisarno tovarniškega sindikata in izroče tov. Sonji Mravlja. ODBOR Zaupni nasveti uslužbencem, ki žele napredovati (Vsako morebitno ujemanje s stvarnostjo je zgolj slučajno) — Mnogo bolj kot potrebuje tovarna tebe, ti potrebuješ tovarno in njeno lestvico tarifnih razredov za svoje osebno napredovanje. — Osnovi za napredovanje sta Koncert v jaslih S E Z M n M REVIJ naročenih za leto 1960 Vzhodnonemške revije: AEG Mitteilungen Maschinenbau technik Technisches Zentralblatt Schvveisstechnik 7. Italijanske revije: L’Energia Elettrica Rivista dl Ingegneria Domus Zahodnonemške revije: VDI Zeitschrift Regelungstechnik 8. Švicarske revije: Zeitschriit iur Schvveisstechnik Fordern und Heben Elektrotechnische Zeitschriit Schweissen und Schneiden Die Wasserwirtschait Die Mitteilungen Werkstoiie und Korosion Konstruktion Vakuumtechnik Stahl und Eisen Zement-Kalk-Gips Werkstatt und Betrieb ATM Archiv Itir technisches Messen Werkstatstechnik und Maschinenbau Giessereitechnik Giesserei Zeitschriit iilr das Ge-samte Giessereiwesen Giesserei Praxis Giessereitechnik Wissenschaftliche Beiheite Grosbild Technik Zentralblatt iur Arbeitsmedizin und Arbeitsschutz Archiv itir Gevverbepathologie und Gewerbehygiene Oelhydraulik und Pneumatik Escher Wys Mitteilungen Wasser und Energiewirtschait Technische Rundschau Iniormations techniques Char-milles Ars Medici Graphis Werk Schweizer Technik 9. Ruske revije: Avtomatika i telemehanika Zavodskaja laboratorija Mehanizacija i avtomatizacija proizvodstva Svaročnoe proizvodstvo Stanki i instrumenti Energomašinostroenie Gidrotehničeskoe stroitelstvo Vestnik mašinostroenia Liteinoe proizvodstvo Pod’emno-transportnie sooruženija Metalo vedenie i termičeskaja obrabotka metalov 10. Jugoslovanske revije: 8. Avstrijske revije: Elektrotechnik und Maschinenbau Oesterreichische Wasserwirtschait Schweisstechnik Stahlbau Maschinenwelt und Elektrotechnik Angleške revije: Water Power The Engineers Digest Engineering Factory Compressed Air & Hydraulic» 5. Ameriške revije: Applied Hydraulics tics Power Foundry Industrial World and Pneuma- 6. Francoske revije: La Houille Blanche Fonderie Mašinogradnja Patentni glasnik Energija Strojniški vestnik Nova proizvodhja Elektrotehniški vestnik Livarski vestnik Tehnika Hidrotehnička bibliografija Standardizacija Elektroprivreda Ambalaža Zaštita materiala — Korozija Montaža Les Jezik in slovstvo Pomorstvo Sodobna pisarna Indeks Commercial Information Kemija u industriji Saopštenja Izobrazba rukovodilaca Vodoprivreda Jugoslavije strokovno znanje in vtis, ki ga delaš na okolico. ,^a znanje bi se bilo treba truditi. Tudi se znanje rado pre-zre- Ceneje in koristneje je zato, skrbeti za dober vtis. Ta pri napredovanju soodloča; če je dober, je odločilen. — Vtis je stvar taktike: dobra in dosledna taktika — zelo dober vtis! — Ne zamujaj! Žigosaj svojo kartico vsako jutro vsaj nekaj minut pred šesto! Takoj zatem razpostavi papirje po mizi, nakar se lahko nemoteno predaš drobnim osebnim jutranjim opravkom 'kakor n. pr. nabavi cigaret, zajtrku, britju itd. — Neprestano tarnaj, da si preobremenjen in da potrebuješ pomoč v obliki podrejenih. Ce jih še nimaš, naj ti jih dodele; če jih že imaš, naj povečajo njihovo število! Samo po podrejenih gre pot navzgor! Nikoli .ostre besede navzdol! Podrejeni imajo slabo lastnost, da prično stikati po tvojem strokovnem znanju, če se jim zameriš. — Ce si prisiljen grajati navzdol, izberi si kot nosr'ednika prvega izmed podrejenih! Naj se on zameri namesto tebe! nečem, s čimer si se resnično ukvarjal, ga pod nobenim pogojem ne pusti do besede, zlasti ne, če je zraven še kdo tretji. Govori ti namesto njega! — Ne pozabljaj, da si doma na vseh področjih, da vse veš in vse znaš! Dokazuj svojo izobrazbo in okoliščino, da si na tekočem, z navajanjem najrazličnejših podatkov v odstotkih na dve decimalki! Obe decimalki napravita laž strahotno prepričljivo. — Ne priznavaj, da česa ne veš ali da si se zmotil! To si lahko dovoli samo tisti, ki v riesnici nekaj ve in zna. Zvrni raje spretno na podrejene! — Kopije svojih dopisov pošiljaj v vednost vsaj na deset mest! Tak način dela utrjuje tvoj strokovni ugled, dokazuje tvojo eks-peditivnost in silno pospešuje rešitev. — Kar najpogosteje obiskuj svoje nadrejene in jih vsaj dva-krat dnevno opozarjaj na svojo prisotnost v podj'etju z napihovanjem nepomembnosti in z vprašanji, na katere je odgovor očiten. S takim ravnanjem hkrati oznanjaš svojo prizadevnost in strokovno samostojnost. — Če ti kdo prične govoriti o nečem novem, pusti ga govoriti tako dolgo, dokler ne zveš za kaj gre! Potem ga prekini z besedami: »Vem, bral sem o tem!«, ali še bolje: »Vem, razmišljal sem že o tem!« in nadaljuj namesto njega! — Taktično ni namreč nič bolj zgrešenega, kot pustiti si pojasnjevati kako stvar. — Skozi tovarno vedno samo dirjaj in to s predklonom vsaj 60 stopinj! Ta telesni napor, ki ga zahteva taktika, nadomesti s spanjem v tišini svojega delovnega mesta! — Z uslužnim nasmeškom sprejemaj zahteve svojih nadrejenih, čeprav so morda vsebinsko ali rokovno neizvedljive. S strogim obrazom prenesi te zahteve na svoje podrejehe, da jih iz vrše! — Osebno se z delom ne ukvarjaj! Stedi svoje živce in sile! Če ti pri tem zmanjka časa, zahtevaj nadure! — O opravljenem delu govori vedno v prvi osebi! Če so ti ga opravili sodelavci po tvojem navodilu, reci: »Napravil sem...«; če k delu nisi ničesar prispeval, se izrazi; »Napravili smo...«. Nikoli ne pravi: »Napravili so...«! — Poceni vendar zelo učinkovito sredstvo za dokazovanje popolne zaposlenosti... — V svojih podrejenih glej volkove, ki ti zavidajo tvoj položaj in hlastajo po njem. Nikoli se ne potrudi do njihovega delovnega mesta, vedno jih kliči k sebi! S tem dvigaš spoštovanje. — Ne pripoveduj podrejenim vsega, kar veš, sider ne boš dolgo nenadomestljiv! — Če ti kdo hoče govoriti o — V količkaj pomembne odločitve, ki bi utegnile bremeniti tvojo osebno odgovornost, se ne spuščaj! Predlagaj sklicanji komisije! — Ne trati časa s pripravo na konference in sestanke! Pusti najprej druge, da povedo, kaj mislijo. Šele nato prosi za besedo in objasni svoje mnenje, ki naj bo enako mišljenju večine! — Imej vedno polna usta gesel o svoji zaskrbljenosti za procvit podjetja in o svojem požrtvovalnem delu. Trosi jih ob vsaki priložnosti! — Zavedaj se, da si po duhu daleč pred svojimi sodelavci, in bodi prepričan, da tvojega stre-muštva, skritega pod spretno taktiko, ne vidijo. J. Z. STANOVANJSKO VPRAŠANJE V OSPREDJU KAJ STORITI? Za še večji vzpon Ob analizah vzrokov fluktuacije delovne sile v našem podjetju se vedno znova kot eden izmed glavnih vzrokov navaja problem zagotovitve primernega stanovanja. Naprosili smo nekatere tovariše, ki se bavijo s stanovanjskim vprašanjem, da bi nam ga nekoliko izčrpneje osvetlili. Danes objavljamo o tem prispevek, ki nas pobliže seznanja 3. Potrebe po stanovanjskem fondu: z novimi gradnjami. Organi delavskega samoupravljanja so opravili lani dokaj težke in odgovorne naloge za nadaljnjo rast in uveljavljanje Litostroja. Sprejetih je bilo Več sklepov za Povečanje proizvodnje, boljšo organizacijo podjetja, proizvodno disciplino, finančno-komercialno poslovanje itd. Vse te ukrepe pa spremljajo nič manj važni problemi kadrov. Ker je teh problemov več in so različnega značaja, zahtevajo tudi [različno reševanje. Delavski svet in upravni odbor sta jim posvetila dokaj pažnje in sprejela tudi ustrezne sklepe. Moj namen je, da analiziram m osvetlim enega od teh, za katerega smatram, da je trenutno najbolj pereč, pa tudi zahteven, je stanovanjski problem. Za lažje razumevanje in pravilno oceno smatram za potreb-no da se seznanimo z njim s treh vidikov, in sicer: 1. obstoječi stanovanjski fond Podjetja; 2. pridobitev stanovanjskega onda v letu 1960/1961 s perspektivami gradnje; 3. naše potrebe po stanovanjskem fondu. Uredništvo Po vloženih prošnjah konec leta 1959 potrebujemo 310 družinskih stanovanj in 46 samskih ležišč. Da situacija ni najugodnejša, naj omenim še problem 60 absolventov Industrijske šole Li- a) Družinska S™*,?””* 14 blokov . . ... , 6 stanovanjskih hiš.......................315 stanovanj Dne 30. decembra 1959 je bil slovesno izročen gojencem Industrijske kovinske šole »Litostroj« sodobni internat ob Djakovičevi cesti. Slavnosti se je udeležila tudi inšpektorica za strokovne šole OLO Ljubljana tov. Zora Kolar, nadalje direktor Industrijske metalurške šole iz Štor tov. Anton Kl.nar, direktor naše tovarne Ivan Kogovšek, najvidnejši elani organov družbenega upravljanja in družbenih organizacij, direktor IKS Pavel Perko in mnogi drugi gostje 9 barak, Korotanska ulica 1 baraka — Vižmarje . Samski dom I — Vižmarje . . . Samski dom II — D j akovičeva ulica Samski dom IV — Provizorij Skupaj ................. 30 stanovanj 47 stanovanj 9 stanovanj 1 stanovanje 1 stanovanje 1 stanovanje 404 stanovanja SPMinskebs°obe1? ^ stailovan^ usedenih s po 2 družinama. Samski dom I — Vižmarje faJ™*i dom II — Djakovičeva ulica Barake, Korotanska ulica Skupaj................. ' ’ ’ c) Samska ležišča: Podnajemniki v blokih Samski dom I — Vižmarje Samski dom II — Djakovičeva ulica Samski dom III — Miličinskega ul Samski dom IV. — Provizorij Barake — Korotanska ulica Skupaj Pridobitev stanovanjskega fonda v letu 1960/1961 ter perspektiva nadaljnje gradnje: a) v l’etu 1960 pridobimo: KV. Litostroj...............45 družinskih stanovanj 23 sob . . 35 sob t . . . . . . 73 sob . . 20 sob . . 140 sob 70 sob 136 ležišč 3 sobe 48 ležišč 24 sob 78 ležišč 7 sob 19 ležišč 22 sob 134 ležišč 13 sob 120 ležišč 139 sob 535 ležišč tostroj, ki jim bo trteba še pred koncem šolskega leta preskrbeti stanovanjski prostor. Pri vsem ni upoštevana rekrutacija novih kadrov, ki jih nameravamo med letom vključiti v proizvodnjo. Prav tako je treba upoštevati življenjsko dotrajanost Korotan-skega naselja in nevzdržne razmere v Vižmarjih. Vprašanje samskih ležišč bo delno rešeno s postopno izselitvijo družin iz Samskega doma II na Djakovičevi in Samskega doma na Miličinskega ulici, kar bo delno realizirano v letošnjem, ostalo pa v prihodnjem letu. Pri vsem tem pomanjkanju se nam nenehno vsiljuje vprašanje: »Kaj storiti?« Odgovor je več kot jasen: »Treba bo graditi!« Ce pa hočemo graditi, moramo ustvariti za gradnjo potrebna sredstva. Ta sredstva moramo seveda ustvariti v podjetju. Samo tako lahko rešimo naše kadre in njihove družine iz nevzdržnih in nemogočih stanovanjskih razmer. Jože Curk Važnejši sklepi XVI. plenarne seje Glavnega odbora SZDL Slovenije Za gospodarski razvoj Jugoslavije in Slovenije je v preteklem letu značilno močno povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje, močan porast proizvodnosti dela, občutna stabilizacija tfga in gospodarski stiki z neraz-v.timi področji Azije in Afrike. Na te uspehe je med drugim vplivalo tudi močno načrtno postopno utrjevanje gospodarskega sistema, uveljavljanje delavskega samoupravljanja, družbenega upravljanja in komunalnega sistema. V prihodnjem obdobju se postavljajo pred odbore SZDL še tele posebne naloge: • Nadaljevanje akcije za stimu-lativnejši način nagrajevanja pri delu. • Načrtno delo za modernizacijo in avtomat zacijo celotne industrijske proizvodnje. Skrb kadrovsko-socialni službi in centrom za organizacijo dela. e Izboljšanje preskrbe prebivalstva, razvoj mreže uslužnost-nih dejavnosti in trgovinske mreže. LAHKO BI BILO BOLJŠE Decembra smo organizirali v našem podjetju udarniško delo na rednih delovnih mestih za gradnjo sodobne tovarniške menze. Od 2G82 delavcev se jih je udeležilo nadurnega dela 2035, Ti so napravili 16.280 ur v skupni vrednosti 1,872.591 dinarjev. Kljub temu, da je število delavcev, ki so se udeležili akcije, na oko veliko, tekmovanje le ni izpolnilo vseh pričakovanj, pa tudi finančni rezultat bi bil lahko boljši. Udeleženci akcije zaslužijo za svoje delo vse priznanje, vendar pa se vprašujemo, kje so bili med udarniškim delom ostali člani kolektiva. Prepričani smo, da vsi (tudi tisti, ki se nadurnega dela niso udeležili) razumejo pomen te akcije in potrebo po finančnih sredstvih za takšne namene; zato upamo, da se bodo vabilu za nadaljnje akcije odzvali. e Utrjevati komunalni sistem in občino. • Skrbeti je treba za nadaljnje razv jan j e stanovanjskih skupnosti in servisov v mestih in v industrijskih središčih ter urejati odnose med krajevnimi uradi in komuno. • Uvajati v pro zvodnjo moderno tehnologijo in poglabljati sodelovanje med proizvodnjo in raziskovalnimi zavodi. • Še naprej je treba politično aktivirati žene in posvet-ti vso skrb mladini. e Komuna naj pospešuje stabi-lizac jo tržišča, v trgovinski mreži naj izloči nepotrebne posrednike in poskrbi za modernizacijo posredovanja blaga med proizvodnjo in potrošnjo. Hkrati naj komuna in podjetje še naprej združujeta prosta sredstva. • V kmetijstvu je potrebno še naprej razvijati modern zacijo proizvodnje, razvijati socialistične obrate in težiti h kooperaciji med kmeti in kmetijskimi zadrugami. Potrebno je graditi sodobne kmetijske objekte. IZMENJAVA IZKUŠENJ V okviru republiškega odbora kovinarjev je bilo 28. in 30. januarja v Litostroju posvetovanje predstavnikov služb, ki v podjetjih urejajo nagrajevanje. Navzoči pa so bili tudi predsedniki sindikalnih podružnic in nekateri direktorji. Na posvetovanju so razpravljali o posameznih oblikah nagrajevanja, o njihovih prednostih in slabostih. Spričo koristnih izmenjav izkušenj so sklenili, da bodo podobna posvetovanja sklicali še kdaj. NAŠIM DOPISNIKOM Pišite o delovnih uspehih, tudi neuspehih vašega obrata! Vrstne hiše Litostroja v gradnji Zadruga št. V Zadruga št. VI -1 biok i in II Podzidava blokov I, h jn ni Skupaj ..... V letu 1961 pridobimo: Blok XVII . 49 družinskih stanovanj 40 družinskih stanovanj 20 garsonjer 18 družinskih stanovanj 195 stanovanjskih enot Zadruga št. VI — blok III 45 družinskih stanovanj 23 sob 20 družinskih stanovanj 10 garsonjer 98 stanovanjskih enot Skupaj . . Oziroma skupaj 1960. in 1961. ieta 293^stSnjskfh‘enot.' Opomba: Bralce želim opozorit:, da je 18 družinskih stanovanj o podzidavi že razdeljenih. V Pridobivanju stanovanjskega fon-ua ni upoštevana adaptacija dveh barak bivšega Internata, kakor tudi ne gradnja Zadruge štev. VII s 36 družinskimi stanovanji; ko- likor bo lahko končala gradnjo Konec leta 1961, moremo računti tu5~ s pridobitvijo. b) Ker zadružniki V. in VI. Zadruge nimajo vsi družinskih stanovanj oziroma jih nimajo v na,Se1ILnStanc>.vaniskern fondu, bo v 1. 1960 podjetju na razpolago l’e: Izpraznjenih po 'zadružnikih 'v! zad! 39 stanovanjskih mot SkunTi P° Zadružnikih VI. zad. 34 stanovanjskih enoj Paj............................141 stanovanjskih enot v !etu 1961 pa le: 68 stanovanjskih enot v XVII *b eventualno stanovanja zadružnikov VII. zadruge. Mc>5* še vedno ne bo saniran da stanovanjskega fon- Ijania ocetna kislina. Po čiščenju dobro izperemo z vodo. OLJNATE MADEŽE čistimo s tetraklorogl j ikom, trikloretile-nom, kloroformom, acetonom, alkoholom ali etrom . DRUGE MASTNE MADEŽE očistimo običajno z bencinom. STARE MADEŽE oljnatih barv očistimo z mešanico terpentina in nekaj amoniaka. SMOLNATE MADEŽE čistimo s terpentinom ali tetrakloroglji-kom. Tudi z likanjem preko pivnika. MADEŽE SADJA: 1. 100 delov amoniaka + 100 delov prekuhane vode + 5 delov vodikovega peroksida zmešamo in pustimo učinkovati na tkanini 5 minut. Na- IZ PRAKSE ZA PRAKSO to dobro izperemo. 2. Madeže lahko očistimo tudi z 10 »/o raztopino vinskega kamna ali citronske kisline. MADEŽE PETROLEJA. Iz zmlete krede in bencina naredimo kašo, jo namažemo po madežu in skrtačimo, ko se osuši. MADEŽE ČRNILA čistimo z 10-odstotno citronsko kislino, nato izperemo s 5—10 ”/o oksalno kislino in po tej s čisto vodo. Madeže lahko očistimo tudi z raztopino deteljne soli (kalijev tetraoksalat). MADEŽE RDEČEGA VINA posujemo s kuhinjsko soljo ter nato izperemo z vodo ali pa jih čistimo s 3 °/o vodikovim peroksidom, kateremu pa dodamo nekaj kapljic razredčenega amoniaka. [Dobro izlpteremo z vodo. MADEŽE RJE čistimo s 5—10 % raztopino citronske kisline ali z raztopino deteljne soli oziroma 5 % oksalno kislino ali z 10 % vinsko kislino. Kadar čistimo barvane ali tiska- ne tkanine, je priporočljivo, da poprej poskusimo na manj vidnem mestu, če čistilno sredstvo ne deluje na barvo. TKANIN iz acetatne svile ne smemo čistiti s kloroformom, ocetno kislino, mravljinčno kislino. Lahko pa jih čistimo z bencinom, benzolom, alkoholom, tetraklorogljikom, triklor-etilenom, razredčenimi mineralnimi kislinami in razredčenimi alkalijami v hladnem. KORISTNI SERVISI Na pobudo stanovalcev terena »Litostroj« so v nekdanji sušilnici tretjega stanovanjskega bloka na Djakovičevi 4 ustanovili vodo-vodno-instalatersko in elektri-čarsko servisno delavnico. V njej bodo delali honorarno štirje moj-str;, ki so dopoldne redno zaposleni drugod. Stranka, ki bo potrebovala pomoč servisne delavnice, bo napisala le naročilo in popoldne jo bo že obiskal mojster. Ker so servisne delavnice po zakonu oproščene davka, bodo cene uslugam znatno nižje kot drugod. Organizatorji teh koristnih delavnic imajo v prihodnosti namen osnovati še mizarski in morda tudi šiviljski servis. Kultura »Peggy«, srečno na pot Ze lansko leto se je v naši tovarni ustanovila dramska sekcija »Oder mladih«. Razen svoje poglavitne naloge pripravlja še recitacijske in pevske skupine za šišenske pionirje, ki pogosto nesmotrno uničujejo prosti čas na cesti... —■ Sekcija je pripravljena vključiti v svoje vrste vso to prosto mladino. Spričo zanimanja litostrojske mladine (saj imamo v tovarni dva do tri režiserje-amaterje), bi se lahko osnovalo več kulturnih skupin, na primer še ena dramska sekcija in sekcija za ostala kulturna področja. S takim režiserskim naraščajem bi se lahko po zgledu mladincev iz Železarne na Ravnah osnovala tudi oddaja »Pokaži, kaj znaš« in folklorna skupina. »Oder mladih« je doslej nastopil na dveh prireditvah, sedaj pa pripravlja igro, o kateri se je že dolgo govorilo v podjetju. V kratkem pa nameravajo naši mladinci odigrati komedijo »Peg-gv. srček moj«, ki jo je napisal Willams Manners in ki na satiričen način prikazuje nepravilno vzgojo in pokvarjenost irske plemiške družine ob koncu prejšnjega stoletja. Igralci se tako prvič srečajo z boginjo gledališke umetnosti — Talijo in te dni bodo skupno z igro doživeli ognjeni krst na odru ODGOVORI DOPISNIKOM Zaradi izrednega zanimanja za dopisovanje v naš list in zaradi pomanjkanja prostora v njem smo bili to pot prisiljeni, da nekatere dopise odložimo za prihodnjič. Veseli nas, da je med dopisniki precej delavcev iz proizvodnih obratov, ki niso vajeni tako sukati pero kot delavci v pisarnah. Odgovarjamo nekaterim dopisnikom: Alojz N. Zal je Vaša pesem še precej neizbrušena in je ne moremo objaviti. Pišite nam še! Hvala za pripombo. Marjan S. Vaše pesmi so nam v glavnem všeč. Najboljšo bomo objavili. Slavko B. Vašo pripombo smo delno upoštevali že v tej številki. Članek bo objavljen. Kiki: Vaš članek bomo nekoliko skrajšali in ga objavili prihodnjič. Janko T. Zaradi pomanjkanja prostora boste Vaš članek brali v naslednji številki. Tone: Lahko nam pišete tudi s svinčnikom. Vaš predlog bomo upoštevali. Anonimni: Članka brez Vašega podpisa ne bomo objavili. Javite se! doma »Svobode« v Zgornji Šiški. Žal da premiere ni mogoče uprizoriti na domačem odru. Režijo je prevzel tov. Duma. Režiser je bil spočetka pesimist. Bal se je namreč, da ne bo imel dovolj sodelavcev. Toda kljub temu se je zbralo devet igralcev, od tega štiri dekleta, kolUkor jih igra potrebuje. Igralci živijo z režiserjem ter se marljivo pripravljajo za uprizoritev. Skoda je le, da se režiser poslavlja. Upa, da bo še lahko zrežiral kmečko burko »Otroške zadrege« pisatelja Strei-cherja. Vsi želijo, da bi se novi režiser z vsem elanom oprijel dela pri »Odru mladih« in še globlie zaoral v ledino litostroj-skega dramskega ustvarjanja. »Peggy« pomeni start. Če bi jo hoteli uprizoriti tudi na domačem odru, bi bilo treba najti skupno rešitev za uporabo naše kino dvorane, kar menda ni tako nerešljivo. Marjan Štancar JUBILEJ NAMIZNOTENIŠKEGA KLUBA Urni loparji Že v prvih letih izgradnje našega podjetja so člani kolektiva začeli misliti tudi na telesno vzgojo. Leta 1950 se je pri tovarniškem sindikatu izmed vseh športnih zvrsti kot prvi ustanovil — namiznoteniški klub, katerega pobudnik je bil slovenski ligaš in ooklicni trener Jože Rakun. Že prvo leto svojega obstoja je reprezentanca, ki so jo sestavljali: Jože Rakun, Milan Dekleva in Kruno Hadžija, osvojila kot najboljša ekipa pokal vseh sindikalnih podružnic Ljubljane. Od takrat so se vrstili uspehi za uspehom, kar nam pričajo številne trofeje, ki so razstavljene v prostorih tovarniškega sindikata. K tem uspehom je v dokajšnji meri posredno prispevala tudi tovar- Sc ant o šope h cvet Že več kot 50 let praznujejo v svetu 8. marec kot »dan žena«. V tem razdobju se je položaj žena zelo izboljšal. Res je, da žene nekaterih dežel še vedno niso popolnoma enakopravne moškim, v naši državi pa so si v teh letih, zlasti med drugo svetovno vojno in po njej, s svojo vztrajnostjo in sposobnostjo pridobile popolno enakopravnost. To so po pravici tudi zaslužile. MLADI TALENTI SE ZBIRAJO Ustanovljen je mladinski kulturno-umetniški klub Pred kratkim so v naši tovarni ustanovili kulturno-metniški klub, v katerem je za sedaj 11 mladincev. Štirje izmed njih sukajo v svojih rokah pero, ostali pa čopič in mavec. Člani prve skupine, ki se ukvarjajo z literaturo, so obljubili, da bodo za naš časopis pisali razne vesti, poročila in beležke iz mladinskega dela, hkrati pa objavljali kvalitetnejše literarne prispevke. V našem listu bodo sodelovali s svojimi ilustracijami tudi likovniki, ki razen tega nameravajo prirejati v tovarni svoje razstave. Veseli smo te mladinske aktivnosti in jim pri njihovem nadaljnjem delu kličemo — srečno pot! Z udejstvovanjem v javnem življenju si žene nalagajo vedno nove naloge in večajo se njihove odgovornosti. Ni lahko biti gospodinja, dobra mati in vzgojiteljica, hkrati pa še dobra delavka v službi. To delo je za žene velik napor in treba jim je res mnogo dobre volje, da ga lahko v redu opravljajo. Zanj zaslužijo vse priznanje. Pokažimo jim, da njihovo delo cenimo, da zelo cenimo njihov prispevek v boju za vedno boljše življenjske pogoje, za lepo bodočnost otrok, predvsem pa njihov prispevek v sedanjem prizadevanju za mir na svetu. Pokažimo jim to zlasti na njihov praznik 8. marca. Podarimo jim šopek rož, ki ga bodo gotovo zelo vesele, ker jim bo verjetno povedal več kot vse naše besede. V tem šopku bodo naše najboljše želje za njihovo srečo, z njim pa jim bomo hkrati izkazali tudi vso našo hvaležnost za vse tisto, kar so nam storile in podarile. niška sindikalna podružnica, ki je klub vsa leta z razumevanjem finančno podpirala. Do leta 1956 so člani kluba vadili v prostorih tovarniške menze. Ko pa so jim tam odpovedali gostoljubnost, so se priključili športnemu društvu »Ilirija« v občini Šiška. Tako se je klub namiznih tenisačev tega društva povečal za 30 Litostroj čanov. Da je danes »Ilirija« član slovenske lige in da se je njeno članstvo povečalo na 80 članov, ki žanjejo uspehe skoraj na vseh tekmovanjih, je gotovo precejšnja zasluga članov našega kolektiva. Dolgoletni predsednik kluba inženir Franc Zupanc, kakor tudi prejšnji in sedanji trener Jože Rakun in Nace Konič so Litostrojčani. Zal pa odhaja inženir Franc Zupanc iz našega podjetja in ga bodo vsi člani kluba zelo pogrešali. Za njegovo požrtvovalnost in tovarištvo se mu najlepše zahvaljujemo. Mavil NAŠI KEGLJAČI NAJBOLJŠI V LJUBLJANI V našem podjetju gojimo kegljaški šport že nekaj let. Takoj po ustanovitvi kegljaškega kluba »II rija«, ki je lani praznoval desetletnico svojega obstoja, je v naši tovarni zanimanje za to vrsto športa zelo naraslo. KK »Ilirija« že precej let redno organizira medobratna tekmovanja. Zadnje večje tekmovanje je bilo lansko pomlad, ko je sodelovalo v tekmovanju 15 moštev z 62 posamezniki s skupno 200 tekmovalci. Pred kratk"m so v Litostroju ustanovili nov kegljaški krožek, ki se je priključil »Iliriji«. Ob koncu lanskega leta je bilo pod pokroviteljstvom ljubljanske Kegljaške zveze zaključeno sindikalno prvenstvo Ljubljane. V številnih predtekmovanj h je moštvu »Ilirije« uspelo uvrstiti se v finale. Med osmimi finalisti smo zasedli prvo mesto. Za svoje uspehe smo prejeli lep pokal. Prvo moštvo KK »Ilir je« sestavljajo: Peter Hariš, Andrej Fende, Srečko Birsa, Viktor Kos, Rudi Stanek, Franc Berginc, Ivan Grižon in Milan Vidmar. Litostrojski kegljači treniramo vsak ponedeljek od 19. do 22. ure na dvosteznem kegljišču »II rije«. Milan Vidmar VELIKA ZMAGA BRUNA PARME V počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade so člani šahovskega krožka naše sindikalne podružnice 22. decembra lani odigrali na 27 deskah simul- tanko s slovenskim šahovskim prvakom Brunom Parmo. Mladi slovenski prvak je dobil 25 partij, eno je remiziral, eno pa (z inž. Viktorjem Nolimalom) izgubil. ŠAHOVSKI TURNIR POSAMEZNIKOV Meseca novembra in decembra lani smo izvedli v našem podjetju šahovski turnir posameznikov, na katerem je sodelovalo 12 članov šahovskega krožka naše sindikalne podružnice. Prvo mesto je zasedel Alojz Kačič z 10 in pol točke; dosegel je 95 °/e možnih točk, kar je nedvomno zelo dober rezultat. Drugo mesto je zasedel Gojko Mušič, tretje in četrto mesto pa si delita Vinko Tomažin in Valentin Jeretina s sedmimi točkami Anton Suwa Darovali so svojo kri Od Zavoda LR Slovenije za transfuzijo krvi smo dne 27. I. 1960 prejeli dopis z zahvalo darovalcem krvi v našem podjetju in s prošnjo za objavo. To prav radi storimo in se hkrati Zavodu LR Slovenije za transfuzijo krvi iskreno zahvaljujemo za pozornost. V zahvali, ki sta jo podpisala ravnateljica Zavoda dr. Sonja Sovdat-Banič in predsednik upravnega odbora tov. Slavko Kobe, čitamo: Dragi tovariši in tovarišice! V dneh 19. in 20. januarja letos je bil na vrsti Vaš kolektiv; odzval se je človekoljubnemu pozivu RK za prostovoljno krvodajalsko akcijo. Kakor vsako leto, tako ste se tudi tokrat odzvali v velikem številu in vnovič dokazali Vašo globoko človeško ljubezen do hudo bolnih ljudi, do ponesrečenih delavcev, do mater porodnic, do naših otrok... Zavest, da ste s svojo darovano krvjo rešili mnoga življenja in omogočili hitrejše zdravljenje, naj Vam bo največje plačilo in priznanje. 550 delavcev in uslužbencev Vašega kolektiva, med njimi 182 mladincev, 32 mater, 55 tovarišic in tovarišev, ki so darovali dragoceno življenjsko tekočino neznanemu bolniku ali hudo ranjenemu sočloveku, že več kot petkrat, to so sicer suhe številke, ki pa povedo mnogo, mnogo. Povedo, da je v naših delovnih ljudeh, med katerimi ste tudi Vi med prvimi, pojem prostovoljnega krvodajalstva prodrl že tako globoko v zavest, da je to že nekak nenapisan zakon, nenapisana obveznost do sočloveka, ki je nujno potreben največje in tudi najdragocenejše pomoči. In s to zavestjo, polno globoke humanosti, ste se odzvali tudi Vi v tako velikem številu. Za Vašo veliko in nesebično človekoljubnost prejmite najglobljo zahvalo najprej od oseh. tistih Vam neznanih, katerim je Vaša življenjska tekočina ali rešila življenje ali pa pripomogla, da se bodo čimprej omili zdravi v krog svojih družin, na svoja delovna mesta v svoje kolektive, med delovne tovariše. Prejmite najtoplejšo zahvalo nJaše družbe, katere največja skrb je prav skrb za zdravje delovnega človeka, zahvalo kolektiva Republiškega zavoda za transfuzijo krvi za Vašo pomoč in disciplino in končno prejmite toplo zahvalo tudi od njegovega upravnega odbora, katerega prvenstvena naloga je, da da tudi v prihodnje v sodelovanju z organizacijami Rdečega križa in drugimi družbenimi organizacijami vse sile za še večji razvoj te najbolj humane dejavnosti. amma OS @90 OBISKALI SO NAS . . . • Dne 25. I. 1960 nas je obiskala romunska trgovinska delegacija, ki je pretekli mesec vodila trgovinska pogajanja z našo državo v Beogradu. Delegacijo je vodil Vasll Rautan, član kolegija romunskega ministrstva za trgovino. • 29. decembra 1959 je obiskal našo tovarno tunizijski minister za industrijo in transport Nazadin Aba-si, ki ga je spremljal tunizijski veleposlanik v Beogradu Abdel Melek Bergaoi. e Istega dne je obiskal Litostroj novi poljski veleposlanik v Beogradu Aleksander Malecki s soprogo. VISOKO PRIZNANJE Na mednarodni razstavi črnobele in barvne fotografije, ki je bila v Bukarešti, je med 1100 avtorji z vsega sveta razstavljal tudi član našega kolektiva Peter Kocjančič, ki ima že najvišje mednarodno priznanje fotograf a-umetnika. Na razstavi v Bukarešti so mu za njegovo fotografijo »Koncert v jaslih«, ki je bila ena izmed tri tisoč razstavljenih, podelili bronasto medaljo. Nagrajeni posnetek je tov. Kocjančič napravil v šišenskih jaslih. Prvotno je nameraval ujeti med svoje leče le otroško negovalko z dvema nasmejanima otrokoma. V »usodnem trenutku«, ko je bilo že vse pripravljeno za posnetek, pa se je enemu izmed fantkov odtrgal na hlačah gumb. Pedenj-mož je seveda planil v jok. Negovalka je hotela preprečiti fotografiranje, toda tov. Kocjančič je že pritisnil na sprožilec in namesto dveh nasmejanih obrazov je dobil na lečo »Koncert v jaslih«. Tako je Kocjančičevemu uspehu kumovala pravzaprav — nesreča. Jože Marega iz obdelovalnice s Sonjo roj. Majetič. Vsem mladoporočenim želimo na novi življenjski poti mnogo sreče. Janez Žlogar iz sive livarne z Vido roj. Senica. Anton Koželj iz transportnega oddelka z Marijo roj. Nagode. I III111 LEU«« Januarja je praznoval 70-letnico član našega kolektiva Emanuel žagar. Tovariš Žagar se je rodil v Hrastniku, se Izučil za tiskarskega strojnika v Ljubljani; pozneje, ko se je ponesrečil, je delal v gostinstvu, zadnjih 12 let pa dela v našem podjetju. Tovariš Žagar je bil vseskozi naprednjak, med vojno pa so ga zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto aretirali in odgnali v Koper, nato pa v Firence. Takoj po vojni se je vključil v delo terenske organizacije »Stadion« za Bežigradom, kjer je bil dolga leta tudi funkcionar. Emanuelu Žagarju čestitamo ob lepem jubileju in mu želimo še mnogo srečnih in zdravih let! UPOKOJENI V decembru 1959 so bili upokojeni tile naši sodelavci: Srečko KERN, zaposlen v modelni mizami nad deset let; s svojim strokovnim znanjem in pridnostjo je mnogo koristil našemu podjetju; Franc BOLTA, ki je 12 let pridno opravljal svoje delo kot modelni mizar in skladiščnik modelov; Ivan ROMIH; kot skladiščnik orodja v montaži je vestno opravljal svoje delo od leta 1949 dalje; proglašen je bil za udarnika. Marija VIDMAR, snažilka. Pri nas je bila zaposlena 10 let. Egidij TVRDY, visokokvalificiran ključavničar. Pri nas je bil zaposlen 5 let. Vsem upokojenim delavcem želimo, da bi bili še dolgo zdravi in s svojimi nasveti in izkušnjami pomagali mlajšim tovarišem. PRIŠLI SO V TOVARNO Ivan Kogovšek, Viktorija Otrin, Franc Rozman, Estera Lampič, Vladimir Drusany, Janez Oven, Inž. Stojan Kostanjevec, Marija Pregelj, Albert Holcman, Breda Kobal, Jože OjstršeK, Božidar Kolenc, Rozalija Babič, Avgust Smajdek, Alojz Korelc, Majda Hren, Franc Jelen, Feliks Medved, Janez Pustovrh, Fran Drobnič, Anton Novak, Franjo Moharič, Zivorad Cehovski, Tomo Glavina, Nevenka Popovič, Izidor Bremec, Bogomir Pušnik, Hazim Šabič, Ivan Kunstelj, Jovan Stoiljkovič, Alojz Boldin, Franc Klander, Izidor Klančar, Franc Sečnik, Marjan Katilovič, Franjo Novak, Jože Pavlinjek, Marija Stojnič, Alojt Pave, Anton Kosi, Andrija Hrs. Skupno je od srede decembra do 5. februarja prišlo v našo tovarno 41, odšlo pa je 26. delavcev. ODŠLI SO IZ TOVARNE Inženir Ivan Jazbinšek, Ida Glušič, Marija Rozman, Albin Cuk, Antonija Jevnikar, Katarina Kožuh, Mileva Rehar, Mihael šutej, Marija Micke-lizza, Inž. Franc Zupanc, Ksenija DO-berlet, Julija Kocjan, Vida Bevek, Henrik Hrovat, Ivan Panič, Josip Horvat, Josip Bogdan, Ivan Laznik' Anton Hočevar, Džemal Karamovič, Jurij Heine, Franjo Stojko, Ivan C«' glec, Stane Kanc, Ivan Vidoviči Alojz Zgonc. Janez Gladek je bil v našem podjetju gasilec. Pri nas je bil 12 le*' Umrl je 27. XII. 1959. . Franc Kožuh je bil polkvalificira1*} brusilec. Pri nas je delal 6 let. Umr* je 1. januarja. Anton Črnivec. Jedrar. V naši tovarni je bil zaposlen 12. let. Umrl r 4. januarja. , Vsem družinam umrlih izreka na’ delovni kolektiv iskreno sožalje. Inž. Marko Kos Zapiski iz Indije (Nadaljevanje iz 1. številke) Nehru je priljubljen pri Indijcih ne glede na njihovo politično pripadnost; ljudje vidijo v njem človeka, ki se bori zanje, edinega, ki vidi oziroma sluti moči, ki bodo zdramile Indijo iz apatičnega spanja. Prav zato je stranka, ki ji Nehru pripada, to je, Vseindij-ska kongresna stranka (AICP), najmočnejša stranka v deželi. Stranka združuje sicer z'elo heterogene elemente. Prijatelj mi je dejal v Bombaju: »Kongresno stranko bi že zdavnaj odslovili, če bi imeli kaj drugega za nadomestilo. A nimamo ničesar boljšega. Vsaj za sedaj še ne. Ko se bo porodila boljša stranka, bo ta izginila.« Kongresna stranka si je postavila za cilj socializem, socializem brez ozira na druge vzore, socializem, kakršnega Indija rabi. Poti, po katerih naj gre, so poti prepričevanja in ne sile. Ovire, ki stoje na tej poti, pa so tolikšne in nejasnost tako vse-obča, da so ostale o socializmu samo besede v programu. Kongresna stranka vpliva na svoje volivce prek zborov, na katerih govore člani parlamenta in aktivisti. Zbori niso samo pred volitvami, marveč vedno. Člani, ki sede v parlamentu, imajo svojo uniformo, po kateri jih takoj lahko spoznaš: belo obleko z ozkimi hlačami ali »doti« in belo vojaško čepico, ovratnik tik do vratu tesno zapet z vrsto gumbov. Tudi mnoge izobražene ženske delujejo aktivno v strankinih vrstah; celo predsednik stranke je ženska, gospa Indira Gandhi. iniciativo podjetnikov, nevmeša-vanje države v gospodarsko življenje, v ustanavljanje podjetij, proti kooperaciji v kmetijstvu, proti planiranju in prisilnemu administrativnemu usmerjanju raznih gospodarskih panog po državi. Nehru jih zavrača, češ da hočejo vreči Indijo za sto let nazaj v dobo fevdalizma. V nekem svojem polemičnem članku pravi: »Naša naloga ni, skrbeti samo za nekatere bogataše in negovati njihove pridobitvene apetite; naša naloga je, preskrbeti delo milijonom brezposelnih indijskih množic, a to je mogoče samo z načrtnim delom, z organiziranjem vseh sil, z znanstvenim in načrtnim obravnavanjem gospodarstva, skratka v socializmu,« Danes že vsakdo ve, kaj nova stranka hoče: odpraviti kontrolo države nad samostojnimi podjetniki, znižati davke, povečati profite, odbiti vsako zaščito delavstvu. Najbolj zgovorna je bila objava dveh slik v časopisju: upravnega odbora stranke Swatantra in vodstva Zveze industrijcev — začuda, povsod bo sedteli isti ljudje. Sindikati so organizirani, vendar niso povezani med seboj. Stavke se organizirajo zelo pogosto, vendar so združene z velikimi težavami. Stavkokazov je dovoli. ker je preveč ljudi, ki so pripravljeni stepsti se za košček kruha, stavkovni fondi so enaki ničli, a ob sami vodi še fakirji ne morejo živeti. Tako delavci hitro klonejo. Glavni namen pa je te dosežen: solidarnost in občutek dobil šele kasneje na gradbišču hidrocentrale Koyna. Tedaj sem spoznal njihovo odpornost, vzdržljivost, požrtvovalnost in nadarjenost, sposobnost primitivnega človteka, ki še ni pokvarjen z ultimativnim reklom civiliziranega človeka »daj — dam«. Ko sem sedel s skupino inženirjev na terasi hotela v Jam-shedpuru, se je na monsunskih oblakih, grozeče črnih in temnih, nikjer niso tako slikoviti kakor tu v Indiji za časa monsuna, odražalo rdeče plamen j e konverter-ja, ki ie bruhal Iskre visoko nad strehe jeklarne. To je modema Indija. Tedaj sem pričel pogovor o stari Indiji, o njenih navadah in običajih. Mnogo je bilo že napisanega o kastah, zato bom tu navedel le to, kar je pomembno za razumevanje sodobne Indije. Kast ne čutite v mestih, edinole na jugu v pokrajinah Madras, Mysore, Kerala, Bengalore. Tam so ljudje izredno ortodoksni, močni, nepremakljivi. Tam so ohraniene vse nekdanje kaste: kasta braminov (duhovnov), vojščakov, trgovcev, čevljarjev, ki se vse dele na podkaste. V čem je danes kasta? Ne v materialni razliki, v bogastvu ali revščini. Bramin je lahko reven ko cerkvena miš, vendar ne da hčerke bogatemu trgovcu iz nižje kaste. Poročiti s'e smejo samo v okviru kast. Sicer se ne pogledajo med seboj, niti ne govore. Brahirn ne bo pil vode iz vodnjaka, iz katerega je zajel vodo čistilec. Človek se vprašuje, kako so se mogle obdržati takšne kaste vse do danes. Treba je vedeti, da je nove, modeme Indije zelo malo. Maloštevilna so velika mesta, le okoli štirideset jih je; na drugi strani pa imate 700.000 vasi, ki so po številu prebivalstva velike, a po svoji sestavi, kulturi in načinu življenja so ostale tam, kjer so bile, ne pred tisoč, temveč pred Več tisoč leti. V Bengaliji sem videl ljudi, ki so se mučili po poljih riža v vodi do pasu, samo s cunjo okoli ledij, tako moški kot ženske — kot so se pred tisoč leti. Vsak pripadnik teh občestev po vaseh mora priznavati tradicijo in običaje, sicer mora zapustiti rodno hišo, izvržejo ga iz občestva. V južni Indiji še danes nočejo starši hčerke ko pridejo na obisk v nieri. novi dom k zetu, ničesar pojesti ali popiti, četudi V.soko pod Himalajo, v hidrocentrali Bhakra Nangal, ki je znana po najvišjem jezu na svetu, so naši strokovnjaki nadzirali montažo doslej največjega električnega mostnega tekalnega dvigala nosilnosti 2 X 230 ton, ki ga je izdelalo naše podjetje in se z njim uveljavilo v hudi mednarodni konkurenci Ostale stranke so šibke in večinoma le lokalnega pomtena, razen komunistične partije (CPI), ki svoje akcije usmerja predvsem na centre, v katerih je mnogo industrijskega delavstva, in na nižje sloje izobraženstva, kar je primer v Kerali, kjer je 40 ”/e izobraženih oziroma šolanih ljudi in nobenega nepismenega. Delavci kulturno močno napredujejo, dvigajo se iz ponižnosti in letargije nedotakljivih, se zaradi zahtev modeme tehnike čedalje bolj osamosvajajo in bodo kmalu prevzeli vodilno vlogo. v zadnjem času ste je pojavila se ena stranka, imenovana Swa-tantra Party ali stranka svobodne iniciative. Ustanovili so jo nezadovoljni člani Kongresne stranke, ki so v vodstvu stalno ustvarjali razdor in motili harmonično delovanje vodstva stranke, posebno v vprašanjih vloge države v gospodarstvu ter agrarni reformi. Po dokončnem razcepu so se lo-ili od Kongresne stranke in ustanovili svojo stranko, ki je že rZ;115*311017^6 dalje predmet iz-■j,™10 ostrih napadov Nehruja, stranka propagira svobodno moči se večata. Pri tem so pripravljeni na kakršnekoli žrtve, ki si jih mi sploh ne moremo predstavljati. Njihovo trpljenje je podobno trpljenju delavcev v prvih porodnih krčih kapitalizma za časa Mama. Družine stradajo. To stradanje se večinoma konča s smrtjo otrok. Delavci često sede pred vrati v tovarno v večdnevni gladovni stavki skupaj s sindikalnimi voditelji, dokler izčrpanih n.e odpeljejo v bolnišnico. Industrij ci se poslužujejo pri ustavitvi stavk najrazličnejših sredstev: od intrig in podkupovanja do zavratnega umora voditelja stavke. Pri Tati so ob prilika prve stavke lani (ki je bila obenem prva stavka v zgodovini Tatine jeklarne sploh) razbili stavko tako, da so voditelja stavkovnega odbora aretirali pod obtožbo, da je pobil policaja (ki je v resnici padel s kolesa) in da je bil na prevratniškem kurzu v vojaškem taborišču Komunistične partije. Na sodišču se je izkazalo, da je bil v resnici v vojaškem taborišču, vendar ne v partijskem, temveč v taborišču redne vojske. Tesen kontakt z delavci sem Leopold Šole V španski Španiji (Osebni zapiski na robu službenega poročila) (Nadaljevanje iz 1. številke) Pozornost, ki jo vzbudi barva platnic, priča, da tu čez ne prihaja mnogo potnikov z rdečim potnim listom. Ostane samo pri pozornosti, ki ji sledi — tako kot za vse ostale potnike — prepis glavnih podatkov. Kovčke nato porivava po dolgi, s pločevino obiti in do svetlega odrgnjeni mizi proti carinskemu pregledu. Treba jih je odpreti. Dolgo stika carinikova roka — po službeni dolžnosti — med mojimi stvarmi, bogve za čim. Skozi okna vidim španski vlak, ki se nezadržno polni, od zadaj pritiskajo še ostali neučakani potniki. Nestrpno sem vprašal carinika: »What are you looking for, de ar Sar?« Ne vem, koliko in kaj je razumel, dejstvo je, da je roko pri priči umaknil -in kovček zaprl. Čudim se učinku, ki je presegel vse moje pričakovanje, in čudim se, da nihče ne vpraša, kakšrie devize imamo m koliko, saj v Španiji ni proste devizne trgovine in je dovoljeno devize menjati le v pooblaščenih menjalnicah. Ob vstopanju na španski vlak ne uide očem, da je na peronu nekoliko manjša snaga kakor na francoski strani in da so tiri skoraj tik pri postaji porasli s travo. — Dobro uro imamo že zamude, vlak pa še vedno stoji in se polni. Povratnikom iz Francije se pridružijo izletniki iz Barcelone, ki so prišli na weekend na deželo. Ves vlak — in tudi naš oddelek — je že natrpan do zadnjega kotička, ko se nazadnje škripaje premakne. »Malo imamo vlakov,« se mi francosko opraviči sopotnik Španec, s katerim se za prvi razred le nekoliko pretesno dotikava. Druga ugotovitev: obilni otroški blagoslov. V oddelku z nama so trije zakonski pari. Prva dva imata po dva otroka, tretji tri hčerke: Evo, Estero in Carmen. Najmlajšo mamica doji do Gero-ne, ostali dve, ki še nimata dve in tri leta, ni mogoče umiriti. Nemirni so tudi ostali otroci. Ne samo v nemiru otrok, temveč tudi v brezupnih pomirjevalnih poskusih mamic se izraža južnjaški Moj kolega gleda v strop in miri sam sebe. Jaz pa se prerinem na hodnik, kjer je prtenaša-temperament. Vpitja, vreščanja in joka nič koliko. Očetje so stoično mirni. nje otrok v določeni smeri in nazaj toliko, kot bi bil na otroški kliniki. Za mano se zgnete iz oddelka tudi oče treh hčerk, mlad, čokat Španec, z močnim tilnikom, ponosen na svojo energijo. Pravi, da bo nadaljeval, dokler ne bo sina; hčerke da so mamine, samo (Nadaljevanje na 10. strani) Kolumbov spomenik v Barceloni Na sliki vidimo doslej največji električni mostni tekalni žerjav nosilnosti 2 X 230 ton, ki je bil izdelan v našem podjetju za indijsko centralo Bhakra Nangal visoko pod Himalajo. Ob nesreči, ki je lani zadela to centralo, ko je voda zalila strojnico, so s tem žerjavom rešili blizu 300 oseb sigurne smrti so še tako žejni in je vročina neznosna. To je tradicija, ki se je ne bo živ krst usodil prekršiti. V Kerali je ženska nosilec premoženja, družine in potomstva. Če se hči omoži, pride ženin k njej na dom, vtem ko ona upravlja premoženje in ona vse odloča. Njena hči podeduje vse premoženje, sin pa mora od doma. Kar se tiče starih običajev, je najhujša dežela Uttar Pradesh. Tam ima mlajši brat vse privilegije. Ce se starejši brat oženi, mora nevesta pričakovati, da jo bodo uporabljali vsi mlajši bratje. Neki inženir je povedal tale svoj doživljaj, ko je bil v Bombaju: Delavec iz Uttar Pradesh a, ki je bil pri njem že več let, je nekega dne prinesel slaščice tovarišem, češ, otroka sem dobil. »Kako?« so ga vprašali. »Saj si tu že več let.« — »Saj imam vendar mlajše brate doma,« je osuplo odvrnil. Indija se je razvijala tisočletja, a to ni dežela, to je cel kontintent. štiri ure vas nosi letalo, ki leti 400 km/h, ko jo prečkate. A če se vozite z vlakom, ni ne konca ne kraja ogromnih rek, ki jim celo vaši sopotniki .ne vedo imena, dolin in ravnin, vtem ko se na vseh straneh nizajo mesta in vasi. Vsa ta zemlja in neštevilne množice ljudi imajo neizmerno vztraj- nost nalik ogromnemu zamašnja-ku, ki se vrti v istem tempu še lep čas, ne da bi mu mogli spremeniti tek. Kaj so proti tej prostornosti skromne uredbe ali kampanje. Ti ljudje ne znajo Citati ne pisati, ne bero časopisov in ne poslušajo radia. Kako naj potem kaj zvedo? Kako naj se tu karkoli spremeni! In vendar — počasi se le vse spreminja. Širi se šolstvo, povečuje se promet med mesti in vasmi, postavljajo se novi kinematodrafi, v vasi prihaja čedalje več meščanov in časopisov, vaščani odhajajo v tovarne in se od časa do časa vračajo k sorodnikom, ki jim s svojim pripovedovanjem odpirajo oči in širijo obzorja. To so najmočnejši vplivi, ki so že pognali korenine in se očasi in vztrajno razraščajo kot plazilke. In tako bodo z razgledom in izobrazbo padle meje. A to ne bo lahko. Niti ne kmalu. V nebo je švignil val isker. Spustili so jeklo iz martinovke. Po cesti hite delavci na »šiht« — vsak s svojo aluminijasto skodelo hrane. Delo jih združuje, pogovarjajo se in se izobražujejo. Vsi se vozijo z dežele, deset, dvajset kilometrov daleč. In tja zanašajo seme svoie tovarne, industrializacije in novih sprememb. KONEC V španski Španiji (Nadaljevanje z 9. strani) sinovi očetovi! Pri tem pa mi je hladnokrvno stal na desni nogi... Tretja ugotovitev: Spanci radi govorijo. — Sprevodnik ugotovi, da je v oddelku 'en otrok več, kot bi jih smelo biti po vozovnicah. Spiše vozovnico z ustreznim dodatkom. Njegov ukrep pa sproži ognjevito razpravo o tem, ali ima sprevodnik prav ali ne. Vanjo poseže najmanj deset ljudi, prizadetih in nencrizadetih. Poleg otrok razsajajo sedaj še odrasli. Razprava traja debelo uro, vendar ostane pri odmerjeni kazni. In pokrajina? Zelena, rodovitna ravnina s hribovjem v ozadju, izza katerega štrle s snegom pokriti vršaci Pireneje v. Zdi se mi, da so Pireneii Karavanke in da se vozim po Sorškem polju. Le oljke in ciprese sem in tja motijo to predstavo. Pokrajino je bilo mogoče opazovati do desetih. Takrat je šele to super« je pisalo na steklenici, kar je pomenilo: najbolj temno vino. Zaradi enostavnosti sva ga poimenovala kar »tinta«. Spiti je je bilo treba več kozarcev, ker razlogi so se ponujali kar sami: prvi kozarec za poplak-nitev slabih ust po vlaku, drugega proti žeji, tretjega proti utrujenosti, potem zaradi izvrstnega vina samega in zaradi utrditve dobrega vtisa, ki ga je tu v »Cafe la Bolsa« napravila Barcelona; nadalje na zdravje njenih prebivalcev in nazadnje še za lahko noč! Pustimo ob strani razpravljanji o tem, ali je bil Krištof Kolumb Spanec ali Italijan. Dejstvo je, da sta ga leta 1493 po povratku z njegove zmagovite in pomembne morske poti sprejela v Barceloni njegova podpornika španski kralj Ferdinand in kraljica Iša-bella. V spomin na ta dogodek stoji na Plaza dela Paz Kolumbov Del podnožja Kolumbovega spomenika padel mrak, ker ima Španija — čeprav precej na zahodu — še vedno srednjeevropski čas. Tinta in Barcelona Približno 160 kilometrov je iz Poit Bouja do Barcelone. Navajen na hitrost francoskih vlakov, pričakujem že po dveh urah vožnje, da moramo biti tam, ko bo prva večja postaja. Vedno znova sem razočaran. Tresenja in gaganja noče bita ne konca ne kraja. Gneča dela vožnjo še daljšo; tako dolgo, da se naveličamo pogovarjati se in da celo otroci pozaspijo. Nazadnje, ob 23.45 — Barcelona! Poldrug milijon prebivalcev, velik čelni kolodvor s štirinajst tiri. Pozdravi nas ogromni reklamni napis »Philips«. Vojaške patrulje s čeladami iste oblike kot armada pokojnega Adolfa. Zandarmerija s črno polakiranimi in štirikotnimi pokrivali, bolj podobnimi predalom kot kapam. Menjalnica zaprta, informacijska pisarna zaprta. Praznik sv. Petra in Pavla ... Greva čez trg pred kolodvorom, enkrat desno, enkrat levo okrog vogala — moj kolega ima čudovit smisel za orientacijo v neznanem terenu — in že je pred nama hotel »Marina«. Prijazna ■vratar ne ve, kaj bi vse napravil, da bi nama ustregel. Pove, da v sosednji kavami lahko dobiva še kaj pijače in da lahko celo za prvo silo zamenjava kak dolar. Prijetno je sedeti ob mizici, postavit eni na pločnik, in opazovati nočni vrvež pred seboj. Hlad noči je menda privabil pol Barcelone na ulice. Kljub temu, da je že davno preko dvanajste, pripelje obilna gospa dva še n'e šoloobvezna fantka na sladoled. Po ulici se med sprehajalci prav tako podijo otroci. Druga dežela, drug urnik! Tu, v tej kavarnici, najin prvi stik s španskim vinom. Črno, gosto špansko vino! Če bi imel smisel za poezijo, bi mu bržkone napisal riman slavospev že ob prvem požirku, še bolj gotovo pa potem, ko sem zvedel za smešno nizko ceno. Tako mora, žal, ostati pri prozaični ugotovitvi, da je špansko vino nepopisno! — »Tin- spomenik. Samo okrog mogočne-ga kamenitega podstavka hodiš lahko deset minut in opazuješ kipe in reliefe, mted katerimi ne manjkata kralj in kraljica, niti škofi, angeli in levi ter zajetne gospe, ki predstavljajo modrost, NAŠIM DOPISNIKOM Sporočajte nam o dogodkih, ki bi j h lahko za razvedrilo objavili na naši zadnji strani! pravico in druge prav tako dobro plačane človeške vrline, brez katerih ne bi bilo mogoče priti v Ameriko. Iz tega podstavka se dviga kakih 25 metrov visok steber iz litega železa, z razgibanim zaključkom, na katerem steni zemeljska obla. In na obli, približno 50 metrov nad trgom, stoji vsaj sedem metrov visoKi Krištof Kolumb, obrnjen k morju. Z desnico mimo ter prepričljivo kaže v smer proti zahodu, kjer jte predvideval pot na vzhod. Z dostojanstveno držo zakriva svoj užaljeni ponos, da do konca dni ni opazil prihoda v Ameriko namesto v Indijo. V podstavku spomenika kupiš spominček in si na voščenih lutkah ogledaš, kako je bilo, ko je KoJjumo po svojem povratku položil pred noge kralja in kraljice darove iz daljne dežele: banane, ananas, koruzo, papagaje in nekaj še živih Indijancev. V podstavku spomenika se lahko tudi okrepčaš in stopiš v dvigalo, ki te popelje navzgor do sredine zemeljske oble. Skozi odprtino pod Kolumbovimi stopali imaš zelo lep razgled na Barcelono in na največjo špansko luko, kjer se guga ob pomolu tudi veren posnetek barke, ki ima na odkritju Amerike tudi vsaj pol zaslug. Le dva brzovlaka vozita dnevno iz Barcelone v Madrid. Prvi odhaja ob 8.00 zjutraj in dospe v Madrid ob ool enajstih zvečer. Drugi, motorni, imenovan »TAF«, z rezerviranimi mesti, pa odhaja skoro pet ur za prvim in dospe v Madrid samo pol ure za njim. Odločila sva se za drugega, da sva s spanjem lahko nekoliko potegnila. Opozorjena na Velik naval na Posnetek Kolumbove barke »Santa Maria« vlak, skačeva po kolodvoru že ob 9.00 zjutraj, da si zagotoviva prostor. Uslužbenec informacijske pisarne naju napoti do službujočega železniškega stražnika, ki vodi evidenco o zasedenosti »TAF«. Ta si nama na svojo odgovornost ne upa zagotoviti mesti Odpelje naju k nekemu višjemu uradniku, ta k samemu šefu barcelonske postaje. Uspeh: zadeva se bo že nekako dala urediti, a vrneva naj se k stražniku ob enajstih ... V zli slutnji sva pri njem že ob nol enajstih. Od daleč nama odkima, češ da ne bo nič. Tako, sedaj smo v pravi tinti: prvi vlak je odpeljal, na drugega ne moreva. Sreča pa na tujem ne zapusti Kranjca. Začela sva ves postopek znova. To pot nte pri uslužbencu, temveč pri uslužbenki informacijske pisarne. Topel nagovor z »gnadige Frau« raztopi uradno hladnost. Sledi isto kakor preji vendar nekoliko drugače: popelje naju k stražniku in naju lepo priporoči. Stražnik naju odpelje k višjemu uradniku in naju lepo priporoči. Višji uradnik naju zopet odvede k šefu postaje in naju lepo priporoči. Pri šefu postaje še sama izstreliva vse težke kalibre: udeleženca sva mednarodne konference, ki jo je organizirala Španija. Konferenca se prične jutri, danes morava biti v Madridu. Pod težo priporočil in obstreljevanja postavi šef postaje krtetnico to pot tako, da naju pot od njega navzdol privede skozi vrata z napisom »En-trada prohibida« v tesno blagajnico. Na zunanji strani pred njenim okencem se gnete množica poštenjakov in lahkovernih, živečih v prepričanju, da je v Barceloni mogoče dobiti po normalni noti vozovnico za »TAF«... (Nadaljevanje) N ffizmd&ilk LJUBOSUMEN FANT KURJA EPIZODA KJE SO ELEKTRODE Med vajami, ki so jih imeli naši prizadevni mladinci in mladinke za uprizoritev komedije »Peggy, srček moj«, je na lepem izostala mladinka, ki so jo vsi pogrešali. Kasneje so jo vprašali, zakaj ne hodi več redno na vaje. Njen odgovor je vse presenetil: »Fant je ljubosumen in me ne pusti več na deske, k vam.« Seveda so morali tako močan argument in tako moško postavljeno zahtevo njenega fanta upoštevati in poiskati drugo ustrezno igralko. Pred nekaj leti je bil v našem podjetju delavec, ki je »zbolel« za duševno boleznijo. Javil se je v obratni ambulanti in zdravnik ga je poslal na specialni pregled v bolnišn co za duševne bolezni v Polju pri Ljubljani. Možakar je znal tako dobro simulirati, da je prelisičil celo strokovnjake. Ugotovili so, da je psihopat in ga poslali na bolniški dopust, čez Čemu enostavno. iPfcEHM buovrjt S'LE Pri skladiščnem okencu ie vprašal delavec po elektrodah tt varjenje. Skladiščnik mu je odgovoril, da jih nima. Tedaj se je vmešal tretji, ki je povpraševale* poučil: »Kar v kanal čistilnic6 jeklolivame jih pojdite iskat-tam jih je na pretek.« Slika v spodnjem delu labirinta kaže našega uslužbenca, ki pošilja kurirko s svežnjem nujnih sporočil v drugi oddelek. Poiščite dekletu najkrajšo pot in rešitve oddajte v naše nabiralnike. Najboljšo reš tev najkrajše poti od enega do drugega uslužbenca bomo objavili v naslednji številki našega lista. čas ga je ob'skala patronažna sestra in s presenečenjem ugotovila, da si je med »boleznijo« uredil na vrtu svoje hiše pravo kurjo farmo. Imel je že pet sto piščancev, ki jih je prodajal in z njimi mastno služil. Seveda je moral možakar dati podjetju slovo. Pred nekaj meseci pa se je ta naš »psihopat« spet oglas 1 pri nas in prosil za ponovni sprejem v službo. Seveda ga nismo sprejeli, da se ne bi ponovila »kurja epizoda«. ČASOPIS »LITOSTROJ« IZHAJA MESEČNO UREJA GA UREDNIŠKI ODBOR * ODGOVORNI UREDNIK PETER LIKAR TEL. UREDNIŠTVA 39-011 DO 39-019, INTERNO 343 IN 458 * CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI V PRODAJI 10 DIN. TISKA ČZP PRIMORSKI TISK V KOPRU