uslaiiovilev Tisharne sv. Orila. (Po gradivu v .dež. vladncm arhivu v Gr.idcu napisal Janko Glaser.) Misel na slovensko tiskarno v Mariboru se je pojavila prvič h koncu š&stdesetih let, ko je bil ustanovljen prvi tukajšnji slovenski časopis, ki so ga izdajatelji morali tiskati spočetka v nemSki tiskarni Edvai'da Janschitza, ker druge tiskarne v Mariboru takrat ni bi!o. Eatoliško tiskovno druStvo. Poziv, ki ga je v ta namen prinesel »SIch venski Gois,podar« 15. decembra 1870., je im»l za posledico, da je 12. aprila 1871 bilo usta-i novljeno v Mariboru Eatoliško tiskovno drn* štvo, prvo tako druStvo na Slovenskem. Nan men dru&tva je bil, dobie 6piee in knjige med ljudstvom razširjati ter razširjanje slabih spisov zavirati, kot eno glavnih sredstev za dosego tega cilja pa je diuštveni program predvideval ustanovitev lastne tiskarne. Bil je to isti cilj, kakor so ga prav takrat zasledovali tudi izdajatelji »Slovenskega naroda« in ga kmalu nato z ustanovitvijo Skazove tiskarne tudi dosegli. Poleg tega doseči in vzdrževati v Mariboru še eno sloveusko tiskarno, je bilo v takratnih razmerah nemogoče. Tako Katoliškeinu tiskovnemu društvu ni preostajalo drugega, kot da se ali lastni tiskarni — vsaj zaenkrat — odreče, ali pa skuša priti do nje na ta način, da odkupi že koncesijonirano (in kmalu nato tudi dejansko ustanovljeno) Skazovo tiskarno. Poskušalo je najprej to elednje. Že par dni po ustanovitvi društva, na drugi odborovi seji 18. aprila 1871, je Franc Kosar (takratni podpredsednik) predlagal, naj bi društvo ekušalo prevzeti »tiskarnico, ktara se v Mariboru snuje, in naj z dotičnimi osebami v dogovore stopi«. Ti dogovori pa niso imeli uspeha, ker so eahteve, ki so jih stavili snovatelji tiskarne, bile previsoke. Zahtevali so skupno 20.270 gld, ocl česar bi bilo treba 9400 gld. plačati do dne 1. decembra 1871, vse ostalo pa v teku enega leta. S takimi veotami pa društvo ni razpolagalo, kajti kljub razmeroma leipemu odzivu, ki ga je našlo zlasti med duhovščino, je do konca leta v najboljšem slučaju moglo računiti kvečjemu na pribliz.no 2600 gld. razpoložIjivega imetja. Radi istih težkoč se je namera izjalovila tudi par mesecev pozneje, ko se je na seji 27. julija 1871 še enkrat skleeilo, stopiti z laetniki tiakarne v pogajanja; tudi tok-rat ni prišlo do nakupa, ker so druStvena sredstva bila za to preskromna. Po teh neuapelih poskusih je Katolišiko tiskovno društvo mieel na laetno tiskarno zaenkrat opustilo in jo skoraj za poldrugo deseitletje črtalo iz svojega programa. Pač pa svojih izdanj ni več dalo tiskati pri Janschitzu, ampak se preselilo z njimi v slovensko tiskarno. Razni lastnikl slcvenske tiskarne. Ta je med tem ponovno memjavala lasitnike. Na mesto prvotne komanditne družbe je v februarju 1872 stopila delniška družba Narodna tiskarna, ki je del tiskarske opreme premestila v Ljubljaivo preoetanek pa vodila v Mariboru kot podrwž,nico. H koncu novembia leta 1874 je to podružnico kupil profesor Janko Pajk ter jo v maju 1877 preselil v Slovensko ulico št. 2 (v hišo, v kateri se nahaja sedaj fcavarna »Astoria«); a tiskarna je le slabo uspevala in končno v oktobru 1879 bila na javni dražbi prodana. Kupil jo je tiskar Janez Leon iz Celovca, ki jo je kmalu nato preselil v Strossmayerjevo ulico št 5. Ko je v februarju 1883 Leon umrl, je podjetje prevzela njegova vdova Marija, vodil pa ga je gprva Dragotin Lorenc, a od avgusta 1883 naprej Lavoslav Kordeš. Čeprav so te pogoste izpremembe Katoliškemu tiekovnemu društvu ponovno nudile možnost, da znova poskusi z nakupom tiskarne, tega vemdarle ni storilo. Niti leta 1879, ko je Pajkova tiskarna bila &odnijoko cenjena samo na 4936 gld., ugodne prilike ni izrabilo, ampak je pustilo, da je tiskarno za le malo zvišano ceno 5123 gld. kupil tujec Leon. Očividno svojega gmotnega položaja za tako nalogo še vedno ni smatralo za dovolj trdnega. Bo) za lastno tiskar&o. Da je •kijub temu končno vendarle začelo misliti na ustanovitev lastne tiskarne, za to so zuna/nji povod da.le razmere, ki so nastale v Leonovi tiskarni po lastnikovi smrti, ko je podjetje vodil Kordeš. Ze na odboro-vi eeji Katoliškega tiskovnega društva 5. docembra leta 1883 so se pojavile pritožbe, da je tiskarna postala draga, obenem pa da je tudi slabo urejena in osobje v njej nezanesljivo; kot rešitev iz nevzdržnih razmer je predlagal takratni preds&dnik d:ruštva dr. Ivan Križanič, naj bi se »Slovenski gospodar« — društveno glasilo — preselil v Ljubljano, kar pa je odbor odklonil. Pravilnejša in za bodočnost brez dvoma plodnejša je bila rešitev, ki sei je zanjo odločil odbor eno leto pozneje: na seji 3. dec. 1884 je dr. Križanič poročal, da želijo nekateri narodnjaki, naj bi si Katoliško tiskovno društvo oekrbelo koncesijo za lastn-o tiskarno, v kateri bi se tiekali »Slovenski gospodar«, »Siidsteirische Post« ter »Popotnik« — in odborniki so predlog soglasno odobrili. Skoraj gotovo je na ta sklep razen želje po boljši tis- karni vplival tudi vzgled, ki so ga dobro leto prej da!i konseivativni Slovenci na Kranjskern, ko so ustanovili Katoliško tiskarno v Ljubljani. V prošnji za koncesijo, ki jo je vložilo diuštvo 7. januarja 1885 (podpisana sta pre.dsednik dr. Ivan Križanič in blagajnik dr. Ivan Mlakar), se v utemeljitev navaja sledeče: Zadnje čase so se v tiekarni Leonove vdove, v kateri se tLska društveno glasilo, pojavile razne poma.nijkljivosti, radi katerih je društvu — prav tako pa tudi drugemu občinstvu s sorodnimi tendencami — popolnoma nemogoče, da bi se iste tiskarne posluževalo še v bodoče. Oseba, ki ji je poverjono vodstvo, je za ta poseJ nespoeobna; črke in stroji eo skrajno obrabljeni in bilo bi jih treba v kratk&m obnoviti — lastnica pa tega ne zmore. Tiskarna Janschitz, druga v Mariboru, za konservativce in Slovence ne prikaja v paštev, ker tiska za nemško liberalno stranko in je papolnoma pod njenim vplivom. K&r velja isto tudi o Rakuschevi tiskarni v Celju, Slovenci na Sp. Stajerakem nimajo druge tiskarne, ko slabo opremljeno Leonovo. Zato se je Katoliško tiskovno di-uštvo odlo-čilo, ustanoviti lastno tiskarno, in prosi v ta namen za koncesijo. Mariborskl mestni svet. Prošnjo je mestni svet v Mariboru 31. januarja 1885 opremil z naobičajno ostro izjavo, ki je izraz očite mižnje in borbe proti napiedovanju slovenstva ter značilno kaže, do kake napetosti se je stopnjevalo v tej dobi narodno nasprotstvo v Mairiboru. Kakor v podobnih slučajih, ko je šlo za slovensko tiskarno, že večkrat prej, izjavlja mestni svet tudi tokrat, da nove tiskame v Mariboru niti najmanj ni treba, ker popoJnoma zadoščata že obetoječi tiskarni (Janschitzova in Leonova), tako potrebam mesta kakor tudi okolice. Očitki Katoliškega tiskovnega društva glede ner&dnosti v Leonovi tiskarni po mnenju mestnega sveta sploh niso utemeljeni. Do nesoglasij s tiakarno pirihaja dejansko zato, ker sili društvo v tiskarni uslužbene stavce, da fungirajo kot odgovorni uredniki »Slovenskega gos.podarja«; odkar pa so ti (z »razvpitim« drjem Gregorčcem vred, ki je duša vsega podjetja!) bili parkrat kaznovani, se vsakdo bra- ni, da bi zahtevano odgovoinost prevzsl. l>rubtveno glasilo »Slovenski gospodar« je (po mnenju takratnega mariborskega m&stnega sveta) »zlo-glasen hujskajoč list«, ki se vse odvrača od njega. Katoliško ti&kovno društvo, ki šteje trenutno 134 članov, razen 10 lajikov veeinoma podeželsko duhovščino, vodi po laBtni izjavi konservativno, v resnici pa subverzivno (!) ipolitiko, ki bi utegnila postati nevarna tudi državi in na vsak način škoduje ugledu katoliške v&re. Obžalovati je, da se je društvo sploh ustanovilo. Ker za tiskarno tudi nima potrebnega denarja, je verjetno, da bo z nabiranjem sredstev nadlegovalo kmetsko ljudstvo, ki se mu že itak godi slabo. Iz vsega tega eledi, da ni za ugodit&v niti najmanjšega razloga, zato naj se prošnja odbije. Graško namestništvo. Tako mestni svet v Mariboru. Namestništvu v Gradcu pa se je zdelo, da v obravnavanem elučaju ni merodajen samo ozir na lokalne potrebe (očividno je zade-vi pripisovalo tudi političen pomen), zato je 4. februarja i. 1. zahtevalo še informacij od maribors.kega okrajnega glavarja. Ta je dne 19. februarja poročal, da potrebe po novi tiskarni res ni; če bi se dovolila, bi morala v kratkem propasti Leonova tis.karna, ker živi eamo od te-ga, da tiaka »Slovenskega gospodarja« in »Siidsteirische Post« (ki je tudi bila glasilo Slovencev). Kav pa se tiče nezadovoljstva e to tiskarno, ni nastalo radi slabega tiska, ampak zato, kej- se tiskarna brani tiskati članke, ki so v opreki z zakoni in povzročajo neprilike s c&nzuro. Osebno je glavarju vseeno, ali ee <prošnji Ligodi ali ne. Z ozirom na to, da bi diruštvo, če koncesijo dobi, pritiskalo na prebivalstvo z nabiranjem prispevkov (!), pa je proti ugoditvi, zla.sti ker tiskarna res ni potrebna. Ka podlagi teh informacij je namestnistvo v Gradcu 7. marca 1885 prožnjo Katoliškega tiskovnega društva zavrnilo, češ, da za novo tiskarno v Mariboru ni potrebe; dostavilo pa je, da prosilec lahko vloži refeurz pri notrau.iem ministrstvu. Rekuirz na ministrstvo. Res je društvo 01. marca 1885 rekurz vložiVo. Ne gr& toliko — čitamo v tem rekuizu — za  krajevno potrebo mesta Marib&ra, ampak z: potrebo slovensko-konservativnega pretoival 6tva vse Spodnje Štajerske, katerega zahte vam nemšiki tiskarni v Celju in Mariboru, sto eči pod vplivom nemsko-liberalne stranke nikakor ne odgovarjata. Da bi sodil o potre bah slovenskega jprebivalstva, za to je meetn: svet pač komajda poklican; ne glefle na njegovo strankarsko pripadnost gre fukaj ne za potrefoo mesta eamega, ampak za potrebo 400 tisoč ljudi, katerih tolmač nikakor ne more biti mestni svet v Mariboru. Društvo želi lastno tiskarno ne kot pridobitno podjetje, ampak zato, da bi tiskalo v njej »Slovenskega gospodarja«, »Sudsteirifi&he Post« in »Popotnika«, razen tega pa tudi slovenske knjige in brošure, tiskovine, poročila denarnih zavodov in podobno. Sedaj se te stvari tiskajo večinoma drugod, deloma na Kranjskem, deloma v Mohorjevi tiskarni v Celovcu. Potrebam slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem z obstoječimi ti&karnami torej nikakor ni zadoščeno, tem manj, ker prihaja zanje radi vladajočih strankarskih razmer v poštev eaino ena o-d teh tiiskarn, ta pa je po svoji ojpremi in vodstvu skrajno pomanjkljiva. Da pa bi društvo imelo nalogo, to slabo (Leonovo) tiskarno oskrbo-vati z delom, tega v resnici ne uvideva. Rekurz ni cstal brez uspeha. Z utemeljitvijo, da je zadevo treba presojati ne samo z vidika krajevne potr&be, ampak s širšega vidika, je ministrstvo rctkurzu ugodilo ter z odlokom št. 7525 z dne 11. maja 1885 Katoliškemu tiakovnemu društvu zaprošeno koncesijo za tiskarno v Mariboru podelilo, pod pogojem, da javi pristojni oblasti, kdo bo tiskarno vodii. Podpisal je odlok ministrski predsednik Tapffe sam. Začasna rsšitev. S to rešitvijo, s kate-o se je število mariborekih tiskarskih koncesij pomnožilo na tri, je nameri Katoliškega tiskovnega društva, da s c.?nuje lastno tiskarno, bila dana potrebna za konita podlaga. Na seji 14. julija 1885 je društveni odbor že razpiravljal o tem, kako to namero čim prej tudi izvesti. Možnosti je bilo več. Faktor Mohorjeve tiskarne v Celovcu Josip Gole se je bil ponudil, da na la.stne stroške iiotanovi tiskarno, ako mu društvo odstopi ;oncesijo; vdova Leonova pa je svojo ti&karno jonujala v nakup. Po nasvetu dr. Mlakarja sa iu končna odločitev pi-epustila izrednemu ob•nemu zboru, ki se je v ta namen eklical dne ;0. julija 1885 v prostore Slovan&ke čitalnice Kar je dnevni red velike važnosti ne samo za askovno društvo, anipak tudi za ves sloveniki narod na Malem Štajetrju, zato vse ude aljudno vabimo, da se gotovo vdeležijo tega zbora«, pravi vabilo v »Slovenakem gospodarju« teden dni poprej. Na občnem zboru je bil soglasno in z navdušenjem sprejet odborov predlog, naj si društvo uetanovi novo last.no tiskarno. Ob vprašanju, kako ta eklep izvesti, pa so se pokazale oibčiitne težkoče, zlaeti v dveh ozirih: kako dobiti za ustanovitev tiskarne potrebna eredstva, po ustanovitvi pa potrebno etrokovno vodstvo. Nalogo, da o tem izdela konkreten načrt, je pravzel poseben petčlanski odsek, v katerega so bili izvoljeni dr Ivan Križanič, dr. Ivan Mlakar, odvetnika dr. Ferdinand Dominkuš in dr. Jernej Glančniii ter notar dr. Franc Radey. O tem, kako je ta odsek svojo nalogo izvršil, eodobna poročila žal molče. Da pa se njegovo delo vsaj v glavnih ohrisih rekonstruirati iz zapisnikov poznejših let (1891 in 1892) ter iz poro-čila o občnem zboru 28. julija 1891. Prvotna misel na nstanovitev nove tiskarne. se je opustila (pač radi pomanjkanja sredstev) in bila je meeto tega v začetku septembra 1885 kupljena tiskr.rna Leonove vdove. Za kaJco ceno, nikjer ni navedeno, verjetno pa je, da lastnica — čeprav je imela sina, ki se je učil tiskarstva in je bil namenjen za naslednika — ni etavila pretiranih zahtev; kajti z uslanovitvijo nove društvene tiskarne bi bilo njeno podjetje izgubilo skoraj vse dotakratno delo in s tem bilo nedvomno ofosojemo nasmrt. Ker pa sredstva Katoliškega tiskovnega društva kljub temu za nakup niso zadoščala, dejanako tiskarne takrat še ni kupilo društvo samo, ampak se je dogovorno z njim 15. septembra 1885 oenovalo v ta namen poeebno »tajno društvo«, ki je dalo na razpolago potrebni denar. Kot delničarji tega »tajnega« konzorcija so prispevali: Katoliško tiskovno društvo 1000 gld., Družba duhovnikov za lav. škofijo 3000 gld., Posojilnica v Mariboru 2000 gld., dr. Ivan Mlakar 1000 gld., dr. Josip Muršec 200 gld., Fran Kosar, župnik Anton Balon in Florijan Kleine pa veak po 100 gld., skupaj 7500 gld. Približno toliko je najbrž znašala kupnina tiekarne, morebiti tudi nekoliko več; kajti na enem mestu se omenja kot podpornik in soudeleženec te akcije tudi kanonik (poznejši celjski opat) Franc Ogradi, ni pa njegov delež naveden v številkah. Od začasne rešitve do Tiskarne sv. Cirila. Bila pa je to samo začasna in prehodna refiitev čisto intemega značaja. Na zunaj je kot kupec nastopalo Katoliško tiskovno društvo in v tem smislu tudi paročalo 17. septembra 1885 na prvi strani »Slovenskega goapodarja« bralcem lista o nakupu tisikarne, češ: dosleij je društvo list samo zalagalo, odslej pa ga bo tudi tiskalo, kajti »Leonova tiskarna preide popolnoma v njegove roke«. Le narahlo in satno poučenim umljivo se je dejanekega položaja dotaknilo v nekaterih nadaljnjih stavkih istega poročila, ko med drugim pravi: »Na.se časništvo in knjižtvo bode . . . odslej lahko vse v domačih rokah in če j.e res, da je domača streha bolja menno tuje, potem ono ne bo na izgubi. Najveljavniši možje, eve.tni in duhovni, so si segli v roke, naj bi nova tiskairna čvrsto stopila v življ&nje in kat. tisk. (društvo) stori . . . velik korak naiprej v izvrševanju evoje naloge. Čuti pa se zato tudi dolžno, lzreči jim prisrčno zahvalo, da so mu v to pomogli. Brez njih požrtvovanja bi kat. tisk. društvo kratko in malo ne storilo te svoje stopinje, ali bilo je je že z-davna treba in sedaj Vse kaže, da bo srečna. Enaka podjetja v Gradcu, v Celovcu, v Ljubljani so nam za to živa pn-iča. Zato pa ee tem lažje in s tem v&čjim zaUpajnjerm obračamo do vseh rodoljubov, naj blagovolijo vsa tiskarska deJa, ki jih bodo kedaj imeli, v tej našej tiskarni naročevati. Ona 'je že deloma preeikrbljena z veemi rečmi, katerih je v dobri tiskarni treba, deloma pa jo ie preskrbimo ž njimi brž, ko se pokaže njih potreba . . . Ker naše podjetje noče druga, kakor to, da pripomore kaj v prospeh in po^zdigo duševne izomike po naši lepi domovini, zato se nadjamo za trdno od njenih prijateljev abile podjpore.« V podobnem smislu govori o tiekarni tudi vabilo na naročtoo »Slovenskega gospodarja« proti koncu leta, poudarjajoč dvo- je: potrebo denarne podpore in pomen podjetja za štajerake Slovence, češ, da bodo listu novi naročniki, društvu pa novi udje »sedaj še tem ljubši, ker je treba tiskarno sv. Cirila postaviti na trdne noge, da nam postane ona prav v resnici ljubo ognjišče za vee naže narodno in literrarno živiljenje.« Takoj po nakupu (v prvi polovici meseca septembra 1885) so tisikarno preselili v no-ve prostore, ki so jih za 300 gld. letne najemnine najeli v hi&i gdč. Terezije Poschl na Koroški cesti št. 5, v isti hiši, kjer je bila slovenska tiskarna že v prvih letih svojega obstoja (od Skaze do Pajka) in kjer je astala (daei premeščena poeneje na dvorišče) do danes. Ko so novemu p^odjetju iskali primernega naslova, so se odločili za ime prvega izmed slovanskih bratov-prosvetiteljev; bilo je to pač blizu ležeče, ne samo radi prosvetnega značaja podjetja, ampak brez dvoma tudi zato, ker jeprav tietj leto zanimanje za slovanska blagovestnika bilo posebno živo. Tako jo 24. septembra 1885 »Slovenski gospodar« pjrvič lzšel v Tiskarni sv. Cirila. Oprema tiskarne in osobje. Oprema tiskarne je obsegala takrat: 1 brzotiskalni in 2 ro&na tiskalna stroja, 1 stereotipijski stroj, otkoli 15 regalov in 50 omar in omaric s črkami, približno toliko desk za stavek ter odgovarjajoče ostale potrebščine. Nameetili so jo v desni polovici pritličja in eicer tako, da je v prostorih proti dvarišču bila etavnica, pred to stroji, čisto sipr&daj (proti ulici) pa uredništvo »Slovenskega gospodarja«. Obenem z Leonovim inventarjem je novo podjetje prevzeTo tudi večino dotakratnega osobja; prestiopili so v njegovo službo stavci: Leon Anton Brože, Franc Enzfelder, Boštjan Ferk, Karol Hojnik, Edvard Jonas in Viljem Mačnik, etrojnik Franc Sakoušek, vajenci Franc Deutschmann, Jožef Peitler, Oton Planinc in Konrad Washuber ter pomožni dela- vec Franc Babič, do-6im so neprevzeti ostali samo trije: Make Leon (ain prejžnje lastnice), stavec Jurij Simončič in posJovodja Lavoslav Kordeš. Zadnje ovire mestnega sveta. Ko je tiskama že bila v novih prostarih tar pod novim lastnikom in novim ime.nom tudi že obratovala, je mest.ni svet v MarLboru nepričakovano še enkrat skušal ovirajoče pose^ či v njeno delo. Povod je dalo vprašanja poslovodje. Dne 5. sept&mbra 1885 ]e Katališko tiekovno druStvo kot poslovodjo tisikarne prijavilo stavca Brožeta, Še pr&den pa je namestništvo v Gradeu to vlogo r&š-ilo, ]o ]e diruštvo umaknilo in 3. oiktobra prosilo, naj se kot poslovodja odobri Jakob Otorepec, dotlej stav&c v tiskarni »Styria« v Gradcu. Radi uradnih poizvedb se je r&šitev zakaanila, zato ]e maribr>rski mestni svet 15. oktobra 1885 ustavil nadaljnje obratovanje tiskame, dokler odobritev poslovodje ne bo uradno prijavljena. Kerr bi bilo društvo s čakanjem znatno oškodovano, je njegov predsednik dr. Križanič brzojavno prosil namestništvo, naj vlogo takoj reži. Res se je to zgodilo še teti dan — prav taiko brzojavno — in nepotrebni intermezzo se je končal brez &kode za društvo in tiskarno.